Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
številka 28.
J0L1ET, ILLINOIS. 9. FEBRUARJA 1917
LETNIK XXT1
Nevtralci zavračajo Wilsonov predlog.
Nočejo pretrgati diplomatske zveze z Nemčijo, ker so v strahu za svojo lastno kožo.
SENAT PODPIRA PREDSEDNIKA.
Še vedno je upati, da ne pride do vojne med Z. D. in Nemčijo.
Washington, D. C., S. feb. — Tu se še vedno oklepajo upanja, da utegne biti mir ohranjen, ali obenem se pripravljajo na vojno, za slučaj, da se ta ne bo dala odvrniti.
Predsednik Wilson je prizval danes kongres, naj reši svoja nujna opravila brž ko je mogoče, da bo pripravljen za "vsako slučajnost".
Varni prihod ameriških ladij v britanske luke je prinesel nekoliko olajš-be. V uradniških krogih upajo slej ko prej, da Nemčija ostane pri svoji obljubi napram Združenih Državam, vkljub razglašeni grožnji.
Predsednik prelomi odnošaje do dvojne monarhije, bržko ta podpiše nemški sklep.
j	Prelom odobren.
Demokratski voditelji v senatu so se danes dopoldne posvetovali in zedinili na resolucijo, v kateri odobravajo prelom na resolucijo, v kateri odobravajo prelom diplomatskih odnošajev med Združenimi Državami in Nemčijo.
Resolucija je bila pozneje predložena senatu po senatorju Stone, predsedniku odseka za zunanje odnošaje. Predsednikovo miroljubje je bilo posebno poudarjeno.
Stone je predlagal, naj se resolucija za en dan odloži.
Republikanski voditelji, med njimi Lodge, Gallinger in Smoot so bili povprašani za svet. Izjavili so, da bodo republikanci sledili zgledu. Nemški konzuli pojdejo. Priprave se xrše za odhod vseh nem ških konzulov in konzulatskih uradni-
kov v Združenih Državah. Spremljali bodo poslanika grofa Bernstorffa. Popotna družba bo štela kakih 300 oseb.
Dr. Paul Ritter, švicarski poslanec, ki sedaj zastopa koristi Nemčije, se pogaja s pomožnim tajnikom Phillip-som od državnega urada glede vrnitve poslanika z njegovim štabom domov.
Potop parnika "Eavestone".
Washington, D. C., 6. feb. — Razburjenost nad potopom tovornega parnika "Eavestone" se je upokojila, odkar je znano, da je vozil premog za britansko admiralstvo. Predsednik se je pač odločil, da tega slučaja ne bo smatral za "casus belli", ali obenem je naročil ameriškemu poslaniku v Londonu, naj kar najhitreje vpošlje poročilo o natančnejših okolnostih.
Kakor pa so zagotavljali danes v dobro poučenih krogih, bode predsednik naprosil kongres za vojna pooblastila samo potem, če se bo šlo za izrečen prestopek nevtralnih pravic Združenih Držav. V takem slučaju pa namerava, nastopiti brzo in brez nadaljnjega premišljevanja.
Odnošaji z Dunajem.
Glede odnošajev z Avstro-Ogrsko se položaj še vedno ni razbistril. V državnem uradu so pač priznali, da je dospela iz Dunaja nota, ki se tiče tudi vojskovanja s podmorskimi čolni, ali njeno vsebino še popolnoma prikrivajo. V najbolje poučenih krogih pravijo, da bi vlada rada napotila novega avstro-ogrskega poslanika, grofa Tar-nowskega, naj pri svojem predstojniku deluje na to, da Dunaj prekliče odredbo glede novega submarinskega vojskovanja, da se tako prepreči diplomatski prelom med Združenimi Državami in Avstro-Ogrsko. Kajti o tem nihče ne dvomi, da se dunajska nota popolnoma pridružuje postopanju berlinske vlade.
Tarnowski še ne v uradu.
Grof Tarnowski je to prošnjo za-
vezne vlade baje že poslal na Dunaj. Dokler ne pride odgovor, menda ne bo imel priložnosti, da predloži predsedniku svojo poverilnico. Dotlej bo še baron Zwiedinek reševal vsa opravila med državnim uradom in avstro-ogr-skim poslaništvom.
"California" torpedirana.
Washington, D. C., 7. feb. — Konzul Frost je pozno nocoj brzojavil državnemu uradu iz Queenstowna, da je bil britanski potniški parnik "California" ob irski brežini po nekem podmorskem čolnu brez svarila torpediran in da je bil neki Američan, o katerem je znano, da se "je nahajal na krovu, rešen. Nekaj potnikov in mornarjev, med njimi več žensk in otrok, še vedno pogrešajo.
Neko prejšnje poročilo konzulovo se glasi:
"Parnik 'California' linije Anchor, iz New Yorka v Glasgow, pogreznjen. Kakih 200 oseb na krovu. En smrtni slučaj; 30 v bolnišnici. Preživelci do-spo semkaj pozno nocoj."
Španski odgovor.
Madrid, 7. feb. (Čez Pariz.) — Odgovor španske vlade na nemško sub-marinsko noto je bil izročen včeraj tukajšnjemu nemškemu poslaniku. Objavljen bo, bržko bo njegova vsebina znana vladam-centralnih vlasti.
Nota obsega baje "trden in dostojen protest" ter označa nemško odredbo kot prestopek mednarodnega prava. Španija da ne sme pripoznati zakonitosti tako izrednih načinov vojskovanja.
Skandinavske države za protest.
Stockholm, 7. feb. (Čez London.) — Švedska, norveška in danska vlada so sklenile, poslati v Berlin skupen protest proti nemški submarinski blokadi.
Po mnenju odgovornih državnikov ne bi moglo Švedsko, čeprav bi gojilo željo, slediti zgledu Združenih Držav, ker je izpostavljeno večjim nevarnostim in morebitna pridobitev gotovo ne bi bila v soglasju s težkimi izgubami, katere bi moralo utrpeti.
Gerard v Švici.
Washington, D. C., 7. feb. — Državni department je bil obveščen o tem, da je poslanik Gerard dospel v Bern, Švica.
To brzojavko je poslal državnemu
Lincolnov rojstni dan.
Prihodnji ponedeljek, dne 12. februarja, bode po vseh Združenih Državah obhajan 108. rojstni dan Abrahama Lincolna,. slavnega predsednika-mu-čenca, ki je leta 1865. padel kot žrtev zavratnega morivca, a bodž v srcih Američanov živel na veke. Te dni je zlasti primeren Lincolnov izrek: "Dajmo storimo vse, s čimer moremo doseči pravičen in trajen mir med nami in z vsemi narodi ter se ga veseliti.'
Slava njegovemu spominu!
K NEDAVNIM OBTOŽBAM "GRAFTA" M£D POLICIJSKIMI URADNIKI V CHICAGI.
departmentu poslanik Willard v Madridu.
Poročila iz Evrope so pravila, da je Nenftija res . nameravala, poslanika Gerarda začasno pridržati. Ko pa je dosp.fcja iz Združenih Držav vest, da dela vlada priprave za varno potovanje poslanika grofa Bernstorffa, so v Berlinu opustili namero.
