PoStnina plačana v gotovini. — Die Postgebiihr bar bezahlt.
Lelo XXVII.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za pol leta 50 lir, za četrt l«rta 25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Številka 68.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tei. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hraail-nici v Ljubljani št. 11.963.
Izhaja
▼sak torek in petek
Ljubljana, torek 22. avgusta 1944
Preis - Ceaa L O'80
Odredba o razpustu Gospodarske zveze in Kmetijske družbe
Radi racionalizacije smatram za potrebno, da odpravim sedanjo razcepljenost v kmetijskem zadružništvu, ki stvarno ni upravičena. Zato odrejam
na osnovi čl. 8. in 9. naredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« o ustanovitvi kmečkega poverjeništva za Ljubljansko pokrajino z dne 22. januarja 1944 št. 17, Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani št. 31/12 iz 1944, naslednje:
Clen 1. — Gospodarska zveza z. z o. j. v Ljubljani in Kmetijska družha z. z o. j. v Ljubljani se
razpuščata.
Člen 2. — Za izvedbo likvidacije se postavljata kot likvidatorja Gospodarski zvezi Anton Perčič, Pa-radišče 6, Kmetijski družbi pa Jože Černe, Ljubljana, Vodnikova 133. Likvidatorjema gredo vse pravice vseh zadružnih organov zadrug, ki jih zastopata.
Clen 3. — Likvidatorja se pooblaščata, da preneseta vsa aktiva in pasiva zadrug, ki jih zastopata, na osnovi vmesne bilance, sestavljene po stanju z dnem uveljavitve te odredbe, kot celoto (univerzalna sukcesija) na Glavno kmetijsko blagovno zadrugo z. z o. j. Ta prenos se izvrši na dan, ki sledi dnevu uveljavitve te odredbe. S Podpisom predajnega zapisnika velja likvidacija za zaključeno.
Člen 4. — Z vpisom izbrisa v zadružnem registru po izvršeni likvidaciji pridobe v Gospodarski zvezi Včlanjene zadruge in podružnice Kmetijske družbe, katerim se s tem priznava pravna osebnost, članstvo Glavne kmetijske blagovne zadruge z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki izvirajo iz tega članstva po zadružnih pravilih. Hkrati preneha jamstvena obveznost članov razpuščenih zadrug. •
Clen 5. — Vsd imovinskii prenosi Po čl. 3. so prosti davkov in pristojbin. To velja tudi za vpise, potrfebne za izvedbo teh ukrepov, in za siceršnja pravna dejanja.
Člen 6. — Zakonske določbo, ki nasprotujejo predpisom te odredbe, so v tem pnimeru ne uporabljajo (gl. 8. gori navedene naredbe o ustanovitvi kmečkega poverjeništva za Ljubljansko pokrajino).
Cl. 7. — Ta naredba stopi v veljavo z dnevom objave v Službe-nem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Ljubljana dne 19. avg. 1944.
Prezident pokrajinske uprave: Div. general Rupnik
Evropske perspektive
Javni ali zasebni obrati
Cenik za opekarske izdelke
Pokrajinska uprava je odobrila nov cenik za opekarske izdelke in veljajo od 17. junija naprej naslednje najvišje cene;
1. normalni zidaki 25X12X6.5 cm, za 1000 komadov 800 lir; 2. zidaki votlaki in luknjači 25X12X 6,5 cm, za 1000 komadov 880 lir; 3- zaklopniki M, holandska strešna Ponev, vožasti vkladnik D in za-rezna opeka 40X21 cm, za 1000 komadov 1600.— lir; 4. bobrovec 39X19 cm, za 1000 komadov 1280 'r; 5. žlebak čopnik za 1000 ko-niadov 1100 lir; 6. žlebak za strešne, navedene pod št. 3, dolžina etn, za 1000 komadov 750 lir; žlebak bobrovec, dolžina 42 cm, ?'a 1000 komadov 660 lir; 8. tlako-^6e pečarslci za 1000 komadov lir. Cene se računajo franko
V	»Deutsche Adriazeitung« razpravlja Hans Fehliinger o bodočem razmerju zasebne iniciative in države v gospodarstvu ter pravi med drugim:
Državni posegi v gospodarsko življenje niso novi. Samo fiskalni namen so imeli v mnogih državah državni monopoli kakor na tobak, špirit, sol, vžigalice in drugo. Podjetja za oboroževanja vodi dostikrat država v lastni režiji. Tudi se je država že v liberalni dobi v velikem obsegu lotila raznih prometnih naprav, zlasti železnic, cest, pristanišč in poročevalske službe. Poleg države so tudi razne javne korporacije bile direktne ali indirektne lastnice prometnih naprav.
