Jntran|a Izdaja. 395. tovimo. V Uimimi v ponrteliel. Ine li novembri ino. Cena 4 vtauurl«. Letnlk XUII. Jvtrania lsftaia v L|«M|aali vse lcto............ . . . K I2-— pol leta................, 6*— Cctrt leta...............» 3'— na mesec...............M 1*10 Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se ne vratajo. Oredntttvo: Knaflova olica it. 5, (v arittičja lev») teleta it 14. Iihaja ¥sak dan zjutraj. Fosaatut itevilka 4 whMr|* lnserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vln. Pri većkiatni tnscrdj! po dogovor«. Na pismena naročita brez Istodobne vposlatve naročnlne te ne oiira. J«traa|a lsta|a po pošti za Antro-Ogrsko s vse leto...............K 18*— pol leta...............„ 9-— ćetrt leta...............„ 4 50 na mesec................• l'6O Za Inozemstvo ćelo leto.........„ 28*— (JprafaistTt: Kaaflova alica 5V (spodaj, dvoriičelevo), telefoa it.85. Najnovejše vestL — Brzojavna ln telefonska poročlla „Slov. Narodu -„ Položaj češko-nemških spravnih potaja nj. (i. — Praga, 14. novembra. Vče-raj so se nadaljevala posvetovanja med voditelji obeh narodnostnih strnnk na Ceškem. Avspicije za eelo s prav no akcijo pa se tud i včeraj ni-kakor nišo zboljšale. Čelu pred vsem vstrajajo na stališču, da morajo priti v plenum deželnegu zbora od posu meznih pododsekov že sprejeti predloži, med drugim tuđi jezikovni zakon, ki je bil v odseku žisatelja in filozofa ter toči solze po njih Iju beni očetu To Istoj u. Tuđi ruska oblast va se udeležujejo na poizvedovanjih, ker se l>oje, olnoma obupana. Dobila je živč-ne krče in v svojem obupu si je hotela prerezati žile na rok i z nožem ter po>kusila na ta način izvršiti sanio-jthDr. J^«* ilejstvu, da je od žalosti pri tein oslabela, je jjripisovati, da ni mogla izvršiti samomora. Ka ji je zabranila ta korak. Grofico serlaj jako t-ivogo nadzorujcjo in stražijo. (■. — Varšava, 14. novembra Kintitje, s kuterimi je grul' Tolstoj v iiailnjein ćasu govori 1, priiK>vedujejo, da jim je govori 1 nmo^o o tem, da to^a življenja, ki ga je vžival sedaj na Jasni Poljani, ne more već prena-šati. —■ Grof Tolstoj na svojem be#u ni vzel s se\nyj ničesar. I^e njegov /dravnik dr. Mukovickv, ki je ob-enem tuđi njegov najzvestejši pristaš gn je sprenijjal in nm je moral obljubiti, da o tem nikoniur ne bode ničesar ]>ovedal. Izraza se nada, da l>ode mogoče Tolstoja zopet spraviti do-inov, toda vsi tišti, ki fra dobro po-znajo in zlasti dobro poznajo njegovo ^Mlločnost, dvomijo, da bi se to posrećilo. Zdravstveno stanje starčka ni zadovoljivo in hati se je, da ne bo mo-^rel prenesti trdejra življenja v samostanu in da veliki pisatelj ter filozof kmalu postane žrtev svoje odlocitve. Bolezen srbskega prestolonaslednika Aleksandra. B. — Belgrad, 14. novembra Zdravstveno stanje prestolonasledui-ka Aleksandra je bilo včeraj zadovoljivo. Portugalski kralj Manuel se naseli v Belgiji. G. — Bruselj, 14. novembra. Portugalski ex-kralj Manuel se naseli v blizini Brusi ja v Belgiji. Nov trik v dr. Crippenovi aferi. G. — London, 14. novembra. V dr. Crippenovi aferi se je pojavila zopet nova vest. V Vicipegu v Ameriki se je baje na enkrat našla dr. Crip-penova žena ga. Bel Elmore, ki se je po zagovoru drja. Crippena ločila od njega in odpotovala v Ameriko. Policija v Vicipegu baje strofo straži go. Bel Elmore in ona je tuđi že priznala, da je ree dr. Crippenova žena, ki je bil radi umora nad njo ob-sojen na smrt. Radi tega dr. Crippen ne eme biti nmorjen. V Londonu se smatra to novo vest zopet za izum dr. Crippenovih prijateljev, ki ho-čejo na ta način doseći, da se iz vrši-tev smrtne kazni odloži ter doseže po-milošoenje za njega. Samomor mornarja. G. — Frij» 14. novembra. Tukaj se je ustrelil mornar vojne mornarice Raumaver s svojo službeno pniko in sicer iz strahu pred kaznijo. Interesantno pri tej stvari je, da se je Raumaverjev brat, ki je slnžil pred