ni n ^11 n STOL delavcev industrije pohištva Stol Kamnik leto XXVII marec 1980 št. 3 Obračun sindikalnega dela Prvega marca so bila v Kulturnem domu na Duplici v navzočnosti Stolovih sindikalnih delavcev in vodstvenega kadra podana poročila o opravljenem sindikalnem delu v preteklem mandatnem obdobju in obrazloženi problemi in naloge, ki nas čakajo v prihodnje. Dnevni red konference je bil obsežen in je poleg volitev organov konference obsegal poročilo predsednika, tajnika in blagajnika Stolovega sindikata, podana so bila poročila komisije za šport in rekreacijo, predstavnice za kulturno de- javnost, odbora za vzajemno pomoč in odbora rdečega križa, podano je bilo poročilo s področja zdravstvene preventive, samoupravne delavske kontrole in poročilo v našem gospodarjenju v lanskem letu ter o nalogah pri uresničevanju resolucije in stabilizacijske politike v letošnjem letu. V drugem delu je bila podeljena prehodna zastavica v trajno last tozdu 3, ki je v lanskem letu najuspešnejše delal. Predočene so bile sindikalne naloge za prihodnje mandatno obdobje. Po poročilu nadzornega odbora je bila izrečena razrešnica predsedniku sindikata in izvršnemu odboru sindikalne konference. Sledile so še volitve predsednika, podpredsednika in novega izvršnega! nadzornega odbora. Za predsednika izvršnega odbora sindikalne konference je bil ponovno izvoljen Sikošek Franc, namestnik pa je Pestotnik Franc. V novem odboru so: Štebe Maks st., Grabnar Vida, Perčič Marinka, Gradišek Franc, Povšnar Alojz, Kranjec Drago, Jagodic Vinko, Pohlin Marjan, Sek Marjeta, Okorn Anica in Kladnik Albin. Nadzorni odbor sestavljajo: Kladnik Anton, Zalokar Angelca in Prelovšek Marjan. Za člana koordinacijskega odbora v sozdu Uniles je bil izvoljen Sikošek Franc. Ne bi ponovno opisovali vsega poteka konference, ker je bilo ob obračunu sindikalnega dela v dvorani prisotnih 139 delegatov in 37 povabljenih in so potek dela in vsebino konference prenesli v svoje sredine. O konferenci je bil kmalu napisan zapisnik in razposlan v vse tozde in skupne službe. Na desetih straneh je dokaj natančno razložil letošnjo sindikalno konferenco. Tisti delavci, ki zapisnika niso dobili, so ga imeli priložnost prebrati na oglasnih deskah. Posredujemo naj le nekaj najbistvenejših ugotovitev s skupnega sestanka. Ob celem poteku konference je bilo čutiti, da je sindikat res najmnožičnejša organizacija v Stolu in da je njegovo delo v zadnjem obdobju močno zaživelo. Seveda bi bila napačna ugotovitev, da so problemi v osnovnih delovnih celicah v celoti rešeni in da je pri urejanju delavskih zadev vse storjeno. To ni in verjetno tudi nikoli ne bo, bistveno pa je, da se je marsikaj premaknilo iz mrtve točke, ter se iščejo rešitve in najboljša pota. Morda se bo kdo vprašal, odkod aktivnosti v zadnjih letih? Odgovor je kratek: V izvršnem odboru sindikalne konference in v sindikalnih celicah po tozdih so bili taki delavci, ki niso stali prekrižanih rok ob izvolitvi in ob-mirovali ob priznanju, ki jim ga je zaupal delovni kolektiv, temveč so z vso resnostjo pričeli reševati probleme. V preteklem mandatnem obdobju je bilo na izvršilnem odboru, na skupni seji delavskega sveta, na zborih delavcev po tozdih in na kratkih pogovorih manjših skupin, jasno zastavljenih mnogo skupnih in posameznih vprašanj in prenesenih v reševanje. Bili so primeri, ko vsakomur to ni bilo pogodu, vendar je bilo za širšo skupnost nujno. Nadaljevanje na 2. strani Prijazen stisk roke za dan žena V petek, sedmega marca, so delavke v Stolu malo prej prenehale z delom. Povabljene so bile na skromno obdaritev ter na kratek pogovor o njihovih težavah. Zopet smo se spomnili, da je do njihove enakopravnosti z moškimi še ponekod daleč. Ženske marsikje še delajo na delovnih mestih, kjer moški za njihov zaslužek ne bi hoteli, še vedno opravljajo dela, za katera še danes mislimo, da jih morajo le one opraviti. Z delom v tovarni njihov delavnik še zdaleč ni pri kraju. Pri kraju je komaj pol vsakodnevnih obveznosti. Delavke že med potjo domov mislijo na težave, ki jih čakajo doma dan za dnem. Za družino je potrebno v nekaj urah pripraviti vse tisto, kar današnji življenjski sistem nujno zahteva. Na njihovih ramah slone otroci, kuhinja, stanovanjc in še tisoč drugih stvari, na katere se le redko spomnimo. V nas je še vedno miselnost, da je normalno, da ženino delo ni nikoli končano. Njihovi so družinski problemi, na prvem mestu pa je njihova skrb, da bodo tudi v tovarni marljive in zbrane. — Cesar nismo storili do sedaj, proizkušamo storiti v prihodnje. Pomagajmo ženam, da bodo hitreje uveljavljale svojo enakopravnost. Ne na papirju, temveč v življenju. Na delovti^tiivjnestu in v družinskem krogu. Tedaj bodo čestitke izzvenele tako, kot si jih naše sodelavke in življenjske družice žele. |i LmumlJ Nadaljevanje s 1. strani Osnovne organizacije sindikata v tozdih in skupnih službah so se zavedale svojih nalog. Vedele so, da morajo od njih prihajati predlogi, stališča in pobude. Delo se je pričenjalo z oživljanjem samoupravnih skupin, katerih delo se je pokazalo bolj aktivno, kot dejavnosti v celotnem okviru tozda, ki je za dobro delovanje prevelik. Večkrat prej naj bi v skupnih ugotovitvah in pobudah na zboru sodelovali vsi delavci. Zaradi prevelike množice je tak sestanek minil brez efekta, aktivno je sodelovalo le nekaj razpravljalcev. V manjših skupinah pa se ljudje bolj sproščeno in z večjo zavzetostjo dotaknejo svojih težav in tudi predlagajo, kako naj se to reši. Sindikat je v vseh tozdih redno spremljal uspehe gospodarjenja, tako med letom, posebno pa sedaj, ob pregledu delovnih rezultatov za lansko leto. V bodoče je potrebno še temeljiteje doseči, da bo prav vsakogar zanimalo, kakšni so pogoji in uspehi poslovanja, kako poteka delitev dohodka in osebnih dohodkov in kako se razvija osebni in družbeni standard. Na konferenci je bilo zopet zastavljeno vprašanje informiranosti v Stolu. Kljub rednemu izhajanju Glasila, Informatorja, pravočasni dostavi zapisnikov in drugega napisanega gradiva, se še vedno pojavlja problem dobre in točne ustne obveščenosti. Pri tem je potrebno povedati, da delegati večkrat ne opravljajo dolžnosti in ne informirajo svojih sredin, ko se vrnejo s sej samoupravnih organov, skupščin in interesnih skupnosti. Njihova dolžnost je, da o vsem potrebnem obveste delavce, ki so jim zaupali samoupravno delo in tudi želijo, da njihovi interesi zažive v praksi. Udeležence konference je glavni direktor tov. Vinko Gobec seznanil o lanskoletnem gospodarjenju. Poudaril je, da je preskrba s proizvodnimi materiali na domačem trgu neurejena. Nujno je samoupravno dogovarjanje glede dobav in cen. Vedno večji so tudi problemi na področju prodaje. Domači trg se oži, na tujega bomo prodrli le s primernimi cenami in še boljšo kvaliteto izdelkov. Delo po normi je potrebno uvesti, kjer je še mogoče. Kdor bo več naredil naj ima tudi boljši osebni dohodek. Da naj se še večji poudarek inovatorstvu. Vsem predlagateljem izboljšav se bo pomagalo. Za to imamo strokovne službe, ki bodo skupaj z njimi kar najhitreje prišle do zaključka in učinka. Lanskoletni delovni rezultati so dobri. Storiti moramo vse, da bodo taki tudi v letošnjem letu. V letu 1980 bomo velika sredstva vložili v strojno opremo oddelkov in tako skrajšali iz-delavne čase. Največ ji poudarek pa je v dobrem delu. V delo moramo vložiti ves razpoložljivi čas, od vseh ljudi v skupnih službah do zadnjega delavca v proizvodnji. Prav vsi se moramo zavedati, da bomo z dobrim in zavestnim delom največ prispevali. Zavedati se moramo, da splošno gospodarsko stanje v naši državi ni najboljše in da je potrebno trezno premisliti in najti rešitve na vprašanja, ki jih zastavlja stabilizacija. Sindikalni konferenci je prisostvoval tudi tov. Mišič Branko, sekretar republiškega odbora zveze sindikata lesnih delavcev in gozdarjev, ki je opozoril na pomembnost nalog, ki nas čakajo v letošnjem letu. Posebej je poudaril, da se moramo vsi zavedati odgovornosti, ki smo jo dolžni do družbe in do sebe. Za opravljanje vseh nalog je potrebno mobilizirati vsakega delavca in vsakogar prepričati, da se bo stabilizacijsko obnašal. S konference je bilo poslano pozdravno pismo predsedniku Titu. Ciril Sivec VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE Na volitvah, ki so bile 7. marca 1980, smo delavci volili delegate v naslednje organe samoupravljanja: a) delavski svet TOZD oz. DSSS, b) delavski svet DO, c) samoupravno delavsko kontrolo TOZD, d) samoupravno delavsko kontrolo DO, e) disciplinsko komisijo DO. Volili pa smo tudi predsednika disciplinske komisije. Na 14 voliščih, kolikor jih je določila volilna komisija, je od 1717 vpisanih volilnih upravičencev volilo 1443 delavcev ali 84%. Volilna udeležba v posameznih tozdih oz. DSSS je bila naslednja: TOZD 1 — 84,6 % TOZD 2 — 78,6 % TOZD 3 — 84,5 % TOZD 4 — 90,2 % TOZD 5 — 75,3 % TOZD 8 — 88.9 % TOZD 9 — 92,7 % DSSS — 85,6 % Volilna udeležba je bila zadovoljiva, razen mogoče v TOZD 5, kjer je vzrok za manjšo udeležbo v tem, da je bila večina vajencev v šoli, po zakonu pa imajo volilno pravico in so bili zato vpisani v volilni imenik. Glasovanje je potekalo brez težav, vendar pa je potrebno omeniti, da v TOZD 5 dva delavca nista hotela voliti. Delavci v posameznih tozdih in DSSS so volili v delavski svet tozda tisto število delegatov, ki je določeno s statutom tozda. Število delegatov v delavskem svetu tozda se giblje od 11 do 21 delegatov. V delavski svet delovne organizacije so delavci tozda volili na vsakih začetih 40 delavcev po enega delegata: delavski svet delovne organizacije šteje skupaj 45 delegatov. Delavci tozda so volili tudi samoupravno delavsko kontrolo tozda, ki šteje v TOZD 4, TOZD 5 in TOZD 8 po 3 delegate, v ostalih tozdih in delovni skupnosti pa 5 delegatov. Vsak tozd in delovna skupnost pa je volila tudi delegata t odbor samoupravne delavske kontrole DO. Glede na število zaposlenih v tozdu se število delegatov v SDK DO giblje od najmanj 1 delegata v TOZD 8 in TOZD 4 do največ 4 delegate v TOZD 1, po 2 delegata imajo TOZD 2, TOZD 5, TOZD 9 in delovna skupnost, TOZD 3 pa ima 3 delegate. Delavci so v vseh tozdih in delovni skupnosti volili po 2 delegata v skupno disciplinsko komisijo in predsednika disciplinske komisije. Volitve so bile povsod uspešne, razen volitev