ClTAl številke Važa nai splošnega je list Vai imeti nam > poglejte na za dan, ko V teh časih potreba-Skušajte plačano. GLAS NARODA iwkfwl M' Stwd CltH Matter Ost slovenskih' delavcev v AmerfltL 2Mb. 194» at the P«* Offle« at Stm N. Act mt Cmkm «f Harth tri Iti*. SA NEKAJ več KOT na dan dobivate.. • C 'GLAS NAHODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM Utruatfi Mbot, nedelj In OITAJTE, KAR VAS ZANIHA No. 237. — Štev. 237. (Telephone: CHelsea 3-1242)^ NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 3, 1942. — ČETRTEK, 3. DECEMBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I> MUSSOLINI VERUJE V ZMAGO BENITO MUSSOLINI JE OGORČENO UDARIL PO CHURCHILLU V ODGVOR NA GOVOR V KATEREM JE CHURCHILL POZVAL ITALIJANE, NAJ VPRAŠAJO ZA MIR IN VRŽEJO DUCEJA Z OBLASTI Mussolini je rekel, da Italijani se ne bodo poniževali pred Angleži in Rusi. — "V vojni je najboljše malo govoriti," je poudaril, "toda imam nedoločen vtis, da me italijansko ljudstvo hoče slišati. Govornik je nato prečital ne-1 kaj izvlečkov iz Ohuchillovega širi okrog o njem samem ali o govota, ter dejal, da Churchill' poteku vojne. Zadri se je tudi upa, da bo bombardiranje itn-j zelo, ko je Italijane pozval, naj lijanskih mest in industrij str-i se naučijo sovražiti, ker je to lo moralo italijanskega ljud-1 potrebno, ako hočejo zmagati, stva — po svoji stari bahavi Italijani, je rekel dalje, so navadi, je nato odgovoril, da združeni, kot niso bili še nikdar če bi se zgodilo kaj takega, bi poprej in ta vojna jim je sveta italijanski narod moral za ve-1 vojna, v k:rteri so se pridružili dno zavreči v*>ake sanje o svo-' velikanom, ki bodo preobrazili ji veličini. ! svet—H j ob temu pa je ob kon- Svoj radijski govor je imel eu previdno ofK)zoril svoje po- Massolini pred fašistično kor-poraenjsko asociacijo in tekom slušalce na možnost poraza, o katerem jo dejal, da bi bil sto- Rusi dobro tepejo Nemce govora je bilo čuti, da kišlja in j krat hujši, po svojih mirovnih težko diha. Na piko je vzel po-1 oblikah, kot je bil znani versa j--sdbno Churchillovo izjavo, da ski mir. je bil samo Mussolini kriv, da je šla Italija v vojno — v od govor na to obdolžitev, je prezirljivo vprašal, kedaj je prvi minister še vprašal angleško ljudstvo ako hoče vojne. Strahovita škoda v laških mestih vsled zračnih napadov angl. bombnikov (Zabeleženo po UP Lz radijskega govora Mussolinija.) V Italijanom je obljubil, da bo, Genovi je bilo razsutih in po-Nemčijd po-skibela, da bodejo j škodovanih 11,883 hiv in dru-Janalu dobili zračni napadalci,! gth poslopij tekom britskih ki rušQ*rf»aKjan*fc mesta, pri-1 zračnih napadov: ~ irteren sprejem. Informiral je' V Turinu je bilo razsutih in poslušalce tudi o tem, da se vr- poškodovanih vsega skupaj o- STREUANJE TALCEV V DALMACIJI London. — ONA poroča iz Londona, da je dr. Josip Sre-brnič, škof na otoku Krku, naslovil na Vatikan zahtevo, da obsodi početja italijanske armade, ki brezobzirno požiga vasi in strelja nedolžne talce v zasedenih krajih Dalmacije. Tozadevno poročilo je poda-1 ' la jugoslovanska vlada v za 'POGUMNI AMERlSKI mejstvu, ki je tudi objavila ob- FANTJE tožnico, katero je škof poslal j v Vatikan in v kateri je nave- časnikarski poročevalec, ki deno, da so italijanske oblasti j j* spremljal ameriško flotilo med 4. in 13. junijem letos da-j na Pacifiku, je opisal nekaj le pomoriti mnogo talcev, ten primerov pogumnosti m juna-ukazale požgati in uničiti vasi stva med ameriškimi m orna r-v znak maščevanja, ker so bili ji, s katerimi je prišel v stik. ubiti nekateri laški vojaki. V J Na krovu poškodovanega obtožnici je bilo navedenih 13 nosilca letal, piše reporter, je posameznih slučajev požiganja! ležal 171etni dečko, ki je doibil vasi in streljanja nedolžnih j težke opekline. Siromak je hotel potegniti ustnice v nasmeh, Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da je rdeča armada vdrla ŠKOF SRFRRMir VPDA^AI vATiifAM m a i Tako severozapadno kot jugozapadno od Stalingrada OKoSua N^PO^irllr^wk £ t* Nemci proti silovitim ruskim napadom niso mogli obdrža-OBSODI ITALIJANSKA POŽIGANJA VASI IN flvoji£ postojank po g^ kjer so nemški poveljniki u- pali, da bodo zadržali rusko prodiranje, ter se stalno umikajo, na južni strani proti mestu, na severni strani pa od mesta BOJI V TUNIZIJI Angleško - ameriška armada je odbila močan , osiški proti-dalje v nemško črto zapadno od napad okoli Tebourbe, 35 milj Rževa na osrednji fronti in je od Bizerte in 20 milj od Tuni-zavzela neko strateško višino( za- Kot pravi Reuterjeva a-jugozapadno od Stalingrada. ; gentura, so zavezniki z artile-Okoli Rževa postaja ruska o-' rijo in aeroplani odbili osiški fenziva vedno silnejša in je bi-' napad tankov in infantenje. lo zavzeto zopet eno mesto juž- Sovražnik se je slednjič po no od Riževa ob Ržev-Vijazma težkih izgubah umaknil. Železnici. Skoro na vsakem Vroči boji «> se bil tudi pri kraju osrednje fronte postaja- Djedeidi, 12 milj zapadno od jo boji vedno ljutejši in Nem- Tuniza in v bližini Mateura. ci dobivajo vedno nova ojaČe- Nemci so izgubili 14 tankov in nja in še posebno v aeroplanih.' vjeti so bili 204 vojaki. Zavzetih je bilo več zelo važ-; Najljutejši boji pa so še ve-nih nemških postojank. I dno v zraku, kjer kaže osišče Četudi brani Ržev od 75,000 močno silo. do 100,000 Nemcev, vendar je. Zavezniški letalci so letali položaj za mesto nevarnejši kot nad sovražnimi 'letališči, da bi ši 'jjselievftTije žensk in otrok ter starih Ijwdi iz nevarnih trgov i ji mest, da se tako da vojaštvu priliko, da vzame vso stvar v išvoje roke. Omemba, da je FtaJija zabodla Francijo v hrbet očividno ni prijala Mussoliniju, zakaj dejal je, da je bila Francija te daj še oborožena iirse je mogla braniti, če je tako hotela — sicer pa ni nihče pričakoval, da se bo tako nenadno zrušila, je dejal Mussolini, ki je s tem o-čividno skifšal oprati vsaj en madež z dliŠe grešne Italije in njenega fašizma. — O Churchillu je rekel, da je pijana bara-!>a, ter da ,ie on vsaki čas večji "gentleman" od njega, četudi °ra je slednji ozmerjal s hijeno. Da pa ni ostal nič dolžan, je tudi Mussolini pripopal to ime Churchillu in potem se predsedniku Rooseveltu. na katerega je zvalil vso krivdo te vojne. Porogal se je tudi ameriškim "prerokom*\ ki so rekli, da bo Amerika opra vila z Japonci v nekaj tednih. Italijanom je zabičal, naj ni- krog tri tisoč poslopij in hiš; v Milanu pa okrog dva tisoč, a vqvina poslopij je utrpelo le manjše poškodbe: v Savoni je bilo tudi porušenih več hiš in več sto je bilo poškodovanih. Najbolj je trpela Genoa. Jetniška ladja zgubljena na besnečem in mrzlem Severnem morju London. — List "Sunday Dispatch" je poročal pred par dnevi, da so naciji zbrali skupaj 1,1000 židovskih moških in žensk, katere so naložili na neko jetniško ladjo, s katero so jih hoteli odpeljati na prisHno delo v Rajh. Devet tisoč-ton-ska ladja pa je blizu Kullena naletela na hud morski vihar, ki jo je zanesel stran in zdaj jo zaman iščejo razne rešilne ladje in čolni, ki pa so tudi o-virani po hudem viharju, kateri se še vedno ni polegel. Danski in švedski mornarji, ki skušajo najti zgubljeno la- djo, «pravijo, da je znabiti nasedla na čeri kod ob prelivih kar ne nasedajo lažem, ki se jih'v Baltiško morje. talcev. '"Upoštevajoč vs*e to," pravi škofova obtožnica, i4bi bilo modro in potrebno za Vatikan, tla obsodi z vso resnostjo ta nečloveška in nemoralna dejanja pobijanja talcev, za nekaj, kar niso oni zakrivili, ter izvajanja najbrutalnejših maščevanj nad nedolžnimi v slučajih, kjer ni mogoče najti Icrivcev, ki so aktnlano izvršili golov zločin. Švedom se ne godi slabo to zimo Stockholm.