Ljudovlada Chile odklonila.
Santiago, Chili, 7. feb. — Časopisi poročajo, da je chilska vlada sklenila, ostati slej kot prej nevtralna.
Senat odobril prelom.
Washington, D. C., 7. feb. — Senat je danes formalno odobril postopanje predsednikovo. Z 78 proti S glasom je bila sprejeta resolucija predsednika senatskega odseka za zunanje odnošaje, senatorja Stone, v kateri se potrjuje odpoklic poslanika Gerarda iz Berlina in izročitev popotnih listov nemškemu poslaniku grofu Bernstorffu v Wash-ingtonu.
Proti resoluciji so glasovali samo demokrata Kirby, Arkansas, in Varda-man, Mississippi, ter republikanca Gronua, North Dakota, Works, California, in La Follette, Wisconsin.
Po dolgi razpravi.
Peturna razprava je bila pred glasovanjem. Edini prigovor proti resoluciji je pa prihajal samo od omenjenih" peterih senatorjev, ki so vztrajali do zadnjega trenotka pri svojem mnenju.
V resoluciji je izrečrto kazano na 5«? predsednik rkljtrb-pretomu diplomatskih odnošajev izrekel željo, izogniti se sporu z nemško vlado.
Švica odklonila.
Washington, D. C., 6. feb. — Vest je dospela semkaj, da je Švica zavrnila predlog predsednika Wilsona, pretrgati diplomatske odnošaje z Nemčijo.
Gerard čaka v Berlinu.
Berlin, 7. feb. — Poslanik Gerard ni prejel svojih popotnih listov in še ni gotovo, kdaj jih prejme. Ameriške koristi pa že zastopa španski poslanik.
Konferenca s poslanikom.
Amsterdam, S. feb. — Neka dunajska brzojavka pravi, da se je avstro-ogrski minister zunanjih stvari celo uro posvetoval z ameriškim poslanikom Penfieldom.
Nemška lastnina.
Washington, D. C.. 6. feb. — Državni department je danes zopet izjavil, da vprašanje, ali odrinejo ameriške ladje v-vojni pas*še ni končno rešeno.
Pristavljeno je bilo, da so bile vsled vojne v ameriških lukah usidrane nemške ladje postavljene pod nadzorstvo zato, da se prepreči njih poškodba ali potop. Sicer da so nemška lastnina m kot tako po zakonu zavarovana proti zapleni.
Izpuščeni.
Washington, D. C., 6. feb. — Državni department je bil danes obveščen, da je bilo izpuščenih 64 Američanov, ki so bili v Nemčiji v jetništvu. Bili so del ujetnikov, ki so prišli v roke "raid-erju" ob južnoameriški brežini. Gerar-dova tozadevna brzojavka se je zakes-nila.
Mesto Chicago je bilo pred kratkim ■azburjeno po obtožbah "graftanja", Podanih proti bivšemu policijskemu Sttt>erintendentu Charles M. C. llea-'«y-u, policijskemu poročniku Martin White -u in drugim, ki so bili aretirani. Naporna povelja so bila izdana za dru,r ^■s«, policaje po državnem pravdniku "Miiclay Hoyne-u.
llealey je bil takoj izpuščen pod poroštvom $100,000. Obdolžbe proti njemu so bile izsiljevanje, podkupnost in zarota. Prejšnji pomožni policijski načelnik Schuettler načeluje sedaj policijskemu departments
G. Hoyne je priobčil izjavo, v kateri je rekel, da je "velika večina'.' kapita-
nov in poročnikov mestne policije zapletena v škandal.
Prejšnji načelnik Healey je bil prijet v svojem domovanju. Poročnik White, Thomas Costello, osebni agent načelnikov in "mešetar, potem "Mike de Pike" Heitler, takozvani "kralj" prejšnjega "tenderloina" na zapadni strani mesta, in William Skidmore, political' in salunar, so bili prijeti v Costello-vem uradu.
Kakor je izjavil g. Hoyne, so si o-menjenci delili denar, nabran na "davku" v igralskih brlogih in nesramnih hišah.
Na sliki so videti: gori na levi, bivši superintendent Healey; gori na desni, državni pravdnik Hoyne; spodaj, "Mike de Pike" Heitler.
Neznatni spopadi na raznih frontah.
Še najbolj se spoprijemajo Nemci in Rusi, ali do večjih bojev ni prišlo te dni nikjer.
HUDA ZIMA JE TUDI V EVROPI.
Iz raznih virov prihajajo poročila, da bo letos konec vojne.
Laška fronta.
Javno mišljenje v Berlinu.
Berlin, 6. feb. — Ameriški poslanik Gerard čaka na vest iz Washingtona glede priprav za vrnitev nemškega poslanika domov. Dosedaj ne dela načrtov za svoj povratek domov.
Gerard se je včeraj zopet posvetoval ■/. državnim tajnikom Zimmermannom.
Izvzemši "Vorwaerts", stoji vse nem ško časopisje trdno na strani nemške vlade glede njenega sklepa za brezob zirho vojskovanje s podmorskimi čolni. Znamenito je, da so vsi časopisi v svojih razlagah k prelomu med Ameriko in Nemčijo izločili besedo "Amerika" in govorijo samo o "prelomu med predsednikom in Nemčijo".
Berlinčanje so mirni.
Rim, 5. feb. — Topniški boji omejene kakovosti so se pripetili na tren-tinski fronti. Na visoki planoti To-nezza so naše baterije razgnale nekaj sovražnih skupin. Na zgornjem Dr-ganu je v soboto zvečer po kratkem a ilnem topniškem streljanju sovražnik poskušal napad med goro Navagiust in sotesko Ombkadet. Bil je takoj pognan nazaj.
Na julijski fronti je sovražnik včeraj nadaljeval svoje bombardiranje na Krasu. Naše baterije so krepko odgovarjale in povzročile požare severno od Devina.
Uradno iz Dunaja.
Dunaj, 6. feb. — V poročilu avstro-ogrskega vojnega vodstva z dne 5. feb. je rečeno o dogodkih na laškem bojnem torišču:
"Včeraj zarana je oddelek c. in kr. lovskega bataljona št. 30 prodrl v sovražno postojanko zapadno od prelaza Ploecken na Karnskem slemenu, ujel enega častnika in 28 mož ter uplenil eno strojno puško, eno minsko metal-nico in več pušek. Po razdejanju sovražnih utrdeb so se naši vojaki vrnili v svoje postojanke s komaj omembe vredno izgubo."
Topniški boji.
Rim, 7. feb. — Trentinska fronta: Topniško bojevanje je bilo silnejše v Astiški dolini. V Suganski dolini je sovražen oddelek, ki je poskušal napasti našo prednjo postojanko na gori Maso, moral bežati, zapustivši orožje in strelivo na bojišču.
Julijska fronta: Topniški boji so se vršili. Sovražnik je nekoliko obstreljeval Gorico.	,
Makedonska fronta.
Berlin, S. feb. — Makedonska fronta: Nič novega ni izporočiti.