delegatov TOZD 1 v disciplinsko komisijo DO in volitev enega delegata v delavski svet tozda v tozdu 5, kjer se bodo morale volitve v neuspelem delu ponoviti. Volilna komisija je rezultate volitev v organe samoupravljanja objavila v vsaki temeljni organizaciji in DSSS za to temeljno organizacijo oz. delovno skupnostjo. Novoizvoljeni delegati v organih samoupravljanja so naslednji: DELEGATI V DELAVSKEM SVETU DELOVNE ORGANIZACIJE ZA MANDATNO OBDOBJE 1980/81: 1. HALILAGIC Zuhdija skl. 90 2. KOROŠEC Tončka PE 8 3. PETERLIN Anton PE 8 4. POGAČAR Jakob PE 8 5. RESNIK Jože PE 8 6. KUHAR Jožefa PE 7 7. MAROLT Ivan PE 7 8. MRGOLE Marta PE 7 9. PIPAN Franc PE 7 10. ŽAGAR Ivana PE 7 11. OCEPEK Tončka PE 4 12. ŠTROS Olga PE 4 13. ŠTEBE Franc PE 4 14. UČAKAR Marija PE 4 15. PETERCA Jože PE VAVPETIČ Nežka PE KRALJ Emina TOZD MEŽNARŠIČ Janez TOZD OREŠNIK Janez TOZD TRDIN Janez TOZD ULČAR Jože TOZD VERŠNIK Ana TOZD 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. PISKAR Ivan Motnik-TOZD BERTONCELJ Peter POHLIN Marija BERLEC Alojz BRATOVŽ Jože KEPIC Zinka PERClC Andrej 30. KOŽELJ Jože 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. MUŠIC Franc BORŠCAK Lado PE GLAŽAR Andrej HRIBERŠEK Vojko MIHELIČ Lado PE CERAR Štefka ANDREJKA Zofka GAŠPERLIN Ivan GOLOB Janez JAMNIK Marta HERLE Erika HOMŠAK Drago OZIMEK Emica MARINKO Ema DSSS-OŠDP VRHOVNIK Franc DSSS-ris, DELAVSKI SVET TOZD SEDEŽNO POHIŠTVO 1. BERTONCELJ Julka 2. ERMANC Anica 3. KROPAR Marija 4. KOČAR Anton 5. ŠARC Matevž 6. BERLEC Pavel 7. JUVAN Franc 8. LAVRAČ Anica 9. CHIAPPOLINI Vilma 10. POGAČAR Janez 11. PREZELJ Janez 10. ŠKRLEP Pavel 4. GORJUP Miro TOZD 2 12. RIHTAR Ivan ll. HAFNER Andrej 5. KLEMENC Alojz TOZD 3 13. RAK Ivanka 6. ZORMAN Janez TOZD 3 14. DRAGAR Peter DELAVSKI SVET 7. MAREN Henrik TOZD 4 15. GOLOB Pavel TOZD TEHNIČNE STORITVE 8. VRTNIK Janko TOZD 4 16. IPAVEC Cvetka 1. BENDA Slavko 9. BERNOT Janez TOZD 5 17. REPOVŽ Ivan 2. BORŠCAK Vlado 10. KODRIČ Andrej TOZD 5 18. VIRANT Jelka 3. ČERNELIČ Miha 11. OCEPEK Majda TOZD 8 19. POGAČNIK Janez 4. KREGAR Dušan 12. KUHAR Rezi TOZD 8 20. SPRUK Božidar 5. POHLIN Franc 13. KRSTIČ Dragan TOZD 9 21. ŠKERJANEC Ivan 6. PORAVNE Janez 14. ŠUTAR Janez TOZD 9 7. VIRJANT Janez 15. BURKELJCA Janez DSSS DELAVSKI SVET 8. ZAPLOTNIK Tilka 16. OREŠNIK Marta DSSS TOZD TOVARNA 9. ZABAVNIK Janez Predsednik disciplinske komisije: PLOSKOVNEGA POHIŠTVA 10. ŠTEBE Franc KOBETIC Alojz DSSS 1. BALANTIČ Pepca 2. BAVMAN Joži 11. ISKRA Marjan 12. JENKO Marjan Delegati v SAMOUPRAVNI 3. HAFNER Florjan 13. OSOLNIK Stane DELAVSKI KONTROLI so: 4. MEŽNARŠIČ Janez 14. RECEK Štefan 1. GAŠPERLIN Franc 5. TRDIN Ivan 15. kandidat ni bil izvoljen — 2. MASELJ Silvo 6. ŽIBERT Alojz garaže 3. RUTAR Vera 7. GOLOB Nežka 4. TREBUŠAK Anton TOZD 1 8. PERUŠEK Miro DELAVSKI SVET 5. HLADE Jože PE 3 PE 3 PE 5 PE 5 PE 5 PE 5 TOZD 4 TOZD 4 2-TOZD 5 operativa TOZD 5 TOZD 5 2-TOZD 5 .TOZD 8 TOZD 9 TOZD 9 TOZD 9 TOZD 9 DSSS DSSS-ERC DSSS-rač. 9. REMS Ivica 10. ŠPENKO Jože 11. ULČAR Jože 12. sedeljšak Katarina 13. VERŠNIK Ana 14. KRALJ Emina 15. POVŠNAR Miha IG. OREŠNIK Janez 17. RODE Majda DELAVSKI SVET TOZD KOVINSKO IN TAPECIRNO POHIŠTVO 1. KERŠIČ Jože 2. KROPIVŠEK Fanika 3. NOVAK Avgust 4. HOMOVEC Vladimir 5. PRELOŽNIK Jože 6. ROMŠAK Matevž 7. ZGONC Alojz 8. BALANTIČ Francka 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. FURJAN Tilka GRGEC Vera HRIBAR Marija HUMAR Štefan MAKŠE Anton PIRŠ Jernej VRANKAR Marija DELAVSKI SVET TOZD SLOGA MOSTE 1. CRTANEC Matjaž 2. ERCE Jože 3. GOLUBOVIČ Rešid 4. HAFNER Marija 5. KOŽELJ Jože 6. KUHAR Janko 7. MUŠIC Franc 8. SMOLNIKAR Mari 9. TRIVIC Cilka TOZD PRODAJA DUPLICA 1. CATER Jože 2. DUŠINOVIC Emira 3. GAŠPERLIN Ivan 4. GROŠELJ Miha 5. GRUDNIK Viktor 6. KALIŠNIK Pavla 7. KRSTIČ Stanko 8. NIKOClC Lazar 9. PETEK Miro 10. ŠTEFULA Vera 11. OKORN Jože 12. PALClC Tone 13. PIRIH Nada 14. SLAPNIK Peter 15. ŽMEGAC Stanka SVET SKUPNIH SLUŽB 1. BERLEC Milena 2. DERNULOVEC Marija 3. HOLOZAN Vida 4. KORBAR Anica 5. MAJDIČ Darinka 6. MARKELC Jožica 7. MATI JAŠ Srečo 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 6. JEGLIČ Anton 7. BERGANT Polde 8. MARIC Mičo 9. SLAPNIK Rezka 10. HRIBAR Franc 11. FLIS Milan 12. ZADRGAL Jože 13. ŠKRJANC Alojz 14. OBRADOVIC Milan 15. ŠUNKAR Marjeta 16. AHLIN Milena 17. KOTNIK Mavric TOZD 2 TOZD 3 TOZD 4 TOZD 5 TOZD 8 TOZD 9 DSSS OVIJAC Vinko ROGINA Alojz ROMIH Mirko SLAPNIK Tončka ŠKRLEP Angelca ŠTEBE Maks URANKAR Franc URBANC Andrej Delegati v DISCIPLINSKI KOMISIJI DO so: 1. (ni izvoljen) 2. (ni izvoljen) 3. F IR Janez TOZD 1 TOZD 1 TOZD 2 Delegati v SAMOUPRAVNI DELAVSKI KONTROLI TOZD SEDEŽNO POHIŠTVO so: 1. BENDA Jože 2. KEPEC Tončka 3. SLADIC Božidar 4. SELKO Jelka 5. VUKMIR Maks Delegati v SAMOUPRAVNI DELAVSKI KONTROLI TOZD TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA so: 1. ANDREJAŠ Mimi 2. HLADE Jože 3. PESTOTNIK Ivan 4. TOMC Ivan 5. VLASIC Vinko Delegati v SAMOUPRAVNI DELAVSKI KONTROLI TOZD KOVINSKO IN TAPECIRNO POHIŠTVO so: 1. ŽIBERT Jože 2. KOŽELJ Andrej (Nadaljevanije na 6. strani) ★ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ CJita ~ na&a mLada&t 23. marca je iz Novega Sada krenila na pot Štafeta mladosti. Dva meseca bo popotovala po Jugoslaviji, po poti, dolgi čez tisoč kilometrov. Prvi jo je ponesel z novosadskega Trga svobode kovinar Zoran Ostojič. Mesec dni pozneje, malo pred prazniki, bo prišla tudi v SR Slovenijo, štafeta mladosti bo še enkrat simbolično pokazala, kako močno smo povezani jugoslovanski narodi in narodnosti. Mladina bo ponesla štafeto kot simbol predanosti idejam naše revolucije, hkrati pa tudi odločnosti, da bomo vztrajali na Titovi poti, ki je edina pot za nas. V štafeti je zlito vse, kar smo si pridobili v 4 letih revolucije in v 35 letih povojne graditve, od bratstva do naše čvrste opredelitve za socialistično samoupravljanje. Naša Jugoslavija bo večno ostala neuvrščena in neodvisna republika. Vedno bomo pripravljeni graditi in braniti svojo deželo. Verjamemo in zaupamo neizmernim pridobitvam revolucije. V štafeto je vtkana naša največja želja, da bi se pozdravil naš tovariš Tito, želja, ki prihaja iz src vseh Jugoslovanov. Ljubimo te, naš dragi tovariš Tito, so rekli preprosto na koncu mladi in s tem je povedano vse. Vsako uro, vsako minuto smo v mislih pri tovarišu Titu v Kliničnem centru. Iz vsega srca mu želimo okrevanja. Srčno radi bi ga želeli videti spet zdravega in nasmejanega. Tudi druge države posvečajo v zadnjih mesecih neuvrščeni Jugoslaviji veliko pozornost. Večina državnikov priznava Titovo izjemno zgodovinsko vlogo, tako med narodnoosvobodilnim bojem in kot pionirju neuvrščenosti. Vmes pa je včasih tudi pretirana skrb za nas. V zgodovini smo že ničkolikokrat dokazali, da se znamo boriti za svojo samostojnost, za svojo obliko samoupravljanja, za pravo neuvrščenost. Dovolj smo močni, da bomo lahko še naprej krepili notranji demokratični razvoj in gospodarski napredek. štafeta mladosti je ob tem le še en dokaz povezanosti naše notranje moči, ki jo bomo lahko vedno dokazali, z zvezo komunistov na čelu. Titovo delo in njegov miroljubni svet resnice nam bo vedno v vzpodbudo! ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * Z zborov delavcev V času od 26. do 29. februarja so bili zbori delavcev v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti. 1. Dnevni red je bil na vseh zborih enak, in sicer: 1. Obravnava rezultatov gospodarjenja v letu 1979 (zaključni račun); 2. Osnutek plana oblikovanja in porabe skupne porabe za leto 1880; 3. Spremembe in dopolnitve sprejetega plana za leto 1980, upoštevajoč stabilizacijsko politiko; 4. Sprejem samoupravnega sporazuma o urejanju medsebojnih dohodkovnih razmerij med temeljnimi organizacijami DO Stol Kamnik. 2. Sprejeti so bili sklepi in stališča: a) Obravnava rezultatov gospodarjenja v letu 1979 Vsi zbori so sprejeli [predlog delitve sredstev za leto 197:9 in rezultate poslovanja v lanskem letu. Delavci so imeli pri tem naslednje pripombe: TOZD 1: Večkrat bi morali razpravljati na zborih o gibanju sredstev, prav tako pa tudi o problematiki cen, tako surovin kot naših izdelkov, zmanjšati stroške poslovanja, izboljšati kvaliteto. TOZD 2: Bolj kot doslej se moramo posvetiti izvozu, povečati disciplino, varčevati z vsemi materiali, izboljšati notranjo organizacijo, uvesti novo tehnologijo, nabaviti nove stroje, uvesti nove materiale v proizvodnjo, tozd Prodaja naj hitreje prevzame izdelke. TOZD 3: Cene osnovnih materialov so previsoke, cene izdelkom pa ostajajo nespremenjene, z izvozom ne moremo biti zadovoljni, zmanjšati je treba bolniške izostanke nad 30 dni. TOZD 8: Treba je sprejeti dogovor s tozdi glede naročanja hrane, ker bi s tem prihranili vsaj 10 odst. stroškov za živila, z dopolnilnim izobraževanjem je potrebno sedanji kader še bolj usposobiti za delo, zboljšati notranjo organizacijo dela in zboljšati izkoristek delovnega časa. TOZD 9: Ne sme se prekoračiti planirane Stopnje zaposlovanja. b) Skupna poraba za leto 1980 TOZD 1: Sprejme se osnutek in dopolnitev osnutka 'jflana oblikovanja in porabe sredstev Sklada skupne porabe za leto 1980, s pripombo, da so predlagana sredstva (40.000 din) za kulturno dejavnost prenizka. Za to dejavnost bi bilo potrebno nameniti vsaj 75.000.000,00 dinarjev. TOZD 2: Plan skupne porabe je bil sprejet, 1!33 delavcev je bilo za nakup počitniških kapacitet na Njivicah, 29 jih je bilo proti, 24 pa za dograditev kuhinje. TOZD 3: Plan skupne porabe je bil sprejet s pripombo, da naj se sredstva v višini 1,200.000,00 din, namenjena za nakup, gradnjo in vzdrževanje počitniških domov, razporedijo tako, da se nameni 400.000,00 din za vzdrževanje in 800.000,00 din za nakup počitniških objektov. Na Veliki planini naj se izboljšajo kapacitete (nabavijo naj se novi jogiji, nove odeje, itd.), za kulturno dejavnost pa naj se sredstva povečajo na 60.000,00 dinarjev; Zbor se ni strinjal, da bi se delalo eno prosto soboto za nakup počitniških objektov na Krku. TOZD 4: Plan skupne porabe je bil sprejet. TOZD 5: Plan skupne porabe je bil sprejet, vendar s pripombo, da so sredstva, namenjena za vzdrževanje počitniških domov, prenizka. Dotacija za mladinsko organizacijo in DIT mora temeljiti na njihovem planu. Zbor se je strinjal, da se dela ena prosta sobota za pridobitev sredstev za nakup novih kapacitet v