Proti tej celoti prometnih naprav javnega gospodarstva pa so zasebna gospodarska podjetja, h katerim iše danes spada večina podjetij morske in rečne plovbe, zračnega prometa, cestnega motornega prometa, špediterstva, potniškega posredovanja itd., ker so ta podjetja malo pripravna za centralno vodenje in zato neprikladna za javno gospodarstvo. Poleg tega pa zavisii gospodarski uspeh teh podjetij v prvi vrsti od sposobnosti in agilnosti zasebne iniciative.
Ni pa treba, da b.i morala država nastopiti vedno kot podjetnik, da bi mogla odločujoče vplivati na gospodarstvo. Svoj namen more doseči tudi po drugih potih. Tako je v zadnjem času vse gospodarstvo prešlo pod splošno načrtno vodenje.
S tendenco razširjenja javnega prometnega gospodarstva in z dirigiranjem zasebnega gospodarstva je računati tudi v bodočnosti. Ni pa treba, da bi še nadalje ostale številne reglementacije, ki jih sedaj poznamo, ker je treba večino teh ukrepov smatrati le kot vojne začasne ukrepe. Verjetno je, da bo v bodočnosti nastal čisto nov način navezanja državnih vodilnih pooblastil s samostojno iniciativo podjetij. Državno vodstvo ne bo — kakor je naglasil na nekem predavanju v Parizu profesor Hunke — pomenilo upravljanja, temveč bo olužilo vzgoji in določevanju nalog, dočim bo izvajanje nalog pridržano svobodnemu delu ljudi. Od podjetnika se bo v bodočnosti še bolj zahtevalo, da hkrati s svojimi interesi zastopa tudi interese celote.
Vodenje gospodarstva je velika umetnost. Dati se mu more večji ali manjši delokrog, na vsak način Pa se mora znati prilagoditi na vedno spremljajoče se razmere. Z vodenjem gospodarstva raste naravno tudi gospodarska birokracija, 'ki izvršuje sicer potrebne funkcije, ki pa se more razrasti v oblastnega činitelja čisto svojega kova, ki se upira naprej hitečim silam ter jim 'jemlje možnost razvoja. Ta nevarnost se more preprečiti z izgraditvijo gospodarske samouprave, kar ni samo organizacijsko, temveč tudi eminentno politično vprašanje.
Poleg notranje - državnih ureditev bodo v bodoče tudi meddržavni dogovori povečanega pomena za celotno evropsko gospodarstvo. Na primerih !iz prometne politike se
tovarna naloženo na voz vključno javne dajatve brez davka na poslovni promet.
to posebno dobro vidi. Tu je potrebno zlasti poenotenje tehničnili prometnih določil in naprav. Pri železnicah je potrebno, da so tiri povsod enaki in da so važne železnice dvotirne. Meddržavno sodelovanje je potrebno tudi pri elektrifikaciji železnic, ki vežejo posamezne države. Za rečno plovbo nastajajo za evropsko' skupno delo naslednji tehnični problemi: ’iz-merjenje vodnih cest, standardizacija ladij, dogovor; o plovnih pravilih. Za poročevalsko službo nudi izgradnja kabelskega omrežja lin omrežja za radijske pisalne stroje priliko za tehnično sodelovanje.
