Poštnina plačana v gotovini.
Leto XVI., štev. 1)S
Ljubljana,
13. Junija 1935
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova uL 3. — TeL 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga Cislo 78.180,
Wien št. 105.241.
Macdonaldovo slovo
Demisija angleške vlade, o kateri se je že dolgo govorilo, je tik pred binkoštni-mi prazniki postala dejstvo. Dolgoletni ministrski predsednik Macdonald se je umaknil Baldwinu, voditelju konservativne stranke, ki je s to spremembo v skladu s svojim večinskim položajem tudi formalno prevzela vodstvo države in 'odgovornost zanj.
Službeno se kot vzrok Macdonaldove-ga odstopa navaja njegova bolezen. Res je zdravje nekdanjega krepkega moža v zadnjih letih močno trpelo. Izredni službeni napori so mu izčrpali telesne moči in zlasti mu je obolelost oči prizadejala mnoge težave. Toda nobena tajnost ni, da imajo na njegovem odhodu z vodilnega mesta velik delež tudi politični motivi. Vlada, kateri je načeloval, je bila samo še po imenu vlada nacionalne koalicije. V resnici so v parlamentu in kabinetu dajali smer konservativci, ti pa so že dolgo neprijetno občutili vodstvo moža, ki ni bil iz njihovih vrst. Zato je v zadnji dobi stopal Macdonald vedno bolj v ozadje in prepuščal politično reprezentacijo zlasti v zbornici Stanleyu Baldwinu, dokler mu ni sedaj popolnoma prepustil svojega mesta.
Macdonald ne odhaja iz političnega življenja, niti iz vlade same. Tako je vsaj na zunaj ohranjen koalicijski nacionalni značaj kabineta. Vendar se je razmerje v kabinetu premaknilo bistveno v konservativno stran in vodstvo politike je vzeto iz Macdonaldovih rok. Po mnenju politične javnosti za vedno. Mac-donaldova aktivnost se splošno smatra le še kot začasna, ki ne bo preživela prihodnjih volitev. Zato velja že zdaj njegovo slovo od prezidija za zaključek njegove politične kariere. Kajti za Mac-donalda po prelomu leta 1931. ni po-vratka v vrste, ki so ga dvignile na ščit. V novem okolju, kateremu je v interesu domovine posvetil svoje moči, pa tu-da ni postal domač in je bil z lahkim srcem odrinjen, ko je bila njegova vloga doigrana.
Ramsav Macdonald je načeloval trem vladam. Prvič je prevzel ministrsko predsedstvo kot voditelj zmagovite »La-bour Party« januarja leta 1924. Že pred potekom leta je moral odstopiti, vrnil pa se je leta 1929. v novi moči na svoje mesto. V dobi finančne krize leta 1931. je prišel v navzkrižje s svojo stranko. Ker ni soglašal z njeno politiko, je sledil svojemu prepričanju in se ločil od dolgoletnih tovarišev, da stopi na čelo kabinetu nacionalne koalicije. Delavska stranka mu tega »izdajstva« ni nikdar odpustila. Izguba popularnosti in ljubezni delavskih množic gotovo ni bila najmanjša žrtev, ki jo je vzel na sebe, ko je videl, da je to v interesu države nujno potrebno.
Življenjska pot Macdonaldova skoro nima primere. Rodil se je kot dete siromašnih staršev škotskega podeželja in je bil že od prve mladosti navezan samo na sebe. Nepremagljiva želja po učenju in izobrazbi ga je dvigala iz teme vedno višje, dokler ni dosegel najvišjega državnega mesta, ki je bilo pred njim pridržano le privilegiranim slojem. Naravno je, da je mladenič, ki je sam okušal proletarsko bedo, našel pot v delavske vrste. Socialistična »Labour Party« je bila torišče njegovih političnih začetkov; v nji je njegovo ime kmalu zaslovelo in postalo znano tudi izven angleških. mej. Postal je njen voditelj in glavno po njegovi zaslugi se je stranka razmahnila do take moči, da je prevzela v parlamentu vodilno vlogo in preko vseh dotakratnih tradicij sestavila svojo vlado. Vendar Macdonald ni bil zakrknjen doktrinar in ni brezpogojno prisegal na marksistične dogme. Še manj pa se je pustil vezati po partijski tesnogrudno-sti. kadar je njegovo realno gledanje na svet; in njegovo domoljubje zahtevalo samostojnih odločitev.
Kljub temu njegov korak na desno, ki je pretrgal zvezo z njegovo politično preteklostjo, ni bil lahek. Toda verjetno :ie, da je njegova politična bistrovid-nost že takrat spoznala, da marksistična internacionala, na videz še mogočna, izgublja tla pred naraščajočimi in pro-dirajočimi nacionalnimi interesi. Poznejši razvoj na kontinentu mu je dal prav. Razumljivo pa je njegovo razočaranje, ko je z leti postajal vedno bolj osamljen in so ga politični krogi, ki so mu bili dolžni toliko zahvale, srečavali s hladno rezerviranostjo kot tujca in ari-viranca.
Kajti Macdonaldove zasluge za Anglijo so izredne in njegovega imena zgodovina ne bo mogla prezreti. Z njim je neločljivo združeno ozdravljenje angleškega gospodarstva in podvig iz težke krize k novi prosperiteti. Pa tudi angleška svetovna politika beleži mnogo važnih uspehov v dobi, ko je bila državno krmilo v Macdonaldovih rokah. Zunanja politika njegove vlade je bila sicer doma in v inozemstvu večkrat predmet neprijazne kritike, toda nikdo mu ne more odrekati iskrenega in resnega prizadevanja za ohranitev miru in za spravo med narodi. Bil je prepričan zastopnik ideje Društva narodov in se je z veliko aktivnostjo udeleževal razgovorov in pogajanj za razorožitev in organizacijo varnosti. Če je bilo to njegovo delo le v mali meri kronano z uspehom ali je ostalo nedovršeno, je iskati pač
Anglija stopa Italiji na prste
Anglija je koncentrirala na abesinski meji 100.000 mož svojih kolonialnih čet, da prepreči osvajalne načrte Italije v Vzhodni Afriki
Anglija bo zaprla Sueški prekop?
Rim, 12. junija, č. Večina ItaKjan-skih listov je danes objavila po arabskem listu »Ahram«, Id izhaja v Ale-ksandriji, daljše poročilo o gibanju angleškega vojaštva v Sudanu ob abesinski meji. »Ahram« med drugim poudarja, da Anglija ne namerava ostat! nevtralna, če bo Italija skušala prodirat! proti Tanskemu jezeru ali pa v ozemlje, na katero meji britanska Somalija, ker nikakor noče dopustiti, da bi se angleška vzhodno-afriška kolonija popolnoma ločila od Abesinije. Vsekakor bo morala Italija opustiti svojo namero, da preko abesinskega ozemlja združi Somalijo in Eritrejo. Zaradi tega so angleške oblasti pričele koncentrirati na abesinskih mejah večje oddelke vojaštva in je sedaj v Sudanu že nad 100 tisoč angleških vojakov.
Razburjenje v Rimu
Rim, 12. junija, r. Vest o koncentraciji angleških čet ob abesinski meji, ki so očividno pripravljene, da preprečijo italijansko osvajalno akcijo v Abesinij!, je izzvala v italijanskih krogih ne samo veliko presenečenje in vznemirjenje, nego tudi silno ogorčenje. Anglijo znova dolže, da ravno ona hujska Abesinijo na odpor. Korak Anglije je v veliki meri uničil nade rimskih krogov, da bodo z Abesinijo lahko in hitro obračunali. Stroški, ki jih ima že dosedaj Italija z abesinsko akciio, so tolikšni, da jih Italija ne bo mogla preboleti, koncentracija angleških čet pa zbuia velik dvom, da bi se italijanska akcija v takih oko-
liščinah posrečila. S slabo organizirano in pomanjkljivo oboroženo abesinsko vojsko bi imeli Italijani, — tako so vsaj računali doslej — lahek posel, toda če bodo imeli opravka z dobro organiziranimi in sijajno izvežbanimi kolonialnimi četami Anglije, se zna zgoditi baš nasprotno od tega, kar so prvotno v Rimu pričakovali. V rimskih uradnih krogih je zaradi tega opažati naraščajočo nervoznost, ki prihaja do izraza tudi v besnih napadih v tisku. Po vsem izgleda, da bo Italija sledila zgledu Japonske in Nemčije ter se iznebila vseh obzirnosti in obveznosti z izstopom iz Društva narodov, da bi na ta način dobila svobodnejše roke in s tem močno orožje proti Angliji, ki ji zadaja sedaj akcija Japonske na kitajskem mnogo skrbi.
Italijani zapuščajo Abesinijo
London, 12. junija. AA. Reuter poroča, da so italijanski državljani, živeči v Abe-siniji, dobili nalog, naj takoj zapuste deželo.
Italija kupuje ladje in živila
London, 12. junija, č. »Daily Express« poroča, da je pričela italijanska vlada sedaj v Angliji kupovati ladje za prevoz italijanskega vojaštva v vzhodno Afriko. Pred kratkim so italijanski agentje od družbe »Roval Mail Line« kupili 7000 tonski tovorni parnik za 30.000 funtov. Družba je dobila za stari parnik dvakrat toliko, kakor se je spočetka nadejala.
»Daily Mail« pa poroča, da je italijanska vlada naročila v južni Afriki velike pošiljke mesa in posušenega sadja in povrtmne. Južnoafriške tvrdke bodo živež poslale neposredno italijanskim četam v Eritreji m italijanski Somaliji.
Načelen sporazum med Nemčijo in Anglijo
v petek bodo v Londonu obnovljena nemško-angleška pomorska pogajanja - Nemčija bo povabljena na prihodnjo pomorsko konferenco velesil
bila Nemčije na veliko Demonsko konferenco.
Nemške zahteve in angleški pogoji
London, 12. junija. AA. *Daily Herald« poroča, da je Velika Britanija odgovorila na nemške pomorske zahteve s temi-le po-
London, 12. junija, d. Nemška dedegacija za pomorska pogajanja z Anglijo odpotuje jutri pod Ribbentropovim vodstvom zopet v London. Pogajanja se bodo ponovno pričela v petek ter bodo trajala približno še 10 dni.
Prvotno eo v angleških oficielnih Krog'.h nemško zahtevo po priznanju vojne mornarice, močne 35 odstotkov angleških pomorskih vojnih sil, odločno odklanjali, nemški delegati pa so izjavili, da gre za sedaj zgolj za načelno priznanje njihovih zahtev, ker se Nemčija ne namerava že v prihodnjih letih oborožiti na morju v celoti svojih zahtev, zaradi česar se med tem lahko zastarale angleške ladje nadomeste z m<v dernimi. Razen tega so se Nemci pokazali pripravljene, da pristanejo ne samo na razmerje globalne tonaže, temveč, da se pogajajo v glavnih potezah tudi o določitvi posameznih vrst vojnih ladij. Končno so izjavili nemški delegati, da ne bo Nemčija v nobenih okoliščinah priznala dogovora petih pomorskih sil, podpisnic washingtor«6ke pogodbe, na podlagi katerega bi jo vključili v okvir gradbenega programa, določenega na novi pomorski konferenci, na katero bo bržkone povabljena tudi Nemčija. Seveda bi bilo treba, da se Nemčija prej osvobodi določb versajske pogodbe, ki omejujejo njeno pomorsko oborožitev. Vse kaže, da je bil o tem dosežen med Nemčijo i»» Angliljo načelen sporazum.
Čeprav je angleška vlada oanačiJa se* dani« pogajanja z Nemčijo kot zgolj informativna, je angleško zunanje ministrstvo že stopilo v stike z vladami Francije, Italije, Amerike in Japonske ter jih obvestila o njihovem poteku. 0 Japonski se^ouije, da ne ugovarja nemškim zahtevam, dočim mnenja ostalih vlad še niso znana. Tudi se ne more pričakovati, da bi bil objavljen po aa-klju* čitrvi sedanjih nemšlko-angleških ^razgovorov kak dogovor, govore pa o možnosti za-ključitve nemško - angleškega gemtleman agreementa, na podlagi katerega bi se pustila vprašanja, ki eo na dnevnem redu, toliko časa ob strani, dokler se ne bi ostale pomorske sile razgovorile po normalnem diplomatskem potu ter se sporazumele o enotnem stališču glede na vprašanje pova-
vzroka tudi v dejstvu, da so bile razmere močnejše od njega.
Vodilna smer angleške notranje in zunanje politike, ki jo je začrtal Macdonald, se za enkrat menda ne bo spremenila. Zato njegov odhod z vodstva ne bo tako opažen, kakor bi zaslužila njegova močna osebnost. V ravnodušnosti, s katero se poslavlja angleška javnost od svojega dolgoletnega vodilnega državnika, je mnogo osebne tragike. Toda realno življenje gre brez sentimentalnosti svojo pot naprej. Volitve, ki so pred durmi, obračajo pozornost od tega, kar je bilo. Na vidiku so novi možje in z njimi nove ideje. Pravično in objektivno sodbo bo pisala šele zgodovina.
goji:
1.	Velika Britanija pristaja na proporc 35 odst. samo v kategorijah brodovja istega tipa in iste vrednosti.
2.	Nemčija bo nameravano gradbo ladij razdelila na več let.
3.	Velika Britanija sprejme nemške zahteve pod pogojem, da pristanejo nanje Francija, Italija, Zedinjene države in Japonska.
4.	Treba je poiskati način, da se zakonito izpremene pomorske določbe versajske mirovne pogodbe v gornjem smislu.
Do splošnega sporazuma je še daleč
Pariz, 12. junija. AA.Franooska vlada Je že prejela angleško noto o angleško-nem-ških pogajanjih. Sedaj je nastalo vprašanje, kakšne posledice bo imel načelni sporazum med Nemčijo in Anglijo, ki še ni podpisan, za bodočo pomorsko konferenco, ki jo bodo moraili sklicati takoj po poteku washingtonskega sporazuma. Francoski diplomatski krogi so mnereja, da bi morala pomorska pogajanja med Nemčijo in Veliko Britanijo postati del pomorskih pogajanj za vsa neurejena vprašanja. Po dosedanjih načrtih bi morali priznati Nemčiji So odstotkov tonaže angleške mornarice. Anglija želi, da bi ee to razmerje uvedlo po kategorijah bojnih ladij, obenem pa želi zvedeti, kakšen je program Nemčije glede novih enot.
Listi priznavajo, da je bil v Londonu dosežen načelen sporazum med Anglijo in Nemčijo, vendar pa dvomijo, da bi se dal splošni sporazum prav tako doseči glede celote pomorskih vprašanj.
»Oeuvre« piše: Ko bo načelen sporazum bolj ali manj zagotovljen, bo beseda Francije neizbežna. Pri splošni ureditvi teh vprašanj bo imela Francija zelo mnogo povedati na tem področju, ki je zanjo velevaž-nega pomena.
>Echo de Paris< pravi: Če ne bodo obnovili in podaljšali waehingtonske pogodbe, se bo vnovič začelo tekmovanje Zedinjenih držav, Japonske in Anglije v oboroževanin in se bo prav gotovo tudi nivo nemškega oboroževanja dvignil. Manjka torej še mnogo to tega. da bi sporazum zastran proporca 35°/o mogel zadoščati za ureditev vprašanja, ki ga je načela Nemčija z oboroževanjem na morju.
Oslo, 12. junija. AA. Norman Angel, ki je dobil leta 1933. Noblovo nagrado za mir, je izjavil listu »Dagbla-det« o italijansko - abesinskem sporu:
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Načinov, M naj Italijo prepričajo, je dosti. V dosedanji polemiki med Usti so že naglašali, da bi morala Velika Britanija zapreti Sueški prekop. MisBm, da bi Velika Britanija mogla to storiti in da ji pakt Društva narodov celo nalaga dolžnost, da izda ta ukrep v interesu miru. Res je, da obstoja pogodba iz leta 1888., ki se je z njo Velika Britanija obvezala, da bo dopuščala plovbo I»o Sueškem prekopu ne le v mirnem, temveč tudi v vojnem času. CL 10 pakta o Društvu narodov pa pravi, da nehajo veljati vse pogodbe, ki nasprotujejo določbam tega paleta. »Dagbladet« pri-občuje to izjavo na zelo vidnem mestu pod velikim naslovom »Anglija bo zaprla Sueški prekop«.
Grožnja z izstopom
iz Društva narodov
Po mnenju Italije je Društvo narodov samo zavarovalna družba za velike imperije
Rim, 12. junija w. »Popolo d' Italia« se bavi v uvodniku svojega diplomatskega poročevalca z dogodki na Daljnem vzhodu, o katerih razpravlja v luči ženevske ustanove. Kitajska vrata naj bi bila odprta za sodelovanje vseh oceanskih velesil, danes pa je tako, da so v vojaškem in gospodarskem pogledu večinoma odprta samo za Japonsko. Japonska gre za svojimi imperialističnimi cilji, ki grozijo z dalekosež-nimi posledicami. Svet molči, v ženevi so gluhi. Tudi tako zvano javno mnenje je tiho in noben list se ne zgane.
List namiguje nato na italijansko akcijo v Abesiniji in izvaja v nadaljnjem: Japonska je rešila svoje ženevsko vprašanje s tem, da se je kratkomalo umaknila. Tokio je s tem spet dobil vso svojo politično neodvisnost. Japonskemu vzgledu je nato sledila tudi Nemčija. Dokler so nemški dele-gatje več ali manj potrpežljivo prihajali na ženevske seje, je sem in tja kateri zastopnik države uveljavil svoj glas, češ da se Nemčiji godi krivica. Ko se je Nemčija odstranila s teh razburljivih zborovanj, je bilo še nekaj razprav, potem pa je vse
umolknilo. Sedaj ima Nemčija spet popolno svobodo. Nemčija je dinamična držav«. Japonska zelo dinamičen Imperij. Obe sta imeli poravnati račune, pri čemer jima je stopilo na pot Društvo narodov, ki pa ni moglo storiti več kot zabeležiti dva vznemirljiva neuspeha. Praktično je ženevska ustanova samo zavarovalna družba za velike imperije, ki si hočejo za vse čase zagotoviti svojo srečno pozicijo s tem, da mlajšim narodom, polnim življenske sile, onemogočajo vsak razvoj. V ženevi so konservativni, zgodovina pa je revolucionarna. Statut Društva narodov ne sme biti mrliški list za ostale narode in Ženeva ne sme postati njihova grobnica. Zato zapuščajo mladi narodi, ki prav tako potrebujejo prostor in solnea, drug za drugim ženevo.
Ta inspirirani članefc »PopoJa & ItaKa« je tudi vodilno greslo za trenutno ofenzivo, ki jo je italijanski tisk začel proti nasprotnikom italijanske akcije v vzhodni Afriki. Pri tem se vedno bolj uveljavlja grožnja, da bo tudi Italija izstopila iz Društva narodov.
Walešk! princ o zbližanju z Nemčijo
Angleški prestolonaslednik pozdravlja obisk bivših angleških bojevnikov v Nemčiji
Kongres profesorjev
Beograd 12. junija p. Letošnji kongres jugoslovenskih srednješolskih profesorjev bo 8. in 9. septembra v Nišu. Po kongresu bodo udeleženci posetili Bolgarijo in si ogledali vsa večja bolgarska mesta.
London, 12. junija c. Princ Waleški je včeraj na zborovanju zveze bivših bojevnikov kot častni predsednik britanske legije podal izjavo, ki so jo vsi listi objavili kot pravo senzacijo. Dejal je med drugim:
Misel, da bi odšla v Nemčijo delegacija angleških bojevnikov, je odobravanja vredna. Menim, da ni nobene korporacije aH organizacije britanskih mož, ki bi bila bolj sposobna ponuditi Nemcem prijateljsko roko, kakor bivši bojevniki, ki so se v svetovni vojni proti njim borili in so danes vse to pozabili. O prinčevu izjavi pravi Reuterjev urad med drugim:
Angleški prestolonaslednik je e svojo Izjavo zadel čustva Nemčije. Njegov govor bo naletel na iskren sprejem že žara-di tega, ker je v skladu z dvema načeloma narodnega socializma, z načelom o sodelovanj« med Nemčijo tn Veliko Britanijo ter z načelom, da se naj razlike med narodi odstranijo s posredovanjem bivših bojevnikov, ki so preživeli podobna izkustva na svojih frontah.
Berlinski dopisnik Reuterjevega ur a.<3 a poroča, da bodo Nemci storili vse, da bodo bivši angleški bojevniki čim lense sprejeti. V Berlinu pravijo, dia se bo vrš"l obisk angleških bojevnikov predvsem na pobudo namestnika voditelja narodne socialistične stranke Rudolfa Hessa ln poslanika Ribbentropa, ki smatrata pogoste osebne stike med bojevniki nekoč sovražnih držav za najvažnejše činitelje okrepitve miru in sporazuma v Evropi.
Noben znak za izpremembo britanske politike
London, 12. junija AA. Angleški politični krogi izjavljajo, da se govor waleškega princa ne more smatrati kot izraz britanske vlade, temveč zgolj kot izraz njegovih osebnih pobud. Zato se tudi ne more razla gati kot nekak znak za izpremembo sploi-ne politike britanske vlade nasproti Nemčiji, še manj pa kot izraz prestolona-slednikovega nesoglasja s politično smerjo Velike Britanije. Princ je hotel le napraviti prijateljsko kretnjo in prepričati Berlin, da angleške politike ne narekuje sovraštvo. S tem je hotel dati pobudo za slično gibanje, ki bi se izrazilo s praktičnimi manifestacijami pri bodočih razgovorih
Raj pravijo Hess, Goering in Ribbentrofr
Berlin, 12. junija, b. Izjava angleškega prestolonaslednika o potrebi ožjega stika med angleškimi in nemškimi bojevniki je dala nekaterim vodilnim političnim osebnostim povod za zanimive komentarje. Tako je Hitlerjev namestnik Rudolf Hess izjavil zastopniku Reuterjevega urada, da po zdravlja misel waleškega princa za ustvaritev čim ožjih stikov med bojevniki Če bi angleški bojevniki hoteli priti v Nemčijo. bi jih nemški bojevniki sprejeli kot tovariše Mnogo bi pomenilo za evropski mir, če bi bojevniki kolikor mogoče uve-
ljavili svoj vpliv tudi v zunanjih političnih odnošajih. Prav tako sta pozdravila pobudo angleškega prestolonaslednika tudi pruski ministrski predsednik Goring in poslanik Ribbentrop.
Pariz Smatra izjavo le kot čin vljudnosti
Pariz, 12. junija AA. Vsi parfšfci Msti se obširno pečajo z izjavo angleškega prestolonaslednika o obisku angleških bojevnikov v Nemčiji in so soglasno nazira-nja, da nima nobene politične osti. Angleški prestolonaslednik je govoril docela iz vljudnosti in brez posebnega političnega namena. V kolikor ima njegova izjava političen pomen, ne pove drugega kakor to, da VeKika Britanija nima sovražnih naklepov proti Nemčiji.
Tudi Rumunija bo sklenila pakt z Rusijo
Pariz, 12. junija AA. Havas poroča iz Bukarešte, da se tamkaj pripravljajo za sklenitev rumunsko-ruskega pakta, ki bo podoben francosko-ruskemu in češkoslova-ško-ruskemu paktu. S tem paktom bosta dobila rumunsko-rusko zbližanje in politika, ki jo je rumunska vlada začela izvajati pred dvema letoma s podpisom pakta o ne-napadanju, svoje končne osnove.
Premirje med Bolivijo in Paragvajem
Buenoe Aires, 12. junija AA. Davi ob 2.15 so izdali uradno poročilo, da je premirje med Bolivijo in Paragvajem podpisano. Sovražnosti bodo ustavili v 48 urah po podpisu premirja. Zunanja ministra Paragvaja in Bolivije sta si po podipisu premirja prisrčno segla v roke. Argentinski zunanji minster je predflagal vsem južnoameriškim državam, naj v bodoče praznujejo dan podpisa tega preliminarnega miru, namreč 11. junij, kot državni praznik.
Hudo neurje v Nemčiji
Berlin, 12. junija. w. Nad vso Nemčijo so v pretekli noči in tudi dopoldne divjale hude nevihte. Nad Hanovrom in okolico je divjal silen peščen vihar, kakršnega v teh krajih sploh ne pomnijo. Na zapadu se je naenkrat dvignila stena črnih oblakov, iz katerih pa ni bilo niti kapljice dežja, temveč je takoj nato zadivjal strašen vihar, ki je dvignil ogromne množine prahu in peska, tako da je bil ves kraj v temi. Tudi marsikje drugod po Nemčiji so viharji povzročili občutno škodo. O toči in velikih škodah po vinogradih poročajo tudi iz jugozapadne Francije.
Prepoved esoeranta v Nemčiji
Berlin, 12. junija AA. Nemški prosvetni minister Rust je prepovedal rabo espe-ranta v šolah češ, da slabi poučevanje esperanta nemške rasistične vrednote.
Petnajstletnica Trianona
Petnajsto obletnico trianonskega miru so Madžari porabili za novo revizionistično kampanjo — Na limanice Jim Je sedel tudi francoski senator Reynald
Bratislava, 10. junija.
Madžari so tekoči mesec posvetili petnajsti obletnici trianonskega miru. Trianon je dal Madžarom vse, kar jim po pravici gre,
odtrgal pa je od svetoštefanske krone vse one pokrajine, kjer je madžarska oholost izvrševala svojo kruto oblast nad večino do-takratnega ogrskega prebivalstva nema-džarske narodnosti. Ako gledamo objektivno, je Madžarski ostalo celo še precej ozemlja' ki po prirodnem narodnem pravu nikakor ne spada v Magyarorszag, toda te trezne uvidevnosti bi človek zaman iskal pri madžarskih magnatih, ki jih nista izmodrila niti strahoviti poraz v svetovni vojni, niti prirodna oklestitev njihovega državnega ozemlja. Veleobrat madžarizacije, ki je v kakih osemdesetih letih odtujil Slovanom, Nemcem in Rumunom do 3 milijone duš i vsem njihovim prirastkom, se je po Triano-nu skrčil na znatno manjši obseg. Namesto milijonov nekdanje brezpravne manjšinske raje imajo Madžari danes le še okoli 900.000 narodnih manjšin, nad katerimi se znašajo, kakor samo oni znajo.