Njivicah, vsak pa je dolžan sodelavce vzpodbujati za izvršitev tega sklepa. TOZD 8: Plan skupne porabe je bil sprejet. TOZD 9: Plan skupne porabe je bil sprejet, brez pripomb. DSSS: Plan skupne porabe je bil sprejet. c) Spremembe in dopolnitve sprejetega plana za leto 1980 TOZD 1: Plan za leto 11980 je bil sprejet z vsemi spremembami in dopolnitvami, upoštevajoč stabilizacijsko politiko. TOZD 2: Sprejeta je bila sprememba plana. TOZD 3: Spremembe plana so bile sprejete brez pripomb. TOZD 4: Spremembe plana za leto 1880, upoštevajoč stabilizacijsko politiko, so bile soglasno sprejete. TOZD 5: Sprejet je bil predlog sprememb in dopolnitev sprejetega plana za leto 1980, upoštevajoč stabilizacijsko politiko. TOZD 8: Spremembe plana za leto 1080 so bile sprejete. TOZD 9: Spremembe in dopolnitve sprejetga plana za leto 1980, upoštevajoč stabilizacijsko politiko, so bile sprejete, s pripombo, da bodo spremenjeni pogoji gospodarjenja gotovo vplivali tudi na zvišanje potnih stroškov in dnevnic, ker bo potrebno več potovanj, da bi si pridobili posel. DSSS: Spremembe plana za leto 11980 so bile soglasno sprejete, poslovni odbor pa naj ukrene vse, da se bodo zmanjšali stroški pisarniškega materiala in Stroški telefonskih pogovorov. č) Sprejem samoupravnega sporazuma o urejanju medsebojnih dohodkovnih razmerij med temeljnimi organizacijami DO Stol Kamnik Samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih dohodkovnih razmerij med temeljnimi organizacijami DO Stol Kamnik so sprejeli vsi zbori delavcev tozdov in DSSS. 3. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje postaje milice v sklopu Doma zaščite in varnosti v Kamniku, so sprejeli vsi zbori tozdov in DSSS, razen zbora delavcev TOZD Tehnične storitve. 4. Delavci vseh TOZD in DSSS so na zborih delavcev sprejeli sklep, da ne pristopajo k spremembi samoupravnega sporazuma o virih, združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalne dejavnosti občine Kamnik. 5. Delavci vseh tozdov in DSSS so na zborih Sklenili, da bodo iz dohodka združevali sredstva za sofinanciranje nalog in programa ljudske obrambe občine Kamnik. 6. Delavci vseh tozdov in DSSS so se na zborih izrekli, da ne sprejemajo predloga komunalne skupnosti občine Kamnik, da se s pogodbo vložena povratna sredstva v občinski sklad skupnih rezerv spremenijo v nepovratna sredstva, ki se namenijo za financiranje čistilne naprave. Ida Kočar DELO ZA SOLIDARNOSTNI SKLAD Sodišče združenega dela SRS je obravnavalo primer, ko delavec ni hotel delati in vplačati svojega prispevka v solidarnostni sklad, čeprav so delavci talko sklenili. Delavec je namreč s tem, ko ni hotel delati, kršil delovno obveznost. Delavci so namreč sklenili, da bodo delali na prosto soboto, zaslužek tega dne pa namenili solidarnostnemu skladu. Ker delavec na ta dan ni hotel delati, niti prispevati enodnevnega zaslužka v solidarnostni sklad, je kršil delovno obveznost. Delavec se je pritožil na sodišče združenega dela, vendar ni uspel. Sodišče je svoj sklep utemeljilo takole: Po 1162. členu Ustave SFRJ delovni čas ne sme biti daljši kot 42 ur v tednu in le z zakonom se za določene dejavnosti in za omejen čas, v primeru izjemnih okoliščin lahko predpiše daljše delo. Primeri, v katerih sme trajati delo prek polnega delovnega časa, so našteti v 78. členu Zakona o delovnih razmerjih (elementarne nesreče, odprava posledic nesreč, itd.). Posledice elementarnih nesreč se najhitreje odpravljajo, če je pomoč organizirana, če je oblikovan stalen mehanizem (sklad sredstev, Iki obnavlja in povečuje, v naprej določen način zbiranja teh sredstev ter opredeljena uporaba), ki zagotavlja ustrezno učinkovitost. V ta namen je bil sprejet zakon o oblikovanju solidarnostnih sredstev solidarnosti za odpravo posledic elementarnih nesreč, ki zavezuje delavce, da vplačajo v solidarnostni sklad letno enodnevni zaslužek, dopušča pa možnost, da delavci v organizacijah združenega dela dodatno organizirajo delo prek 42-umega tednika in tako doseženi osebni dohodek v celoti vplačajo kot prispevek solidarnosti. Vnaprejšnje zbiranje sredstev je eden izmed pogojev za učinkovito posredovanje pri odpravi posledic elementarnih nesreč. Delavci imajo v navedenih zakonskih določilih pravico za odločitev, da bodo v določenem tednu delali več kot 42 ur. Delavec, ki ne ravna v skladu s takšno odločitvijo, neupravičeno izostane z dela, s tem pa tudi po našem Pravilniku o disciplinski in materialni odgovornosti delavca, težje krši delovno obveznost. Ida Kočar Sklepi delavskega sveta Dne 21. februarja 1980 je bila zadnja seja DS DO v mandatnem obdobju 1978/79. Na seji so razpravljali, obravnavali in sklepali o naslednjem: 1. Člani delavskega sveta delovne organizacije so zapisnik 14. redne seje delavskega sveta DO in pregled sklepov potrdili. Pri pregledu sklepov je glavni direktor informiral delavski svet delovne organizacije, da je Izvršilni odbor delovne organizacije imenoval posebno komisijo, ki bo izdelala programe in spremljala izvajanje porabe sredstev za reklamo in propagando ter o svojem delu poročala samoupravnim organom DO Stol. 2. V zvezi z informacijo o osnutku plana porabe sklada skupne porabe za leto 1980, ki sta jo Poslovni odbor in Analiza OD predložila Delavskemu svetu delovne organizacije v obravnavo, so člani DS DO sprejeli naslednje sklepe: a) Delavski svet delovne organizacije je informacijo o osnutku plana porabe sredstev sklada skupne porabe za leto 1980 vzel na znanje. b) Predsednik IO sindikalne konference naj skliče sestanek sindikata in družbenopolitičnih organizacij, ki naj o osnutku predloga razpravljajo še pred zbori delovnih ljudi v TOZD. Na zborih naj delavci sklepajo o formiranju sklada skupne porabe, o delitvi sklada pa naj sc sklepa, ko bo razprava končana. c) Delavski svet delovne organizacije je sprejel predlog, da se prosta sredstva skupne porabe formirana in izločena po zaključnem računu na sklad skupne porabe lahko uporabljajo v reprodukcijskem procesu kot poslovna sredstva pod pogojem, da so v vsakem trenutku na razpolago za namene po 118. členu zakona o združenem delu. 3. Delavski svet delovne organizacije se strinja s predlagano dopolnitvijo Pravilnika o normativih in merilih rezultatov dela — izračun razporejenih sredstev za OD v predloženi obliki s pogojem, da bo dopolnitev sprejeta tudi na samoupravnih organih TOZD -Prodaja. 4. Člani delavskega sveta delovne organizacije so mnenja, da je Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo z dopolnili, ki so bila dana v razpravi, zrel za javno razpravo. 5. a) Delavski svet delovne organizacije je razpisal volitve v delavski svet, samoupravno delavsko kontrolo in disciplinsko komisijo DO Stol. Volitve naj bodo 7. marca 1980. b) V centralno volilno komisijo je imenoval naslednje člane: 1. ŠTROS Alojz — predsednik 2. TOMŠIČ Riko — tajnik 3. JEŽ Anica — član 4. OREŠNIK Tone — nam. pred. 5. ŠTEBE Maks st. — nam. tajnika 6. LOVRAČ Janez — nam. člana Centralna volilna komisija imenuje volilne odbore za posamezna volišča. 6. a) Informacijo o gospodarjenju v letu 1979 so člani delavskega sveta delovne organizacije vzeli na znanje. b) Sprejeli so sklep, da se glede na ugotovljeni presežek letnega plana dohodka s 103 % z mesecem februarjem 1980 poveča planska izhodiščna vrednost za OD za 3 %. c) Sprejeli so tudi predlog uskladitve letnega plana za leto 1980 glede na stabilizacijsko politiko. 7. Delavski svet delovne organizacije je na predlog Komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge za Inovatorja leta 1979 proglasil tov. TOMŠIČ Rika in POGAČAR Janeza, ter jima podelil nagrado 5.000 din (po pravilniku o izumih, tehničnih izboljšav in koristnih predlogih), ki si jo oba delita. 8. V smislu 48. in 49. člena Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD ter skupno porabo delavcev je delavski svet DO sprejel sklep, da se ing. URŠIČ Branetu izplača za prejeta strokovna priznanja za oblikovanje nagrada v skupni višini 18.000 din. 9. Delavski svet DO je sprejel predlog uredniškega odbora za povišanje tarif za honoriranje prispevkov v GLASILO, in sicer: — samostojni članki, reportaže ipd. — vrsta v stolpcu 2,50 din; — prispevki na podlagi gradiva — vrsta v stolpcu 1,70 din; — celostranska križanka — 500 din; — križanka čez pol strani — 250 din; — grafikoni, rebusi, karikature, šale — 85 din; — fotografije — 35 din. 10. Delavski svet delovne organizacije je predlagal delavskemu svetu TOZD — Sedežno pohištvo, da sprejme predlog sklepa o zmanjšanju amortizacije nad predpisano stopnjo. 11. Delavski svet delovne organizacije je predlagal Delavskim svetom tozdov sprejem Pravilnika o odkupu — eskontu menic drugih uporabnikov družbenih sredstev. 12. Na predlog Komisije za vrednotenje dela je Delavski svet delovne organizacije sprejel oz. potrdil sklep Sveta DSSS, da se na — SM 0172 odpre novo DM 646-24 Oblikovanje in analiziranje zahtevnosti delovnih nalog; ter na — SM 0172 novo DM 659-24 Analiziranje razporejenih sredstev OD. — Na predlog IO OO sindikalne konference so člani delavskega sveta DO sprejeli sklep, da se za obdaritev sodelavk ob prazniku »Dneva žena« lahko že uporabi sredstva sklada skupne porabe. Za eventualne druge nujne primere naj se koristi sredstva ostanka iz lanskega dohodka sklada skupne porabe. Prav tako je na predlog sindikata oblikoval stališča glede predloga za nakup počitniških kapacitet in se strinja z akcijo za nakup dodatnih počitniških kapacitet. Ob zaključku se je predsednik delavskega sveta delovne organizacije tov. Nadaljevanje na 6. strani Ko so ceste in tudi ožje poti asfaltirane, je zares prijetno. Izognemo se blatu, prahu, z avtom kar »pademo« na mesto, kamor hočemo priti. Toda vse to je potem, ko je asfalt že položen. Precej drugače je, ko se k asfaltiranju šele pripravljamo. Tedaj je v vprašanju vsaka -ped zemlje, kjer naj bi nekoliko razširjena pot potekala. Ta zemlja je moja in ta je moja. Vendar druge rešitve ni. Če je tekla pot po tem mestu prej, bo verjetno tekla tudi sedaj. Če bo malo širša in bo pokrila nekaj pedi naše zemlje, s tem tudi ne bo vsega konec. S to fotografijo res ne nameravamo nikogar žaliti, vsi se moramo le zavedati, da so nove, boljše poti v interesu vseh, najbolj pa tistih, ki jih bodo največkrat uporabljali. To pa so ljudje, ki tu stanujejo. Ob tej priložnosti je potrebno pohvaliti prebivalce krajevne skupnosti Duplica in njene predstavnike, ki so z lastno udeležbo in vlaganji iz drugih virov v preteklih nekaj letih zares uspeli spremeniti zunanji videz Duplice, ga posodobiti in z deli, ki bogatijo družbeni standard, omogočili vsem stanovalcem lažje in prijetnejše bivanje v našem kraju. ŠTEBE Franc zahvalil vsem članom Delavskega sveta delovne organizacije za uspešno in plodno sodelovanje v mandatnem obdobju 1978/79. Novoizvoljeni delavski svet delovne organizacije se je sestal na svoji 1. redni seji dne 20. 