Osrednja proslava 40-let nice osvoboditve bo v Andražu » V krajevni skupnosti Andraž, kjer so pred štiridesetimi leti potekali zadnji boji Tomšičeve brigade s sovražnikom in kjer so 30. aprila 1945 organizirali partizanski miting, bo v nedeljo, 12. maja, s pričetkom ob 10. uri osrednja občinska proslava s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali pevski zbori, godba na pihala in recitatorji, po proslavi pa bo tovariško srečanje. Organizator bo poskrbel za prevoz udeležencev proslave z avtobusi po naslednjem razporedu: Liboje (ob 8,30), Griže (8,40), Sešče (8,50), Šempeter (9,00), Polzela (9,20), Andraž; • Petrovče (9,00), Žalec (9,10), Šempeter (9,20), Polzela (9;30), Andraž; Vinska gora (8,30), Ponikva (8,50), Galicija (9,10), Arja vas (9,20), Žalec (9,30), Šempeter (9,40), Andraž; Letuš (9,00), Braslovče (9,15), Polzela (9,25), Andraž; Vransko (8,30), Tabor (8,40), Gomilsko (8,50), Trnava (9,00), Andraž; Prebold (9,00), Lat-kova vas (9,10), Šempeter (9,20), Andraž; Vrbje (9,00), Žalec (9,05), Gotovlje (9,15), Podlog (9,20), Šempeter (9,30); V počastitev 40-letnice osvoboditve vabijo družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost Andraž 30. aprila ob 20. uri na partizanski miting, ki bo pri Zadružnem domu. PREDSEDSTVO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŽALEC VABI DELOVNE LJUDI IN OBČANE NA OSREDNJO PROSLAVO 40-LETNICE OSVOBODITVE 12. MAJA V ANDRAŽU '' % .£& I“---------- Celje - skladišče D-Per III 5/1985 19851 L59,4 SRIINJ COBISS » -eto Vlil Številka 4 April 1985 -SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Golob, Jože Golič, Franc Izlakar, Vera Kalčič, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Kristjan Markovič, Mojca Nahtigal, Irena Terglav, Breda Verstovšek in Milan Žolnir.. Novinarki: Irena Jelen, Marjana Matijec-Natek. Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710-671 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ĆGP VEČER Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu Republiškega sekretariata za informiranje, št. 421-1/72, je časopis Savinjski občan oproščen prometnega davka. ŠTIRIDESETA POMLAD V SVOBODI Prihodnje dni in tedne bomo slavili več pomembnih mejnikov iz zgodovine naše družbe. Proslavili jih bomo v delovnem vzdušju, svečano in veličastno. Spomnili se bomo usodnih velikih dogodkov izpred štirih desetletij, iz slavne narodnoosvobodilne borbe, pa tudi iz bližnje preteklosti. Pred nami je mesec mladosti z vrsto spominskih dni, predvsem dnevom mladosti, še prej pa s kurirčkovo pošto in štafeto mladosti. Ustanovitev OF slovenskega naroda, 27. aprila 1941, je bil usoden dogodek za pričetek organiziranega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije pod vodstvom komunistične partije. V OF so se združile vse napredne politične sile z okupirane in razkosane Slovenije. V pozivu in v temeljnih načelih OF so bili pozvani vsi zavedni in pošteni ljudje k splošni ljudski vstaji, da se uprejo okupatorjem in domačim sovražnikom z neizprosno oboroženo akcijo. Cilj OF je bil v osvoboditvi in zedinjenju vseh Slovencev in vseh Jugoslovanov. Z ustano-vljanjem odborov OF se je pričel razvoj ljudske oblasti — uveljavljanje prave ljudske demokracije. V naši Savinjski dolini so se pričele različne akcije proti okupatorju in za mobilizacijo rodoljubov že v poletnih mesecih leta 1941. V jeseni so bili že prvi neposredni spopadi partizanskih enot z okupatorjem. Najslavnejša je büa bitka na Čreti, ki velja sploh za prvi frontalni spopad s sovražnikom. Nekaj odborov OF je bilo ustanovljenih že leta 1941. Skozi štiriletno obdobje so se krepili in širili, izvaja li pomembne naloge v podporo celotnemu gibanju. Ob osvoboditvi slovenskega naroda in zmagi ljudske revolucije je OF prevzela nove zgodovinske naloge, tako pri organiziranju ljudske oblasti in političnega delovanja, kakor pri obnovi porušene domovine. 0 slavni narodnoosvobodilni borbi nam danes pričajo mnogi zapisi v knjgah, monografijah in časnikih. Posneti so filmi, gledališke predstave. Borbo in junašt- va, mučenja in trpljenja opevajo pesmi. Živo izročilo predstavljajo še živeči borci in aktivisti'NOB. Svoboda je bila težko priborjena s številnimi žrtvami. Na našem območju je sodelovala ali vsaj pomagala v narodnoosvobodilnem boju skoraj polovica odraslih ljudi, v obrobnih hribovitih predelih pa ponekod skoraj vsi. Življenje za svobodo je darovalo 864 ljudi žalske občine. Od teh jih je v boju padlo 385, ustreljenih pa je bilo 264. Taborišča so terjala 215 žrtev. Na vse to že marsikdaj preveč pozabljamo. Zato smo dolžni še bolj negovati in razvijati tradicije narodnoosvobodilne borbe tqr čuvati priborjeno svobodo. Ob prvomajskih svečanostih in proslavljanju 40-letnice osvoboditve se bomo spomnili prehojene poti. Spomnili se bomo časov izpred 40 let in ga primerjali z današnjim. Šele tako bomo v resnici doumeli izreden razvoj, katerega smo dosegli na vseh področjih. Tudi ta povojni razvoj je bil povezan z različnimi žrtvami. Potrebni so bili izjemni napori in odrekanja. Pestile so nas razne težave: od političnih pritiskov do elementarnih nesreč. Vse smo uspeli prebroditi z zavestjo in trdno voljo. Zato smo prepričani, da bomo premagali tudi sedanje težave in zagate, tako gospodarske kot utužbsne. Potrebno pa bo še več akcijske enotnosti v usmeritvah in dejanjih. Zaželena je še večja zavestna disciplina in odgovornost pri izvajanju vseh nalog. Janez Meglič V štiridesetih letih po osvoboditvi ie bil dosežen na vseh področjih življenja in delovanja izreden razvoj. Dolina je dobila povsem novo podobo. Zgrajene so nove tovarne, prejšnje pa obnovljene in dograjene. Nastale so mnoge nove asfaltne prometne poti. Vsako leto je.več gostinskih in trgovskih lokalov; Imamo visoko razvito in specializirano kmetijsko proizvodnjo. Naglo je napredovala zasebna obrt. Stanovanjska in komunalna izgradnja sta dosegli velik razmah. Občino Žalec danes prištevamo med gospodarsko srednje razvite občine v SR Sloveniji. Izreden napredek je bil dosežen tudi na družbenem področju. Največ objektov je bilo zgrajenih s sredstvi samoprispevkov. Zrastle so nove šole in vrtci, vse staro pa je bilo obnovljeno. Ponašamo se z urejenimi športnimi in kulturnimi objekti. Zgrajeni so gasilski domovi s sodobno opremo. Urejena je tudi zdravstvena mreža z lekarnami itd. Razgibano je družbenopolitično življenje v občini. Poleg družbenopolitičnih organizacij delujejo mnoga društva in organizacije, ki vključujejo po več tisoč mlajših in starejših občanov, V izvajanje delegatskega sistema je zajetih blizu štiri tisoč občanov. Urejen je sistem obveščanja občanov in delegatov. Velik razmah je dosegla krajevna samouprava. Kurirčkova torbica se je mudila v naši občini od 16. do 22. aprila. Letuški pionirji so jo sprejeli od mozirskih vrstnikov v Letušu in jo nato ponesli preko Braslovč, Polzele, Šempetra, Gotovelj, Ponikve, Velike Pirešice, Žalca, Petrovč, Liboj, Griž, Prebolda, Gomilskega, Tabora na Vransko, kjer so jo pri spomeniku na Trojanah predali pionirjem iz Domžal. Seveda je potovala po skrivnih poteh nekdanjih kurirjev, na vseh šolah pa sojo pionirji sprejeli radostno in s krajšimi kulturnimi programi. V Andražu, Vinski gori in v Galiciji so pripravili tudi lokalne kurirčkove pošte, ki so se nato pridružile republiških Tekst in foto: T. Tavčar Prvomajsko srečanje Delavci Občinskega sindikalnega sveta bodo T tudi letos organizirali tradicionalno prvomajsko f $ srečanje na Šmiglovi zidanici. Prireditev, ki jo bodo f pomagali pripraviti tudi krajani Gomilskega, bo f prvega maja ob deseti uri. V krajšem kulturnem programu bodo na Šmiglovi zidanici zaigrali člani J Godbe na pihala iz Zabukovice, poleg njih pa bodo ji nastopili še plesalci folklorne skupine iz Šempetra i ter pevke ženskega zbora iz Griž. Tokratno prvo- I majsko srečanje bodo popestrili še člani ansambla t Mesečina. I. Jelen i L„„ _ __ j. Dobitniki srebrnih znakov OF Občinska konferenca SZDL bo na svečani seji v petek 26. aprila ob 16. uri v predavalnici osnovne šole Žalec podelila srebrne znake OF. Prejeli jih bodo Lovska družina Polzela, Igor Cizej, Gomilsko; Jerica Čretnik, Liboje, Franc Glavač, Andraž; Dare Klevišar, SSKD Oton Župančič Salzburg; Zoran Kovač, Žalec; Slavko Lešnik, Vinska Gora; Jože Meh, Vrbje; Cveta Mikuž-Vanda, Žalec; Fani Vedenik, Prebold; Vinko Mirnik, Petrovče; Rudi Zupanc, Šempeter; Karel Podvršnik, Pongrac; Miroslav Petrovec, Zabukovica in Ivan Pencelj, Polzela. ZA PRAZNIK OF — 27. april — in PRAZNIK DELA — 1. maj — ter 40-letnfco osvoboditve čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom t SKUPŠČINA OBČINE IZVRŠNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET ZSS OBČINSKA KONFERENCA ZSMS SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI UREDNIŠTVO SAVINJSKI OBČAN ŽALEC VAŠ OSKRBOVALEC TOZD VELEPRODAJA, trgovina na debelo: DE KMETIJSKA MEHANIZACIJA DE REZERVNI DELI KM DE GRADBENI MATERIAL DE REPROINVESTICIJSKI MATERIAL DE BARVE, LAKI DE CIVILNA IN OSEBNA ZAŠČITA DE KMETIJSKI PRIDELKI DE ŽITARICE DE NOVI SAD TOZD MALOPRODAJA, trgovina na drobno: DE BLAGOVNICA z izdelki kmetijske mehanizacije, rezervnih delov za KM jn avtotehnični material, gradbeni material, elektro in vodoinstalacijski material, barve, tapete, vijaki, orodje in agrokemija DE TRŽNICA ŽALEC TOZD TRANSPORT, Vrbje, Žalec: tovorni prevoz blaga v cestnem prometu in organizacija prevozov Poslovalnica: Vrbje —Žalec, Sežana, Beograd, Novi sad TOZD SADEKS: odkup, predelava in dodelava zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev, sadja in mehkužcev < DE ŽALEC - NOVO CELJE DE MARKOVCI: odkupne postaje PRIJEDOR, SANSKI MOST, ILIĐA, DOBOJ, MATIJEVIČI TOK MEGA — temeljna organizacija kooperantov: program kmetijske mehanizacij?, gradbene operative, storitveni in drobno kovinski program Priprave na volitve________________ Samo splošne delegacije ne bodo izboljšale delovanje delegatskega sistema Predsedstvo Občinske konference SZDL je sprejelo rokovnik za izvedbo aktivnosti v pripravah na volitve do pred-kandidacijskih postopkov. Dosedanja razprava o oblikovanju delovanja delegatskega sistema in kadrovskih možnosti je spodbudila razmišljanje in tudi prve odločitve za splošne delegacije pri samoupravnih interesnih skupnostih. Zgleda pa, da so težnje po racionalizaciji delovanja delegatskega sistema zašle v drugo skrajnost. Zakaj? Tudi splošna delegacija lahko šteje največ deset delegatov, ker pa imamo več interesnih skupnosti kot je delegatov v delegaciji, pomeni da se bodo nekateri delegati za en sklic skupščin SIS morali udeležiti najmanj dveh sej. Da bi se temu izognili,.bodo najbrž potrebne združene delegacije. Sicer pa se v razpravah pojavljajo zahteve, verjetno tudi upravičene, po združitvi sorodnih samoupravnih interesnih skupnostih. Do začetka predkandidacij-skih postopkov, po rokovniku naj bi se pričeli v mesecu septembru, bo,do potekale še druge aktivnosti. Obravnava morebitnih sorememb volilnega pravilnika in obravnava poteka kadrovskih priprav na volitve z oceno evidentiranja možnih kandidatov za nosilce' naj- odgovornejših funkcij v občini mora biti opravljena do konca meseca junija. Do konca septembra pa mora biti zaključena obravnava osnutka rokovnika za izvedbo predkandidacijskih in volilnih opravil in konstituiranje delegacij in delegatskih skupščin vìetu 1986. Do takrat mora biti sprejet dopolnjen odlok o volilnih okoliščinah. Sledila bo ocena poteka priprav na volitve s pregledom drugega statističnega poročila. Krajevne organizacije SZDL tako že opravljajo naloge iz sprejetega rokovnika aktivnosti. jk JAVNA RAZPRAVA OBČINA ŽALEC 2000 KAKO OCENJUJEJO RAZPRAVO V KS? V žalski občini se je v tem mesecu nadaljevala javna razprava o planskih dokumentih, ki urejajo nadaljnji razvoj na ekonomskem, družbenem in socialnem področju.. Planske dokumente, ki so jih izdelali delavci Zavoda za načrtovanje na podlagi podatkov, ki so jim jih posredovali nosilci planiranja v občini, so obravnavali v glavnem že po vseh krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Te razprave so pokazale, da so planski dokumenti dobro pripravljeni, hkrati pa so opozorile na nekatere pomanjkljivosti in zlasti na želje ter interese krajanov. Javna razprava bo v občini tekla še do prvega junija, kako jo krajani ocenjujejo to smo povprašali predstavnike nekaterih krajevnih skupnosti. Takole so povedali: Rudi Zupanc, predsednik skupščine krajevne skupnosti Šempeter: »Ko smo se pogovarjali o planskih dokumentih, ko smo jih obravnavali in tudi če pogledamo okrog sebe, se v Šempetru zavedamo predvsem tega, da nam vse bolj zmanjkuje prostora za naš nadaljnji razvoj. Sicer pa misi jmo daje plan občine Žalec 2000 dobro narejen, naša glavna pripomba nanj pa je opredelitev , prostora med trgovino in šolo V Šempetru. To je prostor, kjer naj bi se naša krajevna skupnost v prihodnje še razvijala. Poleg tega nas v krajevni skupnosti zelo pesti prometna povezava, cesta skozi Šempeter ie namreč popolnoma neustrezna, in to bo ena naših prvih nalog v prihodnjih letih.