96. številka. Ljubljana, v sredo 29. aprila 1903. XXXVI. leto a vsak dan zvečer, lzim&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ograk© dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h - Za tuje dežele toliko Leč, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če |ae trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. — Upravni&tvn naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice &t. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga fit. 12. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. ji Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo ti tovo naročbo, stare gospode naroč-ilke pa, ka »rim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem Icasu ponove, da pofclijanje ne preneha in |da dobe vse številke. SLOVENSKI NAROD" j velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: |Vse leto. . K 22-— j Četrt leta . K 5*50 pol leta . . „ II"— I En mesec . 1*90 |pošlljanje na dom se računa za vse leto 2 K. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . K 25*— I Četrt leta . K 6-50 Pol leta . . „ 13-— I En mesec . „ 2*30 £5" Naroča se lahko z vsakim dnevom a >kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naroČilo. «3T List se ustavlja 1Q. dan po potekli [naroc »ni brez ozira vsakemu, kdor ne vposlje Iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Položaj na Hrvaškem. [Poročilo odličnega hrvaškega književnika.) II. Vsled opisanih nepostavnosti je Hrvatska ve9 ta čas. tedaj gotovo že dva meseca v razburjenju, a posebno ie Zagreb, kakor obseden. Že nad poldrusi mesec trajajo v* Zagrebu demonstracije, ki so samo reakcija proti nasilju in samovolji. Kako ae pri teh demonstracijah vedejo oblasti in policija, to je pač najbolj črn del Bilke današnjega položaja na Hrvatskem. V začetku je bila policija vsaj dostojna, ali to le zaradi tega, ker se je čutila slabo. Ali na to so prišli od nekod strogi ukazi, da se mora povsem brezobzirno postopati. Takoj W je poklicalo na pomoč tudi vo-aštvo. Službeni listi, dcmači in mad jarski so si prizadevali, da demonstracije prezirajo in jih prikazujejo kot kričanje otrok in fakinov. Da pa e ban pojmi! velikost narodnega Jgorčenja, dokazuje najbolje to, da je vsak večer konsigniral v Zagrebu vse vojaštvo, da pri najmanjši demonstraciji izide na ulico po dva do štiri bataljone pehote, ki napravljajo na trgih tabore ter zapro ulice za promet. Najnovejši Čas je prišla v Zagreb cela eskadrona ulancev, ki v popolni bojni opravi z golimi sabljami v rokah razganjajo narod po ulicah. Vrhutega je poklicanih v Zagreb nad 200 orožnikov, a policija na konjih je podvojena. Vse to dokazuje, kako je položaj kritičen. Okoli banove palače so postavljene straže, a nekoliko dni so jahali okoli te palače celo noč ulanci. Razun tega so v gornjem mestu stalno zbrane po tri kompanije vojaštva, da čuvajo bana. Končno se to ni dovolj pa se zadnje dni izdeluje dvoje močnih železnih vrat, s katerima se za preta dva dohoda v gornje mesto, kjer je banova rezidenca, ki postaja na ta način prava trdnjava. To daje Zagrebu sliko pravega vojnega stanja. Toda ta vojna se ne vodi v modernem, temuČ v barbarskem, v mongolskem duhu, kakor to dokazuje postopanje policije in orožnikov. Evo par slik in primerov: Ulice so na večer polne ljudstva, ki se sprehaja. Sliši se kateri klic: »Proč z Madjari!« ali: »Proč z navadnim lopovom na banskem sedežu!« Policija priskoči ter začne razganjati ljudi. Nastane gnječa. Ljudstvo začae klicati. Komisarji in detektivi vpijejo: »Razidite se!« Ljudstvo še bolj kliče, žvižga ali prepeva. Komisarji in detektivi začno tedaj svojo »akcijo«. Ta akcija obstoji v tem, da s pestmi suvajo sprehajalce v prsi, posebno gospe, dočim bijejo moške po glavah in ramah brezobzirno z debelimi gorja-Čami. Na to prilete stražarji na konjih ter z golimi sabljami bijejo na desno in levo, brez ozira na to, kdo je kriv in kdo ne. Zgodilo se je pač tudi, da so stražarji aa pol pr azn. ulici naleteli na gospo in gospod ter gospo večkrat s sabljo udarih Ali se je tudi zgodilo da so poho dili male otroke. Na velike gruče demonstrantov si ne upajo, ker jih pričakajo s kamenjem in palicami, ter jih mečejo za konji. Zato se stražarji radi zaletavajo na male skupine mirnih ljudi, gledalcev ter jih v galopu pode s konji, da, tudi bijejo s sabljami. Ako množica zbeži v hiše, love jih celo po dvoriščih. Orožniki pa nastavijo bodala ter letajo, kakor besni po ulicah ali pa mahajo s puškinimi kopiti po ljudeh. Večkrat so že tudi hoteli streljati. Udarijo pa tudi v gostilne is kavarne. Tako je predpretečeno nedeljo bil izdan ukaz, da se morajo vsi javni lokali zapirati ob 11. uri. O tem času so bili poslani v nekatere lokale orožniki, ki so začeli mirne goste s puškami biti in jih ven izganjati. Tako se tedaj dt-la »mir in red«. Kadar pa se posreči izprazniti pozno v noč ulice in trge, potem se postavijo kordoni, pa se ne puste niti osamljeni zakasneli domov, temuč jih aretirajo, uklenejo v verige ter psljajo v zapore. Vsak dan se na ta način polnijo zatvori, v katerih je že več stotin zaprtih. Treba je takoj tukaj povedati, da se zapirajo vsi brez oaira »ii &o krivi ali ne. Policija, ki ne moro preprečiti demonstracije, hoče se izkazati vsaki čas s stalnim številom zaprtih. To dokazuje najbolje slučaj, da je bil prijet in v verige vklenjen tudi neki detektiv, češ, da se je baje »grdo vedel«, — da je demonstriral. Lovijo se in zapirajo ženske in moški. Tako je zaprta tudi neka stara žena, ki je ponoči šla sama domov, zaprtih je tudi več gospej ter so jih orožniki iz demonstracij peljali zvezane v zapor. Zaprtih je ljudij iz vseh slojev, a istotako je iz spopadov več ranjenih na strani občinstva in policije. V zaporih že ni več prostora, a zaprti se ne zaslišujejo. Yse je v neredu. Za primer postopanja policije bodi sledeči slučaj, ki je izzval veliko ogorčenje in opetovane demon- stracije. Ob priliki neke skupščine ■o bili zaprti nekateri govorniki. Deputacija 5 vseučiliščnikov je šla na polic jo, da mirno posreduje. Policijski šef je deputacijo kratkomalo zaprl v smrdljiv zapor. Na to se je zbralo do 150 dijakov, ki so šli korporativno, da mirno posredujejo v prilog svojih tovarišev. Ko bo prišli v gornji grad, jih je policija pustila pred magistrat, ali nato so prileteli orožniki ter zaprli trg. Na trg so pustili vsakogar, kdor je hotel vstopiti, ali so zato izdajsko obkolili vse pa jih potisnili v magistrat, kjer so bili vsi prijeti ter pozneje obsojeni na dva, na osem, pa tudi na 14 dni zapora, kakor se je pač komisarju, katera flziicgnomija dopadla. Toda to ni bilo vse. Ban je izdal ukaz, da se morajo vsem dijakom na vseučilišču brez razlike vstaviti vse štipendije in podpore. Pozneje si je premislil pa je dal odvzeti štipendije samo tistim, ki so bili tako izdajalsko na lepem prijeti. Izmed teh je policija na svojo roko izgnala iz Hrvaške na 10 let dva Dalmatinca. Istotako je policija zaprla, a se še vedno ne ve prav za kaj, vse glavne &o*rut^nike »Ob?.ora« ter nekoliko drugih*mi&dih ljudi. Ta& šno je tedaj postopanje policije v Zagrebu*!To je prava kozaška knuta, to je posto panje turških bašibozukov. Državni zbor. Seja dne 28. aprila. Posl. Stranskv je podal nujni predlog v zadevi znane »Rectus»-afere ter se vlada poziva, da strogo preiskuje, kako je prišel rokopis brzojavke »Rectus* v roke nadškofu dr. K o h n u. Posl. Schonerer je interpeliral ministrskega predsednika zaradi škode, ki jo trpi avstrijsko gozdarstvo vsled uvoza lesa iz Bosne. Posl. Pfaffinger je interpeliral brambovskega in trgovinskega ministra zaradi oškodovanja avstrij- ske industrije s tem, da se je oddala nabava streljiva nad polovico ogrskim tovarnam, dasi po kvoti odpade na Ogrsko le ena tretjina. Posl. Pommer je urgiral zakon o prometu z vinom in z vinu podobnimi pijačami, nadalje zakon, s kater?m se prepove izdelovanje umetnih in polvin ter izvoz takih pridelkov iz tujine in iz Ogrske. Na predlog posl. Ellenbogena se proglasijo seje carinskega odseka za javne. Finančni in trgovinski minister sta odgovarjala na celo vrsto interpelacij. Posl. Kliemann in Schopfer sta utemeljevala svoja nujna predloga o odpovedi trgovinske pogodbe s Srbijo. K debati je govoril prvi posl. Ellenbogen, za njim pa ministrski predsednik dr. Korber, ki je povdarial, da je Srbija cdjemalka avstrijske industrije. S takojšnjo odpovedjo srbske trgovinske pogodbe bi se napravila nezamašljiva odprtina v zaprtem krogu naših trgovinskih pogodeb, kar bi znač>lo napako v naši celokupni trgovinski politiki. Ko sta še govorila poslanca Ki t tel in dr. Lecber se je debata zaključila ter sta se izvolila za glavna govornika Soukup pro in Chiari contra. Predsednik se je toplo spominjal umrlega posl. Hfibnerja. Posl. Stein je vprašal ministrskega predsednika zaradi češke gle-dališčne predstave v Karlovem gledališču ter je imenoval predstavo izzivanje nemškega prebivalstva. Po neL aterih interpelacijah je predlagal predsednik grof Vet ter prihodnjo sejo zaradi nujnih posvetovanj v odsekih za torek 5 maja z dnevnim redom: 1. Volitev 10 članov v kvotno deputacijo, 2 poročilo bud-getnega odseka o odpravi uradniških službenih kavcij, 3. poročilo socialno-političnega odseka o nedeljskem in prazniškem počitku v obrtnih podjetjih, 4 poročilo železniškega od- LISTEK. Po dvajsetih letih. Spomini s potovanja križem domovine. II. Kaj me je gnalo v svet. Odkar sem lansko jesen, prisiljen po raznih invektivih, na tem mestu razglasil, da »še živim«> nimam več miru pred novimi provoka-cijami. Zlasti pa letos, povodom moje »službene petindvajsetletnice« obsuli bo me prijatelji in prijateljice kar s polnimi koši izpraševalnih dopisov izmed katerih tu navedem dva, tri: »Kaj! Ti se živiš?« vzkliknil je »bratf Jan« v kobariškem Kotu. »Pa so pravili tod okolo, da si ■— umrl!« čudil se je »dr. Brrrn« tam doli na ormoškem Humu. »Mi pa Brno že molili za Vašo ,grešno* dušo U zatrjevala mi je gospa Planinka na kamenitem Krasu. In potem, ko so zaznali, da sem še »živ«, napadali so me različni do-l>rohotniki zopet z drugimi pikrimi interpelacijami, namigavaje mi s ko-Jom nekako tajnostno izza plota, češ: Disem-li morda tudi jaz stopil v red literarnih lenuhov? »Hudič! Ce še živiš, zakaj pa nič več ne pišeš? Mm ja« je poizvedoval prijatelj »Lajoš« na Dunaju. »Koliko let pa bomo še čakali nadaljevanja tistih Tvojih ahasverskih spominov?« priganjal me je pobratim Janko s Trebelnega. »Dajte no! Pišite zopet Vi kaj, da .ne bodo ,ata( pred nami vedno časopisov skrivali!« kličejo mi tri sestrice kar unisono vsakokrat z okna, kadar se peljem mimo Divače »na Češko« . . . Da torej ustrežem milim prošnjam omenjenih treh — gracij in da izpolnim dano obljubo v uvodnem sestavku teh listkov ter da ovržem zajedno vse prijateljske dvome o življenja zmožnosti in čilosti svojega duha, — hočem nadaljevati, pravzaprav šele začeti pisati svoje poto vanjske spomine. Predno pa se lotim tega prenapornega brskanja po možganskem arhivu, naj še povem: kdo mi je vcepil v srce neugasno veselje do poto vanja, ki me še danes preganja križem sveta: Imel sem prijetno cesarsko službo tam doli v Pulju, v morna-ričnem arzenalu, ker so me kar »ei offo« transferirali kot »zaslužnega un^ileženca zmagoslavne bitke pri Visu«. Bila je to zame prava pravcata »sinekura!