Trianonska petnajstletnica je obnovila vso propagandno gonjo, osvežila vso frazeolo«i-jo obupa in mržnje ter izbrskala zadnje argumente za histerično zahtevo, ki ji Madžari pravijo »pravica za okrnjeno Madžarsko«. Z znano enodusnostjo se je ves madžarski tisk postavil v službo kričave agitacije in zdi se, da so to pot posegli po dokazih v Francijo, kakor da imajo rothermerov-ske komedije že dovolj. V debelih naslovih citirajo izreke raznih znamenitih Francozov in jih kličejo za priče strahoviti »krivici«-, ki se je zgodila Madžarom. Med temi so La-martine, Victor Hugo in Michelet, ki so svoj čas izrekli kako besedo za Madžarsko, ko se je borila proti dunajskemu nasilju. To je bilo pred osemdesetimi leti, ko so bili na Ogrskem res zelo dovzetni za človečanske svoboščine. Ko pa so svojo svobodo dosegli, so začeli teptati druge narode in so v tem pogledu močno zasenčili dunajske učitelje. Zato je silno neumestno sklicevati se na izjave znamenitih mož zapada, na izjave, tt so bile podane v onih časih, ko so bili Madžari še zatirani. Kasneje pa so se Madžari razvili v okrutne zatiralce in ni imel nihče vež dobrega mnenja o njih.
Vendar Madžari tudi s temi izreki operirajo zelo previdno. Ker so se politično že davno kompromitirali, dokazujejo obnovo nekdanje Ogrske iz zemljepisnih in gospodarskih razlogov. Pogrevajo znano rečenico Reclusovo, da je Ogrska najbolj dovršena zemljepisna enota sveta. V strogem pomenu besede je bilo to nedvomno res, toda^ zemljepisne posebnosti same nimajo več one važnosti, kakor so jo imele še pred pol stoletja. Skoro sklenjeni krog Karpatov, obdajajoč nižino od treh strani, je slednji res dajal značaj enote, toda v modernem času
Karpati nimajo več vloge neprehodnega zidu; današnji čas pospešenega železniškega, zračnega in brezžičnega prometa je spravil gorovja ob pretežni del onega pomena, ki so ga gorske verige imele še v prošlem stoletju. Ta temeljita izprememba se seveda opaža tudi v tem, da se danes dado osnovati gospodujoči gospodarski in politični centri ne glede na zemljepis
Bivši francoski senator Reynald je v prid madžarski geopolitični tezi napisal članek, ki so ga polni vsi madžarski listi. On lomi kopje za popolno restavracijo habsburške monarhije in slika takole nekdanjo idilo: >Avstro-Ogireka je predstavljala popolno m realno gospodarsko celoto. Dunaj je bil denarno središče, ogrska ravnina je dajala žito, gorate obrobne pokrajine les_ in vodne sile, Dunav pa je bil prometni žila vsega cesarstva.« Ta lepa slika je bila lepa 1« iz pariške perspektive, od blizu pa je kazala prav nasprotne poteze. Dunaj je bil polip, ki je živel na stroške kronovin, v Budimpešti pa je gospodarila peščica ple-mičev, ki je gulila in odirala prebivalstvo, da je sama lahko živela magnatsko življenje po letoviščih zapada. Vrhu vsega j« prišlo še zatiranje narodov, ki so ga v tostranski polovici izvajali Nemci, preko Litvo pa Madžari. Vse to je senator Reynald prezrl, ker mu bežen pogled na zemljevid tega ni mogel povedati, pač pa ga je kar patska podkev navdušila za geopolitično madžarsko tezo. Reynaldu je papirnata znanost več oego trpljenje slovanskih ^ narodov v monarhiji, ki si je zaslužila a«)6t-no slavo, da je ječa narodov. Po njegovem mnenju je treba vzipostaviti staro stanje, samo da pride geopolitično načelo zopet do veljave, načelo, ki ga je tako temeljito razrušil prirodni razvoj.	.
O državah Male antante piše omenjeni senator kot o državah, ki so se obogatile na račun bivše avstro-osrske monarhije. S tem je postavil resnico na glavo, kajti dokazano je, da je monarhija živela in se bogatila na račun zatiranih narodov. Avstro-Ogrska ni bila nič drugega nego nadvlada Nemcev in Madžarov, ki so jim morali ostali narodi v pravem pomenu besede tlaca-niti in hlapčevati. Ako se kaže občutna potreba po gospodarskem soorazumu. se bosta morala Dunaj in zlasti Budimpešta odreči svojim megalomanskim sanjam in razpravljati o tej potrebi s svojimi sosedi Jugoslavijo, Češkoslovaško i.n Rum unijo. To pa kot s samostojnimi državami, ne pa, kakor bi si Avstrija in Madžarska želeli, kot 2 nekdanjimi podaniki. Dobre volje za sporazum v državah Male antante ne manjka, kar se je že opetovano pokazalo, le Nemci in Madžari morajo pozalbiti na eveijo nedavno vlogo. Tisti časi in prilike se ne vrnejo več. pa na | se zanje prizadeva Še J oliko madžarofilskih senatorjev na nepoučenem evropskem zapa^"
Mestni nameščenci in ureditev njihovih položajev
Iz krogov mestnih nameščencev 6mo prejeli:
Mestni nameščenca di-avske banovine gledajo danes z veliko skrbjo v bodočnost. O-dločiije se njihova usoda morda za dolgo časa in ima jo v rokah banovina, ki ima v smislu novega iakona o mestih upore-diti njihove položaje z državnimi. Kako bo izpadla uporeditev, od tega je odvisna bodočnost nameščencev, pa tudi bodočnost občin. Uporeditev njihovega položaja involvira kot naravna posledica tudi materialno fundacijo nameščenstva. če bo ta slaba, bo tudi delo v občinah slabo. Stediti pri občinskih nameščencih se pravi razmetavati in ne štediti, ker le od dobro fundiranega občinskega nameščenca je pričakovati dobro delo in dohro komunalno upravo. Lačen nameščenec ne bo delal v korist občine! Slaba komunalna uprava je pa silen davek, ki tare občane.
Nekatere banovine so uporeditev že iz-vedile. Priznati moramo, da 6e niso Bos ve kako obnesle, če bi prevladovala stiro-g-a objektivnost in pa pravična presoja stališča mestnega nameščenca, potem bi morala ta uporeditev izipasti njim v prid. Pa kaj hočemo, ko slišimo pogosto ono bagatelizujoče mnenje o mestnih uslužbencih, kakoir bi bili oni nameščenci nižje vrste. To napačno mnenje je poročevalec o zakonu o mestih v senatu temeljito pobil, ko je dejal o občinskih nameščencih, da so njih »funkcije cesto puta 1 teže i kom pli kova ni je nego I i njihovih drugova u državnoj službi, čije je posao mahom toliko detajliziran da ga mogu bez teškoče s uspehom vršiti i ljudi sa osred-njom sposobnošču i rutinom.«
Dostikrat, posebno v sedanji fazi čnje-mo mnenje, da j« občinske nameščen«« smatrati enake uradnikom občeupravnega obl-astva I. stopnje. Temu nasproti moramo pripomniti, da občinski uradniki pač vrše posle občeupravnega oblastva I. stopnje, da pa je delokrog občin silno prostran in mnogovrsten ter se jako razlikuje od upravnih oblastev I. stopnje. Naš odlični komunalni jiurist, praktični upravnik, bivši finančni minister in predsednik Narodne skupščine dr. Kos t a Ku-manudi pravi: »Po rasparčenosti, razno« vrsnosti. po prostranstvu ti poslovi pre-mašaju obim celog jednog ministarskog saveta i svih ministarskih resora ukupa. Zato volja mora biti »talno napregnuta i u pokretu 5 to oba izraza uzeti u psihič-kom in u fizičkom značenju«. Tudi število prebivalstva posameznih sreaov politične uprave še daleč ne opravičuje kake upo-reditve posebno napram večjim mestom, kakor je Ljubljana, če pomislimo, da imajo v splošnem srezi po 20 do 30.000 prebivalcev s primitivnimi življenjskimi prilikami in zahtevami. Če bi se banska uprava dala zavesti ln uporedila položaje nizko in če bi uporeditev ne odgovarjala dejanskemu stanju, delm in drugim okoliščinam, občinskim nameščencem primerno, bi se na ta na6in položaj občinskih nameščencev silno poslabšal in bi izgub'.. 1; cek) do 50% sedanjih prejemkov. Pav-perizacija mestnih nameščencev pa ne more biti namen nobenega zakona in na-redbe.
Kakor sled? iz poročila odbora za proučavanje zakona o mestih v Narodni skupščini, je namen te uporeditve ustvariti
hierarhično lestvico analogno oni državni. Po tej lestvici ruij bi se posamezna zvari ja in položaji razporedili, tako da bi bila, kakor v diržavni službi dana možnost napredovati do L položajne oz. najvišje položajne grupe. Kakor čujemo, se hoče nizko izpod najvišje položajne državne grupe pri mestnih občinah zaključiti napredovanje. — Vsak juriet, medi-cinec, srednješolec itd. si bo premislil vstopiti v komunalno službo, če ie v naprej ve, da so mu zaprt« vrata do najvišjih položajev, katere v državni službi lahko doseže. Zato je uporeditev izvesti v daihu zakona »škodno smislu«, to je tenor zakona o m<?.<stib, a ne dobesedno.
V zadnjem času vstajajo nasprotniki občinskih uslužbencev, ki trdijo celo, da so * vzporeditvijo položajev popolnoma isenaceni vsi prejemki občinskih uslužbencev s državnimi. Ta trditev je popolnoma nepravilna in nasprotuje absolutno zakonu. Zakon o mestih naravnost odklanja popolno izenačenje, ko pravi, da se samo plače in položajni dodatki izenačijo z državnimi, ne pa ostali deli prejemkov mestnih uslužbencev. Poročilo skupščinskega odbora k zakonu o mestih poudarja, da je s tem odpadlo popolno izenačenje v pogledu reguliranja pravic in dolžnosti državnih in občinskih uslužbencev. Storilo se je to predvsem is stvarnih potreb, katere diktirajo izvestne razlike od predpisov in norm, katere se postavlja za državne uradnike, to je, ker diktirata to priroda in posel ter položaj občinskih nameščencev. Nemogoče je šablonsko isnivelirar ti obadva organizma. Vzporeditev zvanj in položajev absolutno ne more izenačiti prejemkov, ker so v stanju izvoljeni občinski odbori s statuti prejemke zopet »višati. Ta vzporeditev je provizorična in začasna in ne .sme delati izjeme na škodo občinskih nameščencev. To bi pa storila, če bi izenačila prejemke in ustvarila s tem veliko nasklad-nost v občinski upravi. Neskladnosti ▼ občinski upravi pa ne smemo trpeti, ker bi bila na škodo občine in države. Uredba ne sme ustvarjati ničesar, kar ne bi bilo v skladu s poznejšimi občinskimi statuti, ki se morajo ustvariti v smislu in duhu § 100 zakona o mestih, ki je vsako izenačenje odklonil. Dosedaj se je vedno trdilo, da so komunalni nameščenci nosilci nacionalne ideje in napredka v mestih in najvažnejši faktorji v javnem življenju. Treba je tudi to stran uvaževati ter upoštevati, da so s tem udejstvovanjem združeni veliki stroški. Če teh ne bodo zmogli, se bodo morali sami izločiti iz javnega življenja.
Ko se je leta 1931 z novim uradniškim zakonom prevajalo državno uradništvo, je bilo mogoče, da je uradnik, ki je dobil po novem zakonu manjše prejemke, dobival še v naprej staro večjo plačo vse dotlej, dokler z napredovanjem ni prišel do take plače. Žalibog, občinskim nameščencem tudi tega ne bo mogoče doseči. Mnenja smo, da je v interesu naroda in države, da si ohranimo dobro občinsko nameščenstvo, da mu damo-primeren položaj ter ga financielno fundira-mo, kakor zasluži. Pomislimo, da je kader občinskih uslužbencev velik in da dosega impozantno številko 60.000. Za dobrobit in prospeh občin ter vse države je velikanskega pomena in najmanj, kar moremo zahtevati, je, da se njegov položaj presoja in uredi pravično.
Prekoatlantski polet
Newyork, 12. junija č. Na tukajšnjem letališču sta danes startala Portugalca brata Pontenegro za polet preko Oceani Letalca nameravata pristati v Rimu.
Beležke
Še ena naloga za naše poslance
G. Stanko Florjančič. ki je veljal v nekdanji bojevniški kampanji kot specialist za gospodarska in finančno-politična vprašanja, je napisal v zadnjem »Bojevniku« novem glasilu »Boja«, članek o potrebi, da naši poslanci razmišljajo o tem, kako prisiliti jugoslovenski kapital, ki se nahaja v inozemskih bankah, da se neutegotna vrne domov. Po njegovem mnenju je v prvi vrsti potrebno ugotoviti, kje in koliko denarja imajo naši državljani v inozemstvu. Treba je prizadete pozvati in, če ne gre drugače, tudi prisiliti, da svoje naložbe prijavijo. Res je to »težko izvedljivo, a država, ako je tu resna volja, ima in mora imeti sredstev, da to izvede«, konstatira g. Florjančič in prihaja končno do zaključka:
»Tu pričakujemo od naših ndvih poslancev odločne besede v parlamentu. Če bodo to storili, jim bo narod hvaležen, če ne, jih bo pa smatral za ravno tako nedostopne za bitna gospodarska vprašanja kakor narodne poslance prejšnje skupščine.«
»Trgovski List« o gospodarskem svetu
»Trgovski List« objavlja uvodnik »O gospodarskem svetu«. V njem zahteva takojšnjo izvedbo zakona o gospodarskem svetu, »ki naj bo ustanovljen iz svobodno voljenih članov. Volilci naj bodo gospodarski stanovi in gospodarske organizacije. Zastopniki stanov, ki še nimajo svojih stanovskih zbornic, kakor kmetje, naj se imenujejo kot člani Gospodarskega sveta, katerega večina pa mora biti izvoljena. Na-6in volitev v Gospodarski svet naj se določi sporazumno med prizadetimi gospodarskimi organizacijami in vlado. Gospodarski svet ne sme biti samo korporacija za akademsko razgovarjanje o perečih gospodarskih vprašanjih. Javnost ne pričakuje od Gospodarskega sveta lepo donečih teorij, nego definitivne sklepe, s katerimi bi se mogla omiliti sedanja gospodarska kriza. Na vsak način je potrebno zagotoviti Gospodarskemu svetu pravico soodločeva-nja in ne samo svetovanja pri reševanju gospodarskih vprašanj. Državi bo samo v korist, 6e bodo funkcije Gospodarskega sveta čim širše, ker bo na ta način mogoče premostiti tudi mnoge notranje-politične težave.«
Kriza slovenskega rudarja
»Delavska Politika« obširno razpravlja o nameravani redukciji naročil premoga za državne železnice iz slovenskih rudnikov ter opozarja na katastrofalne posledice take redukcije. V Sloveniji praznujejo z večjimi in manjšimi presledki skoro vsi rudniki ter znaša izguba na zaslužku, ki so jo zaradi tega praznovanja utrpeli naši rudarji, že preko 160 milijonov dinarjev. V zadnjih letih je bilo zreducirano število slovenskih rudarjev od 9897 v letu 1929 na 5800 v letošnjem letu. Velika večina redu-ciranih rudarjev je že skozi leta brez posla in navezana samo na pičle podpore. Zadnje leto se je že itak v naših rudnikih nenormalno mnogo praznovalo. Tako so napravili rudarja nekega večjega podjetja v drugi polovici meseca aprila samo 3 in tri četrt ših-ta (šiht po 37 Din), tako da je zaslužil v teku TA dni rudar z osemčlansko družino vsega 133.75 Din. Od tega mu je bilo odbito za zavarovanje in drugo 121.28 dinarjev, tako da mu je ostalo za preživljanje družine same 12.47 Din-
Domesek k pofmu demokracije
Zapadna Evropa velja kot trdnjava de-mokratizma in zlasti oni,' ki je ne poznajo, zahtevajo, naj se pri nas uvedejo iste uredbe. Včasi pa se odličnemu gostu z demokratičnega zapada tudi pri nas nudi prilika za presenečenje. Tako se je angleški pisatelj H. G. Well«, ki se j« lani mudil v naši državi, še prej pa je posetil Češkoslovaško, močno začudil, da pri nas in na Češkoslovaškem posečajo otroci bogatih in siromašnih staršev iste šole, osobito gimnazije m vseučilišča. To se mu je zazdelo zelo lepo in demokratično. V Angliji so namreč zavodi za višjo šolsko izobrazbo zelo ekskluzivni. V nekatere, ki so najbolj na glasu, imajo dostop samo otroci plemiškega pokolenja, obdarjeni z vsemi dobrotami, ki jih lahko nudi bogastvo.
Seja Narodne skupščine
Beograd, 12. junija. Seja Narodne skupščine je napovedana za petek 14. t. m. ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu je razprava o poročilu verifikacijskega odbora o verifikaciji poslanskih mandatov.
Vojni minister v Kumanovem
Komanovo, 12. junija. AA. Danes zjutraj je prišel minister za vojsko in mornarico general Peter Živkovič v Kumanovo, kjer je garnizija 22. pehotnega polka. Prišel je v vojašnico ravno v trenutku, ko so se re-kruti pripravljali k pouku. Imel je z njimi dolg razgovor in se posebno zanimal za njihovo nastanjenje in prehrano in si je nato ogledal še posamezne prostore in skladišča.
Ob 7.30 se je odpeljal vojni minister z avtomobilom v vas Petraljico, kjer se nahajata pri cerkvi grobova vojvod Brane in Bogdana, ki sta na današnji dan pred 30 leti junaško padla kot četniška vojvoda v boju s turško vojsko. Ko se je poklonil manom padlih herojev, se je general Živkovič odpeljal v Krivo Palanko, kjer je pregledal drugi bataljon 22. pehotnega polka in štab osmega pododseka obmejnih čet.
Nezgoda parnika pred Beogradom
Beograd, 12 junija. AA. Snoči točno opolnoči je parnik »Avala«. ki je last »Rečne plovbe«, krenil v Pančevo z enim vlačilcem. Pri takozvanem pančevskem ste-ku Save se je približal »Avali« parnik »Spa-soje«, ki je s svojim prednjim delom zadel v njen levi bok in poškodoval vlačilca. Ker poškodovani parnik »Avala« ni mogel nadaljevati pot. je moral zavoziti k obali na plitvino Kmalu sta mu prihitela na po-rr.nr dva parnika Žrtev ni bilo Pristojni pristaniški urad je uvedel preiskavo, da dožene krivdo.
Vprašanje zaščite zgodovinskega Maribora
Zanimiva anketa v Mariboru o zaščiti prazgodovinskih, zgodovinskih in umetniških spomenikov
Maribor, 12. junija.
Danes zvečer je bila v mestni posvetovalnici mariborski važna anketa, na kateri so obravnavali vprašanje o zaščiti prazgodovinskih, zgodovinskih in umetniških spomenikov. Na anketi so bili zastopani občina, gradbeni odbor. Umetniški klub. Klub slikarjev in kiparjev. Muzejsko društvo, Zgodovinsko društvo in vse v poštev prihajajoče znanstveno kulturne in prosvetne organizacije. (Anketi je predsedoval mestni predsednik dr. Franjo Lipold, ki je pojasnil, da je njen namen razčiščenje vprašanja, kako naj se zaščitijo prazgodovinski, zgodovinski in umetniški spomeniki mesta. Nato sta poročala načelnik mestnega gradbenega oddelka inž. Baran in arhivar prof. Baš, ki je v svojih izvajanjih poudarjal potrebo zaščite omenjenih spomenikov, predvsem iz dveh razlogov: 1. da se notranjost mesta ohrani homogena in kompaktna, 2. da ohrani mesto značaj domačnosti in da se sistem zgradb prilagodi značaju, tradiciji mesta in zemlji. Posebej je poudarjal tudi moment, da se ne bi smele rušiti zgodovinske stavbe v notranjosti mesta, marveč bi se moralo v bodoče graditi predvsem na periferiji.
V generalni in podrobni razpravi so obravnavali nato predloženi pravilnik o zaščiti mesta Maribora. V smislu tega pravilnika so prazgodovinski spomeniki zaščiteni, tako da mora na področju mesta, ki spada pod zaščito, sleherni lastnik posameznih zemljišč takoj prijaviti vsako prazgodovinsko najdbo, ki jo odkrije, posredno ali neposredno banovinskemu arhivu v Mariboru. Zaščiti se predvsem v celoti ozemlje halstattskega pokopališča v Ko-roščevi ulici in njeni okolici, ki se je določila po mejah: južni obronki Kalvarije. Rošpoška voda in sporednik Smetanove in Strosmajerjeve ulice. Na tem zaščitenem ozemlju se mora pri vsaki prošnji za gradbeno dovoljenje takoj prijaviti banovinskemu arhivu v Mariboru sleherna gradnja, da se lahko ugotovi, ali ima na prizadetem stavbišču banovinski arhiv kakšne posebne znanstvene interese. Vsa zadeva se
mora potem urediti najkasneje v enem mesecu. Nadalje se za kraje zgodovinskega in umetniškega značaja proglaša načelno
vse ozemlje starega mesta v okviru mestnega obzidja.
Glede nadaljnjih točk pravilnika se je vnela živahna debata, ki se je nanašala predvsem na vprašanje, alj naj se na omenjenem ozemlju starega Maribora ohrani tloris mesta ali pa samo njegov značaj. Prevladalo je končno mnenje, da bi bila ohranitev tlorisa končno vendarle prestroga rešitev celokupnega problema. Zato so se navzoči strokovnjaki izrekli za ohranitev značaja staTega mesta.
Pri podrobnem obravnavanju pa sta se pojavili spet dve struji: struja zgodovinarjev in gradbenikov. Dočim so zgodovinarji predvsem prof. Baš, naglašaii potrebo, da se absolutno ohrani in zaščiti čim večje število zgodovinskih stavb, so gradbeniki dajali prednost higienskim razlogom, glede na katere bi bilo treba več starih stavb v mestu podTeti. Ob zaključku debate, katere so se med drugimi udeležili inž. Jelenec, inž. Šlajmer, inž. Černigoj, rnž. Dev, dr. Sekula. mestni svetnik Drago Roglič, mestni svetnik Grčar in drugi, se je pokazalo, da ni tako lahka pravilna stilizacija kompromisnega stališča, ki naj bi ustrezalo tako glavnim zahtevam zgodovinarjev kakor arhitektov. Šlo je za to, kako naj se pri nekaterih stavbah, ki sc podrobno navajajo v omenjenem pravilniku, izpolnijo vsi zahtevani pogoji. Izkazalo se je, da se obe struji bistveno strinjati, da pa točna formulacija kompromisnega stališča za enkrat še n.i mogoča, ker so slej ko prej tudi gradbeniki izjavili, da so načeloma za ohranitev zgodovinsko važnih stavb, ako pa se porušijo, se smejo nadomestiti le s takimi novimi stavbami, ki bi bile s stilnega vidika enako vredne eventualno porušenim stavbam. Končno je bil sprejet sklep, da se bo anketa nadaljevala in da se bo v duhu današnje debata skušala najti kompromisna formulacija, ki naj omogoči defhritivni sprejem in potrditev predloženega pra-riV nika.
25 Din za 10 ur trdega dela v Ljubljanici
Brezposelni najrajši pridejo na vrsto pri bednostnem
fondu
Ljubljana, 12. junija Letošnja pomlad in poletje sta prinesla našim brezposelnim delavcem, ki so vso zimo z živo vero pričakovali razmaha nove gradbene sezone, razočaranje za razočaranjem. Njprej so dolga zima in pa spomladanski nalivi odlagali pričetek sezone, a ko bi končno morali zapeti krampi in lopate, se je izkazalo, da na vseh koncih in krajih manjka potrebnih finančnih sredstev, tako da so še celo stavbe, ki so kakor n. pr. bežigrajska šola dozidane že skoraj do vrha, obtičale sredi gradnje. Tako je množici Ljubljančanov, okoličanov in pa tistih delavcev, ki so se v letih krizo in brezposelnosti nekako udomili v mestu in na periferiji, naposled preostalo samo še upanje na regulacijo Ljubljanice. Neprestano deževje je tudi dela v strugi precej zakasnilo, tako da regulacija še do-danes ni prišla do pravega razmaha. Trenutno je pri odkopu in odvozu zaposlenih okrog 100 delavcev, ki so po večini iz stalnega kadra Dtikičevega obrata, nekaj malega pa jih je bilo sprejetih tudi na priporočilo mestnega socialno političnega urada.	'
A kakor je na stotine in stotine delavcev, ki so ostali na cesti, obsojenih na bedo in obup, tako tudi delavci, ki so prišli do svoje zaposlitve, nimajo kdo ve kaj prilike za zidano voljo. Večina je bila velik del jeseni, vso zimo in še dolge pomladne mesece z družinami vred brez dela in kruha, le redki so imeli srečo, da so tudi izven gradbene sezone ujeli kakšen teden ali morda mesec zaslužka. V Ljubljanici so izpočetka dobili mezdo 3 Din na uro, tako da so pri lOurnem delavniku, če jih ni dež preganjal, že zaslužili za skromen življenjski minimum. A podjetje, ki je moralo pri prevzemu dela nuditi na proračun precejšnje koncesije, je v teku dela prišlo do spoznanja, da pri tolikšnih mezdah in pri dosedanjem tempu dela ne more priti na svoj račun. Zaradi tega je pred kakšnimi
14 dnevi uvedlo pri odkopu akord ter namesto dotedanje urne mezde določilo 250 Din za vagonček odkopanega materiala. Pri vsem žilavem naporu pa pri takšni ureditvi mezde zaposleni v 10 urah niso mogli priti vsaj na 30 Din zaslužka. Po nekaj dnevih akorda so delavci zaradi tega izjavili, da tako ne morejo delati. Podjetje je samo uvidelo, da je nagrada za akord premajhna, in je obljubilo, da bo poslej akor-dantom, ki sami ne dosežejo tolikšne produkcije, k akordni postavki doplačevalo še razliko, tako da bo mezda pri odkopu dosegla minimalno 25 Din. Delavci so se s to ponudbo zadovoljili m se vrnili na delo, vendar pa še zmerom zahtevajo mezdo, ki so jo imeli spočetka, namreč 30 Din za 10 ur. Izvolili so posebno deputacijo, ki bo njihove želje tolmačila pred vodstvom podjetja in pri poklicanih instancah.