3. 1980. Obravnaval, potrdil in sprejel je naslednje informacije, stališča in sklepe: 1. a) Poročilo o volitvah je delavski svet delovne organizacije sprejel ter ugotovil, da so bile volitve dokaj uspešne, razen volitev delegatov TOZD Sedežno pohištvo v disciplinsko komisijo DO in volitev enega delegata v DS TOZD Tehnične storitve, kjer se bodo morale volitve v neuspelem delu ponoviti. b) Pred konstituiranjem delavskega sveta delovne organizacije so bila podeljena priznanja v obliki knjige, in sicer: 1. Tov. Bavčar Borisu, predsedniku izvršilnega odbora delovne organizacije, za uspešno delo v pretekli mandatni dobi. 2. Tov. Bertoncelj Petru za plodno delo v samoupravnih organih. 3. Tov. Štebec Francu, predsedniku DS DO v pretekli mandatni dobi, za uspešno in požrtvovalno delo. 4. Knjižna priznanja bodo tudi podeljena vsem predsednikom DS tozdov, predsedniku zbora delovnih ljudi tozd Delavska restavracija in predsednici sveta DSSS. c) 1. Za predsednika delavskega sveta delovne organizacije za mandatno dobo 1980/81 je bil soglasno izvoljen tov. Štebe Franc, za njegovega namestnika pa tov. Bertoncelj Peter. 4. Pri pregledu sklepov zadnje seje delavskega sveta delovne organizacije so bile podane nekatere pripombe, in sicer: a) Delavski svet DO je sprejel informacijo o tem, da so delavski sveti TOZD, zbor delovnih ljudi in svet DSSS sprejeli Uskladitev letnega plana za leto 1980. b) Prvotni predlog o nakupu dodatnih počitniških kapacitet v Njivicah je odpadel, ker je lastnik odstopil od prodaje, zato se sredstva, ki so bila določena v ta namen, porabijo za izgradnjo kuhinje. Še naprej pa se je treba prizadevati za povečanje počitniških kapacitet. c) Delavski svet delovne organizacije je dal ponoven razpis za dela in naloge direktorja finančnega sektorja. V razpisno komisijo je imenoval: Bertoncelj Petra, Kržan Angelco, Razdevšek Milana, Štebe Franca in Šuštar Jožico. 5. Člani delavskega sveta delovne organizacije so verificirali sklepe zborov delovnih ljudi tozdov in DSSS v zvezi z gospodarjenjem v letu 1979. 6. Delavski svet je bil seznanjen z analizo uresničevanja določil samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke v lesni industriji in lesnopredelovalni obrti v letu 1979. Analizo so vzeli na znanje. Prav tako so vzeli na znanje opozorilo družbenega pravobranilca samoupravljanja o obveznostih in odgovornostih delavskega sveta kot organa samoupravljanja, ki jih ima pri izvajanju stabilizacijskih ukrepov. 7. Predlog plana porabe sredstev sklada skupne porabe za leto 1980 in predlogi izvedenih sklepov za uporabo sklada skupne porabe ter predlog osebnih prejemkov so primerni za sprejem po tozdih in DSSS. 8. Delavski svet delovne organizacije je bil seznanjen s poročilom o opravljenih inventurah v letu 1979. 9. Na pobudo Izvršilnega odbora sindikalne konference je DS DO sprejel naslednje predloge: a) Naj se začne postopek za spremembo metode ocenjevanja zahtevnosti dela, ki je osnova za določanje števila dni dopusta, zaradi vpliva delovne okolice; b) Začne postopek za spremljanje in ugotavljanje vpliva škodljivih organskih spojin na zdravje delavcev, ki s temi spojinami delajo ter razporejanje delavcev na ta dela; c) Kot posledica vseh sprememb se spremenijo tudi določila 2. točke 114. člena Pravilnika o delovnih razmerjih, pri čemer se morajo upoštevati norme medicine dela. Za izvršitev je DS DO zadolžil Odbor za kadre DO in Komisijo za varstvo pri delu, strokovno pa naj sodeluje Služba varstva pri delu in Zdravstvena služba. 10. Delavski svet delovne organizacije je sprejel sklep oz. predlog komisije za vrednotenje dela, da se na SM 3551 odpre DM 270-11 Vrtalec krivljenih naslonov težjih oblik. 11. Delavski svet je odobril predlog za službeno potovanje v Zahodno Nemčijo in Holandijo na poslovni obisk k našim kupcem. Potovali bodo; Rogelj Janez, Okorn Anica in ing. Škrinjarič Zvone. Helena Križane 2. V izvršilna organa delavske- 3. V komisije delavskega sveta ga sveta je DS DO imenoval: je DS DO imenoval naslednje 1. KOŽELJ Andrej TOZD 5 delegate: predsednik 3. LESKOŠEK Janko TOZD 1 Uredniški odbor: namestnik predsednika 1. ŠVIGELJ Alojz DSSS 3. RAVNIKAR Jože TOZD 1 odgovorni urednik 4. POHLIN Ivan TOZD 1 2. SIVEC Ciril TOZD 2 5. GOLOB Marjan TOZD 2 glavni urednik 6. ULČAR Jože TOZD 2 3. ŠINKOVEC Ivanka TOZD 1 7. BERTONCELJ Peter TOZD 3 4. BAUMAN Franc TOZD 2 8. BALANTIČ 5. PERČIČ Andrej TOZD 3 Frančiška TOZD 3 G. JAGODIC Vinko TOZD 4 9. MAREN Henrik TOZD 4 7. KOČAR Danica TOZD 8 10. BORŠČAK Lado TOZD 5 8. ZORN Sonja TOZD 9 11. BOŠTIC Jožica TOZD 8 9.—10. predsedniki 12. GOLOB Janez TOZD 9 družbenopolitičnih organizacij 13. ŠUŠTAR Jožica DSSS Komisija za odlikovanja: b) V odbor za kadre delovne 1. BERNOT Janez TOZD 5 organizacije: 2. ŽAGAR Dominik TOZD 1 1. PISKAR Ivo ml. predsednik TOZD 2 3. VEHOVEC Marija TOZD 2 4. PISKAR Ivan st. TOZD 3 2. KEMPERLE Franc TOZD 1 namestnik predsednika 5. PREZELJ Franc TOZD 4 6. PESTOTNIK Jože TOZD 8 3. BRLEČ Alojz TOZD 1 7. RAZDEVŠEK Milan TOZD 9 4. PETERLIN Anton TOZD 1 8. KOTNIK Mavricij DSSS 5. KRZNAR Zofija TOZD 2 tajnik komisije 6. OREŠNIK Valentin TOZD 3 7. BURJA Franc TOZD 3 8. ŠKRLEP Pavel TOZD 4 9. BENDA Slavko TOZD 5 Komisija za cene: 10. BOSTIC Jožica TOZD 8 1. ŠKRINJARIČ Zvone DSSS 11. OKORN Jože TOZD 9 predsednik 12. KORITNIK Tatjana DSSS 2. SKRLEP Feliks DSSS 13. DEMŠAR Boris DSSS namestnik predsednika 3. LUŽOVEC Franc TOZD 1 4. ing. BURGER Franc TOZD 2 5. ing. SMOLNIKAR Albin TOZD 3 G. ing. KAHNE Alojz TOZD 4 7. ing. STEFULA Dušan TOZD 5 8. ULČAR Nevenka TOZD 8 9. PALČIC Anton TOZD 9 Komisija za potrditev cen z zasebnimi kooperanti: 1. TOPOLOVEC Danilo DSSS predsednik 2. LESKOŠEK Janko TOZD 1 3. ing. BURGER Franc TOZD 2 4. BERTONCELJ Peter TOZD 3 5. GAŠPIRC Jože TOZD 4 6. HORVAT Ervin TOZD 5 7. MIKUŽ Tončka TOZD 8 8. JAMŠEK Franc TOZD 9 Odbor posebne finančne službe: 1. PALČIČ Anton TOZD 9 predsednik 2. ŠTEBE Franc TOZD 1 3. KEREC Franc TOZD 2 4. BERTONCELJ Peter TOZD 3 5. OKORN Terezija TOZD 4 6. JENKO Marjan TOZD 5 7. ULČAR Nevenka TOZD 8 8. JUHART Marija DSSS (Nadaljevanje s 3. strani) 3. DRČAR Stanka 4. KUHAR Stane 5. VRHOVNIK Marinka Delegati v SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO TOZD SLOGA MOSTE so: 1. HRIBAR Franc 2. MALES Vinko 3. VRTNIK Ludvik Delegati v SAMOUPRAVNI DELAVSKI KONTROLI TOZD TEHNIČNE STORITVE so: 1. OCEPEK Julij 2. MUŠIČ Franc 3. VIDMAR Mavricij Delegati v SAMOUPRAVNI DELAVSKI KONTROLI TOZD DELAVSKA RESTAVRACIJA so: 1. JAMBROŠIČ Ljubica 2. ŠEGULA Elizabeta 3. ULČAR Nevenka Delegati v SAMOUPRAVNI DELAVSKI KONTROLI TOZD PRODAJA DUPLICA SO: 1. KRSTIČ Dragan 2. OBRADOVIČ Milan 3. SKRBINEK Vojko 4. Skrabar Meta 5. ŠUNK AR Marjeta Delegati v SAMOUPRAVNI DELAVSKI KONTROLI DSODSP so: 1. BENDA Anton 2. ERJAVŠEK Ivan 3. KOMATAR Filip 4. PETEK Marija 5. SMOLNIKAR-POTOČNIK Silva Ida Kočar Prihodnje delo sindikalne organizacije V februarski številki Glasila smo objavili štiri odgovore novih predsednikov izvršnih odborov sindikata, kakršno delo čaka njihove osnovne organizacije v prihodnjem obdobju. Svoje prispevke so prispevali Alojz Povšnar iz tozda 2, Drago Kranjec iz tozda 3, Anica Okorn iz tozda 9 in Marjeta Sek iz tozda 8. Ostali pa so štirje odgovori. Odgovor predsednika izvršnega odbora tozda 1, tozda 4, tozda 5 in skupnih služb. Te priobčujemo sedaj. Ko bodo bralci primerjali vse odgovore (iz prejšnje številke in iz pričujoče), bodo lahko ugotovili, koliko so vzeli resno prihodnje naloge omenjeni delavci, ki naj usmerjajo in usklajujejo sindikalno aktivnost v naših tozdih. Bralec bo tudi lahko ugotovil, koliko problemov pri nadaljnjem urejevanju delovnih obveznosti in skrbi za zmanjšanje proizvodnih stroškov, so novi predsedniki začrtali na svojem področju. Najpomembnejše je delo vsake skupine na svojem področju, kjer je problemov še vedno dovolj, ne pa teoretičen pogled v splošne naloge, ki bodo ob takem gledanju in obravnavanju še vedno ostale. Prepričani smo, da bodo tisti predsedniki, ki vidijo kup dela v svoji sredini, znali za to delo tudi prijeti in ga v svojem mandatnem obdobju s svojimi sodelavci dobršen del opraviti. TOZD SEDEŽNO POHIŠTVO Letošnje naloge zahtevajo, da se bo izvršni odbor opredelil in zavzemal stališča do vseh ključnih vprašanj in problemov, ki se nanašajo na uveljavljanje in nadaljnji razvoj družbenoekonomskega položaja delavcev. Svoje delo bomo organizirali tako, da bomo v celotnem procesu odločanja opredeljevali svoja stališča, oziroma s svojo politično aktivnostjo omogočili samoupravno delovanje in opredeljevanje delegatov in delegacij. Uveljavljanje pogojev za delo delegatov, ki naj prispeva h krepitvi delegatskega sistema in delegatskih odnosov, zahteva usklajevanje programov dela in aktivnosti vseh družbenopolitičnih organov. Usklajevanje programov dela in aktivnosti je precej otežkočeno, ker je tozd-1 prevelik. To pride do izraza predvsem ob zborih delovnih ljudi. Posebni poudarek bomo dali stabilizacijskim ukrepom in svojo pozornost usmerili predvsem na naslednje: — na smotrno izrabo vseh proizvodnih zmogljivosti; — več pozornosti posvetiti varčevanju vseh vrat materialov in zmanjša^-nju dragih izdelkov; — boljši organizaciji dela, produktivni izrabi delovnega časa slehernega delavca; — s skupnimi akcijami s samoupravnimi organi prispevali za zmanjšanje raznih izostankov z dela; — posvetili večjo pozornost kvaliteti dela. Skušali bomo doseči, da bi se vsak zavedal, da če varčuje z materialom, časom, z boljšo kvaliteto dela, da prispeva k večjemu dohodku. Tudi obravnava zaključnih računov ne bo novost. Morda se bo letošnja razlikovala od prejšnjih po tem, da bo predvsem kvalitetnejša in da bomo usmerili večjo pozornost, da bi bili res vsi zaposleni seznanjeni z gospodarjenjem, v