—Nevtralna Švedska je pripravljena za četrto zimo vojne in se nima posebno kaj pritoževati, kajti ima dovolj živil, čeprav po visokih cenah, ter tudi dovolj obleke za mrzle zimske mesece. Nekaj popularnih jedil je sicer zmanjkalo iz zalog tekom i vojne, ali švedska gospodinja ima kljub temu dovolj ribjega ter tudi drugega mesa. kakor tudi sočivja. mleka, sira, itd., da lahko svoji družini prilično dobro postreže. V restavracijah je najti na jedilni listi navedeno lepo izbiro, ki vključuje kuretino, divje race. navadno meso. itd. Dobro kosilo stane od 2 do 4 dolarje, ter si ga seveda morajo privoščiti le taki, ki imajo kaj več pod palcem. Navadno ljudstvo se hrani največ z ribjimi in sočivnimi jedili, ter z mlečnimi produkti. Vsled velike zahteve za švedske produkte od strani Nemčije primanjkuje še najbolj boljšega mesa, ; jajec in boljših vrst rib. POŠKODOVAN TANK KOT UTRDBA ko je prišel k njemu zdravnik, ali bolečine so mu šiloma rinile v oči solze, ki so kapale na krov iz krepko stisnjenih kotov dečkovih oči. Roke je imel stisnjene v pesti in ni tožil o bolečinah; četudi je bilo očitno, da strašno trpi. Ko mu je zdravnik _ ob v ezal za silo opekline, ga je deček vprašal, če se mu zdi, da je bil dovolj pogumen. Mlad dečko, ki se je boril ob i?trani mož, ki so bili dovolj stari, da bi jim bil on sin, je dajal vzgled junaštva in poguma vsem, ki so.videli njegovo odločno samozata-jevanje v kljub groznim bolečinam. Nekemu fantu iz New Yorka je kos šrapnela odtrgal del zobovja in čeljusti, pa je vkljub temu bodril ofctale okoli sebe. Kirurški poročnik Calhoun, iz države Washington, se je moral osem dni pred bitko podvreči operaciji na slepiču. Tekom (bojev je na krovu padel in zareza se je odprla, — kljub temu je takoj, ko so to zopet popravili nadaljeval z delom in rešil mnogo življenj. Končno pa je tako omagal, da so morali ga zanesti na posteljo. Ko je hitro za silo okreval, je bil že spet na delu. — časnikar je dejal, da se je čudil vzajemnosti in pogumu, ki ga je našel med ameriškimi mornarji, ki se bore proti jajponskemu vragu. kdaj poprej. Zapadno od Rževa so Rusi razbili bataljon alpineev. ki *k> sovražne aeroplane prisilili, da se dvignejo in se ž njimi spnste v boj, toda prišlo je sa posebno izveabani na ski jih in | mo do ene zračne bitke, v kašo jih 500 pobili. j teri sta bila izstreljena dva Rdeča armada je včeraj na- Mes*erwbfmivi3a več vrzeli v nemški čr- Maocbi, več pa jih je bilo poti med Velikimi Luki in Rže- škodovanih. vom in bojišče je pokrito z nemškimi mrliči. V dveh tednih bojev so Rusi nobili in vjeli 166.000 Nemcev. Razbitih ali zaplenjenih je bilo več sto tankov in velike množine vojnega materjala. * ■ Ne kupujte pripravljenih paketov za pošiljanje vojakom IZJAVA JUGOSLOVANSKEGA PREMIERJA JOVANOVIČA London. — ONA podaja poročilo, ki pravi, da je jugoslovanski premier, Slobodan Jovanovič ob priliki 24-let-nice kraljevine Jugoslavije, po radiju podal svojemu narodu zagotovilo, da bo bodo ča oblika dežele določena po ljudstvu samem, ko bo poraženo osišče, in ne po vladi v zamejstvu. Jovanovič je tudi napovedal, da bo nova Jugoslavija nudila širšo svobodo vsem skupinam in posameznikom, ki bodo tvorili novo deželo. Apeliral je na Jugoslovane, naj se pripravijo na nove žrtve pod vodstvom Mi-hajloviča, ki je vodil gueril ske in organizirane čete pro ti osiščnim silam v gorskem terenu. Department of Markets je odkril, da so raizni prefrigani dobičkolovci, ki so pričeli prodajati pripravljene zavoje za pošiljanje vojakom, delali pri tem prav imenitne dobičke, V nekaterih primerih se je prodajalo pakete po $1.29, pa je bilo dognano. ko je bil zavojček enkrat odprt, da vsa stvar v paketu ni bila vredno več ko 29c. Prodajalci so seveda računali na to, da mornarji in vojaki pač ne morejo prinesti zavojev nazaj, ali fantje pa so v mnogih slučajih pisali domov in s0~ povedali svojcem, naj nikar ne nasedajo raketirjem. " j Stvar je kmalu prišla na u- Hitler bo najbrž obnovil sesa tozadevnim oblastim in riomsko obravnavo v Berlinu zdai, Tnoral 'biti pravilen zavoj, ki ga bodo ho- Cela družina umrla od plina, s katerim si je skušala ogreti stanovanje New York. — V majhnem stanovanju na četrtem nad-1 stropju stanovanjske hiše v ] Greenwich Village so našli mr-| tvo celo družino in malega psiČ-I ka. V stanovanju so gorele luči in radio je bil odprt ter je iz njega prihajala tiha melodija godbe. V sobi je policija našla mrtvega otroka v njegovi posteljici in stariša sta bila tudi mrtva v svoji postelji. V kuhinjski peči je gorel z nizkim plamenčkom plin, pod katerim je bilo par kosov opeke, katero so očividno hoteli porabiti za gretje nog. Sosedje so rekli, da niso videli Bumsove družine nekaj dni in tragedija je bila odkrita šele, ko je prišla sestra mla de žene s svojim možem na ob-i*k ter se ji je čudno zdelo, da, drusrih pridelkov, da bodemn ji nihče ne odpre, dasi je v sta- ^o icfcajali sami m pomaga Hitler je pripravljen na vse — zmago, poraz ali kompromis Kot se glasi poročilo od nekod iz nemške fronte, je Hitler pozval znanega veščaka v financah, dr. Hjalmarja SehacHi-ta, naj napravi točen obris o tem. kako se vojna lahko kon ča. Informirani posamezniki, ki imajo stike z naeijskimi osebnostmi, pravijo, da je Hitler sam vprašal Sobachta, naj pod vzame to delo inTnu jeTato o-skrbel poseben urad sestoje«-iz 20 ta jaikov. Schacht, ki je sicer še član kabineta, četudi ni skoro nic več aktiven, je dobil navodilo, naj upošteva m ožnofct izgube Italije, kot zaveznice, ter kaj bi sledilo, ako bi Nemčija zgubil n voin-o. Ko hitro bo gotov s svojimi zaključki ali raje libibanji, mora ffporočiti Hitlerju vse potankosti, da bo ta mogel nemudoma predvidevati in se pripraviti na Štiri možnosti in sicer: na nemško zmaeo; na kompromis 9 - sovražniki; na separatni mir s Francijo, Britanijo, Ameriko in Rusijo in na možnost iztguibe zaveznic, kot Italija. Rumunija, OgTska in druge. London. — Tukajšnji krogi so mnenja, da bo Hitler postavil na zatožno klop bivšega francoskega generala Maxima "Weyiganda in bivšega premier-ja Paul Reynauda, ter enkratnega ministra za notranje zadeve. Georges Mandela, kakor tudi druge, ki se sedaj najbrž nahaja jo v nemškem ujetništvu ''Velika obravnava,*' bi služila Hitlerju v to, da bi zvrnil vso krivdo za zadnji dve vojm med Nemčijo in Francijo na skupino francoskih gene SVARILO FARMERJEM Washington. — Poljedelski department je poudaril potrebo pridelave toliko živeža novanju igrala godba iz radi-j«- teli trgovei postaviti na prodaj. pregledan in odobren po zgoraj omenjenem departmen-tu. V teku so tudi že preiskave. ki na.i dozenejo, kako na široko je ta poseben racket; zp razvil. obenem tudi štabni načelnik maršala Focilia, medtem, ko je bil Mandel desna roka Clemen-ceau-a, obstoja nrožnost, da bi Hitler vprizoril burno obrav-navot ki naj bi pokazala, da Nemčija je pri vsej stvari ne-ralov in državnikov. Hitler jej dolžna žrtev, katero so pote-pred nedolgo pisal maršalu gnili v voino franeoski vojaški Petainu, da je Nemčija storila vse. kar je bilo v njeni moči, da obdrži mir s Francijo. Ker je bil general Weygand | prisoten pri sklepanju miru v Zavezniška infanterija se poslužuje poškodovanega tanka za svoje kritje. } Corapiegne v letu 1918 m je bil — (ONA.) in državni voditelji. Ker bi se obravnava to pot vršila v Berlinu, bi Hitler mogel preprečiti, da bi se obravnava