Stiska delavcev v strugi Ljubljanice je toliko bolj razumljiva, če pomislimo, da zaslužijo delavci, ki so zaposleni pri raznih zasilnih delih rt sredstev bednostnega sklada, najmanj po 3 Din, pri boljših opravilih tudi po 4 do 4.50 Din, stalni mestni delavci v Ljubljani pa prejemajo celo po 6 in 7 Din na uro. Pri tem gre pri vseh teh zasilnih delih zmerom za mnogo lažje opravke, kakor je delo pri odkopu v strugi. Poleg mezde v denarju bo mestna občina za to poletje, ko zavzemajo dela malo širši obseg, uvedla tudi posebne kuhinje, v katerih bodo delavci prejemali brezplačna kosila. Pri takšnih razmerah je razumljivo, da si delavci v Ljubljani dandanes ne žele več takozvane »redne« zaposlitve, temveč rajši čakajo, da pridejo na vrsto pri bednostnem fondu, ki jim nudi, čeprav je namenjen samo za podporo, vendar vsaj malo dostojnejši zaslužek. Zavoljo tega pa tudi upajo naši brezposelni delavci, da se bodo čimprej pričela napovedana regulacijska dela v Malem grabnu, pri katerih bo našlo kruha okrog 100 najsiromašnejših družinskih očetov.
Prihodnji kongres esperan-tistov bo v Ljubljani
Osijek, 12 junija.
O binkoštih so se zbrali v Osijeku espe-rantisti iz vseh delov naše države k vsakoletnemu kongresu. Slavnostna otvoritev se je vršila v nabito polnem narodnem gledališču. Zastopniki mestnega načelstva, trgovske. delavske in obrtne zbornice, združenja trgovcev, Rdečega križa itd. so z raznih vidikov naglašaii ogromen pomen svetovnega pomožnega jezika za človeštvo v splošnem ter za narod in posameznika v posebnem pogledu. Slovenske esperantiste »o zastopali g. Kozlevčar za Ljubljano, g. prof. Rakuša za Maribor in g. Tršar za Logatec; bili so zaradi svoje požrtvovalnosti deležni posebne pozornosti. Iz ogromnega števila pozdravnih brzojavk naj omenimo iz naše banovine Kamnik. Trbovlje. Ruše. Ptuj. Celje in Jesenice. Omembe vredno je pozdravno pismo, ki ga je poslal kongresu osiješki klub »Literatura«.
Popoldne je bil v trgovski zbornici zboi delegatov in je prerešetaval ogromni material, ki ga je pripravilo ligino vodstvo. Za bodoče leto je bilo spet izvoljeno dosedanje vodstvo v Zagrebu, izmed sprejetih resolucij je posebne važnosti predlog ljubljanskega kluba o reorganizaciji propagandnih sredstev. Izredno lep uspeh sistematskega dela v naši ož\i domovini so vsi delegati navdušeno priznali. Zato so tudi sprejeli predlog z največjim odobra vanjem, da bodi esperantskl kongres leta 1936 v Ljubljani. Kdor pozna trezno in sistematično delo naših esperantistov. je brez dvoma uverjen. da bo postal ljubljan ski kongres ne samo veličastna manifestacija esperantskega pokreta, temveč tudi
uspešna kulturna m tujsko-prometna propaganda.
Večer je zbral esperantiste v dvorani Grand hotela k zabavnemu večeru. Spored je bil prav srečno izbran in je združil recitacije, glasbo in šaljivo snov v pester šopek.
V ponedeljek so bile delovne seje esperantistov akademikov (Zagreb), učiteljev (Golobič, Jesenice) in delavcev (Novi Sad). Popoldne je demonstriral češkoslovašlri učitelj g. Bartoušek moderno metodo za poučevanje esperanta, tako zvano »Č«« metodo, nakar je bil kongres zaključen.
R. R.
Sprejemi pri podban u
Ljubljana, 12. junija AA. Pomočnik bana dr. Pirkmajer v petek 14. t. m. zaradi uradne odsotnosti ne bo sprejemal strank.
Vremenska napoved
Vremensko stanje 12. t. m.: Ciklon nad zapadno Evropo do črte Tret-Dunaj-Gdansk, kjer prevladuje pretežno oblačno vreme z dežjem in nevihtami. V otomočjiu Sredozemskega morja jasno z visoko temperaturo. Največja vročina v Jugoslaviji, minimum Mrzle Vodice 9, maksimum Mo-star 36.
Novosad&ka vremenska napoved za četrtek; Ohlajen je in pooblačenje z nevihtami in dežjem, na severu, vedro in toplo na jugu.
Zagrebška vremenska napoved sa danes:
Postopno bolj oblačno, ponekod morda padavine, vroče.
Dunajska vremenska napoved za četrtek;
Ponekod oblačno, sicer pa jasno. Temperatura se bo dvignila.
Strašne posledice poplave ob Muri
V dveh tednih je povodenj uničila vso rast — Prebivalstvu grozi glad
Lendava, 12. junija
»Jutro« je že poročalo o poplavah ob Muri, ki so prizadele prebivalstvu nepopravljivo škodo. Opustošenje pa je bilo hujše, kakor se je prvotno mislilo. Še le zdaj, ko je nastopilo lepše vreme in je voda odtekla, se vidi, kako ogromno škodo je napravila poplava obmurskemu prebivalstvu. Ljudstvo se spominja večjih in bolj grozečih poplav, vendar pa ne pomni primera, da bi poplava trajala tako dolgo kakor tokrat. Zdaj je trajala preko dva tedna in v tem času je voda uničila vse, kar je dosegla.
Pogled na poplavljena polja in travnike je žalosten. Povsod je videti samo blato, brez zelenja. Obupen je položaj za tiste družine, ki imajo vso zemljo ob Muri. Te so danes brez vseh sredstev in jim grozi glad. Ljudje bi znova sadili krompir in tudi turščico, pa nimajo semenja. Mnogo je primerov, kjer ni za lačne želodce prav nobene hrane več, saj so uničeni tudi vrtovi, kjer je rasla vsaj solata. Ti ljudje so prisiljeni trkati na dobra srca onih, ki niso bili od nesreče prizadeti. Lačna pa je tudi živina, saj je suha klaja pošla, zeleno pa je uničila voda.
Človek srečuje v ob murski h vaseh le žalost, jok in obup. Naplavljeno blato in gnitje rastlin povzročata silen smrad. Obstaja tudi nevarnost razširjenja kužnih bolezni. V tem pogledu sta potrebni vsa pozornost in opreznost, da ne bo nastopilo kaj hujšega. Prav tako pa je nujno potrebna pomoč prizadetemu prebivalstvu. Narod pričakuje, da mu bodo poklicani činitelji z vsemi sredstvi priskočili na pomoč. Najprej je nujno potrebna preskrba prebivalstva s hrano. Najbolj prizadetim je treba tudi nuditi možnost zaslužka ln vse prizadete oprostiti raznih javnih dajatev.
Tudi Dunav poplavlja
Novi Sad, 12. junija
Že šest dni se neprestano zvišuje vodovje Dunava, ki je sedaj doseglo že isto višino kakor leta 1936., ko so bile na velikem področju katastrofalne poplave. Pri Apatinu je bilo vodovje včeraj že za 6.40 m nad normalo. Od Apatina navzdol so vsi nasipi pod silnim pritiskom ogromne količine vode, vodovje pa se je razlilo tudi po velikih kompleksih, na katerih so nasadi
popolnoma uničeni. Leta 1926., ko so bile velikanske poplave, je bilo dunav&ko vodovje pri Apatinu za nekaj centimetrov nižje, kakor je sedaj. Da v zadnjih 24 urah ni prišlo do prebojev nasipov, se je treba zahvaliti samo ojačenju nasipov, ki je bilo izvedeno lani in predlanskim. Ker pa je ponekod material nasipov še precej svež, navdajajo tudi strokovnjake zle slutnje, da bi mogli nasipi popustiti pod pritiskom silnega vodovja.
Pri Vukovaru na levi obali Dunava je poplavljeno veliko področje vse do nasipov, ki še kljubujejo navalu vodovja. Nasipi so tam čvrstejši tudi zaradi tega, ker je prostor med njimi in strugo gosto nasajen z vrbami. Voda je vdrla tudi v Vukovar ter se razlila po nekaterih ulicah. Tudi glavna ulica Novega Vukovara v bližini novega be-onskega mosta preko Vuke je pod vodo.
Vznemirljive vesti prihajajo tudi iz Al-maša, kjer se Drava izteka v Dunav. Drava je preko noči silno narasla ter se razlila po velikih pašnikih in gozdovih. Pod vodo je tudi velik otok, s katerega so še v zadnjem hipu rešili s čolni pastirje in veliko čredo. Prebivalstvo na obrežju od Apatina do Vukovara je v največjih skrbeh. Nasipe čuvajo noč in dan straže, kmetje pa spravljajo živino na varno ter se pripravljajo na beg. Pri prvem predoru nasipa bo velika poplava neizbežna.
Vremenska nasprotja
Danes, z Antonom Padovanskim, bo minulo teden dni, odkar je posetila naše kraje poslednja vlažna depresijska struja ter 6prožila tu pa tam slabotnejše nevihte. Ze naslednji dan, minuli petek pa se je nad vso južno Evropo učvrstil anticiklon ter raz vedro nebo razlil na zemljo preobilico dolgo zaželjenega solnca. Naglo je pred prazniki narasla temperatura in o binko-štih smo se naenkrat znašli v prav vročem poletju.
V vsej južni Evropi se je na široko zjasnilo. Iz razgretega bazena Sredozemskega morja in severnega pustinjskega dela Afrike je pritisnil v naše pokrajine vroč zrak. Na binkoštni ponedeljek je dosegla Ljubljana letošnjo rekordno toploto: 29.S0 v senci. Še krepkeje je pritisnila vročina v
torek, ko je živo srebro doseglo v Ljubljani 30° v senci.
Kakor le redkokdaj v letu se je bočilo v torek nad vso Jugoslavijo popolnoma jasno nebo. Z jugozapada je krepko pritisnil topli veter, ki naglo suši zemljo. Stanje vlage v zraku je zato krepko upadlo. Ljubljana je n. pr. danes ob 14. zabeležila komaj 41, Beograd 40 odstotkov vlage. Temperatura je sicer v Sloveniji danes za spoznanje odnehala, ali še krepkeje je narasla v velikem delu notranjosti države. Zagreb in Sarajevo sta beležila 33, Beograd in Skoplje 34 stop. C. Prav vroče je tudi ob morju, kjer je blagodejni vpliv morja moral podleči pritisku vročega puščavskega zraka. Split je imel v senci 31 stopinj.
Zaradi toplega vetra in vroče solnčne pripeke so tudi nočne temperature visoke. Minimalna toplota je v Ljubljani presegla 17, v Zagrebu 16, Beogradu in Splitu celo 22 stopinj. Vsekakor je začetek rožnika letos pravo nasprotje lanskemu in predlanskemu, ko nas je ob precej hladnejšem vremenu zalival izdaten dež.
Vendar ni bila vsa Evropa deležna toK-ke solnčne blagodati ko naš prav poletni jug. Paradoksni sta že zgornji poročili o poplavah ob Muri in Dunavu v času, ko se boči nad vso državo brezoblačno nebo.
Minuli teden, ko se je namreč razvil na jugu Evrope krepak anticiklon je bilo severno območje Alp in vsa severnozapadna celina tja do Skandinavije pod vplivom vlažnega ciklona, s središčem nad Britanskimi otoki. Zdaj pa zdaj se je odtod pognala nova depresija na vzhod, ki ji je pa anticiklon južno od Alp preprečil, da bi se razvila v naše pokrajine.
Alpske dežele, v severnem delu visokega gorovja pa so bile deležne pogostih neviht in obilne moče. Mnogi kraji beležijo nad 60 mm dnevnih padavin. Zaradi tega in naglo kopnečega snega v visokih gorah so reke iz severnih alpskih dolin visoko narasle. Mura in Dunav, ki zbirata vode iz severnih in osrednjih Alp sta povzročili v spodnjem delu občutno škodo, medtem ko so vse naše reke, nad katerih porečjem pripeka že teden dni vroče solnce, obdržale svoje nizko stanje. Dokaz več, kako je tudi v tem pogledu naša država lahko podvržena hkrati večim vnanjim vremenskim činiteljem iz raznih smeri.
Ena stavka končana, druga začeta
Tekstilno delavstvo v borbi za pravičnejši zaslužek
bližno 15 odstotkov stavkokaznega delavstva dela.
Kočevje, 12. Junija. Boj je končan. O mezdnem sporni v tekstilnem podjetju »Triglav« v Kočevjiu je »Jutro« ponovno poročalo ter baš pred mezdno razpravo na podlagi iz Kočevja poslanih mezdnih listkov tudi orisalo položaj delavstva. Po 16 dneh je bila solidarna stavka končana in podjetje je podpisalo kolektivno pogodlbo. Na poganjih je bilo tudi sklenjeno, da se zaradi stavke ne bo nikogar preganjalo in da ne bo nihče odpuščen zaradi preureditve dela z dJvostotaega na tristolni sistem. Sprejelo se bo tudi oeem delavcem, ki so bili po 14. majiu odpuščesi. Po sklenjeni pogodbi je delavstvo dosegtlo izvajanje zakonitih določil o zaščiti delavstva in minimalno mezdo.
Motorne dirke na Hermesovem dirkališču
Z zgraditvijo dirkališča na športnem prostoru ŽSK Hermesa v šiški, je motociklistični šport po nekaj letih zopet oživel. Hermes je priredil že več dirk in je z lepim programom izpolnil tudi oba binkoštna praznika. Poleg naših tekmovalcev so se dirk udeležili tudi znani zagrebški in mariborski športniki, ki so z napetim bojem nudili oba dneva številnim gledalcem izreden športni užitek. Skrajni na desni je Janko šiška
Maribor, 12. junija
Poročali smo o odpustu velikega števila delavcev tik pred velikonočnimi prazniki pri mariborski tekstilni tvornici Schonsky in drug. Odpuščeni delavci so bili sicer sprejeti nazaj, toda z 10 odst. zmanjšanimi mezdami. Tisti, ki niso hoteli pristati na znižanje, so bili odpuščeni, ostali pa so se borili za zboljšanje svojega gmotnega položaja.
Te dni je bilo znova odpuščeno večje število delavcev, razen tega je sledila odpoved službe vsem ponoči zaposlenim delavcem. Zaradi vsega iega je sinoči po 22. uri izbruhnila stavka. Pogajanja so v teku. Stavka blizu 500 delavcev, ki se borijo za obstanek in človeškega dostojanstva vreden zaslužek. Upati je, da bo s posredovanjem oblastva prišlo do sporazuma. Pri-
Novi upravnik glavne pošte v Ljubljani
Ljubljana, 12. junija
Za upravnika glavne pošte v Ljubljani je s kraljevim ukazom imenovan inšpektor g. Vinko Janežič. Kdor ga pozna po značaju in sposobnostih, ve, da je prišel pravi mož na pravo mesto.
(MK Ilirija), ki je dosegel največ prvih mest. Slika zgoraj kaže tekmovalce pri pozdravnem krogu, spodaj pa juniorja Vitala Seuniga (SK Hermes) in Mariborčana Hinka Ceriča v ovinku. Prvi je z navadnim turnim strojem dosegel nenavadno lepe iKspehe, drugi pa je pokazal lepo tehniko, ki je prišla do veljave v ovinkih in mu priborila tudi več zmag. Podrobni rezultati so bili v ponedeljskem »Jutru«.
Tatvine špirita v pivovarni Union
Aretacije in preiskave, škode okrog 40.000 Din
Ljubljana, 12. junija Na binkoštno soboto so bile v Zgornji Šiški in v Šmartnem ob Savi izvršene razne policijske aretacije, zvezane tudi s temeljitimi hišnimi preiskavami pri nekaterih osumljencih, ki so bili v zvezi s tatvinami špirita v pivovarni »Union«. Baje so aretacije povzročile ponekod senzacijo, ker so v tatvine zapleteni razni interesenti za nakup čistega špirita, potrebnega za produkcijo žganja, zlasti onega zloglasnega »zelenega«. Iz pivovarne so iztihotapljali špirit v steklenicah, kakor tudi v pločevinastih posodah. V prometu se kupuje čisti špirit na debelo po 40 Din liter, pri nepoštenih
Naročite — čitafte „ŽIVLJENJE tN SVET"
dobaviteljih pa je bil seveda polovico cenejši.
Policija je v Zgornji Šiški in v Šmartnem Ob Savi odkrila zaloge steklenic raznih oblik, zlasti mnogo slatinskih in pivovar-niških, pa tudi takih za kolinsko vodo. Vsa zaplenjena roba je bila danes razstavljena v pisarni državnega tožilstva, kot »corpus delicti«. Bilo je tako, kakor da se je pisarna spremenila v domačo lekarno. Pri neki osumljenki je policija našla kaseto, v kateri je bilo v gotovini in v hranilnih knjižicah okoli 30.000 Din. Doslej je policija izročila v preiskovalne zapore okrožnega sodišča 5 oseb, med njimi dva brata, ki sta kradla v pivovarni špirit, dalje neko osebo, ki je špirit prikrivala in 2 osebi, ki sta vodili trgovino z ukradenim špiritom. Za koliko je pivovarna oškodovana, še ni ugotovljeno, gre pa za približno 40.000 Din. Aretiranci so pred policijo priznali svojo krivdo. Preiskava se nadaljuje.
Domžalčan je rodil se je 1881. Gimnazijo je študiral v Ljubljani. Zamikal ga je vojaški poklic in je študiral vojaške vede v Mariboru, Lvovu in Bratislavi. Od 1901 do 1910 je bil aktiven častnik sanitetne čete, in sicer je do 1906 služil v Ljubljani, potem pa 4 leta v Przemyslu, kjer sta s pokojnim generalom Maistrom kot vrstnika m rojaka prebila mnogo prijetnih dni. Skušala sta ustanoviti krožek slovenskih častnikov, ki jih je bilo v trdnjavskem mestu Przemyslu precejšnje število. Leta 1910 je prestopil v poštno službo in je bil dodeljen pošti v ŠL Petru na Krasu, po dveh letih pa je bil prestavljen v Ljubljano, kjer je odtlej stalno v službi. Seveda, svetovna vojna ga je držala v svojih krem-pljih od početka do prevrata. V novi državi je bil 1920. pol leta v poštnem ministrstvu, potem je bil do 1926 zaposlen v ljubljanski poštni direkciji, od takrat dalj« pa je ves čas na ljubljanski glavni pošti, kž*-tere vodstvo je zdaj poverjeno njegovi spretnosti in izkušenosti.
Poštno osebje ceni v njem zvestega po-bornika za stanovske pravice, saj je v strokovnih organizacijah deloval posebno v letih po prevratu. Bil je predsednik društva poštarjev-maturantov in podpredsednik Zveze poštarskih organizacij. Tudi političnega in kulturnega dela ni nikoli puščal strani, bil je predsednik političnega odseka Šentjakobskega gospodarskega in izobraževalnega društva in odbornik organizacije JNS za Kolezijo. Ko je še služboval na Krasu, je pomaga! ustanoviti šentpetrskega Sokola in je seveda še venomer zvest sokolski ideji. Pred dvema letoma je bil pozvan v ljubljanski mestni svet, kjer deluje v raznih odsekih. Želimo gospodu upravniku mnogo uspehov!
Požig iz politične mržnje
Dobova, 12. junija
Po razvitju prapora gasilske čete v Velikem Obrežu je nastal v vinogradu onkraj Sotle požar. Posestniku Zajcu je začel goreti vinski hram. Bilo je takoj očitno, da je hram zažgala zlobna roka. Listek, pribit na enem izmed stebrov vinogradove ograje, je to domnevo potrdil. Na listku je bilo zapisano, da je požig maščevanje za to, ker je posestnika Zajca brat Tone sprejel kot praporščak prapor z jugoslovenskimi barvami v svoje varstvo. Orožniki iščejo zločinca.
Sploh so po zadnjih volitvah grožnje s požigi in nasilji prav pogoste. Bog pomagaj zaslepljencem, ki prav gotovo ne delajo v svojo korist. Potrebna je večja ču-ječnost oblastev.
W Mi nisi
še nič ifudna, 0<Lpranja potita,?
„Kaj §e. Zakaj:naj bi pO fcflcPtrudna? Poglej samo, koliko^šemtže.oprala!" „Zares hvale vredno! V tako kratkem Času! In kako je postalo peritollepo belo." „Da, tu.se zopet enkrat vidi, kako potrebno je, darse perilo namoči a^ raztopini Ženske
hvale. Ali nisiividela*na vodi,* v kateri 'se
. ji ^
je namakalo „ perilo, kako se * je nesnago čez noč razkrojila? Seveda,^ potem ima Schichtovo Jerpentinovo milo lahek opravek! Ta način špranja* je"' brezdvomno najboljši.'*
£CHICHT0V0
TERPENTINOVO MILO
...in za namakanje Ženska hvala
Aretacije zaradi domžalskega umora
A11 je zločinec žrtev najprej zastrupil?
Domžale, 12. junija
Nasilna smrt Marije Penkove je za zdaj še ostala zavita v koperno skrivnosti, čeprav se pomalem že odstirajo obrisi zločina, ki kažejo v povsem določeno smer. Sodna komisija, ki se je včeraj popoldne pod vodstvom sodnika Zupančiča z Brda sestala v Dobu, z obdukcijo preperelega trupla sicer ni mogla odkriti kakšnih znakov nasilja, a dva in pol metra dolgi, surovi jelov vrhač, ki je bila nanj mrtva Pen-kova privezana z vrvjo, več ko zgovorno priča, da je bil izvršen umor.
Eno izmed najvažnejših vprašanj, ki zanimajo preiskavo, je vprašanje, kje in kdaj je bila nekdanja premožna Amerikanka, zdaj preužitkarica in beračica umorjena. Kakor kaže sled, je Penkova odšla 27. februarja skozi ihanske vasi proti Beričeve-mu ob Savi. Raca, ki so v nji naposled našli truplo umorjenke, pa teče prav mimo Fod-rečja, njene domače vasi. Po vseh znakih sodeč je bila Penkova umorjena torej v neposredni bližini svojega doma. Kakor amo zabeležili, je Penkova iz sramu pred sosedi zmerom odhajala na prosjačenje na
vse zgodaj zjutraj in se je prav tako zmerom vračala pozno zvečer. Tako je lahko tudi tokrat neopaženo prišla do svojega doma, a prav tako neopaženo je morilec izvršil Zločin nad njo. Sodna komisija je vzela iz trupla želodec, da ga kemično preiščejo, ker ni izključeno, da je bila zastrupljena, preden jo je morilec vrgel v vodo.
Včeraj m danes je bila žandarmerija pod' vodstvom komandirja g. Skoka ves dan aa nogah, da pride zločincem, ki jih je bilo po vsej verjetnosti več, na sled. V sporazumu s preiskovalnim sodnikom so orožniki davi aretirali več oseb, katerih imen pa v interesu preiskave danes še ne moremo javiti. Kakor kaže, se pravim morilcem že piše sodba. Danes popoldne so orožniki pod vodstvom g. komandirja raziskali tudi mesto v Rači, kjer je bilo truplo najdeno. V vodi so našli okrog 30 kg težek kamen, nad njim pa dva kosa debefe žice — corpora delicti, s katerimi je skušal morilec skriti truplo na dno potoka, a se je žica razvezala in je zločin prišel na dan.
Nova Margareta v »Fanstu«
Gounodova opera *Faust«: pod muzikal-nhn vodstvom dirigenta Antona Neffata obeta postati jako zanimiva zaključna predstava tekoče sezone. V režiji g. Primožiča, ki poje partijo Mefista, z g. Go-stičem kot Faustom, nastopi prvič v naši operi ga. Ljubica Korena, naša rojakinja.
Bila je učenka pri mojstru Betettu, ki jo je poslal h komorni pevki Elizzi na Dunaj. Tam je študirala leto dni, ko pa je njena učiteljica umrla, je odšla na nadaljnji študij v Berlin k dr. Konradu Zawilovskemu.
■m
Nastopala je v berlinski »Komische Oper« in na koncertih. Priredila je tudi jugoslovanski večer, kateremu je prisostvoval minister Balugdzič, nadalje člani poslaništva m druga publika; imela je velik uspeh. Gospa K are na ima naštudiran jako obsežen repertoar najrazličnejših oper: Tosco, Aido, Leonoro, Santuzzo, Giocondo in tudi lirične partije: Neddo, Mirni, Butterfly, Pamino, Elzo. Naša operna publika bo gotovo z veseljem pozdravila našo rojakinjo na deskah našega odra.
Žena in hči sta ga zadavili
Niš, 12. junija
V Kastrati v niškem okrožju sta premožnega kmeta Mihajla Veličeviča na okruten način umorili njegova žena in hčerka. Veličevič je bil velik skopuh in je zaradi tega tudi njegova družina mnogo trpela. Te dni je mož praznoval svojo krstno slavo in je bila njegova hiša polna gostov. Slavljenec je tokrat zatajil svojo skopost in je tudi sam pridno segal po jedi in pijači. Gostili so se pozno v noč in nekateri gostje so še ostali v hiši, da bi naslednji dan nadaljevali gostijo. Tudi
Mahajte je vinjen zaspal Tedaj sta njegova žena in 161etna hči sklenili izvedbo že prej pripravljenega zločina. Že prej sta skopali in izvrtali skozi tla sobe luknjo v klet. Vzeli sta močno vrv, napravili zanko, jo dali spečemu kmetu okoli vratu, konec vrvi pa spustili skozi luknjo v klet. Hčerka je odšla v klet in pritegnila vrv, da se je zanka dobro vlegla očetu okoli vratu. Potem je odšla v klet tudi mati in sta obe vlekh' za vtv. Ko sta se vrnili v izbo, je bil Mihajlo že mrtev. Vrv sta skrbno skrili, mrliča pa položili v posteljo in pokrili. Gostje so zjutraj našli svojega gostitelja mrtvega in so bili vsi prepričani, da ga je zadela kap, ker se je proti svoji navadi hudo napil. Na luknjo skozi pod ni nihče mislil, pač pa so orožniki kaj hitro zaradi nje razvozljali uganko kmetove smrti. Ženo in hčer so odvedK v zapore niškega okrožnega sodišča.
Logarska dolina - rešena!
Vsem bo še v spominu lani obnovljeno fjuto kresanje na žive in mrtve po časopisih zgolj zaradi imena »Logarske doline«, ki ga je hotel dr. Jože Glonar na vsak način zvreS v »Logarjevo«. Po njegovi zaslugi je nastala splošna zmeda. Turisti res niso več vedeli, kako naj pišejo in govore; Logarska ali Logarjeva, šole ne znaie, kako naj uče deco. — Seveda pa se je začelo nagibati javno mnenje (posebno pri juri-stih) k mahi očitno bolj na učenega dr. Glonarja stran m ker brez politike pri nas nikjer in nikakor ne gre, se je todi kaj kmalu izcim.il iz tega krajevnega imena »politikon«, tako, da je pisalo eno časopisje »Logarska«, Črugo pa že dosledno »Logarjeva«.