njim tuđi v vojni mornarici, istotako pred par leti ustrelil iz isteka vzroka. Požar v Bruslju. G. — Bruselj, 14. novembra. V mestu in sicer v tekoimnovanem starem mestu, je izbruhnil velikanski požar, ki je uj>epelil mnogo his. Škoda je velikanska. Povodenj. G. — Bruselj, 14. novembra. Po ćeli Belgiji so velike po vodilji. V ne-katerih krajih je situacija jako kritična. Elsner — imenovan. Slovenožrei pri grahkeni nadso* dišču so s jiouiočjo svojega somišlje-nika ministra liochenhiirgerja dosegli svoj nainen. K 1 s n e r j e i m e-n o v a n £ u p r e d s e d ii i k a Iju b-Ijanskega deželnega sodi-sca. To imenovanje jeudarec s p e s t j o po obrazu s1o ven-^ k e g a naroda. Med inno^ofcte-vilnimi vnebovjiijočinii krivicami, ki jih je sjedanja vlada že storila Slovencem, je ta n a j b o 1 j k r i č e č a, n a j b o 1 j eklatantna i u naj-h o 1 j r a z b u r 1 j i v a. Mesto deželnosodnega predsednika v Ljubljani je bila diAgo vrsto iet priznana slovenska p o -šest. To nam je ugrabila ravno ti-sta vlada, ki se v drugih kronovinah postavlja na stališče, da ima vsak narod zaupanje samo do uradnikov lastne narodnosti. Tista vlada, ki na primer na fVškem izdanja eeške uradnike iz neiiiškili krajev, je v naši slovenski deželi poteptala tu načela 2 izzivajoeo frivolnostjo in kakor v za-Mneh na ugrabljeno nam inesto fH)sa-ilila moža, ki je neštetokrat pokazal, »la je srtlit in neizprosen inusj>rotnik slovenskeg-a naroda in njegovih te-ženj. Prezirajoč vse utemeljene protest \ je vlada imenovala Elsnerjn, tiasi ni niti najsposobnejši niti naj-starejši med tištim i uradniki, ki so ino^rli priti za to mesto v poštev. Vlada je prezrla ćelo vrsto starejših in zmožnejsih sndnih uradnikov, Sh)-veneev in Nemcev, samo da je mog'la imenovati najzujrrizenejče-g a N e ni c a Elsnerja. S tem imenovanjem je vlada postavi] a j u s t i c o v s 1 u ž b o n e m š k e politike, zakaj očitni namen tega imenovanja je, z v p o-rabo moči, ki jo ima deiel-r.osodni predsednik, pospe-š ev a t i germanizacijo. Gra-žki nadsvetniki se vesele kar očitno, đn bo Elsner spravi 1 k ljubijanske-mu deželnemu sodižču kar rnogoee Nemcev in spremenil ljubljansko de-želno s r e in e-21 i I o. Vse dosedanje delovanje in ne-hanje novega deželnosodnega predsjednika je bilo tako, da slovensko prebivalstvo ne more imeti do njega absolutno nobenepa za u panja in nara v n o j e, da bo to p a d1o t u -di na vsa justico. Polom na Koroškem. Pri polomu, ki je nastal po krivdi inonsignorov VVeissa in Kay-serja v klerikalni gospodarski organizaciji na Koroškem, igra veliko vlogo premogokop Sonnberg. Kayser ga je kupil leta 1907 za 270.000 kron in vtaknii vanj ogromne svote, ki jih je ukradel monsignor \Veiss v zvezi klerikalnih posojilnic. Za spoznanje značaja te kupčije bodi omenjeno, da toži sedaj dunajski inženir Odermatt prejšnjega lastnika tega premogo-kopa Zunzerja na plačilo 150.000 K provizije. Sedaj pa se vpraša, koliko je v resnici vreden premogokop, ki je bil prodan za 270.000 K, od katere svote pa je bilo več kot polovica obljubi jt^nega le kot provizija? Najnovejša kazenska akvizicija je. soilni uvskultant nektlanji A mošt Cham, vs^ulaj Ernst Cham. Kazinotje i majo nad to akvizicijo ta.ko dopa-dajenje, da jo razpostavljajo v izložbi kazinske kavarne kot nekako novost zimske stvzont\ Iia/.stavljcni Ar iiost vzbuja občiio veselost. Po^elmo med tišti mi, ki ga pozna jo še izza čašo v, ko je ogitiral |>o »Je^eiiicah, meti tistimi, ki se ga sjunuinjajo, kako je organizira! in revolncijonirai ljubljanske delavce in med 'listimi, ki ga i majo v spominu od tedaj, ko je šo rogovilil p r e il kazino. Takrat je Ar-nošt Cham prisegel na geslo »č a s t ii :i r o d , r e s n i c a , st daj pa kaže v kazinskem izložbenein oknu, kako si to načelo razlaza. Za Kranjsko nemskutarijo je Krnst Cham vseka-ko pridobitev in u parno, da jo bodo