Tehnični napredek bo povzročil za morsko plovbo in zrakoplovstvo' mnoge spremembe in pomen marsikaterega pristanišča bo padel ali se povečal.
Meddržavno sodelovanje pa se
ne bo omejilo na tehnično polje. Da se preprečijo izrastki konkurence, je treba, da države urede svojo tarifno politiko izravnujoče. Prva naloga skupne celinske tarifne politike bi morala biti uvedba enotne tarifne ravni. Prednosti, ki bi jih imeli kmetijstvo, trgovina, industrija in obrti od enotne kalkulacijske podlage za tovore, bi bile dalekosežnega pomena. Samo po sebi se razume, da se more ta cilj doseči samo postopoma.
Z vsem razlogom se more smatrati, da bosta izgradnja in poenotenje celotnega evropskega prometa omogočila stopnjevanje trgovine :in zamenjave blaga med evropskimi državami, kajti za mnoge primere je ugotovljeno, da je velikost, odjemnega trga odvisna samo od višine prevoznine za blago.
Ureditev bivših avstrijskih živiieniskih zavarovani
In naše domače zavarovalno gospodarstvo
Radi točnega izpolnjevanja obveznosti iz življenjskih zavarovalnih pogodb bivših avstrijskih zavarovalnic, ki so prišle v plačilne težkoče, je bil v letu 1936. ustanovljen poseben pozarovalni fond. Leta je prešel leta 1939. v novih razmerah pod istim imenom na ustanovo javnega prava. Celotno nemško zavarovalno gospodarstvo je s to ureditvijo postalo solidarni garant, da ea zavarovalni posli družb, ki so prišle v težkoče, brez škode za zavarovance in okrnitve zavarovalne zaščite pripeljejo k zaželjenemu koncu. Fond je bil upravičen, da zaradi ločnega izpolnjevanja svoje naloge izda 4V2 odstotne, na ime glaseče se obveznice v znesku 180 milijonov Rm; navedena vsota je služila v kritje in likvidacijo obveznosti zavarovalnice »Feniks« in drugih družb, ki so prišle v stisko. Za obrestovanje in amortizacijo obveznosti za izdane obveznice, se je predpisala vsiem v Nemčiji delujočim zavarovalni, cam doklada izvzemši Avstrijski zavarovalni družbi na Dunaju in zavarovalnici Isar d. d. v Monako-vem, katere dve sta prevzeli vsaka na svojem območju portfeje Feniksa. (Po Kolnisclic Zeitung z dne 28. VII. 1944.)
Da ne trpita ugled zavarovalstva in zavarovalna zaščita, so v Nemčiji poslujoče zavarovalnice prevzele nase breme, da tako sanirajo nesrečni Feniks. Zanimivo je, da se je podobna doklada za Feniks predpisala tudi pri nas po uredbi z dne 16. decembra 1936.
Po uredbi o koncentraciji zavarovalnega poslovanja z dne 31. decembra 1941 je Istituto Nazionale dello Assicurazioni prevzel podružnici zavarovalnic Jugoslavije in Feniksa v Ljubljani. Prevzem Jugoslavije je končno veljavno urejen; oblastvo, je dotično pogodbo odobrilo in jei bil prevzem objavljen v »Službenem listu«; vprašanje Feniksa pa je ostalo žalibog nerešeno in so ostali zavarovanci Feniksa tudi to pot brez potrebne zaščite.
Ravno v zavarovalnem gospodarstvu je skupen garant včasih potreben tako v zaščito zavarovancev kakor tudi v zaščito zavarovalne
misli; vse. to je pogoj za soliden in zdrav razvoj zavarovalnega gospodarstva.