Tako je tudi ostalo, čeprav sem bil lani dne 18. IX. točno in jasno ovrgel dr. Glonarjeve trditve (gL Jutro št. 214, »Logarjev Imtvrn panan<u) zdokazom iz leta 1862! To je sicer zaleglo, da je prelivanje tinte po časopisju »na debelo« sicer nehalo, toda po revijah še ne. Dr. Glonar je čutil potrebo, da se me še nekajkrati privošči in da še enkrat poudari: da je naziv Logarska dolina — nezmisell
Čisto prepričan sem, da tudi daaes objavljeni dokaz iz leta 1824-25, ki ga dopri-naša Joka Žigon v »Slovencu« (št 132 z dne 12. junija t 1.) pod naslovom »Pozabljeni Slomškovi rokopisi« v Kulturnem obzorniku pri dr. Glonarju ne bo nič izdal in ga tudi avtoriteta samega Slomška ne bo motila, da ne bi gonil svoje lajne dalje. Upam pa, da bo pri vseh drugih, ki na »SHomška« kaj dajo, ta njegov najstarejši dokument zadostoval, da bodo od-sihmal po njem pravilno pisali in govorili le Logarska in ne Logarjeva dolina.
Rudolf Badjura
TeL 21-24 ELITNI KINO MATICA M «1-24 GLOBOKO ZNIŽANE CBN« Danes ob 4. in 9.15 uri zvečer JO AN A CKAVVFORD v sijajnem filma
PRODANA VENERA
Nov Paramountov žurnal
Domače rest!
Jelovnik
Pod ljubeznivim zaglavjem »Mi mislimo za vas« čitamo v nekem beograjskem dnevniku nasilednji, cisto sveži jeiovnik za tekoči teden:
Sreda: Govedja supa sa flekicama, pu-njene kolerabe, preliveane mileramom, itd. Četrtek:.... Pileči ajmokac, riziblzi... Petak: Rotkvice sa puterom kao predjelo —šnicie od krompira i sos od paradajsa — kuh od limuna... Subota: Telečje šnicie šne nokle... Nedelja Pohovano pile... štrudla od trešanja. Ponedeljek: čorba od paradajsa — svinjske karmenadle, itd. Utorak Čorba od milerama — za enkrat dovolj.
Nikakor pa tega Jelovnika ne ponatl-skujemo za naše gospcdinje, marveč za jezikoslovne sladokusce.
♦	Pisarna Odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Ue-dinitelju v Ljubljani je razposlala nekaterim šolam opomine za nakazilo nabranih prispevkov za postavitev spomenika. Pisarna je ugotovila naknadno, da od nekaterih e rezov še ni prejela seznamov šol, iK co prispevke že odiposlale. One, ki prispevkov doslej še ndso nakazale, prosi, naj jih pošljejo na odborov poštni čekovni račun 11.200.
♦	G, ban dr. Dinko Puc v petek dne 14. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
♦	Mednarodno priznanje našim zdravstvenim ustanovam. V Ženevi se je vršil od S. do 8. t. m. II. mednarodni kongres higienskega dela in ustanov. Udeleženci kongresa so zastopali 45 držav. Jugoslavijo je zastopal naš vicekonzul v Marseil-leu, Dušan Draškovič, ki je svojemu poročilu dodal tudi izvestja našega centralnega higienskega zavoda in zveze naših »nravstvenih zadrug. Vsi udeleženci kon-
ODBOJKE
mreže za odbojke
Plug pong, tenis, nogomet
lahka atletika, šotori, čolni, turistika itd. nudi v največji izbiri specijalna športna trgovina	5323
ŠPORT — KMET
D. Z O. Z. LJUBLJANA, Aleksandrova 7
gresa so se čudili velikim naporom in uspehom higienskega udejstvovanja v naši državi ter sprejeli s priznanjem poročilo, da je bilo zgrajeno v Jugoslaviji v povojni dobi 14.390 raznih zdravstvenih objektov s stroškom 372 milijonov (Dinarjev. Kongiresisti eo ee posebno zanimali za originalne metode, s katerimi naše zdravstvene zadruge v najtežjih razmerah izvajajo svoj program. Prihodnji kongres mednarodnih higienskih ustanov 6e bo vršil leta 1936. v Parizu.
♦	Dve pomembni sfovesnostl v Straži-šču. V binkoštni številki smo pod tem naslovom priobčili daljši članek o otvoritvi nove avtomobilske ceste Stražišče-Ja-vornik. V članku 6ta nehote izostali imeni dveh zaslužnik mož, ki sta nemalo pripomogla, da se je omenjena cesta sploh izvršila. To sta: bivši sreski načelnik v Kranju dr. Ogrin in sedanji sreski načelnik d.r. Gregorin, ki je slovesni o tvori t v' tudi osebno prisostvoval, kar so čitatelji itak videli iz priobčene slike. Oba 6ta šla krajevnim činiteljem vsestransko na r«' ko ter posredovala, da je bil nakazan potrebni denar za gradnjo nove ceste, za kaše jima prebivalstvo iz Pševa in Javorni-ka najtopleje zahvaljuje.
ČATEŠKE TOPLICE
Najbolj vroči (54° C) radioaktivni vrelec v dravski banovini. Krasni uspehi zoper revmo, išias. otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od 1. maja do 30. septembra. V pred- in posezoni zdravljenje po nizkih pavšalnih cenah 10 dni Din 600.—, 20 dni Din 1.100.— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, takse), železniška postaja Brežice in Do bova. Prospekte pošlje uprava Čateških toplic v Brežicah in pri Putniku.	172
♦	Zmaga »Belega orla« v Brnu. Za binkošti je priredil moravsko-šleški Aerokltub v Brnu veliko mednarodno zrakoplovno prireditev, na katero je poslal tudi zagrebški oblastni odbor Aerokluba svoje letalo »Beli orel«. Pilot je bil kapetan Mrak, njegov spremljevalec pa tajnik Aerokluba Lolič. Pri prvi tekmi je kapetan Mrak dosegel prvo mesto in dobil prvo darilo — srebrni pokal od Aerokluba GSR. Tudi pri tekmi sportno-turističnih letal, pri kateri je sodeloval v dveh kategorijah 10 tekmovalcev, je dobil kapetan v prvi kategoriji prvo nagrado, ker je preletel 34 km dolgo progo v 11 minutah in 10 sekundah. Na povratku je preletel progo Brno-Zagreb v 2 in pol uri. Kapetan Mrak si je pridobil doslej na raznih letalskih prireditvah za zagrebški Aerokhib ž«> 6 prvih in 2 drugi nagradi
♦	Ameriški Slovenci pridejo v petek 14. t. m. z brzim vlakom ob 8.47 zjutraj v Ljubljano, da poeetijo po dolgih letih odsotnosti svoje sorodnike in znance. Družba sv Rafaela, narodni Izseljenski odlbor, Zveza za tujski promet in dirugi zastopniki Ljubljane bodo naše brate in sestre ob prihodu na glavno postajo prisrčno sprejeli in jim izrekli dobrodošlico. K sprejemu se vabijo prijatelji in znanci naših izseljencev, katerim bo gotovo ustreženo, če bodo kaj izvedeli, kako se godi v Ameriki kakemu sorodniku. prijatelju ali znancu. Izletnike spremlja g Kollander.
♦	Osebni avtomobili privatnikov za ev-haristični kongres. Avtomobilski klub. sekcija Ljubljana obvešča svoje člane o prošnji pripravljalnega odbora za II. evhari-
etični kongres, da bi člani stavili na razpolago svoje osebne avtomobile za namene kongresa v dneh 28., 29. in 30. t. m. predvsem za prevoz različnih odličnih gostov. Avtomobilski klub je uverjen, da se bo članstvo, če le možno, rade vol je odzvalo temu pozivu. Clanii naj javijo svojo pripravljenost bodisi tajništvu kluba ali pa neposredno pr i pr a v 1 jaTn emu odiboru za evharistični kongres v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7a-II.
♦ Vožnja po desni strani na Koroškem od 15. t m. dalje. Da bi se preprečili morebitni nesporazumi, sitnosti ali celo nezgode na potovanjih v Avstrijo, obvešča Avtoklub v Ljubljani svoje članstvo ln vse ostale vozače motornih vozil, da se uvede v noči od 14. na 15. t. m., in sicer točno ob polnoči na Koroškem in vzhodnem Tirolskem vožnja po desni stran', prehitevanje po levi, torej enako kakor pri nas v Jugoslaviji in Italiji. Od tega
		Zvočni kino Ideal	Bi	
	Danes ob 4., 7. in 9% uri zvečer Senzacija nad senzacijo! Premiera Arena strasti Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.-			
^^■■HHH^HHH^SI				
dne dalje je razdeljena Avstrija v pogledu vozne smeri v dva dela: Tirolsko, manjši del Solnograške (v zapadnem Tirolskem in tem delu Solnograške se je vozilo že do sedaj po desni strani) in Koroško, kjer se vozi po desni strani, ter v ostale pokrajine —' ostali del Soinogiraške, Nižje in Gornje Avstrijsko, Dunaj in štajersko, kjer se vozi še nadalje po levi. Lepota in toplina......LUTZ
♦	Cenena potovanja po češkoslovaškem. Uprava čsl. železnic dovoljuje tujim obiskovalcem od 15. maja do 31. oktobra 60 odstotni ali dvetretjinski popust pri najmanj šestdnevnem bivanju za direktno ali krožno povratno vožnjo. Nakaznica, veljavna 60 dni, se dobi pri vsakem postajnem ali prometnem uradu na podlagi potnega lista in voznega listka za vožnjo iz obmejne postaje v ČSR. Kdor želi podrobnih pojasnil, jih dobi pri potniških uradih ali direktno pri konzulatu ČSR t Ljubljani.
♦	Gospodarska kriza je vzrok splošno' ga varčevanja. Mnogi varčujejo brez stvarnega razloga enostavno pod pritiskom splošnega?' varčevanja; Kdkw kupuje dražje in boljše blago, ne razsipava, temveč šitedi, ker ima od boljšega blaga vem ko več koristi, če kupujete milo, nikar ne zahtevajte najcenejše vrste, temveč kupujte ono znamko, o kateri ste prepričani, da je v resnici dobra. Mnogi kupujejo Aibusovo milo, ker so popolnoma prepričani, da je vedno enako dobro.
♦	Umrl je včeraj v šmartnem ob Pakl priljubljeni in splošno spoštovani nadiuči-telj v p. g. Simon š k r a b i v 91. letu starosti. Pogreb bo jutri ob 9. dopoldne v šmartnem ob Paki. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
♦	Nad rovi zenižkega rudnika se podirajo hiše. Na levi strani reke Bosne na vznožju Katuna sta vasi Podbrežje in Stnmkosi. Hiše teh dveh va6i so raztresene ob industrijski železnici zeniškega rudnika. Iz teh vasi je boj za obstanek že mnogo prebivalcev uvrstil med rudarje, nekateri pa 6e še vedmo bavijo s poljedelstvom. Kmečko gospodarstvo in življenje pa je v tej, nekdaj rodovitni pokrajini zapisano poginu, zakaj deforma-maciji tal in usihanju izvirkov vode se pridruži zaradi podzemskih rudniških rovov tudi razpadanje vaških hiš. Mnoge hiše so že razpadle, ostale pa podfpirajo prebivalci s tramovjem in kamenjem, da bi še nekaj časa obvarovali svoje domove. Odškodnina je bila zahtevana že pred leti in ker to vprašanje še ni rešeno, je prebivalstvo obeh vasi zaprosilo poslanca 7-a zeniški srez za nujno intervencijo. Poslanec bo svojo interpelacijo v skupščini podprl s slikami vseh podrtih in poško-vanih hiš.
♦	Za Izgubljenim mutcem. »Jutro« je pred nekim časom poročalo o čudaškem mladem mutou, ki je nekje pri Sneberjati pod Ljiubljano stopil v čoln in se brez ve sel spustil po Savi, da bi bil našel v votfl prav gotovo smrt, če ga ne hi bili o pra vem času potegniti lijud&e, ki so tam bita« delali iia poltjo, na suho. Ker mutec n' imel nikakih listin pri sebi in tudi ni no gel dati nikakih pojasni, je ostala njego va identiteta policriji izprva neznana, a ker ničesar ni zagrešil, je bil izpuščen Na časopisne vesti pa se je sedaj javil* njegova mati, pose&tnica Liza Potočnika va s Trličnega pri Rogatcu v šanarskero okraju, ki je v silnih skrbeh za svojega sina. Fantu, ki mu je 22 let, je ime K» rel, in ker ni gihih, se odizove, če ga kcfco pokliče po imenu. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči zaskrbljeni materi.
♦	Velika poneverba v vaški hranilnici.
V	Veprovou v somborskem okrožju posluje zadružna hranilnica že 50 let ter je imelo Ljudstvo v ta svoj zavod največje zaupanje. Nedavno pa je pregled branll-ničnega poslovanja razkril velike zlorabe.
V	sleparskem poslu sta ee že leta 1926. združila blagajnik Nuss in knjigovodja Straub, ki sta vlagateljem vloge sicer točno vpisovala v vložne knjižice, nista pa jih beležila v knjige denarnega zavoda. Dokler hranilnica še ni bila pod zaščito, sta vlagateljem s pomočjo novih sleparij izplačevala zahtevane zneske. Doslej so ugotovili, da »ta poneverila blizu 900.000 Din. Ni Izključeno, da je škoda še znatno večja. Pred sodiščem se bodo morali zagovarjati seveda tudi vsi člani načelstva ln nadzorstva hranilnice, ki eo podpisovali ponarejene bilance
♦	Sleparski agent. Po Mežiški ln Dravski dolini ln najbrže tudii drugod je poto-
val ▼ zadnjem Sasn neki potnik, ki se j* izdajal sa zastopnika novosadske tovarne eukna »Silesia« ter sprejemal od ljudi naročila in tudd akontacije na naročeno bia go. Neki oškodovanec iz Guštanja se j* obrnil na tvrdko v Novi Sad, ki sporoča, da je mož, ki potuje v njenem Imenu, navaden slepar, zakaj tvrdka epdoh ne po Bilja po svetu svojih agentov, ker dima rveze samo z obrtniki.
♦	Gospodinjska šola »Mladika« v Ljub* IJani priredi Sdnevni tečaj za pripravo » tenjave in sadja. Vpisovanje bo 14. in 1& t m. na Mladiki, šubičeva ulica 9.
*	Putnikovl avtobusni Izleti. Logarska Aolina 16. in 20. junija. Cena 125 Din. Opatija 23. junija 196 Din. Prijave za Opatijo sprejema »Putaik« v Ljubljani do IS. junija.
Z URAN KREMO
masirana koža postane v dveh urah na
solncu temno rjava, lepa gladka in mlada
5309
♦	Razprava o zagonetnem umoru. Pred okrožnim sodiščem v Požarevou se je začela razprava zaradi zavratnega umora požarevskega zdravnika dr. Sta noja Mili-vojeviča, ki je bil pod pretvezo nujne zdravniške pomoči 4. decembra 1933. iz-vabljen v okolico, kjer so ga drugo jutro našli mrtvega, strašno razmesarjenega s sekiro. Dolgo časa so bile vse poizved/be za zavratnimi morilci brez vsakega uspeha, naposled pa so neki drugi zločini in med njimi tudi umor nekega okoliškega kaneta privedli na sled. Med obtoženci Je tudi bivši tajnik neke okoliške občine, ki je po nave<fbah obtožnice lniciator umora. Obtoženci zanikajo vsako krivdo.
*	Drugi Putnikov avtobusni izlet v Bruxei'les bo od 1. do 12. julija. Cena 4135 Din za osebo. Prijave do 24. junija.
♦	Počitnice v Angliji za mladino, glej mali ogias.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo
Pride
CLAUDETE COLBERT
v sijajnem filmu
30 DNI JE BILA PRINCESA
Iz Ljubljane
u— Spored javne produkcije gojencev šole Glasbene Matice, ki bo drevi ob četrt na 7. v filharmonični dvorani. Na klavir-jta zaigra Levanič Bleonora Wilmovo »Večerno zvonenje« in »Pritlikavca«, Volav-šek Dušana pa 3 skladbe iz »Lutkove sui-te«, ki jo je napisal Kfička. Za tem zaigra na čelu Lenart Franc Sulzerjevo »Sa-rabando« in Henrique6ovo »Humoresko« na klavirju ga spremlja Hrašovec Silva, šušteršič Vera zaigra na klavirju Schyte-Jevi skladbi »Pomladna pesem« ln »Ob potočku«. Milojevičev »Srbski ples« za violini ln klavir zaigrata Bajuk Marko in prof. Jeraj. K sklepu I. dela izvaja Kobe Peter na klavirju Moskovskega »Serena-to« in Bossijevo skladbo »Pirote«. V 41. delu pa se Izvaja Adamičev melodram »Martin Krpan« pod vodstvom prof. Sonca. Melodram je napisan za deklamatorja (Pianeoto Zoran), mladinski zbor (zbor šole Glasbene Matice) in klavir (prof. Pavel šivic). V I. delu navedeni gojenci so učenci prof. Smalceve, dalje prof. Berana. Pav-čiča in Jeraja. Podroben spored za 2 Din 6e dobi v knjigarni Glasbene Matice in od 6. nre dalje v veži Filharmondčne družbe.
Upraviteljstvo hiš
posestev itd. prevzame
TEHNIČNI BIRO
LJUBLJANA, Nunska ul. 17, tel. 27-96 Informirajte se brezobvezno. 5173
u— Vojaška zaprisega vseh v Ljubljani blvajočlh obveznikov In rez. oficirjev,
ki doslej iz kateregakoli vzroka še niso bili zapriseženi na Nj. Vel. kralja Petra 41., bo v nedeljo dne 16. junija t. 1. v vojašnici vojvode Mišiča. Zbirališče oh 8. zjutraj v Maistrovi ulici. Pri vhodu v vojašnico je treba oddati priglasnioo, ki ee dobi do sobote opoldne v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu St. 7-1. Proti onim, ki bi se tudi sedaj ne udeležili zaprisege, bo uvedeno kazensko postopanje.
u— Občni zbor JNS za kolodvorski okraj bo v petek 14. L m. ob 20. v Struk-Ijevem hotelu. Članstvo se prosi za potao-števllno udeležbo.
u— Rusija je v umetnosti tako samosvoja, da nas ob vsakem trenutku preseneča in navtfošuje Mehkoba izraza, nagnjenje k metafizičnim prividom, krepak humor, brsteč i® elementarnega življenjskega naziranja, so lastni ruski glasba. »Slogin« zbor bo izvajal danes 13. L m. v društveni glasbeni dvorani CLjub-tjainski Dvor, Pražakova u tri ca) koncert ruskih zborovskih skladfb, resnih ln veselih, svetih ln razposajenih. Pridite. Vstopnice v Matični knjigarni.
Vremensko poročilo
Številk« aa osnačbo kraja pomenijo: 1. Caa opazovanja, 1 stanje barometra. S. temperaturo, 4. relativno vlačo v odstotkih, 5. smer ln brzino vetra. 6. oblačnost U—10, 7. padavine v nun. 8. vrsto padavin, remperatnra: prre številke pomenijo najvišjo, druge naln<ž5o temperaturo. 12. junija
Ljubljana 7, 759j5, 21.4, 6S, 0, l, ——; Ljubtfana 13, 760.6, 26.6, 41, SW4, 2, —, — Maribor 7, 757.4, 20.0, 80, 0, 3, —, —; Zagreb 7, 759.4, 23.0. 50. WNW2, 2, —, —; Beograd 7, 760.0, 26.0, 40, 0, 0, —# —; Sarajevo 7. 762.6, 17.0, 70, 0, 0, —, —; Skoplje 7, 762.0, 24.0, 50. 0, 0, —, —; Kumbor 7, 761.7, 24.0, 90, 0, 0, —, —; Split 7, 761.2, 26.0, 60. 0, 0. —, —; Rab 7, 761.7, 26.0, 70, S3. 5. —, —; Rogaška Slatina 7, —, 20.0. 90, SE1, 0, —, —.
Temperatura: Ljubljana 28.5, 17.6; Maribor 29.0, 16.0; Zagreb 33.0, 19.0; Beograd 34.0. 22.0; Sarajevo 33.0. 10.0: Skoplje 34.0 16.0: Kumbor —. 23.0; Split 31.0. 22.0; Rab —, 21.0; Rog. Slatina 29.0, 17.0.
Danes ter vsak torek In četrtek zvečer
KONCERT
na vrtu GRAND HOTELA »UNION«.
Vsako nedeljo popoldne KONCERT v hotelu Bellevue
Igra orkester vojaške godbe. 5327
u— Združenje gledaliških Igralcev se po
tej poti vsem, ki so izrazili sočustvovanje ob smrti nepozabnega tovariša K. 2eleznnka, najtopleje zahvaljuje.
u— Društvo »Tabor« opozarja vse čls-ne in prijatelje društva kakor tu<fi bratske organizacije na svojo vrtno prireditev, ki bo v prostorih restavracije »Pri 1® vu«, Gosposvetska cesta, v nedeljo 7. julija. Spored prireditve, ki bo obsegal ro citacije, slovensko narodno pesem itd. bo pravočasno objavljen.
u— Vse posetnike nooojšnje Iti. javno produkcije šole Glasbene Matice opozarjamo, da se najprvo izvaja Adamičev melodram Martin Krpan. Skladba traja 40 minut, zatem pa nastopijo gojenci klavirskega, violinskega oddelka in oddelka za čelo. Začetek bo točno ob 18.15 v Filharmonični dvorani.
Dober zimski proračun .... LUTZ
u— Veseii deci! Ali že pripravljate ski-rice, vozičke, avtomobile, psičke, osličke, konje in druge živali za vesele dirke na
HM Zvočni kino Dvor ■Hj		
	Telefon 27-30	
	Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer	
	pomorski film	
	V SVITU ZORE	
	Vstopnina Din 4.50 in 6.50	g
		
Pomladanskem otroškem slavja 20, junija, Atena, Tivoli.
u— Zaradi dekleta obsojen na 3 leta.
Pred malim senatom je bil obsojen zaradi uboja na 3 leta robije 241etni Andrej Slap-nik iz Zgornjega Motnika. Med njegovim prijateljem Tonetom Grabnarjem in Blažem štrajharjem je že dolgo vladalo hudo sovraštvo zaradi kmečke krasotrice Tončke Klemenove iz Doline. Ponoči 21. aprila sta trčila oba tekmeca na vasi 6kupaJ. Nastal je besedni dvoboj, vnela se je borba za dekle. Vmes je posegel tudi Grabnarjev prijatelj Andirej, ki je s kolom udaril štrajharja tako močno po glavi, da mu je prebil lobanjo, štnajhar je zaradi otrpnenja možganov kmalu izdihnil, Andrej pa je romal v zapor. Pred sodniki 6e je zagovarjal 6 silobranom.
Iz Maribora
a— Ban dr. Puc v Mariboru. Danes dopoldne prispe v Maribor na svojem potovanju g. ban dr. Dinko Puc.
a_ Seja občinskega odbora bo v petek
21, t. m. ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je med drugim razpravljanje o novih načrtih gtfede preureditve gradu v novi mariborski rotovi
a— Zaščita zgodovinskega Maribora. Včeraj popoldne se je pričela v mestni posvetovalnici anketa o osnutku pravilnika za zaščito prazgodovinskih, zgodovinskih in umetniških spomenikov. Pravilnik je izšel iz krogov Muzejskega društva in smo nedavno o tean obširno poročali. Včerajšnje ankete so se poleg zastopnikov mestne občine udeležili tudi mariborski arhitekti in zgodovinarji, nadalje zastopniki vseh tukajšnjih kulturnih in umetniških organizacij, kakor slikarskega kluba »Brazde«, Umetniškega kluba itd. Do ankete je prišlo, ker so se pokazale nekatere razlike v mišljenju dveh struj, od katerih propagira prva najdalekosežnejlšo zaščito zgodovinsko važnih in zanimivih stavb ter spomenikov, draga pa naglaša prednost higienič-nih, svetlih in zračnih ter moderno urejenih poslopij. Izrečeni so bili tehtni in stvarni predlogi, vendar ni še prišUo do končnih zaključkov.
a— Zastopnik angleškega tiska se je mudil predvčerajšnjim v Mariboru. Je to dc pisnik »Daily Maila« g. Grešnik, ki eo gt izgnali iz Avstrije. Odpotoval je za nekaj časa v Celje, kjer ima svoje sorodnike.
a— Poziv lovcem, članom SLD, podružnice Maribor. V dneh od 30. t, m. do 3. julija se bo vršilo v Ruščuku v Bolgariji lovsko tekmovalno streljanje na glinaste in žive golobe za prvenstvo balkanskih držav. Na to tekmo namerava poslati tudi podružnica SLD v Mariboru svojo ekipo. Zato bo v nedeljo 16. t m. ob 16. uri na strelišču v Razvanju izbirna strelska tekma na glinaste golobe po predpisih, ki ee jih bo uporabljalo v Ruščuku. Vabimo vse lovce, člane SLD Maribor, da ee udeleže te izbirne tekme, ki bo določila člane ekipe. Podrobne informacije se dobijo pri ravnatelju Pogačniku, teL 2101 in dr. Kovačeca, teL 2281.
a— Večerni promenadni koncert v mest- I
nejn parku. Drevi od 20. do pol 22. ure bo v mestnem parku promenadni koncert vojaške godbe.
a— Bksporterji dravske banovine, ki imajo že avizirana dobroimetje v jugoslovensko - nemškem kliringu, naj blagovolijo takoj javiti svoj naslov in višino vplačanih zneskov Udruženju eksporterjev v Mariboru, Jurčičeva ud. 8, v svrho skupnega postopanja in sklicanja ankete.
«— Na enem kolesu po svetu. Svojevrstni akrobat se je pojavil včeraj v Mariboru. To je mlinarski pomočnik Ivan Dobovičnik iz Nazarja, ki je skonstruiral voeilo na enem kolesu, na katerem je doslej abeolvi ral 300 km dolgo progo.
a— Rokoborba. V ponedeljek zvečer je ostala borba med Nemcem dr. Auderschem in Aneiležem Mortonom neodločena, dočim je poljski specialist za dvojne neteomslke prijeme Šerbinski v peti minuti potlačffl mnogo slabejšega Čeha TotuSka, židovski mojster Faktor pa v 23. minuti Slovaka Krupo.
a— Prva žrtev letošnjega kopanja v Pesnici je postal 15Jetni posestnikov sin I ven Stuber h Gradenšaka. Pri plavanju je zašel v vrtinec, iz katerega se ni mogel več rešiti. Ker ni bilo nikogar v bližini, ki bi mu bil lahko pomasal. ie utonil.
a— Enodnevni tečaj za zeleno preceplja-nj® ^mamice in za poletna dela v vinogradu bo v ponedeljek 17 t. m. na tukajšnji banovin sk.i vina rek' in sadjarski šoli. Pouk je teoretičen ln praktičen ter traja od 8. do 12. te od 14. do 18.