« Odmerjen mi je bil namreč na teden po — eden delavnik: petek, ko sem imel sklepati ali »zaključevati« tedenske račune podrejene mi »slikarske delalnice«; ostalih šest dni pa je bil zame — vzdržen praznik, katerega sem mogel porabljati za bvojo zasebno zabavo . . . Ko bi bil vstrajal na svojem mestu, mogel bi še danes opravljati to ne-prenaporno Blužbo! Zdaj, cd 1. 1865. do 1. 1903. bi imel osemintrideset službenih let, po dveh letih bi bil goden za umirovljenje s polno služ-nino! Mogel bi torej n. pr. kje tam gori v graškem »Penzijonopolu« po senčnatem parku prekladati b klopi na klop »utrujene« svoje kosti ter pitati z drobtinami tiste sladosnedne brgleze, drozge, kaline, kose, ščin-kovce in škorce . . . Toda, nemirni moj duh, pri petindvajsetih letih svoje telesne posode in ob prevroči, mladeniški krvi, takrat pač ni bil sposoben za — »pastirja lenobe«, zlasti pa tam doli na pustem koncu »tužne Istre«, med glu-pimi sužnji arzenalskega delavstva. Kakor sem rekel: nemirujoči moj duh je silil na — svobodo ter hre penel po — razvoju in prosveti, dočim je mlado, vročekrvno moje srce žejalo po — življenju in njegovih raznovrstnih spremembah! Skratka: poskusiti sem hotel i jaz »prepovedani sad — spoznanja dobrega in hudega«, t. j. gibati se prosto, samovoljno, radovati se življenja in trpeti, vživati izobilje in stradati ter vise-vati med brezbrižnostjo in dvomi, takorekoč med »grehom« in »kesom«. Že v svoji rosni mladosti silil sem iz pretesnih svojih razmer v širni, svobodni svet! Neko cigansko brezdomovinstvo in pa ž njim združena svobodoželjnost — ti dve bistveni svojstvi sta mi bili menda že prirojeni ali kakor bi rekel prijatelj Govekar, tičali sta mi »v krvi« ali ka li? Mlada, življenjeljubna moja mati (Bog ji izveličaj dušo!), ki je že ob mojem rojstvu pevala: »Kaj pa je tebe treba bilo?«, odstavila me je od prsi po — treh mesecih, prepu-stivši me v mladostni svoji lahkomiselnosti skrbi in odgoji uji h, brezčutnih ljudij. Detinska svoja leta sem preživel pri slepem svojem dedu, materinem očetu in njegovi polblazni (tretji) ženi. i Njujin dom, skromna lesena hišica je i stala sredi senčnatega gozda, na svetli., zeleni oazi, na takoimenovani gozdni »krčevini«, nad katero se je razpenjal kakšnih tristo sežnjev prostrani kos nebeškega svoda. V tem medgozdnem zatišju sva s sivolaso »babico« presamotarila po tedne m mesece, dočim je oslepljeni »dedec«, dalekoznani romarski citrar 8 svojim vodnikom obbojeval vsa slovtča »božja pota« od — Marije Bistriške na Hrvatskem do svetih Vi-šarij na Koroškem, od Svete Gore pri Gorici do Marijinega Celja na Gorenjem Štajerskem. Ko pa se je slepi naš romar vrnil s svojimi ci-trami na svoj gozdni dom, je nama pripovedoval po cele noči svoje romarske doživljaje! In to prezanimivo dedekovo pripovedovanje je vzbudilo v otroškem mojem srcu že takrat iskro hrepenenja v širni, pisani svet, katerega nama je slepi starček slikal toli ži-vobojno! Željno in ves zavzet sem zrl potem vsakokrat za vnovič odhajajočim slepcem! In — neko poletno jutro sem se skrivoma napotil za njim po ozki stezi skozi gosto smrečje. Toda medpotoma sem se oziral presenečen okrog sebe, motreč strme, seka o krajevnih železnicah, 5. poročilo o reformi opravilnika. Poslanec Grab m a vr je protestiral, da bi se vtaknila pred reformo opravilnika dva nova predmeta ter je predlagal prihodnjo sejo za petek 1. maja. Temu so se hrupno uprli socialni demokratje, češ, da je 1. maj njihov praznik. Sprejel se je Grabmavrov predlog". Socialni demokratje so napovedali za petkovo sejo hrupne proteste, tako da se bo morala seja predčasno zaključiti. Shod čeških zaupnih mož. V nobenem narodu ni disciplina menda tako utrjena kakor pri Čehih. Ko se je v češki svobodomiselni narodni stranki pojavilo nekako ne-sporazumljenje, zahtevali so volilci, da se zadeva takoj reši na splošnem zaupnem shodu. In poslanci so se tudi takoj udali, sklicali v Prago shod zaupnih mož iz cele dežele ter se popolnoma podvrgli določbam, ki se izrečejo na shodu. Shod je bil od vseh strani dežele [obiskan, sprejele so se enoglasno resolucije glede strankinega programa, taktičnega postopanja poslancev in organizacije stranke. Glede strankinega programa se je odobril dosedanji program iz leta 1889., 1891., 1893., 1897. in 1900. Posebno se je sklenilo, da se mora češkemu narodu dati večji vpliv na javno upravo s primernim zastopstvom pri višjih državnih oblastnijah, da se mora zakonodajna kompetenca v deželah češke krone razširiti, da se mora volilni red na podlagi pravičnosti in naprednosti zboljšati v smislu razširjene volilne pravice, ravnotako se mora osamosvojiti in razširiti av tonomija v finančnem in administrativnem oziru z reformo občinskega, okrajnega in deželnega volilnega reda. V kulturelnem oziru se naroča stranki, naj se poteguje za ustanovitev potrebnih visokih, srednjih, strokovnih in ljudskih sol na napredni in narodni podlagi. Glede taktičnega postopanja poslancev izreka shod za potrebno, da ne ostanejo poslanci le v odločni opoziciji proti sedanji vladi, temuČ ji tudi po mogočnosti nasprotujejo ter ji delajo vsakovrstne zapreke. Obžaluje se, da so češki poslanci pri prvem branju nagodbe postopali tako, da so obudili sum, da ne nastopajo dovolj odločno proti sedanji vladi in celemu vladnemu zistemu. Taka neodločnost se ne sme več pokazati. Poslanci morajo svoje korake urediti strogo po strankinem programu in ljudski volji, pri čemer tudi ni smeti obstrukcije izključiti, temuč morajo isto smatrati v goto vin slučajih za poliČno potrebo. Pri vsem pa morajo poslanci dotlej mi neznana gozdna čudesa ter poslušal ves očaran sladkoglasno žvr goljenje krilatih gozdnih pevcev. In v ti svoji zamaknjenosti sem izgrešil sled dedovega pota ter zašel globoko doli na obrežje nekega potoka. Tu so me našli proti večeru sosedni pastirji ter me v mraku privedli k preplašeni babici na dom. Od tistega dne me ni stalo več v pretesni dedovi kočici! Dan za dnevom sem hodil po tajnostnem gozdu, željno iskaje izhoda na piano da bi mogel pogledati po zunanji okolici. Često me je pri teh mojih izletih zalotila sredi gozda noč in zaspal sem ves upehan na mehkem mahu pod kakšnim košatovejnim grmom! Morete si misliti, v kakšnih skrbeh je prebila tiste noči brižna moja babica v samotni svoji koči! Naravno je, da me je starka zatožila pri slepem svojem možu, kateri mi je o svojem povratku tisto mojo prerano nenaravno razvito — »klavstro-fobijo« preganjal in lečil s perečim — brezovim oljem, ne pomislivši, da mi je baš on infisciral bacila one bolezni s svojimi prebujnimi potopisi. Seveda vspeh njegovega neho-meopatiČnega zdravljenja je bil baš nasproten; kajti nekega »lepega« dne se mi je ipak posrečilo, najti izhod iz gozdnega labirinta . . . (Datfe prih.) smatrati disciplino in brezpogojno solidarnost za pogoj vsakega političnega uspeha. Češki poslanoi se bodo strogo vedli po danih navodilih, kar ▼e sedaj tudi vlada, da bo uredila svoje postopanje proti Čehom. Politične vesti. — V nagodbenem odseku so začeli Čehi tiho obstrukcijo ter so dosegli, da se je včerajšnja seja pred časom zaključila. Cehi hočejo na ta način doseči razjasnitev razmerja z vlado. — Gosposka zbornica je imela včeraj sejo, v kateri se je zaprisegel novi član grof C 1 a m Martinic ter so se izvolili v kvotno deputacijo: baron Chlumeckv, baron S o c h o r, knez Montecucoli, grot Schon-born in dvorni svetnik Czvhlarz. — Namestniška kriza v Galiciji. Odstop grofa Pininskega je pro-vzročila vojaška stranka. Poljski klub predlaga za njegovega naslednika bivšega ministrskega predsednika grofa Badenija, a vse kaže, da bo imenovan grof Potočki, v katerem slučaju postane grof Stanislav Stad-nicki deželni maršal. — Proti brambni predlogi na Ogrskem je sprejel včeraj predsednik grof Apponvi pet deputacij z dežele, skupno 1400 mož. Dijaki v politehniki so priredili veliko demonstracijo proti predlogi. Govorila sta poslanca Lengvel in Kossuth. — Robert p 1. K e u d e 11, bivši nemški poslanik v Carigradu in Rimu, je umrl v 80. letu svoje dobe. Bil je pravi učenec Bismarcka, ki je nje* gova načela tudi vstrajno zastopal. — Volitve kortesov v Španiji. V špansko zbornico je izvoljenih : 232 mini9terialnih, 70 liberalnih, 11 demokratov, 28 republikancev, 7 kar-listov, 6 katalonistov, 8 neodvisnih in 16 poslancev raznih osebnih strank. Madridski prefekt je vsled volitev odstopil, isto stori tudi minister notranjih zadev. — Dogodki v Macedoniji. V So-lunju in Monastiru so se primerili zopet krvavi spopadi z vstaši. Srbski poslanik Gruić je upovarjal pri turški vladi, ker so Albanci prestopili srbsko mejo. Sultan se ne čuti več posebno varnega pred svojo telesno stražo, ki obstoji iz Albancev. Celo kompanijo Albancev je dal razorožiti ter je pregnal nekatere Častnike v Azijo. Sicer pa sultan še vedno ne smatra položaja posebno resnim; to je pokazal v avdijenci, ko je sprejel avstro-ogrskega in ruskega poslanika ter pri tem mirno pušil čibuk, pa tudi poslanikoma je ponudil cigarete. Katoliški uzori. (Dalje.) Cerkev stoji na zanjo jak pri pravnem stališču, da je vse človekovo delovanje in nehanje v tesni zvezi z izveličanjem njegove duše. S tejra stališča si je cerkev lastila pravico, odločevati tudi v gospodar skem življenju in ure|evati gospodarstvo po verski metafiziki. Kakor smo videli, ima po cerkvenih naukih človek samo en namen v življenju, zaslužiti si nebesa. Življenje samo je po cerkvenih naukih samo pripravljanje, samo vzgoje vanje za nebesa in zato ima človeško delovanje in nehanje na tej zemlji le v toliko vrednost in opra-vičenje, v kolikor pomaga ljudem k spopolnjevanju, da si zaslužijo ne besa. Skrb za vsakdanji kruh, skrb za zaslužek, za familijo itd. odvrača seveda ljudi od skrbi za »izveličanje duše«. To je uvidela cerkev ali vzlic temu je proglasila, da je najvzviše-nejše, če človek samo razmišlja o verskih stvareh. Lenuštvo v samostanih je v očeh cerkve veliko vzvi-šenejše kakor življenje polno dela in truda, češ, saj sta tudi prva dva človeka v raju živela brez dela in samo Boga molila. Ljudje so bili šele vsled greha prisiljeni, lotiti se dela; da morajo delati, Če hočejo živeti, je posledica prokletstva, s katerim je Bog prva dva človeka pahnil iz raja. Tudi se je cerkev sklicevala na Izveličarja, češ, ta je prišel na svet, da reši človeški rod omenjenega prokletstva in da si tudi ni z delom služil kruha. Bonaventura pravi: »V sv. pismu ni najti, da bi bil (Kristus) kdaj kaj delal.