Leto IX, i«. 264 LJubljana, petek 9. novembra 1928 Cena 2 Din Ut» ■T— Uredništvo i LNiMfana, iCnaiton obča »ter. $/l tL taj% tn <804, ponoči tudi ftt. tou. »pisJ •• mm m&a|«. S» — k. - Telefon ftt. ««9« Podralateb Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje, Aleksandrova pti poStaen ček. zavoda s Ljnb* ftt U.«4> - Praha čialo 7&.i»*V W»en,Nt. f05.k4.i- Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ljubljana, 8. novembra. Zmaga republikanskega kandidata za predsedstvo Zedinjenih držav irierberta Hooveria je nesorazmerno večja, nego so jo pričakovali celo najbolj navdušeni republikanski volilni agitatorji. Do-čim so demokrati upali, da bodo s kandidaturo newyorškega guvernerja vsaj znatno utrdili svoje pozicije, ako že ne zavojevali državno predsedstvo, je bil Alfred Smith temeljiteje poražen nego pred štirimi leti daleko manj po-pularni Davls. Ta je dobii tedaj zase vsaj 129 elektorjev od 531 (republikanec Coo-lidge 389 iti progresit La Follette 13). Smith, pa jih ni spravil skupaj niti sto, dočim je Hoover znatno prekosil uspeh dosedanjega republikanskega predsednika Coolidgea 1. 1924. Najznačilneje je, da so Smitha zapustile celo starodavne demokratske trdnjave na solidnem jugu kot Florida in Virginija in, kakor trdi neverjetno zveneča, toda potrjena vest. celo sam Newyork, kateermu je Smith že pet in dvajset let toliko slavljeni in češčeni guverner. Sicer se zdi, da je prejel Smith skupno več glasov kot pred njim katerikoli demokratski kandidat za predsedstvo republike, toda ta okolnost je le majhna tolažba v primeri z dejstvom, da je dobil Hoover kar petkrat več elektorjev nego Smith. Republikanci pa niso zmagali samo v boju za državno predsedstvo, marveč beležijo velik uspeh tudi pri delni obnovi senata in pri volitvah v reprezentančno zbornico, ki so se vršile skupno s predsedniškimi volitvami. V senatu so imeli doslej republikanci en sam glas večine in še to nezanesljivo. Odslei razpolaga Hoover z znatno in kompaktnejšo' večino v obeh zbornicah kongresa. Republikanska stranka je absoluten gospodar vseh vrhovnih ustavnih institucij Zedinjenih držav. Hoover bo mogel vladati še bolj neomejeno nego Coolidge, mogel bo popolnoma neovirano izvajati svoj program, ki je v bistvu le nadaljevanje sedaj že osem let trajajoče republikanske epohe. Kateri razlogi so vodili ameriške vo-Iflce, da so v takih množicah manifestirali za dosedanji režim? Gotovo v prvi vrsti zadovoljnost velike večine naroda z ne2',aslišanim blagostanjem v Zedinjenih državah, ki je vzcvetelo po vojni. Čeprav so sto tisoči farmarjev in delavcev. ki jim orjaški razvoj industrije in trgovine ni koristil, vendar jih ie veliko več, ki so sami obogateli. Ti hočejo ostati pri dosedanjem režimu zaščitnih carin, gospodarskega in političnega imperializma in se nočejo spuščati v kake nove poizkuse z negotovim izidom. Tu je vsekakor glavni vzrok Hooverje-ve zmage, ki hoče v bistvu nadal evati Coolidgevo politiko in ki mu množice voli'cev kot konservativnemu, znanstveno visoko izobraženemu in svetovno izkušenemu možu boli zaupajo neeo sicer jako nadarjenemu in simpatičnemu. velikemu govorniku Smithu. okoli katerega se poleg stare garde demokratov zbirajo predvsem priseljenci in razni nezadovoljneži. Močno ie vplivalo, kot je videti, tudi vprašanje prepovedi alkohola. Res ie. da imamo »suhe« in «mokre» pri obeh strankah, iti prav tako ie res. da se v Ameriki navzlic prohrbicfji zaužijejo ogromne količine opornih pijač in da se je tihotapstvo z alkoholom razvilo v silno dobička nosno trgovino. Toda 'suhi* smatrajo, da bi se z odpravo prohibicije pijančevanje še bo'j razpaslo, in so zato napeli vse sile proti Smithu. ki jim velja za zastopnika »mokrih«. Posebno ženske so v večini in z navdušenjem šle v boi za odločnega pristaša prohibicije, Hooverja. Končno je Smithu gntovo škodil tudi njegov katolicizem, s katerim fei proti kateremu se je vodila strastna agitacija. Prestop južnih držav Texasa. Floride in Virginije v republikanski tabor se sme morda — poleg splošno privlačne formule «za nadaljevanje blagostanja* — tolmačiti baš z dejstvom, da jug ne mara katoličanov in da vztraja iz strahu pred črnci pri alkoholni prepovedi. Kaj je pričakovati od predsednika Hooverja? če se sme sklepati iz njegovega volilnega programa, dosledno nadaljevanje Coolidgeve politike. Zaščitne carine bodo ostale ali pa se raje še zvišale. Dolgovi zaveznikov iz svetovne vojne se ne bodo črtali, marveč pridno izterjevali. Amerika bo prej ko slej odklanjala Društvo narodov. Nadaljevala bo oboroževanje na morju s ciljem, da se kot pomorska sila izenači z Anglijo in jo celo prekosi. Ostala bo tudi intervencijska, imperijalistična politika v latinski Ameriki. »Stoodstotni* amerikanizem se bo uveljavljal v polni meri kot doslej. Kvečjemu je pričakovati. da bo dosedanji trgovinski minister Hoover le še pojačil ameriški trgovinski imperializem. Perspektive za evropske dolžnike strica Sama niso torej preveč rožnate. Dobro pri vsem tem je vsaj to, da je nastala jasna situacija ki da bo manj Iluzij. Novi proračun znaša skoro 12 milijard Seja ministrskega sveta. - Razprava o demonstracijah v Zagrebu in Sarajevu Beograd, 8. novembra p. Za danes opoldne je dr. Korošec sklical nujno sejo ministrskega sveta, ki je trajala do pol 2. Minister financ dr. Subotič je poročal o novem načrtu državnega proračuna. Po seji je dr. Subotič potrdil novinarjem, da je ministrski svet razpravljal o budžetu in da bo novi proračun nadkrilil lanskega za več sto milijonov Din. Novi proračun bo znašal 11.750 milijonov Din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Tudj novi proračun bo razdeljen na dva dela v proračun državnih podjetij in v splošni državni budžet, ki bo znašal 7.786 milijonov Din. Minister financ bo po vsej priliki tekom jutrišnjega dne sprejel novinarje ta Jim poda! Obširnejši ekspoze. Na seji ministrskega sveta se je nadalje razpravljalo o snočnjih komunističnih izgredih v Zagrebu. Vlada je odredila, naj se krivci komunističnih demonstracij najstrožje kaznujejo. Končno je ministrski svet razpravljal o zahtevi ministra trgovine dr. Spaha. naj vlada odstavi velikega župana v Sarajevu zaradi protimuslimanskih demonstracij na dan izvolitve novega sarajevskega župana in občinskega odbora. Tozadevno oa niso bili sprejeti nikaki konkretni sklepi, ker radikali nočejo žrtvovati sedanjega velikega župana. Revizijski program četvorne koalicije Teritorijalno razširjenje oblastnih samouprav in dekon- centracija narave Beograd, 8. novembra, p. Splošno se ugotavlja, da je v akciji inž. Savčiča nastal zastoj. Navzlic temu so politični krogi uverjeni, da bo predsednik vlade v imenu četvorne koalicije na posebnem sestanku z inž. Savčičem označil stališče sedanje vlade k notranji politiki ter inž. Savčiču pri tej priliki izročil konkreten odgovor. Današnja «Pravda» ve iz informiranega vira. da bo ta odgovor obsegal naslednje točke: 1. Ono, kar ustava odreja v pogledu vladavine, je izven debate. Četvorna koalicija smatra, da tudi KDK v tem pogledu ne stavlja posebnih predlogov, ker obstoja naziranje, da so naše bitne zadeve izven diskusije. 2. Zakonodajna oblast ostane pri tem kakor je v ustavi odrejeno Legislativo ni mogoče prenesti na druge dele, pač pa bo izročena samoupravam uredbodajna oblast, vendar tudi ta pod stalno kontrolo upravnih sodišč. 3. Možna je reorganizacija samouprav, vendar tako. da se s tem oblasti le povečajo. V nikakem primeru pa se s tem ne smejo ustvarjati stare zgodovinske meje ali pa pokrajinske tradicije. 4. Delokrog podrejenih uradov naj se čim boli razširi v smislu popolne de-koneentracije uprave. Včerajšnja seja vodstva KDK Pribičevič o poteku seje, o izdatkih režima za razne parade in o nezmožnosti vlade za izvedbo razdolžitve kmetov Zagreb, 8. novembra Danes se je vršila redna seja vodstva KDK O seji je izjavil Svetozar Pribičevič novinarjem: »Danes je bila naša redna seja Razpravljali smo o tekočih zadevah, zlasti od prihodnjem shodu KDK v Gospiču. Vršila se je tudi razprava o zakonskem predlogu za odobritev monopolskega posojila, ki se nahaja pred Narodno skupščino Proti temu se bodo uporabili ukrepi, ki se bodo že še občutili Tuji kapitalisti morajo dobiti lekcijo ki jih bo poučila, da ne smejo sklepati kupčij, kedar so izredne razmere v državi.« Nadalje se je Pribičevič dotaknil ponovnega zatrjevanja vlade, da je porabila samo 2 milijona dinarjev za proslavo prebitja solunske fronte Predsedstvo vlade bi ne smelo trditi, da se je samo toliko potrošilo, ker je prejelo vodstvo KDK iz avtentičnega vira informacije, da se je samo za bencin aero-planov, ki so sodelovali pri proslavi v Beogradu, porabilo skoro 2 milijona Din. Bilo bi dobro, ako bi predsednik vlade objavil v javnosti podrobnosti o stroških te proslave, ker bi se pokazalo, da številka 50 milijonov dinarjev ki je bila iz vrst vodstva KDK označena v javnosti, ni pretirana. Pribičevič ie v nadaljni svoji izjavi v splošnem kritiziral velike izdatke za parade v času. ko narod v raznih krajih države trpi pomanjkanje. Šel bom sedaj v Liko. je dejal, pa bom vprašal narod, ali je za to. da se sedaj trošijo milijoni za razne proslave, ali pa za to, da se pomaga narodu, ki že sedaj pred zimo strada in ki bo še bolj stradal čimdalje bo tTajala zima Končno je Svetozar Pribičevič povdarjal, da vlada ne bo mogla izvršiti svojih obljub za razdolžitev seljaštva. Sedanja vlada nima za to niti potrebne avtoritete niti zadostnih sredstev. Vladne obljube o razdol-žitvi seljakov bodo zaradi tega ostale samo prazne besede lahlkovernežem. Vojaški aeroplan strmoglavil sredi Novega Sada na tla Grozna letalska katastrofa v Novem Sadu. — Nepojasnjeno je, ali gre za nesrečo ali za ljubavno tragedijo. — Številne žrtve Novi Sad, 8. novembra, p. Danes opoldne se je v Novem Sadu pripetila težka letalska nesreča Neko letalo je iznenada strmoglavilo v sredino mesta, padlo na ulico in se razbilo Kasneje so ugotovili, da gre za letalo tipa Breguet 19. Tik pred nesrečo je letalo nad Novim Sadom izvajalo lopinge ter druge smele zračne akrobacije Naenkrat je občinstvo, ki je zasledovalo drzne akrobacije neznanega letalca, opazilo, kako so se krila letala odcepila od trupa, tako da je trup strmoglavil v nižino. Aparat je treščil na krov. hiše št. 9. v Židovski ulici. Truplo letala je vsled silnega padca prodrlo hišni krov in padlo na cesto, kjer se je zarito 1 meter globoko v zemljo Aparat je bil le še ena sama ruševina. Ulica ie bila ob času nesreče obljudena in je aparat težje in manje poškodoval večje število pasantov. Izpod ruševin so potegnili neko mlado de-vojko s težjimi poškodbami. Zdravniki so ji nudili prvo pomoč, nakar je bila prepeljana v bolnico. Izpod ruševin so nadalje potegnili docela zmrcvarjeno truplo pilota Si-roviča. Na kraju nesreče se je kmalu zbrala velika množica radovednežev ter oficirji no-vosadskega letalskega kora. Oficirji so izjavljali, da je izključeno, da bi bil aparat poletel v zrak brez monterja. Vendar niso mogli najti niti trohice sledu o monterju Od pasantov so bili tudi triie otroci težje ranjeni Ponesrečena pasažirka ie učenka Trgovske akademije v Novem Sadu. po imenu Zora Popovič. Njene poškodbe so težje in zdravniki dvomijo, da bi ostala pri življenju ali da bi okrevala Letalske oblasti se nahajajo pred uganko, ker je Po predpisih letalske službe strogo prepovedano jemati zasebnike na polete z vojaškimi aviioni. Oblasti domnevajo, da gre po vsej priliki za ljubavno tragedijo. Ponesrečeni pilot je še pred par dnevi govoril v krogu svojih prijateljev, da bo izvršil samomor. Možna je verzija, da je monter odstopil svoje mesto ponesrečeni učenki. Beograjski socijalisti za razpust skupščine Beograd, 8. nov. p. Nocoj se je vršila v socijalističnem domu konferenca beograj* skih socijalistov. Socijalistični prvak dr. Topalovič je zahteval svobodne volitve, ši» roke samouprave im takojšnji razpust se* danje Narodne skupščine Tekom svojega govora je tudi obsojal pretirani centrali« stični režim ter novo posojilo monopolske uprave, ki je bilo sklenjeno na škodo do* mačega delavstva. Socijalistični posl. Petejan je branil svo« je delovanje v Narodni skupščini. Jugoslovenski Lloyd Zagreb, 8. nov. č. Pogajanja, ki so se vr» šila med .Atlantsko plovidbo in Jugosloven« sko*ameriško plovitbo so dovršena ter se bosta obe družbi združili pod imenom Ju» goslovenski Lloyd d. d. Nova družba bo razpolagala z glavnico enega milijona fun« tov šterlingov ali okoli 275 milijonov di» naTjev. Imela bo 24 velikih pamikov, s skupno nosilnostjo okoli 200.000 ton Usta« novna skupščina nove družbe bo ▼ počet* ku l. 1929. v Splitu. Občinske volitve v Dubrovniku Dubrovnik, 8. novembra n. Danes popoldne Je bila za občinske volitve v ložem a ko4 prva kandidatna tista HSS pod aaskmmi Hrvatska seljaSka Radičeva lista. Vladimir Gajdarov v Beogradu Beograd, 8. novembra p. Sloviti filmski zw®dnik Vladimir Gajdarov prispe v Beograd 16. novembr" Hooverjev predsediuski program Po načelu »denar je svete gospodar« bo zahteval brezpogojno plačilo vseh dolgov, za Evropo pa se bo brigal lef v kolikor bo v interesu Amerike Newyork, 8. novembra (pa-d) Glasom definitlvnega rezultata ima Hoover 444 elektorjev in Smitb 87. Hoover nastopi predsedniško mesto marca 1929. Kakor se govori v političnih krogih, bo Hoover po nastopu predsedniškega mesta sprejel v novo vlado tri člane dosedanje vlade in sicer ministra Dawisa, Nessa in Mellona. To smatrajo v političnih krogih za zanesljiv znak, da ne namerava zapustiti političnih smernic, ki jih je začrtal Coolidge. Državni tajnik Kellogg najbrže zaradi svoje visoke starosti ne bo več v kabinetu. Njegov, naslednik še ni določen, vendar pa imata največ izgledov bivši ameriški poslanik v Berlinu in Londonu Hougton in senator Borrah. Amerika bo imela v Hooverju predvsem gospodarskega predsednika, ki bo vse zadeve presojal v prvi vrsti iz gospodarskega in šele nato s političnega stališča. Hoover sam je prominenten gospodar ter zavzema po mnenju njegovih prijateljev stališče, da je saniranje političnih razmer na vsem svetu mogoče samo z ozdi avijenjem gospodarskih razmer. Svojo glavno pažnjo bo Hoover posvečal ameriškemu gospodarskemu življenju in zgraditvi ameriške trgovine. Za sanacijo evropskih gospodarskih razmer se bo brigal samo toliko, kolikor bo to v interesu Amerike. S tega stališča bo najbrže podpiral nadaljnja ameriška posojila in investicije ameriškega kapitala v Evropi, toda z omejitvijo, da se bo ta de- j nar brezpogojno porabi! ▼ produktivne svrhe. Hoover stoji na stališču, da se morajo dolgovi katerekoli vrste na vsak način plačati. Vsako znižanje ali črtanje mednarodnih dolgov bi po njegovem mnenju ustvarilo precendenčne slučaje, ki bi tudi za ameriške povojne investicije pomenili velik riziko. Samo če M plačevanje zavezniških dolgov Ameriki resno ogražaio obnovo sveta, se smatra za možno, da bi bil Hoover pripravljen dovoliti dolžnikom gotove plačilne olajšave, toda samo po strogo trgovskih načelih. Kar se tiče priznanja sovjetske Rusije stoji Hoover na stališču, da to priznanje toliko časa ne pride v poštev. dokler sovjetska unija ne bo priznala obveznosti carske vlade in dokler ne bo nudila primerne odškodnine za ameriško lastnino, ki je bila v, Rusiji nacionalizirana. Newyork, 8. novembra s. Zdi se, da se bo guverner Smith po svojem porazu zi vedno umaknil iz političnega življenja. Izjavil je, da se ne bo nikoli več potegoval za kalk javni urad. »Storil sem,« je dejal, »vse, kar sem mogel ter sem žrtvoval svoja najboljša leta državic Newyork, 8. novembra d. Hooverjeva zmaga je na borzah povzročila neverjetno hausse. Ko so prispele prve vesti, je prišlo do divjih scen, ker senzali niso mogli ugoditi vsem nakupovalnim nalogom, ki so prispeli iz vse države. Brez Poincarea ni rešitve krize Vsi šefi parlamentarnih skupin razen radikalov se izjavlfajo za Poincarea. — Če ne bo prišlo do obnove dosedanje koalicije, bo Poincare sestavil prehodno vlado Pariz, 8. novembra. 