V	uašem zavarovalnem gospodarstvu moremo zaznamovati še drug bolj žalosten primer, ki se je pripetil zavarovancem francoskih zavarovalnic Union (požar in življenje). Zavarovanci so oslali lepega dne brez zaščite. Obe zavarovalnici bi morale po uredbi o koncentraciji zavarovalnega poslovanja prevzieti Assicurazioni Generali in vse to do definitivnega oblastvenega odobrenega prevzema voditi posle kot zvesti zaupnik (Treuhandler), da zavarovanci ne ostanejo brez zaščite in ostane portfej neokrnjen. Assicurazioni Generali so sei skozi dve leti branile voditi te posle, ki bi obstojali pred vsem v inkasu dospelih premij in izplačilu dospelih zavarovalnih vsot v okviru razpoložljivih sredstev. Začasno vodstvo bi bilo v tem primeru tembolj važno, ker zavarovalnici Union v Ljubljani nista imeli stalnega zastopstva, marveč samo leteče zastopnike, ki so v aprilu 1941 opustili vsako zvezo z zavarovanci. Šele v zadnjem času so začele Assicurazioni Generali voditi posle zavarovalnic »Union«.
Nikdar zavarovanec ne sme imeti občutek, da je ostal brez zaščite: »In keinem Augenblick darf auich mir im entferntesbem das Ge-fiihl eines Versagens des notwen-digen Versicherungschutzes ent-stehen« (Volkisckcr Beobac liter z dne 14. julija 1.944). Če vodijo Assicurazioni Generali posle ostalih zavarovalnic (Sava, Croatia, Zedinjena in Anker), čijih portfeje naj po uredbi prevzamejo — pogodbe še niso definitivno potrjene — zakaj bi ne vodile vsaj začasno poslov obeh Unionov? S to opustitvijo so se vnesli v naše zavarovalno gospodarstvo nered, nezaupanje in nesigurnost, kar se mora odpraviti.
Danes sicer niso časi, da bi se ustanavljali kaki posebni zavarovalni fondi, ali ob ureditvi konccn-tracije zavarovalnega poslovanja v Ljubljanski pokrajini, ki je bilo po izrečnem besedilu uredbe z dne 24. novembra 1941 napravljeno
radi varstva zavarovancev, bi se moralo misliti na bolj učinkovito zaščito portleja zavarovalnice »Feniks«, zlasti pa tudi družb, ki po uredbi o koncentraciji niso smele več poslovati pri nas in' prav posebno onih, ki v Ljubljani1 niso imele zastopstev, kakor je to primer pni francoskih zavarovalnicah »Union«.
Zanimivo je v tej zvezi poudariti, da uredba o koncentraciji sploh ni upoštevala vseh zavarovalnic, ki so delale v Ljubljanski pokrajini; vprašanje portfejev zavaroval-^c: Beogradska zadruga, Bazelsko, Srbija, šumadija, Napretkova zadruga je ostalo nerešeno. Vse to bo treba rešiti, ko bo oblastvo definitivno odobrilo prevzemne pogodbe.	Dr.	Anton Urbanc.
Razvoj cen v Romuniji
»Donauzeitung« opisuje takole podražitev in njene vzroke v Romuniji:
Po dobri lanski letini so se začele v Romuniji cene precej stabilizirati, naglo pa so narasle letos meseca marca, ko se je vojna razširila na romunsko ozemlje in ko so se začeli tudi zračni napadi v večji meni. Zaradi večjih izdatkov za vojsko so se aprila zvišali posredni in neposredni davki, močno pa so narasli tudi transportni stroški.
Zaradi dobre letine in tudi zaradi tega, ker so pri bombnih napadih prizadete tvrdke razprodajale svoje zaloge, je bilo na trgu sicer precej blaga, podražile pa so se že v aprilu tudi najvažnejše življenjske potrebščine ni generalni komisariat za cene je moral določiti nove cene. Sladkor se je* podražil za 30%, drva za 31%, rastlinska maščoba pa skoraj za 100%, ker so bile zvišane precej tudi odkupne cene za sojo in sončnice. Bencin za motorje se je podražil za 38%, svetilno olje za 21%, nadomestki kave pa za 30%. Meseca aprila se je začela tudi podražitev tekstilnega blaga, ki je dosegla pri oblekah 12%, pri perilu 20%, pri pleteninah 25%, pri nogavicah pa 20%. Splošni dragdnjski indeks se je v prvi polovici leta 1944. zvišal za 17%.