« Naravno je torej, da je prišla cerkev do tega, smatrati tisti stan za najvzvišenejši, ki ničesar ne dela, nego samo moli. Ta stan so menihi in nune. Bernard de Clairvaux je razločeval troje stopinj popolnosti: Na prvi so lajiki, na drugi posvetni duhovniki, na tretji menihi. Tiste ljudi, ki si s pravim delom služijo kruh, je postavil na najnižjo stopinjo. Delavni stanovi so v njegovih očeh najmanj vredni. Na drugo stopinjo je postavil posvetne duhovnike, rekši o njih, da imajo nalogo, lačne nasititi, oznanjati besedo bož|o, grešnike poboljšati, ponosnim kaz*ti pot k ponižnosti, prepirljivce opominjati na pravo pot, obiskovati bolnike in pokopavati mrliče. Bernard pravi, da je tako življenje sicer tudi dobro ali še iz daleč se ne more primerjati s popolnostjo tistih, ki prav ničesar ne delajo, nego so samo zatopljeni v nebeško misel. Izkušnje so tekom let naučile cerkev, da je zatopljenje v nebeško misel časih prav nevarno. Kdor ves ljubi dan nima nič opraviti in živi brez vseh skrbij, tega obidejo lahko kaj pregrešne misli in strasti. Proti temu pa ni druzega sredstva kakor delo, in zato so ustanovitelji reli gijoznih redov, kakor sv. Benedikt, Kolumban, Norbert, Bernard, Fran čišek in drugi priporočali svojim redovnikom delo, ker so bili prepričani, da jih to odvrne od vsakovrstnih grešnih poželjenj. Sv. Bernard je dejal, da je brezdelje sovražnik duše in zato naj redovniki gotovi čas opravljajo kako delo. Škof Hro-degang je pa izrecno pripoznal, da ima telesno delo samo en namen, obvarovati dušo greha, Bernard de Clairvaux pa je dejal, da morajo redovnice vedno ali moliti ali čitati ali delati, ne ker ima samo tisti pravico do življenja, kdor dela, marveč le zato, da jih ne premaga meseno poželjenje. Tudi Tomaž Akvinski je smatral delo kot koristno le, ker varuje ljudi greha. Vsako delo, ki ni bilo samo varstvo proti grehu, vsako delo, ki je imelo kupčijski značaj, ki je merilo na dobiček, je cerkev smatrala več ali manj za grešno. Njen uzor je bil, urediti vse delovanje tako, da so se ljudje preživljali, da so se z delom obvarovali greha, a da jim je ostalo časa, skrbeti za izveličanje duše. (Dalje prih.) Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko imela je včeraj popoludne v mestni dvorani ljubljanski redno javno sejo, katere se je udeležilo 13 zborničnih svetnikov. Predsedoval je zbornični predsednik Lenarčič, vlado pa je zastopal vladni svetaik Gustav K u 1 a v i c s. Izmed naznanil predsedstva je omeniti, da je trgovski minister potrdil izvolitev zborničnega predsedstva in sicer g. Josipa Lenarčiča predsednikom, gosp. Frana Koli m a n n a podpredsednikom in gosp. Ivana Baumgartnerja provizo-ričnim predsednikom. Upravao sodišče je pritožbo klerikalne stranke proti lanskim zborničnim volitvam kot neutemeljeno zavrnilo. Ker s« je g. Josip M e d v • d , katerega je bila narodna stranka vo lila v zbornico, preselil iz Novega mesta v Zagreb, izgubil je zaradi tega svoj mandat in je na njegovo mesto poklicati v zbornico kandidata, kateri je za g. Medvedom dobil največ glasov. Ker pa sta imela gg. Alfred Ledenic; in Andrej Mejač enako število glasov, namreč vsak 283, moral je odločiti žreb. Izžreban je bil g. Andrej Mejač iz Komende in bo torej klerikalna stranka imela sedaj v zbornici dva zastopnika. V državni železniški svet je bil izvoljen g. Ivan Hribar kot član, g. Vinko M a j d i č pa kot njega namestnik. Za sodnike - laike pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani je zbornica predlagala gg. Maks D o m i -eelj, Ivan Jebačin, Sdmund Kavčič, Henrik K e n d a , Alojzij L i 11 e g in Lavoslav Schvvent-n e r. G. K r e g a r se je potem oglasil za dve interpelaciji. Rekel je, da se je odbor za Petrogradsko razstavo nekako zakotno osnoval in da se nič ne sliši o njegovem delovanju ter vprašal, kaj hoče predsedstvo storiti, da se organizira udeležba pri Petrogradski razstavi. Predsednik Lenarčič je izjavil, da se odbor ni zakotno osnoval, ker so bili na posvetovanje povabljeni vsi faktorji, ki sploh pridejo v poštev, in da se predpriprave za organizacijo udeležbe naših obrtnikov in industrijalcev energično vrše. Ko bode predpriprava končana, osnuje se definitiven odbor. Upati je, da bodo Slovenci na Petrogradski razstavi častno zastopani. Nadalje je g. K r e g a r omenil, da je trgovska in obrtniška zbornioa, kakor so poročali nekateri listi, pro-testovala proti vladni podpori kleri- kalni »gospodarski zvezi«. Ker tak protest baje ne spada v delokrog zbornice, vprašal je g. Kregar predsednika, kako more omenjeni protest opravičiti. Predsednik g. L e-narčič potolažil je interpelanta, da mu o takem protestu zbornice ni prav nič znano in da je torej dotično govoričenje popolnoma neosnovano Zbornični svetnik g. H r e n po jasnil je neznosne razmere na tukajšnjem južnem kolodvoru glede osebnega in tovornega prometa. Ko lodvor je mnogo prema|hen ter nikakor ne ustreza prometnim zahtevam. Predlagal je torej, naj se zbor niča obrne s prošri|0 do železniškega ministrstva in generalnega ravnateljstva južne železnice, da se že vendar enkrat prične s času primerno preuredbo tukajšnjega kolodvora. Predlog, kateri je priporočal tudi zbornični svetnik Hribar, bil je soglasno sprejet, istotako tudi dodatni predlog svetnika Mejač a, naj se v tej zadevi odpošlje posebna depu tacija na Dunaj. V to deputacijo sta bila izvoljena gospoda Hren in Hribar. Zbornični svetnik Kregar je stavil nujni predlog, naj se že letošnjo jesen priredi v Ljubljani razstava strojev za mali obrt in naj se povabi tehnologiški muzej na Dunaju, da se razstave udeleži. V pokritje stroškov naj dovoli zbornica kredit 1000 K, vlada in deželni odbor pa naj se naprosita za primerne prispevke Svetnik Hribar je izjavil, da sicer ni proti predlogu, pač pa proti nujnosti, ker se mora tako važen predlog vsestransko pretresti. Stvar ni tako lahka, kakor si predstavlja g. Kregar. Mestna občina ljubljanska je že mislila na tako razstavo, a dognalo se je, da bi stvar stala vsaj 40000 K. Zadeva naj se torej izroči odseku, da se o njej posvetuje in poroča v prihodnji seji. Hribarjev predlog je bil z veliko večino sprejet. G. Krearar je končno omenil, da je bilo 16 mojstrov nedavno ob sojenih na občutne denarne globe zaradi šolskih zamud njih vajencev. Z ozirom na neugodne razmere naših obrtnikov, naj bi zbornica posredovala, da se te globe dotičnikom opuste in naj se v prihodnje ne postopa tako drakonično. Svetnik Hribar je na glasa), da se takim malenkostim pač ne more priznati nujno obravnavanje in g. predsednik je pozval »Kre-garja, naj da zbornici primerne informacije, ki bode posredovala, ako se ji bo zdelo umestno. Slovenskemu čebelarskemu društvu v Ljubljani, ki se udeleži dunajske čebelarske razstave, dovolilo se je v ta namen 300 K podpore. Zbernični pristav g. dr. W i n -discher je poročal o vprašanju okr. glavarstva v Logatcu, ali je od žensk, ki oglase obrt peke domačega kruha, tudi v krajih, kjer ni pekov, zahie vati dokaz usposobljenosti za pekov ski obrt. OJsek se je izjavil v tem slučaju za milejšo interpreatcijo zakona in predlagal, naj se za kraje, kjer ni pekov, ne zahteva strog dokaz usposobljenosti. Nasprotno pa je zbornični svetnik Ditrich zahteval, naj se strogo varujejo koristi pekov in naj se tudi od žensk brez izjeme zahteva popoln dokaz usposobljenosti za pekarski obrt. Ditrichov predlog je bil s pičlo večino sprejet. Končno je g. dr. Win discher poročal o pripravah za sklepanje novih trgovinskih pogodeb. Poročilo se je vzelo v znanje, obenem pa je zbor niča sklenila peticijo proti v državnem zboru nasvetovani odpovedi trgovinske pogodbe s Srbijo, ker bi odpoved utegnila oškodovati naše železno industrijo, zlasti pa žebljarsko obrt v Kropi, ki ima trgovinske zveze v Srbiji. Ker j« bil s tem dnevni red končan, zaključil je predsednik sejo ob petih popoludne. Dnevne vesti. V Ljubljani. 29. aprila. — Zadnja imenovanja v justicl smo v sobotni številki objektivno osvetlili in nimamo svojim izvajanjem ničesar dodati. Ostrmeli pa smo, čitajoče v nemških listih zabavljanja in jeremijade, ker je bilo pri ti priliki imenovanih tudi nekaj — Slovencev. »Grazer Tagblatt« se je že tako vživel v misel, da morajo na Spodnjem Štajerskem biti nastavljeni sami nemški uradniki, da ga kar mrzlica strese, ker je sedaj imenovanih nekaj Slovencev. Kako neresni in smešni so ti ljudje okrog »Grazer Tagblatta« pričajo njih kro kodilske solze, ki jih pretakajo, ker je v »deutsche Stadt Friedau« prišel slovenski adjunkt. Da je 99°/9 prebivalstva ormoškega okraja slovenske narodnosti in da je sodišče name- njeno celemu okraju in ne sat* ormoškim renegatom, tega t-. modrijani, seveda ne vidijo. Kaj -šele rekli, ko bi se Slovenci posu vili na tisto stališče, kakor Nem, na Češkem in zahtevali, da se u, rajo s Slovenskega odstraniti J nemški uradniki ? Tako znht^vo lahko zagovarjali ravno s t argumenti, kakor jo zagovar)? Nemci na Češkem. — Tržaške volitve. Sijaj izid mestnih oziroma deželnozb volitev v tržaški okolici, je v r.aro nih krogih obudil umijivo r Kakor čujemo od prijateijev, ki J bili v Trstu, so v vseh okrajih si jsjno praznovali prelepo zmago jo prišlo do znamenitih nfaaifettsi navdušenosti in narodne zavedno^ — Slovenščina na tria stih sodiščih. Po »Edinosti- posa mamo naslednje: Na deželnem sodigj dogodil se je v ponedeljek slučaj, k terega smo z ravno tako velikim zau manjem pričakovali toliko mi, kolik Italijani: vršila se je namreč kazen«,' razprava proti slovenskemu obto/ katerega je branil italijanski e\ branitelj. Na dosedanjih slovenski razpravah je šlo vse gladko, ker so vs: obtoženec, sodni dvor, zastopnik držti nega pravdništva in branitelj popolno razumeli slovenski. Razprave so se tor od začetka do konca vršile v slovei skem jeziku brez vsakih ovir. Radr vedni smo bili torej, kako pojde, \ pride na vrsto italijanski branitelj, teri ne bo umel jezika obtoženca, kako stališče se v tem slučaju posti branitelj in na kako stališče sodni dvor Rešitev tega vprašanja prinesla nam ponedeljska razprava proti slovensken obtožencu, katerega je branil italijan> odvetnik dr. Gasser. Isti je prcdvsc zahteval italijanski prevod vseh sodni! spisov iu potem tolmača, kateri naj njemu, branitelju na ljubo, prevajal n italijanski jezik vse, karsobo pri raz; govorilo v slovenskem jeziku. T i njegovim zahtevam se je većinom ugodilo in je zastopnik državne, pravdništva izjavil, da pusti obtožnii prevesti, svoj slovenski obtožni gov« pa da ponovi v italijanskem jezik Predsednik pa je obljubil, da bo Bi prevajal na italijanski jezik, kar se L govorilo slovenski. Odklonila se je p zahteva laškega odvetnika, naj bi si tudi vsi ostali sodni spisi preveli u. italijanski jezik in sicer z motiva da so ti spisi došli od okrajnega bo| dišča v Sežani, katero pošilja veda slovenske spise, kar bi moral vede: tudi branitelj in pravočasno zahteva: prevod. Zahteva glede tolmača pa m je odklonila z motivacijo, da je slove: ski jezik v Trstu deželni jezik in d* se vsled tega ne more postopati ž nji: kakor s tujim jezikom podvrženim to! maču. Odvetnik dr. Gasser je bil jak gostobeseden, ko je hotel dokazova: opravičenost stališča, na katero se j postavil, in istotako gostobeseden j« rPiccolou v dokazovanju, da se je i uvedenjem slovenskih kazenskih raz prav napravila zmešnjava na deželnem sodišču ter Škodovalo justici. Ves -zem, toliko italijanskega odvetnika, k likor „Piccolaa pa je tako plitev, da b vredno odgovarjati in to toliko manje ker smo tiste šepave argumente že r Številnokrat korenito izpodbili. Vfifl zmešnjavi, ki se je vršila na tej obrav navi bila je kriva le nesposobnost od vetnika dr. Gasserja. Ta odvetnik b bi mogoče popolnoma na mestu ta. kje na Trentinskem, nikakor pa ne deželi, ki je po veČini slovenska oz roma hrvatska. Slovenščina je tu uV želni jezik, to je faktnm, katerega morejo ovreči niti