8. Predsednik republike Doumergue je danes nadaljeval oložnina oblastnega odbora in trt je SLS odklonila udeležbo manjšine. G g. sede kar med seboj sami. Oblastni odbor ima lahko sejo v kleti «Uniona» nil pa v tajništvu SLS, to je vseeno in isto. Seje so prav za prav odveč, ker gre vse kar med štirimi očmi. Tako ni bilo niti v časih absolutizma in celo cerkveni ključarji vedo več o računih cerkvene občine, ker vsaj naknadno dobe račune v roke, nego vedo poslanci večine oblastne skupščine. Poskusi dobiti vpogled, v knjige in zapisnike oblastnega odbora so bili gladko zavrnjeni. V oblastih ni rs računskih zaključkov, ne pojasnjujočih poročil. Kdo je prejel denar iz oblastne blagajne, pod kakim naslovom in čemu? Če nahajamo v proračun en in pod milijona za podporo kmetovalcem za gnojne jame, mislimo. da imajo davkoplačevalci, zlasti pa ves kmečki stan, pravico zahtevati kontrolo: Po kakem redu. pod kakšnimi pogoji se vrši ta delitev. Kako je to re-partirano po okrajih in občinah? Kdor dobi poklon aH posojilo iz javnega denarja, mora prenesti, da preide njegovo ime v javnost. Culi smo že. da tudi župniki dobivajo podpore za vzgojo kokoši! Vemo. da se dajejo razna posojila, a nikjer ni bilo razpisano, da se bodo dajala in pod katerimi pogoji. Ali ni potem upravičena sumnis, da so taka posojila le prijateljske nakio^itve? Za vse, kar nudi Iz ljudskega denarja. mora biti pristop vsem odprt. Razpisati se mera svobodno tekmovanje ra vse vrste podpor in subvencij. Razglasiti se mora, katcTe vsote so na razpolago ln dana mora biti vsem možnost, da prosijo. Tako je v vseh demokracijah in cer- kvena stranka se moti, če misli, da bo vse to koruptno razsipavanje med njene pristaše končno nosilo kaj sadu. Nazadnje, če bo SLS tudi vso Slovenijo iz-mozgala. bo vseeno premalo denarja, da bi zadovoljili ves apetit pristašev SLS. Duhovščina, ki Je prav za prav identična z SLS, vse t^vidi. A ona je že ko-rumpirana tako, da*se tolaži, da itak ves ta denar gre v žep SLS in njenih agita torjev. Pokvarjenost je dan na dan večja. Tudi duhovščina sama jemlje podpo re iz oblastnega korita. Ob enem pa čuti. da brez denarja ne bo več mogla držati kmetov na vrvici. Zato mora molčati. Oblastne naklade bi se mogle tako] znižati za dobro polovico, ako se brišejo vsi dispozicijski fondi za SLS Iz proračuna. Pri vsem tem je dobro znano, da plačajo več nego dve tretjini vseh oblastnih dajatev ljudje, ki ne odobravajo delovanja SLS. Privilegirana stranka, ki Je s pomočjo cerkvenih sredstev in javnih novcev zavladala nad kmetom, sesa sedaj kri iz vseh slojev. Največja sramota za SLS pa Je, da se boji sprejeti zastopnike manjšine v oblastni odbor. To mora biti že velika sramota in korupcija, da se SLS trese pred skromnim vpogledom, ki bi ga dalo javnosti prisostvovanje vsaj po enega Člana naprednih manjšin v oblastnih odborih v Ljubljani in Mariboru. SDS in SKS ter razne socijalistične frakcije sigurno zastopajo nad 40 odst. slovenskih volilcev. Ljubljana, ki sama plača gotovo več, kakor eno tretjino naklad, ne sme nič videti in vedeti, kam gre njen denar I Ta sramota se godi sredi tako zvane «kulturne» Slovenije. Kakšna je ta «kul-turnost», če se ne izvršujejo niti temeljna načela demokracije. Vsa dostojna javnost mora vsled tega zahtevati, da se opoziciji v Sloveniji da primerno kontrolno zastopstvo v oblastnih odborih in vseh oblastnih napravah. Vemo, da SLS ni moralno sposobna odločiti se za depolitizacijo samouprav in za skupno delo vseh produktivnih in duševnih faktorjev v naših oblasteh. A da se kontrole tako boji, tega še mi, ki mamonistično SLS poznamo do njenih kosti, ne bi bili verjeli, da tega nismo sedaj doživeli! SLS je v bivših deželnih zborih, tudi ko je bila v manjšini, imela povsod dostop, udeležbo in kontrolo. Vsi računi so bili razgrnjeni pred vso javnostjo. Zdaj pa skriva in brani, da pride svetloba v njeno delo. Kaj skriva, da se tako boji? Večina, ki se poslužuje takih sredstev, da kriie svojo sramoto, ne zasluži nobenih obzirov. Cinično klerikalno zasmehovanje oguljenih davkoplačevalcev Novi ob1 astai davki so le naložba denarja po 400 do 1000 odstotkov! Pri vseh stanovih se pojavfja vedno večji odpor proti ogromnim novim davkom, ki jih nameravajo navaliti klerikalci v obeh oblastnih skupščinah na vse sioje našega naroda. Situacija postaja za SLS jako neprijetna in zato se njena glasila na vso moč trudijo dokazati. da ne bo tako hudo. «Ne boj se brate» je dejal tudi Turčin ubogemu gjauru, preden mu je odrezal vrat. Če bi cela stvar ne bila tako tragična, bi morali reči. da se že dolgo nismo tako zabavah', kakor pri čitanju obupnih obrambnih poskusov klerikalnega tiska. Iz klerikalnih člankov namreč izhaja da ima ljubljanski oblastni odbor nekako tajno kovačnico, kjer razmnožuje denar, ki ga iztisne iz davkoplačevalcev. Na ta način razmnoženi denar potem oblastni odbor davkoplačevalcem zopet vrača in tako je plačevanje davkov v ljubljanski oblasti najboljši in najdobičkanosnejši posel, ki ga moreš opravljati. Kdo so nositelji težkih novih klerikalnih davčnih bremen? Delavec ta uradnik ne, zatrjuje celokupno klerikalno časopisje, razen če ima toliko denarja, da hoče prostovoljno plačevati oblastne davke. Kaj pa s kmetom? Najnovejši »Domoljub* resno razmi?Ha o tem vprašanju. Pes je. kmet bo moral nekaj plačati. Toda to je malenkost 1 milijona 200 tisoč Din. 'Domoljub« sramežljivo (namiguje, da bo 30 odst. dokiada na novi zemfjiški davek nnložena prav za prav le zato, da se industrija in obrt ne bosta smeli pritoževati, da oni dve sami vse plačate, kmet pa vse dobi. Ker, tako triumfira «Domoljub», oblastni odbor ima kmeta taiko rad, da mu bo vplačane davite povrnil v obliki kmečkih podpor v več kakor desetkratnem znesku! Novi davek Je torej za našega kmeta najlepša naložba denarja, kakršno si more za-misiiti in se mu obrestuje tako relkoč po 1000 odst. Dočim torej »Domoljuba kme+a tolaži. da bo ogromni del novih bremen itak morala nositi industrija in obrt. je istočasno «Sloveneo industriji in obrti izračunil. da se ji »prispevek, ki ga dajeta industrifa b obrt v oblastni prora- čun, v štirikratni izmeri vrača*. Tudi industrija in obrt sta torej napravila z novimi davki sijajen posel. Njune dajatve se sicer ne obrestujejo po 1000 odst. kakor kmečke, vendar pa po 400 odst., kar je v današnjih časih naravnost fe-nomenalno. Po vsem tem se ne čudimo, ako »Slovenec* in «Domoljub» ogorčeno konsta-tirata, da je ves odpor proti novim oblastnim davkom le «hujskarija» in da užaljeno sprašujeta «kje je tu mogoč očitek, da kdo preveč plača, da se koga preveč obremenjuje*? Ali je tu še treba izgubljati mnogo besed, da ožigosamo postopek klerikalcev, ki se pripravljajo iztisniti iz uboge slovenske pare neštete milijone novih davkov, a siroto cinično «prepriču-jejo», da je obremenitev Ie navidezna, ker so iznašli čudodelni način, po katerem vračajo vsak dinar v štirikratnem do desetkratnem iznosu. Dr. Markovič nezadovoljen z muslimani Mostar, 8. novembra, n. Danes je dospel semkaj na poti iz Dalmacije dr. Laza Marikovič, ki je na vprašanje, kaj sodi o tem, da so muslimani napravili koalicijo s HSS in drugimi strankami proti radikalom v sarajevski, mostar-ski in mnogih drugih občinah, izjavil, da je to vsekakor nelojalno in da bo to vprašanje kot zelo važno sprožil, čim se vrne v Beograd. Na vprašanje, ali je res za bivanja v Dubrovniku iskal stika s tajnikom HSS dr. Krnjevičem, kakor so poročali listi, je odgovoril: »Sestanka z njim nisem iskal, priznavam pa, da bi se hotel raz-govarjati z dr. Krnjevičem, ker smatram, da bi bilo bolje, ako bi se politiki osebno razgovarjali nego preko listov.* Kraljevska dvojica obišče London Beograd, S. novembra p. Londonski »Star« poroča, da prispe jtiaoisiovesnska teatjer/sika dvo-flica v začetku prihodnjega leta v London, kjeff bo službeno posedla ansleškejja kralj* Romunska vladna kriza Izbruh vladne krize j« prišel na zunaj si> cer precej nepričakovano, toda le dalje ča« »a »o prihajali glasovi, ki so napovedovali važne politične spremembe. Kontrolirati ni bilo mogoče teh napovedi, ker so se tudi poprej že ponovno pojavile, ne da bi bile prinesle uresničenje. Zdelo pa se je, da že* li regentski svet omiliti notranjo napetost v državi in ker je brezpogojno gotovo, da se more omiljenje doseči samo, ako se od< strani režim liberalne stranke, se je Bratia« nova vlada začela majati. Na zunaj se je seveda kriza sprožila nenavadno naglo, ta« ko, da je bila menda liberalna stranka sa« ma presenečena. Politična situacija, ki je nastala t demi« sijo Bratianovega kabineta, je precej te» žavna. Dosedanje izjave vodilnih tomun« skih politikov iz raznih taborov, konsulta« cije in časopisne vesti kažejo v soglasju, da je položaj še vedno nejasen in da je prognoza še nemogoča. Predvsem je važno, ne le za zgodovino krize, marveč tudi za rešitev krize same --vprašanje, kaj je bilo v prvi vrsti merodaj« no za afront regentskega sveta proti libe« ralom. Imenujeta se predvsem dva vzroka. Prvič bi regentski svet rad praznoval de« setletnico osrvobojenja in ujedinjenja na ta način, da bi sodelovala pri slovesnostih vsa država z vsemi političnimi strankami. Ker pa je ogromna večina Erdeljcev v taboru nacijonalno«kmetske stranke, ki stoji v najhujši opoziciji proti vladi, je bilo goto« vo, da bo ta bojkotirala vse vladne prire« ditve in se složnost ne bi dala doseči druga« co kot z odstranitvijo liberalne vlade. Kot drugi vzrok pa se navaja vnanje fi« nančno posojilo, proti kateremu so nacijo« nalni zartnisti tudi v inozemstvu organizi« rali ostro propagando; trdi se, da je ino» zemska financa, ki prihaja pri posojilu v poStev, zahtevala spremembo režima vsaj v toliko, da tudi nacijonalni kmetje poda« jo garancije glede posojila. Oba razloga bi mogla biti tehtna in oba bosta pri reševanju krize prihajala v po» štev. Ali razmerje med strankami za reševa« nje krize ni posebno prikladno. Imamo prav za prav v glavnem tri politične tabore. Na eni strani je liberalna stranka, ki je ekonomsko najmočnejša in razpolaga v parlamentu z močno absolutno večino. Na drugi strani je nacijonalno»zaranističns' stranka, ki druži po eni strani radikalne, v prvi vrsti manjše kmete iz cele države — odtod ime zaranisti, kar pomeni kmete, de« želo, po drugi pa Erdeljce, kjer je narodna stranka že pod madžarskim režimom or« ganizirala romunsko prebivalstvo v svojih vrstah. Ta stranka je močno radikalna, po« litično in socijalno, zato v Bukarešti ni« kdar ni bila priljubljena, vsaj pri tako ime« novanih merodajnih krogih, ki so se bali njenega radikalizma. Stranka pa je gotovo najresnejša, najmodernejša, pa tudi zelo borbena in samozavestna. Ker trdo veru« je v svojo bodočnost, nima veselja za raz« ne koncentracijske ter koalicijske načrte, marveč zahteva, naj se njej sami izroči vlada. Z njo je zvezana tudi romunska so« cijalistična stranka, kar pa ima bolj mo« ralen kot faktičen pomen, ker so socijalisti v Romuniji zelo slabi. Na sredi med tema dvema taboroma se nahajajo ostali politiki Averescu, Jorga, Lupu in kar je še sličnih imen. To so da* nes generali brez vojske; Bratianove vo« litve »o njihove stranke ne samo decimi« ralo marveč naravnost uničile. Po pravih parlamentarnih običajih bi bile te osebno« sti izločene iz območja političnih kombi« nacij. Romunska specijaliteta pa je, da stvar ni takšna. V Romuniji je marveč praksa, da oni politiki, ki dobijo volilni mandat, tako rekoč čez noč zbero zopet svoje «pristaše», in da jim volilni dan pri« nese zadostno večino. To je posebno sedaj potrebno naglasiti, zakaj prav mogoče je, da eden od njih dobi mandat ter da orga« nizira koalicijsko vlado. Ako bi ta hotela delati s parlamentom, bi se morala nekaj časa ie opirati na liberale. Profesor Jorga bi sicer manj prihajal v poštev za vodilno vlogo, ker je znan kot pristaš bivšega pre« stolonaslednika Karla. Lupu ima za seboj del erdeljskih Romunov, in sicer pravoslav« ne ter je svoj čas delal skupno z narod« no stranko; ta moment njegovo ceno goto« vo za precej dvigne. Pred vsem pa je go« tovo, da bodo ti možje bodisi za končen« tracijsko kakor tudi za koalicijsko vlado, ker morejo v takem slučaju računati v bo« doče na volilni mandat, kar je izhodišče njihove kalkulacije. Prognoza za rešitev vladne krize je tedaj dosti težavna. Neposrednih volitev, ki so kardinalna zahteva nacijonalnih zaranistov, bržkone tudi londonski poslanik Titulescu ne bo nasvetoval. Možna bi bila tedaj ne« kaka prehodna vlada, ki bi morala ostati vsaj v rahlem soglasju z liberalci, a hkrati v nasprotju z nacijonalnimi kmeti. Toda to bi ne bilo v skladu t uvodoma označe« nimi vzroki krize. Zato je treba počakati, kaj so doseže v pogajanjih po Titulesco« vem prihodu. Fasisti se boje razkritij dr. Behouneka Pra$a, 8. nov. d. Kakor javljajo Usti, Je profesor Behounek, ki je zadnje dni imel v Berlinu m Hamburgu predavanje o po« larni ekspediciji generala Nobila, dobil na svojem potovanju na Dunaj, kamor je krc« nil na predavalni turneji, pretilna pisma italijanskih fašistov, v katerih ga svarijo, naj opusti nadaljevanje svojih predavanj. Drobiž z vseh strani Rim, 8. novembra s. Kakor javljajo h Rtetlja Je. umrl mani bairttonist Batisitini. Štookholm, 8. novembra (be.) T« le zavladal trad mraz. Toplomer Je padel na dese« stoptoj pod ničlo. Berlin, 8. novembra (be.) Dane« 5e bth ctvof -lena * rekordno udeležbo mednarodna motorna razsiava. London. 8. novembra (be.) V Scapaflovii so potapljači dvignili največjo potopljeno nemško fadfo »Seydlits» Lava uničuje mesta in vasi Vulkan Etna še vedno neprestano bruha ogromne mase lave, ki pokriva že vso pokrajino. — Grozna razdejanja Catania, 8. nov. s. Glavni tok lave se je približal postaji v Mascari na 150 m. 2e« lezniški promet Catania«Messina se še vrši. Lava počasi prodira v smeri na Nunziato In Carrabbo. Mesto Mascari je popolnoma uničeno. Mestece, ki je štelo 10.000 prebi« vaicev, je lava popolnoma razdejala. Do zadnjega trenotka so se odigravali drama« tični prizori. Po cenitvah vulkanologov je lava zadnje dni zalila približno 10 km. Pr« votna hitrost od 270 do 300 m na uro se je zmanjšala danes na 30 m. Vendar pa se tok lave vedno bolj razširja. Nevarnost je še vedno zelo velika, ker bruhajo žrela ne« prestano velike množine lave. Poskušajo napraviti nasipe, da bi spravili tok lave na neobljudeno ozemlje ter na tak način re« šili več manjših krajev vzdolž obale. Po« skusi pa doslej niso uspeli, ker nasipi vsled velike vročine sproti razpadajo. Catania, 8. nov. s. O katastrofi v Masca« ri javljajo še naslednje podrobnosti: Več« je število prebivalstva, ki je kraj že zapu« stilo, se je kljub nevarnosti še enkrat vr« nilo v mestece, ker so rajši hoteli poginiti v svojih domovih, kakor preživeti to veli« ko nesrečo V kraju San Bucco je lava ob« kolila kmeta, njegovega sina in zeta, ki so se vrnili, da bi spravili iz hiše še nekaj orodja. Ni bilo več mogoče jih rešiti. Tok lave se vedno bolj približuje železniški pro« gl ter je samo še malo oddaljen od posta« je v Mascari. Vlaki za enkrat še vozijo. Promet bo ustavljen še le tedaj, ko bo proga prekinjena. Železnica na Etno pa je po« polnoma uničena. Za kraje Fiume Freddo, Numerata In Cor-rabba je nevarnost vedno večja. Po mnenju vulkanologov bodo erupcije trajale še ve?, tednov. Preden 8e bodo mase lav ohladile, bo trajalo mogoče še več let. Tako je bila lava od erupcije leta 1879. na nekaterih mestih vroča še Ma 1911. Po podatkih, ki $o jih dali vulkanologi, ki so prihiteli na Ure mesta, pravijo, da so erupcije leta 1879. trajale več kot eno leto. Prebivalstvo je ponoči mrzlično zapustilo ogrožene pokrajine. Arhiv mesta Mascari po še pravočasno spravili na varno. Eruprijsko delovanje Etne se oči vidno stopnjuje. Na Monte Stornello so se pojavila nova žrela. Dolina Pietro Fucile je od lave poplavljena. Železniška proga Me^sina - Catania je ogrožena, ravno tako tudi brzojavne ln telefonske proge. Ako se bo erupcijteko delovanje vulkana nadaljevalo, bo Sicilija v kratkem odrezana od ostale Italije. 