Zveza pridnih kmetov
V	Romuniji je bila ustanovljena nova kmečka stanovska organizacija, ki se imenuje »Zveza pridnih kmetov« ter hoče zbrati v svoj krog v vsaki občini najmanj po dvajset članov iz vrst velikih, srednjih in malih posestnikov. Od članov nove zveze se zahteva, da bodo povečali proizvodnjo v vseh panogah kmetijstva. Po tej zahtevi in osnovi pravil nove zveze lahko postanejo člani nove organizacije samo kmetje, ki se udejstvujejo v vseh panogah kmetijstva. Oni, ki se bavijo n. pr. samo z živinorejo, ne morejo biti sprejeti. Izključeni so tudi samski kmetje ter vsi, ki nimajo potrebne moralne in politične kvalifikacije. Vodstvo Zveze pridnih kmetov bo v Bukarešti.
Turška gospodarska reakcija
Turško gospodarsko življenje je reagiralo na prekinitev diplomatskih odnošajev z Nemčijo z odkrito zaskrbljenostjo. Ta se je pokazala v skoraj vseh transakcijah. V živilskih prodajalnah v Ankari in Carigradu so ljudje skoraj v paničnem strahu nakupovali živila, v bankah in denarnih zavodih pa so ljudje dvigali svoj denar.
Stran 2.
»TRGOVSKI LISTc, 22. avgusta 1944.
Štev. 68.
BORIS	V.
specialna mehanična delavnica za pisalne, računske, knjigo-vodstvene stroje in registrirne blagajne
Telefon 24-07
LJUBLJANA	,	Dvo
Ni po
(z
za le
i P)
Gostilničarski vestnik
Prodaja vina
Gostinske podjetnike opozarjamo:
1. da se morajo pri prodaji viina in ostalih alkoholnih pijač brezr pogojno držati določenih maksimalnih cen in k tem cenam prira-čunati le uradno dovoljeno pribitke, ki smo jih članom sporočili z okrožnico St. 16;
2. obrati, ki razpolagajo z vinom, morajo vino brezpogojno dati v prodajo in ga ne smejo odtegniti redni potrošnji. Pač pa je podjetnikom dovoljeno, da po lastnem preudarku z ozirom na količine, s katerimi razpolagajo, določijo za vsak dan primerno količino vina in odredijo ure, ob katerih se vino v njihovem obratu toči, ter tako dosežejo, da bo vino potrošnikom dalje časa na razpolago.
Ev. prodajo vina ob določenih urah morajo podjetniki objaviti z napisom v obratnem prostoru.
Sindikat gost. podjetnikov.
Pridelek riža v Bolgariji
Ves letošnji pridelek riža, ki bo baje prav dober, bo bolgarska vlada zasegla, pridelovalcem pa bo od njega prepuščeno za seme po 200 kg od vsakega hektarja ter po 15 kg za prehrano za vsakega družinskega člana. Pridelovalci smejo riž omlatiti le s stroji, ki jih bo dalo na razpolago ministrstvo za kmetijstvo. Določeni so že kraji, kjer bodo mlatilnice riža obratovale pod vodstvom državnih organov. Letošnji pridelek riža bo po uradni cenitvi dovolj velik za domačo preskrbo in bo morda ostalo še nekaj za izvoz.