cele biblijoteke Iti kega sotizma in kar je na obrav na prizual tudi zastopnik državnega pravd uištva, dr. Pangrazi. Vsled tega mora torej tudi vsi oni, ki hočejo v Trsi izvrševati odvetniško prakso, poznat naš jezik, ali pa se v gotovih slučaji dati zastopati po drugih, ki so zmožu našega jezika. Saj se nikogar ne m1 da mora biti odvetnik; ali kdor hoC biti, ta si mora tudi pridobiti v tO p trebne sposobnosti. Gospodje laški od vetniki se bodo morali tudi polagon prilagoditi naravnemu zakonu, da S* sodišča, odvetniki in sploh vse iustiti ijsW~ Dalje v prilogi. Priloga .,$iovensKemu Narodu" št. 96. dn6 29. aprila 1903. cije tu radi ljudstva, ne pa ljudstvo radi institucij. Če je pa kdo prekomodeu, Ja bi se učil jezika, ki mu je potreben v izvrševanju njegovega poklica, pa naj se odpove temu poklicu in naj ne zakteva, da bi se radi njegove komoditete morali mučiti drugi, kakor se jo to zgodilo pri tej razpravi, ko so mo-r;lli namestnik državnega pravilnika, jr. Pangrazi, predsednik dež. sod. svet. Gođrig in dve priči pomagati ne zmožnemu odvetniku dru. Gasserju. — Iz otroške bolnice. Na poljanski cesti se nahaja bolnica, ki strah Tseh staršev. To je otroška bolnica. Ljudje, ki so imeli v tem zavodu svoje otroke, se silno pritožujejo. Tako nam piše noki ljubljanski obrtnik: Moj sinček je obolel in prisiljen sem bil, ga dati v Eliza fcetoo otroško bolnico. Skoraj mesec dni je bil fantek v tej bolnici. Ko sem ga zopet domov vzel, sem na svoje največje začudenje videl, da je ves ušiv. Nalezel se je uši j v bolnici. To je vendar nekaj neza slišanega. Kakšna pa je snažnost v tej bolnici, če dobe otročiči uši. Ali je to tista skrbna postrežba, s katero se neusmiljene sestre tako bahajo? — Z druge strani se nam zopet piše: Otročiči v otroški bolnici se ne morejo pritožiti, če se jih zanemarja, ker večinoma še ne znajo govoriti. Na kakšnem glasu je pa otroška bolnica, se vidi iz tega, da zdravniki sami svare starše, naj bolnih otrok ne dajo v otroško bol nišnico. — Dr. Šustersičevi kmetje v jarkih. Poreča se narn: Včeraj se je pričela deliti pri tukajšnjem okr. glavarstvu po ujmah oškodovanim kmetom iz ljubljanske okolice — Rakitna, Brezovica, Ig itd-— državna podpora. Dobili so po 80, 60, 50. 40, 30 kron itd. Kako so jo ti dr. ŠusteršiČevi kmetje z »navdušenjem« sprejeli, priča dejstvo, da go sinoči letali po jarkih pijuni ob Tržaški in Ižanski cesti in trdo smrčali pod — božjim varstvom! — V Ameriko od*li? Ii Istre se nam piše: Kaplan Ton šič, ki je bil iz vasi Dekane pri Trstu kazenskim potom premeščen, ker je letel nanj nekak sum, da je v zvezi z detomorom njegove kuhsrice, se je naselil v okraju Podgrad. Sedaj je pobegnil iz Staroda v Ameriko; če sam ali s svojo kuharico, ni znano. Ravno v tem okraju v vasi Velike Mune je bil za župnika neki Rš«a*y ki je imel jako lepo kuharico. Sedaj je odšel — kam se ne ve. Nekateri pravijo, da sta jo župnik in kuharica odkurila v Ameriko. Ljudje govore, da so jih božji namestniki dosti let za nos vodili, zdaj pa da so se jim oči odprle. — Umrl je včeraj v Domžalah po daljšem bolehanju gosp. Ivan Ja-nežič, sin vrlega narodnega župana g. Matevža Janežiča. Lahka mu zeml)ica! — Dru&tvo „Pravnik" v^bi pravniške kroge na sestanek v četrtek, 3 0. aprila, zvečer v »Na rodnem domu«, na katerem predava g. dr. Janko P o 1 e c. — Narodno slavlje v Ajdovščini- Š tu riju. Zmagov to se vije slovarski* irobojmca v tržaški okolici. Z veseljem pozdrav!)* slo venski narod junaško straž) Slovan-stva ob Atriji Ne da se utajiti, so k tako s»jajni zrnsgi pol«-g vodi teljev največ pripomogla narodna društva tržaška in okoncanska. Radostnega srca pričakujejo torej V-pavci dneva, ki dovede v ryh «r d s za slovensko idejo prezaslužno pevsko društvo »Kolo«, kakor tudi druga slovenska društva trž&ška. Bliskom« raznesla se je ta vest v sleherno vas vipavske doline in od vseh strani Čujejo se bodrilni klici: »Ustvarite nam narodni praznik!« In binkoštna nedelja bo ta praznik. To pa se da doseči edinole, ako se udeleži tega slavlja kar največ narodnih društev. Obračamo se torej do teh z iskreno prošnjo, da nas s svojo udeležbo raz vesele in obenem tako dokažejo svojo ljubezen in svoje spoštovanje do neustrašenih narodnih pijonirjev trža šk;h! Zaedno naprošamo vsa slavna društva, da nam blagovole prijaviti bvo|o udeležbo vsaj do 12. maja t. 1. Prijavi naj se naslavljajo: »Veselični odsek« v Ajdovščini. A j d o v s k o - S t u r a k a narodna društva. — Deželna pres&usalna vinska klet v Ljubljani. Tudi pri vderajšnii II. vinski pokušnji, ka tero j« poselilo prav veliko odličnega ( bčinatva vseh stanov in tudi več dam ter gg Častnikov, je vladalo do zatvoritve t. j. do 8 ure, prav živahno vrvenje, najbolj seveda okoli sodov b finimi vini. Izvršila so se tudi mnoga naročila. Javnosti j» sedaj klet zaprta, pač pa imajo kupci vsaki d*n vstop, »ko se popred zglase pismeno ali ustno pri vodstvu te kleti. Vsak sestanek se lahko določi v kavarni »Evropa« pod katero je namreč dt-želua klet in kije tele fonično zvezana z deželnim odborom odnosno s c. kr. kmetijsko družbo. — Pozor« — kolesarji! Piše se nam iz kolesarskih krogov: Za več let se borimo kolesarji za svojo pravico, r.*biti nemoteno javne cesto, katera pravica so nam krivično utefl njuje. Tolažimo se dru£ druzega, di bo že bolje, aH ta naš up se še vedno ni izpolnil. Težko borbo imamo z vozniki vsake vrste. Ti Vozniki mislijo, da imajo le oni pravico, rabiti ja^ne ceste, kolesarji, k smo ravno tako davkoplačevalci in državljani, pa da pravzaprav ne bi smeli na ceste. Vozniki si ne laste f:mo vse pravico glede r^be c - t nego tudi pr&vico, da kolee&rjt psujejo m jih napadajo z biči. Po sebno velika nadloga za kalasarje so psi. N* deželi ima navadno vs^k svojega psa in ti ne dajo kolesarjem nikdar miru. Dostikrat ščujejo ljudje — nsše dobro ljudstvo! — sami pse na kolesarje. Sicer pa se psi tudi i« sveje volje kaj radi zaganjajo v kolesarje. Cim pride kolesar v vas, mu škodi pes pred kolo, teče ž njim in laja tako, d* spravi vse svoje* tovariša pokonci. Oe se pes zažene v kolesarja, če p« dere kolo in se ko lt-d'*r poškoduje, izve le izjemoma kdaj. česrav je p^a. Če je kolesarju srečč* mila in dežene, č^g>iv je pes, je lastnik navadno tak siromak, d* sam nima jesti. Kdo naj torej plača kolesarju strah, boleč ne in polom Ijeno kolo? Če je pa kolessr naki^ stil nadležnega p??-, ki ga je napa der, se takoj zgiasi gospodar in teče n* sodnijo, in tam izve kolesar, da ravno ta pe3 še nikdar nikogar ni napadel, da je dobro vzgojen, kak^ i da je bil v kakem pasjem Terezij;* nisču, milosrčen in pameten, iz krat k \ uz-^r vseh pasjih uzorov. Seveda se gospodar tacega psi ne more kaznovati, kolesar pa mora plačati stroške. Pri tacih obravnavah izve kolesar, da ima v Avstriji n^ javnih ces::--h pesi več pravice, kakor človek-davkoplačevalec. Temu se more na rediti konec. Z^to poživljamo vse kolesarje, naj vse take slučaje naznanjajo orožnikom, oziroma soj nijarn, potem pa o njih poročajo. Več kolesarjev. — Gssorti zbor ljuhfl;an-sfcega veteranskega kora, ki se je vrš 1 preteklo nedeljo dopoldne v »Mestnem domu«, je bil dobro ol-iskan. Poveljnik g. Jurij Mi ha lić je pozdravil navzoče in s trikratnim »s!ava*-klicem na cesarja otvoril občni zbor. Nato je poročal o društvenem delovanju v preteklf-m letu, kar se je vzelo odobruje na znanie. Društvo imelo v 1902. 1. 3305 K 34 v; dohodkov in 2997 K s t r o * k < Podporo je prejelo 47 bolnikMV, vd vam čia-iov s« je izplačalo 90 k r podpor, pocrrebmh stroškov je b ! 184 K. DrnStveno prenv ženjft zi-koncem 1902 l 13 817 K 98 vi vrednost inventarja na 1367 K 67 vin. Društvo št^-je 2 3G pravih članov »Državna z^e/.a veteranskega dru štva« šteje n»-< 1200 veteranskih dru st<-v z nad 170 000 člani. V novi od b< r tejza kor a so bih izvo!s«-ni gg : Jurij M i h a l tč, k* >t poveljnik \e% x*irrt, n egovim namestnikom in obenem blagajnikom p* F r. Škof; po bočo t koma: Fran Z a v r- š n i k in K Kristan, računovodja Jak. Sm 01 < odborniki pa: F r. Anzlin, Štefj. n B e r g a n t, Fr. Dolinšek. V a l e n-11 n Fretze, F r. G o r u p, I cf. H • -bit, F r. 11 a r r. m a n , P. Krašovec, Miha M i belič, F r. Oblak, J e s. P1 a n k a r, Iv. Pliberšek, Fran Rožič, Fran Vrhove, A n t. V o n čina, L W i m m e r, Al. Zi o r m a n in Mat. Žig ur. Pregledniki računov: F r. Lukežič, I. T o m c in A. Z a j c; Četo vod ji M. M ih© i ic in F r. V r novec, zastavonoša F r. Rožič in v dji odd. Fr. Anzlin, M. Mahni* ter Iv. PJiheršek Ob 11 uri d poludne je poveljnik Jurij M i h a 1 i č zaključil s trikratnim »slava«-klicem cesarju občni /bor. — Po&tne zadeve. Prihoden torek, 5. maja 1903. ob 10. uri dopoldne se vrši v hotelu »pri Slonu« v Ljubljani 21. redni občni zbor društva c. kr. poštarjev in poštnih pomožnih uradnikov na Kranjskem Primorskem in v Dalmaciji, obenem tudi VI. redno letno zborovanje dru Štvene bolniške blagajne. Dnevni red obsega stanovske zadeve. — Klub slov. bicikliatov „Ljubljana" ima letošnji občni tbur v ćttrtek, dne 30. aprila 1903, v »Narodnem domu« ob 8. uri zvečer, ne pa, kakor se je v soboto pomotoma poročalo, ob 3. uri, na kar p. n. klubov© člane opozarjamo. — Preds^dnistwo društva učiteljev in čolsl&ili prijateljev oEtnaja logaškega aassa itja, d« s*3 vrsi občni zbor tega dru štva in odkritje nagrobnega spo minka rajnemu tovarišu Antonu Bj-žiču, c. kr. učitelju v Llriji, dne 1 4. m a j a. — Občni zbor se je moral preložiti radi občnega zbora »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani«. — C kr. ravnateljstvo drž. železnic v Beljaku na znanja: Poietoi vozni red na c. kr. avstrijskih državnih železnicah, veljaven od 1. maja t. 1., ki se ravno razpošilja, ima nekaj sprememb, na katere se posebno opozarja. Predvsem je pomniti, da, ker je letos dne 31. maja binkoštna nedelja, ne pride poletni vozni red, kakor vsako leto, 1 junija v veljavo, temuč So 30 maj*. V tem poletnem voznem redu se je tudi uredilo, da bo mogoče občin stvu iz Ljubljane izleteti na Gorenjsko, da bo vozil nov osebni viak do Lesec Bleda, kateri bo začenši dne 31. maja vozil vsako nedeljo in vsak praznik Odhajal bo iz L-ubijane ob 1. uri 40"min. z južne^r* kolodvora in se bo vračal zopet ob 8. uri 38 min v Ljubljano. V času od 1. juUja do 15. septembra bo vozil ob nedeljah m praznikih tudi osebni vlak, ki bo odhajal z jufcn ga kolodvora v Ljubljani zjutraj ob 5. uri in bo imel zvezo v Trbižu ne le z brzovlaknm v Italijo, temuč tudi z osebnim vla kom, ki se ustavi na vsaki štaciji do Pcntab'ja. Ta viak je pripraven posebno za turistične izlete. Iz Trbiža bo odhajal po prihodu vlaka št 914 s katerim ima zvezo iz Pontablja, ob 7. uri 49 min. zvečer in prihajal v Ljubljano ob 10 uri 43 min. zveč* r. — Ka mariborske razmere z;iitčilen napis jb bil črtati pred kratkim na zidu mariborskega »N\roduega doma« in sicer: »Slovenci, ali spite?