znali jm> zasluženju ceniti. Čestitamo neniškutariji, da so Chama pridobili, kakor si čestitajo vse slovenske stranke, katerim je že pripadal, da so se pa iznebiie. Spomenik Adamiču in Lundru. V soboto je koneno okrajno crla-varstvo resilo prošnjo za dovoljenje j>ostaviti septemherskima žrtvama Adamiču in Lundru na jM>kopalis"ču spomenik. Kako je okrajno glavar-stvo prošnjo resilo, nam se ni znano. Odlikovanje gosp. Levičnika. Predsednik ljubljanskega dežel-nega sodišea g. Albert LeviČnik je šel v pokoj in mu je bilo pri ti pri-liki podeljeno plemstvo. Ooriška fflmnaiija. Profesor dr. Joe. Tominšek v Ljubljani, avtor grčke in latinske slovnice, aotrudnik »Ljubljanskega Zvona« in »Laibaeher Zeitung«, vitez Frano Jožefovegra reda, je imenovan ravnateljem državne gimnazije v Gorici. Za slovenske urarje. V večjem slovenskem trgu bi lahko lepo izhajal dober slovenski urar. Okolica je vga sloven&ka, izhajal bi tedaj gotovo dobro. Kdor se za to mesto zanima, naj se izvoli obraiti do podpisanega uredništva. Slovensko gledalUie. Kot popoldanska predstva igrala se je burka v treh dejanjib: »Svet brez inoških«; spisala Al. Engel in Jul. Horst. Vsebina te burke obdela-vala se je že v najrazličnejših stro-kah. Ženska emancipacija bila je že povod preranogim pravdam, ki so se pa vedno končale s njih porazom. Zgoraj imenovana pisatelja resujeta to vprašanje v obliki učinkujoče burke. Tri nazivajooe se sovražnice inoških, izgube tekom osmih dni svojo pamet — emancipacijo in se do ušes zaljubijo, brez moških jiin ni več živeti. Prva, ki dobi svojega fanta, je seveda voditeljica teh treh emanci-pirank. Zdrav, naraven humor pre-veva vse delo; da pogrešamo v njej vzgojnih momentov, se razume samo ob sebi. Zato pa nišo te in enake vrste predstave za otroke, kar naj vpoštevajo starši, ki pošiljajo v gleda li sce svoje malčke. Igralo se je puvšalno tako za dober povoljno. Včasih je stopilo tuđi plavanje v akcijo. Pohvalno omenimo g. Dani-1 o v o, kot izborno voditeljico eman-eipirank. V svojih dveh sekundant-kah gdč. Thalerjevi in ge. 11 i-č i č e v i našla je sebi vredne soigral-ke. Eleganten vzgojitelj za pametne žene bil je g. N u č i č. Posredovalci so mu bili g. B u k š e k in gospa, go-spod P o v h e in g. V e r o v š e k. Nekterim izmed teh se je že samim smešno zdelo in zato so se sami pri sebi smejali, kar seveda pod nobe-nim pogojem, tuđi pri polpoldanski predstavi to ni dopustno. G. Boh u-s 1 a v je pokazal, koliko se da storiti iz navidezno malenkostne vloge; po-vzročil je ogromno smeha. Krasen dan je bil vzrok, da je bilo gledališce slabo obiskano. —b— Slavčev Martinov večer. Nič novega ni, da Štejeino Slav-čeve večere med najboljše priredji-ve, ki nam jih nudi naše mesto. Vaje-ni smo, da pričakujemo od vrlih naših pevcev kar najboljše in v tem pričakovanju nas je potrdil zo|>et včerajšnji Martinov večer. Vzoren red in siguren nastop pevcev, od ka-terih se je poznalo slehernemu, da se zaveda naloge, ki mu je stavljena, sta posvedočila dobro disciplino v društvu. Spretno izbrani spored je poviša 1 užitek večera. S arecno roko izbrana uvodna peseui »Ty klašter-sky zvony«, ki stavi na pevea kar največje sahteve, je bila manifestacija prijateljstva, ki veže tako harmonično Slovenca in vsled ozkih in srčnih stikov pred vseni Slavca z na-£nni severnimi brati. Viharno na<-vdušenje, ki je je izzvala ta pesem, s3 kar ni hotelo poleči, dokaz, kako se zna oživeti tuđi naše občiustvo v inil«-7voke iz severa. Sledil je VolaričVv četverospev »Razstanek« in njemu hrvaški zbor s tenorovim saino^pe-vom »Goriški kraj« ,oba viharno pozdravljena, oba proizvajana z dovrše-nostjo, ki je, brez pretiravanja, bila cbčudovanja vredna. Starega znanca, \rilharjevcga »Mornarja«, kojega krasna melodika in realistična kom-I>ozicija, šega i>oslušalcu z elementarno moojo v l>rsi, smo slikali v iz-borneni baritonu