« Rafko Umbreht, predsednik skupščine krajevne skupnosti Andraž: »Z razpravo, ki je bila v Andražu, smo zadovoljni. Moram reči, da smo se z ljudmi, ki so prišli na obravnavo, lahko pogovorili. Nismo pa zadovoljni s tistim, kar je v planu, kajti naše želje so drugačne. Predvsem je naš razvoj v krajevni skupnosti prepočasen. Od vsega pa si najbolj želimo novo štiriraz-redno šolo, obstoječo pa bi uporabili za kaj drugega. Šola je sicer v planu, toda vpi ašanje je, če bo tudi uresničena. Š telefonijo v srednjeročnem planu nismo zadovoljni, isto pa velja tudi za vodovod. Povedali so nam, da do leta 2000 v Andražu nimamo možnosti za nov vodovod. Zato smo zelo razočarani.« Alojz Hrušovar, predsednik sveta krajevne skupnosti Žalec: »V naši krajevni skupnosti se strinjamo s prostorsko omejitvijo, kakršno predvidevajo planski dokumenti, in tudi nimamo interesa, da bi se mesto širilo na nove površine. Pozidaii bomo predvsem stari del mesta ter prostor na Soseski V do obvoznice. Sicer pa tako intenzivne stanovanjske gradnje kot smo jo dcslej, ne bomo več pdpirali. Žalec je že tako postal preveč »spalno« naselje. Pripombe smo imeli tudi na to, da je treba v Soseski V graditi garaže in v enem izmed blokov urediti trgovino za najnujnejša živila. Na področju šolstva smo zahtevali, da morajo uporabiti tudi staro šolo, če bo potrebno. Sedanji osnovni šoli namreč že grozi splvoizmenski pouk. Rudi Zupanc Bistvene pripombe pa so imeli tudi na Ložnici. Zlasti so negodovali, ker je predvideno, da se bo deponija odpadkov širila v opuščeni glino-kop. Za industrijsko cono pa krajani Ložnice zahtevajo, da mora in sme vanjo le industrija, ki ne bo povzročala onesnaževanja okolja in hrupa.« Ivan Poteko, predsednik skupščine krajevne skupnosti Polzela: »Plansko projektiranje prebivalstva v naši krajevni skupnosti predvideva, da bo prebivalstva do leta 2000 poraslo za 20 odstotkov. To nam narekuje planiranje prostora za združeno gradnjo stanovanj na manj vrednih zemljiščih. V naselju je prostora le še za en blok. Pri planiranju indivdualne gradnje pa predvidevamo zapolnitev gradnje na prostih parcelah v obstoječem naselju. Pripombe smo imeli na obvoznico za cestno po- vezavo med Spodnjo Savinjsko dolino in Titovim Velenjem, ker bi s tem izgubili preveč kmetijskih površin. Mi se bolj zavzemamo za ureditev obstoječega cestnega omrežja. Planiramo tudi ceste za povezavo novega naselja v Ločici z naseljem Breg. Oskrba s pitno vodo ni zadovoljiva, zato imamo pripombe na počasnost že planiranih nalog, pri čemer mislim zlasti na vodovod v Podvinu in na načrtovano zajetje vode v Založah za potrebe občanov Založ in Andraža. Več bo potrebno misliti tudi. na razširitev telefonskega omrežja, kanallizacijo, razvoj malega gospodarstva, servisnih dejavnosti, otroškega varstva itd. Razprava še ni končana in pripomb bo še kaj.« Stanko Dolar, predsednik skupščine krajevne skupnosti Gotovije: »Postopek in razprave o novem prostorskem planu in gospodarjenju s prostorom so tekle v naši krajevni skupnosti že nekaj časa. Na sprejemanje in ob- Rafko Umbreht ravnavanje oziroma pripravo teh planskih dokumentov smo se pripravljali že lani, zdajšnja razprava pa je bila namenjena bolj ali manj konkretnim predlogom, željam in pomanjkljivostim, ki smo jih v planskih dokumentih še opazili. V krajevni skupnosti Gotovije smo pravzaprav že nekaj let varovali kmetijska zemljišča, stiskali smo zazidalne okolja in poskušali ohraniti kar največ kmetijskih površin. Tako bomo ravnali tudi v prihodnje in zato tudi ne načrtujemo novih naselij. Moram pa reči, da nismo najbolj zadovoljni s srednjeročnim planom. Doslej smo namreč bili že v treh referendumskih programih, pa ni bilo uresničenega ničesar od tistega, kar je bilo napisanega. Opeharjeni smo bili zlasti na področju šolstva in vzgojnovarstvenih ustanov.« Irena Jelen Stanko Dolar Ivan Poteko Alojz Hrošovar Osrednji sprejem štafete je bil v Libojah, nosilec pa Matej Valant ( \ TITOVA ŠTAFETA M ŽALSKI OBČIM Osrednji sprejem v Libojah V_________________________________ Dvajsetega aprila so tudi mladi iz žalske občine imeli v rokah letošnjo štafetno palico. Osrednjo občinsko proslavo in sprejem Titove štafete pa so skupaj s člani občinske organizacije mladih pripravili Libojčani. Štafetno palico so mladinci prejeli iz rok Celjanov v Levcu in jo od tam prenesli na prireditveni prostor pred Keramično industrijo v Liboje. Udeležencem spreje- ma je govoril predsednik občinske mladinske organizacije Bojan Pevec, kulturni program so pripravili člani domačega kulturnega društva, šole in organizacije mladih, nastopili pa so tudi* godbeniki libojske Godbe rudarjev in keramikov ter plesalci folklorne skupine iz Šempetra. Iz Liboj so mladi ponesli štafetno palico še v Vrbje, Gotovije, Šempeter in Prebold. Tamkajšnji mladinci pa so jo na Vrheh pre- dali svojim vrstnikom iz Hrastnika. Dan pred prihodom zvezne štafete sta na pot po žalski občini krenili tudi dve lokalni štafeti. Prvo so nosili mladi iz Vinske gore, Ponikve, Velike Piragice in Galicije, drugo lokalno štafetno palico pa so držali v rokah mladinci Andraža, Vranskega, Tabora, Gomilskega, Trnave, Braslovč in Polzele. Irena Jelen KIL LIBOJE IN STANKO SATLER DOBITNIKA ZLATEGA ZNAKA Konec aprila bo v Ljubljani podelitev zlatih znakov Zveze sindikatov Slovenije. Med dobitniki teh visokih priznanj bosta tudi dva iz žalske občine — Stanko Satler ter člani konference osnovnih organizacij zveze sindikatov Keramične industrije iz Liboj. Stanku Satlerju s Polzele, ki je zaposlen kot skladiščnik v Aerovi temeljni organizaciji v Šempetru, so zlati znak podelili za prizadevno delo v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v sindikatu, za delovanje v krajevni skupnosti, organih samoupravljanja ter v organizacijah in društvih. Člani konference osnovnih organizacij zveze sindikatov v Keramični industriji v Libojah pa prejmejo to visoko priznanje ,,za zelo uspešno sodelovanje s poslovodno strukturo, samoupravnimi organi in ostalimi družbenopolitičnim? organizacijami ter krajevno skupnostjo oziroma za odigravanje takšne vloge, kakršna je začrtana v statutu Zveze sindikatov," je med drugim zapisano v široki obrazložitvi. Delavci občinskega sindikalnega sveta pa bodo v začetku maja podelili najboljšim ' sindikalnim aktivistom srebrne znake sindikata, prvič letos pa nameravajo podeljevati tudi posebne nagrade dela najbolj prizadevnim delav-■cem. Irena Jelen PETO SREČANJE KOVINARJEV BO V MAJU Sedemnajstega in osemnajstega maja bo v žalski občini peto proizvodno delovno srečanje kovinarjev. To srečanje bo hkrati tudi drugo delovno srečanje kovinarjev s celotnega celjskega območja in s tem izbirno tekmovanje za deveto delovno srečanje kovinarjev Slovenije. Letošnje srečanje, ki ga po posameznih občinah organizirajo delavci občinskih sindikalnih svetov, prinaša določene novosti. Tekmovalci bodo merili moči v trinajstih poklicih, kot so strugar, brusilec, rezkalec, orodjar, konstrukcijski ključavničar, plamen-ski varilec, varilec reo, varilec mag, avtomehanik otto in avtomehanik diesel livar kalupar, tv mehanik, industrijski klepar ter v dveh poizkusnih poklicih; to sta obratni elektrikar in modelni mizar. Letos ne bo posebej občinskih in območnih srečanj, saj so organizatorji združili peto delovno proizvodno srečanje z drugim območnim srečanjem. Zato bo teoretični del tekmovanja organiziran za vse tekmovalce v Celju, v žalski občini pa bo potekalo praktično tekmovanje v naslednjih poklicih: strugar, konstrukcijski ključavničar, livar-ka-lupar ter modelni mizar. Srečanje bodo pripravili v prostorih šem-peterskega Sipa ter Ferralita. Najboljši delavci s tega občinskega in hkrati območnega srečanja bodo' junija tekmovali na devetem srečanju kovinarjev Slovenije za memorial Franca Les-kovška-Luke. To srečanje bo v Zalču in v Titovem Velenju. Irena Jelen -------------------------------------- Razstava knjig in tovarniških glasil Od šestega do devetega maja bo v prostorih Savino vega salona v Žalcu razsta va knjig, kupljenih iz sred štev osnovnih organizacij sindikata, ter glasil, ki izha jajo po organizacijah zdru ženega dela v žalski občini Delavci sindikata so namreč pred časom začeli skupaj z Občinsko matično knjižnico akcijo za zbiranje denarja, s katerim bi lahko kupili knjige za mladino. Ravno teh knjig je namreč v žalski knjižnici vedno primanjkovalo. Po oceni delavcev Občinskega sindikalnega sveta in Občinske matične knjžnice je akcija zbiranja denarja zelo uspela. Delavci po organizacijah združenega dela so zbrali petnajst starih milijonov, za ves ta denar pa so že kupili najbolj potrebne knjige za najmlajše. Katera dela so izbrali, bodo pokazali na omenjeni razstavi v Savi novem salonu. Skupaj jo bodo organizirali delavci Občinske matične knjižnice in člani komisije za informiranje ter propagando pri občinskem sindikalnem svetu. Poleg knjig si bodo obiskovalci lahko ogledali še vsa glasila, ki izhajajo po organizacijah združenega dela v žalski občini, če bo možno, pa bodo organizatorji razstavili tudi tehnične pripomočke, potrebne za izdajo glasil. Organizatorji tudi načrtujejo pogovor o informiranju v organizacijah združenega dela. Irena Jelen J Tradicionalno srečanje na Bukovici Krajevna konferenca SZDL in Planinsko društvo Žalec bosta 27. aprila organizirala tradicionalno srečanje krajanov na Bukovici v počastitev letošnjih jubilejev. Seveda pa so vabljeni tudi krajani sosednjih krajevnih skupnosti. Za vse ki se bodo podali na Bukovico peš bo skupen odhod izpred Hmezada ob 8. uri, ob 10. uri pa se bo pričelo srečanje. Planinsko društvo bo ob tej priložnosti sprejelo v svoje vrste 60 pionirjev iz osnovne ^ole Peter Šprajc-Jur Žalec in Miroslav Širca Petrovče. V kulturnem programu bo sodeloval moški pevski zbor Svobode Žalec. Planinsko društvo pa bo pripravilo tudi tovariško srečanje zato vabljeni v čimvečjem številu. Popravek V prejšnji' številki smo v sestavku Dolžniki so krivi zapisali, da je Mitja Zagoričnik, Kidričeva 6 dolžan 500,00 dinarjev, kar pa ne drži, saj sta v omenjenem bloku dva soimenjaka z priimkom Zagoričnik. Pravilno bi se moralo glasiti Jožica Zagoričnik. Prizadetemu se opravičujemo. / FERRAUT ŽALEC IZ MAJHNEGA JE ZRASLO VELIKO DELAVCI FERRAUTA PRAZNUJEJO LETOS 10SLETNÌCO OBSTOJA Ferralit včeraj.. Prvi začetki današnjega Ferralita segajo v leto 1880, ko je ključavničarski mojster Josef Lorber iz Maribora kupil v Žalcu hišo številka devetnajst z gospodarskim poslopjem in si uredil ključavničarsko delavnico. V njej je zaposlil šest delavcev in kaj kmalu spoznal, da je Savinjsko kmetijstvo že precej razvito, da pa njegov večji in hitrejši razvoj ovira primitivna mehanizacija ter stare, majhne in tehnično zastarele sušilnice. Mojster Lorber je uvidel, da je za razvoj hmeljarstva v Savinjski dolini še kako pomembno nadomestiti stare lesene hmeljske sušilnice s sodobnimi, kovinskimi. V Lor-berjevi delavnici so jih začeli kmalu izdelovati. Ne le za savinjske, temveč tudi za banatske hmeljarje. Pri svojem delu so ključavničarji uporabljali tudi odlitke, ki so jih morali voziti iz štorske livarne. Ker so proizvodnjo v delavnici stalno povečevali, je lastnik leta 1890 zgradil livarno in začel proizvajati sivo litino in barvaste litine. Največji razrpah je delavnica doživela pred prvo vojno vihro, nato je dejavnost nekoliko upadla, ponoven vzpon pa beležijo po letu dvaindvajset. Za Lorberjem je delavnico prevzel njegov sin. Nadaljeval je očetovo delo, obrat in raznovrstnost izdelkov pa še razširil. Koje po Savinjski dolini nehal odmevati'topot okupatorskih škornjev, so prvotno podjetje nacionalizirali in ustanovili Okrajno kovinsko podjetje. Le-to so leta 1965 preimenovali v Ferralit. Se nekaj mejnikov v svojem razvoju beležijo tamkajšnji delavci: 1963 so na novi lokaciji zgradili livarno sive litine in modelarno. Livarno sive litine so že dvakrat razširili, na novo pa zgradili še livarno barvnih kovin. ... danes Danes prihaja v to delovno organizacijo, ki je že nekaj časa povezana z ostalimi proizvajalci kmetijskih strojev v sestavljeni organizaciji Agros, preko 480 delavcev. Delo imajo organizirano v treh temeljnih organizacijah, to so