« — Živinski semenj v Sel-csh bo v soboto, 2. maja 1903 namesto 3 maja, kar na ta dan pade n edelja. — Grozna smrt. Na Reki je skočil 35tf-tni zidar Zuchiatti, rodom iz Furlanij^, v apnenico in tam stor-1 grozno smrt. — Za i^krofulozne otroke votiraia sta tudi letos deželni odbor in ohčioski svet ljubljanski — vsak po G00 kron (za dvanajst otrok), ki se odpošljejo meseca maja v morsko zdravilišče G^adež. — Gtbrtno gibanje v Ljub-Ijsn«. Tekom prostega meseca pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer : Josip Murnik, Resljeva cesta štev. 37 trgovino s špecerijskim blagom in delikatesnim, na drobno prodajo žganih opojnih pijač, točenje vina in piva ter prodajo mrzlih jedil; dr. Josip Berg, špitalske ulice št. 7, zobotehniski obrt kot zobozdravnik; Oton Schmidt, Turjaški trg št. 1, trgovino z mešanim blagom ; Kdvard Simnic, Krakovski nasip št. 26, mizarski obrt; Oton Seydl, Špitalske ulice st. 7, trgovino z ustnimi vodami in zobnimi krtacicami; Ivan Spoljarič, Florijanske ulice st. 37, trgovsko agenturo; Anton Stcincr, Ope karska cesta št. 25, trgovino z meša ni m blagom; Miha \Veiss, Konjušne ulico št. 1, podkovno kovaštvo; Ivan Kunste, Levstikove ulice št. 13, trgovino z lesom; Josipina Achtschin, Wolfove ulice štev. 8, izdelovanje snovij za snaženje perila: Fran Tcsnar, Pogačarjev trg, prodajo sadja in zelenjadi; Frančiška Šircelj, Resljeva cesta št. TJ. izdelovanje in prodajo pletenin; Marija Župin, Žabjek št. 2, trgovino z meša oira blagom; Jakob Majee, Radeckega cesta št. \'2 snaženje čevljev na pro stem; Josip Pavlin, Marijin trg št. 1, prodajo kuriva; Ivana Skrabar, Mestni trg štev. žensko krojaštvo; Angelo Jop, Pogačarjev trg; trgovino z južnim sadjem in aelenjadjo; Ivan Zorman in Pran Škafar, Prečne ulice št. 4, pohištveno in stavbno mizarstvo; Frančiška Golob, Karolinška zemlja št. 1, trgovino z mešanim blagom ; Mori C Mardctschla-ger, Jurčičev trg štev. 2, prodajo strupa; Frančiška GrČar, Sv. Jakoba nabrežje št. 7, starinarski obrt; Fran Kraškovič, Sv. Jakoba nabrežje št. 21, trgovino s poliišjem in kovčki; Antonija Kottig, Konjušne ulice št. 2, likanje perila; Karolina Tinta, Pogačarjev trg, prodajo sadja; Andrej Hitenc, šolski drevored, prodajo mesa in klobas ; Elizabeta Ju-haut, Pred skotijo št. 19, prodajo jedil. — Odglasili, oziroma taktično opustili pa so obrt: Tvrdka Kham vV. M urnik, Resljeva cesta štev. 3, trgovino s špecerijskim blagom in delikatesami, go-stilničarski obrt in na drobno prodajo žganih opojnih pijač; Friderik Hodschar Stari trg št. 19, trgovino z mešanim blagom; Peter Kozjek, Sv. Petra cesta »t. 13; tesarski obrt; tvrdka Schmidt & Jurjevec, Turjaški trg Št. 1, trgovino z mešanim blagom ; Fran Lovv, Rimska cesta št. 16, pekarski obrt; Matija Janša, Žabjek št. 5, trgovino z mešanim blagom ; Marija Belic, Sv. Petra cesta št. 43, žensko krojaštvo; Josip Pra-protnik, Karolinška zemlja št. 6, prodajo premoga; Jakob Hafner, južni kolodvor, gostilničarski in krčmarski obrt; Marija Založnik, Stara pot Štev. 1, trgovino z mešanim blagom ; Fran KraškoviČ, Sv. Jakoba nabrežje št. 21, prodajo kovčkov; Jakobina Kashier, Gradišče Št. 7, trgovino z me. šanim blagom; Marija Slanovec, Sv. Petra cesta Št. 38, branjarijo; Ivan Marinka, Opekarska cesta št. 34, trgovino s kislim zeljem. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnem dež. sodišču. 1) Zaradi prestopka tatvine in vlaču-ganja večkrat kaznovani Anton Mihelčič delavec iz Bresta je v nedeljo zvečer 29. marca t. 1. v Bakovniku grozil Antonu in Janezu Cuzaku z besedami: „Čakajte hudiči, bom že pokazal kaj da je ta rudeči petelin, bom vse skupaj po žgal." Ker je Mihelčiču že v navadi groziti in se ga zategadelj ljudje boje, gaje sodišče na 13 mesecev težke ječe obsodilo. 2) Franc Kuralt posest ni k v Kranju je pretil dne 30. marca t. 1. v roki držeča neki kembelj, da bode ubil in tudi proti tapetniku Janezu Crkovniku je na jednaki način izrazil svoje groženje, kar Kuralt zanika; obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. 3. Fanta Anton Hribar po domače Miklavžev iz Krasne in France Avbelj sploh Wegmajstrov v Kompolju ^sta se 2.">. januarja t. 1. lotila Franceta Čebula, ker nju je ta baje nekaj zmerjal, ga suvala, tepla in mu levo nogo v členku izpahnila. Sodišče je obsodilo Antona Hribarja na 4, Franc Avbeljna pa na 3 mesece ječe. 4j Jožef MilkoviČ delavec v Boh. Bistrici je dne 5. malega travna t. 1. pri Tisotovi baraki z roko razbil 2 šipi, na to pa še skozi steklena vrata med goste vrgel 1 /4 klg. težak kamen iz jeze, ker ga je krčmar iz barake spodil. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. - Kapad na Dolenjski cesti. V nedeljo zvečer sta bila na Dolenjski cesti mesarska pomočnika Jožef Kalan, stanujoč v Sv. Ftorijana ulicah št. 15 in Jernej Janežič, stanujoč na Poljanski cesti št 21, ko sta spremljala svoji dekleti domov, fantov napadena in je bil Kalan z nožem sunjen v levo roko. Eden od fantov je tudi enkrat ustrelil, a ni nikogar zadel. Danes je policija aretovala delavca Franceta Lokarja, stanujoČega na Karolinški zemlji st. 12, k;\teretn da ima dve hiši in po sestva na Štajerskem. V mestu si išče stanovanj*, in Če ga dobi, prenočuje tam takoj prvi dan, drugi dan pa prosi stranko, pri kateri se je nasta nila, da prevzame zanjo kovčege, katere bode pripeljal voznik s kolo dvora in da ji posodi nekaj denarja, ker ima ona ves denar v kovčegu. Ako dobi denar, izgine in se ne vrne več. — Ukradeni kanarčki. Pred mesecem so bili kr^narju in hišnemu posostnihu Antonu Krejčiju v \Volfo vih ulicah štev. 5 iz kopalne sobe ukradeni štirje kanarčki. Sedaj so prišli tatu na i*led. Ukradel jih je 13letni šolski učenec Mihael Legat iz S;>odnje Si^ke in jih prodal za 1 K 60 vin. — Pod vozom. Janez Marn, 68 let stsr, deUvtc v Tomačevem, j« peljal včeraj voz gnoja na Barje. Vbd vožnjo sta konja zavoula na kr*j ceste in se je voz hotel prevr niti. Mnrn je prijel za ročico, da bi voz obdržal, a ta se je zvrnil na nje^a in ga pritisnil tnko, da se mu je k* st-ktiučnica zlomila. — Ukradena kobila. Včeraj «mo poročali, da je bila 26. t. m. v §t. Petru na Krasu ukradena kobila. D tnea se nam poroča, da se je kobila, ki je lnst posestnika Jožtfa Ma lečka*ia v Okrožnem briu, našla v vasi Tatre na Primorskem. — Prijet postopač. V hlevu »pri Figovcu« prijela i« danes poni Č> policija nekega Fordinand* Klavora iz Beljaka, ki je odnesel steklarskemu mojstru Karolu Dervia v Beljaku 5 K. — Desno nogo zlomil si je Jakob Šusteršič, 53 let stsr črevljar v Svilah, občina Medvode. V pijanosti je padol — Na tla podrl in povozil je včeraj ob 7. uri zvečer na Kongresnem trgu neki kolesar devet let starega Ivana Bajdeta, ptanujočega na Trnovskem pristanu št. 9. — V Ameriko. Danes ponoči se je odpeljalo z južnega kolodvora 338 oseb v Ameriko, in sioer 308 s Hrvatskega in 30 s Kranjskega. * Najnovejše novice — Žrtve zadnjih viharjev. Na nemškem obrežju se je vsled zadnph viharjev potopilo 33 ladij, 246 pa je poškodovanih Na morju je ponesrečilo 223 oseb, na suhem pa je zmrznilo 194 oseb. — Štrajk k r.) jače v je nastal v Ljubnem in okolici. — Umrl je rektor vseučilišča v Budimpešti dr. Bela Kisfaludj. — Nepošten eksekutor. Fksekutor Hugo Rieserv Oravici je pone-veril 37000 K. — Napad na bolgarskega k ne za Ferdinand a? Ko se je včeraj peljal knez v Men« tone. priletel je kamen ter razbil okno kočije. Kamen so vrgli najbrže igrajoči se otroci. — Vezuv zopet močno bljuva. Nad Neapoljem jo padal žvepleni dež. — Požar v M i k u 1 i c a h je napravil za 3 000.000 kron škode. — Za nemške obrtne mojstre zgradi olomuška občina hišo za 500000 K. — Pri kopanju temelja za novo bolnišnico v Oseku so zadeli na tako močno vodno žilo, da so le a težavo vodo zajezili. — Potres v Zagrebu. V Zagrebu in okolici so čutili včeraj predpoldne dve sekundi trajajoči močni potres. — Čin biaznika. V Mettmannu ob Reni je delavec Reene prereza! svoji ženi vrat, hčer in s^be pa je ustrelil. * Če škof ni zadovoljen, je Me dobra stvar ničvredna. V Inomostu izhajajoče jezuitsko glasilo „Neue Tiroler Stimmenu — čigar članke proti krščanskim socialcem smo že omenili — nadaljuje s svojim dokazovanjem, da krščansko socialstvo ni katoliško in da ni v soglasju s papeževimi ukazi. Mej drugim pravi ta list: „Kršćanski demokratje se morajo vedno zavedati, da na tem, kar store posredno ali neposredno proti volji škofov, oziroma cerkvene avtoritete, ni deležna božjega blagoslova, če je še tako dobro in času pri-raerno." Torej tudi dobra in umestna stvar postane ničvredna, Če ni škof ž njo zadovoljen. To je zanimiv nauk! Zdaj bi le še radi vedeli, če postane ničvredna stvar dobra iu deležna božjega blagoslova, če je Škof ž njo zadovoljen. * Se niso dosti črni, nam reč dunajski župan dr. Lueger in njegovi pristaši. Jezuvitje v Inomostu so to v svojem glasilu »Neue Tirolor Stimmen« izrecno konstatirali. Tam povdarjajo, da Luegerjeva stranka nima nobene pravice, se imenovati krščansko-socialno, ker nima v nobenem oziru katoliškega značaja. Med člani te stranke je tudi dosti nekatoličanov, njih voditelj Lueger pa je rekel, da bo šele na onem svetu izvedel, katera izmed kristi-janskih konfesij je prava. Tudi se je ta stranka javno in slovesno zavarovala proti očitanju, da je klerikalna in priznava samo nekonfesijonalno kr'stijanetvo. Rečeni list končuje svoja izvajanja z besedami: Ne tajimo zaslug te stranke za ljudski blagor, ali od nas se ne sme zahte-htevati, da bi jo pripoznavali kot katohško in krščansko socialno v smislu sv. očeta. Torej še premalo črni so ti dunajski krščanski socialci! Hvala Bogu, da se o naših krščanskih s cialcih ne more tako pisati; naši krščanski socialci so dosti črni, kajti vdeležujejo se vsake procesije in se nobenemu niti ne sanja, kaj je socialstvo na krščanski podlagi. * Fijakarjeva čast. V Pa- lermu je kupil fijakar Amato Santo nedavno konja, ki se je pri prvih poskusih vro obnese!, ko pa ga je vp*egel v svoj voz, začel je biti z nogami ter se ni premaknil z mesta. Ker se je nabralo okoli obupanega moža in njegovega konja vse polno radovednežev, začel je pretepati in suvati kobilo. A dosegel je ravno nasprotne učinke. Trmoglava žival je začela iti ritensko. Ko sta se fijakar in njegova kobilica na tak način prerivala 5 minut, pograbi moža jeza in sramota, potegne revolver ter ustreli kobilo Potem se obrne proti gledalcem rekoč: »Dal sem se oslepariti, zato nisem več vreden, da bi še nadalje živel kot kečijaž!« S temi besedami je obrnil orožje proti sebi ter se ustrelil v srce. Orjaška nova stolna cerkev v Novem Torku. Prav v sedanjem času pregledujejo načrte za novo katoliško stolno cerkev, katera bo prekosila po svoji velikosti, in kakor se sme nadejati i po svoji krasoti, vse najbolj znamenite božje hrame celega sveta. Dolžina projektovane stolne cerkve predlaga se v 550 čevljev, to jo enaka dolžina, kakor jo ima cerkev sv. Pavla v Londonu; višina do vrhu ku-jiole predlagana je s 478 čevljev, to prekoša visokost cerkve sv. Petra v Rimu, ki ima le 435 Čevljev in pno sv. Pavla v Londonu, ki ima le 365 Čevljev. Novi božji hram bode imel prostora za 70.000 oseb, a izmed vseh dosedaj obstoječih cerkva, je največja ona sv. Petra v Rimu in ta zamore sprejeti med svoje stene le kacih 50,000 ljudij. Amerikanci se ne ulaŠe, pred še tako velikimi stroški za novo stolno cerkev, katera se bo imenovala: nXova sancta Sophia," kajti sestavljeni proračun kaže ogromno svoto 50 mili jonov dolarjev, katera se bodo potrosila za vso stavbo in za zunanje in notranje olepŠanje tega cerkvenega gigazta. Se veda zasnovatelji te grandijozne ideje računajo na požrtvovanja v novcih od strani vseh amerikanskih katolikov. Ta božji hram sezidan bode v modernem romanskem slogu; temeljni njegov obraz pa predstavlja -— križ. Kanad ski francoski duhovnik imenom Buljon, kateri je to idejo stavbe sprožil, zatrjuje, da bode ta božji hram najbolj grandiozna stvaritev umetnosti, ter novi čudež sveta; on dalje prepričevalno govori, da bode nova stolna cerkev prekošala po svoji velikosti in veliki krasoti vse dosedaj znane sloveče cerkve, in da bo Amerika, ta novi kulturni svet, kot središče vede, civilizacije, umetnosti iu religioznega razvitja kmalu nadkrilil s svojo idealno krasoto in veliko lepoto svojih javnih stavb, vse najbolj znamenite dvorce in stavbe starega sveta, to je Evrope. Književnost. — „PopotniK" irr a v št. 4 sledečo vsebino: 1. V. Bežek: Ad in terim! 