g"os[KMla Vrouka. Od več bi bilo ohširno opisati učinkov^a-nje te obče znane pesmi, ime Vouko samo nam je jx>rok za brezhibno in z glol>okim razumevanjem izveden prednos. Koncert ni del sporeda je ob-segel še oba (lomača zbora. »Vsi so ]>rihajali« in »Odpiraj, dekle, kamri-co«, od katerih je proizvajal zbor z lasti pesem »Vsi so i>rihajali« uprav mojstrsko. Med posamezriimi pijesami je proizvajala frodbn neumorno razne g'lasbene točke. Poleg^ (eh, na koncertni visini stojeći li iz-vajanj pa so nastopili Skoj>ee, Zav-Iar in Furja, trije junaški policaji, ki so izzvali s svojim komičnim nasto-pom prave salvo smeha. Po končanom s]x>rodu in že med posameznimi točkami se je razvila prav domača in prijetna zabava, pa tuđi za po-skočno ni Luli no je poskrbel odbor. Ćelo premajhen je bil prostor za plesa željne pare*. Umri je v soboto zvečer po kratki bolezni posestnik in stavbenik v Ljubljani g. Jakob A c c e t t o. Pokojnik je bil vedno zvest narodnjak. — Snoči je umri učitelj v prisilni delavnici in marljivi pevovodja različnih pevskih društev g". Alojzij Sax. Blag jima spomin! Tržaški vlomilec are to van v Ljubljani. Ko sta v noči od petka na soboto patrolirala dva policijska stražnika po Karlovski cesti, sta od daleč zagledala dva rnoška, katera sta se ti-šala k zidu specerijske trgovine Aloj-zija Jerančiča. Ker se je stražnikoma to zdelo sumljivo, sta ju hotela legi-timovati, toda ništa dobila nobenega odgovora. Kar naenkrat pa sta neznanca postala pijana in je eden pa-del na tla, obenem pa je vrgel tri v papirju zavite vitrine v jarek. Tuđi drugi se je spodtaknil in pri tem i položil na ulico 38 cm dolg jeklen drog. Naenkrat pa sta oba postala zopet trezna in se spustila v beg. Eden je bežal po Karlovski ce*ti proti mostu, drugi pa v nasprotni ameri v mesto. Stražnika sta takoj ielefo-nično iz stražnice na Karlovski cetiti obveetila o dogodku vso policijske stražnice. Na Starem trgu sta beže-Ćemu prišla nasproti že dva stražnika in ga aretovala. Aretovani »a zove Gašper Magacin, rojen 187H v Trstu in tja pristojen ter je po pokliču mesarski pomoćnik. Na strazni ci se je izgovarjal, da je nameraval iti v deželno bolniŠnico. Policija pa je dognala, da sta nameraval a v Ioni iti v Jerančičevo specerijsko trgovino, kar pa je pazljivost stražnikov preprt^čila. Aretovani Magacin je ze-lo nevaren vlomilec in spada k družbi tržaških vlomilcev. Pred višem pa je Magucin dobro znan z ljubljau-hkimi razmcraini. Magacin je pred 5 Jeti v noči od 5. na 6. aprila viomil v družbi 441etnega Alojzija Kasteli-ca v Jerančičevo trgovino, kjer hta ukradla okoli 20 kg kave in 8 kron denarja. Obadva vlomilca sta se takrat odpeljala na Dolenjsko. V Mirni sta prodala 10 kg ukradene kave. Od tod sta šla drugi dan v Mokronog, kjer sta na sejmu neki jKMestnici ukradla iz žepa večjo svoto denarja. Kmalu pa sta bila po orožnikih arc-tovana in izročena okrožnemu sodi-šču v Novem mestu, kjer sta bila ob-sojena v večletno ječo. Poizvedbe so dognale, da sta se Magacini in njegov u beg] i tovariš pripeljala iz Trsta v petek j>opoldne s poštnim vlakom. Na kolodvoru je obadva pričakoval nek tretji neznanec. Vsi trije so wli v neko gostilno v Kolodvorski ulici, tam skupno sedeli, s*> prav tiho v laš-kem jeziku pogovarjali in se gotovo domenili, kako bodo izvršili vloirj. Magacinova tovariša sta okrog 25 let stara ter je eden suhega, bledega \>braza, temno oblečen, drugi pa je, škilast. Magacina je policija antro-I>ometično zmerila, fotografovala in deželnemu sodišču izročila. Iz sodne dvorane. Nesreča bivše primadone slo\en-skega gledališča. Te dni je bila pri dunajskem deželnem sodišču obrav-nava o tožbi, ki jo je naperila bivša primadona slovenskega gledališča (za časa Juvančiča) gospa Collignon-Szymanska proti dunajski dvorni operni pevki Sahi Cahier na plačilo 5446 kron. Gospa Collignon je prišla letos na