2e sedaj pripravljajo zasilni ladijski promet. Minister za javna dela Giurati je v hidroplann prispel v kraje, ki so zadeti po katastrofi. V im^nn vlade bo vodil rešilne in pomožne akcije. Uspešno delo čsl. zunanjega ministrstva Dr. Beneš o ciljih in uspehih svojega resora« — Z dosedanjimi rezultati je ČSR lahko zadovoljna Praga, 8. novembra d. Na zadnfi seji proračunskega. odbora senata ie zunanji minister dr. Beneš pri razpravi o proračunu zunanjega ministrstva odgovoril na kritiko posameznih govornikov in podal daljši ek s poze o delovanju zunanjega ministrstva. Najprej se je zahvalil referentu dr. Karasu in senatorju Stodoli za priznanje glede proračuna zunanjega ministrstva. Reierent dr. Karaš je ugotovil stabilnost proračuna. Zunanje ministrstvo Je nameravalo čim hitreje izgraditi zunanjo službo in za vse panoge najti gotovo normo. Pod vplivom sistema štedenja pa se je v proračunu marsikje šlo predaleč. Češkoslovaška zunanja služba je, kar se tiče plač, skorai na zadnjem mestu cdo med onimi državami, ki gotovo n:so večje ali bogatejše kot Češkoslovaška. Minister je nato govoril o poročevalski službi, o kateri se mora reči, da Je bolj informacijska, kakor propagandna. Dejstvo Je, da ima Češkoslovaška informacijska služba gotove podlage, ki jamčijo za uspeh službe, predvsem njena resničnost in korektnost, ki se varuje v vseh okolSčinah., Nikoli ta. služba ni z nečastnimi sredstvi napadala nasprotnike. »Zavedamo se,< je dejal dr. Beneš, »da narodu nič bolj ne škoduje, kakor to, če se lastnemu narodu servirajo laži in ako se manevrira z neresnico. Dnevni pregledi o inozemskem časopisju, ki jih izda- Novi zakon o državljanstvu Te dni je bil v (Službenih Novinah» razglašen novi zakon o državljanstvu. Novi zakon je bil v strokovnem odboru Narodne skupščine predelan že spomladi potem pa so ga iz navidezno neumliiivih razlogov zavlačevali in šele 21. septembra ga je dala vlada odobrili tudi v plenumu Narodne skupščine. Zaman pa je potem javnost pričakovala publikacije in s tem tudi uveljavljenja zakona. Potekel je september, prešel oktober in šele sedaj v novembru je sledila objava. V tem času pa je bilo v ministrstvu notranjih stvari rešeno zelo mnogo prošenj za državljanstvo. Mesto, da ro publirirali zakon, ki urejuje vsa sporna vprašanja "'lede državljanstva ter avtomatično pod "Huje državljanstvo zlasti vsem primorskim rojakom, ki so zanj prosili, so raje -eševali take prošnje individualno. Znano je, da so se okrog podeljevanja državljanstva pletle n-i j-grše korupciiske afere in da se je z državljanstvom vršila sramotna kupčija. S lem, da se je odlagala publikacija že sprejetega zakona, se je splošno izzval vtis, da je bilo treba pozneje spraviti pod streho še razne . Druge razlage za odlašanje Javnost ni vedela naj,ti. in mi priznavamo, da je tudi' ne vemo. Končno jje sedaj zakon tu. O njem smo svoj čas že obširno govorili. Najaktualnejše so prehodne odredbe, ki določajo, koga je danes smatrati za državljana kraljevine S1TS in ki urejujejo vprašanje državljanstva številnih naših rojakov, katerih domovinske občine so pripadle pod tuje države. V naslednjem objavljamo naivažnejše točke novega zakona in prehodnih odredb: Vsak državljan SHS mora imeti domovinsko pravico v eni občini naša države. Tuji državljani pridobe naše državljanstvo, če zahtevajo državljanstvo, če so stari 21 let in če so bivali najmanj 10 let r.a ozemlju naše države, ako dokažejo odpust iz dosedanjega državljanstva, ako so neoporečnega vedenja, ako lahko vzdržujejo sebe in družino in ako jim kaka občina kraljevine SHS zaiamči sprejem v domovinsko zvezo. Osebe srbske, hrvatske in slovenske narodnosti morejo dobiti naše državljanstvo, ako so bile rojene ali vsaj tri leta nastanjene v kaki občini na našem ozemlju. Prošnje za pridobitev državljanstva se vlagajo pri upravni oblasti I. stopnje. Naš državljan, ki trai.no biva izven našega ozemlja ter 30 let po končanem 21. letu ni izpolnjeval nobenih obveznosti napram domovini, preneha biti državljan naše kraljevine. Z možitvijo s tujim državljanom izgubi naša državljanka državljanstvo, razen v primeru, ako po predpisih zakona mo®eve domovine ni pridobila njegovega državljanstva in če si je ob poroki izrecno pridržala naše državljanstvo. Državljanstvo izgube oni, ki so brez dovoljenja oblasti stopili v vojaško ali civilno državno službo tuie države ter ostali v nji kljub pozivu našega notranjega ministrstva. Prehodne določbe ugotavljaJd, d* smatrajo z uveljavljenjem novega zakona za naše državljane vsi oni. ki so po rodu in jeziku Srbi, Hrvati ali Slovenci in izpolnjujejo pogoje iz § 12., točka 2., 5., 6. ter so do uveljavljenja novega zakona zaprosili pri pri- Ja zunanje ministrstvo, dokazujejo absolutno objektivnost, s katero hočemo pokazati kaj se piše o nas ugodnega in neugodnega«. Minister dr. Beneš je povdarjal nadstran-karstvo informacijske službe ter naglasil, d?, zunanje ministrstvo ne pozna ne strank levice niti ne desnice, marveč samo interese države. Na zunaj pa moramo vedno predstavljati enoto in to je naša politika in na?a propaganda. M! ne delamo politike s tem, da Izdajamo denar za podkupavanje<. Kar se tiče stroškov za Društvo narodov. Izdaja ta institucija skupno približno 1?" milijonov Kč. Od tega plača Češkoslovaškr 30. del. Društvu narodov pripada sedaj 54 držav, med katerimi Je ČSR v Evropi nr. devetem, med vsemi državami pa na 13 al-14. mestu. Minister dr. Beneš }e povdarjal, da je uspelo ustvariti diplomatski uradniški, kader, s katerim srno lahko zadovoljni in k v inozemstvu dela čast češkoslovaški rep-.-bliki. Kar se tfče Rothermerjeve akcije Je dr Beneš mnerija, da se te zadeve ne sme hs-gatelizirati, dasf je ta akcija ravno zarac, svoje notranje neresničnosti in reodkrito-srčnosti pred vsem svetom doživela pokm-»Ne bomo vodili«, je dejal dr. Beneš. »lokalnih vojn, toda v primeru svetovnega konflikta bomo na svojem mestu.« stojnih oblasteh za na$e državljanstvo. Ens ko pridobe avtomatično jugoslovensko državljanstvo oni. ki so po rodu in jeziku Sk-vani in so nastanjeni na našem ozemlju sta uo najmanj 20 let ter so do uveljavljenja novega zakona zaprosili za naše državljanstvo, nadalje oni, ki so po rodu in jeziku Slovan: ki so zaprosili za naše državljanstvo, se nahajajo v državni službi ali so pa bi1 po ujedinjenju najmanj dve leti v država službi ter so nastanjeni najmanj 5 let na ns-šem ozemlju; dalje oni, ki so dne 1. decer bra 1918 imeli domovinsko pravico v kal--občini, ki ni prišla v sestav naše kraljevin^ vendar pa so bili v službi na našem ozern lju pri prometnih podjetjih ter drugih jav nih ustanovah, ki so bile pozneje prevzel« od države, če so do uveljavljenja novega zakona zaprosili za naše državljanstvo. Za izdajo spričevala o državljanstvu j«5 Ireba v roku enega leta predložiti uprave oblasti I. stopnje dokaze, da sa izpolnjen' predpisani pogoji. Oni, ki v tem času nis" predložili dokazov upravni oblasti I. stop nje, se smatrajo, kakor da našega državljanstva sploh ne zahtevajo. Skapcinski odbori Beograd, 8. novemlbra p. Popckfae )e seflo včeraj izvoženi skupščinski odbor ra tres zaikonskega osnuSka o Javnih gradnji) v pasivnih pokrajinah. Osnutek ie bil v načelu sprejet. Jutni bo odbor začeJ $ podrobno dete-to. Skoro istočasno se je vršila seja oo raz^rratvo. Škrfatkka v Zagrebu Vse osnovne šole zaprte Zagreb, 8. novembra n. Zaradi širjenj? škrlatice se je vršila danes konferenca zdravnikov in zastopnikov oblasti. Sklenjeno je bilo, da se bo jutri vršila posebna se.ta razširjenega mestnega sanitetnega odbora za pobijanje kužnih bolezni. Zaradi nevarnosti še večjega razširjenja škrlatinke bodn zaprli vso osnovne šole v Zagrebu ter vse I. In H. razrede srednjih So! za dobo 4 tednov. V tem času bodo šolske prostore temeljito očistili in razkužili. Dva monitorja v Sisku Sisak, 8. novembra, n. Danes sta semkaj priplula dva naša največja monitorja «Vardar» in «Drava», ki imata vsak po 7 težkih topov in 70 mož. Tekom dneva si je monitorja ogledovalo meščanstvo, jutri pa si Ju bo ogledala šolska mladina, ker se zelo redkokdaj zgodi, da bi prišlo naše rečno brodovje tako daleč navzgor po Savi. Bilo je to mogoče le zato, ker je Sava sedaj zelo narastla. _ Hmeljski trg ?atec. 8. novembra h. Zmerno povpraševati'* na deželi. V mestn 2atec slaboten prome*. N«-bproroemjeoe cene 1660 do 2060 Kč. Naši Kraji in ljudje Obrtništvo protestira proti oblastnemu proračunu Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani le vložila včeraj pri predsedstvu ljubljanske oblastne skupščine protest proti oblastnemu proračunu, ki Jako občutno obremenjuje tudi naše obrtništvo. Oblastna skupščina je v svojem proračunu naložila 30% oblastno doklado k državnemu davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicov. Ta davek nadomešča dejansko dohodnino, na katero se nikdar niso nalagale avtonomne doklade. Obrtni davek je za obrtništvo že itak previsok, ker Je uvrščen v kategorije, v katere spadajo tud< drugi, gmotno mnogo bolje stoječi sloji, nego ie obrtništvo. V svoji spomenici ugovarja Zveza tudi proti 30% oblastni dokladi na uslužbenski davek, ki je dejansko Istotako le dohodnina. Ponovno je izrazila svoj protest proti oblastni taksi na motorna vozila in oblastni trošarini na potrošnjo premoga. V spomenici se je zavzela tudi za obrtno nadaljevalno šolstvo zaradi nezadostne podpore od strani državne uprave, ogra-ženo v svojem obstoju. Obrtno nadaljevalno šolstvo je za razvoj obrta največjega pomena in zasluži upoštevanje kakor ostalo šolstvo. Zveza apelira na oblastno skupščino. da zasigura obstoi obrtno nadaljevalnih šol z redno, vsakoletno, najmanj 30% subvencijo k celotnemu proračunu. Proti oblastnim davščinam le vložil protest tudi Vrhovni obrtniški svet. Niško pismo Niš, v novembru Vožnja iz Ljubljane do Niša traja osemnajst ur. Najbolje je potovati zjutraj z br-zovlakom iz Ljubljane, zvečer si v Beogradu in proti polnoči odjadraš proti lugu. Niš je zelo zanimivo mesto in se lepo razvija. Ravno te dni so praznovali Nišlije 50-letnico osvobojeni a izpod turškega jarma. Sledovi turškega eospodarstva se še poznajo. Muslimanske bule hodijo še v hlačnih krilih, starci še oviiajo t urbane okoli glave, moderna mladina pa ie zamenjala tipične fese s francoskimi bareti. Šolstvo je v Nišu zelo razvito Sama gimnazija ima 800 gojencev, dalje !e tu učiteljišče. ženska obrtna šola. ženska gimnazija itd. Vse študira, študira. Živahna kupčija se začenja na trgu že s prvo zoro. Ravno sedaj je videti ogromne irnožine prelepega grozdja, ki se prodala t>o tri dinarje kg. Sam sladkor ga ie. Kako rad bi ga privoščil Ljubljančanom vsai en vagon po tej ceni. Krasne, zelo debele kutine so tudi po 3 Din in pravijo, da so drage. Cešplje so bile po 80 Din 100 kg. paprike 100 komadov za en dinar Da ne bo pomote, ponavljam še enkrat, da »sto komadov za dinar«. Meso ie poceni. Najdražje je po 12 Din in to goveje ali prašičje. Dobi se pa tudi za kovača kilo. Purani so po 30 Din. piščanci par 15 do 20 Din. Mošt je prvovrsten po 5 Din liteT in to po gostilnah. Škoda, da m zračni promet že bolj razvit, ker potem bi naše gospodinje sigurno raje hodile v Niš na trg. Niški »vardarji« so res mnogo boljši kakor ljubljanski. V Crvenem krstu pri Nišu bo skoraj gotova velikanska tovarna du-hana. Če bo Pa monopolska uprava plačevala duhan producentom tako kakor Spiti ačo, se pridelavanje ne bo izplačalo in bo potreben import od zunaj. Značilna za tukajšnje razmere ie naslednia epizoda: Pridem v trafiko — vprašam, če knaio znamke. »Ima« je bil kratek odgovor »Dajte mi 10 komada!« »Nema toliko — dva tri komada samo!« Ali dedec ima znamk oar sto Ko ga vprašam, zakaj iih ne da. ko jih vendar kot prodajalec poštnih vrednot-nic mora imeti za vsakogar se odreže: »Imam za onoga, ko j i kupi kod mene karte. XXXXX X XXxxXJQ Samo Se danes ob 4. In pol 6. ari KALV ARIJA zabranjene ljubavi Fitm o brezvestnem zapeljevani« neizkušenih deklet. Muke in trpljenje nezakonske matere. Popolnoma novo! Mladini prepovedano! Jutri velika slavnostna pretn!]era veleillma bajnega vzhodnega čara tajnosti Orienta Telef. 2124 ELITNI KINO MATICA H M * N N N N N H H N M Neču, da radim džabe (zastonj) za drža-vu.U . . . Družabno življenje Je precei razvito v Nišu. Zlasti krepak Je Sokol. Ima krasno sokolarno z velikim odrom, galerijo, kopalnicami itd Načelnik društva Je g. Tomažič telovadni učitelj, doma iz Postojne. Kra-ševcev Je Se več v Nišu In drugih naših rojakov tudi. NišliJe so dobrodušni ljudje in dobri družabniki, vajeni starega patriarhalnega reda in običajev. Na dobro jedačo m pijačo dosti dajo te radi sprejemajo goste ta vračajo vizite. Pri bolj natančnem opazovanju vidimo, da le svet precei mešan. Poleg najjačjega srbskega življa je precej Židov, ki imajo prav čeden tempelj, nekaj Turkov, ki imajo tudi svojo lično mo-šejo. te Grkov ali cincariev ter nekai malega Bolgarov. Zanimive prikazni so cigani Eni s fesi, drugi s šajkačami. tretii v kmečkih oblekah, četrti v oblekah zapadnih krojev Opravljajo posle pometačev, konje-dercev te nosačev Kot legitimacija za ta obrt iim služi razcefedrana okoli pasu po vrhu suknjiča prepasana vrv. Za enega »kovača« prenašajo gore tovorov. Fijaker te prepelje s prtljago vred na odkaza.no mesto zopet za »banko« (10 Din) Kakor vidimo. 