2. Dr. Jos. Tomiršek: Slovni ško povratno razmerje v šoli in vedi 3. L. Fettich Frankheim: Kako upo rabljaj učitelj possmezne predmete v vzgojilni namen. 4 V. Pulko: Tt ž nest in teža. 5 Ivan Ivancvič: Šolstvo v tujini. 6. Iv. Sega: Pedagoški utrinki (LXIX.—LXXII) 7. Književno poro ČilO (Novosti). 8. Razgled. Listek 126 — Pedagoški paberki 127. — Kronika. „Knjižnica za mladino." Dvojnata knjiga št. 27. in 28. prinaša pet povesti Iva Trosta, F. O. Rebrcana, I. Pangraca, A. Repeta, Toneta iz GoŠee in Ivana Štruklja. Knjiga bi bila morala iziti že v decembru. Založništvo pravi: Zakesnili smo iz raznih vzrokov, ki so nas ozirali. V drugačnih razmerah bi se bili pač potrudili, da bi premagali zapreke z večjimi denarnimi žrtvami, toda neznatno zanimanje slov. javnosti za to podjetje nas k temu ni vspodbujalo. — Vkljub vsej možni reklami smo dobili naročnikov na 424 iztisov, kar nam daje komaj pokritje za knjigoveza, urednika, honorarje in pošto. — Vseh dohodkov v 16 mesecih smo imeli K 1333*45, a med temi je lepo število prodanih snopičer stare zaloge. Vsakdo lahko izprevidi iz tega, da založnik ne more naprej ob tako neznatnem zanimanju občinstva. Zato letos ne bo nobene knjige več. Dežela Kranjska in Štajerska imata na stotine šol, ki niso še naročene. Ko se naroče na dosedanje knjige in bo upanje, da ostanejo naročnice tudi zanaprej, bomo nadaljevali. Prosimo pa vse dosedanje gg. naročnike, da nam ostanejo blagohotno zvesti tudi po tem neljubem prestanku, ako in ko bomo zopet nadaljevali z izdajanjem prepotrebne „Knjižnice za mladino." Da ne bo morebitnih dvomov o točnosti na trditev, smo poslali „Zaveži" slovenskih učiteljskih društev imena vseh naročnikov. Telefonska in brzojavna poročila. Metlika 29. aprila. Tužna vest o smrti vele vrednega deželnovlad-cega svetnika gospoda markija Ferdinanda Gozanija je tukajšnje prebivalstvo globoko pretresla. Kot svojemu bivšemu velespoštovanemu okrajnemu glavarju kličemo žalostnim potrtim srcem: večni mu pokoj! — Županstvo mestne občine Metlika. Dunaj 29. aprila. Prihodnja seja poslanske zbornice |bo v petek. V toj seji naj pride na vrsto dr. Stranskega predlog za-stran nadškofa Kohna, K tej debati pride mnogo duhovnikov z Moravskega. Razni kregi se trudijo, da se debata odloži vsaj do torka. V debato posežejo tudi Daszvnski, Scbuhmeier in Morsev. Vsekako bo debata ve-lezanimiva, pričakuje se pa tudi novih senzacionalnih razkritij. Dunaj 29. aprila. Danes so šli državni poslanci duhovskega stanu k nunciju, vprašat za svet, kako stališče naj zavzemo pri debati o nadškofu Kohnu. Poslance jo vodil pater Pastor. Karlovec 29. aprila. Tu so se zgodile veliko demonstracije. Kakih 500 mož je kličoč „Abcug Madjari" naskočilo kolodvor in strgalo vse madjarske napise Po-stajenačelnik se je zabarikadiral. Več železniških uslužbencev je bilo pretepenih. Šele vojaštvo je moglo demonstrante razgnati. Budimpešta 29. aprila. Poslanska zbornica ima danes zadnjo sejo predno nastane ex lex stanje. Med govorom ministraDaranvija so se zgodili veliki škandali. Berolin 29. aprila. Tukajšnji politični krogi smatrajo položaj na Balkanu jako kritičnim Bolgarski ministrski predsednik D a ne v se je v Petrogradu in na Dunaju pritožil, da Turčija nikakor ne kaže volje izvršiti zahtevane reforme in da je vse, kar je sto rila, le navidezno, sicer pa je ostalo vse pri starem. Sodi se, da ne bo preostalo druzega, kakor oborožena intervencija. Pariz 29 aprila. Polkovnik 4. dragonskega polka Conbertin je dobil ukaz, da pošlje dve eska droni v Graild Chartreuse kot asistenco pri izgonu Kartuzijancev Sporočil je ukaz dvema ritmoj stroma, sam pa brzojavno prosil za upokojenje Stvar vzbuja veliko senzacijo. Ker se Kartuzijanci ne-čejo pokoriti postavi, jih bodo da nes šiloma izgnali. Na lice mesta je prišel tudi prokurator republike iz Grenobla. Ker so puntajoči se menihi naščuvali kmetsko ljudstvo na boj, utegne danes priti do vecj h konfliktov. Gospodarstvo. Kako povzdignemo govedorejo ? (Dalje.) Na Danskem so mlekogledska društva dokazala, da so bile pred njihovo ustanovitvijo skoro vse krave tako malo vredue, da so dajale polovico manj mleka, kot bi ga dajale, če bi bile res dobre krave. Cesče so spoznali krave, ki so ob isti krmi dajale polovico manj mleka, kot druge. Videli so tudi, da so dajale nekatere krave dosti mleka, ki pa vsled mate maščobe ni bilo niti toliko vredno, kot veliko maDJŠa količina mleka krav z mastnim mlekom. Iz tega so izprevideli kot edino primerno iztrebiti vse zanikerne krave in jih nadomestiti z pridnimi, ki jim dado za isto krmo dvojnato količino mleka. Ze samo s tem, da si prihranijo krmo vzlic zvečanju pridelue količine mleka, jim društvo veliko koristi. Se veliko večji uspeh dosežejo v napredku govedoreje s tem, da krava ne podeduje samo telesnosti, ampak tudi mlečnost. Ker pa skrbi mlekogledsko društvo po mlekogledu za to, da se za vzrejo odbirajo vedno le krave z mastnim mlekom, doseže tudi v tem oziru kmalu velike uspehe. Mlekogledstro spopolnuje tudi rodovnike. Isti se smejo šele potem imenovati popolne, če imajo natančne podatke o zmožnosti produciranja mleka in masla. V ostalem labko imenujemo mleko glede kažipote za živinorejce. Da bi tudi mi govedorejo v kratkem izdatno pospešili, bi se morali poprijeti jednakih naredb. Troski splošno niso veliki za vzdrževanje društva. Prva leta so ^eveda isti radi nakupovanja priprav verji. Pri društvih z 300 — 400 kravami narastejo vsako leto približno na 3 krone od krave. Pozneje se lahko zmanjšajo tudi na 15 krono. Mlekogled, ki je uradnik društva, dobi okoli 500 kron letne plače pa prosto stanovanje in hrano nalik našim vaškim pastirjem. Troški, če bi tudi pri nas bili odločno večji, bi se vendarle obilno plačali, baŠ radi ugod-nostij, ki bi jih imeli od mlekogledstva. Na Danskem podpira mlekogledstvo tudi država in to, če imajo družtveniki le 250 krav. Zato se je tamkaj živinoreja energično vzdignila istočasno z razširjevaojem mlekogledskih društev. Leta 1895. so ustanovili prvo društvo, danes jih imajo že okoli 300! Hitri razvoj, uspehi in uspe van je govore zadostno o njihovi važnosti. Nujno je potrebno, da tudi Slovenci, ako hočemo povzdigniti našo govedorejo in mlekarstvo posnemamo Dance! Samo obsebi umevno moramo njihove naredbe prilagoditi našim razmeram ! Po naiŠem mnenju bi ne bilo s takimi težkočami zvezano prilagovanje mlekogledskih društev za naše razmere. Orodje si lahko nabavimo, knjigovodstvo se uvede popolnoma po danskem vzorcu, strokovnjaki naj delajo takoj poskušnje skrmljenjem in reducirajo različna krmila na jednoie, ki bi odgovarjale našim razmeram. — Danski mlekogledi namreč na poseben način preračunajo krmo, o čemur se nam ne zdi danes potrebno obširneje govoriti. Največ ovire bi imeli pri nastavljanju mlekogledov. Mlekogled je du6a društva. Obdelati ima veliko polja. Uspeh društvenega delovanja je le tedaj izboren^ Če je isti izborna moč, ki zna vestno, zanesljivo in samostojno izvrševati vsa dela. Da zmore vse, mu je treba praktične in teoretične izobrazbe. Najbolj pripravni bi bili zato sinovi srednjih in malih kmetovalcev, ki so se doma pečali s kmetijo, osobito živinorejo in pozneje obiskavali kako kme ijsko šolo ter si tam pridobili osnovnet pojme o kmetijstvu. Poleg tega bi morali obi-skavati še poseben tečaj za mlekogle d-stvo, kjer naj bi se učili: 1) krmljenje z ozirom na različne gospodarske razmere in zmožnosti posameznih živalij; 2) raz isk a vanje mleka sploh ; 3) raziskavanje mlečne to Išče po Gerberjevem načinu; 4) knjigovodstvo; 5) sestavljanje mlekogledskih zapisnikov in izkazanje njihove uporabe pri zboljšanju živinoreje. (Dalje pnb.) Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. (Jradni kurzi dunaj. borze £9 apnla 1903 Nalošbfttii papirji. De u ar l*2"/i majeva renta . . . 100 75 1 100 90 12% srebrna renta . . . 100 55 ! 100 75 i°'„ avstr. kronska renta . toi 10 ! 101 30 !•/« M zlata „ 121-HO 1 12160 4*/, ogrska kronska „ 99 55 9975 4% „ zlata „ 12125 121 45 !•/• posojilo dežele Kranjske 90 .6 4l/j°/» posojilo mesta Spljeta 100— —•— **/,•/• m 11 Zadra 100- 4Vt°/0 bos.-herc. žel. pos. 1902 ICO 95 10195 \\ češka de2. banka k. o. 9tt60 100 50 *7t n ii ii 2- ° 99 65 100 60 4Vi°/o za8t. pis. gal. d. hip. b. 101 20 102 20 pest. kom. k. o. z 10»/. pr...... 107 50 108 60 ll/i°/o zast. pis. Inneret. hr. 101 — 102 — *%7« i» i» °gr- centr. deželne hranilnice 101- 101-50 IV//« zast. pis. ogr. hip. h 100 25 10125 4l.',*/, Obl, ogr. lokalne že- leznice d. dr. 100 — 101*— 4V.V. češke ind. banke 100- 101*— 4° „ prior. Triit-Poreč lok. 2ei. 98 50 -•— ■•/• n dolenjskih železnic 90 fO 100-50 3% „ ju2. žel. kup. Vi Vi 307 10 309 tO l'/a°/B av. pos. za Žel. p. o 101- 102 — Srečke od leta 1854 . . . 174 184- k ii ti 1860V4 . 183 - 1*5 40 ti n n 18o4 . . 24H-- 2.^2 — 157 76 158-75 zemlj. kred. I. emisije 275 50 279 50 tt t» H* ii 27;J50 278 — ogrske hip. banke . 280- 282 — „ srbske a frs. 100 — 90 — 92 50 „ turske .... 118 - 119 — Basilika srečke . . 18 80 1980 Kreditne , ... 438 - <42*— Inomofike B ... 170- 174 — Krakovske „ . • 74 — 78*— Ljubljanske „ ... 70-— 75 — Avstr. rud. križa , ... 64 90 65 90 Ogr. „ B . . . 27- 28*— Etudolfove „ ... 236 - 239*— Salcbur&ke B . . 75- 79- Dunajske kom. n 440 - 443 - i>«*i« •«•**. Južne Železnice . . . 45 50 46 50 Državne Železnice .... 692 75 69375 Avstro-ogrske bančne del. • 1605- 1612 — Avstr. kreditne banke . . 677 - 678 — Dgrske . ; Zivnostenske „ . . Premogokop v Mosta (Brux) 730 61 731-60 252 — 253 — 688 692 — 895 68 Praske želez. ind. dr. . . 1662 — 1672 — 482-— 484 — Trboveljske prem. družbe . [ 396 - 396 — Avstr. orožne tovr. družbe 353 — 364 — Češke sladkorne dražbe 166 - 158 — TwUUn] C. kr. cekin...... 1132 1138 20 franki.......jj 19 05 1907 23 42 23 43 23 94 24 — 116 97 117 15 96 20 96-40 Sablji........1 26?76| 26350 Žitne cene v Budimpešti. dne 29. aprila 1903. Termin. Pfienica za april , . . za 50 kg K 7 73 m . „ oktober. . ., 60 „ „ 753 Iž M april ... .. 60 „ . 666 Xoroaa „ maj . . . „ 60 , . 6 29 „ „ juhj . . . „ 50 „ 632 )ves „ april ... „ 60 » . 660 E Cel* ti v. Vz Iržno Umrli so v Ljubljani: T doielai b o I d i c i: Dne 20. aprila: Harjana Zupan, delavka. 