spomlad na Dunaj in je prosila gospo Cahier, naj ji pomaga, da dobi engagenrnent pri kakem gledali-šču prve vrste. Gospa Cahier je bila mnenja, da se mora gospa Collignon najmanj še eno leto učiti petja, pred-no bo tako dovršena pevka, da bo LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) Mirno in nepremično je sedela pri vratih in pazila, kdaj se odpro vrata Sveti ino ve spainice. Hotela se je prepričati, če pojde Svetlin ponoći k Elviri in če mu bo Elvira odprlu, hotela je natančno vedeti, kako dalec se je že razvilo razmerje med Svetii-nom in med Elviro. Ni bilo treba dolgo čakati. Še predno je ura polnoč bila, je Olga za-slišala rahel šum na hodniku. Komaj slišno so se odprla in zaprla vrata. Svetlin se je v temi plazil proti koncu hodnika, kjer je bila Elvirina soba. Dasi je stopal s skrajno previd-nostjo, je vendar Olga slišala vsak njegov korak. Zdaj je z največjo rah-lostjo i>otrkal in nekaj trenotkov pozneje se je slišalo, kako je vrata za seboj zaklenil. Olga se je zganila. Njena prva misel je bila, da bi pohitela v Elviri-no sobo. A to misel je hitro opustila, saj bi ji ne bilo nič pomagano, če bi Svetlin in Elvira vedela, da njiju razruerje ni za Olgo nobena tajnost več. Masčevanje! Samo po maščeva-nju je Olga hrepenela. Po takem ma-ščevanju, da bi Svetlin iu Elvira tr-pela enake muke, kakor jih trpi zdaj ona. Kaj, ko bi ustrelila Elviro in Sveti ina 1 Će bi v trenotku naj več je-ga ljubezenskega uživanja stopila pred njiju in jima izpihnila luč življenja, ter in ličila vso srečo in vse nade! Olgi je ta nacrt ugajal. Vedela je, da ima Svetlin na svoji ponoćni omarici vedno nabit revolver in da bi se ga lahko polastila. Živo si je predstavljala, kako bi potrkala na Elvirina vrata in zahtevala, da se ji odpre, kako bi z revolverjem v roki stopila v sobo, kako bi Svetlinu in Olgi očitala storjeno prevaro, vse njiju laži in vse njiju hinavstvo, ter naposled dvignila revolver in ustrelila, najprej njega in potem njo . . . A kmalu ji tuđi to ni zadoetova-lo. Rekla si je, da smrt v trenotku največjega blaženstva ne more biti grenka in rekla si je, da bi bilo njeno masčevanje le nepopolno in polo-vičarsko, če bi je izvršila na tak način. Olga je tuđi spoznala, da bi 8 ta-kim umorom le vsemu svetu razkri-la svojo nesrećo in samo sebe pahnila v ječo. Ne, živita naj, a trpeti morata vse življenje, prav do zadnje ure. Še ko bom že davno v grobu trohnela, bo moj duh stal med njima in jima zapiral pot do združenja, pot do sre-če, ter jima grenil vsak trenotek do zadnje ure. S tem sklepom je zapustila Olga svoje opazovalšče. Užgala je luč in zaprla ter zaklenila vrata. Naj bi Svetlin in Elvira še to noč uživala Ijubezensko srečo nemotena, v mne-iiju, da za njiju razmerje nihče ne ve, dan plačila ne izostane. S to mislijo je Legla Olga v posteljo, prav kakor bi ji nič več mar ne bilo, kaj se godi nekaj korakov od njene spainice. II. Na koncu vaši sredi malega vrta je stala revna koča, najubožnejše prebivališče daleč na okoli. Mati Va-ljavka, ki je gospodinjila v tej koči, je v svojem življenju doživela mnogo zlo. Ubostvo jo je vedno trio. Mnogo let je vstajala ob dveh zjutraj in nosila kruh in mleko v Trst. Dan na dan je premerila to več ur dolgo cesto, a dasi je štedila, kolikor je mogla, je vendar komaj zmagovala toliko, da je preživljala rodovino. Prišla je v vas huda bolezen in na en dan ji je ugrabila troje otrok. Ko ji je potem umri še mož ter jo pustii skoro brez sredstev z malim sinkom samim, tedaj je mati Valjavka ne* hala hoditi v Trst in nehala hoditi v cerkev. Izgubila je vero v nebesko pravičnost in postala trda gospodi* nja, ki je pač delala ves ljubi dan, ki pa ražen svojega sina ni ljubila niko-gar na svetu. Da bi se laglje preživ- ljala, je jemala na stanovanje vsako-vrstne ljudi, ki jih drugod nišo nikjer marali. To ji je pač škodovalo ua do-brem