tozdih in delovnih organizacijah. Prizadevali se bomo za razvoj družbenega in osebnega standarda delavcev, torej za izboljšanje njihove izobrazbe, za kulturno življenje, za zagotavljanje varnih, zdravih in humanih delovnih razmer, za napredek zdravstvenega varstva, za uspešen razvoj stanovanjskega Na letošnji sindikalni konferenci je dobil TOZD 3, kot najuspešnejši Stolov tozd, prehodno zastavico v trajno last in komunalnega gospodarstva, za napredek telesne kulture, rekreacije in oddiha delavcev. Poleg navedenega bomo reševali še tekoče naloge, za katere se bomo dogovorili na sindikalni konferenci ali pa bodo dogovorjena na občinskem svetu ZS. Franc Gradišek TOZD KOSOVNO POHIŠTVO Tako kot vsak tozd naše DO STOL, smo tudi v TOZD SLOGA izvolili nov IO OOS, ki pa je ostal isti kot v preteklih dveh letih. Že pri evidentiranju kandidatov smo bili mnenja, da je stari odbor komaj dobro zaživel, zato je najbolje, da svoje delo nadaljuje še eno mandatno obdobje. Na sindikalni konferenci smo razpravljali o svojem preteklem delu. Me- nim, da smo vse naloge, ki so nam bile dane, dosledno izpolnili. V naši TO se je v dveletnem obdobju korenito spremenilo. Dobili smo nove delovne prostore, tako, da imamo vse pogoje za normalen potek delovnih nalog. Mislim pa, da se tega vsi člani sindikata ne zavedajo. Kljub temu, da so dani vsi pogoji za nemoten potek dela, se storilnost pri nekaterih članih ni dvignila. IO OOS Sloga oziroma vsi člani sindikata bi morali v prihodnjem stabilizacijskem obdobju posvetiti največ pozornosti storilnosti pri delu. Ce izboljšamo produktivnost pri delu, bomo s tem lažje dosegli plan, ki smo si ga dali v začetku leta. V naši TO se že dalj časa opaža, da je mladinska organizacija premalo aktivna, Tu se bo moral sindikat še posebej potruditi, kako mladino aktivirati, ker imamo mladih delavcev precej, tako da se lahko organizira močna mladinska organizacija. Mladina mora biti povezana med seboj zaradi skupnih interesov oziroma problemov, katerih brez pravilne organiziranosti ni možno reševati. V nadaljnjem stabilizacijskem obdobju bi morali vsi samoupravni organi bolj intenzivno delati na svojih področjih. Vse probleme, predvsem v proizvodnji, je potrebno reševati sproti, praktično in ne samo na papirju. Največkrat se dogaja, da se nekaj napiše — potrdi, nato pa se to pozabi, oziroma ne izvaja. Na javnih razpravah smo vse preveč zadržani. Potrjujemo tisto, za kar nismo dovdlj poučeni ali pa smo jv bistvu proti. So pa tu tudi drugi vzroki. Nezainteresiranost posameznikov do določenih stvari in pa največkrat nerazumljivost preveč obširnih točk dnevnega reda. Pred nami je obdobje stabilizacije: varčevanje s časom in materialom. Naj bo vsem jasno, da družba zahteva od nas dobre rezultate dela in intenzivno vključevanje v samoupravljanje, kajti od nas vseh je odvisen naš družbeni in osebni standard. Vinko Jagodic TOZD TEHNIČNE STORITVE Tudi v našem tozdu smo se nanovo organizirali. Po temeljitih pripravah smo izvolili nov izvršilni odbor osnovne organizacije sindikata. Ker je v našem tozdu precej delovnih skupin (kovinarji, brusači, elektrikarji, energetiki, šofertji), smo izvolili iz vsake od teh skupin predstavnike. Upamo, da smo imeli pri izbiri srečne roke in da bo novo vodstvo uspešno nadaljevalo delo starega. Seveda tudi drugi pri akcijah ne smejo stati ob strani. Leto 1980 bo eno najtežjih. Zakaj, vemo vsi. Izhodišča za oblikovanje programa dela OOS za leto 11980 zajemajo naloge, sprejete na 9. kongresu ZSS, 8. kongresu ZSJ in 1, konferenci zveze sindikatov Slovenije. V programu so posebej poudarjene naloge, ki so opredeljene v resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana za leto 1980 in naloge, ki izhajajo iz potreb in interesov delavcev v tozdih in družbenopolitičnih organizacijah. Nadaljevanje na 8. strani — Na področju uveljavljanja samoupravno družbenoekonomskih odnosov bomo spremljali uveljavljanje svobodne menjave dela na nivoju DO, kakor tudi izven podjetja. — Sodelovali pri javnih razpravah in sprejemanju temeljev plana TOZD in usklajevanju planov v okviru DO. — S svojim delovanjem uresničevali cilje ekonomske stabilizacije. — Aktivno se bomo vključevali v analizo gospodarjenja v obravnavi zaključnih riačunov in pri oblikovanju razvojnih načrtov. — Aktivno bomo sodelovali pri pripravah na oblikovanje srednjeročnih planov razvoja SIS, krajevnih skupnosti, da bodo vsebovali programirano rast življenjskega standarda. — Podpirali politiko produktivnega zaposlovanja in nasprotovali prekomerni rasti administrativnih služb. — Na področju uveljavljanja načela delitve po delu se bomo zavzemali, da bo razporeditev dodaltka temeljila na opredelitvi predvidenih pogojev ustvarjanja in razporejanja dohodka in spremljali politiko razporejanja čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. — Spremljali in analizirali bomo delo delegatov v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. — Spremljali bomo delo delavske kontrole. — Pri sprejemanju planov razvoja tozdov bomo vplivali, da bodo plani zaposlovanja sestavni del razvojnih planov. — Sooblikovali, spremljali in analizirali bomo uresničevanje samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki. — Spremljali in izpodbujali bomo množično kulturno udejstvovanje delavcev. — Spremljali in sproti ocenjevali ustreznost življenjskih in delovnih pogojev delavcev. — Skrbeli bomo za organiziran letni oddih in še večjo množičnost, aktivnost in organiziranost množične rekreacije in športa. — Aktivno bomo sodelovali pri sestavljanju skupnih akcij v DO in akcije, za katere se bomo dogovorili v okviru občinskega sveta ZS. — Vključevali se bomo v delo odbora ljudske obrambe in družbene samozaščite. — Vključevali in sodelovali bomo z SZDL in s sveti KS. Program nalog je precej širok. Želimo si, da bi jih ob podpori vseh uspešneje uresničevali. Marjan Pohlin SKUPNE SLUŽBE Že v izhodiščih za oblikovanje programa dela OO Sindikata smo si zastavili nalogo, da si bomo v letošnjem letu predvsem prizadevali: — za uveljavljanje samoupravnih pravic; — da bomo smotrno gospodarili z družbenimi sredstvi; — za stalno povečevanje družbene produktivnosti dela; — da bomo ustvarjeni dohodek razporejali tako, da se bodo uresničevali interesi za vsestransko izboljšanje delovnih in življenjskih razmer. Posebej si moramo prizadevati, da bomo usmerjali aktivnost k reševanju konkretnih in perečih življenjskih vprašanj delavcev, ki jih zastavlja neposredna praksa. Če sem bolj konkreten, v teku je razprava glede razlik pri obračunavanju za osebno ocenjevanje. Od nalog in vprašanj, ki nam jih narekuje okolje, v katerem delujemo, bodo še v ospredju: — zagotavljanje uresničevanja ciljev politike ekonomske stabilizacije; — analiza o doseženih poslovnih rezultatih v letu 1979 in o srednjeročnem planu DO; Dvaindvajsetega februarja je v du-pliškem Kulturnem domu govoril članom zveze komunistov, predsednikom delavskih svetov v tozdih, predsednikom izvršnih odborov sindikata, direktorjem tozdov in sektorjev in predsednikom mladinske organizacije tov. Jože Smole — član Centralnega komiteta zveze komunistov Slovenije. Predaval je o mednarodnem političnem stanju. V drugem delu je Stolov direktor tov. Vinko Gobec orisal gospodarjenje naše delovne organizacije v lanskem letu in njunih ukrepih za stabilizacijo. Tov. Jože Smole je brez pridržkov orisal mednarodni položaj, ki posebno v zadnjem času ni najboljši. Odnosi med velesilami se zaostrujejo, k dolgoletnim krizam se pridružujejo nove in stanje med vzhodom in zahodom še slabšajo. Tov. Smole je dejal, da so v Evropi vedno bolj prisotna hotenja članic atlantskega pakta s sodobno jedrsko in raketno oborožitvijo. Taka oporišča so takoj za našo zahodno državno mejo. Prisotnost teh groženj slabo vpliva tudi na odnose v Evropi. Brez enakovrednih orožij ni tudi Sovjetska zveza s članicami varšavskega pakta, ki postavlja jedrsko orožje nedaleč od naših vzhodnih meja. Jugoslovanski narodi so spričo takega tekmovanja v oboroževanju močno zaskrbljeni in kot neuvrščena dežela obsojajo pretnje obeh velesil. Druga mednarodna kriza so ameri-ško-iranski problemi. Vsem je poznano, da so v Iranu nastala notranja vrenja. Perzijski šah je moral zapustiti svojo državo, s Carterjevo pomočjo se ni mogel prilagoditi zahtevam, ki so terjale spremembe. Prisotnost ameriške mornarice v perzijskem zalivu je nova grožnja iranskemu prebivalstvu in celemu svetu. Ameriško in sovjetsko vojno ladjevje je tudi prisotno v Indijskem oceanu, ki je nekdaj veljal za cono miru. Tretja mednarodna kriza se je pojavila s svojetsko vojno intervencijo v Afganistanu in dodala obstoječim problemom še nove. Vzhod bi rad razširil fizično prisotnost pri Indijskem oceanu. Pri tem so prisotni tudi naftni interesi ter sovjetska želja preurediti sve- — skrb za permanentno izobraževanje in usposabljanje delavcev; — za hitro, kvalitetno in jedrnato informiranje; — organiziranje letnih oddihov in rekreacije; — sodelovanje pri kreiranju kadrovske politike; — za boljše in plodnejše sodelovanje med službami, oddelki in sektorji v DSODSP. Seveda pa ne gre le za sodelovanje znotraj DSODSP, temveč tudi za boljšo povezavo Skupnih služb z vsemi temeljnimi organizacijami. Bine Kladnik tovni socializem sovjetskemu konceptu. Neuvrščeni narodi so vsa ta početja obsodili. Potrebno je preprečiti slabšanje mednarodnih odnosov in zagotoviti svetovni mir. Jugoslavija je bila pri tej dejavnosti izredno aktivna. Titove poslanice šefom neuvrščenih držav so zopet doživele močno odobravanje vsega miroljubnega človeštva. Jasno so bile izražene zahteve po varnosti tudi v OZN. Tudi o Jugoslaviji je bilo v tem času veliko govorjenega in pisanega po svetu, vendar se njen mednarodni politični položaj ni spremenil. V bodoče moramo še bolj krepiti našo varnost in samozaščito. Naša pot je pot samoupravljanja in enakopravnega sodelovanja z vsemi narodi. V drugem delu je tov. Vinko Gobec obrazložil Stolovo poslovanje v lanskem letu. Poudaril je, da smo lansko leto dobro gospodarili, kljub zaostrenim pogojem. Ti so v letošnjem letu še bolj prisotni. Lanski delovni načrt je bil dosežen. Že ob pripravi je bil dobro zastavljen in stabilizacijsko naravnan. V bodoče moramo napeti vse sile za povečanje izvoza, ker s 95 % deviz lahko sami razpolagamo. Sami pa vemo, koliko so nam potrebne za nadaljnje poslovanje in razvoj. Letos bomo namenili veliko sredstev za dopolnitev tehnologije in izboljšanje delovnih pogojev, kar je doslej zaradi novih gradenj stalo ob strani. Se veliko večjo skrb je potrebno v bodoče nameniti dobremu izkoriščanju delovnega časa in izrabi materiala. Cena hlodovini in ivericam je vsak dan večja, dražji so prevozi, energija, ponovno se pojavlja problem dobav lepila. Uvoz repromateriala je odvisen od našega udejstvovanja pri izvozu. V letošnjem letu nas čaka vse večje angažiranje, tako pri delu, kot pri dobrem gospodarjenju in nadaljnjem razvoju samoupravljanja. Vsak zaposleni bo moral dati vse od sebe, da bomo omilili vedno večje stroške poslovanja in prispevali kar največji delež k stabilizaciji. C. S. Informacije o mednarodnem političnem stanju in o gospodarjenju v Stolu v letu 1979 in ukrepih za stabilizacijo Novi Stolov Interier v Sarajevu Novo vodstvo sindikata Volilna konferenca sindikata »Stol« Kamnik je bila dne 1. 