izjalovila, kakor v Riomu. Zavezniški idijotje V septembru letos se je Hitler izrazil, da bi mu bilo z vojaškega pogleda v marsikakem oziru lažje ako bi knel opravka z resničnimi strategi namesto z vojaškimi idijoti. kakršni ho zavezniški srenerali in vodstvo armad sploh. "ČMovek nikdar ne ve, kje bodo ti idijotje udarili," je rekel Hitler cinično, toda to se mu sedaj že u-teplje, kar je najbolj razvidno i>7 poročila vrhovnega nemškega vojaškes^i poveljstva, ki pravi, da se je moralo napraviti gotove odloke nepričako-i vano, ker. so zavezniki nenadno in prvič tekom te vojne skušali napasti evropsko trdnjavo po-j tom skupnega strategičnega) načrta. Ta vojaška ofenziva je[ bMa konsolidirana s politično j ofenzivo. li našim zaveznikom v tem oziru. Radi tega pa bo potrebno, meni poljedlski department, da se da farmarjem vedeti, da bodejo v slučajna neizadostnt pridelave prizadeti farmer ji kaznovani s tem. da bodejo izključeni od dobivanja vladne podioore, ki s>e nakazuje v go-toviih predelih, da se tako po-ma'sra. dvigniti fanmerstvo na boljšo stopnjo, ter se s tem po-maea farmerjem. da lahko obdelajo več zemlje z boljšim u-spehorn. VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAM KE redno. "GLAS NAKOPA" — New York THURSDAY, DECEMBER 3,1942 VSTANOVLJEN I* 1M3 tt GLAS NARODA »I try fUnvwle PnhUahlug Ofcipany. (A Corporation) rank PrMrirteat; ljcna< Hnrtp, Treaanrer: Jowpb Lnpaha Hoc. lac* of harikM* of tb» onrvermrtflB -utd addi*w« of above officers: ne wwt lath street, new york. n t. 49 th Year *OUa Naroda" Is tuned wry day esteept Saturday*. Sunday* and Holidays. ~ •»nhrrtptloB T«rty tfl. Advertineineat on A rlo IKO vHIa Hm ta Ameriko In Kanado ffl. —; la M tots $8.— J -v *"trt Ma ft «®.. — Ea^few Tork u rtrto leto »T.— : pol IKa Za InoaemstTo n* colo leto $7.~ ; m. pol lota VUJO. i.k Naroda" lafaaja vsaki dan linonia *>bot , nedelj tn prasalkov I 18 NARODA*. 216 WEST 18th STREET. NEW YORK. N. Telephone: CHelftes 3—1*42 Politično delovanje od naše strani IGNAlC !MTJBIČH. , , IIIIIIHItltHlllllilllllHIlIlillllllllimilllHI ffiKK) KIIPRlV^h to OiOfOT orkester oa ploMah TorezlDka Polka Na planMicatv— valCek Star. M RS In nCQI*ESVE UNIVERSITY TAMBURICA — 6tv. M 571 Za t oz. cenik ln cene ploAC M obrnite na: JOJ1N MAKSICU Inc. iia West 42nd Street. New Veri Ne naša vlada in tudi mi, če i je stremi! za podjfarmlijenjem! se prav razumemo, nočemo po-svojib. sosedov in vsak izmed litlčno delovati in ae vtikati v j teh se je rakazal jalov in nosil notranje zadeve Slovenije ali gorje tistim, ki niso imeli moči Jugoslavije. Kaša vera v naše j in odpora. Danes, ko se svet 1 judsfcvo je taka, da jim zaupa- prestvarja in to pre ustvarjanje j mo in jim želimo dobro v vsa jprinalša toliko žrtev, ali bi ne, ?rei$5tev in ki slučajno nimajo keni l>učaju . Veak izmed nas bilo vredno, stegniti roko po drugih čustev, kot cel božji dam ve, da so slučaji, ki so naše lju-j nekem stanju človeške družbe.' iti sami nase in njib utj<> di tam prisilili v raziična mi- katera ^ nosila vas j približno bje, bi navaden tTpin ali pa Šijenja in mogoče tudi v kakš-. odplačilo za vse to gorje t Ra- človek, ki ima poleg dragega na dejanja, ki se ne strinjajo, ja na remiji S ovenci ne more- ^ i ma]0 Tespekta do svojega, niti z njih strani natančnega in n=«t*variti 2 srolimi rokami, blnžnjega, sploh ne imel nobene* Piše Anna P. Krasna Pred slovenskim kongresom Konec. Jasno je, da Kongres ne bo imel dovolj časa na razpolago,' vsod, kjerkoli živijo. Ne prt -zrimo nikogar, pa če je voljam prispevati še manjši delež, bodisi v delu ali materijalni moči. Kaša mladina naj bi bila yvl HABSBURŠKO STRAŠILO zajedlo med nje in njih duh mora biti zelo opnistošen. Ne-zanritonofat se je gotovo ukoreni-nila v vseh do vsesra, kar je okroer njih in bo kai lahko eks- Pred dnevi, kot je že bilo poročano,. je vojni tajnik Štim-i Otonu Ma-JOurskemu dovotiil, da sme abrati avstrijsko le->, ki se borila na strani zaveznikov proti silam osišča in ^bno proti Nemčiji. Otonov namen, je vstamoviti takoimenovano podonavsko javo, ki ne bi l ila nič drugega koi pokojna avstro-ogrska jtrenmim osebnostim dobiti v ro anarhija [k* šibo, s katero bodo šibali vsi narodi, ki so nekdaj skoai stoletja živeli pod vlado | tiftc, ki so pormh mnenjukrivi >sburžanov, iz dna duše sovražijo habsburško Vladarsko ali pa Čeprav ni«o krivi, se vča-^i>vino, kajti od nje niso imeli ničesar drugega kot zatiranje sih kdo rad znese nad kom. če a zapostavljanje za Nemci, ki so bili v državi v manjšini. Ie obraza ne more trpeti. Da je Stimson Otonu dovo.il avstrijsko legijo, je pokazal, f ^^ leži naloga Slovenska . niti najmanj ne pozna osrednje Evrope in njenih narodov ^ narodnega kongresa. Kon-njihovih teženj. ... , . „ ' greš mora najti skupno*. zanje Avstrija se je po prvi svetovm vojni morala razsuti, ker _4olilco skupnosti, kolikor je ■ bila stvor, ki ni imel nobene naravne podlage za pravico, da glovftik<> Kongres mo- i smel živeti. Po vseh naravnih zakonih je avstro-ogrska mo- ra dot«zati njim tam, da bla- dabi mogel konč^veljavno za-j tegnjena v naše vrste, ker mla-vršitl in zaključiti vse, kar bi, pa tudi ki bi z uspehom lahko -L ne bo smel sam na svojo roko! na Jelo organiziranja našega delati kakih važnih nkreqiov Jiv]ja v Ameriki v ta namci, naj se poskrbi, da bo takim posameznikom omogočeno iti med naiš svet po raznih krajih iu naselbiaiah. Organizatorji V'. nje in želje. Izražanje splo-snega mnenja in želj ter volje ljudstva je pa velikokrat rečemo te besede v nekaki podzavesti in potem lepo pozabimo in življenje CTe nam^ej =vojo pot. Te b^s^^e žp v«? -svet e-oVori na t^o^e.let in, jih -nonavlia. toda zda i smo mi , • x a • ... , ^ ' . se mora hoditi pri točki, ki im bomb morali tt , - . , . enkrat vzeti 4 resno.. Ali bo- Hvalezni moTamo bltl^ dobr°" mo znali storiti to med lastnimi 'brati-1 Pre^d par dnevi sem Čital v ko ga-solina in se pretaka toliko organizirana celota. In to je solza, ker se ga ne dobi toliko,' ravno, kar bodemo morali sku-da bi se cerkljali, kot izpridieni sati do«eči — naši ljudje naj bi otroci in vozili dva in tri blo-! tvorili eno samo tesno združe-ka daltč po cigarete in na obis- no, veliko in efektivno organi-ke Moj Bc*g. kakšni obrazi, če' zacijo, katera bi stala trdno za deset blokov! vsemi ■zahtevami in željami našega naroda v domovini. Sled- PO te, ki jih je dajala in jih še daje Amerika, pri tem pa se nja naša naselbina, slednja slovenska družina na ameriških človek sam pri sebi vpraša, ali j farmah, sploh vse kar je naše-mogoče ni bilo vsega preveč | ga koderkoli v naši širni novi arhija morala rakasti posamezne dele, ki so bili določeni po ^r le& v nadaljevanji! vseh; Ioni "My Day'^\ ki jo prie Mrs. vsaj pri nekaterih, da ^mo sej domovini, naj bi doprineslo arodnostin. ,... . . , ^o?ev. Kongres mora dokaza, Eleanor Roosevelt, kjer je pri- j tako spačili. Meni izgleda ta-1 nekaj k sktupni stvari. Organi- Skoro vsi vplivnejši ameriški listi so bih presenečeni nad da imajo delavec, ^ tr-| občL>a p5«mo. katerega je spre-1 ko, kot tak otrok, ki gre odjzirani smo že tako dovoli do-iinsonovim dovoljenjem m so proti avstnjski legiji pisali lge članke in S t ime?