Berlin, 6. feb. — V kolenu reke Čer-
ne in v nižavi reke Strume je bilo zdaj pazdaj živahno streljanje.
Berlin, 7. feb. — V kolenu reke Čer-ne in na obeh bregih reke Vardar so-bili močni razpoki topniških izstrelkov na osamljenih točkah. Sicer je bilo malo bojevanja.
Rumunska fronta.
Berlin, S. feb. — Fronta nadvojvode Jožefa in armadna skupina feldmar-šala von Mackensena: Položaj je ne-izpremenjen. Bilo je samo nekaj topniških bojev in predstražnih spopadov.
Berlin, 6. feb. — Od brežine pri Rigi do odseka ob ustju reke Donave ni bilo nobenih važnih dogodkov.
Petrograd, 7. feb. — Naše prednje straže so prepodile sovražnika iz za-kopov vokraju južno od reke Slonica in odbile sovražne protinapade. Ponoči sta dve sovražni stotniji prekoračili zmrzlo reko Seret blizu Suraja, jugovzhodno od Fokčanov, in napadli naše zakope. Pognani sta bili. nazaj čez reko po našem streljanju.
Ruska fronta.
Petrograd, 5. feb. — Zapadna (ruska) fronta: V okrožju Rige severovzhodno od Kajnzema so bile sovražne skupine, ki so podjele ofenzivo, pognane nazaj v svoje zakope.
Berlin, 6. feb. — Od brežine pri Rigi do odseka ob ustju Donave ni bilo liobenih važnih dogodkov.
Petrograd, 7. feb. — Ob reki Beresi-ni je sovražnik po silnem bombardiranju naše postojanke blizu vasi Zabere-sina podjel ofenzivo proti našim zako-pom v soseščini te vasi. Posrečilo se mu je zavzeti neki otočič v reki in za-•kop ene naših stotnij. S protinapadom smo vrgli sovražnika nazaj v njegove lastne zakope.
Francoska fronta.
Pariz, S. feb. — Južno od reke Som-me je bil sovražen napad na naše zakope v okraju Barleux odbit. Tudi nekod drugod so bili manjši spopadi.
Berlin, 6. feb. — Vsled mrzlega vremena je bilo malo delavnosti od strani topništva in zrakoplovov.
Pariz, 7. feb. — Manjši" liapadi in protinapadi so se vršili na raznih točkah v Lotaringiji, Alzaciji in drugih okrožjih.
Kaj je Tisza baje rekel.
London, 6. feb. — Reuterjev poročevalec brzojavlja iz Amsterdama, da je po brzojavkah iz Dunaja ministrski predsednik grof Tisza invel včeraj v ogrski poslanski zbornici znamenit go-or, tekom katerega je baje rekel, da so centralne vlasti še vedno pripravljene, stopiti v mirovno pogajanje. Poročevalec se sklicuje na dunajski "Fremdenblatt" in pravi:
"Iz te izjave ministrskega predsednika se da sklepati, da pomeni poostrena submarinska vojna samo silo-bran, po katerem se ima približati mir."
Kaj je rekel Apponyi.
Ko je grof Tisza dokončal svoj govor, "se je oglasil grof Apponyi, voditelj opozije, in rekel:
"Če nam ententini zavezniki morejo vsiliti svoje mirovne pogoje, bi se morala Ogrska razdeliti. Dokler je še en Oger živ, ne more biti govora o takem miru. Zato moramo vojno nadaljevati z najskrajnjo 9(lločnostjo, dokler naši sovražniki ne opuste tega norega programa."
Govornik je k zaključku izrekel vladi svoje zaupanje in izrazil nado, da bo novo vojskovanje s podmorskimi čolni pospešilo sklep miru. Grof An-drassy, bivši prvi minister, je sledil s slično izjavo.
V nepotrebnem strahu so.
Midland, Pa., 7. feb. — Kakih 1,000 avstro-ogrskih premogarjev je potegnilo danes svoja hranila iz banke vsled preloma diplomatskih odnošajev z Nemčijo.
Jolietska novica.
— Poročena ^ta bila v sredo dopoldne ob poldevetih v naši slovenski cerkvi g. John Ojster in ga. Antonija Javoruik. oba iz Aurore, 111. Ženin je rodom iz Krške vasi na Dolenjskem in nevesta iz Loškega potoka. Tovariša sta bila gg. Frank Grom in Jerry Lav-rič. Bilo srečno!
Poleti konec vojne?
London, 7. feb. — V nagovoru na nekem zborovanju tukaj nocoj je John 1 lodge, minister za delo, rekel, da misli, da ne naznanja nobene tajnosti, če pravi, da je bilo na nedavnem posvetu med zastopniki ententinih zaveznikov sklenjeno, dokončati vojno koncem letošnjega poletja.
Washington, D. C., 6. feb. — Takojšnji nakup vsakovrstnih oprem za armado do meje za to dovoljenih sredstev je sklenil vojni tajnik Baker danes.
DENAR V STARO DOMOVINO
pošljemo skozi najzanesljivejše l^anč-ne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta.
Pošljemo tudi brzojavnim potom kolikorkoli kdo želi poslati, od najmanjše (S kron) vsote do tisočev kron. Brezžično-brzojavne pošiljatve dospejo naravnost v Avstrijo in se izplačajo v S. do 10. dneh. Vse tozadevne izvirne pobotnice bomo prejeli, ko bo pošta zopet poslovala.
Vsaka beseda pri naslovu za brzo-jav stane 65c, polegtega se računa tudi za številke, namreč: 200 kron sta dve besedi posebej. Tako stane brzojav, ki bi bil za: Uredništvu Slovenca, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija, 200 kron, — kar obsega 7 besed po 65c, je $4.55.
Za tisoče kron stane brzojav isto-toliko, kot za samih 5 kron. Poleg spodaj navedenih cen se mora poslati še za brzojav, kolikor pride od besed in števil. Danes pošljemo: 10 K za.. .$1.50 100 K za.. .$ 13.00 25 K za... $3.75 1000 K za.. .$130.00 50 K za.. .$7.00 5000 K za.. .$650.00
Vsako pošiljatev garantiramo. AMERIKANSKI SLOVENEC
bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET. ILL.
ir——
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 7. feb. — Poročena sta bila danes v naši slovenski cerkvi g. John Horvat in ga. vdova Barbara Frankovič roj. Škof. Poročil ju je g. župnik, Rev. John Plevnik, ob polsed-mih zjutraj. Tovariša sta bila gg. George Malovrh in Frank Meteš. Ženin je dobro znani gostilničar, ki ima svoj salun od Novega leta v novem poslopju g. Antona Golobitsha, 801 N. Chicago street. Bil je vdovec nad pet let, pa se je naveličal samskega stanu, spoznavši, da je zakonski stan še vedno najlepši stan. In danes je že zopet "v jarmu". Naravnost iznenadil je vse svoje brezštevilne znance in prijatelje. Ti so pač vedeli, da je naš mr. Jim še čil in čvrst korenjak, ki mu ni kos vsak mladenič, ali da se zopet oženi še ta predpust, toliko korajže pa niso pričakovali od njega; pa svojo koraj-žo je danes dokazal. Posnemanja vreden zgled, ali ne? Kar najiskreneje čestitamo poročencema in voščimo: Bilo srečno na mnoga leta!