43 lett jetika. Dno 22. aprila: Ivan Potokar, dninar, 64 let, jetika. — Anton Jevnikar, zidar, 64 let, Fraktura eruri«. Dne 24. aprila : Rozalija Peklaj rudarjeva žena. 28 let, jatika. Zo problvoteo moti, undnlke I. t. d. Proti cežkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je aprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prasek", ker vpliva na prebav^jenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po po&tnero povzetji razpošilja to zdravilo vsak daa lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DTJNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLl,-*»v preparat, zaznamovan z varaostno znamko in podpisom. 3(10-6 Dobro domare zdravilo. Mej domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečino olajšujoče in odvračujoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriumu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoče LINIMENT. CAPSICI COMP. prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica in vsako steklenico je spoznati naznanem sidru. ,£e Grijfon' najboljši cigaretni papir. Cosp. Juliju Ni liiimiiansi-ii. lekarnarju v Štokeravi. Da si odpravam pomanjkljivo prenavljanje, prosim Vas, pošljite mi 5 škatelj Vaše želou«5ne sob tafcoj proti povzetju. Z vejespeštovanjem ,61— 2, a 4ii4rrJ IMegrhr. Ge8chwent, dn& 19. avgusta 1899 Pristno bo dobiva pri Izdelovalni JI u 11J u MchHumunii-u, df/cinunii ■ IgiioTMkrm leknrnarju v MoU. -riavl, dalje v vseh tu-in inozemskih lekarnah. Cena fikatljice K 160. Razpošilja se s pošto vsak dan, a ne manj aot 2 skatljici. ^Z0^^ ii debl7a povsod j neobhodno potrebna zobna Crevne vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najnoljoe priznana TasDO-cliMD tinttura katera okrrnruje Iu«Ihc(>. oditra-njujr luske in preprečuje izpadanje lan. f steklenlfa z n uvodom 1 14. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod I. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeia cesta it 1 poleg novozgrajenega Fran Jo£efevega iubU. mostu (204—15 Zdravilišče rasno in odlično l^torišče. 1'oataja južne icieznu-*. Poljviane. 6 ur od Dunaja, ezija od maj« do septembra. Oogaška ** Slatina ,Biser zelene Štajerske' 1902 a je obiskalo sdra-▼iiišče 3100 oseb (najriaje število pi^kar obsioji. 0 VrelcA ^Tptnpel-* in G) »Stjria" dosegata najbližje Trelce t Karlovih in Marijinih rarih. ZdraTiliiče za želoitčne, črevesne, jetrne in ledvične bolezni, katare topil , sladkorno bolezen , žolčne kamence, bolezni ▼ mehurju. Obsežni nasadi e drovoredi, veliki gozdovi listnatega drevja in silovja za terensko zdravljenje. — s velika kopališča aa toplo, mrzlo in mineralno kopanje. Zdravljenj« z mlekom, ai-ratko in kerlrjem. Izborna zdraviliška h'odba. — Tekmovalne športne Igre. Kaano-lično dntJtveno življeuje. Brošuro ic prospekte poijlja ra rt* it t filfs tvo. Podpisani vljudno naznanjam, da sem prevzel J3 e Is: & i? i jo pri gosp. Zormanu v Spod. Šiški kjer bodem izvrševal vse v to stroko spadajoče pecivo, kakor: vsakovrstne pogače za ženltnlne in otročnlce. pletene struce, lepa srca. na zabtevo tudi jako fino izdelanega cesarskega orla, jako primerno darilo za osebe vojaškega stanu, dalje bodem pekel tudi domač kruh. Skrb mi bode, da alatno obČipstvo vsestransko zadovoljim ter se priporočam v mnogoštevilno naročbo I odličnim spoštovanjem (ii63) -Josip Aubel, pek. * \ T \ i i i i i i \ i "l j \ i i • *T* I T* i • • \ T* T* Meteorologično poročilo. VUina nad morjem 306 3. Sradjiji mnuml tlak 730 0 mm 118 Isr. jzahodlpol.oblafl R 8 si ssvzh. I jasno 16 8 Ip.m. jzah. del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 119°; normale: 11 7°. Mokrina v 24 urah: 00 mm. Kupi sa takoj dobro obranjeno ^tejria- ali Vprašati je pri Ivan Jebačinu v Ljubljani. (1167-i) Cyklostil najpripravnejsi ameriški aparat za pomnoževanje spinov, cenikov, not, narisov ter vsakovrstnih drugih tiskovin itd., kateri bi ne smel manjkati pri nobenem večjem ah manjSem podjetju, z vsemi potrebščinami vred po 14 *4*— pri Josipu patilimi v Ljubljani, Marijin trg št. I. ___ (1109-3) I t t t t t t i t Posojilnica in hranilnica v JKoravčah registrovana zadruga z neomejeno aavozo sklicuje VII. občni zbor na nedeljo, dne 3. maja 1903 ob 3. url papoldne ^ r^craL^jgiijzo tžiolo. Dnevni redi 1. Poročilo načelstra. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Volitev načelništva in nadzorništva. 4. Slučajnosti. JVaCelstvo. Trgovina. Na prodaj je radi preselitve dobra trgovina z mešanim blagom ob novograjeni železnici na Gorenjskem, kjer je vedno 4—5Q00 delavcev in je prom»t jako živahen-Pogoji io jako ugodni. Kupci naj ae blagovolijo pisme-mm ali ustmenim potom obrniti do Ivana Kac-a v Žalcu. (U66-d 2 s PROTIN revmatizem oadravi se popolnoma zanesljivo po uporabi nase maJe, ki se izdeluje v moji stari podedovani ia-delovalnici, in katera ozdravi že v kratkem časa kostenico, protin, tr ganje v udih; tako so popolnoma, ozdravile celo oaebe, ki so bile £e leta privezane na postelj. Za uspeh jamčim. Pošilja se v steklenicah z navodilom Viljema *u<*na v Mladi ^olealavl it. 9 kCesko). — Na stotine dopiaov avedoči o dobrem uspehu VaSe Blagorodje! Ne morem ai kaj, da bi Vam ne izrekel zahvale za poslano mi mazilo t z navodilom, ker nisem več mislil, da S ozdravim. Trpel sem velike bolečine J v levi nogi m v križu poldrugo leto, S nisem sa mogel po koncu postaviti • ter sem bil že primoran se po zemlji J plaziti. Poslušal aem Vas svet in S hvala Bogu, edino Vase mazilo me je 8 popolnoma ozdrarilo, za kar izrekam J srčno »ahvalo in Bog Vam povrni i mnogokrat 1 V Svikovi pri Pardubicah. 2-/5. (1168-1) Vr. Buehla, kmetovalec. Cenjeni gospodi Tafle mazilo proti »protlnu Gichtu, se je v rasi rodbini zo mnogokrat dobro iskazalo, za kar sprejmite naj-srčnejčo zahvalo Z velespofttovanjein Atit. Pomiii, kmetovalec V Perući, dne 30. srpana 1899 s erenjakimi pravicami, obsežno 37 oralov, proda iz proste roke posestnik v PoIJenli |»ri Uf^unjah na Gorenjskem. (t 164—1) šče se drug (kompanjon) za neko podjetje v Ljubljani. I?ti mora imeti vsaj C000 (šest tisoč) kron. (1100-3) Ponudbe pod nsrečna pnhod-njost" na upravništvo »Slov. Nar.«. poštenih starišev, koji je že nekaj časa v špecerijski prodajalnici, Želi mesto spremeniti. (1161) Naslov pove upravništvo »Si. N.«. IDva sprefiue £ak«o»f Fran Škrbec, krojač v Ložu (Notranjsko). (1162—1) Pariška svetovna razstava 1900. WVENTIFBlCE ^DOCTEUR PIEBB^ Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. (231—27) Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedilna ognjišča za hotelef gostilne, restavracije, kavarn« i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 852-10) Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph11 S. Goldscbmiat *.V mivt Milijone dam uporablja „Feeolin". Vprašajte svojega zdravnika, ali ni „Feeolin" najboljše lepo-tilo za polt, lase in zobe 1 Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadobijo aristokratsko finost in obliko po uporabi „Feeolina". „Feeolin" je angleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube in vraske na obrazu, ogrci, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi „Feeolina" brez sledu izginejo. — „Feeolin" je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las, plešatOBt in gfavine bolezni. „Feeolin" je tudi najnaravnejše io. najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno „Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi 8e zavezujemo, da takoj povrnemo denar, ako ne bodete takoj popolnoma zadovoljni s „Feeolinom". Cena za 1 komad K I"—, 3 komadi K 250, 6 komadov K 4—, 12 komadov K 7*—. — Poštnina pri erem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. — Po poštnem povzetju 60 h več. (1161) Razpošilja glavno skladišče ItM. V eitlt srnam »analu VII., Mariahilferstrasse štev. 38. Zaloge za LJubljano: A nt. liane*, droguerist. — Jflalir, Židovske ulice. — Lekarna ..■»■•§ zlatem Jelenu". i I Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najrazaovretnejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nohtna druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj oči mi se vplačili. Vsak Alan ima po preteku pefcih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna banka Pragrl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 75,000.000 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države a* vseskozi slovanflko- narodno upravo. (26— Vsa pojaanil« > -, Trgovina z železnino „MERKUR" *-r 0»1J z*aL*k:aL oeita štev. priporoča svojo veliko zalogo aajfcoljiefa taleza In jekla, pločevina, lice, kakor žioo za ograja, INa ieteznlne, vsakovrstnega orodja za rokodelca, različnih žag, polJedeK skaga orodja In sicer orala, brane, motika, kose, srpa, grabijo hi strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za vrata In pohištvo, zrebljev, vijakov in zakov, hiine in kuhinjske p4 ~_ tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinsklh potrebMe. » t v vsega druzega blaga za stavbe, hite, vrta Itd. Traverze, osmant, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (stot ^ lončene oevl, samokolnioe, oprav za strelovode, ter vso v stroko železne trgovine spadajoča predmeta. W*W* Tomaževa žl1ndjreu. m.«4feoljXa umetno frz^oill**. *^Pt *e Bogata iztaer vsakovrstnih nagrobnih fcrlžev. * VM3 Postrežba točna. Gene nizke. I ■ . 11 I u 19 1 J u .v.»a«>3W».»«.*.«.»«. 1 i.X-r*~*:*;*C;";y;-N;*:^ T Gospodična z lepo pisavo, ki je absolvirala trgovski kur-, zmožna slovenskega in nemškega jezika kakor tudi stenogr--fI|e in pisave s pisalnim strojem, išče Službe kot komptoaristinja ali k advokatu. Ponudbe ped „komptoaristinja'* poste restante Ljubljana. (1097-3) Službe i&6e trgovski pomočnik za železno in Špecerijsko trgovino, prost vojaščine, veš6 slovenskega in nemškega jezika. Pojasnila pod f9Št- 101" poste restante Ljubljana. (1159—1) Mlin in žaga v v Sest Rnpertu na Dolenjskem se odda v najem ali proda s travniki in lepo hosto vred 3 pod ugodnimi pogoji. 1106 Natančneje pri lastnici Zofiji Kolsek v Laškem trgu pri Celju. Žrebanjel. maja. Prodajamo: (1107—4) 1 Doiiitiau (Bazilika) »rerko l HrbNko drž. tO frankov ftrrrko 4 J o mziv (dobrextt Mren) Hrerko t laiko krlževno irerko (dob. šanca) proti 31? meti. obrokom 14 ali «8 „ a K 9.50. Proti takojšnjemu plaCilu 14 «0-—• Vsako leto ii žrebanj. — Glavni dobitek 30.000 14, «0.000 14, lOO.OOO frankov itd. itd. TakojSnja samostojna pravica do žrebanja. Prvi obrok po postni nakaznici. Razpre-glednice izžrebanih Števil zastonj. ^nfalnica Friedlander & Spitzer Dunaj, I., "»clioitrnriiu i« Vožnji red c. kr. pri v. južne železnice veljaven od 1. maja 1903. Z Dunaja v Trst. Dunaj........ Odhod Miirzzuschlag...... „ Gradec........ „ Maribor........ „ Celje......... „ Laški trg....... „ Rimske toplice..... „ Zidanimost....... „ Hrastnik....... „ Trbovlje....... „ Zagorje........ Sava......... n Litija......... „ KreBnice....... Laze......... n Zalog........ ......} Sdtdd Brezovica....... Preserje (postaj-J..... Borovnica....... „ Logatec........ „ Planina (postaj.) ..... „ Rakek........ „ Postoj ina....... „ Prestranek....... „ St. Peter........ „ Divača ........ „ Nabrežina....... Trst......... Prihod 700 11-44 1258 212 245 zvečer po noči 3 61 3č9 544 _ i 6 49 zjntraj 710 8-25 11 35 126 2*47 414 448 zvečer po noČi 5*54 559 6*53 zjutraj 728 7 64 . 8 22 „ 903 dopol. 925 „ 8-15 zjutraj 11*04 dopol. 106 popol. 