© na obsojali. naloro Stimsonovo dovoljenje za posebno avstrijsko legijo je tipostaviti ta red v med^eboj-tovetno z dovljenjem, da je po sedanji vojni zopet oživljena sodelovanju ne v nadkri--strijska monarhija pod Habsburžani. iljevanjn d-ner drn^rega. Vsi so Oni Amerikanci, ki poznajo namere o osrednji Evropi, pa fnako potrebni drug dni srernu di naseljenci iz prizadetih dežel ngfbljajo o tem, kako posve- iTl ^ «n«ko, potrebni Slove-inje je bilo med vojnim departmentom in državnim depart- Prihodni^ Pl^vehija naj .itom, predno je vojni tajnik dal tako dovoljenje. jne nofli raT1 wWcno^ti. Prva poročila so naznanala, da je bil državni department' V4se J*e ^ P^^^no na senečen in je z ozirom na zadevo ostal hladen. Pozne j? je svet\ razredju nacioTiali-> naznanjeno, ko je Stimf=o n naznanil, da želi imeti avstrij ^ ?tr«ml da nadknli legrjo, da je državni department zavzel stališče: Ce je kapitalizem s svo- o tako dovoljenje dano, pa naj ostane. Pozneje je Stimson I™1 *trnntfenjem po nadvladi g ananil, da so naoačna poročila, ki pravijo, da se ni posve- Tvyrr'r^n denarja in cro*T>odar--a'' z državnim departmentom, predno je dal dovoljenje. upostaviti red — in se bridko pritožuje nad razme j tere se ne dotakne, zato ker mu rami in vidi v vseh naporih ni.;o dali stola, katerega si sam državnikov, (ia razdele približ-1 hoče. potem pa stoji v kotu so-no enako živila in dnuee po-;be in rjove za slaščice, ker je Iflke kontroTe, imperializem, ki trebpčine, kot na primer gaso-"Kn. "le <*ekiranje ljiKti" Racije, ki jih dobivamo sedaj po mojem mnenju n:so tako nizke, da bi se ne moa'lo izhajati — to so le neka poiku^i ja '■xmeiiti pri kupovanju gotove lindi, ki nimajo -smisla za ni-kocrar T>ole«r samih seW. ^ b" doon^ili, da bi tisti, ki imaio na ra-zipolago dovolj denarnih lačen. naj bi bili dobro založeni z teratuTo (v angleščini in si venSčini,) ki bi nudila točne izčrpne podatke o naši dom vrni, tn jenih težnjah, zgodc 1 skill faktih, itd. Res srne. marsikaj učili v šoli o i. ; zgodovini in sličnem ali vse se tekom let pozabi in to še p sebno ako je človek odšel svetu in se je moral dr. .r boriti za svoj kruli. Poteg,* -ga pa obstojajo danes probk mi, o katerih je treba ljud š posebe poučiti ali informira* H koncu naj omenim š< to da se ne strinjam z mnen>: . nekaterih, ki pravijo in pi- j" da Slovenci v Ameriki nt ir -remo razumeti potreb in t< / T slovenskega naroda doma za' ker smo že po 20 ali 30 in v<-let v Ameriki. Mislim, da, bi ne bili seznanjeni s potreb; mi našega človeka na nob- Stvar sedaj še ni jasna, aH je bil pri tem kak sporazum >1 vojnim in državnim departmentom. Kot slišimo, se je jugoslovanski poslanik Fotid obrnil i državni department in ga prosil, da poda svoje mnenje o tirrmonorom dovoljenju. Ako je poelanik že prejel kak odgovor, do sedaj še ni bilo znanjeuo. Gotova stvar je. da podonavske države pod vlado Habs-iržaaiov ni prav nič treba in je todi narodi, ki so prej živeli od K^bsbureani in so po prvi svetovni vojni dobili svobodo, od nobenih pogojem ne marajo, kajti Hafosburianov so siti o ^ria. 9Wr oa ie zelo dvomljivo, ako bo motrel Oton nabrati to-*ko 'et^fanarrov, d« bi v zavezniški armadi prišli sploh do ka-veljave hi bi forieli kak pomen. TT'pfltmo. da bodo Otonove Želje splavale po vodi in bo še V.je o^tal samo pretendent na avstrijski "prestol. Habobnržan ov —- obvaruj nas, o, Gospod! bro v podpornih in drugih organizacijah in ravno to nam more veliko pomagati v tem poerledu. Seveda se naši ljudje ne bodo kar sami od sebe spravili na Nikjer ni zapisano, da bi tu-'del°- da svoj° sile in! drus? način, kot na ta, da so n'- kaj moglo biti tako, kot je bilo ^okaže;{o' ^ ni vseeno, cej rei\no željno čak- v Evropi med zadnjo vojno, ven1 vidiio kako se iztreblja iz sve-j^^ dolarja iz Amerik ' dar pa se mora zdeti tistim, ki ta rod ^^ očetov m si izboljšanja razmer. - so poskusili racije tam, zelo ^aloera Kongresa bo. da, ^ hi i^ tudi moralo priti po- emešno to solzavo Urnanje, ki ^ ^^ delegatom izrecne tom vojnega klanja, tedaj ve-sploh ni nobena žrtev. Po de- dolžnosti, da vsakten v svojem mQ doroij. set in dvajset kilometrov daleč krai^ korake da se so hodile ženske s koši po mer- na5i lTnd-ie ^aio v aktivne nik krompirja. Pesa in čebula £rnrw- ^ delovale za po- je šla v tek, amo da se je malo ^oniovini. :iaki prihajajoče nevihte | Ženska ustrelila Renter jeva agencija podaja slavnega kirurga 6deč Vesti iz za*.lnjih dni: Albanija. — One rilci «>o raz-vrti»*i clVe italijanski diviziji b Tirana-Durazzo cesti. V Krami so patrijotje ubili itali-ianstega generala in dva nje-ova -častnfba zaradi grdega ] ostopanja s civilnim prebivalstvom. - Trebinje. — Ko so v Trebi-: jab na Hrvaškem kazali fil ie vojakov na ruski fronti je bčinsfvo priredilo izgrede in 'lito: "Dol z izdajalci!" Spmfca Nova Vas.—Na S'o-v Skwn so saboterji razstrelil: i uši krimsko tovarno, v Bratisla -i pa so se pojavile preko no-."> po stotmah hiš velike črke V. Bttffa^Sta. — Bombna eks-rlfwila je rabil« notranjščino 4tArroir Cross", v kveram je bil fašistični ^av-ni stan. y-'T Ni rprašanje koliko boste dali, samo dajte po sruji modi« . ■ . St. Louis, — Dr. Marion L. Klinefelter, na široko znan specialist in kirurg za kostne 'bolezni, je bil ustreljen v svojem uradu v Missouri Balbtist Hospitalu po neki ženski, katere niso mogli takoj spoznati, a je bilo končno s pomočjo ki-rurgove bolniške asistantke •dognano, da je to bila 29-letna Florence Ferram, katero je Posamezniki, obrtniki, podjetniki VOŠČITE svojim prijateljem, znancem in odjemalcem VESELE B02ICNE in NOVOLETNE PRAZNIKE potom — "Glas Naroda" Slovenska Dnevnik CataiMrijeii im Oglas v tej velikosti in obliki $1.—; cena večjega oglasa sorazmerna z velikostjo. BTPOSEBNA CENA * evjega kirurg zdravil pred nekaj leti. j Dr. Klinefelter je bil star 65 I let in je imel svoje ordinacij-; *ke prostore na četrtem nad^ stropju bolnišnice. Bolničarka,1 ki je bila pri pisalni mizi vi predsobi, je izpovedaja, da je' ženska prišla nenadoma, v ki-, rurgove prostore in stopila naravnost k sprejemni mizi, iz-j govorila nekaj nejasnih besed.] ter potegnila izpod površnika revolver, ter ga namerila na kirurga, ki je ravno imel tele fonski raagovor z neko stran-. ko. Ko je oddala na zdravnika tri strele, je ženska pobegnila po atpsookem hodniku. j VOŠCluO................................................. In če pogledam v naše slovenske liste, ki jih imam nakopičene v omari od zadnjih nc-kaj let, tedaj opazim zelo ži zanimanje našeara naroda tu- poiaviJo v želodcu. Peščico Potreba tega dedovanja ,bo koruane moke si delil, kot v le- morala biti predočena našmn kaj za naše.ljudi v domovr karni in potem, ko je bil moč- ljudem potom dejstev, katere Domovina je, res, nekako jv-zr.