Nemška pomoč slovaškemu kmetijstvu
V zadnjih dveh letih je kmetijstvo na Slovaškem zelo napredovalo in ima pr,i tem napredku velike zasluge pomoč, ki jo nudi Nemčija. Pri tej pomoči so najvažnejši kmetijski stroji in semensko žito. Z nemško pomočjo so imeli lani na Slovaškem nad 180 postaj za čiščenje žita, pripomočke za 13 novih postaj za čiščenje semenskega žita je poslala Nemčija letos meseca maja, 40 takih postaj pa bo urejenih še letos. Iz teh postaj je dobilo lani dobro semensko žito 122.000 kmetov, v treh letih pa so postaje očistile in razdelile naslednje količine semenskega žita:
1941	1942	1943
met. st. met. st met. st. 2418	50063	'
717	17135
—	15000
—	6000
200 ton ječmena, 200 ton ovsa, 100 ton semenskega krompirja, 20 ton semena za korenje, 200 ton semena sladkorne repe, 200 ton lanenega semena ter 20 ton raznega semena.
Nemčija daje Slovaški tudi plemensko govejo živino ter plemenske ovce in kokoši. Tako so že letos uvozili iz Nemčije 60 bikov, 50 krav, 110 telet, 70 ovac, 650 kokoši in 100 kuncev.
Pri tem pa je slovaški izvoz kmetijske proizvodnje v Nemčijo le skromen. Letos bodo izvozili
pšenica rž . . , ječmen oves . ,
76210
17733
56692
9215
skupaj
3135
98098 159850 Za leto 1944./45. dobi Slovaška iz Nemčije naslednje pošiljatve se--menskega žita in drugega semena:
'0.000 hi vina, 1000 ton posušene-
ga sočivja, 300 ton kislega zelja in 100 ton v kisu vloženega sočivja.
Denarništvo in zavarovalstvo
Preskrba
z elektriko
Grška proizvodnja mavca
Grčija ima bogata ležišča mavca, ki se dajo izkoristiti se v večji meri ko doslej, čeprav je proizvodnja v zadnjih letih pred vojno precej napredovala. Leta 1935. je znašala 4877 ton, naslednje leto že 13.779 ton, potem 17.924 ton, leta 1938. pa 16.610 ton. Večina ležišč mavca je v državni posesti ter dana privatnim podjetnikom v najem. — Pridobivajo se vse vrste mavca za stavbarsko, kiparsko nn kirurgično uporabo, obrate ki ga čistijo in meljejo, pa hi bilo treba I>o večini modernizirati.
Za popolno preskrbo z elektriko ima Bolgarija dovolj premoga in vodnih sil, ki hi se dale izkoristiti. Geologi cenijo premogovna ležišča na okrog 140 milijonov ton črnega in 3900 ton rjavega premoga in bi bila tako Bolgarija pri dosedanji produkciji premoga preskrbljena za najmanj 200 let. Ta cenitev velja samo za že znana ležišča premoga, gotovo pa je, da se bodo v deželi odkrila še nova ležišča. Vodne sile so izkoriščene le v manjšem obsegu.
Elektrifikacija Bolgarije s približno proizvodnjo 300 milijonov kWh je še razmeroma na nizki stopnji, ker so odjemalci električnega toka po večini meščani., ki tvorijo samo 15% bolgarskega prebivalstva. Električni tok je. v Bolgariji razmeroma drag in se tudi' zaradi tega ni mogel udomačiti na kmetih.
Za elektrifikacijo dežele so pripravljeni veliki načrti. Leta 1935. so deželo razdelili na osem elek-
trifikaoijskih okrožij, po drugem načrtu iz leta 1942. pa so kapaciteto vodne centrale »Vača« od 10,000 HP podvojili ter začeli graditi novo vodno centralo s proizvodnjo 12 milijonov kWh. V okolišu premogovnika Pernika nameravajo zgraditi 12 manjših elektrarn, ki bodo producirale po 300 tisoč kWh. Ves načrt predvideva letno proizvodnjo 3 milijarde kWh, od katere bi prišlo 1.35 milijarde kWh na kalorične, 1.65 milijarde kWh pa na vodne centrale.