—Programi za predstavo vesele igre "V koloradskih gorah", ki jo uprizori društvo sv. Cecilije št. 12 D. S. D. dne 18. t. m., to je drugo nedeljo, se že tiskajo v tiskarni A. S. in bodo razposlani koncem tega tedna. Na sporedu bo tudi petje v slovenskem in angleškem jeziku. Več o vsem tem izporo-čimo prihodnji teden, ko navedemo tudi vsebino igre. Dosedanje vaje so pokazale, da so vse uloge v pravih rokah. Da bo igra ugajala vsem, ki jo bodo gledali, o tem smo prepričani. Predstavi bosta dve, popoldne in zve čer.
—	George Bajt, 1501 Nicholson st., je te dni izgubil dva prsta, ko je bila njegova desna roka zajeta med d /a soda v pivovarni Citizens Brewing Co., kjer je uslužben kot razvoznik. Prepeljali so ga v bolnišnico sv. Jožefa.
—	Joliet se pripravlja. V slučaju vojne z Nemčijo bo tudi Joliet pripravljen, da izvrši vse in več, nego u-tegnejo zahtevati od njega f*lede pri-skrbe vojakov in vojnih potrebščin. Col. Fred Bennitt vodi vse priprave, da postavi Joliet pod zastavo najmanj cel regiment. In v tem polku ne bodo Slovenci zadnji, kakor čujemo.
štvu take vrste, nam dokazuje, kako da so tukajšnji Slovenci navdušeni za tako stvar in da se zanimajo zanjo.
K začetku društvu priredi plesno veselico dne 17. februarja, torej na pustno soboto večer v Mavričevi dvorani, kamor vabimo vse rojake in rojakinje v Rockdalu in okolici.
Pozneje pa se bode društvo bavilo s petjem in igrami.
V odbor so izvoljeni:
Predsednik, Joseph Kuhar.
Podpredsednik, Anton Zabukovec.
Tajnik, Anton Oberstar.
Zapisnikar, Anton x'Vnzelc.
Blagajnik, Martin Žerovec.
Nadzorniki, Joseph Snedic, Franc Smrajc in Frank Cernigoj.
Maršal, Martin Zabukovec.
Težko že čakamo pevskega zbora, da bi nam kaj skoraj zapel: "V hribih se dela dan, v hribih žari. Slovenci, sedaj le na plan, na vrh planin!"
H koncu pozdravljam Slovence ši-rom Z. D. Vse rojake v Rockdalu pa vabim, naj pristopijo k — Slovenskemu izobraževalnemu in podpornemu društvu "Planinski Raj".
Anton Oberstar.
—Sicer pa je prva državljanska dolž-»ost, ohraniti mirno kri kakor v miru, tako tudi v vojnem času. Vojne še ni in je ne bo, upamo; a če pride, o-stanite mirni in premišljeni in trezni! Kajti vsaka nepremišljenost v besedi i« dejanju, vam utegne škoditi.
—	Mirni ostanite v slučaju vojne zlasti vsi tisti, ki še niste ameriški državljani. Vsaka nepremišljena besedica vas utegne spraviti v zapor. Stric Sam vas pusti pri miru, če boste mirni!
—	Kdor gre zdaj in vloži prošnjo za ameriške državljanske papirje, bode v slučaju vojne pod zaščito kakor vsak pravi državljan, tako da ga ne bo mogoče internirati ali celo deportirati.
—	"Slediti hočemo zvezdnati zastavi do konca sveta!" Tako in slično izražajo svoj patriotizem te dni vsepovsod po Združenih Državah vsi iskreni ameriški državljani, ki so bili pred leti še podaniki raznih evropskih držav.
—	Koliko vojakov šteje armada Združenih Držav? Nič več nego 265,-000. Neorganiziranih moških vojaške starosti pod Stric Samovo zastavo «pa je 22,000,000. V slučaju vojne z Nemčijo bi Stric Sam nabral armAdo 500,000 mož, pa ne v svrlio, da se odpošljejo na bojna polja v Evropo, ampak samo v obrambo Združenih Držav, če bi Nemčija poslala' vojaško ekspe-dicijo čez Atlantik.
—	Občinske volitve bodo šele začet-Jcom aprila meseca, pa že danes se o-glašajo nešteti kandidati za razne lahke, a bolj ali manj mastne službe. Politika je najlepša molzna kravica.
—	Rev. Smoley in "Narodni Vest-nik". Kakor smo izvedeli iz povsem verodostojnega vira, je Rev. John C. Smoley, velezaslužni večletni urednik Narodnega Vestnika, Dulutli, Minn., pustil časnikarstvo radi srčne hibe po nujnem nasvetu zdravnikovem. Preveč sedenja škodi zdravju, to vedo vsi uredniki. Castitemu gospodu želimo, da kmalu p<|polnoma ozdravi in se pogrne na časnikarsko polje, kjer je dobrih delavcev najbolj treba.
Brockway, Minn., 5. feb. — Dragi mi Amerikanski Slovenec, sprejmi te male vrstice v svoje predale. Tukaj imamo zdaj prav mrzlo zimo, da kaže toplomer nekateri dan 30 do 35 stopinj pod ničlo. Sneg in veter: drugi tako nese prvega, da je zmeraj vse zame-deno.
Prosim, da tisti dopis poravnate, ki je bil 30. januarja natisnjen, ker je pomota. Jaz sem pisal 150, pa ne 650 to je velika pomota, ker je samo še stopetdeset cerkvenega dolga.
Zdaj pa pozdravim vse Slovence in Slovenke po širni Ameriki.
J. Poglajen.
Op. ur. Bog Vas živi, g. Poglajen, pa še kaj pišite, pa razločno, pa bo vedno vse prav.
Ali veste, koliko jih je prišlo? Samo eden!
Vidite, Mr. Muc, to vse bi bili prej pomislili in še veliko več, predno ste vzeli kol v roke in udarili po duhovnikih. Slovenski duhovniki na župnijah v Clevelandu morajo najprej delati za te, ki podpirajo in vzdržujejo cferkev še le potem, ako kaj časa ostane, še lahko gre duhovnik pogledat druge Slovence. Vi, Mr. Muc, pa ne vem katero slovensko cerkev podpirate, mi vas nimamo nikjer zapisanega. Torej?
Ali ne sprevidite, Mr. Muc, da to ni posebno gentlemansko, da ko se najeste in napijete v veseli družbi, kakor sami pišete, da si potem za prebavo privoščite slovenske duhovnike, ki imajo že brez vaše sitnosti dosti dela?
Vas, gospod urednik, pa prosim, da se drugokrat obrnete na zanesljive o-sebe za informacije, predno objavite napad na duhovnike v svojem listu. Vemo, da urednik ni vseveden, toda v Clevelandu najdete že mnogo oseb, na katere se lahko zaupno obrnete, in dobili boste resnična poročila.
Sacerdos.