-nik kuhan, si postavil na hlad- bodemo spravili med naš ži- bila na nas, odcepljene otrok", no, da ?e je ohladil in zjgostil vel j, kakor to delajo Poljaki,! da. izgledalo je celo, da i in je v takem stanju vsaj ne&aj Čehi, itd. Tudi med našo ame- kako pozabila celo one, ki zalegel; zabel jen ni bil z niče- riško^slovensko mladino b o mur. Na razpolaugo je bilo da- treba zanesti dovolj faktov o prešli pod tujo peto tam tik pred njeniui nosom, s tem prše ni rečeno, da smo naš nar no, da lahko vzameta toliko mo- naši domovini in njenih tež-____ ke alt pa krmh Če si vzel krnhJ njah. ter njenem velikem tr- in našo zemljo, ki nas je ro ' -moke ni bilo in nasprotno. To- pij enjn, itd., da se zaintereei- ia, pozabili mi. Nismo jo pozn-ki otem tisto kadili zavito v v?e, samo ne cigaretni papir. Petroleja se ni dobilo za noben denar, in. vsa sveti java je bila odvisna od tega. Tam nisi oritisnil na gumb in pri- in v cilje, ki si jih bo postavil dobro pokazali. naš Kbnsrres. Pomoč narodu bo po končanih bitkah, moritvah in uničevanju tako nujna in potrebna, da bodemo morali hiteti, ako hočemo, da ne bodemo stali ob zaključku vojne ipraz*iih rok pred eno največjih nalog in Sgali luč, pač pa so se stiskali in dolžnosti, ki nam je bila še ke-tavali v. temi, ko pa je prišla daj poverjena, kot Slovencem novica, dia ?e tn in tam dobi ma in bratom in sestram onih, ki grozo seda- l, Ime poeemeenlka ali trrdke Podjetje, obrt Naslov: cesta. Številka Mesto, drSava Telefon Številka Dan objave lo merico olja na i;arte. se ni trpijo nepopisno član družine strašil noči, snega, njih dni. idaliave in stanja v vr*ti, da je| A1. .. , , . ! dobil tistih par kapljic petro-f Ah naj »^ ^tenkoli miied ; leia. Pozneje jih je to stanje f.aS P^^ezmkov se bol^o ze-ki je bilo res neznosno, prisil'lo ** ^ ! do teura. da so si doma naredili nas nefeTe^11 narod' ^ kljab rpriproste karbitne svetilke, ka- ,mu posamezni- I tere so izdelali iz znatnih na- k°l glaS ^^^ * bojev, ki pa so t*ko ^rdele, ^^ ker ^ften izmed .da jTi skoro nI bilo moči pi^- ™ sv.01f P°!le mtdfolzn°-jistajatft. Kontno pa je se to po- ^ ^^ ^^ ^ter^ J Slo in so Ko morali po kmečkih ^ rad marsikdo posvetil^ v kraifh. tier so nletli kite za Pnd Z d°m0JUi0- slamnike, družiti, tako da sta da 2f teTa'.od T^ v vasi gorele po dve alitri ln- noVa ^ i. co Prišli sosed je. škripaj v ^o^h^h l^S eni hiši en večer, v dmd dro- ^^ ff truB L L BR t Dobre volje nam vsekakor ne maiijka, delavtov pa imamo premalo. Tega dejstva se moramo predvsem zavedati na Kongresu £n txbdi podvzeti vekaj, -d® se ^a nedostatek popravi« Dajmo našim ljudem pobudo, vzbu-dimo njih narodno in človeško zavest, da bodo Si na delo po- Kot Ivan Cankar, tudi nr. -gokdo med nami ne varuje. je "domovina" ali "narod kje v "boljši sobi" — ni, naro^-in domovina sta v hostah, sin v koncentracijskiili taborih h in na od solz gorja in trenja ter mučenja prežeti zemlji slovenski — za to domovuio in za ta narod smo se b-risre in bodemo tudi zanju deloveH. Naj tut? noben tuj vpliv n " vrača od tega — v tej kritični nri moramo Sedati predvsrai za naš narod, interesi. - ki m>o koristni našemu narodr. ne smejo najti mesta med Parni. ,_|| — _I -^Z^^i^l^Lj^- " rvrrSTiRAJTE v amekiko KLTUOTE UNITED STATES WAR 8A\1N<3S BONDS in STAMPS "GLAS NARODA" — New York THURSDAY, DECEMBER 3,1942 VSTANOTUKN L 1M naselbin PRIREDITEV '4DOMOVINE'' V BROOKLYNU J V nedeljo 29. novembra je movine'* prav res kar zbor priredilo slovensko pevsko dru zase., t. j .^tvo 'iDomovina'* lepo pred- Ann Kepic nam je to pot postavo z igrama in petjem v Slo- pet podala nekaj lepo in rfnet-venskem domu v Brooklynu no ea^etih slovenskih in an-Udeležba je bila kljub ulabemu gletških pesmi. Ljudje so nje-vremenu povoljna in udeleženci no petje in njen nastop prisrc-so bi K s programom očividno'no p/;®dravili in sprejeli z naj-?elo zadovoljni, ker so pazno | tcrplejMm navduiSenjem. Dvo-sledili poteku cele predstave in j rana se je zdela kar premajhna tudi nagradili pevce in igralce j za njen melodičen in močan z aplavzom priznanja. {glas, ki se je v gotovih akor- 4 [dih razlival v slednji kot dvo-( "Jrane. Za vsaiko podano pesem ! je žela toplo odobravanje. Jaz sem nekaj programa za mudila in zato ne morem podati mnenja o cefi predstavi. Slišala pa sem petje izbora, dekliške skupino in ženeskega zbora. Lopo so zarveli, ubrano, lagodno, brez zatikljajev, tako, da bi Pavlin^ Šuibel zasluži priznanje, ker zna zibor tako dobro nveSbati. Meni se je videla zelo disciplinirana in stroga uči- i ,. . J i teljica in to je nedvomno zboru bilo želeti, da so podali se ne-J i 01 • ( kaj pesmi. "Domovina" s'eer,11 . —, potrebuje več. moSfcih glasov -J , zbora so po- več pevcev je odšlo v nmado < ah t»dl dro r. r . , j . , ■ , «e Tanko v amrtlfHcim ter dvo- in mornarico — toda zeu*ki ^la , r , , . tt lj. bla^o- "^j®1**0 v slovenščini, v oben ' so krrnlei in igralke dobro -za- | vršili svoje vftjge. Xaše starej POZIV SLOVEN SKIH DRTTŠfVOM Združena Slovenska Društva v New Yorku obdrinjejo seje vsak prvi pfctek v meeccu v Slovenskem Domu v Brooklynu. Oe vaše društvo še ni pridruženo, pridružite sel Odbor. Dc- *ovi so lepi, močni in zvrčni pri pevskem zboru mrvt'vria.,? Xaravno ponvaca tudi to. da' imaio kar ?edem mlladenk pri posebno priznanje in naj Sias v se rojakinje so bile posebno pristne v igri "Modema Min-i bodočnosti *pet ra«ve=eKjo s ll'lil|W r.ill fiHIt-IH IIHW1VH'JI t\ <}Jl i , ,, . . • , ■« 1 . I .. r « zboru - to so čvrsti mladi ela-l kf\ h'lf Pn" svojim nastopom na sloven- ■i • j • •__a_________* i reiena nala-*' za to ordt*=tavo, gkem rwJru. . NASVET ZA SLOVENSKI NARODNI KONGRES j Slovenski narodni kongres v pod ttrjo nadvlado! Sedaj jim Clevelandu se hiitro bliža. Mne- vaamejo vse, kar imajo, potem nja so pa različna, kot povsod, bi jim vzeli pa še tfeto, kar bi tSni so za to, da se narodu po- jim mi poslati. i maga gmotno, drugi pa politiko-, Slovenci: Ne bojte, se naših no, to je. da se ga najprvo o- voditeljev, da bi vam zapravili prc.^i rzipoltJ tujih nadvlad. Vsi denar, katerega ste namenili za Slovenci varijo, koliko iiais na- sv^je rojake,. posebno sedaj, ni red trpi sedaj. Vprašujemo se nobenega razloga zato, ker so pa sedaj, kako bi mu mogli naj- skupaj; vsi slovenski Voditelji, uspešnejše pomagati- Dobro, ne glede na verska ali politična Vsi-smo edini v tem. Ali kako? prepričanja. Sedaj snio samo Moje sebno mnenje je, da Slovenci in nič dlrugega. j, rtu moremo najprvo pomagati.) Jaz mislim, da naj bi Sloven-kako bi ee .i,ešif in prišel pod Rki narodni kongres določil en svojo vlado. To pa moremo le, teden za pobiranje prisoevkov lahko nastostopijo na sloven- ako ^KKle Slovenski narodni med vsemi ameriškimi Scenskem programu in v slovenskih koTVTI'C6 »volil prave zastop- ci in Ves denar naj bi se poslal igrah. Ko bi vedeli kako le- n5ke^ drogi Slovenci pa da odboru, , ki bolde na kongresu po jim pristoja, ko takole sode- bodemo d!ali našim za^topni- imenovan, da lahko denar po-lujejo z našimi starejšimi roja-jtom po«moč. . To pa rabi najprej za osvoboditev ki in rojakinjami pri naših kul-'^tAne lesarja, ker brez denarja Slovencev. k-*r pa ostane, ee pa turnih stvareh, bi se Se bolj jpo-ltno- imamo več vvroka^a SnloM- kot za ve*«4je. tudi ni kar tako. ^fo^e moči v ieri so bile tu- A. P. K. MATI DALA ŠEST SINOV STRICU SAMU Želim se oglasit, pa ne vem, , , . , . ■ kje bi pričela. Z delom ne bom di d-bre m zasluzi v^e pn-}ker ^ ^ ko ^^ ^ kaiterih delavcev primanjkuje. znanje, ker «e potrudijo, da- to je pa»? treba, da se vee nas narod zavzame in prispeva ko-liko." je največ mogoče. Kaj bi nam fpomasralo, ako •bi md trrkaj 7birali prispevke za narod v dJomovini, ako bi bili' že vedel, korrm poslati, tako da bodo dobili najpotrebnejši med potrebnimi. Se razume, da to je samo! moje mnenje. Kongres pa bo ukrepal po svoji |M*evidnosti. 'Prank Grwrorin, Little Falls, N. Y., -4 r « azves za Božič svojega prijatelja Pošljite nam $2.— in mi mu bomo v Vašem imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri mesece "Glas Naroda." Uverjeni i>odite^ o Vašega voščila in božičnega daru resnično vesel. Uporabite ta naročilni listek I "'GLAS NARODA" ! 