'e kovač odlična in upoštevana enota, dočim se pri nas namrdne že skorai vsak šolarček. če mu ponudiš kovača. Ljudje čutijo, da dobiva denar vrednost in zato stiskajo. Bank je »na pretek« tudi v Nišn. Okolica le zelo lepa. Nizek valovit svet. posejan z ličnimi seM. spominja precei na metliško okolico. Kmečki svet ie priden in varčen V občevanju Je živahen. Narodna noša izginja. Ženska noša le precei okorna in spominja s pripetimi črnimi »repki« na naglavnih robcih še malo na turško gospodarstvo Mošk< svet je bolj nizek, vendar pa čvrst In zelo živahen Bradatih dedcev ie videti mnogo. Najlepše brade pa nosijo častitljivi pravoslavni popje, ki so zlasti stareiši zelo podobni Miklavžem. Posebno poglavje tvori niško grobi i e ali pokopališče Zelo prostrano le te leoo urejeno. Pri Srbih ie sploh ena nailepših navad, da se ookoinlm posveča mnngo pijetete. Spomenikov je mnogo te med temi nekai zelo lepih, ki bi iih človek re« ne pričakoval po teh kraiih Zelo obsežno le vojaško pokopališče, kjer spilo svoi večni san avstrijski, nemški te madžarski vojaki. Nemški grobovi so lepo ure'eni Vsi Imajo enake betonaste spomenike, ki stolp te »Reih4 und Glied«. kakor nekdanja pruska garda Ravno na Vse svete *em opazil pred velikim, masivnim spomenikom mrtvih tujih vojakov našega častnika, ki je prižigal sveče za dušni mir svoiih bivših smrtnih sovražnikov In tako pokazal da preko groba utone sovraštvo in se Izpremenl v pijeteto. Letošnje štetje grobov Koliko Jih le bilo? Namreč tistih, ki so ob letošnjih Vseh svetih posetili grobove na naših ljubljanskh pokopališčih? Društvo »Skrb za mladino«, ki ie tudi letos za Vse svete pod naslovom »štetje posetnikov grobov« s posebnimi nabiralniki nabiralo darove — po eno novčanico — v svoje društvene namene (za zgradbo Dečjega doma v Aleksandrovem na otoku Krku). ie ugotovilo, da ie posetilo obe ljubljanski pokopališči in štepanjsko skupaj okoli 35.000 ljudi kljub skrajno slabemu vremenu. Darovalcev oa ie bilo vseh skupaj 22.298, ki so darovali »Skrbi za mladino« 8.027.30 Din in se po posameznih pokopališčih dele takole * Sv. Križ 17.919 darovalcev s 5.952.70 Din. Sv. Krištof 3.873 s 1.802.70 Din te Stopanja vas 506 darovalcev z 272.30 Din. Gmotni uspeh te akcije le bil letos znatno slabši od lanskega, čemer le pač vzrok dejstvo, da si občinstvo zaradi vedno se slabšajočih življenskih razmer tudi v dobrodelnosti nalaga varčnost Vsekakor pa se »Skrb za mladino«, ki ie vsakomur hvaležna tudi za naimaniši dar. najprisrčnejše zahvaljuje vsem darovalcem in jih prosi, da H tud za bodočnost ohranijo svojo naklonjenost. Obenem na opozarja vse in vsakogar, da priredi skupno s prosvetnim društvom »Sočo« v soboto 10. t. m. v Mestnem domu »Martinov večer«. čigar čisti dobiček ie namenjen obojnim društvenim prosvetnim in dobrodelnim smotrom. Prireditev se bo vršila brez vstop nine. spored bo zelo mikaven te preskrbljeno bo kar najbolje za vse. kar ie običajno te neobičajno pri takih prireditvah. Zato upata obe društvi da bo občinstvo počastilo njun »Martinov večer« s kar naj-obiinejšo udeležbo._ Revolucija zaradi mode v Beogradu Dočim pričenjajo pri nas klerikalni šolniki učiteljicam predpisovati oprsnike, dolga krila, dolge rokave in celo tudi barvo blaga, so nekateri beograjski profesorji začeli dajati gimnazistkam temeljite lek- cije glede lepotičenja. Glavno akcrjo Je po-krenil ravnatelj beograjske U. ženske gimnazije g. Rista Karlikovič. Silno ostro Je nastopil proti učenkam, ki se oblačijo po najnovejši modi. brijeio obrvi, šminkajo lica in kratkomalo posnemajo dame z zapa-da. Zagrozil je z naj ost rej širni ukrepi, pa celo z izključitvijo iz zavoda. Njegovemu zgledu bodo sledili ravnatelji ostalih zavodov v Beogradu te provinci. Ta nenadna strogost in prepoved modernih toalet in kosmetike ie med ženskim dijaštvom v Beogradu seveda povzročila popolno revolucijo. Da se čuje tudi druga plat zvona, so začele beograjske novine objavljati dopise gimnazistk. ki hudo ia-dikujejo in obenem prav temperamentno nastopajo za svoje — »pravice« . . . — Gospod direktor — piše ena iramed teh vztrajnih kratkokrilk — Vi ste se za-poznili za deset let. Ne morem razumeti, zakaj naj bi po Vašem prepričanju bile giimnazistke najgrše devojke. Iskreno priznam. da ie za nas dekleta dober ženin ravno tako važen, če ne še boij. kakor spričevalo o maturi. Do 20 leta smo v gimnaziji. Otrok, ki se do 7. leta ne navadi umivati zob in ušes. ostane zanikem vekomaj. Dekle, ki se v 20. letu ne zna primerno opraviti, ostane monstrum do smrti. Tako se je torej začela razvijati bitka med beograjskimi profesorji in učenkami, ki obeta postati grozovita, če se vanjo vmešajo moderne matere. Vsa sreča tudi v tem pogledu, da imamo za ministra policije duhovnika dr. Korošca. Panika v potniškem vlaku Kakor poročajo h Subotlce Je v torek popoldne v nekem vagonu potniškega vlaka. ki ie iz Velikega Bečkereka vozil proti Subotici izbruhni! požar, ki le med potniki povzročil veliko paniko Neka ženska je imela veliko steklenco špirita, ki jo je postavila pod klop. Steklenica se je slučajno razbila te špirit se je razlil po tleh. Medtem ie neki potnik vrgel ostanek goreče cigarete na tla. V trenutku ie bil ves kupe v plamenu. Med potniki je zavladala blazna zmeda. Nekateri so hoteli ustaviti vlak in so potegnili zavoro, ki pa ni funkcionirala Neki potnik ie začel streljati, nakar ie strojevodja ustavil vlak. Neka dama je skočila iz drvečega vlaka te se^težko poškodovala. Goreči vagon ie bil izločen iz kompozicije, nakar je vlak nadaljeval vožnjo v Subotico._ Grozna rodbinska drama Strahovit zločin so te dni odkrili v selu Boguimilu pri Velesu. Ovčarski psi so izbrskali iz zemlje nekoliko človeških kosti. Najdba je bila prijavljena orožnikom, ki so odkrili grozen zločin. Bile so to kosti Petra Boškoviča, niegove žene Ane in 5-let-nega sinka Gjorgja. ki sta jih na zverski način ubila lastni oče Atanačko in njegov najmlajši sin Dimitrije. Sin Dimitrije se je več let klatil po svetu. se v Beogradu oženil z neko Nemko ter se pozneje z ženo in petletnim sinkom Gjorgjem vrnil domov. Da bi ohranil svoje posestvo, sta se oče in sin Dimitrije dogovorila. da pokoijeta vso rodbino sina Petra. Dogovorjeno, storjeno. S sekiro sta pobila vso rodbino, trupla pa ponoči zakopala v gozdu. Sosedom sta rekla, da je Peter z rodbino odšel neznanokam. Leto dni je zločin ostal neodkrit. Sedaj pa so izkopane kosti razgrnile kopreno strašne tajne. Krivca sta že v rokah pravice. Rabijaten samomorilski kandidat Celje, 8. novembra Ko Je bilo snoči življenje na celjskih ulicah še prav živahno, se ie raznesla po mestu alarmantna vest. da se Je pravkar ustrelil v mestnem parku neki mladenič Medtem Pa ie že prineslo nekai članov reševalnega društva v vežo mestnega magistrata samomorilskega kandidata, v katerem so spoznali številni navzoči ISletnega mesarskega pomočnika Bernarda iz ulice Kralia Petra. Bernard se je podal v pijanem stanju v park. kjer je sedel na klop v bližini Nate-kove gostilne. Okrog 19.45 je fant na lepem potegnil iz žepa revolver in ga nameril z desnico v levo stran prsi. V naslednjem tienutku se ie že razlegel po tihi breški okolici močan prk. ki je privabi' stražnika. Samomorilca je našel stražnik valjajočega se na tleh poleg kiopi in obupno stokajočega. Stražnik ie hotel fantu pomagati. da ga čim prei spravi v bolnico, toda Bernard je postal rabijaten. Postavil se je v bran bivje brcajoč in grizoč Stražnik ga seveda ni mogel spraviti nikamor. Šele. ko so prispeli na pomoč 4 člani gasilneca in reševalnega društva in še 2 stražnika, se je končno posrečilo z združenim-' močmi in z največjim naporom prenesti besnega kan- didata smrti na mestni magistrat, kjer so ga naložili na ročni reševalni voziček in ga odpeljali v javno bolnico Kljub temu. da je bil po vsem telesu trdno privezan na voziček, je domala ušel^ z njega. V bolnici so ugotovili, da Bernard nima smrtne rane. temveč le malenkostno prasko. Krogla ni imela toliko moči. da bi prodrla skozi obleko v trebušno votlino, zakaj fant se je mesto v višini srca zadel blizu želodca. V žepu suknje so našli revolver prastarega tipa z dvema polnima te enim praznim nabojem. Vzrok poskušene-ga samomora je iskati v totalni pijanosti te nesrečni ljubezni, zakaj dečko je vso pot med prevozom v bolnico med kletvina-mi vzdihoval o svojem dekletu Ko so mladega naveličanca življenja skopali v mrzii vodi, se ie polagoma osvestil te umiril. Če bo zdrav te pameten, lahko živi še 100 let. Pokvarjena kupčija pokvarjenega junaka Novo mesto. 6. novembra V tukajšnjih sodnih zaporih so shranili za varno okence 381etnega Jakoba Risa, ki je že dvajsettrikrat užival gostoljub e državnega erarja: enkrat ie sedel kar pet let. To pot ima podjetni Jakob na vesti tuie kolo. morda pa še kaj drugeza. Pred dnevi se je zadržaval v okolici ljubke So-dražice. Ko je naveličan pešačenja na lepem zagledal pred hišo nekega sodraškega mizarja skoro novo kolo, ie skočil nani in pognal po blatni cesti. Krepko se je upiral v pedale te mislil na lepe stotake, ki jih bo skupil. V neki litijski gostilni ie prisede! k trem mladeničem Barantanje se ie pričelo. Jaka ie trdil da je brezposeln, da mu je pošel denar te bi rad orodal kolo, ki mu ie po slabih cestah odveč Blizu 2000 Din vredno kolo so končno ocenili na 800 Din. Ko pa si je Jaka že mel roke v mislih na dobro kupčijo in so fantje naročili Štefan vina za »Iikof«. se je potepuhu na lepem stemnilo pred očmi: pred njim sta stala dva orožnika. Jaka se le trdovratno upiral njunemu pozivu, zatrjujoč, da je poštenjak s kolesom vred. Toda vse ni nič pomagalo Moral je v luknjo, sumljivo kolo pa v shrambo. Drugi dan. ko je poslala ljubljanska policija informacije o Jakobovem burnem življenju te o njegovih 23 pre-stanih kazni, so odpeljali litijski orožniki Jakoba v novomeški zapor, ker imajo z njim tu še neke neporavnane račune. O Jakobu Risu je znano, da se je šele po svetovni vojni spridil. Kot mlad fant se je posvetil vojaškemu stanu te je napredoval do narednika Bil je za hrabrost večkrat odlikovan in se ie udeležil tudi koroške ofenzive, kjer je prejel medalio Mi'o-ša Obiliča. Pozneje je zašel v slabo družbo in ima od tedaj venomer posla s sodnijo. Rohneči berač France LJubljana. 8. novembra Berač France Je kolovrati) okrog po deželi in mestih cele mesece. Nabral je nekaj drobiža m se včeraj pojavil v Šiški, se vsedel v znano gostilnico in začel premišljevati. kaj naj počne v umazanem jesenskem vremenu, ko so ljudje slabe volje in jih mineva vsako sočutie do sitnih beračev. Pri vinu se je menda zatopil v svojo davno preteklost, ko je preživljal lepše dni te zapovedoval drugim. Svojčas je igral ekonoma na velikem posestvu nekje na Štajerskem in imponiral lepim dekletom. Pa se je jel zdaii nasmihati še on in skušal imponiratj zali gostilničarki Toda ona ni imela nikakega umevanja za beračevo razpoloženje. Naročil je France drugi četrt, ga iizpil na dušek in pričel s samogovori. Vmes se je pridno nalival ter postajal od ure do ure zgovornejši. Plačeval je sproti in trebil iz žepa kovača za kovačem. Do večera je izpraznil kakih osem četrtink. pa zahteval še deveto. Poskušal je nekajkrat vstati teza mize. toda stare noge so odpovedale. Slednjič se ie vendarle postavil pokonci in se zasukal na sredo sobe. Skušal je prijeti gostihiičarko okrog pasu. a videč njen odpor, je resignirano obrnil oči stran in samo še zahteval vina. Pa še v tem se je zmotil, kajti gostilničarka ie menila, da je pač že skrajni čas. da se nadležni berač odpravi iz njene hiše. Tedaj je Frmce zarjul, da se ga je gostilničarka za hip prestrašila. Zagrozil je. naj se le boji beračev, ki jih noče postreči. Nato se je parkrat zanihal po sobi in se prerinil pri vratih na cesto. Zibal se ie naprej proti mestu in zavil zopet žejen v prvo gostilnico. Tam ie pričel s čaranjem in zabaval ljudi, ki so mu plačali nekai kozarčkov. Končno ie France dozdevno onemogel. dokler ni nenadoma pričel kričati, da je okraden in da ga je osmukala zala gostilničarka. pri kateri se je mudil. Ljudje so seveda strmeli in Francetu skoro verjeli. Berač se je obnašal kakor pobesnel, ko ie razodeval strmečim poslušalcem, da so »birtne« največja nesreča mladih in starih. Tako ga ie trla jeza. da se ie vrnil zopet nazaj v Prvo gostilno in nahrulil go-stilničarko. da mu je ukradla 150 Din. Ker na svoje oči. In skrbite zato. da bo\ Vaše stanovanje imelo vedno dnev-* no svetlobo. Usled tega zahteva,jtd. ali brezplačni njen opis vri generalnem zastopstvu ALADIN sve-i-ike Hnrzel d. d. Subotica. in Vi se boste j ar ko pre pričali da ista vri 94% zraku in 6% petroleju daje močno snežno belo dnevno svetlobo od 80 sveč. Radi tega je svetloba ALADIN Svetilke trikrat modne j ša od sveh drugih svetilk. ALADIN-Svetilka je edina sve- i tilka, ki je higjenična gori brez smradu. dima in saj, daje enakomerno in stalno svetlobo, ne eksplodira. gori brez šuma in vumpati ni potrebno, je proti požaru zavarovana in se je lahko upotrebi brez svake nevarnosti. Postopanje ž njo ie zelo enostavno in upotreba gorivih snovi je malenkošna. Zahtevajte povsod in samo orieri-i nal ALADIN-Svetilke. ---------i mu je odgovarjal samo pomilovalen smeh gostilničarke. se ie France vrnil na cesto in pozval stražnika ter povzročil tak kra-val, da je prihrumelo skupaj pol Šiške. Končno je moral po Francetu pozvani stražnik aretirati njega samega. Utruieni berač je še slovesno proglasil vse ljudi za norce, nato pa se odzibal pod vodstvom stražnikove desnice v policijski zapor. Sokol Sokolsko gledališče v Radovljici Po zelo plodicuv.ttd lanski seziji je tudi kivinjfc sez/Lja pričela jako dostojno rn mnogo o-betaio-če. Glavni dogodek pretečene sezije j-e b'!a petdesetletnica pesnika Otona Župančiča z uprizoritvijo »Veronike Desaniške«, domača drama je bila zastopana s premijero Š

Th6r£se Raquinc. B. Kuponi. — Zadnjikrat Mestno gledališče v Celju Sreda 14 nov. ob 20.: >Geisha«. Gostovanje mariborskega Narodnega gledališča. Operetne cene. I« ljubljanske gledališke pisarne. Suppe-Jeva opereta »Boccaccio« se poje v ljubljanski operi v soboto 10. t m. kot predstava izven gledališkega abonmaja. Običajne dnevne cene. — Prva ljudska operna predstava v letošnji sezoni bo v nedeljo, dne 11. t. m. zvečer ob pol 20. uri. Vprizori se Verdijeva opera »Trubadur« pri znižanih opernih cenah. — »Župan Stiimonski«. V soboto, 10. t. m. bo v drami prva letošnja dijaška predstava. Lanske vprizoritve te drame spadajo med največje uspehe pretekle sezone. V drugih mestih so dijaške predstave stalno razprodane. — V soboto zvečer se ponovi Haš-kov «Dobri vojak Švejk», ki je žel v lokali-zirani in scenično spremenjeni obliki obilo smeha in odobravanja Glavno vlogo igra v dolenjščini g. Cesar. — V nedeljo, 11. t. m. ob treh popoldne je prva ponovitev ljubke francoske pravljice »Modri osliček Miško«. Zvečer se vprizori kratkočisna Jager-Schmidtova veseloigra »Kukuli« z go Nablo-r.ko v naslovni vlogi. Obe predstavi sta izven abonmaja. Pevski ibor Ljubljanskega Zvona je brez dvoma eno najagilnejših slovenskih zborov, ki ima resno umetniško zadačo in ki smatra za svojo dolžnost, da priredi vsako leto več resnih koncertov, katere moramo tudi z umetniškega stališča kar najtopleje pozdraviti. Uspehi zbora »o odlični in splošno pri- znani in na letošnjem svojem koncertu nastopi zbor nekako v novi formi številčno močnejši in tehnično brez dvoma dovršnej-ši, saj se je dalj časa pripravljal za svoja dva nastopa v nedeljo, 11. in ponedeljek 12. t. m. Bogati program in sodelovanje solista Julija Betetta nam jamčita bogat užitek. Pred prodaja vstopnic v Matični knjigarni. Dve premijeri v ljubljanski operi. Danes, v petek vprizori naša opera dvoje novih opernih del: Stravinskc^ga >Oedipus rex« ter Osterčevo »Iz komične opere«. »Oedipus rex< je povsem moderno oratorijsko delo, ki stavi na vse izvajalce in posebno tudi na gledališki zbor velike in ležke zahteve. Opera je pisana nekako oratorijsko in se poje v latinskem jeziku. Osterčeva enodejanka pa je komična stvar z zelo veselo in izrazito glasbo. Za premijeri obeh del vlada pri nas veliko zanimanje. Predstava se vrši za premier-ski abonma. Nocojšnji violinski koncert v Filharmoniji. Danes v petek, 9. ob pol 9. uri zvečer se vrši v Filharmonični dvorani violinski koncert violinskega virtuoza Vlastimira Je-čiča s sledečim sporedom: Corelli: Sonata. Cui: Orijentalka. Dohnani: Allegro. Bach: Koncert v a-molu; Schubert; Uspavanka; Sarasate: Ciganske melodije. Kubelik: Salto mortale. Pri klavirtu kapelnik Balatka. Občin stvo opozarjamo na prvi nastop srbskega violinista v Ljubljani. G. Ječič je bil gojenec praškega in pariškega konservatorija ter ima dobro vijolinsko tehniko. Dosedai je nastopal na raznih koncertih v naši državi in izven njenih mej, pri nas na češki proslavi te v ljubljanskem radiu. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in na večer koncerta v vestibulu Filharmoničnega poslopja. Literarni večer ge. Vike Podgorske, prvakinje zagrebške drame bo v Mariboru v petek, 9. novembra ob 20. Odlična umetnica je pričela na mariborskem odni svojo gledališko pot, ki jo je peljala z veliko naglico na najodličnejše mesto zagrebške drame. V njenih rokah ležijo kreacije najtežjih vlog in vsa kritika si je edina v priznanju njenega velikega talenta. Večer je posvečen odličnim pesnitvam Slovencev, Srbov in Hrvatov. Do besede pride proza in poezija. Slovence bosta predstavljala Cankar in Zupančič, Srbe Jak-šič in Stankovič, Hrvate pa Krleža, Begovič in Domjanid Večer priredi Ljudska univerza. >0n in njegova sestra« na mariborskem odru. V nedeljo, 11. novembra zvečer se vprizori prvič v letošnji sezoni velezabavna burka »On in njegova sestra«, ki je že koncem lanske sezone žela salve smeha. Ker gre tudi nedeljska predstava v korist »Udruženja gledaliških igralcev«, se naproSa mariborsko občinstvo, da napolni gledališče do zadnjega kotička in s tem tudi dejanski priskoči na pomoč organizaciji tako zelo ogroženega igralskega stanu. Na ponedeljkovem koncerta »Ljubljanskega Zvona« bo pel za vse občinstvo g. operni pevec Betetto dva solospeva prerano umrlega slovenskega skladatelja dr. Josipa Ipavca »Pomlad noč« in »V jntro«, ki doži-vita sploh prvo javno izvajanje. Nadaljn' eolospevi g. Betetta Pavličeva »Ura« (Nova Muzika), St. Premrlovi »Čudeži« iz cikla 16 božičnih pesmi, ki v kratkem izide v skladateljevi samozaložbi in R. Savinova »Maske-rada« so same novosti. Priljubljenega pevca, ki si je izbral za svoj nastop izključno nove skladbe, bo na klavirju spremljal g. operni kapelnik Neffat. — Vstopnice v Matični knjigarni. — Preskrbile se jih v predprodaji! Nageljni rdeči... Besedilo Iva Peruzzija, za moški zbor z baritonskim solom uglasbil Zorko Prelovec. Založilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Cena pri kupljeni par-tiiuri 5 Din; če jih kupi društvo za ves zbor je cena partituri le 2 Din. — Vseskozi pev-na, melodijozna pesem, kakršne imajo naši pevci radi. Moškim zborom jo priporočamo v nakup in izvajanje! Češka Filharmonija t Jugoslaviji. V časa od 13. novembra do 25. novembra priredi priznana »Študentska Filharmonija« v Pragi, ki združuje najboljše glasbenike viso-košolee v Pragi, s 70-članskim orkestrom veliko turnejo po Jugoslaviji. Koncerti prično v Novem Sadu in se vrše nato v Beogradu, Sarajevu. Dubrovniku, Splitu, Šibeniku, Zagrebu in dne 24 novembra v Ljubljani ter 25. novembra v Mariboru, kjer prireja koncert »Glasbena Matica«, kakor tudi v Ljubljani. Povsod vlada za koncert upravičeno veliko zanimanje. Koncerti se vrše v okrilju široko zasnovanih češkoslovaških proslav 10-letnice ČSR. 25Ietnica Ševeikovega kvarteta. Tudi pri nas znani Ševčikov kvartet slavi 251etnico svojega obstoja. »TAJNOSTI ORIJENTA« Največji in najčarobnejši orijentalskl film, ki se je kidaj snlmal! Le naj-bujnejša in najdrznejša fantazija priznanega režiserja Aleksandra Vojkova {umetnika, ki je ustvaril velefilm »Casanovac), je zamogla zamisliti kaj take ga 1 Jutri! Jutri! Jutri premljera! ELITNI KINO MATICA Domače vesti Denuncijanti danes in pred leti Dva citata te »Domoljuba«. Leta 1911. je »Domoljub« (St. 12.) pisal takole: »Jutro« r kasarnah. Kmečki fant, bivši vojak, ki se je povrnil minulo jesen na dopust, je prišel domov kot naročntk »Jutra«. Na vprašanja, kje je naredil znanje s tem listom, je odgovoril: »O, v kasarnah je bilo takega berila dosti!« Predrznost »Jutrašev« presega v resnici vse mej«! Na kolodvor hodijo »živio« klicat kralfu Petru, a Isti čas razpregaio svoje mreže celo med cesarskimi fanti. In vlada? In vojaška oblast, ki mora gledati na to, da se protlavstrijskl duh v vojašnicah ne širi?« Tako so klerikalci v Avstriji znaH de-nuncirati jugoslovanske idealiste ta list, kJ se je, kakor današnje »Jutro«, boril za svobodo, resnico, pravico. Kakor »Jufcrovci« v svoji borbenosti, so si ostali »Domoljubov cl« zvesti v denunci-janstvu in podlosti. Evo, namesto vsakega drugega dokazovanja citat iz najnovejše številke »Domoljuba«: »Danes in pred leti. Ko so imeli dolga povojna leta pri nas žerjavovci komando, jim ni bil mar napredek državnega gospodarstva. Spravili so s svojo modrostjo državni voz na rob propada. Da zakrijejo svoje strašne grehe, so silili tedaj lrudt. da kriče: živijo Jugoslavija, živijo narodno edinstvo. Kdor si je upal povedati, da bi imela biti povojna leta čas resnega dela, ne pa živijo-vpitja, je bil tepen. Zdaj. ko dr. Korošec rešu-je po liberalcih zavoženo državno gospodarstvo in ie tudi Slovenija mnogo na boljšem kot je bila, pa Bog ne daj. da bi kdo zakričal živilo država, ali pa še celo živijo Belgrad. Po žerjavovski zahtevi bi morali vsi in vsepovsod govoriti danes le o Punišu Račiču in pa nositi rože in sveče pred kip Radiča, o katerem so žerjavovci s pucljevci vred prvi pisali, da pri njem ni vse v redu ...« Slovenski duhovniki! Borite se ta teden svoj vzorno dosledni »katoliški« tisk! za ,Življenje in svet" It. 19 91' Pravkar izišla Številka te popularne revije objavlja na uvodnem mestu prerod madžarske novele »Slučaj.. Članek .Največji jubilejni dar v Češkoslovaški* nas seznanja z atouizmom največjega sodobnega češkega pesnika. Ivo Zof prše O »Pravilnem dihanju in nJega pomenu za zdravje«. Ad. E. Vz. razpravlja o »Sugestiji ln vzgoji«. Ekspedšdflo na najvišjo planoto sveta, U )o Je organizirala ruska vlada, riše sestavek »Na strehi sveta*. Nadaljuj članek govori o »Demamtm, dtju ln hrepene »ju človešk e ručemumosti.* »Vozili se bomo kakor bogovi* Je naslov naslednjega sestavka, ki podaja vtise z mednarodne zrakoptovue raistaive v Berlinu. Ob desetletnici bolijševlške revolucije bo posebno zanimal »Obisk v sovjetski tovarni gumija*. K. M. Stanjukovič prispeva novelo »Jastrebova katastrofa*, povest starega mornarja, skladatelj Emil Adamič pa zaključuje svoj boisareki potopis »Od Ljubljane do Črnega morja*. Naslovna slika reiproduciira Vranglov otok, uraetniSka priloga pa je Ribnik t Tivolskem parku v Ljubljani. »Življenje in svet* stane posamezna Številka samo 2 Din. Naiboii ugodno I nudi Jesenska lo zimska oblačila J. Maček specljataa konfekcija za gospode ln ALFKS4MDROVA CESTA 12. decc * Kraljica Marija odpotovala y London Po vesteh iz Pariza ie naša kraljica predvčerajšnjim odpotovala v spremstvu dvorne dame gospe Hadž;č»;vc v London, kier se bo mudila štiri do p^t dni. * Odgodena shoda KDK. Nameravana shoda KDK v nedeljo 11. t m. T Vuzenlcl in Prevaljah sta odgodena na nedoločen čas. * Imenovanje v železniški službi. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani sta imenovana: Ivan Zupane za referenta za revizijo in oddajo blagajnic komercljalnega odseka prometno - komercijalnega oddelka, Adolf Hilmager pa za referenta za budget računskega odseka spiošnegi oddelka železniške direkcije. * Promocija. Na pariški Sorbonl }e položila profesorski izpit za francoski Jezik s prav dobrim uspehom gdč. Milena Bunc iz Aleksandrova na Krku, hči našega uglednega šolnika, sreskega šol. nadzornika v pok. g. Ivana Bunca. Čestitamo! * Bolgarsko odlikovani« našega Rdečega križa. Bolgarski Rdeči križ je v priznanje za storjene usluge ob priliki groznega potresa v Bolgariji odlikoval predsednika našega Rdečega križa g. Marka Leka s svojim najvišjim odlikovanjem — z velikim križcem, tajnika Nešiča P* z malim križcem. * Ekshumaciia »Gorenjskega slavčka«. Truplo pokojnega skladatelja g. Forsterja so te dni ekshumirali in ga prepeljali v Ljubljano, kjer bo počivalo na pokopališču pri Sv. Križu. * V spomin skladateljema Vilharju In Novaku je pevsko društvo »Graničar« v Novi Gradiški priredilo predvčerajšnjim pevski večer. O zaslužnima pokojnikoma, zlasti o Fran ju Vilharju - Kalskemu je govoril društveni tajnik Vilko Vidmar, gozdarski nadsvetnik. * Naši novi gojenci v inozemstvu. V ministrstvu prosvete sta bila po natečaju Izbrana za gojenca v inozemstvu: za Izpopolnitev v slikarstvu Hakiia Kulenovič, učitelj risanja v Sarajevu, za Izpopolnitev v solo-petju pa Katica Jovanovič. dijakinja glasbene akademije na Dunaju. MM p nfteu dunajskih ln pariških modelov elitna izbira F. LUKIČ, Stritarjeva ul. 9. Ceneje kot Dunaj—Pariz! * JNAD »Triglav« ▼ Zagrebu si ie izvolilo za zimski semester naslednji odbor: predsednik Branko Lukman, podpredsednik Vlado Volavšek, 1. tajnik Jože Goričar, II. tajnik Stanko Tonejc, blagajnik Dimitrij Rebec, 1. knjižničar Danilo Brezovar, 11. knjižničar Tone Jurkovič. arhivar Stane Pa uši C, gospodar Viktor šuškovič. odbornik Janez Pucelj, revizorja: Franjo šneider in Joško Zinauer. * Iz Zveze bančnih uradnikov. Za 16. december le sklicana v Zagreb plenarna seja glavnega ta kontrolnega odbora, na kateri bodo podana poročila o delovanju in pre- koma Brklču ta Severovlfiu, ki so WM Hanl komisije za prevzemanje premoga, ter da se v to svrho zarubi njihova imovina i« njihova plača, ostali obtoženci pa da se oproste odgovornosti za poravnavo Jkode. * Lovski blagor. V okolici Sremske Mi-trovice Je minuli torek znani lovec Franjo Gašparec ustrelil divjega prešiča, težkega 320 kilogramov. To Je eden največjih divjih prešičev, ki so doslej bili ustreljeni v Sre-mu. * Tujski promet v Dalmaciji Is SpBta poročalo, da te |e letošnji tujski promet v primeri z lanskim zvišal za 8 odstotkov. Letošnja sezona je bila torej rekordna. Od 1. januarja do konca septembra J« bilo v Dalmaciji 16.027 tujcev. Iz Nemčije je število tujcev naraslo za 90 odstotkov, iz Avstrije pa za 8 odstotkov v primeri z lanskim letom. Čehoslovakov je bilo letos znatno manj, kar se pripisuje dejstvu, da je bil brezplačen povratek letos ustavljen. * Slovenski branitelj Punlše Račičaj »Je-dinstvo«, znani list Vukičevičeve struje, ki ie igral pri umoru Stjepana Radiča toliko vlogo, in ki še zdaj nadaljuje svojo arnpu-taško politiko, poroča v svojem izdanju od 4. t. m. takole: »Te dni je posetil v sodnii-skem zaporu g. Punišo Račiča beograjski advokat dT. Vinko Zore in se mu te ponudil za bratmelja za delo od 20. junija. G. dr. Zore je poznan slovenski rodoljub in pred enim letom je prenesel svojo advokatsko pisarno v Beograd (sledi točna adresa), kjer sa ie s svojim vestnim delom pridobil m no gob roj no kliientelo. Dober govornik, odličen pravnik dela čast slovenskemu plemenu. Obrambo g. Račiča pa je sprejel brezplačno lužbenih razmer in o veliki brezposelnosti med bančnim urad-ništvom. • Izplačilo razlike državnim uslužbencem. Pred par meseoi je že vlada obljubljala, da bo izplačala zvaničnikom dolžno razliko, pa Je ostala stvar še vedno le sama obljuba. Prosimo meTodajne činitelje. da se vendar za nas, reveže zavzamejo in pospešijo izplačilo, ki bi ga prav sedaj na zimo krvavo potrebovali. — Prizadeti. • Iz »Uradnega Usta«. »Uradni Hst« št. 105 z dne 8. tm. objavlja zakon o konvenciii za zaščito industrijske svoiine. podpisani v Haagu 6. novemb. 1925. zakon o aranžmanu glede mednarodnega registriranja tvorniških Q rt © c c Barom. Tempei. in brzin« •o — " 1 > 4» CZ v metrih •od O 754 8 88 95 SW 1 10 755 5 60 SW 1 10 754 5 80 93 SSW *f| 9 756 9 130 /O SSE 2 5 760 3 80 100 mirno 10 752 3 17*0 75 SE 11 10 Hadavmt Vrst*. megi» del mm I. ure 54 ta), drugI obrok od nomiiahrih 7 milijonov, dolarjev osem mesecev po uveljavil en hi pogodbe (v avgustu prihodnjega leta) in zadnji obrok od nominalnih 8 milijonov dolariev 16 mesecev do uveliavU^Ju pogodbe (v aprilu leta 1930). Vlada bo izdala začasne obveznice in se obvezuje te obveznice zamenjati v stalne (najmanjše obveznice 500 doiarjev) Obveznice se bodo amortizirale v 30 letih. t. j. do 1. decembra 1958. Naša država ima pravico posojilo pre>j amortizirati ali ne pred 1. 1938 V tem primeru pa navzlic temu ostanejo pravice, ki si jih pridobi Švedski trust v veljavi do 1. 1958. Kot garancijo za posojilo daje naša država v zastavo viške čistih dohodkov samostojne monopoNke uprave Ker so Pa ti viški že zastavnem za druga posojila (predvojna srbska in vojna posodila ter Blairo-va posojila), pride zastavna pravica švedskega trusta za doslej danimi zastavnimi pravicami. Ce pa viški monopolske uprave za anuitetsko službo ne bi zadostovali, je država dolžna to službo vršiti iz splošnega državnega proračuna. Kot posebno garancijo za to posojilo dobi švedski trust posebne pravice glede produkcije in prodaje vžigalic v naši državi. Prodajo bo vršila posebna organizacija trusta. kateri bodo morale tudi ostale tvornice v naši državi, ki so ostale neodvisne od švedskega trusta. prodati po v naprej določeni ceni svojo produkcijo, ki pa bo kontingentirana. Od 1. januaria 1929 se bo monopolska taki a plačevala mesečno. Veliko- m maloproda-jalcem vžigalic ne sme trust zmanjšati provizije Uvoz vžigalic bo prepovedan, izvzemši uvoz luksuznih vžigalic, ki se ne proizvajajo v naši državi Trust ima dalje pravioo. da pokupi ostale tvornice vžigalic v naši državi ali njihove delnice ter sme postaviti nove tvornice. Tudi ima pravico izvažati vžigalice izdelane v naši državi prosto vseh taks. Cena vžigalic se bo uredila sporazumno z monopokko upravo, vendar monopolska taksa ne more biti nikdar večja kakor 66 par na škatlico (do sedaj 70 par) Tvornice bodo. kakor do sedaj, dobile od škatlice vžigalic 21 par (najmanj pa 19 par), veiiko- in maloprodaialci 7 par. ostanek od 6 par pa dobi trust. Ce bodo cene sirovin in mezde višje, tedaj se ima tudi zvišati cena po kateri bodo tv.Ti.ice oddale svojo produkcijo Glede sporov ki bi se nanašali na to pogodbo ie predvidena arbitraža potom razsodišča od treh članov, od katerih določita po enega vsaka pogodbena stran, tretjega oa izvolita oba delegata V primeru ne-porazuma glede pred-sedn.ka izbere tega na predU« enega izmed članov Mednarodnega razsodišča v Haagu. Kakor je Lz gornjih Pogojev razvidno, to posojilo nikakor ni ugodno kakor se ie to prvotno zairjevaio Ce se upoštevajo vse ugodnosti, ki iih dobi trust tedaj nas bo sta!o to posojilo preko 8 odstotkov V gospodarskih krogih vlada razočaranje ziasti glede dejstva, da bo prvi obrok p'ačan šele v aprilu prihodnjega leta in še tedai le 350 milijt nov dinarjev Zato se bo tudi izplačilo letečih dolgov, za katere je namen'eno to posojilo, zavleklo do pričetka leta 1930. Po dosedanji praksi pa ie računati, da bodo medtem leteči dolgovi znova narasti, in da bodo prihodnje leto morda finančne teža ve še hujše če medtem ne dobimo večie-ga inozemskega posojila za investicije od-iiosno če se finančna politika pri nas iz temelja ne spremeni. _ Tvrdka Ljudevit Max, tcvaraa lakov, d. d. v Domžalah Večinski boj v tei družbi končan. Pred rednim občnim zborom, ki se je vršil 6. t. m., se je po dolgotrajnih pogajanjih dosegel popoln sporazum z man ši-no. tako da se je redni občni zbor gladko izvršil, medtem ko ie izredni občni zb:)t odpadel Delničarji so z zadovoljstvom vzeli na znanje, da se podjetje dobro razvija in da so vse diference med glavnimi delničarji poravnane. Novo upravo tvorijo gg. dr. phil. Viljem Marx, predsednik; dr Ivo Benkovič, podpredsednik: dr. Viljem Baltič. inž. Dušan Sernec, ravnateli Gerard Keller (zastopnik holandske skupine), Adolf Marx in RudoJ baron Schdnberger. Za dosedanjo manjšino se je rezerviralo eno mesto v upravi Od druge strani še čujemo, da se ie iz uprave izločil bivši vodja ekspoziture na Dunaju ki je insceniral interne boie ter brezuspešno poskušal prilastiti si velik paket delnic. V zadnjih mesecih je bilo v Jugoslaviji in v inozemstvu veliko povpraševanje po delnicah tega podjetja. toda kljub visokim pomidenim cenam nj bila prodana nobena delnica, kar znači. da Imajo delničarji v podjetje in njegovo vodstvo popolno zaupanje. V svrho razširjenja obrata se namerava zvišati delniška glavnica ter pritegniti nova skupina. Družba dela večinoma z lastnimi sredstvi. Tovarna v Domžalah je -;v o®ki interesni skupnosti s tovarno Lud\vlg Mar* v Gaadenu pri Dunaju ter s tovarnama lakov, osnova-nima pod egTdo iste tvrdke v Milkendorfu (CSR) in v Kispestu. = ITkinjenje prometne omejitve tn premog in drva na zagrebških kolodvorih. Kakor javljajo iz Zagreba, je zagrebška železniSka direkcija na številne pritožbe trgovcev s kurivom odredila, da se je z včerajšnjim dnem (8. t. m.) omejitev za premog in drva ukinila. Za vse ostalo blago se ukine prometna omejitev danes 9. t. m. = Veliko povečanje brezposelnosti ▼ Avstriji. V drugi polovici oktobra je po vsej Avstriji število brezposelnih zelo poraslo. Na Dunaju samem se je dvignilo Število hrezposelnih, ki uživajo podporo, za okoli 1500, v avstrijskih zveznih deželah pa za 6800. Vzrok povečani brezposelnosti je predvsem v zaključku kmetijskih del, zaradi česar je bil dotok sezijskih delaverv v mesla večji. Število vseh brezposelnih v Avstriji znaša okoli 147-000 oseb. = Promet tržaške take se Je napram lanskemu letu povečal. V prvih devetih mesecih t. 1. je znašal promet tržaške luke 87.47 milijona meterskih stotov (dovoz 22.64 in odvoz 14.83 milijona meterskih stotov) napram 35.69 milijona meterskih stotov v istem času 1. 