Iz Celja
e— Vsi mestni svžtnikl so podpisali prt-
tožbo. Kakor smo že poročali, so ee mestni svetniki pritožEli prti banski opravi proti ponovnemu zavlačevanju dela v mestnem svetu, ker je župan dr. Goričan fcUjub soglasnemu sklepu mestnega sveta na seji dne 3L maja in kljub oM^ibi, da bo sklical nadaljevanje seje » l t m, to sejo spet preklical. Pritožbo so podpisali vse mestni svetniki.
o— Sprejemanje prijav za zlet v Sofijo. Raapis je razobešen v sokoleklh te4ov»<k-nicah in v društveni omarici na postopj« Ljubljanske kreditne banke v T5tici <žr. Gregorja Žerjava. Sokolsko društvo v Celju bo jutri zaključilo sprejemanje prijav, e— Upravičeno kritiko je povzročilo cSejstvo, da mestni župan dr. Gortičan ai odredil, da bi ee mestna kopališča ob Savinji od.pri a že o binfcošfti h, ko je bilo zeio lepo vreme in bi bil oibisk kopališč gotovo velik. To je bila dolžnost župana, ker odjbori mestnega sveta nimajo eksekutive tn ne morejo reševati tudi takih zaxiev.
e— Delovni trg. Pri eolski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci JB3 brezposelnih (301 moški in 52 žeu&k) nasproti 348 <298 moškim in 50 ženskam) dsne 31. maja.
e— šahovski klub Gaberje, ki se namerava v kratkem osnovati, je vložil svoja pravila pini predstojništvai mestne policije.
e— Nesreča ne počiva. Ko ee Je vo®K 23 letni, na hribu sv. Jožefa št. £2 stanujoči brezposelni krojaški pomočnfk Pavel Čebela v torek zvečer s kolesom po Cesti na grad v meeto, je pri brvi čez Vog3ajno trčil v nekega kolesarja in padel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. V torek si je 32 letni tovarniški delavec Mihael Koleno iz Tmovelj pri Celju pri dota presekal 6 sekiro levo zapestje.
o— Kino Unioru Danes ob	tn 80-30
zvočni film »Rdeči vaeon« ta rvočni dtaik.
Iz Trbovelj
t_ Slavnostno razvitje praporom podmlad
ka Jadranske straže bo v nedeljo 16. t. m. ob 9.30 pred farno cerkvijo v TVbovljah. V primeru slabega vremena bo blagosloivitev v telovadnici meščanske šole. Na predvečer bo v Sokolskem domu ob 19.30 akademija podmladka z izbranim programom. Po akademiji bo zabava. Občinstvo opozarjamo na praznik naše mladine.
Iz Ptuja
J— Spreten žepar. Posestnik Skaza Martin iz Zlatoličja se je mudil na ptujskem živinskem sejmu, kjer je prodal kravo za okrog 1000 Din. Po sklenjeni kupčiji 90 ga obstopiii neznani moški, doma iz Hrvatskega in se zapletli % njim v razgovor. Zdajci pa je začutil, da mu je nekdo segel z roko v žep ter je preprečil tatvino. Žepni tat je po neuspehu pobegnil, vendar so ga orožniki hitro imeli v rokah ter ga odvedli t ptujske sodne zapore. Je neki ma'oletmk, doma iz Bednje v savski banovroi.
Iz Preknrarfa
pm— Ogenj. Na Hotizi je začela goreti hiša vdove Horvatičeve. Gasilcem, ki so bili takoj na kraju nesreče, se je posrečilo obvarovati sosedna poslopja.
pm— Roko mu |e odtrgal«. V Benkovi tvornici v Murski Soboti je bil zaposlen kot strojnik 40-letni Franc Sinic iz Černelavcev. Te dni je imel opravka pri kompresorju. Pri delu mu je pomagal še šofer Kovač. Po usodnem naključju je strojnik pozabil odpreti ventil. Posledice so bile strašne. S silnim pokom se je razletel cilinder kompresorja in velik kos železa je Sinicu odtrgal roko tik ramena in vrgel ob zid. Kovač je ostal po srečnem naključju nepoškodovan. Le silni zračni pritisk ga je sunil v zid. Si-nica so takoj prepeljali v bolninšnioo, kjer je šef primarij g. dr. Brezovnik nemudoma izvršil operacijo in mu zaenkrat rešil življenje. Ponesrečeni Sinic je oče dveh nepreskrbljenih otrok.
Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
pm— Smrt v parku. Vdova ga. Langerje-va Katarina v Murski Soboti se je pred dnevi vračala s trga skozi park proti domu. Med potjo pa se je nenadno zrušila. Zadela jo je srčna kap. Nesrečnica, ki je štela 50 let, je bila takoj mrtva.
pm— Kolesa kradejo. Te dni je bflo občinskemu uslužbencu iz Lendave Palerju ukradeno novo kolo iz veže sreskega načelstva. Za tatom ni sledu.
Iz življenja na deželi
KOZJE. Po volitvah sta zavladala povsod tišina in brezdelje. ~ Tega brezdelja se moramo otresti in nadaljevati delo s podvojenimi močmi v prejšnjem praven za gospodarski in prosvetni napredek našega siromašnega okraja. — Dne 16. t m. se bo blagoslovil kot prvi v srezu prapor podmladka JS na tukajšnji narodni šoli. Kumovala bo ga. Marta Kloarjeva. — Dne 21. julija pa bo slavila naša agilna gasilska četa 60-letnico obstoja. Prireditev bo pod pokroviteljstvom bana g. dr. Dinka Puca. Slovesnost bo združena z zletom gasilske zajednice naše banovine. Na to slavje vabimo že danes vse bližnje in daljnje sosede, zlasti vse prijatelje gasilstva.
RAKEK. Začasno vpisovanje v I. razred meščanske šole bo 27. t. m. od 8. do 12. Vpiše se lahko vsak, ki je dovTŠil IV. razred narodne šole in ni starejši od 14 let. Otroci naj pridejo v spremstvu staršev. Za začasno vpisovanje je potreben samo šolski izkaz. — 23. t. m. po masi bo razvil in blagoslovil svoj prapor pred šol. poslopjem podmladek Jadranske straže na meščanski šoli. Popoldne ob 3. bo pohod vseh podmladkarjev na Loško pri Cerknici, kjer bo mladinska veselica z izbranim sporedom. Vabljeni va stara in prijatelji šole in mladine.
OoipodaritTo
Ljubljanska trošarlnska in uvozninska tarifa
0 priliki sklepanja o proračunu mestne občine ljubljanske za L 1905/36 je mestni 6vet, kakor znano, spremenil nekatere postavke trošarinske in uvozninske tarife. Finančni minister je spremenjeno tarifo z nekaterimi korekturami odobril skupaj s proračunom ln se od uveljavljenja proračuna že pobirajo trošarine in uvoznine po novih postavkah, kolikor 90 bile spremenjene. Sedaj objavlja »Službeni list« dravske banovine eelotno tarifo ss občinsko trošarino in avosnino mestne občine ljubljanske, kjer so upoštevane vse izvršene spremembe..
Iz tarife, ki je objavljena v »Službenem listu«, so razvidne nekatere razlike nasproti prvotnemu predlogu, ki je bil sprejet v mestnem svetu. Tako je v postavki 16. črtana predlagana višja trošarina za uvožen kruh in slično pecivo, kjer je bila v zaščito ljubljanskih pekov predvidena nova točka s trošarino 0.25 Din za kg, kar pa je sedaj izpadlo in znaša trošarina za kruh in slično pecivo pri uvozu kakor doslej 0.06 Din za kilogram.
Predlagano povišanje trošarine aa klavno širino ni bilo odobreno in znaša trošarina
pri klavni živini nad 600 kg žive teže 15 Din za glavo (predlagano 35 Din), pri teži od 350 do 600 kg 12.5 Din na glavo (predlagano 25 Din) in pri teži 250 do 350 kg 10 Din na glavo (predlagano 20 Din). Tudi pri prašičih ostane trošarina kakor doslej, in sicer pri mladih prašičih od lo do 60 kg žive teže v izmeri 8 Din za glavo (predlagano 12) in pri prašičih od 60 do 100 kg teže 15 Din (predlagano 20), dočim je odobrena nova postavka za prašiče preko 100 kg žive teže v višini 30 Din za glavo.
V tarifi za mestno uvoznino so ▼ finančnem ministrstvu izvršili prav tako nekatere korekture nasproti predlogu mestnega sveta. Iz tarifne številke 34. so izpadli radijski aparati, za katere je bilo predvideno (v isti postavki kakor za gramofone) povišanje od 2 na 4 Din za kg in so radijski aparati očividno upoštevani pod postavko 33. točka d) »električni aparati« z uvoznino 3°/o od vrednosti. Nadalje je finančno ministrstvo črtalo nameravano povišanje uvoznine na cement od 1 na 2 Din za 100 kg in ostane dosedanja uvoznina 1 Din. Povišana pa je postavka za cementne izdelke od 2 na 3 Din za 100 kg. Nadalje ministrstvo ni odobrilo povišanja od avosnine na časopisni in tiskarniški papir, pisalni, risalni in zarojni papir ter karton, ki je bilo predlagano v izmeri 4 Din za 100 kg in ostane dosedanja uvoznina 3 Din za 100 kg. Spremembe uvoznin v postavki 55 (manu-faktura) so v celoti spremenjene, prav tako spremembe v postavkah 56 (svila), 61 (čevlji), 65 (krzno), 66 (kosmetična sredstva) in 76 (les).
Stanje Narodne banke
Poslednji izkaz Narodne banke od 8. t m. zazmamuje ponoven dotok derviz, io sicer za 10.7 milijona Din; od tega pa je šlo le 0.1 milijona Din za povečanje zlate in devizne podlaga, 10.6 milijone Din p« za ponovno povečanje deviz izven podlage. Zlata in devizna podlaga znaša sedaj 1357.9 milij. Din, devize izven podlage pa so narasle že na 210.6 mil. Din. Menična in lomb. posojila so v prvi četrt junija ponovno nazadovala, in sicer za 15.6 na 1773.7 milijona Din. Kakor znano, so posojila v prvih dveh mesecih letošnjega leta nekoliko narasla in so znašala ob koncu februarja 1828 milijonov, od tedaj pa so zopet nazadovala za preko 54 milijonov.
Obtok bankovcev 6e je v prvi četrtini junija skrčil za 9.4 na 4436.7 milijona Din in je bil pri tem stanju za milijonov večji nego lani, toda za 23 milijonov manjši nego pred dvema letoma in za 572 milijonov manjši nego pred tremi leti. Obveznosti na pokaz so se v prvi četrtini junija povečale za 4.0 na 1243.4 milijona Din, obveznosti z rokom (blagajniški boni) p« so narasle za 4.4 na 298 milijonov.
Vrednost zlate in devizne podlage sknpaj e premijo je znašala 8. junija 1774.9 milijona Din in kritje v zlatu in devizah 30.72 odstotka (prejšnji teden 30.68). Vrednost zlata v tresorjih Narodne banke pa je 8. t. m. znašala skupaj s premijo 1592.8 milijona rn kritje v samem zlatu 28.04*/o (27.85).
Gibanje insolvenc
Splošna državna statistika objavlja podatke o gibanju konkurzov in prisilnih poravnav v mesecu maju. V tem mesecu je bilo v naši državi le 27 insolvenc (nasproti 44 v lanskem maju), in sicer 9 konk r?ov (lani 21) in 18 prisilnih poravnalnih postopanj (lani 23). Za prvih pet mesecev tekočega leta nam kaže insolvenčna statistika ▼ primeri s prejšnjimi leti naslednje gibauje:
konkurzi porav. post skupaj
1932	367	555	922
1933	145	117	262
1934	124	„	300
1935	67	78	145
Kakor je iz gornje primerjave razvidso,
je število insolvenc letos že znatno popusti lo. Pri gornjih podatkih je za leto 1933 še upoštevati, da je bilo v tem letu število insolvenc dejansko večje, ker za to leto niso upoštevana posredovalna postopanja, kamor so se v teku leta 1933 precej zatekali insol-ventni dolžniki. Če bi upoštevali tudi ta posredovalna postopanja, bi znašalo število insolvenc v prvih petih mesecih leta 1933 preko 500.
V dravski banovini je bilo v maja razmeroma mnogo insolvene, in sicer 2 konkurza in 7 poravnalnih postopanj, tako da je ena tretjina vseh insolvenc v državi v maju odpadla samo na dravsko banovino. Tudi v aprilu in marcu je bik) slično razmerje. Skupaj je bilo v zadnjih treh mesecih (mare. april, maj) v vsej državi 85 konkurzov in prisilnih poravnav, od tega pa 24 ali skoraj 30*/» samo ▼ dravski banovini. Kakor kažejo gornje številke, se posledice gospodarske krize še vedno najtežje občutilo v Sloveniji.
Gospodarske vesti
— Naša rudarska produkcija. V četrtletnem poročilu Narodne banke za prvo letošnje četrtletje so objavljeni tudi. podatki o naši rudarski produkciji v prvem letošnjem četrtletju. Iz te statistike je razvidno, da je nasproti z lanskim letom zabeležiti zopet
naiadovanje premogovne prednkeije. V prvem letošnjem četrtletju je znašala v vseh jugoslovenskih premogovnikih premogovna produkcija 1,068.923 ton nasproti 1,142.919 tonam v prvem četrtletju lanskega leta, tako da je bila produkcija za 74.000 ton ali 5manjša nego lani v prvem četrtletju. V ostalem pa se rudarska produkcija nadalje dviga. Produkcija bakrene rude je znašala 166.350 ton (lani 150.500), produkcija svinčene in cinkove rude 182.225 ton (lani 178.000), produkcija železne rude 27.996 ton (lani 23.410), produkcija pirita 15.714 ton (lani 4210), produkcija bavksita 16.646 ton (lani 7503) in produkcija kromove rude 7963 ton (lani 6810).
= Anuitetna služba sa driavna posojila. Finančno ministrstvo objavlja podatke o vršenju anuitetne službe za notranja državna posojila in za ona zunanja posojila, ki se plačujejo doma v dinarjih (jugoslovenska tranša stabilizacijskega posojila in nacionaliziran del Blairovega posojila), in sicer za čas od 1. septembra 1934 do 1. junija 1935. Za kupone, ki zapadejo v tem razdobju, je v proračunu predvideno izplačilo vsote 115.9 milijona Din. Dejansko pa je bilo izplačano 99.0 milijona Din. Vrhu tega je bilo izplačano še 20.6 milijona Din za starejše kupone, tako da je bilo v celoti izplačano v teh šestih meseeih na kuponih jugosloven-skim imetnikom državnih posojil 119-6 milijona Din. Od gornje vsote odpade 55.8 milijona Din na Vojno škodo, pri čemer je država plačala 50.7 milijona l>*n za tekoči kupon in 5.1 milijona Din za starejše kupone. Za kupone Blairovega posojila pa je bilo v teh šestih mesecih izplačano 18.1 milijona Din.
— b aaše petrolejske industrije. Medji-murska petrolejska d, d. v Selnici (p. Mursko Središče) bo imela 26. junija v Zagrebu svoj X. redni občni zbor. Družba objavlja v zagrebškem »Službenem listu« svojo bilanco, iz katere je razvidno, da znaša pri delniški glavnici 2.5 milijona Din izguba za leto 1933 in 1934 2.4 milijona Din. Investicije in izvršena dela pri vrtanju so vnesena v bilanco z vsoto 26.2 milijona Din, dolgovi pa znašajo 27.8 milijona Din. Dohodki od prodaje pridobljenega sirovega olja so znašali lani 559.000 Din, stroški pri črpanju olja pa 505.000 Din. — Za isti dan je sklicana glavna skupščina rudarske združbe Raky — Globoko s sedežem v Selnici, ki pa ne objavlja svoje bilance. — Nadalje je za 26. junij sklicana glavna skupščina petrolejske d. d. »Uljanik« v Zagrebu, ki izkazuje za zadnji dve leti pri delniški glavnici 7.5 milijona Din 850-000 Din izgube. Vrednost investicij in navrtalnih del je v bilanci vne-šena z vsoto 41-8 milijona Din, upniki pa z vsoto 30.7 milijona Din. — Končno je za 26. junija sklicana glavna skupščina družb? Methan d. d. v Zagrebu in glavna skupščina družbe »Bitumen«, hrvatske družbe za izkoriščanje zemeljskega plina in olja v Zagrebu, ki izkazuje v glavnici 3 milijone Din izgubo v višini 1 7 milijona Din.
== Likvidacija. Zadruga za izvoz jajc v St Jurju ob južni železnici je prešla po sklepu občnega zbora od 24. junija 1934 v likvidacijo in poziva upnike, da priglasijo svoje terjatve.
Borze
12. junija
Na ljubljanski borzi sta se v skladu z zunanjimi notacijami po včerajšnji oslabitvi zopet dvignili devizi London in Newyork, dočim notira Trst nižje. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.80 do 8.90. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.8450, v angleških funtih po 234 in grških bonih po 38.25. Za španske pezete pa je bilo le v Beogradu povpraševanje po 6.20.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi nadalje slaba in notira Vojna škoda za kaso 357 do 360 (v Beogradu je bil promet po 357.50 do 359). Tudi v ostalih državnih papirjih je tendenca mlačna. le 7% stabilizacijsko posojilo se je nadalje trgovalo po 82.50 (v Beogradu po 83.50).
Devize.
Ljubljana (z všteto premijo 285 odstot.). Amsterdam 2963.88 — 2968.47, Berlin 1756.08 — 1788.95, Bruselj 737.75 — 742.81, Curtih 1424.22 — 1431.29, Lo&don 214.98— 217.03, Newyork 4331.46 — 4367.76, Pariz 287.89 — 2S9.33, Praga 181.67 — 182.85, Trot 369-67 — 363.08. Avstrijski SdMng v privatnem kliringu 8.80 — 8.90.
Zagreb. Amsterdam 2963.88—2968.47, Berlin 1756.08—1709.95, Bruselj 737-75—742.81, London 215 08—217.03, Milan 359.67—362.75 Newyork kabel 4353.45—4389.76, Newyork ček 4331.45—4367.76, Pariz 287.89—289.33, Praga 181.76—182.86, Curih 1424.23—1431.29
Curih. Beograd 7, Pariz 20.22, London 15.16, Newyork 306.75, Bruselj 5156, Milan 25.30, Madrid 41.90, Amsterdam 207.30, Berlin 123.60, Dunaj 57.90, Stockholm 78.15, Oslo 76.15, Kobenhavn 67.70, Praga 12.77. Varšava 57.90, Atene 2.90, Bukarešta 3.05
Dunaj (Tečaji v priv. kliringu): London 26.40, Milan 43.99, Ne"wyork 533.28, Pariz 35.26. Praga 22.04, Curih 174.04, 100 S v zlatu 128.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 356—358, 7®/» in-vest. 80—82, T>/» stabiliz. 80—82, 7»/o Blair 65—66, 8Vo Blair 76—78, 4«/o agrarne 45 do 47, 6*/o begluške 62—63.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda
357—360,	za junij-avgust 362 bi., za sept.
358—360,	7*/o invest. 80 den., 7% stabiliz. 82—83, 7*/« Blair 65.50—66.75, 8°/» Blair 76 do 80, 7V» Drž. hip. banka 72.75—74, 6"/o begluške 62—63.50; delnice: Šečerana Osi-jek 135 den.
Beograd. Vojna škoda 359—360 (357.50 do 359), za junij 360 bi. (358—359), za ok.. — (357.50—358), 7% invest. 82.50 dec., 7V» stabiliz. 83.50l-84 (83.50), 6«/. begluške 64 do 64.50 (64 25), 8*/» Blair 75.50 den., 7Vo Blair 65.25—66 (65.50), Nar. banka 5900 bi. (5800), PAB 222.50—223.50 (223).
Dunaj: Staatseisenbahngesellschaft 25.25, Alpina-Mont. 11.66.
Blagovna triilča
ŽITO
+ Chieago, 12. junija. Začetni tečaji: Pšeniea; za julij 83.25, za sept. 83.6250, za dec. 96: koruia: za julij 81.75, za sept. 75.1250, za dec. 63.
+ Ljubljanska borza (12. t m.). Tendenca za žito nespremenjena. Nudi se (fr. nakl. postaja): pšeniea: baška, 78 kg, po 140— 145; banatska, 78 kg težka po 139—142; oves;
Beli zobje -
naredi vsak obraz prhdafen in lop. Da dobimo lepe, bel« zobe, jih snaSimo zjutraj in zvečer s prijetno osvežujočo In okusno zobno pasto Chlorodont. Že po kratld uporabi dob« zobje čudovito lep lesk slonove kosti. Tuba Din. 8.-. Jugoslovanski proizvod.
slavonski po 107—100; kerue: baška po 73—75; banatska po 73—75; moka: baška in banatska »O« po 235—245; baška >2« po 210—220; baška »5« po 190—200; etreM:
baški debeli po 100—105.
+ Norosadska blagovna boru (12. t m.V Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšeniea: baška potiska 130—136; slavonska 132—184; sremska 128—130: baška 127 do 130: banatska 128—130. Oves: baški in sremski 98—100. Ječmen; baški in sremski, 65/66 kg 125—130; j ari, 67/68 kg 136—140. Korosa: baška in sremska 74—76; banatska 72—73. Moka: baška »Og« in »Ogg« 197.50 do 225; »2« 177.50-200; >6« 157.50—180: »6« 137.50—160; »7« 115—125; »6« 90—92.50 Otrobi: baški in sremski 117.50—120. Fiiel; baški, sremski 117.50—120.
+ Bndimpeštanska terminska bom (12. t. m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: za junij 16.47—16.48; koruza; za julij 11.26—11.26.
2IV7NA.
•f Mariborski živinski sejem. Ka sejem
dne 11. t m. je bilo prignanih 22 konj, 10 bikov. 96 volov, 364 krav in 33 telet, skupaj 525 glav; prodanih pa je bilo 247 glav. Za kilogram žive teže notirajo: debeli voli 2.75 do 3.50 Din, poldebeli 2 do 2.25, plemenski 2.50 do 3, biki za klanje 2 do 2.50. klavne krave debele 2.25 do 3, plemenske krave
I.85	do 2, krave za klobasarje 1 do 1.25, molzne in breje krave 2.25 do 2.75, mlada živina 250 do 325 in teleta 3.50 do 4 Din.
B0MBA2.
+ Laverpool, IL jnnija. Tendenca mirna.
Zaklj. tečaji: za julij 6.34 (6.36), za okt 6.05 (6.08).
+ Newyork, IL juniji. Tendenea stalna. Zaklj. tečaji: za julij 11.56 (11.69), za okt
II.26	(1159).
Ravnanje z vinogradi, poškodovanimi od toče in slane
Ko je slana prve dni maja z majhnimi
izjemami vse trtje v dravski banovini občutno poškodovala, so vinogradniki pričakovali, da jim dospe od zgoraj kakšno navodilo za ravnanje s pozebljenimi trtami. Toda nikjer nismo čitali nikakih navodil.
Sicer pa so postali naši vinogradniki že tako mrtvi nasproti vsemu, da jim je že
vseeno, kaj se t njimi ukrene, ko vidijo pred seboj odpiranje čedalje večjega brezdna. Slabe letine in od leta do leta slabša kupčija spravljajo tudi hladnega vinogradnika
v obup. V obljube je že davno izgubil vse zaupanje. Izravnati utegne njegovo današnjo bedo le kaka izredno ugoda vinska letina s primerno kupčijo.
Za tekoče leto je kazala povsod povprečno prav dobra letina, toda pomladni mraz in pozneje še toča sta vzela ves up na ugodno trgatev. Le ponekod v višjih legah, k|er ni bik) slane in tudi ne toče kažejo vinogradi dobro, a teh je, žal, ie malo po Dolenjskem in tudi po Štajerskem. Od slane se je trtje že čez nekaj tednov še nekoliko opomoglo in bi tudi še prilično obrodilo na novonastalih poganjkih, toda poznejša toča je spet vse skvarila.
Ker nimamo strokovnega vinarskega glasila v Sloveniji, da bi mogli takoj kadar je treba, objaviti za vinogradnike potrebne zadeve — »Kmetovalec« pa izhaja le enkrat mesečno _ moramo biti hvaležni drugim listom, da nam v zadregi pomagajo z zadevnimi objavami. Zato naj sledi tu kratko navodilo, ki utegne temu ali onemu še koristitL
Prepustiti obtolčeno ali drugače pokvarjeno trtje usodi, da se naprej razvija, kakor more in hoče, bi bilo napačno, ker na ta način ne dobimo niti enega krepkega poganjka za prihodnje leto. Potolčeno ali drugače pokvarjeno mladje moramo takoj zdaj odstraniti ali ga samo skrajšati in vso trto skrbno očistiti vseh nepotrebnih izrastkov, da ostaneta le eden ali kvečjemu dva krepka poganjka, ki jih skrbno pritrdimo, da se še ta ne odlomita. Ce teh ni, skrajšamo potolčeni najkrepkejši poganjek po možnosti na palcu na eno ali dve spodnji zdravi očesi, da poženeta iz teh nova poganjka. Vse drugo odstranimo.
Ako pokvarjenega mladja na ta način ne prikrajšamo in vseh drugih pokvarjenih nerodnih poganjkov obenem ne odstranimo, nastane polno ničvrednih izrastkov, posamezne mladike postanejo metličaste, vsa trta ošibi ter ne dobimo za prihodnje leto ne enega lepega poganjka za nadaljnji nastavek. Vse to delo se pa da z uspehom opraviti le še do druge polovice junija, dokler je še trta v polni rasti. Poznejše obrezovanje bi imelo že slabši izid.
Po izvršenem očiščenju in skrajšanju je neogibno takojšnje temeljito škropljenje vseh ostalih svežih delov in ponovitev enakega škropljenja čez 8 do 12 dni, ko se razvijejo novi listi in poganjki na skrajšanih mladikah. V obeh primerih zadošča enoodstotna galična zmes. Čez nadaljnja 2 do 3 tedne, to je proti polovici julija ponovimo to delo morda še enkrat da obvarujemo tako vse mladje do jeseni popolnoma zdravo. Ce ima taka trta tudi grozdje, jo razen tega še žveplamo obenem s prvim in drugim škropljenjem, da obvarujemo grozdje pred pravo nevarno grozdno plesnobo.
Fr. G.