216 West ISth St, New York NEW YORK VODI Pošljite za na naslov: — Moje ime je: Moj naslov i meseca (cev) "Glas Naroda" New — Manhattan Center na 34. ce- JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOR V AMERIKI SLOVENSKA SEKCIJA (tlavni uradniki: ^imdelj človek živi Yorku, toliko bolj mu je pri srcu ta zavedna slovenak na- čenja umetniški program ob 3. . ... selbina. N-i nae sicer dosti, pa popoldne. Bodite to^ii, da ne Poiklicahsoinnampobrahna- tlj< ki ^ p^Ssedmfe fca Jugoslovanski odJdelek dr- bra bo eno leto, ko ae je prvi Viktor, in prvi tukaj rojen poslovil od nas. Drugi Vincent in -8. Avenue in sicer se za- Da bo po programu ; proeta zabava in ples, ni treba omenjati tSe posebej, eaj tu .je naj- Prwlsednlk; Vincent CiUnknr, ItKSO S. Laimdale Are., Chicago, 111. !»avpc, GTT N. Chicago 8t., JoUet. IU. Tajnik: Jomph Zalar. 351 N. Chicago St., Jo'.iet, Illluois Blagajnik: Le« Jurjovec. 1840 W. 22nd Plare, Chicago, Illinol« Nadzorniki: John Gornik. 64C3 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio John Ermenc. 7.1» W. National Are.. Milwaukee. Wise. Frank J. Wedlc. »»1 Liiae Street, loitet, IRinois Josephinp ZakrnjMek, 7603 CorneUa Ave^ Cleveland, Ohio Charlie Benevol, 10007 Holimes Ave., Cleveland, Ohio Oirektor publlcitet«*: Janko N. Rogelj. 0208 Sčhade Ave.. Cleveland, O je 3e 10. februarja t. 1 Tretji.^ d& imamo v na-;h je «el Frank ro^en v stari do- ^ ^ ^^ druStvih sko-movini leta 1908. On je sel iptyfito ^aiK>v> . 26. jribTa. Sel >e cez morje.i snpj j Četr,ti John je šel 20. avsrusta,i *Kaj vse aanore ^nla na^elbi- žavne zakladnice za prodajo boljša goldlba desetih godbeni-vojnrh boradov, pa mi je pove- kov in tudi v drugih ostrih je poskrbljeno, da ne bo nikomnr Zastopa 8ŽZ KSKJ zsz LOKALNI I-okahii odbor H. 1, JaHet. Dl. — Predsednik Joa. Zalar, 351-3 N. Chi-"ago St,; tajnik; John Adamich, 1120 Highland Ave. in blagajnik: Louis Kosmerl, 754 N. Hlekory St. Lokalni odbor it. t, Cleveland, O. Predsednik: John Gornik. er Ave. in blagajničarka Frances Ruppert, 1S)303 Shawnee Ave. Lokalni odbor hL 3, Chisbolm, Minn. Predsednik: Prank Knet 415-3rd St., S. W.; tajnik: John Komidar, 320 . ."th St S. W. In blagajnik: John La-mufb; 26-3rd St. S. W. P od odsek v CoIIInwoodu: Predsednik: Joseph F. Terbttan, 14707 Hale Ave., tajnik: Joseph Durn, 18605 Waterloo Rd„ In John Leskovec. »41 Eašt 250 St., Euclid, Oblo. Lokalni odbor St. 4, Sheboygan, Wl<*. Predsodnica: Marie PHfiland, 1034 Dillingham Ave.; tajnica: Johanna Mohar, 1138 Dillini?hain Ate. In blagajnik: Martin Jelene, 1027 S. 8th St. Lokalni odbor ftt. 5, Milwaukee, Wise. Predsednik: John Oblak. 215 W. Walker St.; tajnik: Rev. D. M. Setntcar, 1210 So. fllrst Rt. lo blagajnik Rev. Anton Schlffler, 823 W. Mineral 8t. Lokalni odbor it. f, Ely, Mirni. — Predsednik Anton ZbaBni*, AFU Building; tajnik: Ivan Tauzell, Ely, Minn, in blagajnik: Louis Champa. Sr., Ely, Minn. Lokalni odbor »t. 7, St. Louis, Mo. — Predsednik: Geo. Kovacerteh. 2003 Bo. Jefferson St., tajnik: Busello Kulč, 401 E. Marresn fttr. in blagajnik: John MarttSiC, 2751 Park Ave. Lokalni odbor fit. 8, Chicago. HI. — Predsednik : Anton Krapehc, l«36 West 21rst Place; tajnik: ' Jobta Gottlieb, 1845 West Cermak ltd. tn blagajnik: Ijpo Jurjovec ,Sr., 1840 West 22nd PL Lokalni odbor it. 9, Waukegan, HL — Predsednik: Anton Kobal, 1015 Commonwealth Are. JConh Chicago. lit.; tajnik: Joseph Zorc, 1045 Wfidsworth Ave., North Chicago, Hi,. In blagajnik: Frank Nagode, 913 McAlister St., Wankegan, 111. Lokalni odbor it. 10, LToydeH, Pa. — Predsednik; Joseph MattAS; tajnik: Joseph Arhar, P. O. Bo* 13©, In blagajnik : John Jereb. Lokalni odbor St 11, Butte, Mont. — Predsednik: ChaHes Propp, 1144 East Second St.; tajnik: Ignacij Orašem, 202» Walnut St m blagajnik: Obarles Lavsen. 201 fcaat Park St Lokalni odfttr KL ft, «tttburgh. Pa. Predsednik: F. "J". Kreos, sf>zileta In 5e«tL naTmla^ši. rHi državah vsa slovenska dru spzs| T^ pa 2. novembra. On štva zdmžena, kakor jih ima-' rijskH voini relief, eno četrtino D8D je šei v mornarico. |mo trika jT Različne Jedndte.|pa za USO, to je organizacija j ni od svojih domov ob hrvaški 4Za doVeas. j Tukaj ptiložim 31. O. za I Pričnite .pošiljati dne- • 2ia 4 mesece $2.— j Za pol leta $3.— Za, cel o leto $6.— PISMO IZ UJETNIŠTVA V naslednjem pri občujem o pismo, ki ga je te dni prejel od Kot i^ern že omenjal v prejs- svojega prijatelja V Neroeiji njem dopisu, pojde ves 6i«ti Frank Schmaltz v Chicago, II!. Pismo «e glasi: Mittelstein, 11. nov. 1941 I>ragi kolega J—Dam Ti v na-znanje, da «mo ranenada izselje- kako nam godi in kako sc pooratimo. Srečen si, da fam ne ves; torej le uživaj Ako si še pri življenju in Če dobiš to katfto. Te prožim, da nam ta koj.p3^eš, bom Ti že pozneje kaj obšinieje poročal o našem živ 1 jen ju. . Sode smo. po goricah letoe Lojzeta si nismo mislili ^ ^mostojma kulturna ki eki^bi za nase ameriške fan- meji. Brežiški okraj je že ves večinoma napolnili, ravno, ko ► ŠeJskoeL ker ie mislil "društva, v?e je povezano v te in može v uniformah^ da se preseljen; zakaj m koliko o ' J ' r-r 1_»________»t iim V/vitirT* mrrfrrvu r»l»K« nii. dli mnimpa TO uiiflnrk Tvonr Zdraha slovanska društva v New Yorku. . fee nekaj vee- Sli se zave- Lokalni odbor it. 14 Lorain. Ohio. — Predsednica: Mias Mary E. Polutnlk, 1711 East 30th St.; tajnica: Matilda Ostanek. 1848 East 3»th St. in blagajničarka : Hermtna 39ortz. Lokalni odbor *L 15, CUnton, Ind. — Predsedhlk: Anton Jare. ft. R. 2; tajnik : Frank Bregar, liS9 Anderson St In'blagajnik' Frank Praftnlkar, RR 2. Lokalni odbor St. 16, Sallda, Colo. — Predsednik Frank Usnlk, RFD t2; tajnica : Katheririe Drobblk, 421 East 2nd St. in blagajnik: Louis Skull, RT Box 180. Lokalni odbor M. 17. Wyo. — Predsednik: Anton Starman, 1216 - 10th St.; tajnik: Joseph Gosar. 417 Tisdel in blagajnft: John J^nko, Jr., 1118 Clark St." Lokali «*bor št. 18, Barberton, Ohio. Predsednik: Joseph Lekfian, l«6-22nd St N. W.; tajnik: Josephine Port*. 29-l6th St. N. W. in biagjnik; LouU Arko. 1222 W- Wooster ftd. Lokalni odbor it It, Aspen, CHo. — Predsednik: John Lorshln, Box 252, Aspen, Colo. jOvorana ima prostora za najmanj Štiri tisoč ljudi — aH da bo da ni vse v redu ž njim. Ko je bil 9 ali 10 let star, r je imel v Rochester, Minn, operacijo in so ga potem zdravniki do»bro damo, da je potrebno ežfinstvo ozdravili, tako da je bil «po- vseh naših južnih Slovanov od soben za vsako težko delo. Ko Triglava pa do Črnega morja,'jo bomo napolnili? Kako da je bil tam v bolnišnici, pridne Zato imamo organizacijo, ka--ne. Kije pa je kaik zaveden SIo-eno jutro k njemu zdravnik in korana menda ni v nobeni dr^-j venec. Srra že 14 dni. Sam si lahko misliš in Ane Skof ter Marice. zakaj neprilike eo večkrat Irke. Dela je do«ti, delavcev M. P«W«, C«to. — Predsednik: J oho" Germ. 817'E. C Bt.1 tajnik: Frank Pechnlk, 1232 EHer Ave. in blagajnik: Frank Brajda, R. 1, Bos 2. 1 Lokalni odbor it. Ji, fcemrer.— Predsednik: Anthony Jerata, 4825 Washington St; tajnik: Frank Okoren. 4759 Pearl St In blagajnik: Geo. PavlakOrleh, 4573 Pearl 13t fe ^Otoen za delo, je h6tel tajnik- Frank Koblls^k, Garfield Are. in blagajničarka: Emma ShlfcOTs, 717- 5th St vedal, da ni se nič nevarnega, lahko pa pride. HH In Louis je v^a ta leta opu^ P» v«e premalo. Četudi s teža-tJil sladkarijo in tudi nalašč vami, pa stopamo vendarle ved pftne je rabil v kavi. namesto no naprej, sladkorja. . 'j Vsa ta zdrnfcena jogoelovan- ' . , 'ska dmitva prirejajo bodočo In sedaj, ko je moral prvte k neidel^ popoldne velikd narod-zdravniku. ga je vprašal, kaj no pro?lavo n^edinjenja. Vem da misli o sladkorni bolezni. ^^ ^ - dokaj neprilik ^ Zdravnik je rekel, da im ne sm Hrvati vem pa tudi, more nic pnajti in da lfctna te ve(Jo oni fsamif da ^ boleeni. In tako je sd naprej na reSitev jugoslovanskih naro-tn daieč od nae v Oreg®!. I dov v .