1927. (dovoz 21.72 in odvoz 13.96 milijona meterskih stotov). K?ir sp tiče držav, s katerimi dela Trsi, je še vedno na prvem mestu Češkoslovaška; potem slede Avstrija, Jugoslavija, Poljska. Nemčija. Madžarska, Švica. Važno ulogo v prometu tražške luke igra danes uvoz kave med drugim tudi uvoz bombaža. Trstu mnogo konkurirajo razne luke v državi sami, tako glede potniškega prometa Genova, a v blagovnem prometu Benetke. Borze 8. novembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet izredno velik. Največ se je trgovalo z devizami na Curih in Dunaj. Malo potrebo za Newyork in še manjšo za Trst je pokrila privatna ponudba, ostalo pa Narodna banka. Tečaja 9o ostali nespremenjeni, le Berlin in Trst sta za malenkost popu«ti!a. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda malo slabša. Zaključevala se je za december po 441 in za februar brez kupona po 416. V ostalih vrednotah ni bilo posebnih tečajnih sprememb. Od bančnih papirjev beležijo zaključke Union po 56.5, Jugo po 44.5, Praštediona po 920; od industrijskih so bile Trbovlje zaključene po 4S5. Promet majhen. Devize in valute Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.845, Berlin 13.56—13.58 (13.565), Bruselj 0—7.9122. Budimpešta 0-9.9303. Curih 1094.1—1097.1 (1095.60), Dunaj 7.9959-8.0259 (8.0109), London 0—276.13, Newyork (56.96), Pariz 0—222.42, Praga 168.37—169.17 (168.77). Trft 297-10—299.10 (298.10). Zagreb. Amsterdam 22.815 — 22.875, Dunaj 7-9959 — 8.0259. Berlin 13.55 — 13.58, Milau 297-175 — 299.175, London 275-73 do •276.53. Ne\vyork 56.81 — 57.01, Praga 168.87 do 169.17, Curih 1094.1 — 1097.1, Pariz 221.42 _ 223.42. Curih. Zagreb 9.127», Pariz 20.295, London 26.195. Newyork 519.675. Milan *>7.21, Praga 15.40, Dunaj 73.10, Budimpešta 90.61, Berlin 128.77, Bruselj 72.225, Amsterdam 208.45. Varšava 58.25, Bukarešta 3.125, Sofija 3.75. Dunaj. Beograd 12.4750 —12.5l50. Berlin 169.19 — 169.69. Budimpešta 123.® — 124.15, Bukarešta 4.27125—4.29125, London 84.44625 do 84.54625. Milan 37-20 — 37-30, Newyork 710.15 — 712.65, Pariz 27.73 — 27.83, Praga 21.0450 — 21.1250, Sofija 5.1125 — 5.1-525. Varava 79 6150 — 79.8950, Curih 136.63 do 137.18; dinarji 12.4069 — 12.4650. Efekti. Ljubljana. Celjska posojilnica 158 _ 0, Ljubljanska kreditna 128. Praštediona 920, Kreditni zavod 175—0. Vevče UO-O, Stavbena 56—0, Sešir 106—0, Kranjska industrijska 295--ft. Ruše 260—280. Zagreb. Državne vrednote: Vojna ?koda 432 — 433. kasa 432 — 432.5. za november 0 _ 436, za december 439 — 440. za februar 446 — 447, brez kupona 416 — 417, iuve- sticijsko 85.75 — 86, agrarne 53.5 — 54; bančne vrednote: Poljo 17.5 — 18. Kreditna 85 — 0, Union 56.5 — 57.5, Jugo 88.5 — 90, Ljubljanska kreditna 127 — 0, Praštediona 920 — 925, Zemaljska Sarajevo 135 — 140, Etno 160 — 180; industrijske vrednote: Narodna šumska 16 _ 0, Gutmann 200 — 205, Slaveks 100 — 103, Slavonija 6 — 6.5 (za december 5.5 — 7), Drava 530 — 550, Veterana 475 — 485, Vagon 72 — 76, Vevče 110 do 112, Isis 22 — 25, Dubrovačka 495 — 5Ogc, nova, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo jm prejemu 430—435. Norosadska blagovna borza (8. t. m.) zaradi pravoslavnega praznika sv. Dimitrije ni poslovala. Dunajska borisa ta kmetijske proizvode (7. t. m.) Kljub dvigu budimpeštanskih ter-minskih tečajev je obdržala dunajska borza značaj nerazpoloženja. Zanimanje za krušno žito je malo kljub nižjim cenam. Vzrok slabim poslom je predvsem r slabem razpiča-vanfu moke, ki sili mline v neprestano omejevanje obratov. Jugoslovenska potijska pšenica, 80 kg, do 20. t. m. je dosegla 1.57 in pol Kč ex Dunaj. Marchfeldska rž ie zabeležila nekaj zaključkov po 36.50 — 36.75 šilinga ob Dunaj. Tendenca m pivovarniški tečmen Je mirnejša. Kupčija s turščico ie zaradi nazadovanja tečajlev v Buenos Airesu In Rosarlu omejena. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek in carina (v šilingih, ab Dunaj): pšenica: domača 36 do 36.75, jugoslovenska 88 — 38.50; rž: marchfeldska 36 — 86.50; ječmen: izbrani 42 _ 42-50, I. 40 — 41, srednji *7-".0 do 39: t u r š č i c a: 35.50 _ 36: oves: domači 32.75 — 33.25; moka: ?0>, domača 59 — 61.50, madžarska 59 — 60. jugoslovenska 57 — 50, ameriška 62 — 65. Iz življenja i Ko so se rušila cesarstva Danes pred 10. leti je proglasil posl. Scheidemann Nemčijo za republiko. — Viljem in kronprinc bežita na Holandsko. — Karel Habsbutg v zatonu. Deveti november je za Nemčijo zgo* dovinskega pomena. Na ta dan pred desetimi leti je odzvonilo nemški mo> narhiji. Viljem, ki se je v neskončni oholosti primerjal z bogom, je s cesari* co in sinom pobegnil na Holandsko. državo, katero je vladal toliko let s pristno prusko disciplino, pa je prepu* stil valovom revoluciji, ki so jo bili zajeli s polnim mahom ... Na krmilu vlade je bil tedaj princ Maks Badenski, ki je še istega dne iz* dal razglas, da se Viljem in sin odpo* vedujeta prestolu. Socijalni demokrati, ki so bili medtem pridobili zase berlin* sko garnizijo, so takoj razglasili repu* -bliko in izvolili za prezidenta poslanca Eberta. Vojaki so zavrgli cesarske zna* ke in jih zamenjali za rdeče kokarde Obenem so sfrčale iz vseh lokalov sli; ke cesarja Viljema, pa tudi maršala Hindenburga. Poslanec Liebknecht je razobesil na cesarski palači rdečo za* stavo. Dan pozneje, dne 10. novembra so Lepa podobnost V Berlinu je v družbi znanstvenikov predaval neki profesor H., čigar imena novine ne izdajo, o temi, kaj loči člo* veka od živali. Po predavanju se je vršila debata, ki se je posebno sukala okoli trditve predavatelja H., da je oko človeka nekaj tako markantnega, česar nima nobena druga žival. Vsi drugi znaki so več ali manj lastni po* sameznim živalim, samo oko da je po nazoru profesorju H. neosporen znak človeka. Nobeno živalsko oko se ne da tako premikati v očesni votlini na vse strani, kakor to lahko dela človek. Celo pri človeku podobnih opicah so oč. nepremakljivo nameščene. Žival nora vedno obračati glavo, da vidi predmet, ki je izven obsega pogleda, človek pa lahko obrne samo oči, da se mu razširi obzorje. Profesor je svojo ugoto-vitev dokazoval s celo vrsto slik in primerov ter dognal, da ima samo človek elipsastvo očesno votlino, ki mu omogoča vrteti oko na vse strani. Poslušalci so že verjeli učenim izva* jar jeru. kar vstane neki drugi profesor P. in pr?vi, da se z navdušenjem pri* d-ižuje mnenju učenega kolege, ki je iznašel tako važno in potrebno razliko med človekom ir živaljo. «Bilo je nas ravnost že sramotno,» je n laljeval, se pojavili na cesti iz Visa v Evsden avtomobili s cesarskim grbom. V njih so sedeli: cesar Viljem, cesarica, prc* stolonaslednik, dvorjaniki in visoki častniki. Ob osmih zvečer je pridrdral za njimi dvorni vlak z arhivi. Preko Middachtena se je Viljem kot begun odpeljal v Arnheim, na holandsko ozemlje. Oblekel ie bil že civilno oble* ko in holandska vlada je sprejela sklep, da ga internira, kar se je zgodilo v Doornu. Dva dneva po abdikaciii. dne 11. no* vembra, so Nemci ustavili sovražnosti na bojišču. Nova vlada je pros;la za premirje. Dogodki na Nemškem niso ostali brez odmeva na cesarskem Dunaju. ki se ie začel takisto majati. Ob istem času, ko ie nastopilo na nemški fronti premirje, je podpisoval Karel Habsburg na Dunaju svojo abd'kacir jo, ki je izšla s sopodpisom prof I.am = mascha. Stari bogovi so bili zrušeni. Začeli so se porajati novi svetovi «da Sc nam toliko časa ni posrečilo najti te razlike. Vendar moran opozo-r ti, da je neki sesavec gotovo iuini, ki je ravno v tem oziru m "no podo* ben člo*eku. i'a sesavec In podol elips očesne rtine ravno ke kakoi ii!. je spoštovani g. kolega nsšel pri človeku Ta sesav je nam vsem znani in priljubljeni krt 'eči pre* bralec svinjaka, ki ga mi zaradi n logove velike nečistoče po pravici nazi* vimo prascem.» Hudobni kolega P. je sedel, učeni P. pa jo it med oglušujočim smehom ja* drno odkuril s torišča svoje učenjaške slave. »veta Morilec Obregona bo obsojen na smrt Kakor javljajo iz Mehike, je držav, ni pravdnik v razpravi proti Leonu de Toralu in sokrivcem atentata na pre* zidenta Obregona sklenil predlagati za morilca smrtno kazen, na nuno Con« cepcion Treho. ki je nagovorila sto* rilca k zločinu, pa bo predlagal 20 let ječe. Razprava se nadaliuje brez inci* dentov in bo kmalu zaključena. Byrd v Wellingtonu Komander Byrd, ki se je odpravil na južni tečaj, je prispel te dni s petnaj* stimi osebami svojega moštva v Wel* lington, pristanišče Nove Zelandije Odtod bo prodiral proti svojemu cilju čez tri tedne. Operativna baza njego* ve ekspedicije bo zaliv Wales. Posadka se bo razdelila na štiri skupine. Vsaka bo opremlj ena z letali in drugimi pri* pomočki ter bo prodirala s svojega izhodišča proti južnemu tečaju. Vse sku* pine bodo v stalni brezžični zvezi z matico in Byrd bo objavljal uspehe ekspedicije od tedna do tedna. Posl. Scheidemann, ki ]e pred IO. leti proglasil nemško repabllko. Albansko odlikovanje za italijanskega kralja Minister albanskega dvora, ekselen* ca Ekrem Libohova, je te dni izročil v Rimu prvo odlikovanje Ahmeda Zo« ga I. italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu. Odlikovanje ima podobo ve« rižice z albanskim Velikim redom. Li« bohova se je nalašč v ta namen pri* peljal v Rim. V spremstvu dvornega ceremonijerja italijanskega kralja je prišel v avdijenco skupno z albanskim odpravnikom v Rimu, Dervishijem in legacijskim tajnikom Karazijem. « Skoraj istočasno so v Tirani dobili prvo električno napravo, ki jo je na* peljala tvrdka Hobdari, ki ima za rav* hatelja* Italijana Costo. To se ni izvr* šilo brez ceremonij. Nastopali so go* vorniki, ki so povdarjali ogromen na* «Zmaga je naša!» Herbert Hoover novi prezldent Amerike, se zahvaljuje z balkona tisočglavim množicam, ki mu prirejajo ovacije in se vesele republikanske zmage. Hoover Je 54 let star, po poklicu rudarski inženjer ln Je bil med vojno diktator za prehrano Amerike. V primeri z molčečim Coolidgeom je velik organizator In praktik. Novi kajzerjev grad Viljemu se Je v Doornu stožifo po gradu, kakršnih Je Imel v New-člil mnogo, dočim je v pregnanstvu brez njega. Kupil je zavoljo tega grad Heerensberg na Holandskem In se bo kmalu preselil vanj, da preživi v njem stare dni svojega monotonega življenja. W. Gross: Razburljivo pismo Ko si je na hodniku oblačil suknjo, je priskakljala za njim ter mu s smehljajem na ustnicah vtaknila v žep majhno pismo. Dejala je: «To pismo odpri in prečrtaj, kakor hitro prideš v urad. Obljubi mi, da ga prej ne razlepišU ogledal j-o je začudeno in potegnil pismo iz žepa. «Kaj naj to pomeni? Kakšne navade pa uvajaš?« »Prosim te, ne govori, ampak stori, kakor ti pravim. Daj mi besedo, da se ne dotakneš pisma, dok er ne prideš v pisarno in ne sedeš za mizo!« Položila mu je roke na rame. V njenih očeh se je zaiskrila nežna prošnja. Kmalu je čutil še nekaj drugega. Neko odločnost, voljo, da nekaj stori . . Toda mahoma je spet vse izginilo. Razumel ni ničesar, prav ničesar . . . «Prosim te, stori, kakor pravim!« «Dobro.» ie dejal. «dam ti besedo, čeprav — to moram priznati — ne razumem te zadeve. A kaj je v pismu? To bi mi lahko jx)vedala,» je pripomnil z jezo in strahom obenem. «Razpečati zalepko in prečitaj pismo, ko prideš v urad. To je vse, kar te prosim. Drugega naj ti ne bo mar.« «Nu, da, če že mora tako biti .. .» «Na svidenje!« mu je rekla in se mu vrgla okrog vratu. Izginil je iz hiše. Bil je napol zaprepaščen. napol prijetno dirnjen, a čuvstvev, ki so ga prav za prav navdajala, si le ni u-mel raz'o-žiti . . . Stopil ie na platformo električne železnice in jel razmišljati, kaj stoji v pismu. Odločnost, s katero mu je tako rekoč izsilila priznanje, da ne sme odpreti pismo, dokler ne pride v pisarno, ga je jela spet navdajati s strahom. Še nikoli ni bila taka . . . Prizor je dišal po nekakšnem ultimatu. Morda je ka; rvede-la o njem? Hm. če se je to zgodilo, bo pač moral vzeti vse nase . . Kaj pa. č? bi zavrgpl pismo in sra cp'oh ne bi ndnrj? Morda bi biVi to n-ijboipe Prevzelo ga ie. da bi stooil v te^*on sko kabino na ulici i" ooklica1 "eno Bog ve. kai mu ie pisa^ Vemara da n"čp o tem govoriti z ni'm k^r :o ie za- radi in za rad' n:etra . . ?n vsrt to zaradi onetra novršn^a znatra iz njegovih m'adih let . . . Sai ni zagrešil nič takega, da bi sc moral zagovarjati! Če predek dežele pod vlado Zogu I. in slavili njegovo modrost, ki ustvarja čudeže... V Tirani je začel tudi izha* jati nov časopis, ki ga izdajajo alban* ski intelektualci. Piše se «Gazetaere». Pattijeva in feldmarsali Povodom smrti bivše ruske carice* vdove Marije Fedorovne se širi v sve* tovnem tisku anekdota, ki ima pred ! drugimi to prednost, da je resnična. Nekaj mesecev pred poroko ruske, ga cesarja Aleksandra III je prišla princesa Dagmar v Berlin. Pruski kralj Viljem je hotel princesi vstreči in ker je vedel, da zelo ljubi muziko, je skle. nil prirediti koncert. Prosil je Dagmar, naj sama sestavi listo pevk in pevcev. Ne da bi dolgo razmišljala, je vzela princesa v roke svinčnik in napisala po vrsti imena slavnih grl. ki jih je želela slišati. Kralj Viljem ie preletel seznam in obtičal pri imenu slovite pevke A de* line Patti ieve. Popadel ga je silen strah zaradi odškodnine, kajti vedel je dobro. 