livarna, strojni obrat in modelarne, ter v skupnih službah. Pò svojem obsegu proizvodnje in vrsti izdelkov se jè iz majhne delavnice v stopetih letih razvila resnično velika delovna organizacija. O tem najlepše govorijo številke: delavci Ferralita proizvedejo letno okrog 2500 ton odlitkov iz sive litine, 4500 ton kontinuirane vlečene sive litine in preko 200 ton odlitkov iz barvnih kovin. V strojnem obratu izdelajo letno 4500 tisoč vakuumskih črpalk in 12 000 osnih dvojic z zavornimi sistemi. V strojnih obratih obdelajo tudi preko 1200 ton odlitkov, namenjenih kmetijskim strojem. ...jutri Razvoj Ferralita v prihodnjih letih bodo tamkajšnji delavci usmerjali zlasti v posodobitev tehnologije in povečanje proizvodnje. Odločilen korak k temu cilju so naredili ravno te dni, ko so prostore starega strojnega obrata v nekdanji hišni številki devetnajst v Žalcu zamenjal z novimi v neposredni soseščini livarne in modelarne. In še na nekaj ne pozabljajo v tem kolektivu s častitljivo starostjo -*■ da bo hitrejši in' kvalitetnejši razvoj odvisen tudi od povečanja števila zaposlenih dobrih in strokovno uposobljenih delavcev. Franc Leskošek-Luka Častni član Ferralita Pri Josefu Lorberju se je kovinarskega poklica začel učiti tudi revolucionar, prvi sekretar Komunistične partije in komandant slovenskih partizanskih čet Franc Leskošek-Luka. Čeprav mu oče ni mogel dolgo plačevati oskrbnine, zaradi česar so ga odpustili iz uka, se je rad in pogosto vračal v današnji FerraliL 1957 so ga proglasili za častnega člana tega kolektiva. Posnetek novega strojnega obrata v bivših prostorih Sigme Športniki Železarne Jesenice, Save Kranj, Donita Medvode, Steklarne Hrastnik in Ferralita so se v Žalcu pomerili v peteroboju in to je bilo že njihovo osemnajsto srečanje. Delavci PTT niso krivi za kasnitve Skoraj ne mine sestanek v krajevnih skupnostih, na- katerih ne bi opozarjali na problem telefonije in raznašanja pošte. To pa ni nič čudnega, saj je telefon življenjskega pomena še zlasti za občane v obrobnih predelih občine, sedanje težave pa so odraz prepočasnega razvoja v preteklih letih. Ker pa v občini zadnja leta namenjamo precejšnja sredstva za izgradnjo telefonije, hkrati pa beležimo kasnitve, smo v uredništvo povabili Janeza Grila, direktorja PTT Celje; Ivana Slamnika, direktorja TOZD - Promet; in Borisa Kresnika, direktorja tehnično razvojnega sektorja. Zastavili smo jim dve vprašanji, in sicer: s kakšnimi problemi se srečujejo pri raznašanju pošte in zakaj kasnitve pri izgradnji telefonskih central in telefonskega omrežja. Ivan Slamnik: „Kljub temu da imamo po statističnih podatkih primerjalno ugodno stanje pri dostavi pošte, saj pride ena poštna enota na 3600 prebivalcev, pa se vsakodnevno srečujemo s pripombami občanov, še zlasti tistih, ki prejemajo pošto vsak drugi dan. Precej pripomb je tudi na nedostavo ob sobotah. Vse to je povezano s kadrovskimi težavami, saj, delavce za raznašanje pošte težko dobimo ali pa jih sploh ne uspemo. Vzrok je v težkih pogojih dela in nizkih osebnih dohodkih. Občasnim zastojem pa smo priča zaradi bolezenske odsotnosti poštarja in ker nimamo rezerv, pošte ta dan enostavno ne moremo dostaviti. Dodati velja še, da so cene poštnih storitev prenizke in tako nam ostanek dohodka ne dopušča dodatnega zaposlova- nja in izboljšanja tehnične opremljenosti dostave pošte.” Janez Gril: „Kadar razpravljamo o izgradnji telefonije, imamo v mislih največkrat le končni priključek, ob tem pa pozabljamo, koliko sredstev je potrebnih, da telefon lahko povežemo z omrežjem v občini, regiji, Sloveniji, Jugoslaviji in tujino. In ker je v tem primeru nujen obratni vrstni red, v žalski občini šele sedaj prihajamo v fazo, ko se vedno bolj približujemo zadnjemu delu — to je telefonskemu priključku. Z velikimi napori in SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŽAIEC -DELOVNA SKUPNOST Hä podlagi 6. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovwjake skupnosti občine Žalec za obdobje 1981 —85, 8. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti in po sklepu, ki je bil sprejet na 11. skupni seji zborov skupščine stanovanjske skupnosti občine Žalec, dne 11. aprila 1985, razpršujemo III. NATEČAJ za nakup etažnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje v občini Žalec Natečajna vsota znaša 2.000.000,00 din Nakup stanovanj ie možen v 42- stanovanjskem obiektu B-23. ki aa oradi GIP Vegrad Titovo Veleni© v Žalcu (trosobno stanovanje v izmeri 76,79 m , dvosobno stanovanje v izmeri 56,95 m , enoinpolsobno stanovanje v izmeri 48,51 m2, enosobno stanovanje v izmeri 41,41 m2). Okvirna cena za nrr je 65.000,00 dinarjev. Prosilci bodo vložili prošnio pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec, Pečnikova 1. Posojila za nakup stanovanj se dajejo največ za dobo deset tet pc* 5 % obrestni meri. Rok za dostavo prošenj z vsemi dokazili je 20 dni po objavi natečaja, najkasneje pa do 20. rmga 1985. Prosilec mora prošnji priložiti naslednja dokazila: 7alpr~ °Z P*** *cater' zožuje delo, združuje sredstva v dogovorjeni višini pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine — predkupno pogodbo za stanovanje, — da namensko varčuje za stanovanjsko graditev v banki vsaj 12 mesecev, podatke o že odobrenih posojilih zaradi ugotavljanja višine lastne udeležbe po 22. členu pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve tz združenih sredstev vzajemnosti, — da nima stanovanja ali pa ima neustrezno oz. neprimerno stanovanje. Prednost za posojilo ima prosilec, ki: — ima nižji poprečni mesečni osebni dohodek na družinskega člana, — ki bo z nakupom stanovanja sprostil družbeno stanovanje. Prosilci pod I. in II. bodo o tem, kako so z vlogo na natečaju uspeli, obveščeni v roku 10 dni po odločitvi pristojnega organa. II. Na podlagi 10. člena pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih in po sklepu, ki je bil sprejet na 11. skupni seji zborov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec, dne 11. aprila 1985, razpisujemo IX. natečaj in sicer: 1. za pridobitev najemnih stanovanj za delavce, zaposlene pri samostojnih obrtnikih Natečajna vsota znaša 7.793.000,00 din Okvirna cena za m2 stanovanjske površine ie 65.000,00 din. Stanovanja bodo dodeljena skladno z določbami pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih. Prosilci bodo vložili prošnje pri osnovni organizaciji sindikata delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih v Žalcu, Levstikova 2. Rok za dostavo prošenj Z vsemi zahtevanimi dokazili je 20 dni po objavi natečaja, najkasneje pa do 20. maja 1965. A) Postopek za pridobitev stanovanj: Prosilec mora poleg prošnje na predpisanem obrazcu, ki ga dobi pri osnovni organizaciji sindikata v Žalcu, Levstikova 2, ali pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti Žalec; Pečnikova 1, predložiti še naslednja dokazila: — potrdilo o premoženjskem stanju in skupnem gospodinjstvu, ki ga izda upravni organ Skupščine občine Žalec, — potrdilo o osebnih dohodkih za leto 1984 za vse zaposlene družinske člane, ki ga izda samostojni obrtnik za svojega delavca-prosilca oz. organizacija združenega dela, kjer je družinski član zaposlen. Prosilec ali njegovi družinski člani, ki v letu 1984 niso bili v rednem delovnem razmerju, priložijo potrdilo o izplačanem osebnem dohodku za I. trimesečje 1985. — za vse družinske člane starejše od 15 let, ki niso v delovnem razmerju Je potrebno predložiti potrdilo o šolanju, če je član družine neopravičeno nezaposlen, se računa, kot da prejema OD v višini poprečnega OD v SRS v preteklem letu, — potrdilo o zaposlitvi in skupni delovni debi prosilca in zakonca, katerega izda samostojni obrtnik oz. organizacija, pri kateri je eden izmed njiju v delovnem razmerju, — v primeru težje bdezni, ki je kronična, zdravniško spričevalo. B) Lastna udeležba: Prosilec, ki mu bo na podlagi prednostne liste dodeljeno stanovanje, je dolžan plačati udeležbo pred vselitvijo v stanovanje. Višina le-te je odvisna od skupnega dohodka prosilca in njegovih družinskih članov po lestvici iz 22. člena pravilnika. C) Prednostna lista: Prednostna lista prosilcev se sestavi na podlagi stanovanjskih razmer, v katerih živijo delavec — prosilec in člani njegovega gospodinjstva, delovne dobe in socialno-ekonomskega položaja prosilca in njegove družine. Točkovanje se opravi po kriterijih iz 20. člena pravilnika. 2. za kreditiranje stanovanja v etažni lastnini, zidavo stanovanjske hiše ali adaptacijo Natečajna vsota znaša 5.195.000,00 din. Naj višji znesek odobrenega podojila lahko znaša 30 % od zneska, določenega v kupoprodajni pogodbi za nakup standardnega stanovanja, od predračuna za gradnjo ali adpatacijo individualne stanovanjske hiše, oboje v mejah veljavnih standardov, ki jih vsebuje 1K člen pravilnika. Obrestna mera in roki vračila posojila se določajo skladno z določbo 16. člena pravilnika. Prosilec vloži prošnjo z ustreznimi dokazili pri osnovni organizaciji sindikata delavcev pri samostojnih obrtnikih v Žalcu, Levstikova 2. Rok za dostavo prošenj z dokazili je 20 dni od objave natečaja, najkasneje pa do 20. maja 1985. Prošnji za posojilo je potrebno predložiti poleg dokazil iz točke 1 /A še naslednje: — fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše ali opis, do katere faze je hiša že zgrajena, — načrt — tloris stanovanjske hiše ali etažnega stanovanja, — predračun za zaprošeni znesek, iz katerega mora biti razvidno, za kakšne namene bo posojilo uporabljeno, — zemljiškoknjižni izpisek, — kupno pogodbo, predpogodbo oz. potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni lastnini, — pogodbo o stanovanjskem varčevanju. 3. Naloge 00S delavcev pri samostojnih obrtnikih v zvezi z natečajem osnutek predrobne liste za dodelitev stanovanj in dodelitev kreditov, po končani jawiPrazpravi pa oMikovala ustrezalpredogje^ bo posredovala odboru za solidarnost skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec — skladno z določbo 12. člena pravilnika. III. II posojil za prenovo in večja vzdrževalna dela stanovanj in stanovanjskih hiš, ki so v lasti upokojencev in invalidov, v skupnem znesku 5.250.000,00 din 1. Upravičenec do posojila je upokojenec, ki je občan občine Žalec in doslej še m imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. Posojila se namenjajo za prenovo, preureditev, popravilo ali izboljšavo stanovanja oz. stanovanjske hiše. Posojila za posege, ki po normativih in standardih, veljavnih v stanovanjski skupnosti, spadajo med manjša popravila, ne bodo dodeljena. 2. Pri pridobitvi posojila je upokojenec dolžan zagotoviti lastno udeležbo. 3. Vlogi za posojilo je treba priložiti: . ....... — potrdilo o skupnih dohodkih upokojenca in članov njegovega gospodinjstva za leto 1984 med katere se štejejo osebni dohodki, nadomestila OD, pokojninski prejemki, invalidnina, štipendije, preživnina, denarne pomoči za otroke, družbene denarne pomoči in drugi dohodki, — potrdilo o stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu, — gradoeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi nameravanih del, — izpisek iz zemljiške knjige, — predračun gradbenih del, — mnenje Društva upokojencev, f 4. Odplačilna doba za odobreno posojilo je odvisna od višine posojila, socialnih razmer in kreditne sposobnosti posojilojemalcev, mesečna anuiteta ne more biti manjša od zneska, kolikor bi znašala mesečna stanarina, izračunana po veljavnih predpisih. Obrstna mera je 4 %, po desetih letih pa se poviša še za 2 % za neodplačani del posojila. 