^rpr^ti. Kier je volja tMo^dčis si bo fedo mis-Til, «a-' in delo, tatfn je tudi uspeh, kaj Vse to! Imel je priložnost narodna proslava se vrni Se poroditi, pa se ni hot^, ker, n^oreki dvorani je mašili, da je Vse ragubijno eanj. Bil je pri drti5tvn,kpa so pri$li slahi miu so ockkrili spominsko ploščo z imeni .slovenskih fantov, ki so Za trenutek «e ji je zazdelo, da vidi svojega sina Petra, i i je bil pred dvajsetini leti tudi mornar, in pri spominu na in ^ dose- ve, ta dolgi ea>. ki je bi) že za njo, na svoje drage mrtve, ji je Jaj že nilHvi. Jaz mifilhn, da pmila ^noa zaleti v dmo • I je to res lepo število za tako Ah to je hitro mmrio Odšla ,ki, vesela, da malo ^ibino kot je Ely, - . l;da - !n takrat Vldeh tovariši in jo'okoli ^ pretro.go zaprti v stanovanjih. To se zdi na pcvi pogled aekoijlko barbarsko, ali je potrebno, ker se mornarji prav radi kaj opraskajo, predno odidejo na vojno. Oh, ta poslednji dan! Zaman se je trudila in iskala po -voji ubogi glavi, da bi povedala kaj smešnega svojemu vnuku. Ničesar ni našla, ne, samo solze so ji silile v oči, in vzdih-'jajt -o ji prihajali vj-ak i it not ek v grlo. Objemala se ga je t. *»r> za roko ter mu priporočala tisoč stvari. In tudi njemu je sililo na jo!k. — pomolita. Z večernim vlakom •>•« je odpeljala. Iz varčnosti sta šla peš na kolodvor. S i K" est r je nesel njeno potno škatljo ter pod pli a babico « svojo kn<> svojo težo. 1 Utrujena je bila, O boga starka; nič več ni mogla od prevelikega naporu zadnjih treh ali £e končaiio. da ga bo morala zapustiti, ji je trgala srce s kruto neusmiljeno silo. In v Kino je odhajal, ija e ga je imela, še ga je držala s svojimi u1k>-irimi rokami — ali gre v.-eeno — vsa njena volja, vse njene Mjlze. ves njen obup, v«e ne premore nič, da bi ji ga ohranilo! Razburjena .trepet a je po vsem telesu, stiskaje v rokah tako da je vse navzoče ganilo v srce. posebno nas starejše, ki rem /popisati. šla v Calumet, Mich. leta 1906, jaz pa sem šla v Cleveland, O. tudi leta 1906. Potem pa se nismo več videle, niti vedele, kje živimo v različnih diržavah smo razumeli njene besede injdoler nas ni "Glas Naroda" zato ji je tudi občinstvo na-j skupaj privedel. Hvala ti. Ana, vdušenn ploskalo. Potem je in Agnes, upam, da me pri-intela tudi govor v angleškem dete kmalu obiskat na Chis-jezilon, da je tudi mladina ra-jiiolnt. Tukaj moram Še omeni* aumela. vomica, vi-oko izobraženo de kle, (zatorej ti hvala. Vida. - ' .Sedaj se moram pa še poseb-. no zahvaliti Mr. in Mrs. Frank Maroldu za tako dobro kosilo, potem Mr. in Mrs. Chas. Mrhar in od kod prihajate. iRes je, da mogoče ne bo vse (tHko toftno izvršeno, kot bi se Ko pridem k,|želel0f k. gledamo m ko jim povem, kdo - v sWngki ^etrcpoli. in nai au' \T T vh Ul ta Slovenski nardd-deh, je bilo veselje, da ne mo-|ni kfyrtrres „„ ^____ , . . . . --------uspeh na vsem na- kajti Agnes je-g^n skupnem prizadevanju za obči blagor naše fbužne rojstne domovine, katera je teptana da ne«s, ko še nikoli y zgodovini toVo. .Marsikaj nam ne uga ia in mo goče nam ne bo ugajalo, ampak, v teh resnih časih bodi mo vsi sfnpni in poskušaimo tforr>rine=ti vsak svoj delež za rešitev naših braitov in sester Ona je izvrstna go-'ti, čegave^o. da bodo rfrugi naši- , "... .. i7r.Ki>«?/>Tin ™i ' a* on^ran morja iz suSrTosti. farani znali. One so doma iz fPodlipe, po kJomače -Kotarjeve sestre. (Zatorej rojaki, pišite večkrat v naš list "Glas Naroda" ker mi se takorekoč med *eboj mL.za postrežbo in M^'. AntonL^0^.?.^0; 7 VlSl? tudi PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJE. SliOVENSKE PMJB • totajT GlMabtom Matica « Cena — ll-M EnU MmU-LI JU«OSW>VANSBJU NARODNIH PESMI H aa(y &BST N A HODNIH PESMI sa a» M ib*r .................... SEST NARODNIH PESMI «a mm> ha« VeutuHol—ŠEST MEŠANIH IN MOdBtB ZBOROV ...... PSRDO JUVANEC: Zjutraj..................... 8Un«naka ...................•*» PETER JEBEB: Pelin roto; VA81 J. LIJ kf IRK : Podoknlrs.........M K«>KKO PRELOVEC: Le enkrat It ......... .......20 W»t» delo .........-........M UR. VnLABlO: Rožmarin; J OS PAVČlfi: Potrkaa ple« ......JI 12 STARE ZALOGE pa ima mo ie naslednje pesmi, kater i rc mo znižali cene: Ura. ( Orterafce himne (Vod«f>l«c>e) abertfl, SI ) M M metkih shew (Karl Ada»M) .7» Trije meftaal sharl tka)____ CGlasheea M> S'Joga r. Tudi moram omeniti,I LTat ko ta kako važni so slovenski časopi-jal1 A mi ^ slcv* o ju gleem čitala v "Glasu Naroda" .el, da bi se jima smejal. I^hižbenci so jo suvali proti pero mi, in izmučena, vsa iz sebe se je vrgla v pivi voz, kjer Zhi« ™Ttn v 011 ^ 3 se je zaključilo, da se bo Glasen žvižg glu^č r-pot koles in babiea se je odpeljala.'^to Tpold^nLi^^ \ soko Jf dvignil ,vojo cepico z rdečimi trakovi, naslonjen na polA ~ - '___j- -i-_-j- l: __. * POZOR DSLEOATJE SLOV. NAR. KONGRESA. Vsi t i* t i, ki pridete v Cleveland 4. in 5. decembra na zbo- SLOVENSKI POLKOVNIK BURJA. (Po "Zadednicarju/') •Že dalje časa se nahaja v Ameriki eden najboljših vešča-kov in strategov jugoslovan-f ske armade, polkovnik Mirko Burja. Mož si je izbral vojaštvo kot svoj stan ter ima za seboj že dolgo dobo 35 let vojaškega življenja. Prvotno ga je jugoslovanska vlada postala kot vojnega atašeja v Washington, kjer je imel odgovorno pozicijo, toda pred nekaj meseci je vlada na njegovo mesto imenovala nekega mladega srbskega oficirja, kateri se ne more po ^k^njah niti prt merjati 05 polkovnikom Burjo. Od tedaj je ostal Burja bree vsakega važnejšega posla, dasi redno prejema vsaki mesec svojo plačo. Kakor posnemamo iz cleve-jlandskeiga dnevnika "Ameriška Domovina" je začelo polkovniku Burji to breadelje pre^ sedati, radi česar je, na nasvet nekaterih prijateljev, zaprosil Peter Jereb—OSEM ZROROV (me-Md ta metenl* •• - Moški zbori OSKAR.DRV : . . . BerAra: OJ. moj *uc«l kom-. Kam mi. taatje. dur t m po}- demo ...... OSKAR DBV: prečno, ljube* moja: K» ptW ea aa raje gre: Sorti Moj očka ma konjička dva; I»ofci» eem pl-•emce; SW.ee; Je »pihnila ln« EMIL ADAMlC. Modra devojha < brl« araa jeka.. M Veo Dofi pri iwtorl ----t.".tr.rjt Jarjeve ...............^^••••it Bodi Micka domo; Kaj drnc» ta bofem; JWraiiea ........J» aepelnltal ne«, kaatata ta aale. Id ark eater. (Saitaer>_. peaml %m mladine a klavir-(tittt) --------- .n j« CA TAMBfJRICE: _ NT A GOR ESsTJS KBSI JE FLETNO, podpouri slo^ venskih narodnih pesmi za tauiburice, zložil Mar ko Bajuk...............75 .7» SUffMkf naradne a m ml ta . raikl thar fBaJnk)______ Bern IH na yianliaea. (Bajok). V asi LIJ MTRK la A. (JttOBMlMU: Vatrl«: Pa pMhl ........... ZA CITRE: P »dok n ettra. — « iveckt — r, (Be4rIJekl) _______________ ZA KLAVIR: Buri pridela. -Mtr«&w |nI]Iu aa: "Glas Naroda w tU «N)T Uteh imucrr « w *«mo% MIN -a***« 1 st\ ar. Siišimo, da se bodo 21a njega potegnili drugi na višjem mestu, ki bodo poskušali vpli-ameriško vlado, da bi ga spre- v»ti. da bo jugoslovanska vla- ~ - - da brez odloga gdstopila po4-kovn&a Burjo ameriški arma- rovanje Slovenskega narodne- ^ amerrska vlada kontno ga kongresa, vzemite v nazna- f °Zolr}.*: da ?me Bur^a nje, da glavni stan je v Slov. °fl<:!r v armado. Mar. Domta in sicer v uradu Slo l°?& llltro. 0 .tem venske Dobrodelne Zveze, 6403. šal v Londonu ministrski pred-,sedn>k Jovanovic, je takoj)" za- nje" tisto negotovo ^videnje., s katerim pozdravljajo mornarji " ^r Po dDevn ^ v kadar odliajajo. J PreJ v Slovenski j prednik T^e^priprav, Poglej ga dobro, uboga stara žena, svojega SiPvestra, Xe Xi^ f l^TJS jm*t\ do zadnjega trenutka iz oči njegove begoče Penoe, ki izgi- ne tam doli aa vedno ikl ? ,mata 20 «^eem?ber. In ko ni videla več. je padla uničena na klop. Kai ji je bito mar. da je pomeekah svojo lepo ruto! Zaihtela je na J ? iflas. v sinrfhiem strahu j sedaJ ^^ ker ^ P"" On se je vrnil počasi, - sklonjeno glavo, in debele solze PrarIJan*° za PriTedbo-so mu kapale po fieili. Naredila se je noč, jesenska noč, po- Anna P* Krafinji vrod je že gorel plin. za mornarje se je začelo življenje. On p tonal moliVi sl-flTl' irmrtn J*.n.