'a Pattijeva ne noje za božjo čast in slavo. «Ali vidim prav?» je vprašal «tu je zabeležena Adelina Pat* ti. Jaz ne izdam celo leto toliko za feMmaršale kakor zahteva ona za en sam večer!» — «Sire», je nato odgo* vorila princesa Dagmar. potem pa po* kličite feldmaršale, da bodo peli oni!» Dr. Eckener potrebuje 60 milijonov mark Polet dr. Eckener ja z «ZeppeIinom» v Berlin ni bil platoničnega značaja, ampak naravnost denarnega pomena. Vodja zrakoplova je bil povabljen na razgovor k nemškemu ministru za dr* žavno brambo, kjer je razvil svoj pro* gram in povedal, da rabijo Zeppelino* ve delavnice 120 milijonov mark dr* : i ■ V.t 4 L. Z. 127 po povra Združenih državah. Vsi so že menili, da je postal tudi Romer žrtev katastrofalne ujme. Toda sedaj poročajo. da je prispel v neko oristanišče otoka Haiti, živ in zdrav in poln nai-čvrstejše volje, da doseže cilj svojega potovnaja, kjer se vršijo velike priprave za njegov sprejem. To poročilo je prejela njegova žena v Hamburgu. Na kakšen način se je rešil, ni znano. Francoski kipar Bartbolomč tvorec spomenika mrtvih, ki stoji ob vhodu n« pariško pokopališče Pere L.achaise. Umrl }e prem dni. V francoskem kipar-sMtj mu bo ohranjen trajen spomin. Nepodkupljivi sodniki Na civilnem sodišču v Černovicah so morali te dni ustaviti vse razprave in jih preložiti na nedoločen dan, ker ni« so imeli niti pole papirja za sestavo protokolov in sodnih sklepov. Neki za. govornik, ki mu je šlo za hitro rešitev zastopane zadeve, se je ponudil, da nabavi visokemu sodišču potrebno množino papirja na stroške svojega klijenta. Toda sodišče je to ponudbo odklonilo, češ da si ne pusti nič daro. vati. Najboljše, najtrajnejše, zato *3 najcenejše) * «7UTR0» St. 284 " 7 Pefek" 9. XI. 1928 Memento krikih meščanov g. velikemu županu ljubljanske oblasti SvcfJeCasno smo r »Jutra« poročali . krtvici ki jo je prizadejal režim krlkfan meščanom. Oblastni odbor je 19. septembra 1938 v sporazumu z velikim županom ljubljanske oblasti razpustil krški tospo-darski odbor, sklicujoč se na zakon. Obljubili smo. da se k ted stvan vrnemo. Kršld gospodarski odbor je bil raccporščen s pozivom na zakon, toda zakon ie na tem likrepu povsem nedolžen. V pojasnitev za-deve Je treba navesti, da ima krško mesto ki ni samostojna občina, lastna obširna zem Ijišča. Dobršen deJ teh zemljišč je nosil do zadnjega časa nemški naslov, ki se slovensko glasi »Zgodnikov beneficijat v Kr škem«. vreden približn-o 180.000 Din. Le ta beneiicijat so uživali krški meščani že od časov Valvazorja. Ko so meščani pred ka krmi 40. leti začeli spoštovati zemljo, so spremenili puste livade in pašnike v rodovitne njive. Zemlja Je bila takrat malo vredna in so se za njo zanimali skoro izključno meščani Kdor Je zemljo obdelaval mm je bila dodeljena jii jo Je užival sam ln do potomcih. Tak le bil položaj do leta 1924.. ko je Krško mesto po gospodarskem odboru, v kolega imteneijah Je deloval ravnokar razpuščeni gospodarski odbor, s posebno tožbo zahteval, da se briše Zgodnikov beneficijat tudi iz zemljiške knjige, trdeč, da je zemlja tistega, ki Jo Je napravil rodovitno in užival Imenom mesta (ne občine). Tožba se Je vlekla, dokler le ni Stol sedmorice v Zagrebu 18. septembra 1928 pod Rv 896/27 končno veljavno rešil v Dri-los: gospodarskemu odboru odnosno krškim meščanom. Ker krško mesto ne tvori lastne občine, b) lahko nastalo vprašanje, kdo je krški meščan. Ampak dosedanji gospodarski odbori, ki niso izšli iz vrst sedanjega reži-ma. si niso s tem vprašanjem lomili glave, maa-več so se držali resnične tradicije in pa potreb posameznikov, potem pa. če ga Je smatrala javnost za meščana aH Pa ne, samci da je stanoval v mestu, da je bil potreben in da je zemljo res obdelaval. Nik-daj se pa ni zgodilo, da bi bila zem3ja pride j ena pravnim osebam, ali pa celo neosebnim ustanovam Edino krška bolnica je i Izrecnim pristankom gospodarskega odbora m iz posebnih ozirov uživala tisti del zemJ;e. ki je neposredno pred vhodom v boJir-co. Lz humanih razlogov je kasneje me s i, dodelilo bolnici še draz del te zemlje. kej nj bilo drugih prosilcev. Najprej je prejela še en kraj, med vojno pa še nadaljnja dva. Tega pa se je vsak gospodarski odbor zavedal, da o kaki stari pravici za bolnico govora biti ne more. ker bolnica kot občinsko premoženrie ni osebnost, še rman j pa m eščan. Po stari pravični praksi \t odbor odvzemal zemljo onim, ki je niso sami obdelavah marveč oddajali v podzakup, torej hoteli imeti neupravičen dobiček. Tudi Je bila odvzeta zemlja tistim, ki so se Izselili ali so umrli. Umevno Je. da Je odbor upošteva! socijalne prilike prosilca (premoženjsko in družinsko stanje). V smislu teh ukoreninjenih običajev in socijalnih ozirov je gospodarski odbor 13. 3. t 1. odvzel zemljo irelivši se Frani i Vavpotičevi in jo dodeiil delavcu Štajnerju, ki ima 4 rodbinske člane, odnosno Mariji Nagličevi in brivcu Silovincu, vsakemu po en kraj. Mariji Nagličevi je bil odvzet en kraj od treh, ker njena obitelj šteje le 2 člana. Petelinu je bil od treh krajev odvzet en kraj, ker je živel sam, in je bil ta kraj dodeljen revnemu delavcu Martinu Zavriču z mnogoštevilno rodbino Ana Simon ie pridelje-na ji dva kraja dajala v podzakup. Odvzet ji je bil en kraj in dodeljen upokojenemu pis/monoši Cahariji, ki ima pokojnine beri in piši 10 Din mesečno: itd več analognih pridelitev Občinski bolnici, ki je imela to-časno 4 kraje, je odvzel odbor 2 kraja, ker je bilo več potrebnejših po stari pravici upravičenih meščanov. Razen tega ie bila takrat pri oblastnem odboru v teku akcija, da bolnico prevzame oblastni odbor v svojo upravo in bogato dotiranje. V smislu odloka pokrajinske uorave od 13. 10. 1921. ie bil pri vseh dodelitvah navzoč komisar krškega sreskega poglavarstva, ki je odborove sklepe odobril. Na poziv oblastnega odbora od 3. 3. t. 1. je gospodarski odbor poslal obširno poročilo o svojem poslovanju ter le do najmanjše podrobnosti izkazal korektnost svojega gospodarstva. Odbor Je pričakoval, da padejo intrige neupravičenih pritožiteljev po zasluženju v uradni koš. To tem boli. ker je padel v koš svoječasni poskus nekaterih interesentov, da bi spravili občinsko boinico v svojo malho tem potom, da bi krška občina izgubila meni nič, tebi nič. lastnino do občinske bolnice. To upanje Je hilo neutemeljeno. Gospodarski odbor je bil nasilno razpuščen ln kdor Je zgornje pojasnilo prečital. si bo tudi vedel napraviti sodbo, zakaj je bil razpuščen. Celokupno krško meščanstvo protestira proti uradnim ukrepom, ki temelje na mili vodij posameznikov. Protestira zato. ker Je to krivica za one, ki so ravnali Po predpisih in vesti ta ker je to krivica za meščanih in resignacije, marveč da vlada v v to poklican, ker je dal svod pristanek, naj vzame na znanje, da Prt krških meščanih ni resgnacije. marveč da vlada v čim dalje močnejši meri prepričanje, da čas poprave krivic gotovo pride. Novi režimski gospodarski odbor t>a že posluje vse prej. nego v smislu tradicije in pravice ter ie vzel zemljo potrebnim ln res upravičenim ln Jo pridelil občinski bolnici. Norvolo, uv or» dopit*. tU&Um malih, oglasou. OgLasm-ocL /» poAabu < d*Uk Jutra,' hubljaAja,. Tu. rL zfp* Pr%Ji rtouaf. ____ pasU*. JLaht oplaui,, sluzjo - parr^d^aJj^ roajaL I d^put^n^a. u^ ovlcurt, Ir^ourUa^Jl nuuylL z/maj, k* Pntiofau* za, /i/ropu.?, 1 J^At^ikVU^ PrutojbiufZ. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite tele!, štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telei. štev. 3203. 6+JJLA %'dtmkJk Več mizarjev za tovorne ia potniške tokov« nprejme takoj Fabrika Vagona Jaeenlca ▲ O., Smeri. Palank*. 41241 Sobarico reKo fcvanja, 1 i i • a k bolj« druiini. Naalov r oglasnem oddelku »Jutra*. 41194 Madžar, jezika aposobno moč »prejme ▼ Dišimo Sever * Komp — Ljubljana. 41160 Podružnica JUTRA v Celiu tSBKBBEBB Kocenova ulica 2 HHBHH Sprcjcttid male og,aS6, mserate ter vse naročnino! druge objave v prioi čitev. Dase naslove in druge informacije t čočih se malih og'as n. Trg. pomočnika mladega ia agilnoga, kot prvo m 08, ta trgovino i me&anim blagom, r večjem kraja na Štajerskem takoj sprejmem Vea oskrba v hiSi Ponudbe * prepiai »pričeval na oglasni oddelek »Jutra* pod »Agilen in zmožen*. 41258 Opekarniški mojster (akordaat) t primemo kavcijo ta TodeiTo večje opekarn« dobi gluibo Ponudbe pod »Strokovnjak* na pošt-nj predal 15, Maribor. 41264 Pletiljo z lastnim strojem, sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41306 Zastopnika prvovrstnega, zanesljivega, na dobro vpeljan predmet »prejmemo. — Agilnemu te nudijo lepj dohodki. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »10.000 M* 41274 Hišnik bret otrok, katerega" lena • vešča pospravljanja sob m čiščenja parketov. proti nagradi, kot postranski ra-sluSek — dobi stanovanje. Ponudbe na ogla*, oddelek Jutra* pod »pridna SO* 41258 Gospodično a prakso, zmožno n«m5čine kakor tudi strojepisja in stenografije v obeh jeiikih, sprejme Industrijsko podjetje. — Ponudbe e prepisi spričeval in plačilnih pogojev na ogl - oddeleflc • Jntrar pod »Dobra služba*. 41273 Veščega žagovodjo ki je obenem tudi sanesljiv rozdni manipulant, z več-etno prakso in dobrimi spričevali — kakor tudi strojnika veičega vzega ključavničarskega dela ter vsakdanjih popravil pri parnih lokomobilah, i Izkazi dosedanjega službovanja Išče aa takoj žagno podjetja na paro (Kreuzgatter). Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 41267 Služinčad kuhaiice, sobarice, nataka rice, hUne itd. dobe najlažje službo v Beogradu — ako s« oglase v birou Ekonomija — Beograd, Vasina ulica 11. 412S8 180 m visok spomenik Krištofa Kolumba Iz Madrida javljajo, da je Spansfka vlada po naročilu latinske Amerike v principu odobrila načrt spomenika, ki naj se postavi slavnemu odkritelju Amerike, morjeplovcu Krištofu Kolumbu. Razpisane tekme se je udeležilo nad tisoč arhitektov. Nekateri so poslali zelo duhovite osnutke. Spomenik bo stal na otoku San Domin gu in bo 180 m visok, to se pravi še enkrat višji od Kipa svobode, ki stoji pri vhodu v newyorško luko. Posebna jury bo izbrala najprimernejše načrte, ki bodo nagrajeni po vrednosti z vsotami od 500 do 2000 dolarjev. Ra-zmne se. da bo srečni tvorec najvišjega spomenika na svetu dobro zaslužil in i>nr-tal vrhu tega še svetovno slaven. Stalno službo v Ljubljani, z mesečno plačo 1500 Din nudim tistemu, ki položi 5000 Din kavcije. Ponudb« na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Lahko delo*. 41303 Tapet vajenca ■ oskrbo pri starših, takoj sprejm« Rudolf Sever. Marijin trg J. 41305 it. 14. <1 Th Rotman: Za izdelavo tehtnic sprejme t spretna delavca delavnica Vojielava Tomi-Aa, Beograd, Javoreka ul. br. 7. 40710 Uradnico trgovsko naobraženo, event tudi začetnico, z znanje® slovenskega in nemSkega dopisovanja slovenske is nemške stenografije t«r strojepisja, »prejme industr. podjetje za takojSeo nastop Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Lastnoročno pihane ponudbe je trehs osebno oddati v podjetju. 41321 Velik dobiček Sprejmemo moške in len-4k.e v viseh mestih za razprodajo novega patenta — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod iifro »Rapid*. 41268 Spretna pletilja išče zaposienja. Naslov oglasnem oddelku »Jutra 41149 Potnik manufakture »a privatne stranke, išče prvovrstno hiio v zastopstvo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Seriozn0 2000». 41300 Potnik za damsko perilo po meri. za privatne »tran ke. išče zastopstvo pod »Prvovrstno 4000» na oglas, oddelek »Jutra*. 41301 Potnik želi prevzeti dobro zastopstvo katerekoli stroke Potni* le nad 7 le* po Hrv Primorju, Dalmaciji in Liki Ponudbe na oplas oddelek 'Jutra* pod šifro »Dobro vpeljan potnik*. 41308 Potnika ki ima veselje do razpečevanja alkoholnih pijač — »prejmemo takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalen potnik*. 41316 Fina šivilja išče delo na dom. alt v kakem v?Sj"m modnem »a Ionu Naslov v oela>Tn lddelku »Jutra* 41072 Pletilja sprejema delo telovnikov na dom. na stroj 8/80 Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 41282 Še danes se obrnite pismeno ali osebno na nas. Iščemo zgo vorne zastopnike za prodajo predmetov na mesečna odplačila za vso Jugoslavijo Najmaniii dne-vni zaslužek 150 Din Zumbulovič — Ljubljana, Miklošičeva o 41285 Prigode porednega Boblja Vesela opičja zgodba 88. Opica •« je »koristila s to raieSnjaro. V pripravnem trenutku je šinila skozi razbito okno iz sobe in zbežala preko vrtičkov ta hišami. Toda dva redarja sta jo opazila in sta dirjala ra njo, dokler niso pritekli do visokega lidu. Bobi je hi I brž na vrho in se je jel porogljivo umrdovati. Eden izmed redarjev je tisti mah ves divji pobral velik kamen in-- Ekonom le nelužbeo, teli premeniti mesto takoj ali pozneje. — Teoretična in praktična izpričevala odlična. Naslov: Janko Hnrvar. ekonom. Sv Križ pri Zg. 8v. Kungoti, 41042 Poštena kuharica išče mesta k finančni kontroli ali na oroiniški Staniči. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41263 Kot sluga bi šel krepak fant v hotel, kavarno, trgovino ali k mizarskemu mojstru. Poizve s« na Ahaclj-eri cesti l/I. 41276 Trg. pomočnik izvežban v manufaktumi stroki, išče mesta. Gre tudi kot skladiščnik ali siuca. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41277 Pletilja z lastnim strojem št 70. '"šče mesta Naslov v oerl. oddelku »Jutra*. 41286 Gabrove sadike za živ plot prodam več tisoč komadov. Cena po dogovoru. Ivan Gole. Zacip št 44, pošta Bled. 41162 Pozor! Volno in bombaž kupite najceneje pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana. Stari trg H. 12 in 2idOT£fka ulica 4 234 Boljšo gostilno » 16 orali prvovrstnega po sestva. na prometni glavni časti (avto postaja), takoj prodam Ponudbe pod šifro »Pgodno* na podružnico »Jutra* T Celju. 41118 Puhasto perje raz[lja prodam za «0 OOO Din. Hiša se dobro obrestuje. — I«totako prodam graščin, posestvo 95 oralov, uri Celiu. krasen ^vor in drn?n r>o*lo-T>je za 700 000 Din. K Breznik. Celje, Dolgopolje štev. 1. 41266 Lokal v bližini Karlovske in Dolenjske cest* iSčem za ta koj aH s februarjem Ponudbe d* oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «Lokai» 41172 Majhen lokal za skladišče, v bližini kolodvora išiVm. Ponudbe na OErla-»ni oddelek »Jutra* rx»d »Skladišče*. 41294 Gostilno lepi lokali, stanovanje, gospodarsko poslopje s hlevi, kegljišče, vrt itd., v mestu oddam. Ponudbe na oglaw=. oddelek »Jutra* pod iifro »Odkup inventarja«. 41293 rnppnpii IsEEnzuj Boljšo gostilno tik Celja kupim ali vzamem takoj v najem — Ponudbe pod šifro »Takoj« na podružnico »Jutra* v Celju 41112 Opremljeno sobo lepo, V sredini mesta odda«. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41302 Opremljeno sobico solnčno ln zračno oddam takoj na Resljevl ceeti. — N»«lov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41312 Prazno sobo preprosto, mesečno, iščem, najraje v bližini sv. Jakoba, Karlovste »li Dolenjske ceste. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 41318 Gospoda sprejmem na hrano. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 41225 Na hrano sprejemam samo boljše abonente. Naflov v ogla*, oddelku »Jutra*. 41311 Zastonj hrano !>rav dobro dobi tisti, ki posodi 9000 Din Ponudbe n» oglasni oddel»k »Jutra* pod »Varno naloženo* 41314 Hallo Celje! »LEPA BODOČNOST 39* Blagovolite dvigniti pismo pod šifro — kje Vam je znano. 41279 Milostiva! Jesenska melanholij* se og'aša. a srce si želi še pomladi? — Boljši gospod, v ljubezni varan, misli na Va«. Pišite obširno (« .-li-kol pod šifro »Svobodna duša.l 41272 Majhno trgovino s trg opremo, v blSIini Celja vzame v najem mlad samostojen gospod. Naslov pove podružnica ».Tutra* Celju pod značko »Samostojen št. 29*. 41323 V oglasnem oddelku «Jutra» je dvignit« sledeča pisma: Agileu 83, BoljSa, Blondin-ka. Bor, Kostanka. B .-metka, CTez hribe, Cyr»no de Bergerac, Diesri, Dobička-nosno, Do 10 000. December, Dolgočasje, Delavnica 40787, Elizabeta, Ekspozitura, Farkaš, Gospodinja 20. H S., Industrija perila, Jedilnica, Jaroslav 23, Mici Jakša. Konkurenčna kolekcija. Kostanj. Kopalna banja. M. Kresnik. Lepo. Ljubljana. Ljubljana 1028, Mir je, Marljiva 40, Mogoče vendar, Nujno posojilo, Margo, Nogavice, Nujno 96576, Neznani oboževalki, Od 4. ure, Obleka, Poštenost 40*49, Povečanje konauma. Potnik 13287. Potnik 6, Prepie-ovaoje na »U»j, Pola Mati, PletUja 57, Prilika 36, Plačam, Po-it ena prodajalka 41099, Premožna 3, Plašč, risalnik 40883, Peč 903, Renta, M. Raznožnik, R R., Samostojne trgovka, Soča, Solnčno is mirno stanovanje, Samostojna šivilja, Snažno 2, Srečna bodočnost 44, Stalno 907. Stavbna parcel, 100. Soče in Vipava, Stanovanje blizu oantra. Takoj 14, Trgovina v Ljubljani. U»pešno, Ugodne zveze. Učiteljica 40, V Ljubljani. Vsakokratna nagrada, Vzgojiteljica 55, N oziček. Zanesljiva 1905, Začetnica 93, Zagreb I, Zmerna cena, Železničar, 571. Gospodično v svetlorujavem plašču — katera je v četrtek, dne 8. novembra ob 'U 10 rtala pred glavno pošto, prosi gospod za sestanek, ozlr. razg>ovor. Cenjena naj pošlje odgovo-r na oglasni Oddelek »Jutra* pod šifro »LejHjdvorska*. 41300 K Harmonij ugodno naprodaj v Dol. Logatcu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 41318 Psa volčje pasme 1 leto starega, kakor tudi enega 6 tednov starega zelo ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 41287 Nemški bokser psiea. 3 ¥> mesecev stana, krasen eksemplar, jeleno-rujave barvo, z rodovnikom. naprodaj v Koleziij, vila Kanaria. 