Op. ur. Da nismo priobčili Muco-vega dopisa, bi tudi Vašega ne prejeli, ki je zelo poučen. In kdo bi bil potem na škodi? Naši cenj. čitatelji. Zatorej hvala obema!
Rockdale, 111., 1. feb. 1917. — Cenjeni g. urednik, prosim, d.t mi dovolite malo prostora v Am. Slovencu, da sporočim to za Rockdalske Slovence zanimivo novico, da smo ustanovili društvo, katerega so si rojaki že zdavnaj želeli, namreč: Slovensko izobraževalno in podporno društvo z imenom "Planinski Raj".
Ustanovna seja je bila sklicana v g. Mavričevi dvorani na Moen ave., kjer je bilo društvo ustanovljeno in sicer s 60 člani! Toliko število ustanovni-kov, kakor jih pač ni — to smemo reči — pri nobenem ustanovljenem dru-
Cleveland, O., 4. feb. 1917. — Gosp. urednik! V Vašem listu ima dopis nek John Muc, ki bojda stanuje na 2054 W. 105 str., Cleveland, O. Ta John Muc trdi v svojem dopisu med drugim tudi to-le: "...naši nam postavljeni božji namestniki nimajo u-smiljenja do naših duš, da bi vsaj vsako leto enkrat prišli nas spovedat, vsaj pred Veliko nočjo." S temi besedami hoče ta imenitni John Muc udariti po slovenskih duhovnikih v Clevelandu in sicer popolnoma neopravičeno in ue-osnovano, kakor bomo takoj videli.
1.	Od zapadne ali zahodne strani Clevelanda, kjer stanuje ta John Mufc in njegovi tovariši je s pocestno železnico v slovensko cerkev sv. Vida ali pa sv. I.ovrenca v Xewburghu komaj uro daleč. Vožnja stane tja in nazaj 8 centov. V New Yorku imajo še več ko uro daleč se voziti, da slišijo slovensko pridigo ali da -e spovejo, pa to storijo Slovenci vsako nedeljo, in morajo plačati za železnico 20 centov. Kavno tako se vozijo Slovenci v Chi-cagi po uro daleč in še več do Slovenke cerkve vsako nedeljo, plačajo za
karo najmanj 10 centov, pa se nič ne pritožujejo. Zakaj bi pa vi tega ne torili, ki prebivate na zahodni strani Clevelanda? Pa še nekaj! Kadar so poleti pikniki in izleti ter zabave, pridete iz zapadne strani ne samo do sv. Vida cerkve, ampak greste še eno uro vožnje dalje v Nottingham, pa se vam nič predaleč ne zdi. Samo v cerkev se vaju hitro zdi predaleč.
2.	Ako pa hočete za Veliko noč imeti tam med seboj slovenskega spovednika. je pa zopet vaša sveta dolžnost
zanj pobrigati. Vi vendar ne boste pričakovali, da bi šel duhovnik tam pri vas od vrat do vrat, pa spraševal, če tu morebiti prebivajo Slovenci iij če hočejo iti k spovedi. Kako pa naj ve drugače, kje stanujete? Ako bi vas pa po hišah lovil, bi pa zopet upili, da išče dolarjev. Saj se poznamo. Ampak vi bi morali tako-le storiti! Najprej vprašajte Slovence, če želijo iti za veliko noč blizu doma k spovedi, in ako so za to, bi šli k bližnjemu katoliškemu župniku in prosili, če bi odstopil za en večer in eno jutro cerkev, da bi Slovenci pri slovenskem duhovniku o-pravili ^vojo dolžnost, in ko bi vam on privolil, potem bi prišli k slovenskemu duhovniku in mu izrazili željo, da bf ti Slovenci radi blizu doma šli k spovedi ill da ste v ta namen že najeli cerkev. In slovenski duhovnik bi z veseljem določil dan in uro, in vse bi bilo v redu. Tako delajo po drugih naselbinah, tako delajo vsi, ne samo Slovenci, ki jim je kaj ležeče, da opravijo skupno velikonočno spoved. Samo vi se nočete tega držati,I ampak namesto te pametne poti ste ubrali drugo nespametno pot, pot, ki jo uberejo sovražniki katoliške cerkve — mahnili ste popolnoma neopravičeno po duhovnikih. Sicer vam pa še to lahko povemo, da je nekdaj o veliki noči o-znanil slovaški župnik v cerkvi na za-padu Clevelanda, kamor zahaja precej Slovencev, da pride ta in ta dan slovenski duhovnik spovedovat Slovence
Cleveland, O. — Po navadi se začne dopis s pritožbo, da se "že dolgo ni čulo iz našega mesta '. Tako jaz ne morem pričeti tega dopisa. Pač pa moram pohvaliti dopisnike iz mesta Clevelanda, da se pridno oglašajo. Dopisi so nekak pogovor ljudi po celi naši širni deželi, in mislim, da je precej povsod enako, namreč, da so dopisi, ko dospe list v roke, najpreje prebrani. Tako sem tudi jaz posegel po listu A. Slovencu, kar vedno rad storim, in videl sem tam dopis iz "naše vasi" izpod peresa John Muc-a iz zahodnega dela mesta, ali "West Side". Ko sem prebral, mislil sem si: Ti Muc ti, kaj pa govoriš tako tje v en dan? Saj ne veš okoliščin slovenskih duhovnikov v-Cle velandu, pa jih dolžiš neusmiljenja zato, ker ne pridejo k vam vsaj za Veliko noč, da bi mogli opraviti Vašo dolžnost. — Poslušajte Vi Muc: V Clevelandu so štirje slovenski duhovniki, namreč Rev. Jernej Ponikvar, Rev. Anton Berk, Rev. Pavel Hribar in Rev. John Oman. Vsak izmed teh, uverjen sem, je pripravljen storiti, kar jc v njih moči za vse. Toda kako kaj storiti za ljudi, katerih n£ ve iskati ne tu, ne tam? Slovenci na "West Side" v Clevelandu bi morali spadati k župniji sv. Lovrenca. Ne motim se pa, ako rečem, da jih je prav veliko, ki niti ne vedo1 za to cerkev, dasi je k večjemu komaj 40 minut s karo ijo cerkve. So katoličani, ki pridejo po sto in več milj daleč z vlakom, da opravijo velikonočno dolžnost in so veseli, da jo opravijo. So pa tudi katoličani, ki so jim zakramenti deveta briga, ki ne bi, opravili velikonočne dolžnosti, tudi če bi mu duhovnik prišel na dom. Takih je menda precej pri Vas, drugače bi jim pol ure na kari ne bila zapreka proti njih dušni dolžnosti. Poznani ljudi, ki se vsak dan pripeljejo s karo na delo v tovarni prav blizu cerkve, za k službi božji in za k spovedi pa je "predaleč", "ja tako daleč"! Torej ne neusmiljenost, g. Muc, ampak brezbrižnost je vzrok dušnemu pomanjkanju. A pustimo to na strani. Ako Vam je "predaleč", da bi prišli vsaj parkrat na leto do cerkve, ii kateri bi morali spadati, potem pokličite pa duhovnika