224 „ 3- 50 403 , 4*12 „ 4- 27 ^ a 4-43 , 4-49 ^„ 507 . 539 5 44 6 38 zvečer 659 h 715 7- 38 8- 06 8-44 905 9 1 5 7 9 9 10 10 10 10 10 11 11 11 11 11 12 12 05 zjutraj •50 popol. 19 zvečer '39 po noči ■53 „ 03 „ 21 „ ■33 „ ■41 „ 49 « •02 „ 13 N 25 n ■39 . "49 . 02 „ •35 m 101 „ 119 n 201 „ 220 , 2*34 n 259 313 n 344 . 427 „ 5 36 w 6-16 zjutraj 1-15 popol. 5-13 . 910 po noči 11-34 1- 50 203 2- 13 „ 256 307 3- 15 323 335 „ 345 356 „ 4*09 4*19 432 . 4- 54 9 popol. 513 5*29 610 6 27 6- 40 7- 01 712 810 8*59 9-57 10-25 zjutraj 9*50 zvečer 2*22 po noči 5-50 . 7*59 zjutraj 1007 dopol. 10*22 1032 , 11*04 „ 11*15 , 11*23 . 11-31 11*43 11- 53 12*04 1217 12- 27 12*40 12-58 108 1 17 1- 32 212 2*29 2- 41 301 3- 12 333 4-08 505 535 Iz Trst«, na I>ixn«J. 6 10 1040 -2-39 "549 608 6 22 6*59 7*15 7 26 7- 38 757 812 8- 28 856 9- 13 9-33 zjutraj s popol. po noci 5*40 zjutraj 7*33 „ 7-46 . 7- 55 B 808 „ 818 . 8- 25 8*32 , 8- 43 8*52 902 914 9- 24 9-35 dopol. 7*35 zvečer 7*49 801 " 8i6 : 856 913 po noči 9*28 „ 9-51 ' 1007 „ 10 20 prih. ostaje Trst......... Odhod Nabrežina....... Divača ........ „ Št. Peter........, Prestranek....... „ Postojina....... „ Rakek........ „ Planina (postaj.)..... „ Logatec........ Borovnica....... Preserje (postaj.)..... Brezovica....... „ ......} Sdtd Zalog......... „ Laze......... Kresnice........ „ Litija.....• • . . 1} Sava......... n Zagorje........ j, Trbovlje........ n Hrastnik....... n Zidanimost....... „ Rimske toplice..... n Laški trg....... n Celje......... „ Maribor........ Gradec ........ „ MurzzuBchiag...... „ Dunaj........ Prihod Brzovlak Postni vlak Sekundarni vlak 635 7 06 7*49 8-20 zvečer 945 po noči 9-53 11 03 11*32 , 12*49 2-05 413 i 6.45 zjutraj 8*15 zvečer 8*50 „ 9*36 po noči 1015 „ 10-33 „ 11-45 11 50 100 1-33 3-10 431 6*39 zjutraj 915 dopol. 7*55 zjutraj 8*27 „ 9*13 dopol. 10-05 . 1019 „ 1036 „ 11-19 11-25 1156 „ 12-13 popol. 12-20 „ 12-54 „ 1-04 i 113 1-27 „ 2*55 „ 4 20 „ 6*22 zvečer 8*50 11 30 po noči 12 29 „ 1- 44 „ 2- 43 . 2-56 , 312 . 333 „ 3'45 359 4-30 „ 4- 42^ „ 5- 05 " M 5*21 n 5*32 n 542 554 „ 6 04 zjutraj 613 „ 6- 24 n 6-31 „ 6-38 „ 6*52 „ 702 „ 712 „ 7*27 9-40 dopol. 12 3f> popol. 403 „ 750 zvečer 9-55 10-51 11 56 12*40 1250 104 1*21 1-30 1*43 206 2 15 225 2*37 255 307 317 330 3-41 3- 51 403 4 11 420 4- 48 4*59 5- 09 5-27 7-45 10* 10 205 545 dopol. popol. »» *> »» i» zvečer po no5i zjutraj 6-00 zvečer 715 8*23 po noči 914 „ 925 „ 940 , 959 „ 1010 „ 10*23 10-49 „ 10-59 „ 1120 "„ 1215 „ 12 26 „ 12-35 1246 „ 1256 _ 6'42 zjutraj 6-54 N 707 726 „ 7*38 „ 751 „ 821 „ 8-32 „ 8 44 „ 857 •05 „ 16 „ •23 „ •30 „ •53 „ 205 „ 215 n 2-35 „ 455 7-00 zjutraj 9-44 dopol. 1*40 popol. 6 14 6- 30 651 7*08 7- 22 7*36 7- 53 803 8- 14 852 9 07 9*22 9- 46 1-30 6-10 9 13 dopol. n popol. zvečer po noči 7 00 zvčeer -J 7 U 721 7-33 " 7 44 „ 7- 53 „ 805 -813 „ 821 „ 8*36 u 8- 46 „ 8-56 , 9'13 po noči 105r« prih. iskote Ciril-Metod'" proda|a (961M) Gregor Zamejic 3(repčajte se s ulmbaškim re-dilnim pivom katero se dobi v t-ttelt len lenti pri Sdmund 3(avčič-u Ljubljani, Prešernove ulice nasproti glavce po§te. (11—96} 0prospeh „Ustredni v latice Školske". Humpolško iodeosko blago Moderno sukno za obleke iz čiste ovčje volne razpošilja po zelo nizkih cenah (763—12) Karol Kocian tovarna za sukneno blago v Humpolcih na Čeikem. *W"~ Vzerci na zahtevanje franka. ~VM2 Aparat za zračni plin^ prideluje automaileiio in mrzlim potom plin za onrednjo razsvetljavo z Au*rJe%o luejo kurjavo, kuhanje, zalotanje ter palenje itd. itd. Prva priznanja. Pojasnila zastonj in poštnine pro sto. Gerson Boehm & Rosenthal ina), 4 (745-3) Jako zabavni koncertni s ploščami Aparat kakor kaže podoba stane 75 3(. Večji aparati, kakor tudi automati za gostilničarje do 240 K. (732-16) Prodaja tudi na obroke. se smeje, gramofonskih plošč. poje m žvižga. Zamenjava starih plošč. a»~« Ceniki zastonj. • iiVL"bli 3.23.1, Stari trg- šie' « Stanovanja. Za avgustov termin so v novih Korsikovih hišah na Blei« weiso«i cesti še mnogovrstna stanovanja za oddati. Jako elegantna, najnovejše urejena in dobro presušena, tudi s porabo vrta. Najboljši zrak in solneni kraji. Stanovanja obstoje iz 3, 4, 5 sob, na zahtevanje pa tudi iz 7 do 8 sob; pri vsakem stanovanju je 1 predsoba, 1 soba za služkinjo, jedilna shramba, klet, podstrešni prostori itd. Pri večjih stanovanjih so tudi kopalnice in perilnice. Izbrati je mogoče pritličje, I., II. ali III. nadstropje. Cene so jako nizke. Več se poizve pri lastniku istotam ali pa v Šelenburgovih ulicah štev. 5 (v trgovini s cvetlicami in semeni). (3134—37) v največji izberi po naj-zmernejših cenah priporoča L. Mikuseb žjubijana, >^e^ini irgr 15. J&'&£ž Najlepše, * * * * * najmodernejše * * in najcenejše* * * uizitniee in 4 I^auerie T 5 firmo # priporoča j,2—4) „JfArodna tiskarna". 'gTSSi SE! 3Bt3BJ3STSi SB7S.! 32! S !!?TTTT!?» Oddaja trgovine. Dovolim si naznaniti svojim p. n. večletnim zvestim odjemalcem, da sem svojo 70 let obstoječo galanterijsko in tapiserijsko trgovino SMP"" «• *» «1 a 2 gospodični Blanci Nemecz. Zahvaljujoč se najsrčneje za vedno mi izkazano prijazno naklonjenost, prosim udano, da blagovolite meni izkazovano zaupanje prenesti na mojo naslednico, ter se priporočam z velespostovanjem Karol Karinger. Z vljudnim ozirom na gorenje naznanilo, mi je čast naznaniti, da sem bila 19 let v eni prvih tukajsnjili trgovin galanterijskega blaga in igrač za poslovodinjo ter sem si v teku časa pridobila dovolj znanja, da zamorem izpolniti vse v tej stroki mi stavljene zahteve. Obetajoč, da si bom prizadevala, zadovoljiti svoje cenjene od jemalce v vsakem oziru se priporočam z velespostovanjem Blanca Nemecz. Ljubljana, dne 30. aprila 1903, Dngotin Fuc tapeti r zaloga pohištva mizarske zadruge v št. Vidu Ljubljana GradiAće M. 5. Č£'.'llwu. lihitiu.tii.ii.niniin milili Jernej Babovec trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem v tjubtjaiti Sv. Petna cest«* štev. 2 Kilijalka: Resljeva cesta aiev. 7 priporoča : Najboljše urejeno Kaloto in poelo * ■ Iti ItnJiljC, i* ■ "4 I Bb s.tLi* « , t»ilJ«Ž" ■itr, ' rnilH lati. 14u: tjumm in Hulstkr It u Ji- t£ ■ O "«*» '"'Sv* o. ■c . mm 5i = •i - - 2 S j. o 3 _ u — p ^ K -C h ° i n 0 1* 9 v, O cr _ 0 s?" ^ " o ^ ■ —■ 1» g< 1 w - 3v. Seimig trgovec z usnjem na drobno in debelo 19 v Ljubljani, Stari trg št, 7 priporoča olje zoper prah dosedaj n?ijboljšt% prosto ben-cina, smolr, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po sms*jxmi«!II* cenah: 1 Bi«. It, .»o 14*. t« 90 . pri nakupu večje množine še ceneje. JI O VO ! Patentirano ]lf0V0 ! Depremocljivo mazilo za počrnenje f ti javiti čevljev, usnja itd. Frane Wilhelmov odvajajoči čaj FRANCA VVILHELMA leka na jaf c. kr. zalagatelja Neuuki.clien, Spod. AvHtrijsko se dobiva v vseh lekarnah v zavitkih po 2 K avstr. velj. c (2721-12) Kjer se ne dobi, se pošlje naravnost. Poštni eolli = 15 zavitkov K 24, franko na vsako avstr.-ogrsko poštno postajo. t Kot znamenje pristnosti je na zavitkih Ttianjen grb trike občine Neuokirchen (deret cerkva). Loteristinja iivnibana v t**j manipulaciji, se sprejme takoj. (1148-2) N«slov se izve v upravmštvu »Slovenskega Naroda«. Jzvcžbane, samostojne izdelovatel ice stanov bluz se sprejmejo za ceio leto proti dobri plači, eventualno proti kontraktu in povračilu potnine — Ponudb« na Maison Sachs Reich, Reka. Cela oskrba ni izključena. 1160-1 Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Prsga čtz Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Liubno, čez Se-zthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reirling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljunno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 un 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz čez Klein-Reiiiing v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni via. v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. »Trst-Monakovo direktni vozovi I b II razreda.) — Prcga v Novo mesto in v Ssčevje. Ooohrii vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj \ Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotaku, ob 7. uri 8 d zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihsa v ItjnlUJaao jat. ko! Prcgs ll Trbiia Ob 3 uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetien, IfonaJtoVO, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst dirdktni vozovi 1 in II. razreda.) — Ob 7. uri \'l m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob li. uri 17 m do-polndne o&ubni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove raro, Kan vaie, Heb, Marijine varo, Pizen, Budejevice, Sjlnograd, Lmc, Steyr, Pazia, Genevo, Cur Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastem, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Poat&beL — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Duaaja Lmbua tSel2thala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. - Ob H. ari 51 m aveter osojni vlak . Dunaja, Ljabna. Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Seizthai iz inomosta, SulnograJa. Piog-a i* iTovega mesta in Kočevja. Osobni vlaki . Od h. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 62 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega me^ta, Kočevja in BL uri i>5 m zvečer istotakc. — Cdhcd iz Itjllbijanfl drž. kol. t Z„mr..]i. Mešani vlaki: 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne ia ob 6- uri 50 m n večer. — Pn^cd v L^j Ijane drž. kol. is iamciita- Mešam viafci : Ob o. uri 4ri m zjutraj, ob 11. uri 6 m Uopolu-ane in ob 6. uri 10 m zvečer. (L) Američanski škrob na lesk Frits S c h u Iz jul, AetiexLgesellseliaft Kger und Leipzig zajamčeno prost vseli škodljivih snovij. Ta doslej nepreko^eni škrob se je prav izredno obnesel; ima v sebi vse za dober uspeh potrebne snovi \ pm»%t-sti razmerji, tako, daje vporaba vedno xotuvs» in luhkii. Zaradi mnogih ponarejanj naj se pazi na gorenjo tovarniško znamk.*, ki je natisnena na vsakem zavoju. Onu zmoju vinarjev. Dobiva se v skoro vseh špecerijakih in dro-gerijskih trgovinah in prodajalnicah mila. 2 ibr>)-3 P Naznanilo. heče poceni in dobro blago, vl naj naroči moj novi cenik, ki žfjr ' /ab ga pošljem zastonj. BHfltfEUM Posebno priporočam nevesti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem. Šivalni stroji Singer in vse drag*e vrste pripravne za domačo rabo, po zelo nfzltili rriiahi Vsa popravila točno in ceno. Umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilen obisk se najtoplejše priporočam FRAN OXJl>E^^4l urar, trgovec in posestnik v Ljubljani, Mestni trg eksportna tvrdka na debelo in na drobno, član Švicarskih tovarn založnik c. kr. dolenjskih železnic. Union"* (42-30) Prva tržaška destiierija za konjak & CAMIS & STOCK v Barkovljah pri Trstu M* giriporoeit cloiuuc^ po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah z nadzorstvenim zamašenjem pre-iskovalnice za živila in jestvine, Dunaj IX, Spitalgasse 31 ki je odobrena od vis. c. kr. ministrstva notranjili zadev. 1 steklenica & 14« % steklenice 14 V Ljubljani se dobiva pri tvrdkah: tlcb M'hi. »lo^ifi TliniiiU. l4onliii« %. l.lll« ^. %. Surahoii. Viktor Nrlilirrt-«-. 1*\ Tcnllim. (48-30; g Izdajatelj it odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar Lastnina in tisk .Narodne tiskarne1".