41295 Psa dobrega čuvaja. boljSe mnie (lahko tudi samica) kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41201 Stružnico za železo Egalisierdrehbank) rabljeno. stružna dolžina 1000 do 1500 mm. kupim Pcnudb« i*od »Egalisierdrehbank* na oglasni oddelek »Jutra* 40700 Čevljarski stroj cilinderskl in stropna sve-tiljka poceni naprodaj. — SidaT. Maribor, Pobrešk« e št 9. 41251 Hadio Trgovci, pozor! V aajem, oziroma na večletno odplačilo prodam novozgrajeno encnad«tropno hišo. pr;pravno samo za trgovino mešale stroke. — Hiša stoji na jako promet nem kraju blizu ceste, na lejeli Ke> še ni popolno ms gotov*, jo lahko zaine šel« s 1. junijem Pogoji jako ugodni. — l-totam naprodaj večjs množit.* jesenovega lesa pripravnega z* pohištvo ali kolarska dela Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 41169 Tvorniško poslopje manjše s parcelo 1500 m' posebno delavnico s stanovanjem prodam, oz oddam Resno družabništvo možno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41126 Pozor, podjetniki! Graščina v Ljubljani, Sn. Šiška. Vodnikova cesta 25 naprodaj. Ogleda s« lahko na licu mestu Stanovanje 1 »ob takoj na razpolago. V gradu so 3 velike delavnic®. vinska klet. več sta- Stanovanie »obe in kuhinje, z elektriko. najr?je v sredini mesta žel i stranka z enim otrokom Pi=mene ponudbe z navedbo stanarine na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »St. 1025*. 41244 Sobo s kuhinjo nenpremljeno. iščeta gospodični v mestu. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jntra> rx>d »Zrsčno*. 41320 / K Sostanovalca sprejmem z vw> oskrbo pri sedišču Naslov v oglasnem Oddelku »Jutra*. 41230 V Mariboru sprejmem 2 solidni gospodični ali 2 dijakinji mešč šol na stanovanje in hrano po 500 Din mesečno Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 41252 Mesečno sobo lnpo. popolnoma »eparirano. z elektr. razsvetljavo ln krasnim razgledom, poleg drevoreda oddam le boljšemu solidnemu go«*>dn na Bleiwei.wl ceeti It. 27!Jt, 41265 novanj. lepa veranda, oo- nasproti muzeja. 41289 Po kratki, hudi bo'ezni je 7. t. m. v 27. letu svoje starost« preminul Alfonz Tominšek i artilj. kapetan v generalnem štabu v Beogradu. Pogreb bo v petek, dne 9. t m. < b 3. uri pop. v Beogrndu Sv maša zadušnica se bo brala v Ma iboru v Mari in cerkvi v sredo, dne 14. t. m,, zjutra ob 7. uri. To sporoča sočustvu očim oče, gimnazi ski a^nateb dr Josip Tominše«, z materjo in otroci. Maribor—B ^ograd, dne 8. novembra 1928. Izvleček iz programov JUBLJVNA 4577 m 4 kw), ZAUKEB (309 a > J fcw). PkAGA (34V m 5 kw), ČRNO (441 m kw), VARŠAVA (lili m 10 kw). BERLIN 484 m 4 kw), FRANKFUR1 (428 m * kw), ANdENBERO (469 m 20 kw), STUTTOART «0 m 4 kw), DUNAJ (517 tn 15 kw>. LONDON i)aventry 1604 m 25 RIM (448 m 12 kw), iUDIMPEŠTA 155S m 20 kw), STOCKHOLM (motal* 1180 r ?n kw). Petek, 9. novembra. LJUBLJANA 12.30: Reproduci-rana glasba tu boirM« vesti. — 17. Lahka glasba orkestra Sloge. — 19. Francoščina. — 19.30: Predavanje o sk>v. ijudski umetnosti. — 20: PevsM večer gdč. Mlekužeive ki Sokove. 21: Koncert ruskega .Jcademskega rbora balalajk. — ZAGREB 17.15: Popoldanski ko-ncer-t. — 20.35: Zabaven večer. — PRAGA 16.30: Komorna glasba. — 21. Koncert orkestra in solistov. — Brno 16.30: Komorni koncert a Prage. — 20: Literaren in glasbeni večer. — VARŠAVA 18: Koncert z.bo-ra mandolin. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta i* filharmonije. — DUNAJ 11: Dopoldanska koncert. — 16: Koncert orkestra. — 20.05: Schillenjev« tragedija »Devica orleanska*. — Lahka glasba. — BERLIN 20: Schubertove in Beethovnove skladbe. — 21. Poljuden koncert orkestra. — FRANKFURT 20: Koncert iz Ber-Mna. — 21. Koncert na orgle. — LANGENBERG 17.45: Koncert HSndlovfch skladb. — 20. Koncert iz Berlina. — STUTTGART 20.30: Koncert Mozartovih skladb. — BUDIMPEŠTA 12: Komorni koncert. — 17.40: Popoldanski koncert. — 22.40: VoJaSka godba. — LONDON 19.45: Scbubertove pesmi. — 20.45: Klavirski koncert. — 21. Simfoničen koncert. — RIM 17.30: Vokalen in kistrumentalen koncert. — 20.45: Dram-stoi in glasbeni večer. — STOCKHOLM 20.15: Koncert vojaške godbe. Sobota, 10. novembra. LJUBLJANA 12.30: Lahka godba (Jazz^Tio) in borzne vesti. — 18.30: Predavanje o uradniškem zavarovanju. — 19: NemSčina. — 19.30: Predavanje iz filozofije. — 20: Koncert godbe Dravske dmziije. Vmes recitacije. — ZAGREB 17.30: Popoldanski koncert. — 20.35: Koncert komorne glas/be. — 22.10: Lahka večerna godba. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19: Proaram k Brna. — Koncert iz Bratislave. — BRNO 17.55: Arije in pesmi. — 19: Prenos iz nar. gledališča: opera »Vodnik in plesaMca*. Koncert « Bratislave. — VARŠAVA 20.30: Wintertoer8ova opereta »Dama v rdečem«. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 6. Koncert orkestra. — 19.30: Violinski koncert. — Koncert orkestra. — BERLIN 20: Winds;>ergerjeva »Mis-sa synjpbo!rtc»». — FRANKFURT 20.15: Zabar ven večer. — LANGENBERG 20: Zabaven in glasbeni večer. — STUTTGART 20: Pevski koncert zbora in solistov. — BUDIMPEŠTA 17.40: Popoldanski koncert. — 20.30: Hirszkova opereta »Princ Bob». — Ciganska todba. — LONDON 19.45Schubertove pesmi. — 20.45: PoskuSeo prenos tr Avstralije. — 21. .Mešan program. — 22.35: Pevski koncert in vojaška godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Massenetova opera »Cendril-!on». — STOCKHOLM 19.45: Lirične klavirskf sMadbe. — 20: Koncert balalajk. D0R 0r.< 4*11JE, TA NAPREDUJE! Sinclair Gluck: Zlati panter 46 Med slikami na stenah je bilo obilo vrat. Moj vodnik je odprl ena izmed njih in se naklonil, rekoč: Izvolite, gospod, to je vaša soba.« Nekaj trenutov sem stal na mestu. Z vseh strani sem slišal šu-mot in glasove, čeprav je bila dvorana prazna. Kitajec je krenil nato pred menoj v majhno, razkošno opravljeno spalnico. Tudi tu so visele po stenah krasne slike in velik divan z obilico dragocenih blazin je dajal prostoru prijetno mehkužno lice. Na postelji je ležal nekakšen kostum. Se preden sem ga utegnil pogledati, je Kitajec odprl vrata v kopalno sobo, rekoč: »Kadar boste okopani, gospod, vam bom pomagal, da se obiečete.« Ko sem se po kopeli oblečen vrnil v sobo, je rekel Kitajec, ki me je čakal: »Oprostite, gospod, te obleke ne potrebujete več. Kostum, ki ga boste oblekli, leži tukaj.« Huda zadrega me je obšla. Če odložim to obleko, sem pomislil, mi jo lahko skrijejo. In možnost, da pobegnem odtod v noši starorimskega senatorja, ni bila ne velika ne zapeljiva. Prvi redar bi me bil prijel. Če bi se branil obleči kostum, bi me imeli za nezaupneža in bi mi gledali na prste! A vendar sem sklenil, da se ne preoblečem, dokler bo le količkaj mogoče. »Ali res moram obleči to haljo?« sem vprašal. »Če je tako. se rajši odrečem pojedini. Kak obložen kruhek bom pač menda kje dobil, ali ne?« »O, gospod, seveda lahko ostanete v svoji obleki. Le navada je, taka, da se gospodje, ki pridejo semkaj, oblečejo v kostum.« »Tedaj pojdem tak, kakršen sem,« sem dejal. Kitajec se je naklonil in me je nato odvel nazaj v preddvorje. Tam je obstal in pritisnil na neki gumb v steni. Velika vrata nasproti naju so se neslišno odprla. Mojim očem se je ponudil nenavaden prizor. Prostor, v katerega sem pogledal, je bil štirjaški in ogromno velik, vsaka stran vsaj trideset metrov dolga. Stebreniki so štrleli na vseh štirih straneh pod obokani strop. K stebrom so bile pritrjene velike plamenice, ki so dajale prostoru edino svetlobo. Od plamenic se je dvigalo prav malo dima in še tega je menda odsesavala posebna naprava. Toda drugi pogled me je še bolj priklenil. V plapolajoči hiči plamenic ,ki so puščale kote prostora v senci, sem videl, da gre ob treh straneh ogromna miza v obliki podkve in da stoji med mizo in med stebri vrsta divanov, pokritih z blazinami. Na blazinah je sedelo kakih pet in dvajset dvojic. Nekateri drvani so bili prazni ali pa so sedela na njih samo dekleta. Prostor med stebri in zidovi, kake štiri metre širok, je bil prazen in je služil za dohod k ležiščem. Z malo izjemami, ki jih izprva vobče nisem opazil, so bile vse osebe v starorimski noši. Prizor je bil tak, da je moral zamamiti oči. Mislil sem, da me je čudež zanesel v stari Rim. V svoji večerni obleki sem se obotavljal vstopiti, boječ se, da ne bi moje pojavljanje vzbudilo nejevolje teh Rimljanov. »Pojdite, gospod, po tem hodniku in izberite si eno izmed mladih dam, da vam bo drugovala pri obedu. To pojne kai iz lahka.« S temi besedami je Kitajec izginil za velikimi vrati. Nekam v zadregi sem krenil po desnem stranskem hodniku in se ozrl na desno in levo. Dekleta, ki so sedela sama, so mi odkrito in neprisiljeno gledala naproti, toda na dnu njihovih oči je bilo več odpora in bojazni nego veselega pozdrava. Vse brez izjeme so bile zelo lespe. Srd nad tem ostudnim jetništvom devojk — če je bilo res Jetni-štvo — se je dvignil v meni. Moje oči so se nenadoma srečale & očmi dekleta, ki je zbujalo mojo posebno pozornost. Njen obraz je izražal veliko samozavestno dostojanstvo in /Meti je bilo, kakor da se obupno bori z tragično usodo. Ležala je na enem izmed divar nov; pri njej ni bilo nikogar. Pristopil sem in jo mirno ogovoril. »Ali smem z vami obedovati?« Oprla se je na komolec in mi takoj ponudila, naj prisedem. »Zelo mi bo drago,« je odvrnila, očividno prisiljeno. Baš tedaj se je pojavil služabnik v kratki togi, ter jel nositi jedila in vina na mizo. DokleT je sluga pokrival mizo s pladnji, sem opazoval nenavadne prizore okoli sebe. In to je bilo dobro, zakaj tik za hrbtom svoje tovarišice sem zagledal v enem izmed stebrov ozko odprtino, skozi katero se je svetlikalo človeško oko. Uganil sem, da naju opazujejo. Dekle se je zdajci nagnilo k meni. Da me ne bi mogla vpričo opazovalca prositi pomoči ,kar bi ji bilo gotovo nakopalo kazen, sem jel hvaliti nieno lepoto in ji s pretirano ljubeznivostjo opisovati do-jem. ki ga je napravla na moje srce. Odkrito se nisem upal govoriti z njo, zakaj čuvaj je bil preblizu, godba pa preveč oddaljena in pre-tiha. Nadaljevanje pojedine mi ni ostavilo prijetnih spominov, zato ga rajši ne opisujem. Dekle je z obupno veselostjo.pristajalo na moje nerodno dvorjenje. Naveč sva se ukvarala s tem, da sva opazovala živahno vrvene okoli sebe i.n pri tem mehanično jedla in pila. Sredi prostora so z umetniško dovršenostjo predvajali starorimske plese. Nihče izmed prisotnih ni bil moj znanec. Opazil sem le nekega obče znanega državnika, čeprav tudi njega nisem osebno poznal. A. Šinkovec nasl. K. 5055 od 5. do 15. «OLLA» je kot dokazano že desetletja vodilna kot najstarejša in dokazljivo tudi najzanesljivejša. 130 Ocarinfenle ŠIVALNI STROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev f7 lastne tovarne ISletna garancija. — Vez&nie se Doučuje ori nakuoii brezplačno — Pisalni strofi »Adler«. — Kolesa iz Drvih tovarn. Diir-kopp. Stvria VVaffen-rad (Orožno kolcA Pletllnl stroji vedno v zaloei Posamezni jeli koles in šivalnih stroiev — Dale se tudi na obroke ! — Ceniki franko ln zastoni! — IVAN JAX I SIN. 3f2 LJUBLJANA Gosposvetska cesta štev. 2 Co -o Prodajo pletenin oddam reelnnim trg. potnikom. Provizila 5%. ReflefofcaotJ plšjjfe na »Pletilna industrija 28» na oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljana Mag. št. 33.4S3./28. ref. V. Z3l3S* Radi cdtiaie dimnlkorsK ta del v vseh mestnih in v mestni oskrbi stoječih poslopij za leta 1929, 1930 ir> 1931 se bo vršila pri mestnem magistratu ljubljanskem v prostorih mestnega gospodarskega urada dne 20. novembra 1928 ob 10. uri dopoldne javna ofertalna razprava. Pogoji ta vsi drugi dražbeni pripomočki so razgrnjeni med običajnim: uradnimi urami pri naved enem uradu vsakemu interesentu na vpogled. Ponudbe, v katere je vstaviti pavšalne zneske za izvrševanje dimnikarskih del v mestnih poslopjih, izročiti Je do označenega termina zapečatene in opremljene s 50% vadišem mestnemu gospodarskemu uradu. Izrečno se določa, da se na ponudbe, katere ne bodo odgovarjale razpisanim določbam m pogojem, ter na ponudbe, katere bi bile pogojno stavljene, prepozno aH naknadno vložene, ne bo o z trato. Mestna občina si tudi pridržuje pravico oddati razpisana dela po lastnem prevdarku drugemu nego najnižjemu ponudniku. Mestni magistrat v Ljubljani dne 2. novembra 1928. 1, MESTNI TRG STEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga spre hajalnih palic pneumatike Zastopstvo za Slovenijo: IVAN OBLAH Celovška cesta št. 34 Telefon 2663 245a Vsak dan sveže namočeno p^enovko, kako« tudJ različno drugo špecerijsko to koloni!a!m blago po najnižji ceni nudi cenj. občinstvu Rudolf Kovačič 245 Kongresni trg št. 19 llniiffiori larimi PRODAJA: hrastove in bukove par-kete in obodne lat ve, rezani materija! iz hrastovlne in par-jene bukovine, gabrovlne itd. — Oddelek: Tvornica zabojev. Kupuje vse vrste hrastovih frizov. hrastovih klad ln kratkih jelo-vih desk. Brzojavk Parkete Karlovac. Telefon: Inter. 144. Poštni pretinac: 46. Iakulaturnega 4 Din Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za :~dustrijo večja množina la razpclasro po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. Pesrje kokošje, purje, iosje naravno in s strojem iščeno, dobavlja v vsak: množini E. VAJDA Cakovec Medjimur e Telefon 50, 3. 60 seb uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk .skrbi hitro, skrtmo in po najnižji tarifi »M.fKO TI'BK cariniki posrednik. Ljubljana. St»-arykr>Ta cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja ca-po cnpni deklariranega btaea in vse informacije brP7.nlačno 18S z nekaj zemljišča, v ceni do 50.000 Din, ne nad 5 kilometrov oddaljeno od železnice. Ponudbe pošljite do 20. t. m. na L. Knez, Radovljica. 13329 i a ic a BBSS9 ■ ara BsatBESsrausassssr.? za doeaaco vporatro Eksportiram svoje garantirano prlstnobarv-ne izdelke za konsumente (kanavas zefir -macco. inlet batist. flaneilet. damast brisače Itd) Ko mi vpošljete naslov (zadostuie dopisnica z 1.50 Din znamko) dobite takoi iz moje tkalnice vzorčno kolekcijo g ra t i s in frank* na vpogled J A R O S L A V M A R E K, tkalnica Bvstre nad Metuii — češkoslovaška. TTinnnnnnnnnnnr ^ •<» nrrmror Radi nabave novega voza se proda znamke Steyr, Type II. Odprta turna karoserija, balonski obroči, 7 pnevmatik, deloma nove deloma v dobrem stanju. Več se izve pri gozdni upravi Grad Ravne, p. Gu-štanj, Slovenija. 13343-a Kj| Potrta žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najina nad vse ljubljena, predobra, zlata mamica, gospa Fani dr. Matkova nenadoma preminula. IVAN in MARIJAN. Xdor j<2 nezadovoljen s svojim kruhom ali pecivom,naj poskusi peci x pa bo takoj nadvse zadovoljen! HM&ROCKft 1» poznavalca običajen ulitek, za novinca nov doživljaj Gledališke odre opozarjamo na ljudsko igro Vi * * III. izdaja, t ♦ spisal Fr. Govekar Broširana knjiga velja Din 20.—. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani i 234 ie silno zavratna borzen. Kdor na njej holuie. postane stopnjema vedno ner-voznejši vsled Pomanjkanja zraka ln 'ežkega dihanja trpi na nespaniu ta ne more vršiti svoiib poslov V mnog'b slučajih Vam bo nudil prašek ASTMOl PROTI ASTMI znatno olajšanje ker ublažuje krče ta razkraja sluzo in tako ne ruši nočnega miru. --Dobiva se v vseh lekarnah.-- GALEMUS. KEMIJSKA INDUSTRIJA v FRAMKEURTl! na M. Skladišče za kraHevino SHS MIŠKO VIC In KOMP. - BEOGRAD Saralevska 70. Kreditni zavod za m LIUBLIANA, Prešernova ulica 50 (\ lastnem postoofut Obrestovanja vlog. nakup In prodaji' vsakovrstnih vrednostnih oaošriev de viz in valut borzna naročila oreduim in krediti vsake vrste eskomo« in In kaso menic ter nakazila v tu- In Ino *emstvo «afe • Itd Itd. Branja vk«: Kredit. L|nM}ann — Telefon t >010 94*7 »FUP (ntopi,rh«P Urejaj« Davor* tUrljen. luHjt e* Konzorcij «jatra» AOoil Kjbnit«i. Z« Narodno aakjiniG d, d kot cukiroarj« frant Jezerci. Z« mseratm det jeodgurorcc Alojzij Novak. V® « Ljubljani