v cerkev, v katero zahajate. Zberite se skupaj in dajte samo besedo: v tej cerkvi bomo ta in ta dan pripravljeni in, kot oskrbnik župnije sv. Lovrenca in torej tudi o-skrbnik vaš, .sem Vam na razpolago ponoči in podnevu, vkljub obilemu o-pravilu doma. Samo en dan bi mi bilo nemogoče in to je v soboto, ker takrat ne morem pustiti spovedovanja doma. Vsak drugi dan pa Vam je prost. Povejte mi samo, kje se hočete zbrati in jaz pojdeni sam do ondotnega župnika da uredim vse. Tudi obhajal vas bo-deni, ako bi ondotni župnik ne mogel, in to kakor rano Zjutraj si želite! Vse to sem pripravljen storiti za Vas in veselilo me bode, da ste toliko vestni, da hočete opraviti ^vojo dolžnost. Prugače skoraj ne morete pričakovati, da bi hodil po celem zapadnem delu mesta in iskal ljudi, med tem ko je vendar tako lahko ljudem priti do cerkve. Dobro bi bilo, tega ne oporekam, ako bi bil človek prost, da bi vzel pastirsko palico v roke in šel od hiše do hiše po mestu, povpraševal in poizvedoval po slovenskih družinah, ki so poskrite med drugim narodom, kot izgubljene ovce med tujo čredo. A zakaj so kakor izgubljene? Zato, ker hočejo biti, zato, ker se bojijo na dan, ker lažje tako utečejo vsaki dolžnosti, naj si bodi duševna ali gmotna. Vi pravite, da je tam sto ali okrog sto slovenskih družin. A če bi šel od župnije do župnije ter pregledoval imenike, stavim, da bi jih izmed tistih sto — razven onih, ki so vpisani pri sv. Lovrencu — ne dobil 10 vpisanih v kako faro. Torej čegava je krivda? Ni od tega mesec, kar sem povpraševal od nekaterih župnikov, ako ni v njih župnijah Slovencev. Izvzcmši jedne-ga Slovaka nobeden ni vedel zanje. Toraj čegava je krivda? Najbrže on-dotnih Slovencev. Ako bi kedo za-
nje vedel, poklical bi že duhovnika vsaj parkrat na leto, ki bi jih razumel. Nobenemu Slovencu v Clevelandu ni treba iti k spovedi k neslovenskemu -povedniku. Nobeden ni tako oddaljen od slovenske cerkve, da ne bi mogel priti do nje s par centi za karo. Spo-veduje se tudi po vseh cerkvah zadosti, to se pravi, zadosti priložnosti je dane povsod. V cerkvi sv. Lovrenca je vsako nedeljo spoved nalašč za oddaljene. Ako pa moraš tudi ob nedeljah de lati, ga pa ni slučaja, da bi se človek ne mogel oprostiti vsaj za par nedelj na leto. Ako pa bi v resnici bil tak slučaj, potem pa čimpreje pustite delo in poiščite drugega, tem bolje za Vas. Pa je še drugo. Ako Vas je res sto družin, skličite sejo, naznanite mi, kje naj Vas srečam in kedaj. Izmed sto družin jih je gotovo 50, ki bi se združile za službo božjo. Ako to storite, pomagati sem Vam pripravljen po svo ji moči, da bodete imeli vsaj enkrat na mesec sv. mašo zase in priložnost spre jeti sv. zakramente. Pojdita dva do ljudi in skusite jih dobiti skup za splo šno sejo. Saj so tudi drugi tako začenjali. Fara sv. Lovrenca se je pričela s približno 85—90 družinami. Popred pa so že Newburzani spadali v faro sv. Vida, ki je tako daleč od njih, kakor je sedaj cerkev sv. Lovrenca od Vas. Toraj, g. Muc, ne neusmiljenost je kriva, pač pa nebrižnost. Da ste mi zdravi!	(Rev.) J. J. Oman.
Ameriki in tebi, A. S., želim obilno novih naročnikov.
Naročnik J. S.
La Salle, 111., 5. febr. — Cenjeni g, urednik Am. Slovenca! Prosim, sprejmite nekaj novic iz naše naselbine. Kmalu bode predpustni čas pri kraju; še en par dni in končan je zopet za eno leto. Naši Lasallski fantji so bili v tem času zagotovo preveč boječi, ne vem, kaj je bilo temu vzrok; gotovo zima, ki je tako mrzla, da bi človek zmeraj pri peči stal. Zagotovo, ko pride spomlad, bodo svojo boječ-nost pozabili in se od peči odstranili in v tem času pa pridejo na vrsto tiste lepe slovenske "šmarnice". Le veseli fantje, saj tu v La Sallu jih je zadosti, gotovo si izbere kateri fant katero, da bodemo potem vsi bolj veseli.
Delavske razmere so še dosti po-voljne, samo plača pa še vseeno ni zadostna v tem času, ko je za življenje vse tako drago. Kaj je temu še najbolj vzrok, da je taka draginja? Zagotovo evropejska vojska. Oh, da bi že tudi bilo enkrat konec prelivanja krvi vseh narodov in pa da bi se za-nioglo reči: Mir — mir — mir vsem narodom sveta!
Še nekaj bi rad sporočil, g. urednik, če ne boste kaj nevoljni, ki ne končujem še.
Fara sv. Roka tu v La Sallu priredi fer v korist cerkve, ki bo trajal 3 dni. Pričetek fera bo točno 18. feb., to je drugo nedeljo popoldne ob 4. uri tam doli v Kompovih prostorih na 1. cesti 1026. Vsi ste vljudno povabljeni. Kateri le more, naj pomaga po svoji moči, da bo fer bolje uspel. Vsi crkveni odborniki se trudijo, da bo kaj boljšega za to priskrbljenega, in ravno tako tudi č. gospod župnik.
Vem, da vsem še ni znano. Kaj? Nraše Slov. Katoliško Dramatično in Pevsko Dr. "Slovenija" se lepo pripravlja za uprizoritev dveh iger, namreč prva se bo igrala "Kmet in avtomat". Koj ko se ta konča, se uprizori druga igra, ki se imenuje "Blaga duša". Uloge so bile razdeljene v dobre roke naših pridnih fantov in deklet ter tudi lahko vsi že vnaprej upamo, da bojo obedve igri dobro rešili. Čisti dobiček od te predstave je namenjen za slov. cerkev sv. Roka v La Sallu. — Predstava prve igre se prične točno ob 8. uri zvečer, in to v nedeljo 18. febr. t. 1. Vsi ste povabljeni, da pridete pogledat naše igralce "Slovenije". Za plačilo boste l>a žc še natančneje izvedeli, koliko bo stal vstop, dosti gotovo ne. Zatorej le vsi katoliški možje, žene, fantje in dekleta tisti večer na plan, ne se zmeraj peči tiščati, le malo ven še ta predpust da se še malo razveselite vsi! In potem pride sv. postni čas, bo treba potem pozabiti na veselje, se bo treba za kaj drugega pripraviti, to pa že vsak ve, kaj, če ima le še dobro katoliško srce.