5. Rok za sprejemanje vlog znaša 20 dni od dneva objave razpisa in najkasneje do 20. maja 1985. Vloge je treba v razpisnem roku posredovati delovni skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec, Pečnikova 1, kjer prejmejo udeleženci razpisa tudi podrobnejše informacije in enotne tiskovine za yiogo. Prepozne ali nepopolne vloge ne bodo upoštevane. , 6. Posoj.la po tem natečaju se razpisujejo po sklepu zbora delegatov enote SPIZ občine ZaJjec in po sklepu z 11. seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec. . . Vloge bodo obravnavane po določbah pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov v občim Žalec April 1985 - SAVINJSKI OBČAN 11 Pogovor z Mileno Moškon, kustosinjo Pokrajinskega muzeja Celje: Keramična industrija Liboje praznuje letos 170-letnico svojega obstoja. Ob tem častitljivem jubileju je prav, da se ozremo na razvojno pot, ki so jo prehodili naši keramiki od prvih začetkov do danes. O tem hrani Pokrajinski muzej v Celju lepo zbirko starih keramičnih predmetov, ki hkrati z drugimi dokumenti pomenijo zanamcem dragoceno izročilo. Kljub temu da je bila kakšenkrat trnjeva pot izdelovalcev keramike, se je ta zvrst proizvodnje ohranila do današnjih dni. O preučevanju in zbiranju stare keramike in dokumentov smo se pogovarjali s kustosinjo Pokrajinskega muzeja v Celju Mileno Moškonovo, ki se že desetletja z ljubeznijo posveča stari keramiki. Tu naj pripomnimo, da je med slovenskimi muzeji bila ravno Pokrajinskemu muzeju Celje zastavljena naloga, da preučuje in zbira staro keramiko. Rezultati dolgoletnega dela so razveseljivi s pripombo, da preučevanje in zbiranje še ni zaključeno. „Želimo, da bi nam ljudje, ki hranijo doma, bodisi na podstrešjih ali v drugih prostorih primerke stare keramike, to sporočili, da . bi jih evidentirali (dokumentirali), na željo lastnikov pa tudi odkupili za muzejsko zbirko. Ker je med to staro kera- miko tudi posoda za vsakdanjo rabo, so jo lastniki marsikje zavrgli, ne da bi pomislili na njeno muzejsko vrednost. Nastala bi nepopravljiva škoda, če bi ti stari, že odvrženi predmeti propadli. Letošnja jubilejna 170-letnica Keramične industrije Liboje naj bo ljudem spodbuda, da bodo pobrskali med odvrženo šaro in poiskali staro keramiko za muzejsko zbirko. „Bi lahko rekli kaj več o začetkih izdelovanja keramike na celjskem oziroma savinjskem območju?" „Na omenjenem območju smo preučevali vse večje in manjše keramične obrate in delavnice, ki so takrat delovale. Zlasti uspešno je bilo raziskovanje Nemškega dola (1816 V), obdelali smo Moravsko, za katero je sedaj znamo, da so Schiitzi imeli tovarno keramike v Okončanih. Od tam je eden od bratov Schiitzov ustanovil tovarno keramike v Kasazah (Liboje). Schiitzov oblikovalski center na Dunaju Zanimivo je, da so imeli Schiitzi že takrat na Dunaju svoj oblikovalski center. Ker je bil Milena Moškon center povezan s šolo za umetno obrt, so njeni profesorji delovali v Schiitzovem oblikovalskem centru. Po vsem tem lahko razumemo, kako je Schiitzu uspelo že takrat izdelovati prave mojstrovine, ki so še danes vredne občudovanja. Na tej stari keramiki so vse stilne značilnosti takratnih prizadevanj na Dunaju in v Srednji Evropi. Manjši oblikovalski center je deloval tudi v keramični tovarni v Kasazah, ki pa se v primerjavi z oblikovalskim centrom na Duna- ju ni loteval tako zahtevnih nalog. Zapišimo še to, da so bili Schiitzi tudi veliki mojstri za barve in glazure, zato je njihova keramika potovala na zahtevna evropska tržišča. Kolektiv keramične industrije Liboje vsekakor dostojno nadaljuje tradicijo proizvodnje keramike. V prvem povojnem obdobju so jih tržne razmere prisilile, da so izdelovali v glavnem potrošno robo , za široke potrebe prebivalstva, kar je bilo spričo vojnega opustošenja razumljivo. Zato je razumljivo da Pokrajinski muzej iz Celja v svoji zbirki nima zajetega tega novejšega obdobja. Keramična industrija Liboje je muzeju dala v hrambo svojo lastno zbirko starih keramičnih predmetov in jo tako obogatila. Libojski keramičarji se zadnji čas usmerjajo v zahtevnejše programe, v katerih je vse več izvirne okrasne keramike. Naj napišemo še to, da bi bila velika škoda, če bi ti zakladi stare keramike poleg muzejske zbirke in z zbranimi dokumenti ne zagledali belega dne v kakšnih kvalitetni publikaciji, saj bi to zanimivo in dragoceno zapuščino lahko s tem približali vsem bralcem. O tem bi kazalo razmisliti. Loize Trstenjak Vredno posnemanja Želja po vrtnarjenju, sadjarjenju in gojenju okrasnega rastlinja le redkQ vznikne sama po sebi. Največkrat je za to potrebno skrbno delo staršev in vzgojiteljev. Do tega spoznanja so prišli tudi na Osnovni šoli Vlado Bagat v Braslovčah. V okviru šolske zadruge so poleg knjižnice in hranilnice, ki sta tudi zelo vzgojni, organizirali še kmetijski krožek. Dober glas seže v deveto vas in tudi glas o uspešnem delu tega krožka je segel do nas. Zato smo mlade krožkarje obiskali. Zares so bili prav zagnani. Eni so kopali jarek za sajenje malin, drugi so že nasajene privezovali, tretji so se učili obrezovati sadno drevje, nekateri so čistili okolico šole, skratka zelo delovno so bili razpoloženi. Gibalo krožka je Janko Šoštarič, ki učence uvaja v skrivnosti vrtnarjenja in sadjarjenja. Povedati moramo, da imajo tudi velik zelenjavni vrt, za igriščem pa že urejajo botanično pot, ki jo bodo zasadili z okrasnim armičevjem. Kot je dejal ravnatelj šole Emil Ribič sta glavni vrednosti tega krožka vzgojnost in znanje, ki si ga bodo učenci pridobili. Je pa še druga stran, namreč ekonomska. Šolarji s pomočjo kuharic vzgojijo v vrtu vso zelenjavo, ki jo šolska kuhinja potrebuje. Celo prodajo jo lahko nekaj. To pa tudi ni za zanemariti. Na sliki: Učenec pozorno spremlja delo Janka Šoštariča, ki obrezuje drevesce, pri tem pa mu tudi razlaga, zakaj se kaj mora, kaj sme in kaj ne sme odrezati. Tekst in foto: TONE TAVČAR Glasbena šola Žalec P Uspeh na republiškem tekmovanju I I I I I , Na letošnjem tekmovanju učencev glasbenih šol, ki je potekal v Ljubljani in v Trbovljah v času od 14. do 24. marca, udeležili pašo se ga učenci nižjih in srednjih glasbenih šol in študentje akademije za glasbo, je sodelovalo tudi deset učencev glasbene šole Risto Savin iz Žalca. Med 236 udeleženci iz 37 glasbenih šol so dosegli izredno dobre rezultate, saj so se v posameznih kategorijah uvrstili med najboljše. Jerneja Hrovat (iz razreda D. Kovač) je v klavirju I. kategorija osvojila tretje mesto, Eva Soster (razred Kralj-Cehner) je dobila pohvalo za igranje na klavir vi. kategoriji, Jasmina Salkovič (iz istega razreda) je osvojila tretje mesto na klavirju, II. kategorija Katja Kindlhofer (razred B. Zupančič — Rogelj) je osvojila tretje mesto — klavir, II. kategorija; Bernarda Krivec (razred M. Kozmus) je dobila pohvalo za harmoniko, Zdenka Hrustel (razred M. Florjančič) pa priznanje za harmoniko. Nataša Uranjek (razred A. Jarha) je osvojila tretje mesto s flavto, Aljoša Gramc (razred V. Trampuš) drugo mesto s trobento — II. kategorija; Matjaž Pečnik (razred V. Trampuš) tretje mesto, trobenta, III. kategorija; in Ivan Zalokar (razred V. Trampuš) drugo mesto — rog. Vse pihalce in trobilce je na klavirju spremljala Brina Zupančič-Rogelj. Naj omenimo še to, da gre velika zahvala za osvojene uspehe tudi načrtnemu in strokovnemu delu fiedagogov na naši glasbeni šoli, kar potguje tudi dejstvo, da so tudi bivši učenci, sedaj dijaki srednje glasbene šole v Mariboru (Andrej Žgank — rog, Oto Senegačnik — pozavna in Miran Strnad — tuba) dosegli v svojih kategorijah prva mesta. Vsem udeležencem in pedagogom tudi naše čestitke z ž$ljo, da bi bil tudi v bodoče njihov trud poplačan s tako dobrimi rezultati. D. C. Otroci tudi letos na Debeli rtič Občinska Zveza prijateljev mladine bo tudi letos pripravila letovanje za otroke naše občine. Letovali bodo lahko na Debelem rtiču in sicer v dveh skupinah. Prva skupina 110 otrok bo letovala v času od 13. do 27. julija, ostalih 85 otrok pa jih bo zamenjalo v času od 27. julija do 10. avgusta. Prijave za letovanje bodo začeli zbirati in urejati svetovalni delavci na osnovnih šolah. Pri njih ali na Občinski zvezi DPM, Hmeljarska 3 Žalec, lahko dobijo starši tudi podrobne informacije. Sredstva za letovanje bodo prispevale občinska skupnost socialnega skrbstva in občinska zdravstvena skupnost, del pa bodo pjnspevali starši. Višina prisjDevka, ki ga bodo plačali starši, bo odvisna od‘ višine dohodka na družinskega člana, v katerem bodo zajeti vsi dohodki iz dela, avtorskih pravic, pokojnin, raznih dodatkov, nadomestila, regresi, štipendije. Na osnovi tako dobljenega dohodka na družinskega člana bo izračunan prispevek staršev, le-ta pa se bo gibal od 1.000 do 14.000 dinarjev. Otroci družin, katerih dohodek ne presega 9.000 dinarjev na člana, bodo lahko letovali brezplačno. Otroci bodo pred odhodom na letovanje tudi zdravniško pregledani. Vsaka skupina bo na 14-dnev-no letovanje potovala z vlakom oziroma z avtobusom pod vodstvom vzgojiteljev. Za letošnje letovanje bodo potrebovali 14 vzgojiteljev, zato naj se vsi, ki so pripravljeni sodelovati kot vzgojitelji, čim-prej prijavijo na Občinsko zvezo DPM Žalec. D- Cehner POHOD OB SPOMENIKIH NOB Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Liboje vabijo na tradicionalni pohod ob spomenikih NOB, ki bo 27. aprila s pričetkom ob 9. uri ispred mostu v Kasazah. Pohodniki se bodo podali na pot preko obrobja Zagrebena, zaključna svečanost pa bo kot običajno na Brnci. TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD CESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM NAŠE OBČINE ZA PRAZNIK OF, PRAZNIK DELA — 1. MAJ - IN 40-LETNICO OSVOBODITVE Podjetje za ptt promet Celje, n. sol. o. TOZD ZA PTT PROMET CELJE; n. sub. o. komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog DOSTAVLJAČEV pri ptt enotah Žalec in Polzela. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — končana osemletka ali najmanj šest razredov osnovne šole — vozniški izpit za vožnjo z mopedom. \ Kandidati naj vlože pisne prijave z dokazili v roku osmih dni po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja pri TOZD za ptt promet Celje, Titov trg 9, Celje. TURISTIČNA AGENCIJA POSLOVALNICA ŽALEC TOKRAT VAM NUDIMO: - PROGRAME ZA LETNI ODDIH - lastne in ostalih turističnih agencij — za letovanje doma in v tujini. - PRVOMAJSKE POČITNICE — pfipravili smo vam vrsto izletov in krajših počitnic po vsej domovini in tujini. - OB 40-LETNICI OSVOBODITVE TABORIŠČ - organiziramo potovanja na komemoracijske svečanosti v Mathau-sen in Dachau. V naši poslovalnici lahko dobite tudi letalske vozovnice za domači in tuji promet, organiziramo obiske najrazličnejših sejmov in strokovnih potovanj, po želji pripravimo tudi izlete za sindikalne skupine, šolsko mladino in društva in sicer po konkurenčnih cenah! * VSEM OBČANOM, DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ČESTITAMO ZA DAN OF, PRAZNIK DELA IN 40-LETNICO OSVOBODITVE. * Vaša agencija IZLETNIK ŽALEC M INI DU STIR UÄ iHMBSEINlEiSÄ ÄTE1RHÄLÄ /~f\ GRADNJA ŽALEC Razpisuje za šolsko leto 1985/86 naslednje štipendije: - DIPLOMIRANI GRADBENI INŽENIR - DIPLOMIRANI EKONOMIST - STROJNI INŽENIR - ENERGETIK - METALURŠKI INŽENIR - ZIDAR - KLJUČAVNIČAR (ena štipendija) (ena štipendija) (ena štipendija) (ena štipendija) (dve štipendiji) ................. (ena štipendija) IZDELOVALEC GRADBENIH ELEMENTOV (štiri štipendije) - OBDELOVALEC KOVIN (dve štipendiji) Prijave (obr. FZS SPN-1) za razpis štipendij morajo prosilci vložiti do 15. julija. Razpisa se lahko udeležijo le tisti udeleženci usmerjenega izobraževanja, pri katerih dohodek na dru-žinskega člana ne presega 23.598 dinarjev na mesec. KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTU O dejavnosti Šolskega kulturnega društva, povezanosti s krajem in načrtih so spregovorili udeleženci okrogle mize na osnovni šoli Vera Šlander Polzela T. Tavčar —— : -----------"N Razprava o kulturi v ____________J Na osnovi gradiva predsedstva OK ZKS in svetaza kult uro pri OK SZDL objavljenega v prejšnji številki Savinjskega občana je potekala razprava o kulturi, komite pa je na zadnji seji ocenil razpravo in sprejel zaključke, ki jih bo posredoval CK ZKS. V KIL Liboje, Ferr_älitu, Osnovni šoli Miroslav Širca Petrovče, TT Prebold in Osnovni organizaciji ZK Žalec je razprava bila širša skladna z dogovorjenim programom, žal pa razprave v osnovnih organizacijah sindikata in krajevnih konferencah SZDL ni bilo pričakovane razprave. V Keramični industriji Liboje so komunisti ocenili sodelovanje in povezanost tovarne s krajevnim kulturnim društvom in likovno akademijo in se zavzeli zai še uspešnejše nadaljnje sodelovanje. V Ferralitu so ugotovili, da se namenja vključevanju delavcev iz drugih republik premalo pozornosti in da bi jih morali vključiti v Kulturna društva. Tudi knjižnice bi morale imeti potrebne knjige zanje. Komunisti krajevne organizacije pa so v razpravi izpostavili problem medčloveških odnosov, odnosa do varstva okolja in varovanja kulturne dediščine. Ugotovili so, da se stanovalci v blokih ne vključujejo v življenje in delo v kraju še zlasti tisti, ki so se priselili. Odnos do okolja, predvsem pa urejenost zelenic, ni zadovoljiv in iz dneva v dan je več primerov poškodovanja zelenic in naša-dov. Čepravje sprejet program obnove starega dela mesta, pa ta ne poteka zadovoljivo, nekateri objekti celo propadajo, saj lastniki nimajo sredstev za obnovo. Potrebna; bi bila družbena pomoč. Ocenili so tudi, da je kulturna dejavnost v Žalcu razvejana, v novem kulturnem domu pa jo bo potrebno še obogatiti. Vsa pohvala pa gre krajanom Žalca in organizacijam združenega dela, ki so prispevali precejšnja sredstva za opremo tega doma. Komite je v