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne F 1*8 IIZ JOSCfOVC grenSc
Registrirano od ministrstva za soc. politiko tu nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Zanimivost! in potrebe obmejnega sreza
Nujno potrebna zgradba carinskega poslopja
Rakek, 11. jnnija
Poslovno leto carinarnice, ki traja od L aprila do 31. marca, se zrcali v zanimivi statistiki, ki nam kaže, kakšno ogromno delo opravi tak obmejni zavod, obenem pa tudi njegove potrebe in zanimivosti.
Carinarnica I. reda na Rakeku je nameščena v državni zgradbi, ki pripada državnim železnicam, v isti zgradbi pa se nahaja tudi železniška postaja in policijski komisa-rijat. Zgradba je enonadstropna, v pritličju so pisarne. Prostori, ki služijo carinarnici, so potrebni posameznih popravil. Železniška uprava nima kredita, a tako stanje je škodljivo zgradbi kakor tudi ugledu državne oblasti. V zgradbi carinarnice osobje nima stanovanj, a vsekakor bi bilo potrebno, da bi bilo tu vsaj stanovanje za upravnika, slu-Žitelja in pregledovalko. Skladišče ima carinarnica eno v sosednjem železniškem poslopju. v katerem ima carinarnica še eno sobo za arhiv, privatnih carinskih skladišč pa pri carinarnici na Rakeku ni. Obmejna carinarnica vsekakor potrebuje lastno zgradbo, za katero je bilo svoječasno že odobreno posojilo, pa je pozneje iz neznanih vzrokov propadlo.
Carinske oddelke obsega eartnarnica na Rakeku štiri: Planino, Kalce, Hotedršico in Leskovo dolino. Od teh je samo carinski oddelek v Kalcah, ki se nahaja pod upravo finančne kontrole, nameščen v državni zgradbi, sezidani pred nekaj leti po vzorcu ka-raule. Ta je kakih 500 m oddaljen od mejne točke, vendar bi bik) potrebno, da se postavi prav tik ob mejL Ostali oddelki imajo svoje prostore v zasebnih zgradbah, za katere se plačuje letna najemnina 9782 Din. Prostori ustrezajo. Glavni nedostatek je pri carinskem oddelku Leskova dolina, ki je oddaljen 10 km od meje in je nameščen v vasi Kozaršče, ker ni v večji bližini meje nobenih vasi. Na sami obmejni točki, kjer bi bil tak oddelek potreben, pa se nahaja le karaula obmejne čete, ki vrši nadzor nad dvolastniki, medtem pa se v čuvajnici nahaja tudi straža finančne kontrole, ki nadzoruje ostali obmejni promet
V pogledu carinskega oddelka v Planini ob glavni cesti Ljubljana—Trst ki ima internacionalen značaj in živahen avtomobilski promet, se kaže stalna nujna potreba, da se zgradi državna zgradba za carinski oddelek, ki bi v vsem ustrezal zahtevam in potrebam carinske službe. Prav tako se čuti potreba zgraditve carinskega poslopja v bližini meje v Hotedršici, ki je upravičena za avtomobilski promet Na carinsko iztovo-rišče prihaja od izvoznega blaga največ: les za zgradbe, les za gorivo, oglje in živina. Izmed poti, po katerih se vrši promet j® najvažnejša železniška proga Ljubljana— Trst ki gre skozi Planino in od katere se odcepi ena cesta na Kalce za Gorico preko Hrušice (v Italiji), druga preko Hotedršice za Italijo. Vse poti so v dobrem stanju in so vse primerne za internacionalni potniški promet. Razen teh poti je še enajst poti druge kategorije odprtih za obmejni promet ln 61 poti tretje kategorije za dvolastniški promet.
Zanimivo je tudi vprašanje dvolastnikov glede obmejnega prometa. V proračunskem letu 1934735 je bilo vsega skupaj prijavlje-
nih 477 dvolastnikov naših državljanov z 1726 ha gozda, 867 ha polja, 265 ha pašnikov in 102 ha njiv, kakor tudi 25 dvolastnikov italijanskih državljanov s 4261 ha gozda (od tega ima samo en dvolastnik princ Schonburg Waldenburg 4216 ha gozda), 15 ha polja, 4 ha pašnikov in 27 ha njiv. Vsak dvolastnik mora imeti v redu obmejno karto zase in za svoio družino, prav tako pa tudi dovoljenje za živino, ako noče, da mu obmejne oblasti ne delajo sitnosti.
Zanimivi so tudi podatki glede turističnega avtomobilskega promet ker kažejo, da se je promet prejšnje leto nekoliko poveČaL
Se zanimivejša pa je statistika carinarnice glede tihotapstva. V proračunskem letu 1934/35 je bilo pri carinarnici 24 uvoznih in 19 izvoznih tihotapstev ter 14 drugih oo-greškov. Pri uvozu so tihotapili konzerve paradižnikov, suhe svinjske kože in bombažne tkanine. Pri izvozu pa konje, govedo, tobak in kavo. Denarne kazni je plačalo 29 oseb v znesku 12.822 Din, enajsti pa so bile spremenjene v 19 dni zapora. Na škodo fonda za pobijanje tihotapstva je bilo plačanih le 340 Din.
Poslovanje carinarnice, ki jo upravlja z globokim poznavanjem težkih gospodarskih prilik obmejnega sreza finančni sekretar g. dr. Vasa V. Piper, je pokazalo zadovoljiv uspeh. Posebna važnost carinarnice na Rakeku in njenega carinskega oddelka v Planini se kaže zlasti spričo prometa, zato je tudi upravičena zahteva po povečanju carinskega in finančnega osobja, kakor tudi zahteva, da se čimprej začne z zidanjem carinskih zgradb na Rakeka in v Planini.
R A D I O
Četrtek. 13. junija
LJUBLJANA 12: Plošče. _ 12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas, obvestila. — 13.15: S slovanskega severa (plošče). — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Narodne na ploščah. — 18.20: Slovenščina (dr. Kolarič). — 18.40: Cas, poročila, vreme, spored, obvestila. _ 19; Vokalni koncert gdč. Štefke Ko-renčanove. — 19.30: Prenos Verdijeve opere »Traviata« iz Prage (sodelujejo člani milanske »Scale«), v odmoru: čas, poročila, vreme, spored.
BEOGRAD 17: Orkester. — 18.30: Plošče.
—	19.30: Prenos opere iz Prage. — 22.30: Narodne pesmi _ ZAGREB 12.10: Trio. -17.16: Godalni kvartet _ 19.90: Prenos opere iz Prage. _ PRAGA 19.30: Verdijeva opera »Traviata« v uprizoritvi milanske »Scale«. — 22.30: Lahka glasba. - BRNO 1950: Opera iz Prage. - VARŠAVA 19.30: Orgle. — 20.10: Koncert solistov. — 21: Simfoničen koncert. — 21.30: Zvočna igra.
—	22.10: Resna glasba. — 23.05: Klavir. — DUNAJ 12: Orkester. — 17.10: Sodobni avstrijski skladatelji. — 20.45: Zvočne slike iz Švice. — 22.10: Simfonične slike o poletju. _ 23.56: Jazz _ BERLIN 19: Pevski kon cert. — 20.10: Plesni večer. — KONIGS-BERG 20.10: lz Berlina. _ STUTTGART 20.10: Plesni večer iz Hamburga — ">4' Nočni koncert Brucknerjeve in Straussove glasbe. —
Dete je komaj 8 mesecev staro pa že govori... tata, mama in .
bonbon
PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB.
»Sežgani« brat v zapor, )>sežigalec(( v svobodo
Ljubljana, 12. julija Jutro« je med domžalsko tragedijo pre-užitkarice Penkove omenilo, kako je izginil Anton Preklet m kako je svoječasno njegov brat France bil aretiran zaradi požiga in bratomora. Ozadje tragikomični zadevi tvorijo družinski prepiri, ki so se dolgo let razvijali na lepi kmečki domačiji Prelesju št. 2 pri Praprotnem nad Sv. Primožem. Tu so živeli trije bratje z družinami: 371etni France, 36!etni Anton in še nekaj mlajši Miha. Starejša brata sta gospodarja vsak do polovice. Pojavljale so se večne razprtije. Zgodilo se je lani, da je Anton pahnil Miho tako po stopnicah, da si je zlomil roko. Letos je Anton brez slovesa izginil. Kmalu nato je zgorela gospodarska šupa do tal. Sprva je bil Anton osumljen, da je šupo aH iz malomarnosti ali nalašč zažgal. Zaradi družinskih razmer pa se je kmalu v okolici pojavila govorica, da je France umoril brata Antona in nato šupo zažgal. Orožniki so 14. aprila aretirali Franceta in ga zaslišali. In France je v vseh podrobnostih opisal, kako je izvršil zločin. Svojo izpoved je podal vpričo dveh vaščanov, popolnoma prostodušno. Pravil je, da je prišel nekega večera na hlev, kjer je našel brata Antona spečega. Takoj ga je zgrabila huda jeza. Pograbil je gnojne vile in ž njimi udaril brata po sencu tako, da se ni niti ganil, niti ni dal več glasu od sebe. Ko je spoznal, da je brat mrtev, je zažgal šupo, da prikrije sledove zločina. Ogorelo okostje je nato zmetal v koš in zakopal vse skupaj ne daleč od šupe. Orožniki so Franceta peljali tjakaj, da jim pokaže, kje je brat zakopan. Toda iskali so zaman ...
Pri sodišču v Kamniku, kakor tudi pred preiskovalnim sodnikom v Ljubljani g. Jožefom Baričevičem je France Preklet vse navedbe preklical m izjavil, da se je sam sefoe zato obtožil, ker je mislil, da ga bodo orožniki izpustili na svobodo. Na predlog državnega tožilstva uvedena preiskava je bila ustavljena tik pred senzacionalnim razkritjem, da brat Anton še živi. Državno tožilstvo je smatralo za krivdo osumljenca nezadosten dokaz zgolj priznanje pred orožniki, zlasti še vpričo dejstva, ko ni bilo ugotovljeno, če je Anton Preklet dejansko mrtev.
Takoj po tej ugotovitvi se je pojavil na Črnučah »ubiti in sežgani« Anton Preklet, ki je orožnikom pojasnil, da je izginil z doma le zaradi neznosnih družinskih razmer, da je živel dalj časa kot hlapec pri nekem posestniku blizu Vranskega, od koder se je pozneje napotil v Črnuče, kjer je stopil v službo kot hlapec pri posestniku Jeriču pod krivim imenom Anton Prelesnik. Odgnali so ga na sodišče v Kamnik, ker je lani brata Miho vrgel po stopnjicah. Orožniki so danes državno tožilstvo v Ljubljani obvestili o vsej tej zadevi.
Na predlog državnega tožilstva je že včeraj preiskovalni sodnik odredil, da so požiga in bratomora osumljenega Franceta Prekleta izpustili na svobodo. Zagovarjati pa se bo moral kljub temu pred sodiščem, ker je orožnike z l^jo spravil v zmoto.
Panika v cirkusu
V nekem cirkusu v Cookstonu (Minnesota) je prišlo pri predvajanju točke s slonom do razburljivega prizora. Slon je nenadoma podivjal, razdejal ograjo maneže in planil med gledalce, ki se jih je polastilo razumljivo razburjenje. Nekega devetletnega otroka je žival pohodila do smrti, dvajset oseb pa je dobilo resne poškodbe »u so jih morali odpeljati v bolnišnico.
S&MABOCHO .
rVGLED,
<5	V i
fiEPERTOAR
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Petek, 14. junija: Zlato tele. Red A. Sobota, 15. junija: V času obiskanja. Red B.
OPERA.
Začetek ob 20. uri
Petek, 14. iunija: zaprto. Sobota, 15. junija: Boccaccio. Red A. Nedelja, 16. junija: Gorenjski slavček. Izven. Znižane cene.
Drama
V Arxovi drami »/zdaja pri Novari«, katere premiera bo predvidoma 18. t. m., nastopi v glavni vlogi ga. Mira Danilova, moške glavne vloge igrata gg. Skrbinšek in Jan. Izredno močne in zanimive like predstavljajo nadalje ga. Marija Vera ter gg. Lipah, Kralj, Levar. Efektne epizode igrajo gg Plut, Sancin in Pianecki. G. Peter Malee debutira z režijo te drame.
Meta Vidmarjeva, ki si je s svojim resnim umetniškim delom ustvarila sloves odlične pedagoginje, nastopi 24. t. m. s svojimi učenkami na plesni produkciji v dramskem gledališču. Spored obsega soloplese in skupinske plese ter daje nazorno sliko o pouku, obenem pa pokaže plodove dela. Plesi so komponirani na narodne pesmi, deloma pa na kompozicije, ki so bile v plesni šoli Mary Wigmannove. katere učenka je bila Meta Vidmarjeva, nalašč komponirane za ples.
Opera
Premiera popolnoma na novo naštudirane Gounodove. opere »Faust« bo predvidoma prihodnji teden Pod muzikalnim vodstvom dirigenta Antona Neffata ter v režiji gosp. Primožiča obeta uprizoritev nekaj novih režijskih izprememb. ki bodo pripomogle operi do novega uspeha. V glavnih partijah dami Karena in Kogejeva ter gg. Go-stič, Primožič in Janko.
En zlatnik — celo imetje
„Cesar Napoleon — Francoska republika"
Budimpeštanski listi poročajo o veliki sredi, ki jo je imela neka uboga družina, ne da bi zanjo prav vedela.
Pred kratkim je prišel v neko segedrn-sko banko neki Formayer in hotel
izmenjati star zlatnik za današnji denar. Uradnik, na katerega se je obrnil, je v numizmatiki nekoliko podkovan in ko si je kovanec ogledal, 1« vzkliknil: »Ta zlatkni je vendar vreden celo imetje!«
Zlatnik je res rsriteta. Izvira iz 1. ISOft in so skovali
samo deset takšnih. Na eni strani ima Napoleonovo glavo z napisom »Cesar Napoleon«, na drugi strani pa napis »-Francoska republika*. Pri ko-
vanju so se namreč zmotili in klišeje zamenjali. Ko so opazili to čudno
zmes republike in cesarstva, so pomoto seveda takoj popravilu Forma-yer je prejel ta kovanec od svojega očeta, bivšega izdelovalca rakev, ki živi danes v zavetišču za reveže. Denar je prinesel v družino neki prednik, ki je bil vojak v Napoleonovih vojnah Dobil ga je na Francoskem in od tedaj je bil zlatnik
dedna last družine, ki je baš v zadnjih letih hudo obubožala. Strokovnjaki pravijo, da je vrednost te ra-ritete izredno visoka, znaša namreč milijon dinarjev naše veljave. Ta čas ima zlatnik segedinska banka. Prodala ga bo nekemu angleškemu muzeju.
SSe v starem veku so kulturni narodi vzorno skrbeli za nego svojega telesa in svoje zdravje. Dokaz so nam pred vsem ogromne kopalne naprave starih Rimljanov.
Krščanski srednji vek, ki je
telo preziral,
je pokopal tudi ta faktor zdravega življenja in šele pred kakšnimi petimi, šestimi desetletji je kopanje z napredkom moderne higiene postalo spet splošna last civiliziranega človeštva.
Pri kopanju je kožna površina tisti telesni organ, ki je izpostavljen dotiku z vodo. Koža je, kakor znano, važen regulator telesne toplote, če pride v dotiko s hladno . vodo, se njeno
žiljje stisne, iztisne kri,
Kopanje pa je skoraj vedno
združeno s plavanjem in to prinaša poleg že omenjenih koristi telesu še druge dobrote. Povečano mišično delo pri plavanju pospešuje zgorilna dogajanja v telesu. Toplota, ki pri tem nastaja, preide v hladnejšo vodo in to povečuje energijski promet telesa. Seveda prenesejo pri tem
polnokrvni in zdravi ljudje povečani obrat v svojem telesu bolj nego slabo hranjeni in slabotni. Tudi živčno oslabeli in starejši ljudje plavanja ne prenesejo, ker izgube preveč potrebne jim toplote. Tudi pri krepkih ljudeh utegne predolgo kopanje in plavanje izzvati treslico in krče — znak, da se bori telo že z zadnjimi pripomočki zoper izgubo toplote. Po plavanju in kopanju moramo
občutiti ugodno toploto in osvežitev, če nam ostane občutek mrar za predolgo, je to znamenje, da je bila kopel predolga.
Nadaljnji mehanični učinki plavanja
Dva v valovili mrzle Save
jL. « ;
StratosSerna raketa
Nova senzacija ruskih inženjerjev
Ruski letalski inženjerji izdelujejo ta čas načrte za stratosferno raketo, ki naj bi dosegla
višino 40 km in se potem s pomočjo padala počasi vrnila na zemljo. Ta raketa bo rabila za raziska-vanje kozmičnih in ozračnih prilik v teh izrednih višinah.
Po računih bi dobila raketa priEčno brzino 700 m v sekundi in bi tedaj opravila svoj vzlet v 57 sekundah.
Nje najvažnejzši sestavni del je priprava, ki regulira
dovod tekočega kisika,
snovi, ki naj raketo požene v višino. Eksplozijski sunki tega kuriva so bili največja težava pri dosedanjih poskusih in videti je, da so jo ruski tehniki premagali.
V raketi bo prostora za 4 ali 5 majhnih instrumentov za merjenje temperature, vetra in učinkov
kozmičnih žarkov. Ti instrumenti pričnejo avtomatično svoje delo šele potem, ko se otvori padalo bi se bo raketa vračala k zemlji.
Kdaj izvršijo poskus s stratosferno raketo oziroma kdaj jo zgradijo, še ni znano.
Bankovec izdal storilce
Weyerhauserjeva afera se jasni
Kakor poroča ameriški justični departe-ment, je policija v Salt Lake "Cityju prijela dva zakonca, moža in ženo, ki sta bila soudeležena pri ugrabljenju devetletnega mflii jonar j e v ega sina Georgea Weyerhau-serja. Aretiranca se pišeta Waley in možu je komaj 2A let. Bil je že ponovno kaznovan. Waleyevo ženo so prijeli potem, ko je plačala neki račun z bankovcem iz Weyer-hauserjevega šopa.
Waley je bil šele nedavno pogojno izpuščen na svobodo. Sodišče ga je obsodilo oa
dvajset let robije,
v zaporu pa je preživel le malo časa. Mož in žena sta priznala, da sta sodelovala pri ugrabljenju devetletnega Georgea. Obenem sta povedala, da je bil pri stvari udeležen tudi neki William Mahan. Ta pa je imel dober nos: bil je obveščen, da so mu obla-stva za petami in jo je v zadnjem trenutku pobrisal v ukradenim avtomobilom. Vozilo, ki ga je bil nalašč za svoj beg uplenil, je pustil na neki samotni cesti. V avtomobilu je našla policija sveženj bankovcev, predstavljajočih vrednost
15.000 dolarjev.
Vsa bankovci so iz šopa denarja, ki so ga Weyerhauserjevi roditelji plačala ugrabiteljem, ki so, kakor znano, zahtevali za vrnitev otroka 200.000 dolarjev.
Devetletni Gorge Weyerhauser, sin multimilijonarja iz VVashingtona
Za poletno vročino
najprikladnejši Buret, Chappon svila, platno, fresco blago, volnen-»tropical« itd. Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka
Drago Schwab, Ljubljana
Aleksandrova cesta
Nesreča kajakista
na Muri pri Murauu
Na binkoštno nedeljo se je pri Murauu v Avstriji zgodila huda nesreča.
Skupina graških kajakistov je napravila izlet po Muri, ki je tam še čisto gorska reka. Dva enosedežna čolna sta se pod murauskim
mostom prekucnila in njuna vozača, 29 letni graški uradnik Pacher ter neki Solkner, sta padla v vodo. Dočim je Solknerju uspelo, da je zagrabil svoj čoln in priplaval z njim na suho, je Pacherjev čoln zaneslo proti velikim skalam sredi rek«. Pacher je kot
dober plavač plaval nekaj časa za njim, hipoma pa so ljudje na bregu videli, kako je izginil pod površino. Ni se prikazal več, v ledeno mrzli vodi ga je zadela po vsej priliki
srčna kap, njegov čoln pa je ob pečinah popolnoma raztreščilo. Takoj so začeli ponesrečenca iskati, a njegovo truplo so odkrili kopalci šele naslednji dan pri Sv. Egidiju. Čolna in reči, ki so bile v njem? pa niso več našli.
Petsto podarjenih avtomobilov
žarnic
Lastnik neke tvornice električnih v Yokohami je obdaroval svoje delavce pri bilančnem izkazu, da je podjetje delalo s 1200 odst. dobičkom, s petsto avtomobili. Za vozila so žrebali. Poleg tega je tvorni-čar najel za delavce dva hišna bloka v predmestju ob jezeru, kamor se vozijo delavci zvečer po delu na poletni oddih.
KARIKATURA
Grški ministrski predsednik Tsaldaris, ki je pri nedeljskih volitvah zmagal z veliko večino
AH vpliva napoved smrti
na osebo, ki ji napovedujejo smrt? — „čarovniški"
proces na Norveškem
2e mesece je zanimala vsa skandinavska javnost za vprašanje, kakšen bo izid v »čarovniškem procesu« v Oslu. Ta proces se je končal sedaj s tem, da so sodniki ob tožen ko, neko spiritistko Ingeborg Ko-derjevo, oprostili, toda afera s tem še ni »sključena.
V avgustu lanskega leta je utonil pri kopanju sodnik Da hI, oče Koderjeve in
vnet spiritist, Id je napisal o tem predmetu kup knjig ter si pridobil med Norvežani mnogo vernih ovčic. Njegova tragična smrt, ena izmed premnogih, ki se zgodijo na podoben način vsako leto, bi ne bila zbudila nadaljnjega zanimanja, da niso začeli spiritisti govoriti o tem, da mu je bila že dolgo napovedana, in sicer skoraj
na dan točno. DaMova hS ima pri spiritisti onih sejah namreč vlogo »medija«, ki posreduje odgovore in napovedi duhov iz onega sveta, in ta hči je bila prej že ponovno sporočila napoved nekega duha, da čaka njenega očeta tragična smrt. Ko se je to uresničilo, bo spiritisti seveda z veseJjem pograbili priliko, da pokažejo,
kako funkcionirajo duhovi in kako resnične so trditve spiritističrrfh vernikov, da »enostrani svet« obstoji in marsikaj ve.
Oglasili pa so se tudi neverni TVomaža, »materialisti« in »racionalisti«, ki so menili ,da se stvar ni zgodila po pravem in da je pri tastih napovedih imelo svojo vlogo tudi pričakovanje
bogate zavarovalnine. Za stvar se je končno pozanimalo državno pravdništvo, kd je uvedlo preiskavo, da se dožene, ali'je Koder jeva nalašč ponavljar la svoje napovedi, da bi svojega očeta^ s sugestijo pritrrala v smrt. Po večmesečni preiskavi je državno pravdništvo zastavilo izvedencem dve vprašanjh AH je mogoče. da
vpliva napoved smrti na tistega, ki se mu smrt napoveduje tako, da se nastop smrti pospeši? Ali je bil Dahl izpostavljen takšnemu vplivanju?
Na prvo vprašanje so izvedenci odgovo-
Smrt zaradi klobase
V Budimpešti je zbudila velikansko pozornost nenadna smrt ondotnega zdravnika dr. AndTeja Ivanyja. V nedeljo zvečer *e je pripeljal z brzim vlakom z Blatnega jezera v Budimpešto. V Stolnem Beligradu je stopil iz vlaka in pojedel zemljo s klobaso. Kmalu potem je nadaljeval vožnjo z naslednjim vlakom proti Budimpešti. Takoj po prihodu domov pa mu je postalo slabo in v ponedeljek rano je izdihnil v strašnih bolečinah. Telesna preiskava je pokazala, da je nastopila smrt zaradi za-strupljenja. Klobasa, ki jo je povžil v odmoru, ko je čakal na vlak, je bila pokvarjena. Ker je imel pokojnik dobro idočo prakso, ki mu je prinesla veliko premoženje, je zbudila njegova smrt splošno senza-^iio.
KAKŠNO VODO PIJETE
Princesa — filmska igralka
Neka sestrična vojvodinje Kentske Marine, princesa Katarina Grška, ki je hči bivšega grškega kralja Konstantina, je odšla kot filmska igralka v Hollywood.
Lepa, mlada dama je v Parizu že ponovno nastapila z uspehom kot igralka amaterka. Ker je imetje, ki ga je podedovala po svoji materi, čedalje bolj kopnelo, se je morala odločiti za kakšen poklic in si je izbrala baš igralskega. Tu je pokazala toliko talenta, da je zvedel zanjo končno neki filmski manager, ki ji je preskrbe! pogodbo z dobro holbnvoodsko družbo.
Povsod, kjer je voda slaba, pretrda ali pre-mehka, bi vsakdo, zdrav, zlasti pa bolan, moral popiti mesečno nekoliko steklenic prvovrstne, prirodne
Radenske
da vzpostavi ravnotežje mineralov in sokov v telesu!
DOBRA VODA JE POL ZDRAVJA J
Mnogo bolezni izvira od slabe vode !
Za pomilostitev šoferja
Zločin šoferja Stonerja, ki je iz ljubezni do svoje gospodinje Alme Rattenburyje-ve umoril njenega moža, je mogočno razgibal živce angleške javnosti. Stoner je bil, kakor smo pisali, obsojen na smrt in kazen bi se morala izvršiti 18. junija. Zdaj pa so začeli zbirati širom Anglije podpise za šoferjevo pomilostitev. Prošnjo za pomilostitev šoferja spremljajo najrazličnejše listine, med drugimi tudi poziv, naj blagovoli angleški kralj pomilostitj Stonerja, ker je bil nagib za njegov čin v jedru plemenit, kar je obsojenec baje dokazal tudi s tem, da je hotel za vsako ceno rešiti življenje mrs. Rattenburvjevi. Kljub temu dvomijo, da bo kralj Jurij pomilostil šoferja, lci ga bodo v primeru, da ostane pri sedanji odločitvi, usmrtili 16. t. m.
Tudi Mandzukuo se modernizira
Ta
slika prikazuje del H s i n k i n g a, prestolnice novega mandžurskega cesarstva. Dočim vidimo na levi Se stare zgradbe iz minulih časov, se dviga na desni že mogočna palača, ki bi delala čast vsakemu večjctnn evropskemu ali ameriškemu mesta
rili pritrdilno, na drugo pa so menifi, da preiskava ni podala dovolj dokazov, iz katerih bi bilo sklepati, da je Dahl vedel za napovedi svoje hčere. Ln teko so oblasti zavoljo
pomanjkanja dokazov postopek proti Koder je vi ustavile. Za spiritist e in skeptike pa stvar, kakor rečeno, ni končana. Prvi kakor drugi lahko trdijo o njej oziroma o vprašanju duhov in ono-stranosti, kar hočejo, do c3ja ne pridejo ne prvi ne drugi.