Še nekaj tistemu dopisovalcu v čika-ški "Prosveti", boljše rečeno iPrismodi, je pa boljše, da molči drugokrat o naših dobrih katoliških možeh in č.'g. župniku. Boljše ti je, da pred svojim pragom čisto napraviš, si dosti sme-ten. Toliko za danes.
Sedaj pa pozdrav vsem vernim katoličanom. Vsi za vero in Boga, ker ISog nas rad ima.
11 koncu moje pisave pa želim Ani. Slov., da bi kmalu v vsaki katoliški hiši bil, ti, ki si jako koristen list in katoliški, zato bi želel, da bi v vsaki naši hiši bil.	Poročevalec.
Stambaugh, Mich., 5. feb. — Cenjeno uredništvo A. S.! Tu Vam pošljem 2 dolarja za leto 1917. in Vas prosim, pošljite mi atlas.
Zimsko vreme imamo tukaj precej mrzlo; najlepše je pri peči sedeti in "fajfo" kaditi. In dela se precej dobro, ali draginja je taka, da kar človek zasluži, mora vse dati v "štor" in za drva, pa še dobiti se ne morejo tukaj.
Zdaj pa pozdravljam vse Slovence v
Drobiž iz slovenskih listov.
Cleveland, O. — Velika nesreča se je pripetila tukaj dne 27. jan. Na progi pocestne železnice na zapadni strani mesta sta trčili vkup dve kari. Nesreča je zahtevala 4 mrtve in 18 ranjenih. Žalibog so bili pri tej nesreči prizadeti tudi naši rojaki, in sicer: John Schaffer, doma iz Kočevja na Kranjskem, je popolnoma zgorel in Jožef Verderber, 30 let star, je zadobil nevarne rane in je bil prepeljan v St. John-bolnišnico. — Umrli sta: Mary Škoda, 26 let stara, zapušča možu tri otroke, in Rose Ogrinc, 19 let stara, zapušča moža in sorodnike. — V New-btirgu sta umrla: John Jurglič, zapušča ženo in otroke, ter Frank Mišmaš, 36 let star, član K. S. K. J., zapušča ženo in četvero otrok.
Calumet, Mich. — John Jadrič ml. in Geo. Ilenich sta bila aretovana radi tega, ker nista skrbela za svoje žene ozir. otroke. Oba mlada moža sta sicer sinova slovenskih starišev, a sta se že v zgodnji mladosti odtujila svojemu narodu in sta poročila drugorod-ne dekleta. Da življenje pri taki mešanici kot je bila ravno v teh dveh slučajih, ne more biti najlepše, je vsakemu trezno mislečemu rojaku očividno. Da sta pustila -svoje žene na cedilu in pobegnila, jima res ni v nikakovo čast, a kdo je pa kriv njihovega žalostnega stanja bolj kot ona dva sama? Slovenski stariši, pazite na svoje sinove in hčere, posebno kadar so že odrasli; glejte s kom da občujejo in ako vidite, da družbi, v katero zahajajo, ni niti našega naroda in potem morda še povrhu drugoverska, posvarite jih in poka-
žite jim posledice, katere lahko n; nejo iz takih zvez, na zgoraj ome. nih dveh slučajih. — "Slov. Novice'
Milwaukee, Wis. — Neprijeten si čaj za naselbino se je dogodil dne 2, jan. zvečer v salunu na 1st Ave in Mineral St., ko je rojak John Keber zadal z nožem znatno poškodbo "Ajri-šu" Roy Wisemanu. Slednji je udaril Kebra brez povoda in ta je rabil nož, da vrne "posojilo". Pri zaslišbi je sodnik Page določil jamščino $500 za rojaka Kebra. Obravnava je odložena na poznejši čas, da se tako omogoči ranjencu prisostvovanje. — Skrajni čas bi že bil, da bi srboriti rojaki-n hali hladiti svojo jezo z noži in vrči? ter pred tem malo pomislili na slabe posledice! — "Slovenija".
3*
Delo človeškega srca.
Če je človek star 71 let, mu je srce udarilo 2 in pol milijardkrat: kajti srce udari v eni minuti 70krat, v eni uri 4200krat in v enem letu 36,792,000krat. Z vsakim udarcem vrže srce iz sebe po životu 100 gramov krvi, v eni uri torej 420 litrov. Kri se tekom enega dne vrne v srce 360krat. Kri napravi na dan v človeku pot, ki je dolga 12 in pol kilometra, v 70. letih pa pot 270,-000 km. Ta pot je tako velika, da bi prišel po njej okoli in okoli zemlje šestkrat.
Nezgorljiv les.
Les napravijo nezgorljiv s tem, da mu pod visokim pritiskom vtisnejo solne raztopljine. S tem se zunanjost lesa in njegove druge lastnosti ne iz-premene. Ako pride tak les v dotiko z ognjem, se začno soli v lesu topiti, s čimer se zrak odstranja in se kmalu plamen zaduši.


Severov Almanah za Slovence
za leto 1917 je sedaj gotov. Vpražajte vašega lekarnarja zanj, dobite ga zastonj. Ako ga on nima, pišite nam.
Kašelj
je navadno eden najbolj nadležnih pojavov vnetja sapnika, krčevite davice In influence. Da ustavite ta kašelj in da splošno odpomorete bolezni, vživajt«
Severa's Gothard Oil
(Severovo Gothard-sko Olje) je domač liniment za omejitev bolečin, ki nastanejo vsled prehlada, revmatizma ln vnetja. Cena: 25 in 50 centov.
1
SEVERA'S I BALSAM FOR LUNGS 3
(SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA).
Otroci, kakor tudi odraščeni smejo vživati to zdravilo, da, celo najmanjši otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrote. Rabite je proti kašlju, prehladu, hripavosti, pri ne-difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kašlju, krčevitem kašlju in kašlju sploh, kakor tudi pri influenci.
Cena: 25 in 50 centov.
Vprašajte za Severova Zdravila v vaši lekarni. Izognite se ponaredb, s te: i da vedno zahtevate pristna Severova zdravila. Ako jih ne morete dobiti v vaši lekarni.
Jih i
L
jih naročite naravnost od
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
A. Nemanich, St.	A. Nemanich, Jr.
Chicago Phone JŽ575
A. Nemanich & Son
J3JLN2Z Real Estate Insurance Loans Renting
V lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.

Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po

in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stock*. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše.
Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah.
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priueenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA- Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širora Amerike dokacuja-jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi «mel biti nobeden naseljenac. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y.
5
—	Priznanje slov. vojakom. Cesar je izdal sledeče povelje:
"Uvažuje odlično hrabro in smrtno-pogumno zadržanje 20ga lovskega ba-.tflaljonataljona ter njegov vnetovdani, ' 'požrtvovalni in vzgledni nastop v bojih od 11. do 13. januja 1915, mu izrekam svoje popolno priznanje.
Pošiljam vrlemu bataljonu Svojo zahvalo in Svoj pozdrav.
Na Dunaju, Dne S. dec. 1916.
Karol m. p."