svojih stališčih zapisal, da morajo osnovne organizacije vsaj enkrat letno obravnavati in oceniti uresničevanje dogovorjenih usmeritev in nalog na tem področju. Glede na omejene možnosti financiranja kulturne dejavnosti se moraio sredstva smotrno rabiti tako, da kultura v celotnem pomenu besede ne bo nazadovala, ustvarjalce pa spodbujati k iskanjii vseh možnih oblik, da bi bilo kulturno življenje občanov in delovnih ljudi še bolj kvalitetno in pestro. Občinska kulturna skupnost, enako republiška in kulturne ustanove morajo v programih svoje dejavnosti bolj upoštevati želje, interese in potrebe uporabnikov. To pa zahteva tudi več variantnih predlogov, da bodo delovni ljudje motiviram za delegatsko odločanje. Delo kulturnih animatorjev-nima oo-vsod enake vsebine, čutiti je, da so preveč prepuščeni sami sebi. Zato bi morala komisija za kulturo Dri sindikatu, ZKO in Kulturna skupnost načrtno lotiti izobraževanja kulturnih animatorjev. Komite je v'svojih stališčih opozoril tudi na nujnost večje povezanosti vzgoj-noizobraževalnih organizacij s kulturnimi društvi, večjo skrb za lepši jezik v tovarniških glasil in vključevanje delavcev iz drugih republik v kulturno dejavnost. J. K. gust Kühn — LETNIK 22; Ernest Hemingway — MED LOVOM IN VOJNO; Danica Ribičič - ZAUPANJE; Drago Jančar — VELIKI BRILJANTNI VALČEK; Milan Lipovec — SLOVENCI POD JELŠEVO BERO; Thierry Breton — t SOFTWAR; Denis Beneich - MEHKA VOJNA; dr. Božena Grosman — PARTIZANSKA ZDRAVNICA; Anton Vodnik — GLAS TIŠINE; Marjeta Novak — KRISTINA in Vladimir Vojnovič — ŽIVLJENJE IN NENAVADNE PRIGODE VOJAKA IVANA ČONKINA. Drage? Jančar — VELIKI BRILJANTNI VALČEK; j. M. Simmel — NAJ ROŽE CVETO; Edvard Kocbek — STRAH IN POGUM; Ivo An-drič — MISEL UJETA V ČAS; Janez Kajzer — OBLJUBLJENI KRAJ; Božena Grosman - BILA SEM PARTIZANSKA ZDRAVNICA; Han Suyin — DOKLER SE NE ZDANI; Lev Milčinski — SAMOMOR IN SLOVENCI; Danica Ribičič — ZAUPANJE; Margaret Vvolker — VYRY DUTTONOVA; Marjeta Novak — KRISTINA in Velimir Kraševec, Igor —- ZAPAD-ODRED. NODOLENJSKI Marko Cestnik — popotnik In literat iz Tabora Želja, da bi spoznaval svet, je več ali manj prisotna v slehernemu mlademu srcu. Le redkim pa je dano, da se jim ta želja uresniči. Marsikdaj jim za to zmanjka poguma, še večkrat pa za to nimajo pravih možnosti. Pred časom je v okviru Naša BESEDA 1985 v Savinovem razstavnem salonu razstavljal svoje fotografije Marko Cestnik s Črnega vrha nad Taborom. Izbor fotografij „ je nudil obskovalcu podoživljanje življenjske poti tega fanta, ki je odšel spoznavat blišč in bedo sveta in s tem uresničil mladostniške želje. Postal je bogatejši za mnoga spoznanja. Marko Cestnik bo v oktobru dopolnil 23 let. Od tega pa je polni dve leti preživel kot kuhar na ladjah Splošne plovbe Piran. Plul je po svetovnih morjih in spoznaval dežele črne Afrike, Amerike, skrivnostne Indije in Japonske. Ob vsem tem pa ga je vedno spremljalo kritično fotografsko oko beležka in pisalo. Mnogo svojih doživetij je prav zato uspel pričarati tudi mnogim drugim in zato je vrednost njegovih potovanj še bistveno večja in pomembnejša kot bi sicer bila. Sicer pa je Marko tudi literat za katerega bomo prav gotovo še slišali. Od oktobra lanskega leta je Marko študent primerjalnega jezikoslovja in primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, tako, da je ob fotografiji na'visoki ravni tudi njegovo literarno ustvarjanje; predvsem pa krajša prozna dela, ki so nabita z doživetim življenjem. O tem nedvomno še posebno zgovorno priča njegovo prozno delo v biltenu Ml, ki ga je v teh dneh izdala Književna mladina Slovenije — Žalec pri OK ZSMS Žalec v povezavi s Kulturno skupnostjo Žalec. DARKO NARAGLAV Revija pevskih zborov v Preboldu Tudi letošnja revija pevskih zto-rov je dokaz, da je ta zvrst ljubiteljske kulture v občini najmnožičnejša zbori, ki sosepredstavilivPrebol-du, pa so pokazali tudi kakovosten napredek. Sicer pa se je v Preboldu predstavilo devet in na Polzeli dvanajst zborov. Predstavnika področnega združenja sta v razgovoru z zborovodji poudarila, da je revija v celoti lepo uspela, priznanje pa sta izrekla nastopajočim, pa tudi organizatorju in voditeljici revije. Še sVi „-.v ?v> posebej pa sta pohvalila nastop dekliškega zbora kulturnega društva Gomilsko in dekliškega zbora Svoboda Žalec, saj sta ta dva zbora po njunem mnenju revijo še obogatila in okrasila. Za nastop zborov v Preboldu je bilo izrečenih precej pohval, priznanje pa zaslužijo tudi prizadevni pevci in zborovodje. Na medobčinsko revijo sta se uvrstila moški pevski zbor Prebold, pod vodstvom Draga Kumra, in mešani zbor kulturnega društva Go- nislko pod vodstvom Draga Ceh-nerlSlednji je bil tudi najštevilčnejši in gotovo tudi najkvalitetnejši. Po mnenju predstavnikov področne žirije pa ima ta zbor vse možnosti za uvrstitev na republiško revijo v Mariboru. Zveza kulturnih organizacij je organizirala revijo devetnajstič in jo z geslom »Pesem svobodnih ljudi« posvetila 40-letnici osvoboditve. jk Dekliški pevski zbor Svoboae Žalec se je predstavil na reviji prvič Znam prisluhniti mladim! Veselje in že kar ljubezen do lepe govorjene besede sta spremljala Janeza Kozmelja z Vranskega, tako da se je pred sedmimi leti z vso zagnanostjo lotil režije pri tamkajšnji dramski sekciji. Takorekoč je to njihovo kulturno dejavnost postavil na noge, čeprav se ji takrat ni pisalo nič prida. Dramska sekcija je sicer še delala, toda vedno je skoraj tik pred premiero vse propadlo. Takšno usodo so doživele tri igre, ki so jih pripravljali Vranšani. Zato je moral Janez krepko zavihati rokave, da dramska sekcija zopet dela in doslej so pripravili že več uspelih predstav. Za letošnjo sezono pa je režiral celovečerno komedijo Gosposka kmetija. Čeprav Janez o sebi ne govori preveč rad in bi že skoraj mislila, da spada med manj zgovorne sogovornike, a se je plaz beseH kar vsul, ko je začel pripovedovati o svoji ljubiteljski dejavnosti in o prizadevnih mladih igralcih. Brez njih, pravi, bi bilo bolj malo kulture na Vranskem. Z igranjem pa je začel že kot osnovnošolec, nadaljeval pa je pri dramski skupini na Gomilskem. Zelo rad se spominja začetkov režiserskega dela. Ko je začel na Vranskem, je bilo tudi nekaj nezaupanja, toda ha to je kmalu pozabil , ko je videl, da se bo iz njegovih prizadevanj še kaj izcimilo. Najprej je moral pridobiti nove igralce. Kot pravi, je »šel nateren«,dabijihdobil. Tudi na seje gasilskega društva v Ločici je šel. Prizadevanja niso bila zaman in že čez nekaj časa je imel dve skupini; eno iz Ločice, drugo iz Tešove. Igralci so, kot pravi Janez, kar tekmovali, kdo bo boljši in katera skupina bo prej naštudirala igro. Resni so bili na vajah in malokdaj še je zgodilo, da bi kdo manjkal, čeprav so hodili tudi s Crete, od koder je uro hoda do Vranskega. V začetku so igrali enodejanke, med pomembnejšimi uspehi pa je bila Finžgarjeva Razvalina življenja, ki si jo je ogledalo nad dva tisoč petsto ljudi. Nič manjšega uspeha si ne obetajo z letošnjo Gosposko kmetijo, saj, kot pravi Janez, dvorana na Vranskem še ni bila tako nabito polna. Takšna dvorana pa je za Janeza tudi najlepše plačilo za vložen trud in hkrati dokaz, da je. repertoar pravilno izbran. Kot pravi, je že slišal očitke, da je pri izbiri le-tega starokopiten, predvsem, ker so vse igre in komedije iz kmečkega življenja. Kot režiser ima še veliko načrtov, povedal pa je tudi, da si bodo Vranšani že aprila lahko ogledali Janez Kozmelj novo igro Dve nevesti. Med pomembnejšimi pajetudi skupno delo s tamkajšnjo osnovno šolo. Janez se s kulturno dejavnostjo ukvarja popolnoma ljubiteljsko in zato pravi, da se ne morejo kosati s tistimi režiserji, ki to počno poklicno. Režiser amater mora pri dramski sekciji delati vse od organizacije, scenarija in tako naprej. Pri pripravi igrer je tako delal vse, razen »šminkerije«, za kar res »nima roke,« pravi. Predstave na Vranskem bi bile še boljše, če bi bila dvorana ustrezna,' tako pa ni reflektorjev, oder je neprimeren, da o akustiki ne govorimo. Boljše bo, ko bodo od žalske kulturne skupnosti dobili dva reflektorja. /La uspešno delo se mora zahvaliti prizadevnim igralcem. Z mladimi je lahko delati, pravi, le prisluhniti jim je treba in imeti do njih pravilen pristop. Kako je to dosegel, m znal povedati, saj zato ni recepta, pravi. Marjana Natek Delegati kulturnih društev žalske občine so se zbrali na redni letni konferenci v Gotov-Ijah. Člani domačega društva so najprej pripravili pester kulturni program, nato pa je predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Žalec, Milan Lesjak podal poročilo o opravljenem delu v preteklem letu, ki je bilo tudi lani zelo uspešno. Ocenil je, da je amaterska kultura v naši občini množična, raznolika in na primerni kulturni višini. Prav na tem področju pa bo treba vlagati največ naporov tudi v bodoče. Čeprav so tudi v preteklem letu namenjali precej pozornosti izobraževanju pa posamezne kulturne skupine še vedno nimajo potrebnih strokovnih voditeljev. To še zlasti velja za dramsko dejavnost. Pri zborih, v katerih so vodstvo prevzeli mladi in strokovno usposobljeni dirigenti, je prisoten tudi napredek, Se zlasti zgleden je primer v Žalcu, kjer so ustanovili dekliški pevski zbor in vanj vključili tudi pevke šolskega mladinskega pevskega zbora. Šolska kulturna ji ušiva delujejo uspešno na vseh osnovnih šolah, zatika pa se na podružničnih šolah zaradi preobremenjenosti prosvetnih delavcev. Dejavnost krajevnih kulturnih društev je žal vse preveč odvisna od vodstva, med tem, ko ostali odgovorni dejavniki stojijo ob strani. To velja tudi za krajevno skupnost Trnava, kjer je društvena dejavnost popolnoma zamrla. Končno pa se je premaknilo v krajevni skupnosti Šešče. V razpravi so delegati izpostavili vse težji materialni položaj, saj - jim zmanjkuje sredstev za dejavnost. Pritoževali so se nad odnosom KZ Savinjska dolina, ki dvorane v zadružnih domovih uporabljaza skladiščenje hmelja in potem ne poskrbijo za ustrezno urejenost prostorov. Predstavniki pihalnih orkestrov so izpostavili problem visokih stroškov prevozov na nastope in pomanjkanje sredstev za nabavo dragih instrumentov. Delegati so na konferenci tudi ugotovili da med Zvezo in Občinskim sindikalnim svetom ni zadovoljivega sodelovanja. Nato so sprejeli še programsko usmeritev in finančni načrt za leto 1985. r'i:z.itio’j:jini ustvarjalcem ljubiteljske kulture so podelili oaiičia Zveze kulturnih organizacij. Člani kulturnega aruštva Gotovlje pa so se izkazali tudi pri izvedbi zaključka konference. -jk $i/muvA ÀoQzfa} Pohod na Porozen Na naši šoli deluje planinski odsek PlaninskegadruštvaZabukovica V letošnjem šolskem letu smo sodelovali na različnih pohodih. Opravili smo tudi tri zimske pohode. V začetku januarja smo imeli pohod na Osankarico, kjer je padel Pohorski bataljon. Udeležili smo se pohoda po poteh XIV. divizije od Dramelj do Frankolovega. 