Filmska zvezdnica -valutna tihotapka
Na železniški vožnji iz Berlina v Mari-janske Lažne v ČSR so ustaviE nemški carinski organi v mejnem pasu med obema državama filmsko igralko CamaSo Horn^
Camilla Horn
Igralka je skrivala v traku svojega kkjbu-ka 1500 mark, ki jih je skušala iztihotapiti na Češko.
Igralko so takoj odstranili rz vlaka ter jo aretirali in zaprli Kmalu nato pa je posredoval zanjo ameriški poslanik v Berlinu. Hornova je namreč ameriška državljanka. Poročena je s tenorjem Louisom Graveurjem, s katerim je igrala v filmu »Princesa Štefanija«. Graveure je Američan ter ima za seboj zelo burno življenje. Dolgo je živel kot farmer v Kanadi, potem je postal pevec, in sicer je v začetku pel bariton, pozneje pa je postal tenorist.
Drugi rekord „Normandieu
Francoski veleparnik »Normandie« je dosegel na svoji povratni vožnji iz Nevr Torka v Le Havre nov hčtros+ra rekord. Vozil je s povprečno brzino 30.91 milj na uro in s tem prekosil 9amega sebe na potovanju iz Francije v Ameriko.
ANEKDOTA
Neka imovfta Angležinja se je dala portretirati Whistlerju. Ko je bila slika dovršena, si jo je ogledala tn je bila silno razburjena. »Kako si drznete,« je vpila, s istovetiti moj obraz z gobcem mojega mop-sa?< .—. Wbistier jfe vljudno vrnil milo za drago: 3*NikaritB misliti, da ste podobni mopsu, nasprotno, sraš mops je podoben
vam.
VSAK DAN ENA
Mož: »Pri tebi mi ni več obstanka. Skočil bom skozi okno!«
žena: »Popolnoma odobravam tvoj sklep, samo te prosim, da storiš to s klobukom na glavi, drugače se mi prehladiš^:
Kopanje in plavanje
Ugodna in neugodna kopel - Plavanje je najpopolnejša telovadba
ki napolni potem tem bolj notranje organe in zniža oddajo toplote. Krvni pritisk se nekaj zviša, utrip je nekaj globlji tn hitrejši, telesna temperatura pa se malo zviša. Pri tem občuti človek vendarle hlad. Vse to pa se spremeni, čim nastopi reakcija, t. j. čim se pretoči
kri iz notranjih organov spet v kožo. Od tu se ohlajena vrača v notranjost, utrip postane spet normalen. Da imata prehranitev telesa in presnova od te izmenjave krvnega toka veliko korist, je na dlani. Obenem pa utrjuje kopel posebno mrzla kopel, telo.
mo pospešujejo že navedene dobre posledice kopanja. Plavanje moramo smatrati pred vsem tudi kot
telovadno vajo in sicer morda najpopolnejšo med vsemi, saj zaposluje vse mišice telesa in to v čistem zraku. Da koristi tudi duševnosti, krepi pogum, vztrajnost in voljo, o tem pač ni treba posebej govoriti.
Kulturni pregled
ASoIs Haba
Razgovor z najmodernejšim češkim skladateljem — Glasba in antroposofija - Vpliv nazorov R. Steinerja na atematični glasbeni stil — Kaj hočejo radikalni
glasbeni novotarji ?
Tako sem. ga spoznal; o njem so mi pravili, da dela nepojmljive reči v glasbi.
Nato mi je dejal sam: če podam komu roko, jo držim z njim vseh štiri in dvajset ur. Sedaj razumem, da je bilo treba sklenjenih rok.
Od prvega trenutka: nov svet. če sem se a tovariši ozrl, nam je bilo, ko da je povsod razlita moralna in prav nič dogma-tična sila, fluid polnokrvnega človeka, ki
stoji na svojem mestu, prost sleherne mi-stičnosti in z realno zavestjo: središče vsega je človek! Treba je delati zase in za ljudi, biti zaveden človek v pomenu ne-kompromisne samovzgoje.
H&bov profil je pred nami ostrejSi kakor sicer; moramo hoteti čist tip človeka, ki se brez pretiravanja zaveda svojega dela in mesta. Umetnik je aktiven prečiščen element v razvoju, ki si je priboril instinkt in sredstva za pravilnost. Je to diametralno nasprotje dosedanjemu pojmovanju umetnika: pasiven opazovalec in oblikova-telj temnih strani, dobe in hkrati človek z nimbusom božanstva — HžLbova samo-vzgoja: vedno človek, čim višji, tem bolj zemljan. človek je višek; kar je od tega proč, je slabo. In; človek je večji od dela.
V	Habi vidimo pravega kulturnega človeka s pogledom daleč krog sebe. — Zato sem moral premišljati, da sem našel vprašanja, o katerih še nismo govorili.
Kdaj in kako si predstavljate zmago č e t r 11 o n s k e g a in šest in o t o n s k e g a sistema?
Prve besede je rekel z nasmeškom: Na to je lahko odgovoriti! Ko sem se začudiL je dejal mirno; Ko bodo ljudje hoteli! To je vse. Vsaka zmaga je zmaga prepričanja. Treba je vzgojiti močan kader novodobnih skladateljev, ki bodo dosegli veliko in dobrih produkcij, ki bodo mali silovito zainteresirati ljudi za sodobnost. Da bodo ljudje hoteli, to zavisi od nas! Ljudje vedno hočejo dobro in novo.
Novo! Alois Haba je prišel prvi na idejo delitve poltonov; izmed vseh je Haba edini pograbil za nov stil: atematiko! Prav na prelomu. — Tematični -stil je danes 1« še zmaterializirana ritmika.
V	kakšni smeri si predstavljate razvoj atematičnega stila ?
Ujel sem blesk njegovih" oči: Da, čisto točno! Atematični stil je slika dobe, zato je nujnost. Stoletje, v katerem vlada človek hoče svobode. S pravico in preciznostjo lahko imenujem tematični stil teozofski. Seveda ne v religioznem smislu, temveč s stališča svetovnega nazora. Atematika je dosledno antropozofska. Ničesar ne izvajamo več iz tistega enega edinega vira, vse je venomer novo: tisoč misli se križa; tu so ljudje m ne en Bog! Ljudje, izmed katerih hoče vsak svoj košček prostosti in svojo besedo! Atematični stil je hkrati bo-rilec za spoštovanje in upoštevanje vsakega individua in glasnik novega kolektivnega dela. V atematiki se pregiblje vsak glas po svoji prosti, nevezani poti, z ozirom do vsakega drugega glasa; in vse učinkuje kot smiselno kolektivno delo.
V	tem zaletu se je Haba za trenutek ustavil. Nato je pristavil mirno, skoroda računajoč: Kdor hoče delati atematičen stil, mora imeti za seboj tematiko, da bo tem bolj zavestno nezavisen od nje. Je nekaj ogromnega v izdelanosti tiste premišljene teme — boga. Zato je treba pred vsem imeti pred očmi tole: da ne pade metodika v prazno blebetanje, temveč da je vsaka nova tema tako izdelana kakor poprej tista ena. To se pravi, da gredo vsi ljudje do tiste duhovnosti, na kateri je stal poprej en sam. največji človek — bog.
Hotel sem vedeti, kakšna so pota ritmike po Habovem mnenju.
Ustvarjati nove ritmične fraze, ki se zavedno ločijo Od starih. In ohraniti kolektivno, enotno taktovno vrednost. V okviru le-te je treba dati razmaha svojemu lastnemu subjektivnemu pulzu. To je določen odmik od romantike, neprestanega spreminjanja taktov v prid razpoloženjskemu zamaknjen ju Nov ritem pomeni, kakor sploh vsa nova umetnost: aktivnost, harmonijo z naravo! Nikakih zavlačevanj tempa. Čist in precizen pogled naprej.
O teh besedah sem vedel v naprej. Te so Kakor Haba; neupogljiv in samozavesten. — Tedaj sem mu stavil vprašanje, o katerem smo vsi prepričani, da je gibalo vsega našega pokreta: Rudolf Steiner. t
Kako si mislite novo Steinerjevo antro-pozofsko ero v glasbi?
Ko da bi hotel z eno samo besedo odgovoriti na cei kompleks, je dejal Hdba: Da! — Potem s silnim optimizmom: Pred vsem tole: nikdo nam ni znal doslej povedati tiste preproste besede o tem, kaj je glasba Kallenbachova je enostavno rekla: Nismo še tako daleč, da bi mogli na to odgovoriti. Toda Steiner je povedal: Glasba je slika notranjega človeka, kondenzirana podoba njegove okolice in naroda. Zato je vsaka prava notranja glasba tipična za
neki narod in v svojem bistvu neoporečno kolektivna.; odtisk borbe, ki jo bojuje človek na dve strani: z luciferskim in fcrl-manskim elementom, da bi dosegel tisto klasično . uravnovešen ost in polnokrvnost, ki je izražena v osebi Krista. Luciferstvo pomeni vročično razvnetost dutov in neko vlažnost«; medtem ko je arimanski element ustaljena, negibna, surova dogmatika. V glasbi so ti trije elementi izraženi z adekvatnimi pojmi: čista izvirna melodika tvori tip K ista; luciferstvo je izraženo v harmoniji, arimanstvo v ritmiki. Kristus ni borba proti luciferstvu in arimanizmu, temveč harmonija med obema poloma v pomenu normalnega, zdravega; zato morajo biti v glasba zastopani vsi trije elementi: misel, čustvo in volja, vsi z enako doslednostjo. — Vsak teh treh tipov, ki je eam sebi izključen smoter, je larpurlarti-stičen. Treba je vseobče prostranosti: visokih in nizkih leg, pravilne razvitosti, moči in ravnotežja elementov, da se rodi tip Krista; polnokrvnost in absolutne človečnosti.
Hžba je dejal precizno: To Je Steinerie-ra era, ki vodi nujno k nekompromisni, dobi odgovarjajoči muziki. Danes je treba pokazati te tri elemente, Krista, luciferstvo in arimanizem v borbi, ker živimo v borbeni in razrvani dobi!
m to bortnont to
razrvanost sem stavil vprašanja, kako al misM HAba novo vzgojo skladateljev?
HAba je sdgovaril brez pomišljanja: Predstavljam si jo točno ▼ Stednerjevem duhu. Vidim skladatelja kot trdnega človeka s svojo odločilno sodbo o svojih delih; skladatelj ni samo zato tu, da ustvarja svoja dela, temveč da se nemoteno razvija ln da ima tudi sam kaj od svojega boja. Doslej je bil skladatelj stroj za velika dela, danes mora biti pred vsem človek, gospodar svojih del. — Vedel bo, zakaj vse dela in kaj dela; vsako dejanje bo storil zavedno. Mogel bo pregledati svoj tvorni proces in razpolagati s svojo volja Atematični stil je dosti bolj kompliciran od tematike; zanj je treba opore v absolutni zavednosti dejanja. In naposled — to je H£ba dostavil žarečih oči: Naša smer je: vedno bolj spoznavati učinek različnih tonov in tonovskih skupin na ljudi, čim bolj moči nedvoumno povedati z glasbo to, kar hočemo. Biti kažipot. Glasba mora postati aktivno zuravilo proti človeškim stranpotem, določno se zavedajoč smeri: duhovnosti«
Ko sem odhajal, sem Se vprašal: Kakšni se vam zde Jugoslovani?
H&ba mi je odgovoril z vrha stopnic: Silno so sprejemljivi za vse. čustvo in voljo imajo v redu, treba bo v glasbi umeriti ritme, da bo tudi misel prišla do svojega prostega izraza.
• Ko sem pogledal navzgor, Je postal njegov obraz začudo resen. Ne da bi ga vprašal, sem videl, da ima v mislih to, kar znova vsak dan neomajno verujemo vsi njegovi somišljeniki: samo radikalno nova muzika ima danes vrednost in bodočnost!
Ivan Pnonlk (Praga).
S P
Olimpijska dolžnost
Koncem tedna bomo v znamenju olimpijskega dne. Olimpijski dan ima namen zbrati sredstva za udeležbo naših tekmovalcev na olimpijadi. 47 držav je včlanjenih v Mednarodnem olimpijskem odboru in vse te države se skušajo po svojih močeh uveljaviti. Vsaka skuša dokazati sposobnost svojega naroda v borbi z ostalimi. Ustanovitelj olimpijskih iger je postavil načelo, da mora biti za vsak narod največja čast boriti se na olimpijskih igrah, ter da ni cilj olimpijskih iger samo cilj zmagovalca. Mi imamo za olimpijsko borbo zelo lepe rezultate, ki so pokazali veliko sposobnost našega naroda. Predvsem moramo omeniti ponovne olimpijske zmage naših tekmovalcev, kjer smo s Sokoli že dvakrat dosegli olimpijsko zmago. Sorazmerno dober je bil rezultat naših kolesarjev na olimpijskih igrah v Anversu, ki so se bili plasirali na 9. mesto, dočim smo v ostalih športih bili deloma nepripravljeni, deloma nismo imeli sredstev za udeležbo.
Uspehi na olimpijadah so v prvi vrsti vprašanje denarnih sredstev. Kjer so v ta namen sredstva na razpolago, tam so dani pogoji za dober uspeh. Sredstva pa niso potrebna samo za udeležbo, temveč v enaki meri za trening. Kdor pozna naše razmere, dobro ve, v kakih skromnih razmerah se razvija naš trening, a še bolj skromna je preskrba naših udeležencev na mednarodnih tekmovanjih, ki nam nalaga vedno najskromnejše prenočišče in prehrano, samo, da se moremo udeležiti, pri čemer pa največkrat pri tej skromnosti oslabimo tekmovalčevo sposobnost.
Dolžnost vseh onih, ki jiim je razvoj našega športa in pa uveljavljenje naše države na olimpijskih igrah pri srcu, je, da podpro po svojih močeh udeležbo. Zato vabimo vse, da posetijo prireditve olimpijskega dne, ki so tako sestavljene, da nudijo obenem tudi tehnično prav razveseljiv program.
Program olimpijskega dneva je pripravljen. Bo športno zelo zanimiv in pester, raztegnjen na soboto zvečer, nedeljo ves dan in ponedeljek zvečer. Vmes se bodo prodajali olimpijski znaki po 1 in 5 Din po mestu in v športnih trgovinah. Vstopnina k prireditvam bo tako nizka, da bo vsakomur dosegljiva, kajti namen je, privabiti Široke množice gledalcev, ki naj spoznajo naše športno življenje.
Predsednik mesta Ljubljane g. dr. Vladimir Ravrnihar je, ceneč pomen olimpijske ideje in važnost naše udeležbe na olimpijadi prevzel pokroviteljstvo nad olimpijskim dnem, dočim je Nj. Vel. kralj Peter II. pokrovitelj nad državnim olimpijskim odborom.
Vsem prijateljem športa kličemo: Sedaj storite svojo dolžnost do športnikov, da boste mogli zahtevati od njih, da store na olimpijadi svojo dolžnost do domovine! Zato vsi prispevajte ob olimpijskem dnevu!
Akademiki smučarji so zborovali
Nedavno se je vršil redni občni zbor Jugoslovanske akademske smučarske organizacije. Predsednik g. Mikuletič je v uvodnih besedah ponovno spomnil vse navzoče na veliko izgubo, ki je doletela našo domovino, nakar so se akademiki oddolžili spominu Viteškega kralja z vzklikom »Slava«! Iz akademskih vrst pa je smrt ugrabila dva mlada smučarja, tov. Mirka Gombača in Svetozarja Likarja.
Sledila so nato posamezna poročila. Največji uspeh delovanja organizacije Je nastop akademike ekipe v St. Moritzu meseca februarja. Ta nastop je organizirala JASO. Ob tej priliki so se naši tekmovalci častno odrezali, zlasti je omeniti uspeh Baeblerja ;n Palmeta, ki sta dosegla 5. in 6. mesto v skokih. Tudi na skupščini JZSS se je omenil ta nastop kot izreden uspeh, na občnem zboru LZ&P je pa naveden kot naš letošnji največji mednarodni usneh V tej zvezi je naslovil odbor zahvalo predvsem na g ministra dr. Ljudevita Auerja. ki je omogočil ta nastop z izdatno podporo. Nadaljna zahvala gre g. min. dr Marušiču, banu dr. Pu-cu, podbanu dr. Pirkmajerju. zbornici TOI g. nar. poslancu Ivanu Mohoriču. mestni občini Ljubljana in Maribor, ravnateljstvu TPD, savski banovini, Savezu
O R T
sportskih saveza, rektorju ljubljanske univerze g. dr. Samcu, ki je pokazal veliko zanimanje za delo organizacije, rektorju zagrebške univerze dr. Stipetiču ter Tujsko prometni zvezi Maribor, ki je tudi letos naklonila JASO primerno podporo. Za intervencije gre posebna zahvala ministru n. r. dr. Kramerju, ministru dr. Marušiču, nar. posl. Ivanu Prekoršku ter g. Rastu Pustoslemšku.
Iz poročil odbornikov izhaja, da je organizacija včlanjena v LZSP in preko tega v JIZSS. Ker pa so se na občnem zboru JZSS slišale mnoge stvarne in nestvarne kritike, je predsednik ponovno povdaril stališče, ki ga je zavzela ob tej priliki JASO. To je bilo stališče stvarne kritike, zmerne in lojalne opozicije. Akademiki želijo, da se očisti zimski šport vseh kvarnih pojavov in želijo s strani vsake savezne uprave pozitivnega dela, ki naj ga vsak posameznik izvršuje iz ljubezni do športa.
Blagajnik akademik Nagy Viktor }e poročal: Celokupni promet v pretekli poslovni dobi je znašal 62.000 Din, trenutno pa organizacija razpolaga z Din 2131
Pri samostojnih predlogih ie občni zbor osvojil načelni sklep glede ločitve drsalnega športa od smučarskega.
Nov odbor JASO: preds. Mikuletič Branko, podpred.: Furlan Marko, tajnik I Dermelj Mirko, tajnik II Lampret Nada, Močnik Rasfcko* blagajnik Nagy Viktor, tehnična referent Kump Robert, Reicher Saša, odborniki: Sušnik Kornelij, Diviak, Zupančič. Nadzorni odbor: Bakarčič. Pre-zelj„ Kranjc. Častno predsedstvo nad JASO za poslovno dobo 1935/36 je blagovolil prevzeti rektor univerze g. dr. Maks Samec.
Program, ki si ga je začrtal odbor za leto 1935/36 predvideva delo na notranji konsolidacija društva ter organizacijo srednješolske mladine. JASO bo stopila v stike z gg. direktorji srednjih šol ter pričakuje s te strani polnega razumevanja.
V nekaj vrstah. Za pravoslavne bin-košti bo 16. in 17. t. m. v Beogradu lahkoatietski tromateh med reprezentancami Prage, Bukarešte in Beograda. Beograjska r^ ^zentanca bo ojačena s Kovačičem iz Ljubljane, o katerem upajo, da bo zbolj-»al jugoslovenski rekord na 100 m. — V četrtek bo gostoval v Beogradu italijanski klub Triestina, proti kateremu bo nastopila kombinacija BSK in Jugoslavije. — V tekmah za Davisov pokal je Avstralija premagala Francijo 3 : 2 in se s tem kvalifici; rala za tekmo z Nemčijo, ki je premagala Italijo s 4 : 1. — Helen Steffens, ki ji je komaj 11 let, je na športni prireditvi v Kansas Cityju potolkla dosedanji rekord na 100 m. Progo je pretekla v 11.6. Dosedanji rekord je imela poljska prvakinja Štela Walasziewicz z 115.
Kolesarski podssvet »Ljubljana«. Glasom sklepa odborove seje z dne 11. t m. se pozivajo za nastop na olimpijski prireditvi v nedeljo 16. t. m. tile dirkači: Kolesarsko društvo Zarja: Lipovšek Slavko, Šuštar Slavko, B račun Franc, Hlebe Anton, Pni* mar Ivan; Kolesarsko društvo Sava: šte-famčič Ivan, Pavlin Srečko, Kotar Frane, Dovjafc Franc, Bizoviear Marijan, Sodnikar Anton; Kolesarsko društvo Ljubljanica: Garbner Franc, Smrakar Pavle, Štefančič Stane, BriceJj Frane, Gorene Viko: Kolesarsko društvo Sora: Premk Paved; 2SK Hermes: Abulnar Franc, Trobec Ivan, Kači? Jule, Hamberger Slavko, Pokorn Franc, Klopčič Milan, Kalan Ivan, Lavrih Karel; ASK Primorje: Oblak Janko, Štirn Karel, Golob Armand. Vsi imenovani dirkači naj se javijo na dirkališču najkasneje ob 13.30. Neupravičena odsotnost ee bo motrila za kršitev podsavezme discipline ter bo imela za posledico tudi odvzem verifikacije aa letošnjo sezono. Obveščajo se tudi dirkači novinci, ki ee želijo udeležiti nedeljskih olimpijskih dirk, da jih njihov nastop kot novincev ne bo oviral pri prihodnjih dir-kališčnih dirkah. Program nedeljskega nastopa Je: Pozdravni krog vseh sodelujočih dirkačev; dirka kolesarjev novincev — 3 krogi; dirka juniorjev — 3 krogi (v primeru večjega števila te skupine ee točka vozi » dveh delih s plasiranjem prvih treh dirkačev, nakar finale s šestimi dirkači): dirke prvorazredne skupine — 5 krogov; finale juniorjev (event.) izločilna ddrka. Po teb kolesarskih točkah nastopijo z nekolikimi točkami še dirkač" - motociklisti.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi bližnjih tekem danes strogo obve-
zen trening za Bgtoo in prvo moštvo. Igralci, ki imajo čas, naj pridejo ob 15., ostali pa od 18. naprej. Starec, Zemljak sigurno.
Službeno iz LNP. Drevi seja k. o. Na sejo se vabijo Klingenstein Karel, Dolinar Ivo (oba Mars), Praunseis Alfonz (Sloga) in gg. Dorčec, Erlih in Kos. Začetek ob 2U.
SK Jadran. (Ženska sekcija). V četrtek v klubskem tajništvu ob 18.30 strogo
obvezen sestanek vseh hazenašie to atletinj. Po sestanku trenang na igrišču.
ZA IZLETE
■ui potooanja,
Spaničevi kisti ticnhmi
S o k o i * i V o
Sokolskim društvom in četam v dravski banovini
Akcijski odbor za postavitev spomenika o vižmarskem taboru se je obrnil na sokolske edinice v dravski banovini iz razloga, ker bo spomenik Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, in je torej v prvi vrsti Sokolstvo poklicano, da pripomore do uresničenja te akcije. Akcij-sk' odbor nima tako velikega števila delavcev, da bi po vsej dravski banovini zhi-ral denar, in prav zaradi tega prosi sokolske edinice, da vsaka v svojem okolišu uvede v ta namen nabiralno akciio.
Ker večina edinic še ni poslala za to akcijo nabranega denarja, prosimo, da to čim prej store in nakažejo vsoto s svoječasno poslano položnico na podružnico Poštne hranilnice v Ljubljani, čekovni račun 14.083 (Sokol v St. Vidu nad Ljubljano).
Naša akcija je zadeva vsega prebivalstva v dravski banovini, posebno Sokolstva. zato pokažimo bratsko sokolsko vzajemnost tudi v dejanju in naj ne bo edinice, ki bi se ne odzvala naši prošnji in ne storila sokolske dolžnosti. — Akcijski odbor.
Sokol na Ježici ob 15 letnici
Jezica^ 12. junija.
Hudi so bili časi svetovne vojne, posebno za nacionaliste. Tudi Ježaca je dala mladeniče, ki so se borili pod zmagovitimi srbskimi zastavami, tudi Ježica je imela ljudi, ki so v cvetu mladosti hirali po ječah.
Toda vse to je minilo. Takoj po vojni se je znašla na Ježici skupinica požrtvovalnih ljudi, ki je začela pripravljati ustanovitev Sokola. Ni bilo lahko to delo zaradi političnih nasprotnikov, toda dobra volja in požrtvovalnost sta premagali vse zapreke in v letu 1920. je bil ustanovni občni zbor. Ustnovila se je nova sokol, postojanka v ljubljanski okolici, in sicer kot odsek Sokola I.
Po ustanovitvi so se pojavljale nove zapreke. Člani Sokola so bili tako rekoč izključeni iz vrst ostalega prebivalstva. Če-stokrat so jih zasramovali in napadali. Zaradi tega se je marsikdo, ki ni bil dovolj trden, umaknil iz sokolskih vrst. Kljub vsemu temu pa društva niso mogli uničiti. Počasi so pristopale tudi manjše moči; ustanovila sta se naraščaj in deca. Počasi si je ježiški Sokol z vztrajnim delom pridobil sloves enega izmed najagilnejših društev na Ježici.
Letos meseca avgusta bo ježiški Sokol proslavil na dostojen način 15 letnico požrtvovalnega dela, 15 letnico borb in uspehov. 2e danes pozivamo Sokolstvu naklonjeno javnost, da nas takrat obišče.
Srebrni jubilej rajhen-burškega Sokola
L. 1907 je priredil brežiški Sokol propagandni izlet z nastopom v Rajhenburg s sodelovanjem Sokolov Srbov in Hrvatov iz Zagreba. Po nastopu se je vršila veselica, na kateri se je sprožila misel ustanovitve sokolske postojanke v Rajhenburgu. Med raznimi govorniki je bil tedaj tudi takratna župnik Cerjak Jožef, ki je rekel: »Srečna tla. kamor stopi Sokol. Daj Vsemogočni, da bi zapustil številne sadove.«
Po tem dogodku so se takratni neumorni delavci začeli pripravljati na ustanovitev sokolskega društva v Rajhenburgu. Tako je prišlo do ustanovitve sokolskega odseka krškega društva 16. januarja L 1910 Ze isto leto 26. maja se je odsek pretvoril v samostojno sokolsko društvo. Največje zasluge za ustanovitev imajo Jamšek Franc, zdaj šolski upravitelj na Bregu pri Ptuju. dr. Schmirmaul Matija, zdravnik, pokojni Kacjan Franc, poštar. Rainer Srečko, postajni načelnih Agrež Franc, posestnik, pokojni Lenard Šandor m Ramho-fen Polde. Poleg teh so še danes žive« ustanovnild Vrščaj Josip, Šerbec Franc. Zener Josip. Leskošek Ivan in Vutkovič Miha, vsi iz Rajhenburga, Rismal Melhijor, zdaj upravitelj meščanske šole v Slovenski Bistrici in Oset Franc, železniški uradnik v
Mariboru.	.