3. 1980 ob navzočnosti 139 delegatov iz vseh OOS TOZD in DSODSP ter 37 povabljenih predstavnikov samoupravnih organov in družbenopolitičnih delavcev. Dnevni red konference je bil zelo obsežen. Poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora so zajela celotno dejavnost dela IOSK z dveletni mandatni dobi. Podana so bila pismena poročila o delu raznih komisij in odborov pri sindikatu, kot so: komisija za šport in rekreacijo, komisija za kulturno dejavnost, odbor rdečega križa, odbor za vzajemno pomoč članstvu, s področja zdravstvene preventive in gospodarsko poročilo. Kot najboljšemu tozdu v okviru tekmovanja za 75-ietnico DO Stol po kriterijih, ki so bili sprejeti na IOSK, je bila podeljena prehodna zastavica v trajno last TOZD-3. V razpravi na poročila se je predstavnik lesnih delavcev in gozdarjev Slovenije pohvalno izrazil o delu Sindikata v Stolu. Poudaril je pomembnost boljših odnosov sindikata na nivoju DO in OOS TOZD. O delu samoupravne delavske kontrole je bilo izrečenih precej besed. Bila je izražena želja o nujnem medsebojnem sodelovanju. Razprava je bila tudi o nakupu počitniških domov. Konferenca predlaga, da se toupi dom na Njivicah (v informacijo: dom na Njivicah ne bomo kupili, ker se je lastnik premislil, v ta namen bomo najeli nekaj potrebnih ležišč). O kulturni dejavnosti v DO je bilo govora, da bo treba za te namene zagotoviti več finančnih sredstev iz sklada skupne porabe. Za bodoče naloge in program dela za naslednjo mandatno dobo IOSK so izhodišča 9. kongresa ZSS, program dela republiškega, odbora ZSS, občinskega odbora ZS Kamnik, OOS TOZD in DSODSP ter izhodišča iz razprave na volilni konferenci. Na konstitutivni seji pa so novoizvoljeni člani dobili naslednje funkcije: IOSK: 1. SIKOŠEK Franc — predsednik 2.. PESTOTNIK Franc — namestnik 3. ŠTEBE Maks st. — tajnik 4. PERClC Marinka — knjigovodja 5. GRABNAR Vida — blagajnik e. GRADIŠEK Franc — Slan TOZD-i 7. POVŠNAR Alojz — član TOZD-2 8. KRANJC Drago — član TOZD-3 9. JAGODIC Vinko — član TOZD-4 10. POHLIN Marjan — član TOZD-5 lili. ŠEK Marjeta — član TOZD-8 112. OKORN Anica — član TOZD-9 113. KLADNIK Albin — član DSODSP V nadzorni odbor: 1. PRELOVSEK Marjan — predsednik 2. ZALOKAR Angelca — član 3. KLADNIK Anton — član Vsem novoizvoljenim članom IOSK želimo uspešno delo. Maks Stebe Končno se je le zgodilo. Dne 15. 2. 1980 smo odprti našo novo Stdlovo trgovino Interier v Sarajevu. Tako ima sedaj naša DO v vsakem glavnem mestu naših republik svojo trgovino. Izjema je le še Titograd. Trgovina se nahaja v novem delu Sarajeva, v tako imenovanem shoping-centru na Gnbavici. Obkrožena je z visokimi in modernimi stolpnicami, v njeni bližnji okolici pa iz dneva v dan rastejo nove 'Stanovanjske in upravne zgradbe. Lega je prav zaradi tega idealna. Trgovina, ki smo jo kupili leta 1978 od ŽGP Sarajevo, ima Okoli 700 kv. m ter smo vanjo vložili okoli 14.000.000 novih dinarjev. 1(5. 2. zjuturaj smo se stolovci zbrali v trgovini ter občudovali resnično lep Interier. Ob 1(1. uri se je začela svečana otvoritev. Mnogoštevilnim zbranim gostom je nekaj besed o naši DO povedal generalni direktor, tov. Vinko Gobec, trgovino pa je sodelavcem iz Sarajeva predal predsednik centralnega delavskega sveta tov. Franc Stebe. Kot sem že omenil, se je zbralo večja število naših poslovnih partnerjev, vodilnih arhitektov iz BiH ter uglednih Kaj pomeni... Vrednotenje dela, ugotavljanje težavnosti oziroma zahtevnosti dela. Rezultat so običajno težavnostni razredi — kategorije dela. Zahtevnost dela se ugotavlja z analitično ali kako drugo ocenjevalno metodo. DIN (izg. din), Deutsche Industrie Norman, kratica za nemške industrijske norme (standarde). Diverzifikacija (v industrijski organizaciji), uvajanje več različnih proizvodov, uvajanje širšega asortimenta proizvodov. družbenopolitičnih delavcev mesta Sarajeva. Med njimi so bili predstavniki Šipada, projektivnega podjetja »Arhitekt«, »LIK«, »Interpublica«, OZE-BiH, NIP Svijetlost, Famos in UNIŠ. Da otvoritev naše (trgovine za mesto Sarajevo res nekaj pomeni, pove tudi dejstvo, da smo prejeli pozdravno brzojavko od predsednika skupščine mesta Sarajeva, tovariša Anteja Sučiča, ki je bil trenutno v Lake Placidu. Našo trgovino je obiskal, ne boste verjeli, vedeta mesta Sarajeva ter najboljši nogometaš Jugoslavije za leto 11979 — Safet Sušič. Za nas iz Kamnika je bila njegova prisotnost precejšnja atrakcija, saj ni ravno malenkost seči v roke tako popularnemu športniku. Naj na koncu omenim, da so gostje enoglasno pohvalili naše pohištvo. Zaradi tega nam je bilo toplo pri srcih, saj se zavedamo, da to niso bili izrazi gole vljudnosti. Posebno so nam prijale čestitke znanih sarajevskih arhitektov Be-be in Straussa. Zaželimo naši novi trgovini ter sodelavcem iz Sarajeva mnogo delovnih uspehov! Dragan Krstič Gantogram, sinonim Gantova karta, časovni, dinamični prikaz kapacitet. Uporablja se pri operativnem planiranju za prikaz zapolnjevanja kapacitet. Gib, namenski, zaključeni del telesnega gibanja ali gibanja dela telesa npr.: roke. Osnovna enota za študij dela in časa po gibih. Izurjenost, sinonim izvežbanosti, rutina, usposobljenost za hitro in kvalitetno opravljanje nekega dela. JUS, kratica za jugoslovanske standarde, ki so po zakonu obvezni za vse organizacije in posameznike, v kakršnikoli obliki sodelujoče v gospodarstvu Srečo Smole o skupni porabi Ko smo delavci odločali o razporeditvi čistega dohodka, ustvarjenega v letu 1979, smo namenili za financiranje potreb v letu 11980 21,550.000 din, in sicer za: — regresiranje prehrane med delom — 8,200.000 din; — regresiranje letnega dopusta — 4,415.000 din; — za druge namene skupne porabe — 8,935.000 din. Pri izločanju iz čistega dohodka in pri razporejanju tega zneska, smo se ravnali po določilih »Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980«, ki smo ga v SR Sloveniji podpisali, da bomo enotno uresničevali sprejete resolucije. O tem, kako bomo zadovoljevali potrebe, ki jih financiramo iz sredstev sklada skupne porabe, smo se dogovorili v okviru sindikalne organizacije in na zborih delavcev v javni razpravi. Na osnovi zbranih stališč je izdelan dokončen predlog porabe sredstev, o katerem bo DS DO sklepal 20. 3. 1980. Na osnovi stališč resolucije je vletu 1980 možno povečati samo sredstva za regresiranje prehrane med delom in za regresiranje organiziranega oddiha iter za izobraževanje. Zaradi tega je v planu predvidena višina za enkratno izplačilo regresa enaka kot v letu 1979, samo osnova je povečana za 112%, za kolikor je povečan poprečni neto DO v DO STOL. Tako je planirano enkratno izplačilo regresa za letni dopust po naslednji lestvici: če je delavec v letu 1979 prejel mesečni poprečni neto OD mu pripada regres v enkratnem znesku neto din do 5.000 1.650 od 5.001 do 8.000 1.200 od 8.001 do 11.000 900 od 11.001 do 15.000 750 od 15.001 dalje 600 učenci z učno pogodbo 1.100 upokojenci 500 Osnove za obračun regresa za oskrbni dan so povečane za 2.4 %, znesek regresa pa za 34 %, tako, da se regres obračunava po naslednji lestvici: če je delavec v letu 11979 dosegel na družinskega člana skupni dohodek mesečno neto din mu pripada regres za vsak oskrbni dan letovanja neto din do 1.800 ISO od 1.801 do 2.400 140 od 2.401' do 3.600 120 od 3.601 do 4.800 100 od 4.801 do 7.200 80 od 7.201 do 11.000 60 do 11.001 dalje 40 Pravica do regresa se ugotavlja in regres se izplačuje na enak način, kot se je v letu 1979. Nagrade ob delovnih jubilejih so predvidene v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot v letu 1979, in sicer: a) za 110 let dela v DO STOL — 3.300 din neto; b) za 20 let skupne delovne dobe — 5.000 din neto; c) za 30 let skupne delovne dobe — 6.600 din neto. V tej kategoriji porabe ni mogoče uveljaviti izplačila nagrade za M let skupne delovne dobe, ker bi to pomenilo preveliko povečevanje potrebnega zneska. Novost v programu so sredstva, ki se namenjajo za praznovanja »Dneva Stola«, ki naj bi ga kolektiv praznoval vsako leto. Za nagrade ob odhodu v pokoj velja enaka višina kot v letu 1979, in sicer znaša: a) 1(7.100. din neto, če ima delavec priznane več kot 30 let, oz. delavka več kot 26 let in 3 mesece pokojninske dobe, b) 114.250 din neto, če ima delavec priznane več kot 20 let in manj kot 30 let oz. delavka več kot 17 let in 6 mesecev ter manj kot 26 let in 3 mesece pokojninske dobe, c) 111.400 din neto, v vseh ostalih primerih. Regres za prehrano med delom bi se lahko povečal na poprečno vrednost 20 din za 1 obrok v letu 1980. Konkretno višino regresa v posameznem obdobju naj bi določal DS DO na predlog Komisije za družbeno prehrano. Skupni znesek 8.200.000 din je namenjen regresiranju za 12 mesecev. Novost v letošnjem programu je predlog, da: 1. Se potrebe krajevnih skupnosti financirajo samo na osnovi predloženih programov. 