24. marca smo se odpravili na spominski pohod na Porezen, na katerega hodijo pionirji, člani našega planinskega odseka, že sedem let. Jaz sem bila na pohodu drugič. Iz Griž smo se zgodaj zjutraj odpeljali z avtobusom do Petrovega brda Vozili smo se tri ure, nakar smo peš krenili na tri ure dolgo pot do vrha Porezna. Hodili smo po gazi, vrezani v visok sneg. Pohoda se je udeležilo veliko udeležencev iz vse Slovenije. Na poti proti vrhu smo srečevali ljudi, ki so se že vračali s Porezna Med potjo je včasih snežilo, včasih deževalo. Na vrhu smo se okrepčali, ob 11. uri pa je bila pri spominskem obeležju kratka proslava. Kljub napornemu pohodu smo se dogovorili, da se naslednje leto zopet vidimo na Poreznu. Tina Veligošek, OŠ Griže Navijali smo za vse pogumne letalce V soboto, 16. marca, smo obiskali Planico ob njenem prazniku. Odpravili smo se že zelo zgodaj. Na avtobusu nam je tovarišica razdelila kape, značke, vstopnice in bone za malico in čaj. Kape zato, da bi se ločili od drugih. Pqt je bila dolga, na avtobusu smo peli in se igrali razne igre. Kmalu smo prišli v Rateče. Videli smo, kako seje peljal mimo tanzanijski predsednik Nierere. Ko smo izstopili iz avtobusa, smo nadaljevali pot peš skozi gozd. V Ranico smo prišli ob 10.30 in navijali za vse pogumne -skakalce, najbolj pa za naše in za Nykänena. Videli smo tudi dolge polete. Dogovorili smo se, da se po končanem tekmovanju zberemo ob avtobusu, manjkala je le Majda. Nekaj časa smo jo čakali, ker pa je ni bilo, smo odšli v Kranjsko goro na postajo milice. Tja se je pripeljala z nekim zdravnikom in bila je vsa objokana. Bili smo veseli, da smo se našli in odšli smo proti domu. Izlet v Planico je bil lep. če bom še kdaj imela priložnost, da se udeležim takšnega izleta, bom to z veseljem storila. Andreja Klemen, OŠ Vransko Lepo je živeti v miru Živimo v miru in ničesar nam ne manjka. Toda živimo v stalnem strahu, da ne bo zopet vojne, saj se zavedamo, kaj vse lahko ta stori. Iz časopisov, radia in TV lahko izvemo, koliko ljudi še danes trpi zaradi vojn. Po drugi svetovni vojni smo sicer postali bogatejši za bridke izkušnje, vendar so na svetu še vedno ljudje, ki si vojn želijo, ker imajo od njih koristi. Zaradi njih potem trpijo tisoči, ki vojno sovražijo in so nedolžni. Ob vsem tem postanem srečen, da živim v miru, srečen, da se lahko svobodno gibljem, da lahko v miru zaspim, in da lahko svobodno opravljam še vrsto drugih stvari. Včasih pa se zamislim: ali ni mnogo vrstnikov po vsem svetu prikrajšanih zato čudovito dobrino — svobodo? Že zaradi tega moramo svobodo ceniti, se zanjo boriti. Premagati jetrebazavest ljudi, ki si želijo vojn, da bi na vsem svetu zavladal mir. Tomaž Korošec, OŠ Braslovče Svoboden ljubim svobodno zemljo Besede, ki jih pogosto slišimo, postanejo vsakdanje in večkrat j ih izgovarjamo, ne da bi se zavedali njihovega pomena Le včasih, ko je kaka posebej poudarjena, morda izgovorjena s posebnim naglasom, s toplino, se zavemo njenega pomena. Tudi z besedo ŠVOBODA je tako. Pogosto jo slišimo, nanjo smo navajeni, ker živimo svobodno, v svobodni družbi. Le kdo bi pomišljal o njej drugače, saj je vendar vsakemu jasno, kaj pomeni. Meni pomeni, da se potepam s tovariši, da hodim v šolo, da načrtujem svojo bodočnost, da se lahko veselim življenja, da imam mamo, očeta, brata in sestro. Mogoče je svoboda tudi to, da živim. Torej je vse to in še več. Vendar — ali je res vsakomur jasen njen pomen? Nam seže do srca tako, kot bi nam morala? A morala bi nam seči prav do srca, kajti z besedo1 SVOBODA je povezano trpljenje, odrekanje, hrabrost, hrepenenje, beg. Z njo je povezana revolucija. Z njo na ustih so umirali partizani, zanjo so žrtvovali življenje številni borci. V najbolj črnih dneh naše zgodovine je bila beseda—svoboda—luč, okrog katere so s zbirale množice junakov; svoboda je združila narode, ustvarila je našo domovino. Ker je SVOBODA posebna beseda, jo moramo dobro razumeti in jo globoko čutiti. Zato ljubirrt obe — svobodo in domovino. Tu je pomlad Spet je tu pomlad, ta sončna težko pričakovana pomlad. Pozdravljeno sonce! Spet toplo siješ. Zaradi tebe sem danes odšla na sprehod. Ob misli na toplo podnebje, pridem na sončen in dišeč travnik. Pozdravljene vse spomladanske rože! Kako lepo se vije vaški potok, ob njem pa zvončki. Ne, ne bom jih trgala. Naj cvetijo in oznanjajo pomlad! Civ, čiv! Oh, ptički, moji dobri prijatelji. Spet ste se vrnili. Tudi lastovke. »Dober dan, sosed!« pozdravim soseda, ki obrezuje drevje. Gozd in travnik spet zelenita. O, danes pa vse živi in dehti! Kakšna pa bi'bila pomlad, če bi bilo vse žalostno? Saj so pomladni prijatelji ptički, ki prepevajo in oznanjajo sončno pomlad. Vesna Gaber, OŠ Vinska gora Srečko Ambruš, OŠ Žalec DOPISUJTE V PIONIRSKI KOTIČEK PIONIRSKE PRIREDITVE V MAJU: 8. in 9. ATLETSKI PIONIRSKI POKAL, od 8. do 15. TEDEN RDEČEGA KRIŽA, 10. REGIJSKO TEKMOVANJE MLADIH TEHNIKOV, 11. POHOD OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE, 18. ZBOR PIONIRJEV JUGOSLAVIJE, OBČINSKO TEKMOVANJE VESELE ŠOLE, 24. RAZSTAVA UKOVNIH DEL MLADIH LIKOVNIKOV, SPREJEM PIONIRJEV V ZSMS, 26. PIONIRSKO GASILSKO TEKMOVANJE in 31. PESEM IN MLADOST. RUBRIKA MLADIH NAŠA BESEDA '85 1 I I I I I I I I PISAN SPLET USTVARJALNOSTI Pred dnevi se je v žalski občini končala letošnja, sicer pa že tradicionalna prireditev, Naša beseda 85. S skupnimi močmi so jo pripravili člani občinske organizacije mladih, Zveze kulturnih organizacij in Kulturne skupnosti. Letošnja Naša besedaje bila splet najrazličnejših ustvarjalnih dosežkov mladih na področju gledališke, plesne, recitatorske, lutkovne in likovne dejavnosti. Obiskovalcem so se predstavili člani mladinskih organizacij, šol, kulturnih društev in plesnih skupin iz skoraj vseh žalskih krajevnih skupnosti. Nekaj utrinkoviztega pisanega mozaika smo ujeli tudi v naš fotografski objektiv. Irena Jelen Foto: I. Jelen, J. Kroflič in L. Korber Le po kom se je vrgel ta otrok — predstava, s katero so na Naši besedi sodelovali igralci Teatra mladih iz Griž I I I I i S I s I I J Prijetna osvežitev v programu letošnje prireditve so bili libojski lutkarji in njihova igrica Pujskov bratec V Savinovem salonu je bil organiziran Večer z mladimi literati z gostjo večera Meto Rainer Problemska konferenca o mladoletniškem prestopništvu Starost prestopnikov se niža, nasilje narašča Čeprav podatki kažejo, da število obravnavanih mladoletnih prestopnikov in odkritih dejanj, ki so jih storili mladoletniki. ne narašča, pa v žalski občini in tudi drugod vse bolj ugotavljajo, da se starostna meja prestopnikov vse bolj pomika navzdol in da pri deliktih zasledimo vse več nasilja. Takšne razmere so bile dovolj, da so predstavniki občinske organizacije mladih in Socialistične zveze organizirali sredi aprila problemsko konferenco o mladoletniškem prestopništvu. Delavci Postaje milice v Žalcu so lani obravnavali 65 kaznivih dejanj, ki so jih storili mladoletniki. V ten dejanjih je bilo skupno udeleženih 95 mladih. Lani so delavci Postaje milice obravnavali tudi 13 otrok, ki so skupno storili 6 kaznivih dejanj. Pri tej kategoriji gre v večini primerov za premoženjske delikte-tatvine v trgovinah, lóri katerih je nastala manjša materialna škoda. Otroci, stari manj kot 14 let, torej še ne predstavljajo širšega problema v žalski občini. Lani se je na območju občine zgodilo tudi 24 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci oziroma mladoletniki. V dvanajstih primerih pa so bili mladoletniki povzročitelji kršitev javnega reda in miru. Vsi ti primeri so bili ugotovljeni v gostinskih objektih. Delavci Postaje milice ugotavljajo, da večina storilcev izhaja iz urejenih družin, ki jim nudijo normalne življenjske pogoje oziroma normalne pogoje za defo in študij. Pri kaznivih dejanjih, prekrških in drugih negativnih dejanjih prevladujejo zlasti mladoletniki z nedokončano osnovno šolo in z dokončano osnovno šolo. ki nadaljujejo šolanje v okviru usmerjenega izobraževanja ali pa se zaposlijo. Posebno problematična pa je tista kategorija mladoletnikov, ki iz najrazličnejših vzrokov opušča nadaljnje šolanje. Taje le nekaj podatkov, ki sojih v skupščinski dvorani obravnavali udeleženci konference. Poleg zgolj številčnih podatkov so razpravljali tudi o vzrokih za takšno stanje, pri čemer so poudarjali in posebej iz- ■ postavili vlogo staršev, ki je marsikdaj premajhna Poleg vloge staršev so nekaj besed namenili tudi vlogi ostalih dejavnikov pri oblikovanju osebnosti mladega človeka, vzgojnovarstvenih ustanov, usmerjenega šolstva, mladinskih organizacij, društev in drugih organizacij. Na vlogo vseh teh dejavnikov so opozorili tudi v sprejetih sklepih. Med predlaganimi zakliučki konterence pa sta posebno pozor-nost pritegnila zlasti dva: zahteva po podal j feinem fiorodniškem dopustu, ki bi prinesel mnoge pozitivne spremembe v družinsko vzgojo, in pa zahtevo po tem, da vzgojno izobraževalni programi ne smejo biti nasičeni le z izobraževalno temveč tudi z vzgojno vsebino, ki jo v zadnjem času vse bolj puščajo ob strani. irena Jeien IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Liboje Krajam krajevne skupnosti Liboje so se na referendumu odločili za krajevni samoprispevek. Glasovalo je 90 odstotkov krajanov, za samoprispevek pa se jih je odločilo kar 80 odstotkov. Proti je glasovalo le 19 volilcev. Po predhodni javni razpravi je skupščina krajevne skupnosti sprejela program samoprispevka, ki zajema dograditev cest v posameznih naseljih, ureditev otroškega igrišča in okolice, sanacijo jezera Referendum uspel pri Slovenskem dolu, ureditev saniranj za TVD Partizan in sofinanciranje glavnega podzemeljskega telefonskega kabla. Gd 1.5. 1985 dalje bodo plačevali krajevni samoprispevek zaposleni dva odstotka od osebnega dohodka, upokojenci en odstotek, oproščeni pa so vsi tisti, katerih pokojnina je manjša od 80 odstotkov poprečnega OD v SRS, kmetje štiri odstotke od katastrskega dohodka; kmetje, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, bodo plačevali dva odstotka od ostanka dohodka; samostojni obrtniki in pav-šalisti prav tako dva odstotka, prav toliko pa tudi za avtorski honorar. Tako predvidevajo, da bodo vpetih letih zbrali dve milijardi starih din, kar pa seveda ne bo zadoščalo za uresničitev celotnega programa, zato pričakujejo dodatna sredstva občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela. jk. Marija Orešnik se je odločila za samoprispevek Doklej tako? Okolico krajevne skupnosti v Libojah »krasita« objekta na našem posnetku. Oba sta last Vere Kokol (Skoberne) iz Maribora, ki je hkrati tudi lastnica stanovanjske zgradbe Liboje št. 2, v kateri ima v svoji lasti dva prostora tudi krajevna skupnost Liboje. Stanovanjska zgradba imaše vrsto prostorov, kubi jih lahko koristno uporabile organizacije in društva v kraju, vendar so že kar petnajst let prazni. Kljub temu daje krajevna skupnost že pred leti želela odkupiti prostore, z lastnico še do danes niso našli skupnega jezika o prodaji oziroma o nakupu. Tako oba objekta še naprej nezadržno propadata, postajata pa ludi pravo leglo miši in podgan. V kraju so torej nemočni, da bi v zvezi s tem karkoli ukrenili. Ostaja jim le vprašanje, doklej tako!? Zgradbi, ki nista v ponos lastniku, še manj pa kraju, ki nemočno opazuje njuno propadanje. Ponikva Odločili so se za samoprispevek Potem ko je skupščina krajevne skupnosti sprejela program, ki vključuje izgradnjo večnamenskega doma in mrliške vežice, urejanje cest po zaselkih, ureditev igrišča za krajane in šolo, so krajani z 79,73-odstotki izglasovali samoprispevek. Predvidevajo da bodo tako zbrali milijardo in 250 milijonov starih dinarjev, kar pa ne bo zadoščalo za uresničitev celotnega jxograma. Zato pričakujejo ob svojem velikem deležu tudi širšo družbeno pomoč, seveda pa bodo tako kot vedno doslej precej dela opravili tudi udarniško. Petrovče V spomin na množičen odhod ljudi v partizane praznujejo te dni svoj krajevni praznik v Petrovčah. Čeprav so v zadnjih mesecih v tej krajevni skupnosti naredili velik korak naprej, zlasti pri urejevanju kanalizacije, pridobili pa so tudi Mlekarno v Arji vasi ter razširjene prostore Lesnine v Levcu, so ob krajevnem prazniku bili v ospredju zjasti kulturni in športni dogodki. Člani domačega Kulturnega druš- Praznik v znamenju športnih in kulturnih prireditev tva so tako organizirali nastop Celjske folklorne skupine, v dvorani zaadružnega doma pa se je domačim in tujim obiskovalcem predstavil Zlatko Šugman s Frak* lovo vrnitvijo. Člani Partizana so poskrbeli za vrsto športnih prireditev, med drugim so se tekmovalci pomerili v nogometu, namiznem tenisu, odbojki, košarki, šahu in streljanju z zračno puško. V praznovanje so se vključili tudi člani krajevne borčevske organizacije in tamkajšnje osnovne šole, ki so pripravili Kurirčkovo pošto po Spominskih obeležjih v krajevni skupnosti ter akcijo Ilegalec. Krajevno praznovanje bodo Pe-trovčani zaključili v petek, 26. aprila, ko se bodo v dvorani zadružnega doma zbrali na zaključni prireditvi. Na njej bodo podelili tudi priznanja najbolj prizadevnim krajanom, organizacijam in društvom. Irena Jelen Galicija Obnavljajo graščino Grmovje Zob časa je že krepko načel staro graščino Grmovje v neposredni soseščini novega doma oskrbovancev Nine Pokorn. Letos pa jo nameravajo temeljito obnoviti in v njej poleg drugih prostorov pridobiti trideset postelj za svoje varovance. Delavci doma Nine Pokorn so si za obnavljanje stare graščine začeli prizadevati že lani. V dotrajanih prostorih so uredili kleti ter obnovili streho. Letos imajo še vse drugačne načrte. V nekdanjem domu bodo obnovili staro dvorano za različne prireditve, uredili bodo prostor za razstavo izdelkov svojih varovancev, hkrati pa se za razstavni prostor zanimajo tudi priznani slovenski likovni umetniki. V graščini bodo uredili ' tudi večji prostor, ki ga bodo lahko uporabljal zlasti člani društev v tamkajšnji krajevni skupnosti. Nasploh delavci doma zelo tesno sodelujejo s krajevno skupnostjo in upajo, da bo poslej ta stik še tesnejši. Poleg teh prostorov, namenjenih v glavnem kulturi, bodo v graščini uredili še prostor za delovno terapijo, v zgornji h prostorih pa sobe za trideset svojih varovancev. V domu Nine Pokorn na Grmovju se namreč čedalje bolj srečujejo s težavami zaradi pomanjkanja prostora. . Dom, v katerem so starejši oskrbovanci