V začetku je bilo delo precej trdo, na eni strani zaradi avstrijskih oblastev, na drugi pa zastran lokalnih prilik v samem Rajhenburgu. Neprilike so bile tudi zaradi pomanjkanja telovadnega prostora^ V prvi sili je' priskočil na pomoč brat Leskošek Ivan ki Je odstopil primerno dvorano za telovadbo. Pozneje pa se je društvo preselilo v Gasilski dom. kjer jim je nudilo gasilno društvo pod takratnim načelnikom
Antonom Kunejem zavetišče. Ko sri je društvo že nabavilo telovadno orodje, se je moralo spet preseliti, in sicer v bivšo ječo spodnjega rajhenburškega gradu. Ta lokal si je društvo na svoje stroške primerno uredilo. V tem prostoru je zatekla nase druicvo svetovna vojna.
Prvi starosta društva je bil br. Jamšek Franc, kii je vodil usodo društva vse do leta 1923. V prvem času nam je pomagalo bratsko društvo v Krškem, ki je stalno pošiljalo vaditelja br. Moškona in idejnega predavatelja že pokojnega br. Arnška Rudolfa. Društvo je začelo kmalu samostojno delati ter je prevzel načelstvo br. Rasmal Melhijor. Pomagala sta :nu pa neutrudlji-vo br. Sušnik Mirko in br. Sorčan Ernest.
Prva večja prireditev je bila 29. junija 1911. Vršil se je zlet posavskega okrožja. V največjem razmahu je društvo moralo ustaviti svoje delo zaradi nastopa svetovne vojne. Članstvo je moralo v strelske jarke z dobro znano označbo p. v. Med vojno sta morala občutiti največ šikan avstrijske soldateske starosta br. Jamšek Franc in br. Rainer Srečko, ki je bil zaradi svoje narodne zavednosti premeščen na Gornje Štajersko. Mnogi so se rešili teh šikan z begom preko fronte. Tako so stopili v jugoslovenski dobrovoljski korpus br. Rismal Melhijor, Sorčan Ernest in že pokojni br. Unschuld Gustav.
Ob razsulu Avstrije so bili Sokoli prvi, ki so organizirali narodno stražo in začasno prevzeli oblast v Rajhenburgu v svoje roke. Z osvobojenjem je društvo začelo novo delo. Razmah društva je bil čez dve leti tolikšen, da je začelo društvo misliti na gradbo lastnega doma, kajti bivša ječa je postala čisto premajhna. Društvo si je priskrbelo gradbeni prostor od sestre Ku-nejeve Elize pod zelo ugodnimi pogoji. Na gTadbo zaradi nezadostnih denarnih sredstev še ni bilo misliti. Po odhodu br. Jamška je postal starosta br. Jeriček Blaž, ki si je stavil za nalogo, da čim prej priskrbi društvu lasten dom. Tako se je začela L 1924. gradnja doma, ki je bil avgusta l. 1925. ob 15 letnici društvenega obstoja otvorjen. Sredstev za zidavo društvo ni imelo, a idealni br. Jeriček ni veliko po-mišljal, temveč je sam poravnal vse stroške za dom in opremo telovadišča.
Pod lastnim domom je bilo društveno življenje živahno brez posebnih dogodkov vse doslej, ko smo pred srebrnim jubilejem društva. Na pobudo br. Jerička Blaža si je društvo nabavilo prapor, ki ga vezejo agilne domače članice in ki bo imel za geslo zadnje besede velikega kralja Aleksandra I. Uedinitelja »Čuvajmo Jugoslavijo!« Menda bo to prvi sokolski prapor s takim - geslom v državi. Prapor bo razvit ob priliki zleta spodnjeposavskega okrožja 16. t. m. v Rajhenburgu. Praporu bosta kumovala znana sokolska in nacionalna delavca sestra Kunejeva Eliza in brat dr. Zdolšek iz Brežic. Ta dan se bodo zbrali v Rajhenburgu tudi vsi živeči ustanovitelji našega društva.
Proslava obeta postati prav veličastna, zato iskreno vabljeni vsi, ki ste z nami istih misli in ki vas veseli napredek našega društva.
Zlet prekmurskega sokolskega okrožja bo
v nedeljo 16. t. m. v Murski Soboti v parku pred gradom. Številne čete in društva so prijavila sodelovanje, tako da bo nastop res bilanca sokolskega dela v naših krajih.
Prednjaški zbor Ljubljanskega Sokola obvešča svoje telovadeče članstvo, d« ee vrši redna telovadba vseh oddelkov od 12. t. m. dalje na letnem telovadišču, in sicer: moški naraščaj ob torkih in petkih od 18. do 19. ure, ženski naraščaj ob ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 19.30, člani ob torkih in petiklh od 18.30 do 20. ure, članice ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 20.30 ure. — Redna telovadba deee bo samo do 20." t. m., od 17. do 18. ure,; pozneje zaradi počitnic odpade. — Tedovad-ne obleke naj bratje in sestre zaradi čiščenja omaric poneso domov.
Narod, ki pozabila brate v mžnosti, tepta svojo čast! ,fBratt'i'bor" se briga zanfe. Pristopajte!
VOZNIKI
iz ljubljanske okolice dobe takoj stalno vožnjo materijala iz Ljubljanice. Poizve se pri ŠPEDICIJI TURK na licu mesta.
5326
uspehov
na
C /
eo oglas v
»JUTRU«
t
^pvicPttM ;
t1' .. ,0ko dober 1
lokal >e
V/A
Brytcr««r» Je Izviral OktaK« wm l«M brez	-
gumijevega lepiva.
1 Brytor»em ne »prtm® las. zato pa todl n« uimM znojrtic na koti aa glavi.
Orylcrsem drfJ lasa v vsaki zaželeni legi vendar pa Jih napravi mehke In gibke.
Bi)l*rMW vsebuje prav (zborna re< olja, fct pospešujejo rast laa In preprečujejo tvorbo prhaja In hrast.
Telefon 2059
Stiha drva,	% ■■ mt* i
&S	Botlcreem
I. POUACMIR	Ftosathra« toaa.braz aumijevega.teutpr^
Bohoričeva al *t 5
B. L. Stevenson:
54
SAIMT-YVE§
Prigode francoskega ujetnika na Angleškem
»Ali je slava tako postranska stvar? Byfield, gospod, je zrako« plovec; Lunardijeva dejanja mu ne dado spati, in baš zdaj ima namen, da pripravi prebivalcem — prosim za zamero — visokemu in nižjemu plemstvu naše okolice prizor vzleta z zrakoplovom. Ker se tudi jaz prištevam omenjenemu plemstvu, naj mi bo dovo* ljena opomba, da me ta reč prav nič ne zanima. Tiho vam povem na uho: živ krst se ne meni zanjo. Stvar spada v ropotarnico, gospod. A Cramondska univerza želi proslaviti moževe zasluge, bolj kakor hasek njegovega poklica, in Byfield, naj bo še tak bedak in neveden cucek, je vendarle zdrav in zanesljiv pivec in cisto spodoben fant, kadar ga srka. V zarji blage steklenke bi ga pristranost celo pohvalila, da je bistre pameti in modrih besed.«
Kasneje se je izkazalo, da je bila ta istorija zame bolj važna, nego sem tistikrat mislil. Nocoj se mi je pa zelo mudilo domov. Med tem, ko je moj prijatelj čenčal in čenčal, se je ulila ploha, m deževne kaplje so zaprasketale po oknih gostilne; ob tem neve« selem znamenju sem se izgovoril, da imam nujno snidenje, in odšel.
23
Ponoči v Swanston-Cottage
Ko sera stopil na ulico, je malo manjkalo, da me ni jeza viharja podrla; z Rowieyem sva morala kričati, da sva razumela drug drugega. Vso pot po Knežji ulici mi je buhal veter v hrbet in mi rjovel na ušesa. Deževnica, ki je imela zaradi bližine morja slan okus, je
kar preplavljala mesto. Kakor se je obračal piš, tako se je temnilo in jsenilo. Zdaj je bilo podoba, da so ugasnile svetiljke od konca do konca dolge ulice, zdaj je 6pet vse utihnilo, in svetiljke so
vzplamenele, se iznova zalesketale na mokrem tlaku in s tem še bolj podčrtale temo.
Pred menoj je ležala dve milji dolga, z globokim blatom pokrita pot, ki je skoraj vsa vodila v breg. Komaj so bile zadnje ulične svetiljke za menoj, me je že objela tema, ki jo je trgal samo 6vit luči na posameznih kmetijah; ko sem stopal mimo, so povsod psi dvigali gobce v zrak in tulili. Sčasoma je nevihta ponehala, a dež se je izpremenil v tak vesoljni potop, da sem bil kmalu do kože premočen. Spremljan od pošastnih tožb& ščenet in hrabro se boreč z otožnostjo, ki me je napadala, sem čvrsto korakal v noč. Le kaj je bilo čuječim zverinam, da so sredi prasketajočega dežja razločile rahli korak mojih nog? Zgodbe iz mojih otroških let so mi prihajale na misel. Ugibal sem, češ, nemara hodi kak morilec tod mimo, in živalim diši po krvi? A v naslednjem trenutku sem se z naravno grozo zavedel, da meri ta misel tudi name.
Položaj je bil pač obupen za ljubečega človeka! Kdo je že kedaj v takem razpoloženju zasnubil dekle? Najrajši bi se bil vrnil. Nikoli se ni pametno spuščati v odločilen razgovor, kadar je duh življenja v nas potlačen, naša obleka umazana in nase roke mokre! Po drugi strani je bila pa viharna noč ugodna moji nameri; ponujala mi je priložnost, da govorim s Floro na samem.
Stopil sem na vrt Gilchristove vile in se takoj spet našel v 6ilo neugodnem položaju. Skozi reže v oknicah družinske sobe so uhajali žarki svečne luči, drugače je bilo povsod tema. Drevesa, grmovje, vse je bilo prepojeno z mokroto, globlji del vrta pa izpre-menjen v pravo močvirje. Kakor hitro je po daljšem presledku 6pet zapihal veter, so mi zaeofotale veje nad glavo, drugače je bil ves
okna in poizkusil vprašati številnik svoje ure za svet. Bilo je pol osmih; vedel sem, da prebivalci ne pojdejo spat pred deseto, da, morda niti pred polnočjo ne. Bogme, nič veselega me ni čakalo.
Dolge tri ure sem še moral kljubovati divjanju narave in vztrajati v svojem skrivališču. Najbolj klavrni trenutki mojih vojaških let so mi vstajali pred duhom. Koliko ur sem bil takole prestal na prednjih stražah, v prav takem dežju kakor zdaj, časih brez grižljaja v ustih, zato pa z upanjem, da dobim namesto zajtrka svin-čenko v život. Če sem jih primerjal z nocojšnjim položajem, so se mi zdele lahke. Res čudni smo ljudje: ljubezen do ženske je v nas močnejša od same ljubezni do življenja.
Nazadnje je prišlo plačilo za moje potrpljenje. Luč je izginila iz družinske sobe in se čez trenutek pokazala v prostoru, ki je ležal nad njo. Za svoje drzno podjetje sem bil precej dobro pripravljen; poznal sem zmajevo votlino — sobo, ki se je bila pravkar razsvetlila — in tudi spalnico svoje Andromede; vedel sem, kako ugodno je ležala pri tleh na oni strani vile, zunaj dosega tetinih ušes. Kakor bi trenil, sem bil na skrajnem koncu vrta, kamor sem 6e bil zatekel, da sem mogel neopazen begati sem ter tja in me ni bilo konec od mraza. Nočno divjanje je bilo prenehalo, veter je bil utihnil; šum dežja je bil zdaj mnogo slabotnejši, če ni bil kar čisto zaspal, in nadomestovalo ga je kapljanje z dreves na vrtu.
Ko sem se počasi bližal hiši, me je preplašil žvenket okna, ki je škripalo na svojih tečajih; še korak ali dva, in v emo je posijal žarek svetlobe. Prihajal je s Florinega okna, ki ga je bila draga odprla temi in ob katerem je zdaj sedela, cvetoča in zamišljena, v svitu dveh sveč, ki sta goreli za njo; bujni lasje so ji obrobljali in senčili obličje, glavnik je držala še v roki, levica se je pa poigravala s palicami rešetket ki je zapirala okno'.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Kn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ia besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra«	* _	______«_
odgovor, priložite U1H J.' ▼ gnaiilKall.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tlčoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ,,Jutra", Ljubljasia.
(faCagedejno učinkovanje ko teniške vede
doCte ka&ovo&ti
Kadar je telo utrujeno, izčrpano, izmučeno od napora, kadar so živci prenapeti zaradi neznosne poletne vročine, daje Coty-jeva kolonjska voda radost, odpočitek, umirjen je . . .
To je pravi izvor svežosti!
Eau de Cologne »Cordon Rouge« — izdelek visoke kakovosti — ima naj-intenzivnejšo lastnost jačenja, naj-nežneje je parfimirana, to je najbolj sveža kolonjska voda . . .
EAU DE COLOGNE
"lik
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: HINKO MATER IN DRUG, parf. odd. Zagreb
Beseda I Oln, davek 2 Din, sa šifro ali dajanje oaslova S Din- NajmanjSl znesek 17 Din.
Ženski model
mlad, športni tip, se išče. Honorar po dogovora. Dovoljena asistenca brez honorarja. Ponudbe pod šifro »Fotoamater« na oglasni oddelok »Jutra«. 13546-1
Hotelski sluga
z večletno prakso, po možnosti z znanjem jezikov
in restavracijski vajenec dobita službo. Hotel Orel v Maribora.	13803-1
Trgovsko pomočnico
z obrtjo in kavcijo ln ki ima veseJje do gostilne iščem. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«.
1S774-1
G. Th. Rotman:
Pobegli cvetlični lonec
A tisti mah se Je razlegel krčmarjev Jezni glas: »Cesa iščeta tu? Marš ven!« Niti na misel nama ni bilo prišlo, da je otrokom vstop v gostilne prepovedan! Na smrt prestrašeni sva zavreščali in planili Iz hiše; hudi krčmar je pa grozeče stekel za nama do vrat.
Salon Bazanella
Gajeva 6/1.
sprejme takoj več samostojnih pomočnic za boljše delo.	13702-1
Žensko za vse
ki zna kuhati sprejme starejši posestnik, vdovec. — Ponudbe pod »19« na ogl. oddelek »Jutra«. 13712-1
Plačilnega
natakarja
spretnega in zanesljivega za kavarno in restavracijo za inozemstvo takoj sprejmemo. Ponudbe pod »Zahlkellner Kafferestau-rant« na oglasni oddelek »Jutra«.	13(704-1
Šiviljo
»prejme konfekcijska trgovina v stalno službo. Hrana ln stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Predpogoj slovensko ln nemško. Kavcija 500 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stajer-ka«.	18561-1
Natakarico
l večletnimi spričevali, Steno, iščetm takoj. — esih, gostilna Medvode.
13778-1
Natakarico
pridno in pošteno iščem. Nastop takoj. Dnevni zaslužek 70 do 80 Din. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	137S7-1
pos Jes
Korespondenta
za slovenski, nemški ln srbohrvatski jezik, popolnoma samostojnega z večletno prakso išče industrijsko podjetje. Ponudbe s predpisi spričeval ln zahtevki plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojni korespoodent«.
13810-1
Šiviljo pomočnico
dobro Izvežbano ca dam-ske obleke, sprejmem takoj. Pleško Jos.. Sv. Flo rijana ul. 17.	13786-1
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek <7 Din.
Salon Bazanella
Gajeva 6/1. sprejme takoj vajenko.
13703-44
Prodata
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjil znesek 17 Oin
Dva raketa
angl. izvora in nekaj tenis žog ugodno naprodaj. Linhartova ul. 23/1.
13779-6
Otroško posteljico
prodam. Erjavčeva 4/1.,
vrata 3.
je7<80-6
Dve avtomatski
tehtnici
»Cito« tovarniško nove, ugodno prodam tudi ev. na obroke. Vprašanja nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Priložnost«.
13700-6
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Neumann Kommen-tar zur Zivilprocess ordnnng
se kupi	novejša izdaja.
Ponudbe	pod: »Advokat
1<0« na	oglasni oddelek
»Jutra«.	a87aff-S
mtmki
Beseda t Din, davek 2 Dio, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Serijozne
zastopnike
za prodajo pisalnih strojev sprejmemo. Pismene ponudbe naj stavijo oni, ki imajo kavcijo od 10.000 dinarjev za blago na In-terreklam d. d. Zagreb, Masarvkova štev. 38, pod »231-69«.	13756-5
Sluf.be išče
Beseda SO para. davek t Din, sa šifro ali dajanjt naslova J Din. Najmanjši znesek 12 Oln.
Trg. pomočnik
vereiTan trgovine v manu-fakturni, galanterijski in specerijski stroki s poslo-vodsko prakso in garancijo išče nameščenja kjerkoli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrsten prodajalec«.
13750-2
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Šifro aH dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din.
Žensko kolo
v dobrem stanju kupim proti gotovini. Ponudbe na Zakrajšek Josip, Blatna Brezovica pri Vrhniki.
13776-ld
Rabljena kolesa
damska in moška, otroški vozički in drugi dobro ohranjeni predmeti poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti Križanske cerkve).	13788-111
gffliflfflfMia
Beseda 1 Din, davek 2 Dio. ia iifro ail dajanje aaslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Motor, kolo F. N.
350 cm', 39/30, poceni prodam. Vencel Fleischer, Jarše, p. Domžale.
13791-10 Motorno kolo
znamke Ariel, 500 cm», za 4000 Din naprodaj. Garaža Express, Vegova 8.
137192-10
Zaprt avto
štirisedežen, prodam ia 15.000 Din. Je v brezhibnem stanju, 34.000 km vožen, porabi bencina 9 litrov. Ogledati: Zg. Šiška, gostilna Woiss, I. nadstropje.
13800-10
Motorno kolo
350 ali 5tO ccm kupim. Ponuditi: Podpečan, Vitanje.	18804-10
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek «7 Din.
Razne stavbne
parcele
ugodno naprodaj, Istotam dobe tudi deske vseh dimenzij. I. Oražem, Moste.	13784-30
Vrednote
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta Mfro ali dajanja naslova S Dio. NaJ-nanJU znesek '7 D<n.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Cerne — juvelrr Ljubljana, VVolfova ulica S
V najem
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši zne«ek 17 Oln.
Klet, lokal
ali skladišče
1 vodovodom iščem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bližina centra«.	H377Ž-10
Beseda 1 Din, davek 2 Din. /a šifro ali dajanje naslovs 5 Oin. Najmanjil znesek 17 lin.
Pisalno mizo
dobro ohranjeno kupimo. Ponudbe pod: »Miza« na oglasni oddelek »Jutra«
13766-7
Vinskega kamna
vsako količino kupimo. — Ponudbe pod: »Kemikalija« na oglasni oddel«k »Jutra«.	13767-7
Strojarske marmornate mize
kupi tovarna usnja Tone Knaflič, Kamnik. 13805-7
Beseda 1 Din, davek 2 Hn. ta šifro ali dajanj« oaslova S Din. Najmanjil znesek 17 Din.
Posredujem denar
na hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana
Gledališka 12, telefon 38-10
Za pismen odgovor prilo iite 3 Din v znamkah.
l/tt-16
Kupim knjižice
Mestne hranilnice Kamnik, Mestne hranilnice Ljubljana, Banovinske, Ljudske in Kmetske v Ljubljani, po najvišji ceni. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Vsaka vloga«. 13764-16
Prostovoljna javna dražba
V nedeljo, dne 16. junija 1935, ob y2ll. uri dopoldne se proda na prostovoljni javni dražbi na licu mesta v Trnovem v Ljubljani
stavbena parcela
št. 83-15 d. o. Trnovsko predmestje. Izklicna cena 300.000 Din. Natančnejši pogoji so na vpogled pri odvetniku Marjanu Ma-roltu na Vrhniki.	5328
V polni vrednosti
prevzamem knjižice vseh zavodov, kot posojilo na dvonadstropno hišo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hiša v Ljubljani«.	13765-16
Konkurze
poravnave
plačanja dolgo* v gotovini ali knjižicah, posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, davčne zadeve, revizije, bilanc« ln vse druge trgovsko-gospo-darske posle Izvede ln zve-leniška mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v LJubljani, Komenskega ulica it 17. (Za pismeni odgovor 8 Din v inamkah.)	13481-16
Kupim knjižico
Kmetske hranilnice ljubljanske. Znesek 4.5.000 Din. Ponudbe pod »Nujno« na oglasni oddelek »Jutra«.
13797-36
11 Ti
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesel, H Din.
2 stanovanji
štirisobno s pritiklinami z avgustom hi enosobno s kuhinjo za julij ali takoj oddam v Streiiški ulici 33 13454-31
Trisob. stanovanje
s komfortom, veliko verando v vili oddam takoj. Maistrova 16. 10781-31
Dve sobi
kuhinjo In kopalnico oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
13773-31
Beseda 2 Din, davek 8 Din za iifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši zoesek
20 Din. Pozor!	Pozor!
Turisti, Ljubljančani in Gorenjci!
Izlete ob nedeljah In tudi ob ielavnikih po najnižjih cenah v Avstrijo ali Italijo in po ostalih krajih naše države. Priglasite se potom dopisnice na naslov: J. Cuznar, Rateče, Gorenj, sko.	189-38
Kdor želi mirnega oddiha
v gorskem letovišču, naj pride v Ziri. Gorski zrak, naravno kopališče v topli Sori, smrekovi ln jelovi gozdovi, lepi krajši in daljši izleti in Izprehodi, več penzionov, ki skrbe za dobro preskrbo za celodnevno oskrbo 32 Din. — Hrana dobra in obilna. Avtobusna zveza Ziri — Škofja Loka — Ljubljana dvakrat dnevno. Cene znižane za letoviščarje. Informacije daje: Tujsko prometni odsek Mri.
13336-38
Poletno bivanje
mladine na Angleškem.
Vdova zdravnika sprejme v oskrbo preko poletja na letovišče goste. 50 milj od Londona v bližini morja. Primerne cene. Pouk v angleškem jeziku in nadzorstvo vršijo hčeTe. Vse vTste športa. Vprašati Mrs. A. BoyIe The Millhause Birch u. Colchester Essex England. — Informacije daje tudi direktor J. Pollak, Varaždin. Zagre-bačka cesta 78. 13754-38
^TfrtlfTfS
Beseda 1 Din. davek 2 D* . ta Mfro sil dajanje oaslova ' Oln Nalmanlil znesek 17 Oln.
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom oddam. Pnue, Sokolska ul. št 5.	13738-33
Opremljeno sobo
lepo, i balkonom oddam v centru samo boljši osebi. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«.	18807-33
Sostanovalko
sprejmem z vso oskrbo za 400 Din; istotam oddam sobo z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13732-23
Prazno solnčno sobo
z uporabo kopalnice takoj oddam zakonskemu paru ali boljši gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13771-33
Dve prazni sobi
s predsobo, nasproti glavne pošte, primerni za pisarno oddam s 1. julijem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13768-23
Opremljeno sobo
veliko, čisto, solnčno in mirno, event. tudi z 2 posteljama v bližini Zvezde oddam s 1. julijem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	137S0-23
Solnčno sobo
s posebnim vhodom oddam z vso oskrbo event. zakoncema. Sprejmem tudi še neka* abonentov na dobro domačo hrano. Stari trs: 3&TH., levo.	13783-23
Sobo
posebni vhod, center, oddam dvema gospodoma ali gospodičnama. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«
13790-23
Družini
oddam sobo s posebnim vhodom za julij im avgust. Ponudbe pod »Dobra cela oskrba« na oglasni odellek »Jutra«.	13(798-23
Mirno in čisto sobo
i vso oskrbo, perilom Itd. ugodno oddam dvema ali eni osebi. Naslov v vs^h poslovalnicah »Jutra«
13085-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah ».Jutra«
13800-33
Beseda 2 Din, davek 2 Din ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
V zakonu nesrečna
iščem dobrosrčnega starejšega gospoda, ki bi me gmotno podpiral. Dopise na podružnico »Jutra« Trbovlje pod šifro »Udana«.
13755-34
Beseda 50 para, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 12 Din.
Aktovka
s kopalnimi hlačicami se je izgubila na sejmu. — Proti nagradi naj se vrne v oglasni oddelek »Jutra«.
13208-38
Šivalni stroj
na posojilo iščem proti primerni odškodnini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13760-36
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aii dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Oin.
Psa ovčarja
velikega, temnosive barve, ime Mitoš, ima širok usnjen ovratnik in znamko št. 384, sem izgubil. — Prosim oddati ga Skrab-čeva 5.	13762-37
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vse cenjene dame
vljudno obveščam, da sera se preselila H Gosposvet-ke 8 v Wolfovo ulico 3SI. in se za delo še nadalje priporočam. Ivanka Božič, Jamska krojačica.
1379G-3B.
Seseda I Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Entel-ažur-plise
tzvrši ekspresno Matek & Mikeš, Ljubljana — poleg hotela Štrukelj.	30-30
Brezkonkurenčno
obrt
zelo dobičkanosno prodam za 40.0(10 Din z avtomobilom vred. Ponudbe pod: »Patent« na oglasni oddelek »Jutra«.	13T70-30
Telefon
2 9 51
PREMOG DRVA in KARBO-iPAKETI iv. scirDMI
! Dolenjska cesta
VRTNE SOLNČNIKE
izdeluje Bela Fett-cnann, Zagreb Ma-sarykova cesta 9.
Prevzema tudi preobleke Zahtevajte brezplačen ilustriran cenik.
Narod, ki pozabija brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte!
Najprijetnejše letovišče na morju nudi
HOTEL
Aleksandrovo na otoku Rrku
Pension od Din 50 naprej (vse takse vštete). Sezona od L. maja do 30. septembra. Restavracijska terasa nac samim morjeni Hotel je last renoml-rane slovenske tvrdke. — Zahtevajte brezplačne prospekte pri Putniku ali pa pri direkciji hotela. 141
Biser biffifene-
GRADBENI MATERIJALr
Trstje za strope lastnega izdelka, Bakeila za strope in senčilo za vrtnarstvo, Parketne deščice, Asfaltna strešna lepenka, Lepenka za izolacijo, Izolačne plošče, Bitumen juta za izolacijo, Resitol za izolacijo, Aresit specialna strešna lepenka, Bitumen meksikanski in rumunski, Asfaltmastiks, Lesni cement, Destiliran katran, Karbolinej, Strešni lak in razna druga izolačna sredstva ter asfaltiranje teras, skladišč itd. — Zahtevajte cenike!
JOS. R. PUH, LJUBLJANA
Gradaška ulica 22 — Telefon 2513
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf * Ribnikar. — Za Narodno tiskarno dL d. kot tiskarnama Fran« Jezeršek. — Za tnaeratnl del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi 9 LJubljani