2. ZSMS STOL lahko uporablja sredstva iz dotacije z znesku 40.000 din na osnovi programa, s katerim se predhodno strinja DS DO. Sredstva sklada skupne porabe se namenjujejo še za obdaritve, proslave, solidarnostne pomoči, rekreativno dejavnost v DO, dotacije organizacijam in društvom, prispevek k gradnji spomenika NOB na Duplici, preventivno zdravstveno in otroško varstvo ter pomoč družinam umrlih delavcev. Za vse te namene namenjamo sredstva v enaki višini kot v letu 1970. Manjši znesek, kot v letu 1979, namenjamo za gradnjo kuhinje, in sicer 2.588.800 din. Za vzdrževanje počitniških domov je programiranih din 250.000, za nakup počitniških objektov pa 950.000 din. Angelca Kržan KADROVSKE SPREMEMBE ZA MESEC FEBRUAR 1980 Delovno razmerje so sklenili: V tozdu SEDEŽNO POHIŠTVO ŠKRJANC Darko, NK delavec, PE 8 V tozdu PLOSKOVNO POHIŠTVO ČRNKO Drago, KV pohištveni mizar V tozdu PLOSKOVNO IN KOSOVNO POHIŠTVO DANILOVIČ Vesna, NK delavka V tozdu TEHNIČNE STORITVE JUHANT Jože, KV avtomehanik, iz JLA V tozdu PRODAJA MURN Marjan, dipl. arhitekt V tozdu KOVINSKO IN TAPECIRNO POHIŠTVO JERAS Anton, NK delavec, PE 5 Delovno razmerje so prenehali: V tozdu SEDEŽNO POHIŠTVO DROLJC Jože, NK delavec, PE 7 KRAMAR Janez, NK delavec, PE 4 V tozdu PLOSKOVNO POHIŠTVO SLAPNIK Alojz, NK delavec — umrl V tozdu PRODAJA POGAČAR Janez, KV mizar, odšel v JLA Kadrovski oddelek Malih poti k varčevanju je veliko. Ena izmed njih je tudi varčevanje z razsvetljavo ali po domače povedano: Luč naj gori tedaj, ko je to potrebno. Ne pa vse ure dneva. POGOVOR O KOLNSKEM SEJMU Soorganizatorja srečanja sta bila naše društvo inženirjev in tehnikov in DIT lesarstva iz Ljubljane. Pogovor je bil v razstavnem prostoru Stolove upravne zgradbe, udeležilo pa se ga je poleg naših strokovnjakov še veliko predstavnikov drugih slovenskih lesnih podjetij. Namen srečanja je bil, da strokovni ljudje izmenjajo izkušnje in poglede pri sedanjem in prihodnjem oblikovanju ter izdelavi pohištva. Za srečanje je potrebno še posebej pohvaliti naše društvo inženirjev in tehnikov, ki je v zadnjih letih močno zaživelo, v svoj program pa vse bolj vključuje tiste strokovne oglede in srečanja, ki so najbolj aktualna in za lesarske delavce zelo koristna. Prav ta organizacija združuje delavce iz proizvodnje in skupnih služb, delovna tehnologija pa je največja njihova skrb. Izobraževanje na strokovnem področju je vedno bolj nujno. Upamo, da bo imel Stolov DIT iz strani vodstva podjetja in svojega vodstva tudi v bodoče tolikšen posluh za strokovno izpopolnjevanje. Za začetek je Stolov direktor Vinko Gobec na kratko predstavil našo delovno organizatijo, njene načrte, delovni program in uspehe na samoupravnem področju. O kolnskih vtisih so nato govorili Lado Gašparič iz Unilesa, pohištveni oblikovalec Niko Kralj, Stolov vodja razvojnega oddelka Brane Uršič in Slavko Mihevc, strokovnjak iz Mebla, V kasnejših razpravljanjih so sodelovali tudi drugi. Vtisi vseh so bili precej enaki. Skušal jih bom strniti v naslednje ugotovitve ob nekaterih splošnih podatkih o Kninskem sejmu. Kdlnska manifestacija pohištva je največja na svetu in je prirejena vsako parno leto. Letos je bila od 15. do 20. januarja. Sodelovalo je 563 razstavljal -cev. Največ jih je bilo iz Zahodne Nemčije, nato Italije, Velike Britanije, Nizozemske in skandinavskih držav. Razstavna površina je ogromna in je enaka sedemindvajsetim nogometnim igriščem. Jugoslavijo je zastopalo devet razstavi j aleev. Kolnska razstava je tako močna, da oblikuje stil ter modul pohištva za prihodnje obdobje. Letošnja je pomembna tudi zaradi tržiščnega praboja, ki je nujen zaradi slabše mednarodne situacije. Pohištvo, ki je bilo letos razstavljeno na sejmu, je boljše izdelano kot kdajikoli. Poseben napredek je dosegla površinska obdelava, ki je bila posebej pri nemškem pohištvu vzorna. Prav ti izdelovalci imajo izredno kvalitetno pohištveno okovje. Lahko bi rekli, da je velik del kdlnskega pohištva pohištvo prestižne družbe in povprečnemu potrošniku nedosegljivo, pa tudi premalo uporabno. Torej, večkrat ne predstavlja resnične slike stanovanj, ki naj bodo praktična in ne predraga. Posebej za razstavo narejeno pohištvo je v več primerih le preizkus za kupce, če bodo nove izdelke sprejeli. Ne predstavlja pa razvojnih možnosti. Jasno je, da k temu pohištvu ni potrebno izdelati samo dodatnega pohištva, temveč novo, ki bo drugačno. Jugoslovanski paviljoni zopet niso bili najbolje urejeni. Tako v pogledu izdelave pohištva, kot v opremi ambien-tov. Oboje zmoremo bolje. S skrbnejšim pristopom bi segli v Višjo skupino izdelovalcev pohištva in si tako pridobili -boljšega kupca. Tako pa žal ostajamo pri starem. Severnjaki so prikazali nadaljnji razvoj stanovanjske opreme iz iglavcev, kar je bilo najbolj opazno. Njihove oblike so sicer svojstvene, vendar si hitro pridobe simpatije potrošnikov z južnejših delov zemeljske oble. Kolnski sejem ni prikazal ničesar bistveno novega. Pohištvo današnjega in jutrišnjega človeka, ki naj bo zopet izdelano iz masivnega lesa, večje ploskve pa vsaj opremljene z masivnimi nalepki in z zaokroženimi robovi ter oblepljene z naravnimi furnirji, pri katerih bodo bolj prisotni svetli furnirji, je še v razvoju. Osnovno obliko človekovega stanovanja je potrebno tako posodobiti, da bodo stene med prostori, ki niso nujne, izginjale, poustvarjalo pa jih bo omara-sto in sedežno pohištvo na nevsiljiv način. Za bodoča človeška bivališča bodo vse bolj ostajale zunanje stene, ki naj uravnavajo primemo toploto v stanovanju, v notranjosti pa nosilni stebri. Pohištvo prihodnosti bo vse bolj deljeno v funkcionalne skupine, prirejeno serijski proizvodnji, trdno, varno za transport, zložljivo. Poudarek bo na standardizaciji in tipizaciji. Skratka, pohištvo naj ne bo izdelano za salone in večkrat brez pravega efekta. Stanovanjska oprema naj bo napravljena za ljudi, njihove raznovrstne zahteve, tudi za dober počitek po delu. Ciril Sivec Ob 8. marcu topla beseda namesto nageljna Letos smo se na IO sindikata skupnih služb odločili, naj bo letošnje -praznovanje dneva žena malo drugače. Tako so se tudi sodelavke skupnih služb odpovedale nageljnu, denar pa je šel v humanitarne namene. Vse delavke skupnih služb so se 7. marca zbrale v razstavnem prostoru, kjer jim je v uvodu spregovoril predsednik IO sindikata tov. Albin Kladnik. »Zbrali smo se, da bi skupaj proslavili vaš praznik. To ni praznik, kakršni so drugi, saj je to praznik vseh žena, prežet s toplino in ljubeznijo. 8. marec je namenjen vsem ženam: delavkam v tovarnah za stroji, kmeticam na polj-u, izobraženkam po vsem svetu. Sodobna žena se otepa miselnosti, da je orodje družine in prodira na vsa področja družbenega življenja. Žene so dolgo ostale storite, tihe, toda prišel je čas, ko so se dvignile. Kot da bi se prebudile iz stoletnega sna. Pokazale so in še kažejo svoj-o moč, požrtvovalnost in vztrajnost.« Predsednik je tudi spregovoril o vlogi Roze Luxemburg kot ene izmed prvih bork, ki so se borile za delavski razred. Spregovoril je tudi o vlogi žena med NOB, ko se niso ustrašile sovražnikov. Mnoge so se kot borke posebno izkazale. Tudi pri obnovi porušene domovine ženske roke niso mirovale. Gradile so po svojih močeh in tako pomagale svoji družbi. Tako so se žene prebujale iz otopelosti in se začele dvigati kvišku, k svobodi in znanj-u. Naša ženska je v samoupravni socialistični družbi vse bolj enakopravna. Vse več je poklicev, kjer se pojavlja, vse več je intelektualk. V mnogih državah pa ni tako. Če pogledamo samo v Saudsko Arabijo, lahko vidimo, da morajo ženske celo skrivati svoje obličje, da o pravicah ne govorimo. Tudi pri nas ni še vse v redu. Dogaja se, da v določenih sredinah žene kljub ustavni predlogi še niso zadosti zastopane. Ravno tako bo potrebno še več narediti na področju otroškega varstva, da bo lahko žena bolj razbremenjena. Kakšen je 8. marec, se marsikdo ■vpraša. Kaj pomeni zanj mama. Mama — kako radi izgovorimo to besedo. Toplo in nežno zveni v ušesih. Ko človek v zrelih letih pomisli na mater, v njej vidi mnogo več kot -kdaj prej. Vidi roditeljico, ki mu je podarila življenje. Ofo koncu smo pripravili kratek, a zanimiv kulturni program, v katerem so sodelovali Miitja in Joži Jerman ter Milena Petek in Franc Pes-tatnik. Po končanem programu smo lahko vsi zadovoljnih lic ugotovili, da nam je namen uspel in da kaže nadaljevati s takšno obliko proslavljanja 8. marca. Franc Pestatnik Novi gasilci v tozdu 2 Pred časom je tozd 2 že imel svoji gasilski skupini. Sestavljeni sta bili iz delavcev, 'ki so delovali pri rednih Sto-lovih gasilcih in drugih, ki so se gasilstva privajali v svojem tozdu. S časom je delo teh gasilcev zamrlo, nekoliko tudi zaradi odhoda nekaterih delavcev v druge delovne organizacije. Potreba po dobro usposobljenih gasilskih skupinah v tozdu je danes in v bodoče še bolj prisotna. V proizvodnji se vse bolj uporabljajo novi materiali, ki so lahko vnetljivi in priznati moramo, da na požarno varnost včasih tudi pozabimo. V lesnih oddelkih je požar še veliko nevarnejši, lahko se zelo naglo razširi na široko področje. V preventivni skrbi za preprečevanje požarov je vodstvo tozda 2 v sodelovanju s požnarnovarnostno službo v Stolu pripravilo predlog o formiranju novih gasilskih enot in se dogovorilo o načinu dela. Predlagani sta bili dve trinajstčian-ski ekipi. Prva ekipa se bo sestajala vsak prvi ponedeljek v mesecu, druga pa vsak drugi ponedeljek. Z vodjem požarnovarnostne službe v Stolu bosta spoznavali sredstva in načine gašenja v tozdu 2 in se kar najhitreje usposobili za udejstvovanje v primeru potrebe. Poleg tega bo naloga vseh članov ekip, da ob svojem rednem delu v sodelovanju z vodnjem tozda in vodji oddelkov skrbe za vzpostavljanje takega stanja na vseh delovnih mestih, 'ki bo vedno varno pred požarom. V prvi skupini so naslednji delavci: Hafner Cveto, Kovačič Alojz, Kotnik Ivan, Hrovat Alojz, Pančur Janez, Ro-glič Srečo, Pavlič Alojz, Žagar Dominik, Hlade Jože, Kavčič Jože, Hribar Ivan, Bergant Pavel in Jeras Vanjo, v drugi pa: Istenič Alojz, Osolnik Dare, Pavrič Štefan, Ulčar Miro, Žulič Jože, Špenko Jože, Perušek Miro, Petek Jože, Žiibert Alojz, Pohlin Branko, Urh Stane, Cipar Miro in Vlašič Vinko. Prvi dve vaji sta že bili. Večina članov ekip je vzela delo resno, prepričani pa smo, da 'bodo tako storili tudi nekateri posamezniki, ki so doslej stali ob strani. Upajmo, da jih ob začetkih vaj ne bo potrebno čakati in jim več- krat dopovedovati, da je tudi požarna varnost med najpomembnejšimi dejavniki pri delu. Tozd 2 razpolaga z rezervoarji vode, z bencinsko motorno brizgalno, z zidnimi hidranti in z vsemi ročnimi gasilnimi aparati. Stalno prisotni poklicni gasilci bodo ob nejasnostih radi pristopili na pomoč. Prepričani smo, da bosta novi gasilski ekipi hitro