Po previdni cenitvi bo ta načrt elektrifikacije izveden v 20 letih, stroški pa bodo znašali okrog 18 milijard levov. Iz javnih sredstev naj hi se k temu prispevalo 10 do 11 milijard, od občin in industrije 5 milijard, od zasebnega kapitala pa ostanek.
Colonia zavarovalna d. d. v Kolnu
Družba je jnidala za leto 1943. svoje, poslovno poročilo, ki je kaj ugodno; prejela je na premijah 23 milijonov Rm, inkaso bi bil še višji, če hi družba delala tudi v transportu, katera panoga je prav v zadnjem času v precejšnjem razmahu, to pa radi tega, ker so bile družbe, da ustrežejo gospodarstvu, primorahe proti višji premiji vključiti v zavarovanje tudi vojni rizi-ko. Družba šteje med srednje velike zavarovalne družbe v Nemčija. Naše zavarovalno gospodarstvo zanima ta družba le posredno, ker je družba večinsko udeležena s 78.31% pri Splošni zavarovalni družbi Elemcntar d. d. na Dunaju, katera družba posluje tudi v Ljubljani. Zanimivo je, da morajo nemške zavarovalne družbe po razpisu nadzorne oblasti z dne 8. avgusta 1930 natančno označiti svojo udeležbo pri drugih družbah, da dobi nadzorna oblast vpogled v medsebojno povezanost (koncern). Ista družba je n. pr. pri Colonia pozavarovalna d. d. v Kolnu udeležena kar s 93.46%. (Kolnische Zeitung z dne 2. avgusta 1944.)
Vse te imenovane družbe s še nekaterimi drugimi tvorijo nemški zavarovalni koncem Colonia. Glavni povod za ustvaritev koncernov v zavarovalnem gospodarstvu je
ležev. Člani upravnega odbora so posestniki: Tominc Janez, Butaj-novo, Mrak Alojzij, Prelesje, Bož-nar Alojzij, Pristava, Cankar Ja-
kob, Planina, Dolinar 'Leopold, Butajnovo 'in Žakelj Jakob, Št. Jošt.
GosioMe testi
J. J. NAGLAS
TOVARNA POHIŠTVA LJUBLJANA
A. Zibert
Trgovina s čevlji in modnim blagot
Ljubljana — Prešernova ulica
Trgovinski register
Vpisi:
Pintarič Gabrijel, trgovina z usnjem, Ljubljana. Obratn-i predmet: trgovina z usnjem, usnjenimi izdelki, čevljarskimi potrebščinami in stroji na debelo. Imetnik: Pintarič Gabrijel, Jurčičev trg, prokurist: Pintarič Ida, trgovčeva soproga.
v glavnem prizadevanje, da se pomešajo in tako postavi zavarovalno gospodarstvo na solidno podlago.
*
llrvatska narodna banka je dala v promet kovance po 1 in 2 kupi.
Srbska Poštna hranilnica je objavila svojo bilanco za leto 1943. Bilančna vsota je narasla za 55.1°/o, čekovne vloge pa za 62.7%. Dejanske hranilne vloge so se zvišale od 110 na 315 milijonov din. Hranilnica je imela 64.9 (predlani 46) milijonov din kosmatega in 27.8 (14.2) milijona din čistega dobička, od katerega je dobila država 15.5 (predlani 7.8) milijona din.
Zlate in devizne rezerve držav latinske Amerike so znašale koncem leta 1943. 2.6 milijarde, za 1 milijardo dolarjev več ko ob koncu 1. 1942. Zaloge Argentine so se povečale za 360, Brazilije za 300 in Mehike za 180 milijonov dolarjev.
Iz zadružnega registra
Vpisala se je Zadružna elektrarna v Št. Joštu nad Vrhniko. Zadruga dobavlja svojim članom električni tok, izvršuje za svoje zadružnike potrebne instalacije in dobavlja svojim zadružnikom v to stroko spadajoče predmete. Delež 1000 lir, vsak zadružnik jamči še z enkratnim zneskom vpisanih de-
Nemška proizvodnja jedilnega olja
je znašala lani 280.000 ton, za letos pa se računa, da bo narasla na 350.000 ton.