imenu, ali mati Valjavka se za to ni menila. Njena edina skrb je bila, pridobiti toliko, da bo njen sin Matevž mogel živeti in si v življenju pomagati naprej. Tako je živela mnogo let. Z ljud-mi je obče vala le toliko, kolikor je bilo največ potrebno, bila je malo-besedna in neprijazna, in sama je priznavala, da obdaja njeno srce trd led. Pa je prišel dan, ko so je ta led raztajal. Ko je bil Matevž petnajst let star, so ga nekega dne prinesli krva-vega domu. Tu ja kočija ga je podrhi in ga povozila in mu zlomila obe roki. Tedaj je po dolgih letih zadrh-tela mati Valjavka, se vrgla pred posteljo svojega otroka na tla in tako strašno, tako obupno jokala, da so radovedneži kar bežal i od niše. Poklicani ranocelnik je dečka preiskal, zmajeval z glavo in končno materi Valjavki naznanil, da bo treba dečku odrezati obe roki. Takrat je mati Valjavka položila svojo trdo roko ranoceluiku na ramo in s strašno odločnostjo je rekla: Ne! Rajši naj umrje, kakor da bi živel pasje življenje kot uboiec brea rok. (Dalje prihodnjič.) mogla nastopiti na gledali&ću prvega reda. Ker je gospa Collignon pojasnila, da nima za to potrebnih srcd-stev, se je gospa Cahier zanjo zavzela pri različnih poljskih aristokratih, s kat eri mi je bila znana in dosegla, da so dali primerne zneske za pevsko izobrazbo gospe Collignon. Zrne njeno jo bilo, da se bo g. Collignon pri g. Cahier učila peti, da bo plaćala ta poduk, ko bo imela engagement in bo takrat tuđi vse povrnila, kar ji bo dala gospa Cahier za življenje iz de-narja, ki so ga dali na razpolaganje poljski aristokrati. Meseca junija je g. Cahier s svojim inoženi odpotova-la na Norveško, kjer ima posestvo in je vzela g. Collignon seboj, eeš, da ne bo treba poduka prekiniti. Tam so seasoma nastale diferenee in ko je g% Collignon rekla o gospodu Cahier-ju nekaj žaljivih besed, je morala hi-šo zapustiti. Navzlic vsem poniznim prošnjam ji gospa Cahier tega žaljenja njenega moža ni odpustila. Ta dogodek je dal povod za tožbo. G. Collignon pravi, da je bila že priznana pevka, ki je na poljskem gledaliseu pela prve partije, ko se je seznanila z gospo Cahier. Le-ta jo je nagovarja-la, naj se pri njej izvežba in obljubila, da bo zanjo ves ta čas skrbcla, <*eš, da bo potom #. Collignon lahko dobila, onga^rement z najmanj 600 K na mesee. Samo vsled teh obljub je #. Collignon pustila svoj engrage-ment, ki pra je imela in se šla h #ospe Cahier učit. Na Norveškem sta jo gospa in gospod družabno zapostavljala in jo naposled poslala nazaj na Dunaj, iVš, naj tam ua nju pocaka. Ražen voznega listka sta ji za pot in za življenje na Dunaju dala vsesra skupaj 20 K. Obravnava se je preložila, da se zaslišita gospod in gospa Cahier. Razne stvari. * Rodbinska drama. V vaši Stei-mi na Českem se je te dni odigrala krvava rodbinska drama. 161etna hčerka ondotnegra gostilniearja je maja meseea t. 1. povila sineka. Oče-ta mlade matere je to grrozno razježilo, ker je imel sam že 10 otrok. Te dni je pa oče speci svoji hčeri in nje-nemu otroku razklal glavo s sekiro, polegr teg-a pa zadal hceri še nekaj rnn z nožem. Nato je šel k bližnjemu vodnjaku ter se je utopil. * Umor na poročni dan. Sin Tcmečkega posestnika Ivan Todo-r e s c u iz Temeresta na Ogrskem je prišel pred mesecem od triletne vo-jaske službe. V domaći vaši je imel za ljubico 151etno dekle, s katero se je hotel te dni poročiti. Večer pred po ročnim dnevom je pa dekle izgini-lo. Nesrečni ženin je končno zvedel, da je šla njegova nevesta k vdovcu Avramu, s katerim je živela že dlje časa v prijateljstvu. Zjutraj je šel varani ženin v stanovanje svojega tekmeca, kjer je ustrelil njega in svojo nevesto. Bila sta takoj oba mrtva. * Najstarejši avtomati. V današnjem veku raznoličnih avtomatov je vredno vedeti prveg-a mojstra, ki je počel (ielati avtomate. Bil je to moj&ter Arclivtas v Tarentu, ki je 1 408. pred Kristusom na])ravil