pridobili potrebno znanje in dobro pomagali redni gasilski službi in s tem splošni varnosti v tozdu 2 in tako tudi celotnemu Sto-lovemu kolektivu. Ciril Sivec Srečanje v Ljubljani Ko smo se stolovci mudili na Kardeljevi razstavi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, smo se poznali in navezali prijateljstvo z Jožefom Čudnom iz Ljubljane, ki je bil med najista-rejšimi obiskovalci te razstave, če že ni bil na jstarejši: Bilo pa je takole: Že takoj pri vstopu na razstavni prostor se je pričel zares star korenjak zanimati za nas. Dejal je, da dobro pozna našo upokojenko Sitar Ljudmilo, ki je njegova negovalka v visoki starosti. Jožef je povedal, da bo v sredini letošnjega marca praznoval triindevetdeseti rojstni dan, torej se je rodil leta 1I8®7. Zanimala nas je njegova življenjska pot in jo tukaj v najožjem obsegu predstavljamo. Ljubljanski radio pa bo na naš predlog predstavil življenje Jožefa Čudna v oddaji Naš gost, ki je na sporedu ob sredah zvečer na prvem programu. Oddaja o našem sogovorniku bo uvrščena v program še to pomlad. Jožef se je rodil v Svečah na Koroškem. Dvanajstleten je moral iti slu- žit v okolico Cerkelj, petnajstleten se je šel učit za čevljarja v Dvorje na Gorenjskem in devetnajstleten šel delat v jeseniško železarno. Leta 11908 je služil vojake, nato v Avstriji pri Leobnu delal v rudniku, mudil se je v Gradcu in se v letih 119112—1913 izučil v Nemčiji za kovinostrugarja. Leta 1914 je delal v Italiji v Tržiču v ladjedelnici. Še istega leta se je v-rnil v Ljubljano, bil na orožnih vajah in moral leta 1915 oditi na rusko fronto. Tam je bil ujet. Prišel je v stik z Leninovimi učenci in se navdušil za napredne delavske ideje. Leta 19118 se je vrnil na Jesenice in se zaposlil v železarni. Dve leti kasneje je bila tu ustanovljena socialnodemokratska stranka, ki se je pozneje preimenovala v socialistično stranko delovnega ljudstva in je imela v oklepaju že napisano — komunistična. Kmalu potem je postal predsednik prve komunistične podružnice na Gorenjskem. Leta 1924 so ga delodajalci vrgli na cesto. Bil je orodni brusač na terenu, nato je brusil v Ljubljani na Krekovem trgu. Med drugo vojno je bil aktivist v Ljubljani. S Tonetom Čufarjem sta bila dobra sodelavca in prijatelja. Tone Čufar je bil zverinsko mučen in ubit, vendar sodelavcev, (med njimi tudi Jožefa), ni izdal. Jožef Čuden je šel leta 11956 v pokoj. Je član ZB z dvojnim štetjem od 1. 8. 1048. Jožef je še vedno čil in zdrav. Veseli smo, da smo ga spoznali. O njem bi bilo mogoče napisati več debelih knjig, toliko je doživel v življenju. Želimo mu že veliko zdravja in zadovoljstva. C. S. Dodeljena nagrada »Stolov inovator leta« za leto 1979 Delavski svet delovne organizacije je na svoji seji, dne 21. 2. 1080, na predlog Komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge že drugič dodelil nagrado »Stolov inovator leta«. Prejmeta jo Janez POGAČAR in Ri-ko TOMŠIČ iz TOZD 1 - PE ^ za predlog, s katerim je bil dosežen naj-višji ugotovljeni prihranek v letu 1979, ki je znašal 706.227,20 din. Njuna koristna tehnična izboljšava, ki je bila opisana v lanski oktobrski številki Glasila, je bila dosežena pri naslonjalnih lokih za stole tip 21921; 2931 in 5977. Prihranek je bil ugotovljen na materialu, na času, na prostoru, delo pa je lažje in varnejše. Nagrada »Stolov inovator leta«, ki se podeljuje poleg nagrade po pravilniku za ugotovljeni prihranek, znaša 5000 din si jo oba avtorja delita. Inovatorjema Janezu Pogačarju in Riku Tomšiču za uspešno inovacijo iskreno čestitamo. Matjaž Drčar Pogačar Janez in Tomšič Riko iz poslovne enote 7 sta bila v začetku letošnjega leta imenovana za najboljša inovatorja leta 1979. Za to številko Glasila smo se z njima še enkrat na kratko pogovorili o njuni inovaciji: Povsem sta spremenila način izdelave naslonjalnih lokov za stole 2921 in temu podobne. Prej so krivili naslonjalne loke po dva kosa skupaj, nadmera lesa je morala biti precejšnja in zato tudi krivljenje zamudno in težko. Po krivljenju in sušenju je bilo potrebno te loke po eni strani poravnati, nato poskobljati po debelini in na miznem rezkarju oblikovati zunanjo in notranjo krivino. Pred brušenjem je bil še prerez na dva dela. Sedanji način izdelave tega loka je povsem drugačen. Krivi se po en kos. Nadmere lesa so povsem minimalne, zato je tudi delo pri krivljenju lažje, sušilni čas pa krajši. Pri porabi lesa je prihranek za eno tretjino. Inovatorja sta povedala, da sta imela s preureditvijo modelov za krivljenje nekaj problemov, vendar nista odnehala. Dolžino krivljenega lesa sta prilagodila raztezanju in slednjič ugotovila, da je mogoče naslonjalni lok zakriviti brez deformacije tudi v spodnjem delu. Po krivljenju in sušenju je potrebno lok samo še obrusiti. Pogačar Janez in Tomašič Riko sta povedala, da s tem njuno inovatorstvo ni pri kraju. Trudila se bosta, da bi še kje prihranila dragoceni les in prav tako izdelavni čas. Tečaj o RBK zaščiti Poleg tako imenovanega klasičnega orožja, imamo tudi mnogo nevarnejših — jedrsko biološko in kemijsko orožje. Kako se pred temi bojnimi sredstvi zaščititi in kar najbolj odstraniti njihove posledice, smo spoznali na pravkar zaključenem tečaju za pripadnike civilne zaščite v podjetjih in krajevnih Skupnostih. Jedrsko orožje, ki so ga prve uporabile ZDA 6. 8. 1945 v napadu na Hi-rošimo, ima trojni učinek: udarni, toplotni in radioaktivni. Udarni učinek se kaže v obliki udarnega vala, ki se širi na vse strani od središča eksplozije in podira pred sabo vse. Ker se za udarnim valom zrak razredči, se začne gibati z veliko hitrostjo nazaj kot povratni val, kar prav tako povzroči veliko rušenje. Iz ognjene oble, ki nastane ob eksploziji, izvira toplotno sevanje, ki se širi s hitrostjo svetlobe. Začetna temperatura je nekaj milijonov stopinj, ki pa hitro pada in po 3 sekundah toplotnega sevanja praktično ni več. Naj huj ši pa je radioaktivni učinek. Pri tem se iz atomskih jeder sproščajo nevtroni, alfa, beta in gama žarki. Poleg neposredne radioaktivnosti ob ek- sploziji, obstaja tudi inducirana radioaktivnost (vse, na kar pade radioaktivni prah, postane radioaktivno). Zaradi izredno drage proizvodnje in zapletene tehnologije imajo danes jedrsko orožje le ZDA, SZ, Vdlika Britanija, Drancija in Kitajska. Biološko orožje povzroča bolezni ljudi, živali in rastlin. Te bolezni za dalj časa onesposobijo na tisoče ljudi, veliko pa jih tudi umre. Biološka sredstva, namenjena proti rastlinam so herbicidi, ki uničujejo rastline, imamo pa tudi defotiante, ki povzročajo odpadanje listov. Za biološko orožje je značilno, da ne učinkuje takoj, ampak šele čez nekaj časa in zato je ugotavljanje še toliko težje. Kemično orožje učinkuje na živa bitja in prodira skozi zemljišče in objekte. Bistvo kemičnega orožja so bojni strupi. Najhujši so živčni strupi, imamo pa še krvne bojne strupe, dušljivce, mehurjevce, dražljivce in psihične bojne strupe. Čeprav so te skupine orožij zelo nevarne, se da pred njimi uspešno zaščititi z osebnimi zaščitnimi sredstvi, cepljenjem, hermetično zaprtimi zaklonišči itd. Po končanih predavanjih smo opravili izpit, s katerim smo dokazali svoje teoretično znanje, pridobljeno na tečaju. Temu je sledila še praktična vaja na terenu. Pripravili smo dekontamina-cijsko postajo, izvidniki pa so opravili izvidništvo na terenu. Tako smo teoretično znanje potrdili tudi praktično. Vaja je v celoti uspela. Tečaj je bil zelo koristen in na njem smo spoznali vse, kar nam lahko ob morebitnem spopadu koristi v boju z RBK orožjem. Danilo Sikošek n »Veš, da je ta kava precej slabša kot v upravni zgradbi. Jaz sem jo tam že enkrat pil, pa to dobro vem!« »Prav imaš! Kava v našem bifeju ima tako čuden okus!« In tako dalje in tako naprej. Samo, da govorimo. Danes in jutri. Pa čeprav ni res. Opravljanje je vsekakor tako prijetno! Kako je s tapetniško delavnico ob tozdu 2 Ob koncu lanskega leta smo našim bralcem posredovali vest, da bo nova Sto-lova gradnja kmalu pod streho. V januarskem Glasilu je bilo ugotovljeno, da gradnja novih proizvodnih prostorov za tozd 3 kasni. Hladno, snežno in deževno vreme je za nekaj tednov skoraj povsem ustavilo delo. V februarju se je zimsko vreme naglo umaknilo, dnevi so postali toplejši in suhi. To je bil glavni vzrok, da so graditelji pričeli mnogo hitreje napredovati. Ko to pišemo, se je pričela tretja tretjina marca. Tudi danes nova tapetniška delavnica še ni povsem pod streho. Vendar je treba pokriti le še kratek del srednjega nosilnega loka. Vzporedno s postavitvijo osnovnih oblik prostorov pa so že v polni meri stekla nadaljevalna dela. Velik del novega obrata je že zastekljen. V prostorih, ki so bili prvi pod streho, že nekaj tednov tečejo druga dovrševalna dela. Zidarji z vso prizadevnostjo postavljajo vmesne stene in vgrajujejo vratne in okenske okvire. Pričeli so že tudi z obdelavo sten. Delavci podjetja IMP že napeljujejo električno in vodovodno instalacijo, montirani so že tudi prvi vodi centralne napeljave in postavljeni radiatorji v več prostorih. Skratka, gradbišče je v zadnjih tednih močno oživelo. Ob takem tempu bo gradnja naglo in kvalitetno napredovala. Predstavniki Slovenijacest so zatrdili, da bodo zamujeno nadoknadili. C. S. Dupliški in okoliški športniki, ki so svoje navdušenje kazali že pred vojno, s a dolga desetletja čakali na ustrezne prostore. Nogomet so igrali na travnikih, izposojali so si kamniške igralne terene, nekatere panoge pa si skoraj na noben način niso mogle pomagati. V ljudeh pa je tlela želja po športnih dejavnostih. V zadnjih letih se je tudi na tem področju mnogo spremenilo. Dupličani so dobili novo igrišče ob Kulturnem domu, zelo lepo urejeno strelišče v spodnjih prostorih Kulturnega doma, novo telovadnico pri osnovni šoli na Duplici, nogometašem pa gotovo največ pomeni prostorno in mirno igrišče v Šmarci, kjer jim je vedno na voljo tudi stavba z garderobami, sanitarijami in priložnostno dvorano. Ob pričetku letošnje nogometne sezone želimo našim nogometašem veliko zadovoljstva ob igranju in uspehov ob srečanjih z drugimi moštvi, gledalcem in navijačem pa mnogo novih športnih užitkov. • s////'-j/v' c /tct&otgte /f/sz/ct'ft/vtciv/ve (št, r/r/rt • ' ut /W/f/sttrt /ir/ jAt/t/vr/ts-cz/f sisf • SfcvfSi-idrs/t- . ZAHVALNO LISTINO --------AK TIV RK S I OL KAMNIff____________________ &yu/