Hrvatski kmetijski minister je s posebno naredbo predpisal, da mora vsak kmetovalec, ki ima več ko 5 oralov zemlje, posejati najmanj polovico orne zemlje s krušnim žitom, največ eno četrtino pa z industrijskimi rastlinami.
Hrvatski zavod za proučevanje kmetijstva je objavil, da je letos računati z obilnim pridelkom koruze, ker je bilo v juniju in juliju vreme za koruzo zelo ugodno. Tudi Iz drugih podonavskih dežel poročajo o ugodni koruzni letini, da bo letos obilnejša ko lani.
Povprečna delavska dnevna mezda se je na Hrvatskem zvišala od 121 kun v marcu 1943 na 234 kun v marcu 1944.
Srbski davčni dohodki so bili za 1. 1944. proračunani na 7.5 milijarde din, in sicer neposredni davki na 2.35, prometni in'luksuzni davek na 0.72, trošarine na 0.7, takse in pristojbine na 0.9, carine na 0.3, čisti dohodek mono-potske uprave pa na 2.5 milijarde dinarjev.
Madžarski kemični industriji se je
posrečilo, da je mogla za parfumerij-sko in kozmetično industrijo potrebne osnovne preparate nadomestit] z domačimi izdelki.
Cene za vino so začele na Madžarskem naraščati. To je posledica o stanju trt. Letošnja trgatev bo verjetno precej slabša ko druga leta- in je zato računati, da bodo vinske ceua £* nadalje rasle.
Bolgarska je za večino prebivalstva zvišala krušne obroke, zlasti za delavce.
Cena soli je bila v Bolgariji zvišana na 5 in pol leva v veleprodaji ju na 6 in pol leva v trgovini na drobno.
Osrednja zveza romunskih kmetijskih sindikatov je ustanovila pod imenom »Unija kmetovalcev« delniško družbo, ki bo imela 51 milijonov levov delniške glavnice. Družba se bo bavila s prodajo in izvozom kmetijskih pridelkov.
Na Danskem se mora potrošnja papirja zmanjšati za 40 odstotkov. To velja tudi za časopise in za knjižne izdaje.
Zaradi napredujoče industrializacije Španije je narasla v Španiji potrošnja električnega toka od 4.43 milijarde kWh v 1. 1942. na 4.68 milijarde. Ker je letos velika suša, je proizvodnja električnega toka padla in so zato morali omejiti potrošnjo električnega toka.
Ameriško civilno prebivalstvo, ki je že upalo, da se bodo racionalizacijski ukrepi ublažili, je bilo sedaj bridko razočarano. Vlada je namreč za jesen in zimo napovedala celo vrsto omejitev glede potrošnje živil.________________
Spremembe in dodatki:
Stavbna družba, d. d., Ljubljana. Prokura se je podelila Božu Debevcu, knjigovodji tvrdke.
Tovarna kovinskih izdelkov M. Lajovic, družba z o. z. Ljubljana. Osnovna glavnica družbe se je z. notarskim zapisom zvišala na 380 tisoč lir in je vplačana v gotovimi popolnoma.
A. J AN ES
del i katesna.trgovi na
Ljubljana, Ulica 3. maja
^Ali ste že poravnali
i
-naročnino?
Ljubljana
Gradišče I
tovarna bonbonov in peciva
		
Franc Ksav. Souvan
Ustanovljeno 1. 1835	j
Manufaktura« trgovina na debelo in na drobno
HmmmmHmmmommm—mmwmmwmmm■■■•■■■■•■■■■i-
 -   ———^————
j Ljubljana — Mestni trg štev. 24
d
v
Čl
z
n
1«
P
o
n
P
n