-7 m(M3> "jTrt Piuuvmon« pa je stopal molče skozi mcfdo, čez most f=vojf» vojašnico 'de Recoirvranee" v 'tfuj. ti^ih por in dol. Ko ge je vrnil v vojašnico, je legel v svojo mrežo ter pla Šele prot: jutru je zaspal.. i smo rezervirali tudi prostor v iSMIRT KOSI. 'hotelu "Auditoriumkatere- Cnj. no, lepi mladenič" ^o ga nagovarjali hripavi glasovi f Prosim natisnite v list novi^fa .nasAloV ip na ženi-k, ki so zopet začele svojih eto korakov po trotoarju co, da so tu umrJi dve zelo pri-1 ?air.Ave 111 Tore^ ljubljeni in dobro poznani ^teri prideU- z vlakom, ali pa jakinji, Mire. Apolonija Košak,!^ pnde,te z bosotn, je jako kal v samoti Brzo ga je p>ouesla ladja na široka neznana morja, ki so bila mnogo bolj modra neuro ono krog Islanda. . Ladja, ki ga je peljala v skrajno Aizijo, je dobila pmelje, da »e mora podvizati in hiteti biez odmora. Vsled te nara^čujoče, vedno enake hitrosti, ki ni nikxiar odnehala in je bila skoro neodvisna od vetra in morja., se je zavedal, da mora biti že z^o daleč. Ker je bil čuvaj na jam-boru, je živel v svojih vi-otfnah kakor jutica. ter se izogibal množice vojakov tam spodaj.. Ustavili so se dvakrat na tiuriSki obali, kjer so dobili novih auav in mul. Videl >e orf dale<* bela mesta, ki so se sve^ tila na peščenih ravninah ali na visokih goražh. Zlezel je celo > nvojega janlibera ter radovedno glodal te rjave fjudi. zavite v 'bele plašče, ki so bili prišli v svojih Čolnih prodajat sadje Rekli so mn, da so to Beduini. V tej vročini in pod tem žgočim solncein, ki ni hotelo od-1 if hat i vkljub ]>ozni jeseni, se je čutil skrajno zapuščenega. (Nada1 je vanje priiiodojrč. J rojena V Ročici v Savinjski do-! 7 m kar lini na Spodnjem Štajerskem,'tam n^tanilK Ti?tl Pa' ko+ Po dnevu bo v uradu armado z £*5avo:-*£Stopanje u John mnericku vojeku ne odobra-vsem vam." Človek ne v^, kaj bi si mislil o takem postopanja Jugoslovan ske vlade. Ali se borimo vsi za zavezniško stvar, ali se nef Tu-kaj imamo jnngoslovauske^a častnika, ki se je izkazal za ib-bornega oficirja še v zadnji vojni in kfi bi sedaj rad postal aiktiven in pomagal zavezniški stvari. Takih mož potrebuje ameriška armada, radi desar je, Četudi so bile razne zapreke, odobrila njegovo prošnjo za vstop v aimado. Toda vse skupaj je *edaj prekrižal minister nudil potrebne informacije, kot tudi dal naslove, kje boste prenočevali te večere. Velifco se vas je priglasilo, da želite imeti stanovanja v bližini SND. In vel i ko/prostorov imamo tudi na razpolago. Amfpak, žal. vsem ne bomo morli ustreči. Zato ki je prišla v Ameriko L 1905. Zapustila je žalujočega soproga in dva sinova ter dve hčeri obe omoženi. En sin je v armadi Ona je bila večletna naročnica *4Glas Naroda." di. CRAMER OBSOJEN NA 49 LET JEČE. RUSI DOBRO SDRAVTJO SVOJE RANJENE. Sedieirideeet odstotkov ranjenih sovjetskih vojaikov se je do adaj vrnilo na fronto kakor se je glasilo radijsko poročilo, ki ga je zabeležilo omrežje CBS. ■ Anbhonv Cramer. 42.1et stari o™* ES"0A mehaifik iz Yorkville "** x"——---- V AN- ,________ ŽIVLJENJU AMEBI- v New SKg DIVJAČINE POD NASLOVOM Yorku, je bil obsojen na 45 let ječe iter na plačilo 10 tisoč dolarjev ka^ni, ker je bil spoznan krivim, da je pomagal dvema saboterjema, ki sta pristala v ameriSkkh vodah v mesecu juniju lMos, ko je prispela k flo-ridskemu obrežja nemška podmornica. da bodo semkaj dospe li saboterji vodili in vrši H sabotažo, ki bi bila uničila mostove, tovarne, in dfruge važne stavbe in skladišča Cramer je obsodbo sprejel z navideznim mirom, le obraz mu je pordečel, ko je sodnik Goddard izrekel usodne besede. Hraavni pravdni k je sftcer za-htjeval smrtno kateen za Ora-merja, rekoč, da je potrebno Jovanovič. Pota politike so rečeno, ste se prijavili dovolj;čudna. In radi tega bo moral ob času, in Ici.želite imet! sta-ipedaj ta zmožen častnik še da-fpostaviti vzigletf svarila drugim novanje pri naših ljudeh, je od-; lje brez dela sedeti v Washing- ^ ^V^ mikalo postati izdaji^ bor poskrbel v danih razmerah j tonu in čakati, da se bo enemu pač. kar je mogel tudi v tem ali drugemu politikarju zljubi-kratkem času. Torej upamo, lo -ga poslati na kako bolj važ* da bo za vse preskrbljeno. Ti- no delo. Generalštaibni oficir, sti pa, ki sjtfc se bolj pri zad-^jimak iz solunske fronte iz zadnjem prijavili, ali pa da se n.ie svetovne vojne in profesor sploh temu odboru niste pri- na vojni akademiji v Beogradu Di.uga rojakinja ki je umrla, je Mrs. Louise Presherin, in je bila doma iz Ribnice. Pisala ________ __________ .. ______________ . , ^^ se je KosiČ in je prišla v Ame-1 javili, "imamo še na razpolago W ne sme eraniti terrtveč mora riko leta 1903. Zapustila je 4'prostore,!ri so pa izven blioine, mirno sedeti, dasi bi se sam hčere; vse omožene in enegajto je v nas^ju Coll in wood in najrajše vrerel v vojni motež. sina. Vjen soprog in en sin Enclid, kar tudi ne bo otežko- Toda upirati se ue sme višjemu uta umrhi pred nekaj leti. |č?no s pouiiono karo dobiti. V povelju, temveč mom molčati Iskreno sožalje obema druži- prvi vrsti pa se javite na gori in se v nadalje lenuhariti. nama. ' označenem nasTbvu in odbor bo; Ke pišemo tega za to, ker je ki na račun Amerike. L Sodnik Goddand je dejal, da je ferekel tako sodbo iz razloga AMERICAN WILD tIFE V knjigi Je natančno popisano Mr-Ijenje posameznih tiraU. iire^ih na suhem, v tnorju ln t zraku, tako tla bo vsakdo, ki liabl naravo la nj«-nu pestro živalstvo, knjigo bral s TelikUi zanimanjem, ker bo v njej naSel marsikaj la življenja divjih tirali, kar mn doee&aj Se nI bilo znano. Pnotno Je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petlb knjigah, toda je slednjič izfila v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrCenJa prinflšs POPOLNI PflPIS ŽIVLJENJA AM K RIŠKE DJVJAČINE. Knjigo bo z uillkoas bral lovec, ker oavaja ln popisuje vse ilvuU. ki Jib Je dovoljeno in prepovedano streljati; faroer, ker so {Napisane 21 vali, Id na poljn koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribW, ker so v knjigi naštete VSE ker je bilo očitno, da se Ora- K1 2,VE V AMKRI§KIH kakšne Vas pozdravljam 3 spOstova- posTtušal vse, kar je v njegovi njean. ImoČi. da vam nudi postrežbo Mary M. Panian, glede prenočišča Roundup, Mont, i Odbor je tudi določil (skupen polkovnik Burja Slovenec, ampak radi tega, ker smo prepričani. da bi ta mož lahko Veli- ko storil za skupno zavejnjfko nje , mer rfi nrav zavedal, naičrte imajo saboterji. iffa tri leta ječe in tisoč dolarjev kazni je bila obsojena tudi "Ft-ddhnga Engemann, stara 34 let. keT je tndi sodelovala v kro7?km soboteriev in je bila enkrat I^ibica nemrčenega sabo-terja Kerlinga, Blejstvo. da je pričala proti saboterju Lerner-tn ki je bil končno spoznan ne-krivvm izdajstva, je ni rešilo pred kaznijo za njeno delova- Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; C slik v naravnih bamb. v velikosti eele strani, 1 ar Ima 778 strani. Velikost knjige Je » x t fatfev. Knjiga opisuje senate, ptife, ribe, W»- zlatimi Črkami. POMISLITE, TO KNJIGO UHKO 1 tO BITE H EDA J ZA CENO: Sedaj I3.M Naročilu pgOJite .... KNJIGARNI KLOVENIO PUBLISHING OOMPAST a« W. I8tb STEE8T, NEW VOBK.