in laže duševno prizadeti občani, lahko namreč sprejme 160 ljudi. V resnici sega to število redno preko 170, številne prošnje za sprejem v dom pa morajo tudi odkloniti. Obnovljeni prostori bi prostorsko stisko vsaj delno omejili, v prostorih sedanjega doma pa bi lahko razširili prostor za intenzivno nego. Z obnovitvenimi deli so že začeli, končali pa naj bi jih ‘jeseni. In kako bo z denarjem za uresničitev teh načrtov? Vsa obnovitvena dela bodo po dosedanjih izračunih staiatri in pol stare milijarde. Denar so glede na število postelj v domu že zagotovile občine Celje, Šmarje pri Jelšah, Mozirje in Šentjur. Z nekaterimi občinami se še dogovarjajo, najbolj pa se je okrog de: narja zataknilo v domači, žalski občini. Delavci doma so namreč vložili prošnjo za sofinanciranje obnavljanja graščine, v višini 374 starih milijonov din. člani komisije za stanovanjska vprašanja pri zboru delegatov enote Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa so na svoji marčevski seji menili, da je treba prošnjo še preučiti, glede na to, da bodo v Šeneku na Polzeli letos pridobili 60 postelj za nepomične oskrbovance. S takšno odločitvijo oziroma predlogom pa se delavci doma Nine Pokorn ne strinjajo, saj gre jdo njihovem mnenju na Grmovju za zagotovitev postelj za duševno prizadete, ne pa za nepomične oskrbovance. Irena Jelen Šešče Potrebno bo uvesti samoprispevek Ko so na zadnjih sejah vaških odborov obravnavali poročilo o poslovanju krajevne skupnosti za preteklo leto in plan za letošnje leto, so ugotovili, dasopotrebe.večje od možnosti. Cesto Matke—Šešcebo namreč potrebno razširiti in obnoviti, potrebe pa so tudi po novih telefonskih orikliučkih; v Šeščah bi radi tudi uredili igrišče in dokončno uredili zadružni dom. Za vse to pa sredstva krajevne skupnosti ne zadoščajo. In ker se odgovorni dejavniki v krajevni skupnosti zavedajo, da bodo te probleme morali rešiti sami, predlagajo uvedbo krajevnega samoprispevka. Seveda pa se bodo kra- jani sami odločili na referendumu, ali so za uresničitev potreb in s tem za napredek kraja. Lani so v krajevni skupnosti izdali knjižico, v kateri so orisali zgodovinski razvoj in dejavnost kraja, le- Tečaj nega bolnika Občinski odbor Rdečega križa je v fvlatkah organiziral tečaj za laično nego bolnika, ki se ga je udeležilo devet žena. Udeleženke tečaja so pridobile potrebno znanje za lastno. uporabo in za pomoč ostarelim krajanom. Tečaj je vodila Anica Dolar, višja medicinska sestra iz tos pa želijo predstaviti življenje in delo krajevne skupnosti. Knjižnica naj bi izšla ob krajevnem prazniku. Zato vabijo k sodelovanju vse krajane, prisjDevke pa zbirajo do 15. maja. Zdravstvenega doma Žalec. Občinski odbor RK ie takšen tečaj organiziral že v Žalcu, pripravljajo pa jih tudi v drugih krajevnih skupnostih. Seveda gre organizatorju vse priznanje za to akcijo, ki je ponovno oživela po devetnajstih letih. jk Od 1. junija dalje bodo krajani Ponikve zbirali sredstva iz samoprispevka po dva odstotka od zaposlenih, štiri odstotke od KD bodo prispevali kmetje, upokojenci, ki imajo manjšo pokojnino od 60 odstotkov poprečnega OD v SRS pa so samoprispevka oproščeni, jk Na posnetku tečajnice med praktičnim delom Vesele zgodbe Matkovega očeta Valentin Rezman na volišču Pri Jedrti, dva kilometra severno od Gotovelj, je bila širna Matkova domačija. Matkov oče Matija ni bil zgolj dober gospodar, bil je tudi lovec in velik duhovitež. Pravijo, da je zelo rad ponagajal z lisičjimi jetrci'. Le-te je posušil in jih zmlel v prah. In ko so bili ob mizi pod ogromno hruško najbolj Židane volje, je skrivaj komu potrosil v kozarec ščepec zmletih jetrc, kar je v hipu povzročilo drisko. Hočeš, nočeš — domov grede hlače v roke in za vsak deseti grm. . Vice je stresal iz rokava. Najpogosteje je pripovedoval tega: Ponoči se je začelo dete v zibki jokati. Joče, joče, mati pa ga ziblje. Menda je bilo bolno, da se ni umirilo. Ziblje ga mati, dasojože roke bolele; oče pa se je samo obrnil na drugo stran in spal naprej. Žena se je naveličala, dregnila je moža in mu zabrusila, naj ga še on malo ziblje, češ da otrok ni samo njen, pol je tudi njegovega! Mož ji je v polsnu odvrnil, da naj svojo polovico kar ziblje, njegova pa naj se dere, kolikor jo je volja. Sosed je vprašal soseda, če je že slišal, da so si izmislili srajce brez gumbov, on pa mu je odrvnif, da nosi takšne že, od kar se je oženil. Na Jedrt je prišel na sprehod dolinčan. Ustavil se je v prelepem kraia da bi si ga od blizu ogledal. Čudil se je da v kraju m nobenega spomenika, zato je Matkovega. očeta, vprašal, če se v Jedrti ni rodil noben velik mož. »Nak«, mu je odvrnil, »pri nas se rodijo samo majhni otroci!« Zapisal: D. Kumer UREDNIŠTVO SAVINJSKEGA OBČANA ŽALEC TELEFON 710 671 V SVETU TEME IN TIŠINE KOLUMBIJE Po dolgem času noč ponovno prespimo v posteljah. Prav prileže se nam. Casa za lenarjenje ni, saj nas čaka obilo dela. Kljub vsemu si vzamemo nekaj ur, da se razgledamo po mestu, človek skorajda ne bi verjel, da se na sorazmerno majhnem prostoru bori za svoj vsakdanji kruh preko 30.000 prebivalcev San Gila. Mesto je zanimivo in vredno ogleda. Razprostira se vzdolž doline reke Foncé in se pretežno naslanja na pobočja narf reko. Ulice potekajo vzdolžno in počez in dajejo podobo pravega andskega mesta. Med razgledovanjem mesta smo bili predvsem navdušeni nad mestnim parkom, ki sega vse do reč- nega korita, da ta daje podobo prave tropske reke, o kateri sicer tu ne moremo govoriti, saj smo še vedno v andskem po-i gorju. Mogočna drevesa z bradatimi lišaji in bujno vegetacijo to skorajda zanikajo, saj gre za vegetacijo, ki jo je pravzaprav moč zaslediti le ob tropskih rekah. Brez dvoma nudi obiskovalcu parka vživetje v prvobitno naravo, kjer njeni gozdni prebivalci še ne poznajo krutosti civilizacije. Nad našimi glavami se spreletavajo kolibriji, na mogočnem in razvejanem drevesu se šopiri jata krokarjev, ki leno prestopi-ca z veje na vejo in čaka na svoj plen, do naših ušes pa od vse- povsod prihaja še brez števila najrazličnejših glasov. Ambient, ki pomirja in navdušuje. Za mestnim parkom nas vodi pot še na tržnico. Danes je nedelja in zato je gneča neznanska. Komaj se prebijamo skozi množice. Kljub vsemu naši fotoaparati niso mirovali. Zanimivosti je na pretek. Od vsepovsod so prišli prodajalci, ki bučno prodajajo svojo robo. Ne manjka takorekoč ničesar. Sadje, tekstil, orodje, poljski pridelki, povrtnine, izdelki domače obrti in še in še šibi prenaložene stojnice. Ne nazadnje nas pot zanese še v pokrito mesnico, kjer vsakdo prodaja svoje meso. Skorajda smo se zgrozili ob pogledu na ta velik prostor, ki niti zdaleč ne ustreza sanitarno-higien-skemu minimumu. Ob prodajnih pultih smo priča celotnemu postopku: od zakola živali do prodaje. Za nas je to dokaj nenavadno, zanje pa samoumevno. Tudi to je Kolumbija. Naši delodajalci so nadvse veseli, da jim bomo ob njihovem minimalnem vlaganju oz. z drugo besedo za hrano, stanovanje in prevoze po Kolumbiji opravili veliko in neodložljivo delo. Naš dogovor, sklenjen že v Bogoti na sedežu firme Ingenierija e Hidrosistemas, je predvidel raziskavo terena vzdolž reke Rio Foncé in Rio Suarez, ki naj bi ga po, postavitvi hidroelektrarn zalila akumulacija. Načrtovani Foncé in Cablerà zajema izgradnjo treh med seboj povezanih elektrarn, ki naj bi kolumbijskemu elektrogospodarstvu dajale okrog 1160 MW električne energije. Nedvomno gre za ogromen projekt, ki zahteva temeljite analize, vzorce tal in mnoge spremljajoče raziskave. Geologi kompanije so pri raziskavi terena in jemanja vzorcev tal naleteli tudi na štiri precej velike jame, katerih vhodi in prostori segajo v višino akumulacijskega jezera. Zato obstaja nevarnost, da bi voda iz akumulacije odtekala po teh podzemnih kanalih in zmanjševala količino vode v akumulacijskem prostoru. Ob vsem tem pa je težava še večja, saj gre za takoimenovani flišni kras, ki je močno prepo-kan, poln špranj in krušljiv. Ob pogledu na korita rek in njuna bregova to zazna tudi nestrokovnjak. Vsa ta dejstva so izdelavo celotne študije bistveno podaljšala in če smo neskromni, lahko rečemo, da je naša prisotnost tem ljudem veliko pomenila, saj sta bila v naši ekipi geolog, ki je specialist za flišni kras, ter hidrolog, ki sodi med najvažnejše ljudi v razreševanju problemov odtekanja voda s kraških polj v Jugoslaviji. Že samo dejstvo, da smo ugotovili, da predvidevajo izgradnjo jezu na najbolj prepokanem terenu, pove precej. Z* neupoštevanjem tega spoznanja pa lahko po izgradnji pride do hude katastrofe, ki bo San Gii izbrisala z zemljevida. DARKO NARAGLAV (dalje) Srečanje z najboljšimi skakalci organizatorji predstavili delo članov smučarskega kluba in skakalce ter čestitali državnemu rekorderju Braslovčanu Matjažu Debelaku. Več kót petsto gledalcem je o delu Smučarskega društva Braslovče Andraž govoril smučarski delavec iz Braslovč Jože Oblak, predstavili so se mladi skakalci, Mito Trefalt je bil edini gost večera iz Ljubljane Srečanje z najboljšimi skakalci — takšen je bil naslov prireditve, ki so jo delavci Te-lesnokulturne skupnosti, Zveze telesnokulturnih organizacij, Smučarskega društva Braslovče Andraž in uredništva Savinjskega občana v začetku aprila pripravili v telovadnici žalske osnovne šole. Na njej so O delu smučarskega kluba in njihovih načrtih so resno pripovedovali predstavniki kluba, na šaljiv način pa se je skakalnega športa lotil Celjski Poldek. Poleg predstavnikov Telesnokulturne skupnosti, Zveze telesnokulturnih organizacij, šempetrskega Lika in Topra je Matjažu Debelaku čestital in podelil nagrado tudi predstavnik pokrovitelja — IGM Gradnje iz Žalca. največ pozornosti in navdušenega pozdravljanja pa je bil deležen letošnji junak Planice Matjaž Debelak. Zanj je poseben sprejem pripravil tudi predsednik skupščine občine Viljem Petek, že pred tem pa v krajevni skupnosti Braslovče. Poleg skakalcev in smučarskih delavcev so na prireditvi v prostorih telovadnice sodelovali tudi Veseli hmeljarji, plesalci z Gomilskega, humorist Celjski Poldek in Mito Trefalt. Kljub zagotovilom in obljubam pa se srečanja niso udeležili zvezni trener Danilo F’udgar ter naša reprezentanta Miran Tepeš in Primož Ulaga. Vsi nastopajoči so na prireditvi sodelovali brezplačno, izkupiček srečanja pa so namenili za prevleko nove, sedemdesetmetrske skakalnice v Podvrhu s plastično maso. Irena Jelen Fotografije: Edi Masnec In še skupen posnetek z rekorderjem Matjažem Debeiakoin, njegovim bratom in Jožetom Ver-devom. ŠPORTNE VESTI Kljub pomanjkanju snega so prizadevni smučarski delavci pripravili na Dobrovljah smučarske skoke, ki so veljali za prehodni pokal Dobrovelj. Največ uspeha so imeli domačini, nastopilo pa je kar 84 skakalcev iz sedmih slovenskih klubov. Pokrovitelj prireditve je bila KO ZBNOV Braslovče. 999 Veliko boljše pa so se izkazale kegljačice Hmezada, ki so nastopile v II. slovenski ligi-vzhod. V zadnjem srečanju so premagale ekipo Rudarja iz Trbovelj z rezultatom 2314:2403. Tekmovanje v tej ligi je končano, s 14 točkami pa so na lestvici pristale na odličnem drugem mestu. 9 9 9 Smučarji skakalci Braslovče—Andraž so se udeležili 5. aprilskega pokala Hadžič na Igmanu za pionirske kategorije. Pri starejših cicibanih je bil Oblak tretji, Podkrižr.ik peti, Arh deseti itd. Pri starejših pionirjih je Mogel osvojil deveto mesto, Debelak deseto. Največ uspeha na tem tekmovanju pa so imeli skakalci z Žirov. Zbral: Tone Tavčar Odbojkarji drugi v Sloveniji Prvenstveno tekmovanje v slovenski odbojkarski ligi za moške se je končalo. V tej ligi je nastopila tudi ekipa Partizana Šempeter, ki je ob koncu tekmovanja na prvenstveni lestvici pristala na odličnem drugem mestu. Ta uspeh so kronali naslednji igralci: Prislan, Kugler, Kuder, Kladnik, Gorupevšek, Cilenšek, Dimeč, Božič, Slogar in Volpe ter prizadevni trener ekipe Janez Štorman. V zadnji tekmi so v dvorani osnovnošolskega centra v Žalcu premagali ekipo Turbine iz Vuzenice 3:2 (15:4, 13:15, 15:6, 10:15, 15:11). Na sliki: Ekipa Šempetra. Tekst in foto: TONE TAVČAR HMEZAD AGRINA TOZD VELEPRODAJA Po sklepu delavskega sveta TOZD od 30. 1. 1985 se objavlja LICITACIJA za naslednja osnovna sredstva zač. cena 2.000,00 din zač. cena 5.000,00 din zač. cena 5.000,00 din zač. cena 25.000,00 din zač. cena 5.000,00 din Licitacija bo dne 7. 5. 1985 ob 9. uri v skladišču AGRINA TOZD Veleprodaja na Celjski cesti 7, Žalec (pri zeleni blagovnici). Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse družbenopravne in polnoletne fizične osebe. Interesenti morajo na licitaciji prisostvovati osebno, v nasprotnem primeru morajo predložiti overjeno pisno pooblastilo. Udeleženci licitacije morajo pred pričetkom licitacije plačati 20 % kavcijo od začetne cene. Izlicitirani znesek mora kupec plačati v roku 10 dni po licitaciji. Licitacija bo potekala po načelu „videno-kupljeno" in kasnejših reklamacij ne upoštevamo. Vse začetne cene so brez prometnega davka, na končno ceno kupec plača prometni davek. Ogled osnovnih sredstev je možen 6. 5. 1985 od 7. do 14. ure. hladilna vitrina PVN 161, inv. štev. 30280 frižider 500 I OBOD, inv. št. 43689 hladilna vitrina, inv. št. 43968 hladilna omara, inv. št. 44125 frižider OBOD, inv. št. 44126 V redno delovno razmerje sprejmemo ENEGA KVALIFICIRANEGA in ENEGA NEKVALIFICIRANEGA avtomehanika za popravilo tovornih avtomobilov in traktorjev. Osebni dohodki po dogovoru. Zaželen je odslužen vojaški rok. Javite se na telefon 701-392 ali osebno med 7. in 15. uro pri FIŠER v Šentrupertu. ODVETNICA JASMINA GRIČNIK, Žalec, Šlandrov trg 2, sporoča, da je (v bivših prostorih Foto Tonice) pričela z odvetniško prakso. Stranke sprejema vsak dan, razen sobote, OD 8. DO 12. URE, ob sredah pa tudi OD 15. DO 17. URE, NOVO V ŽALCU: KOLO - MEHANIK, ŠLANDROV TRG 9, (za FOTO - TONICO) se priporočal Zaposlim KV ali PK kuharja in natakarja. Začetni OD 30.000 dinarjev. Plevčak, Latkova vas — PREBOLD ZAHVALA Vsem vaščanom Matk se zahvaljujeva za solidarnostno pomoč ob požaru. Janez — Jožica Zaveršnik TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nama LJUBLJANA n. sol. O. * Veleblagovnica Žalec V letošnjem letu so v SKUPNEM RAZPISU KADROVSKIH ŠTIPENDIJ v časopisu Delo izpadle naše potrebe, zato razpisujemo štipendije za šolsko leto, 1985/86 v Savinjskem občanu, in sicer za poklic: - KUHAR (dve štipendiji) - NATAKAR (dve štipendiji) - MESAR (dve štipendiji) Učenci naj svoje vloge pošljejo v kadrovsko službo NAMA Žalec ter priložijo obrazec SPN-1. Vloge bom^ sprejemali do 15. julija 1985. DA NE POZABIMO Spomini in dokumenti o zgodovini sindikatov Ob nadaljevanju zapisa o sindikalnem gibanju se moramo najprej opravičiti, saj praznujemo letos 40-letnico povojnega delovanja in ne 35-letnico, kot je bilo zapisano. V zadnji številki smo zapisali spomine na udarniško delo, pri tem pa ne gre pozabiti naporov pri organizaciji kmetijstva in kmetijskega zadružništva. Franc Ivančič se takole spominja teh časov: „V povojnem obdobju smo sindikalni funkcionarji delali neposredno na organizaciji kmetijstva. Srečevali smo se z obveznimi odkupi kmetijskih pridelkov, sečnjo gozdov in mobilizacijo delovnih ljudi za različne delovne brigade. To so bili težki in odločilni časi za obstanek, hkrati pa tudi brezkompromisni boj Komunistične partije in sindikatov za pravično delitev dobrin ..." Ob teh spominih zapišimo, da so pri posameznih tovarnah in rudnikih delovale takoimenovane ekonomije. Ekonomija Tovarne nogavic je imela 22 ha zemlje in svojo delavsko restavracijo, v kateri so delavci prejemali tople obroke. Tako so te ekonomije v veliki meri prispevale k premagovanju začetnih težav pri preskrbi prebivalstva. Pri posameznih tovarnah so delovale tudi čevljarske delavnice. Tovarna nogavic je imela leta 1953 čevljarno, v kateri so popravljali čevlje članom sindikalne podružnice. Kliub velikim naoorom Dri obnovi domovine pa so bile takratne manifestacije veličastne. Anton Brilej se spominja zborovanja na Okroglici 6. septembra 1953, na katerem je oovorjl tovariš Tito. Zborovanja se ie udeležilo tudi okoli 180 rudarjev Rudnika Zabukovica in svojcev le-teh, na zborovanje pa so se odpravili kar z rudniškimi tovornjaki. Z njimi so. odšli tudi na zborovanje v Dolenjske Toplice. Poudariti je treba, da je bil Občinski sindikalni svet Žalec med prvimi v Sloveniji, ki si je prizadeval za sodelovanje delavcev o pogojih gospodarjenja v delovnih organizacijah in za njihov vpliv na odločanje o reprodukciji. To delo in prizadevanja sindikata v Žalcu so bila predstavljena na I. konferenci sindikatov v Beogradu (18. in 19. februarja 1969), se spominja Franc Vidmar, delegat na tem kongresu, in dodaja, da od takrat izvira tudi „semafor", ki opozarja delavce, kdaj morajo stopiti v akcijo za sanacijo poslovanja in ne šele takrat, ko je lahko že prepozno. Delavska enotnost je 26. junija 1946 zapisala o naših tkalkah takole: Iz Sentpavla: Tkalke in tiskarji v tekmovanju. „Zelo malo je čuti o nas, kakor da bi vse življenje v velikih tovarniških prostorih pod južnimi obronki Savinjske doline popolnoma zamrlo. Toda ni tako. Če stopiš v oddelek tkalnice, vidiš, kako hitijo tovarišice odpravljati zastoje na statvah, kako se debelijo valji s tkanino in produkcija raste. Če hočeš tovarišico motiti pri delu, ti z nasmeškom odvrne, da se ne utegne muditi in odhiti ob dolgi vrsti tekočih statev po svojem delu. Vse dela z vnemo, vse hiti, da bi se čimveč in čim hitreje produciralo. Ni več podjetnikovih pomagačev, ampak zavest, da delajo za svojo, ljudsko državo in za sebe. Prisilno disciplino nadomešča zavestna disciplina, ki je zrasla iz izkušenj v teku narodnoosvobodilne borbe in neumornega dela za obnovo ..." je zapisal neznani kronist leta 1946. * F. Ježovnik Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Žalec je v dvorani Doma krajanov Vrbje v začetku meseca pripravil samostojni koncert. Tokrat se je orkester predstavil s programom večno lepih melodij. Pod vodstvom dirigenta Zorana Kovača je 45 mladih glasbenikov dokazalo, da je kos tudi tako zahtevnemu programu, ki pa seveda zahteva veliko truda in vztrajnosti. Najbrž so poslušalci pričakovali koncert koračnic, kot je za takšen sestav sicer praksa, čeprav bi ob obletnici osvoboditve bilo prav, da bi del programa namenili letošnjemu praznovanju. In če je zabavna glasba njihova posebnost in jo igrajo s srcem, je prav da to zvrst glasbe gojijo tudi v prihodnje. Za uspel koncert jim čestitamo in želimo tudi vnaprej še veliko uspehov. jk Savinov salon v Zaicu je pred kratkim gostil domačina, zaljubljenega v fotografijo, Ljuba Korberja, ki je prvi samostojni razstavi je prikazal okrog petdeset izbranih del. Te se nanašajo predvsem na Savinjsko dolino. Njegov objektiv je znal zajeti malega in velikega človeka, pri tem pa ni pozabil na največjo značilnost Savinjske doline zeleno zlato. Ljubo Korber je tudi stalni sodelavec našega časopisa in ga večkrat primerno fotografsko ilustrira. Na posnetku je utrinek z razstave. Tekst in foto: Edi Masnec IO ljubljanska banka § tekočim računomje denar vedno pri roki Pod geslom »Vaš podpis velja denar« so delavci Ljubljanske banke že pred dobrim desetletjem začeli uvajati različne oblike brezgotovinskega poslovanja. Ena izmed njih je tudi tekoči račun. Kaj je tekoči račun? Tekoči račun je poseben račun, ki ga na podlagi pogodbe med banKO in občanom vodi banka. Imetnik zagotavlja reden priliv sredstev na tekoči račun (osebni dohodek ali iz drugih virov), banka pa imetniku omogoča različne načine razpolaganja s temi sredstvi. Tekoči račun lahko v Ljubljanski banki odpre vsak občan Jugoslavije, ki ima redne prejemke (osebni dohodek ali pokojnino) ali če stalno poslovno sodeluje z banko. Tekoči račun pomeni prednost Morda bi bilo najenostavnejše opisati prednosti tekočega računa tako, da ga primerjamo s hranilno knjižico. Imetnik tekočega računa lahko na izplačilni dan takoj razpolaga s svojim denarjem — tudi če je na poti ali pa morda bolan. S tekočim računom je občanu prihranjen že prvi obisk v banki, pa tudi večina naslednjih. Imetnik tekočega računa potrebuje gotovino le za drobne izdatke, večino drugih obveznosti pa lahko poravna s čeki ali z drugimi oblikami negotovinskih nakazil. Tako lahko za plačevanje rednih obveznosti, kot so: naročnine, plačila komunalnih storitev, obročna odplačila, plačila storitev za FTT, elektriko, stanarino, naročnino za radio in televizijo ter drugo pooblasti delavce banke. Če želi občan pooblastiti banko za plačevanje obveznosti, je treba v enoto Ljubljanske banke prinesti zadnje potrdilo o plačani obveznosti, podpisati pooblastilo in zadeva je urejena. S čeki lahko plačujete tudi vse izdatke — od nakupov v trgovinah, plačila gostinskih in turističnih storitev, nakupov goriva na bencinskih črpalkah do različnih obveznosti organizacijam združenega dela. Ček je enakovredno plačilno sredstvo tudi za plačila samostojnemu obrtniku. Gotovino lahko dvigate v vseh bankah v Jugoslaviji, na poštnih enotah v Sloveniji, Vojvodini in ob jadranski obali od severne meje z Italijo do vključno Splita. Posebna ugodnost -limit Posebna ugodnost je dovoljena prekoračitev stanja sredstev na tekočem računu. Možnost prekoračitve kritja občani bolj poznajo po bančnem izrazu »limit«. Gre za kratkoročno posojilo, ki je namenjeno za pokritje trenutnega primanjkljaja ob nepredvidenih izdatkih ali v času večjih sezonskih nakupov. Za prekoračitev lahko zaprosi imetnik, ki posluje s tekočim računom najmanj šest mesecev in ki v tem času m izdal čeka brez kritja. Vse potrebno boste lahko uredili v svoji enoti banke. Delavci banke odobravajo prekoračitev v višini poprečnega mesečnega priliva na tekoči račun vzadnjihtreh mesecih, vendar je gornji znesek dogovorjen z medbančnim sporazumom. Letos je najvišji znesek določen v višini 20 000 din. Občan mora negativno stanje poravnati v šestih mesecih. Kako kontrolirati porabljena sredstva? V čekovni knjižici za vsak izdani ček ostane talon z že natisnjeno številko čeka in s praznim prostorom z vpis datuma plačila, zneska in upravičenca. Večina imetnikov spremlja stanje sredstev na tekočem računu tako, da imajo celotno evidenco kar na talonih. Na prvem talonu v čekovni knjižici zabeležijo trenutno stanje na računu, potem p>a zneske, na katere se glasijo posamezni čeki, vsakokrat odštejejo od prejšnjega stanja. Poleg samih čekov je treba pri tem upoštevati tudi redne obveznosti, ki jih po pooblastilu poravna banka osmega, osemnajstega ali osemindvajsetega v mesecu. Te dneve, torej osmega, osemnajstega in osemindvajsetega, boste v primeru, če je prišlo do spremembe stanja, prejeli tudi bančno obvestilo. Na obvestilu praviloma niso upoštevani čeki, ki so bili izdani v zadnjih dneh pred izidom obvestila. Vse usluge v zvezi s tekočimi računi — dvig gotovine, dvig čekovnih blanketov, plačevanje obveznosti iz tekočega računa, sprejemanje vlog za limite — vse to vam opravijo v Ljubljanski banki — izpostavi v Žalcu — ter v agencijah v Šempetru, Preboldu, Polzeli, Braslovčah, na Vranskem . in v agenciji Hmezad v Žalcu. Za stotisoče Jugoslovanov je tekoči račun nepogrešljiv pripomoček za enostavnejše in sodobnejše poslovanje. Zato bodite tudi vi med koristniki tekočega računa. V počastitev svetovnega dneva zdravja je občinski odbor Rdečega križa Žalec organiziral seminar na temo Zdravajnla-dina — naše največje bogastvo. Seminarja so se udeležili zdravstveni in prosvetni delavci žalske občine, žal v skromnem številu. Učenci osnovnih šol Peter Šprajc-Jur in Ljube Mikuš Žalec so udeležencem seminarja pripravili lep kulturni program. Že iz naslova pa lahko razberemo, da so obravnavali stanje in naloge na področju zdravstvenega varstva mladine v občini. V tovarni nogavic na Polzeli so pred kratkim morali posekati številne topole, ki so dolga leta krasili tovarno. Sedaj so od njih ostali samo še štori. V tovarni pa zelo skrbijo za okolje, zato so poklicali strokovnjaka, ki jim je povedal, kakšen nasad bi bil najprimernejši in najlepši. Po njegovem nasvetu so kupili različne sadike, ki jih sedaj tovarniški mladinci pod nadzorstvom vrtnarice Olge Pantner udarniško sadijo. t. TAVČAR V Žalcu bo še pred poletjem vseljena prva lamela v 42-sta-novanjskem objektu B-23, ki ga gradi GIP Vegrad iz Titovega Velenja. Druga lamela naj bi bila gotova do konca letošnjega leta, tretja pa v naslednjem letu. Omeniti velja, da bodo slednja stanovanja tudi edina stanovanja, ki bodo zgrajena v občini v letu 1986. Foto L. Korber V. Ck Da ne boste ugibali, naj takoj povemo, da je tale posnetek s športnega centra v Žalcu, kjer lahko po odhodu skrbnika na tem sicer lepem športnem objektu najdemo še več podobnih primerov. Očitno gre ze povzročitelje, ki jim je odnos do družbenega premoženja španska vas, hkrati pa se ne zavedajo, da bodo Dotrebna nova družbena sredstva za popravilo klopi. Zadnji čas pa je tudi, da se upravitelji objekta čimprej dogovorijo za zaposlitev skrbnika. jk ZAVOD ZA NAČRTOVANJE ŽALEC 10 let NAŠA DEJAVNOST: — urbanistično in prostorsko načrtovanje — projektiranja visokih in nizkih gradenj za individualne in družbene graditelje — inženiring in nadzor gradenj vseh vrst objektov — ekonomsko svetovanje ISKRENE ČESTITKE ZA PRAZNIK 0F, PRAZNIK DElA-1. MAJIN 40-IETNIC0 OSVOBODITVE