iz lesa tfoloba, ki je letal. S tem polobom se je produeiral v Rimu. Isti Archvtas je šesta vi 1 tuđi umetne^a leva, ki je rjovel kakor živ in skakal dvajset korakov daleč. * Dragi poljubi. Cesar Oton IV. je srečal na sprehodu v Floren^I krasno dekle iz odlične rodbine. — Berto Bellincioni, prav ko je šla s svojo materjo v cerkev. Krasno de-kie je cesarja tako očarala, da je skočil k nj i ter ji ukradel poljub. Tu > razžaljenje« je moral cesar drag-o plačati, moral je namreč dekletu podariti ohširno veleposestvo Casanti-no v Roinanji. — Grof Fuleo v Mar-selju je v 11. stoletju je nekemu dekletu f>oe nišo več videli. Odprli so njeno stanovanje, a to je bilo v najlepšeni redu, samo kuharice ni bilo tam. Naposled je policija preiskala posteljo, ki je bila vzorna post lana in je sama našla kuharico umorjeno. Bila je zadavljena in oropana. Policija zdaj išče pruskega morilca, a ker je imel ta več dni časa pobegniti, je naj brz že na kakem varnem kraju. * Grozna smrt hribolazca. Profesor v Igla vi Oskar Mahler se je od-pravil dne 23. oktobra na Visoko Ta-tro. Ko je privšel na vrh Tatra Alja, je hotel še dalje, ker je hotel na vsak način do se č i Barnngjnstornov vrh. Dasi so mu prijatelji svetovali naj to turo opusti,ali naj vsaj vodnika vzame na pot, si ta ni dal ničesar do-povedati in se odpravil na pot. Ko se več dni ni povrnil, je posla I nj^-jrov oče eksfMHlicijo na Ta tro, ki pa se je vrnila brezuspešno. Sele zadnje dni so našli njegovo truplo v neki koči. Dognalo se je, da je protVsor padel s preoejšnje visočine ter si zlomil obe liO^ri. Imel pa je vt-nclar toliko moči, cia se je pri plazi I do bližnje koče. Tu ie zaman čakal rešitve. V nekoliko »liu'h mu je [Hišel žive/ in ubogi profesor je moral umreti vsled lakote. Temelji amerikanskega uspevanja. Z zavistjo g-ledajo prebivalci sta-rega kontinenta čez »veliko lužo« na Zedinjene države severoameriške, to skupino mnogočno napredujočih,pro-evitajoeih in bogatih dežel, kjer se zdaj stvarjajo pogoji, da prevzame nova rasa, ameriško pleme, politično gospodarsko prvenstvo nad vsem svetom. Razvoj Amerike je čudovit, kajti hiter je in velikanski, in marsikdo se vprašuje, iz česa je vse to zraslo, kako je moglo vse to nastati, na kakšnih temeljili sloni ta grandijozna stavba. Na vsa ta vprašanja je pred nekaj dnevi odgovoril odličen pozna-valec ameriških razmer na nekem znanstvenem predavanju na Dunaju in sieer na tako zanimiv način, da ne bo odveč, če rekapituliramo njegove glavne misli. Štirje so elementi, iz katerih se je razvilo vse to, kar je dalo ameriš-kemu plemenu njegov značaj in njegove specifične lastnosti, in kar je porodilo razmere, iz katerih rase moč in veljava zlasti Združenih držav. Prvi teh elementov je puritani-zem. Znano je, da *o prav za prav angleški puritanci obljudili sedanje Združene države. Za pustivši domovino, so ponesli seboj svoje stroge nazore o življenju in o človeških dolž-nostih. Ta vera v nravno čistost, to trdno '/nupanje, da je nravnost pred-pogoj poštene mu človeškerau napred-ku, ta stroga resnoba, ki karakteri-zuje puritanstvo, ni izumrla. Spre-menilo se je to naziranje pač sčaso-ma in se ub!.*rV!r>, ali puritanski duh vlada še vedno in Američani Iberijo še dandanes vse pojave življenja 8 puritanskim merilom. Nie tega np kaže bolj, krikor boj proti trustom, ki so pac izkoriHČcvalneg.i značaja, ki ]>a i majo tuđi svoj 3 dobre strani. Gospodarsko in pol:liono prvenstvo Amerike je v mriiirih ozirih odvisno od trustov, ali vzlic temu jim je naj-večji del anu-riaoa«leno uvmo v lastnem zadražnem donra ▼ Ljubljani u Suajski cesti St. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K SS9110.121-11 upravnega premoženja................K 2O.T7S-51O-59 obrestuje hranilne vloge po 4 Vio broš tsaktga odbitka centntga davka, katoroga plaćaj* pooojllnloa uma sa vloznlke. Sprefema tnđl vloge na tokoči ratu ▼ ztox! a iokOTaiai prometom in jih obreataje od dne vlofle do dne dvlga. Stanje hranilnih vlog nad .............K 20.000.000 Posojuje na semljlsča po 5l/,0 * tl*\ nm amortlsaeljo ali pa po a1 ,° „ broš anvortlzaolj« p na menice po a' 0. Posojilnka sprejema tuđi vsak drugi ntćrt glede amortizovanja dolga. U HAD NE DBE: vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. ixven nedel] in praznikom. Telefon it. 185. PoMne hrmnJlnlce račva »t 82S.40S. Kapajte večerao izdajo „Slovenskega Naroda„. Usojam si vljadno opozoriti, da sem previd 9 ^ « ibno zadimili Afe teae* Zifljeiste zavamiliice. * ^ aajooaojol zavod no kontinentu. 3^ w Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno lf£ K VLff^ vsakovrstna posojila in kredite J ^ kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. ^. v Leo Franke, Ljnbl|anay Kongresni trg 6,1. nadstr. v JfojveEja, najvarnejša slovenska hranilnica Mtstii hraiiliiu ljabliansRa v Ljubljani. Prešernova ulica štev. 3. Njen denarni promet znaša koncem leta 1909 518 miliJonOT K, obstojeČe vloge nad 38 milijOttOT K, a rezervni zaklad nad 1 milijon kron. Vsaka izjpiba vloženega denarja je nomogoža, ker je pri tej hranilnici iskljniena VSaka Spekulacija * tem denarjem. Vloge se obrestujejo po "J m a brez vsakega odbitka. Ima vpeljane domaće hranilnike m kreditno društvo. Posoja na posestva po 5% obresti in proti odplačilu po najma nj »/,"/• na leto. Leta 1873. ustanovljena delniška družba Kran}ska stavblnska družba v L|ubl|anl Stavbeno podjetniitvo; pisama za arhltoktnro la gtarboaotoiurtika dola; toianiro la mlzanrtvo s atrojalm obratom sa stavbena In fina dola; opokamo s strojnim obratom w Bososah la aa Vida; kamaolond w Podpočl ia ▼ Opatiji. Telefon što«. 16. Priporoča se za stavbena dela vaake vrste. ibs Toiofon *to*. ia. Član dunajskih in berolinskih pre-voznikov pohištva. — Sprejema vse v spedicijo spađajoče prevoznine iz vseb in v vse kraje, po najnižjib tarifih. — Prevaža pohištvo v novih patentovanih pohištvenih vozeh na .-. vse kraje, tuđi v inozemstvo. .\ Spedicijsko podjetje lavanki dvor inr ČKFRII u I inMiani m\ dvor OstanoTlieBO lefat9Q8 JUlS* JllLllLJ I LJ1I1I1JU111 btoirljni leti 1968 Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, snha in čista skia-dišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljtna in obratno zastopan v vseh večjih mestih. Moj zastopnik na Dnnijn je Karl Lawi, špediter, Dnnaj I.v Schnlhof štev. 6. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuaii priporoia StritarjOVd UliOa ŠteV. 2. priporoča PTomne na ognke premijske nefte} ^fr- !nbaije 15. immtira |L afeittk K MM mm u 3% zatfi. bit snOi i 15*51. tolajt 11 mukn. slani Hlitek K 90.100 promese na ognke hipoteine sreCki i K 5'—. Zrebane 15. lonibrs. ilani likitek R 41M ler *h !"■" *«p«1 mm Spre|«M« Tlote na knjitle« ia tolMil nin ter |th «iNstel« f *Utik 4>1|s°|o Dolžnost vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri 81 o van8k i banki .SLAVIJI". Podpirajmo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavit, izpolniti ▼ najiiršem obsego. „SI^AVIJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi je njfeiji slovanski zaiarofilni avtd t ATStriji. OaMMnl i»a««rml ffatidl K 4a.M2.797-— jaaićljo sa popalM vartiaat. Dfmlrff f I IDI I A* ima posebno ugodne in prikladne Bfttllf rt ti HI11 llu ^ m *^f"*k* zavarovilnica z vse-OuHIlU hMJIVMII načine za zavirovanje življenja. DUIUIU MAUIVIJII skozt ilovansko - narodno upravo. RflltlNI ti IDI IH" r«Po»««a z najcenejšimi cenlki ia Bffakfl ti AlltlaV «™25J° *gW* narodna druStva, DUlUlU hMmVUA preskrbljenje za starost, za slutaj BHIH •flUHrlJII orgiaizadje in prispeva k narod- smrti roditeljev, za doto otrokom. nJm dobrodelnim namenom. lanko juwm" ffssur "* **""■ "■ tata juiur sgusssST-S^ ta Hinili liji inu »ft aal bM Uh JUMT ? mu. Iaplti|tao. LMtata« la tfek »Naruše tUkmn—