"Slovenski Narod" dostavlja k temu:
Zopet beležimo s ponosom novo odlikovanje slovenskih vojakov. Kot prve čete v svoji slavni armadi se je spomnil cesar Karol, ko je zasedel prestol svojih dedov, slovenskega pešpol-ka št. 17. Drugo njegovo javno priznanje, izraženo zopet v lastnoročnem Najvišjem pismu, velja 20. lovskemu bataljonu — in zopet je karakteristično, da je ta junaška četa, kateri pošilja viteški vladar svojo zahvalo in svoje pozdrave, slovenska. Lovci 20. bataljona so primorski lovci. Dopolnilni okraj je Trst in Slovenci tvorijo v bataljonu veliko večino. Pred izbruhom vojne se je nahajal bataljon s svojim štabom v Korminu. Sedaj se nahaja njega dopolnilno poveljstvo v nekem zgornještajerskem trgu.
20. lovski bataljon je bil ustanovljen leta 1849. Ima pa že slavno zgodovino. V prusko-avstrijski vojni se je požrtvovalno boril pri Kraljevem Gradcu (na Češkem) in 3. junij 1866 je časten dam bataljonske zgodovine>
V sedanji vojni so pokazali primorski Slovenci svoje izredne vojaške vrline baš najbolj v tem slavnem bataljonu, katerega tako izredno odlikovanje jim bo v največji ponos in zadoščenje. Njim in vsemu narodu.
—	Iz Mirne na Dolenjskem. Od nas se v javnosti pač malokdaj kaj sliši. Pravde so jenjale, ker je sedanji župnik jako mirna in odlična oseba. .Imamo prav mnogo pribežnikov, večina iz Dornberga pri Gorici. Reveži so. Tu je tudi nad 500 ruskih vjetnikov, 120 parov trenskih konj in nad 200 vojakov. Sekajo lesovje v graščinskem gozdu. Po prijazni vasici je tedaj vse živo, hlevi polni živine. Seveda tudi neznosna draginja. Trgovcem že pojema bpsednjak o vzrokih za navijanje cen. Kmalu že ne zadostuje kupnina enega telička za par šolarčkovih čevelj čkov. Kart za sladkor, dovolj, ali sladkorja nič, ne kave, me cikorije, ne olja, še prav posebno pa nič petroleja, ali saj nihče ga ne proda samo za denar, I marveč poleg še jačkov, pšenice, špe-! ha itd. Govori se, da so našli v zidanici nekega trgovca skritega mnogo | sladkorja in petroleja. Petrolej je pre- j nesel v steljo in ker ga kljub temu ni hotel prodati, da so mu ga vaški fantje dvakrat zvalili na cesto in pustili so
mu ga končno prikazen.
v potok. Zelo redka
—	Smrtna kosa. V Št. Juriju pod Kumom je umrla gospa Fani Pečnik,! rojena Stopar, nadučiteljeva soproga' v cvetoči dobi 22 let. Ranjko so pre- j Peljali v martno pri Litiji, kjer je bil 12. decembra pogreb.
V	tržaški mestni bolnišnici je umrl Slavoj Škerlj, znan vrl delavec organizacije narodnega delavstva v Trstu in
■ •Ljubljani. Trudil se je in boril ter j %loval, kjer je mogel in kolikor je mogel, živel v načrtih in ves gorel za blagor slovenskega delavca. Segal je tudi na polja, na katerih mu je manj-Predpogojev za delovanje, nazadnje pa se je povrnil k svojemu krojaškemu Poslu. Po kratki bolezni se je rešil življenja, ki mu je le malokdaj kazalo Prijazno lice.
V	begunskem taboru v Wagni pri Upnici na Štajerskem je umrl Ivan Kancler, posestnik in trgovec iz Solkana pri Gorici.
—	Poset. Deželni predsednik grof Attems je posetil 11. decembra ljubljansko prvo gimnazijo v spremstvu deželnega šolskega nadzornika dr.' Bez iaka ter prisostvoval pouku v vseh r»4redih zavoda.
—	Ljudskošolske vesti. Učiteljska •diulidatinja Frančiška Baraga je na-'^Ačcna za suplentinjo na Brezjah.
Matija I.avrcnčič, nadučitelj v Št. ^etru pri Gorici, je dobil suplcntsko "'esto na šestrazredni ljudski šoli na Viču.
—	Zboljšanje učiteljskih plač in pokojnin. Korespondenčni urad poroča, ''a so se učnim močem srednjih in nič
državnih učnih zavodov enkratni "'ačilni izboljški, dovoljeni lani, pridali spet za eno leto.
—	Požar. Posestniku Matiji Gešlju v Dobliču pri Črnomlju je zgorelo po-s'°Pje, seno in slama; škode je nad "taO kron.
. ^ Dopisovanje z vojnimi vjetniki v
Oskrbovalni komite Rdečega • riža vojne vjetnike naznanja na-
slednje: Neki častnik iz Perovska, o-koliš Syr-Darja (v osrednji Aziji), je pisal svoji družini, da se v smislu neke nove odredbe beseda "Turkestan" ne sme več rabiti pri naslovih na vojne vjetnike in da se takšne korespondence eventuelno uničijo. Uradnega potrdila o tem še ni, vsekakor pa se že sedaj priporoča, da se mesto označbe "generalna gubernija Turkestan" rabita raje označbi "okrožje" oziroma "provinca", in sicer: za kraje Kasa-linsk, Perovsk, Turkestan, Avlje-Ata, taborišče Trojki, Taškent, Petro-Alek-Darja; za kraje Aleksandrovsk, Fort Krasnovodsk, Kisil-Arvat, Čikišljar, Ak-Tepinsk, Seras... označba: Merv; Tedsen, Seras... označba: Transkas-piško okrožje; za kraje: Buhara, Ka-gan, Čardčui označba: provinca Buhara; za kraje Hodshen, Golodnaja, Step, Džisak, Kata Kurgan, Samarkand, Ura-Tjuba, Černajev označba; Samarkandsko okrožje; za kraje Kokand, Skobelev, Namangan, Andišan, Oš označba; Fergansko okrožje; za kraje Kopal, Pišpek, Vjernyj označba; Sjemirječensko okrožje. Glede označbe mesta Turkestan se ni nič omenilo; bržkone se nanaša prepoved samo na "generalno gubernijo Turkestan".
—	Zlobni ljudje. "Slov. Narod" v Ljubljani piše: Minule dni je neka stro jepiska iskala potom dunajskih listov službo in sedaj res dobila pismeno ponudbo od tukaj. Tvrdka je napovedala svoje ime, a ne stajališča. Ofert bi imela strojepiska poslati na poštno-ležeče. Mesto, da bi se bila oferenti-nja pismeno dogovorila, se je rajši pripeljala semkaj osebno, a zaman iskala po mestu dotične tvrdke — bila je fingirana. V tem resnem času na ta način spraviti človeka, ki išče službe iz druge dežele, na daljno pot, to ni več šala, to je že naravnost zlob-nost, pobalinstvo. Dekleta, ki iščejo po inseratih služb, naj bodo pa tudi previdne, da ne bodo prišle v škodo, ali da se z njimi ne zgodi še kaj drugega. Tvrdka, katera išče kako moč, bode mogoče za prve informacije hotela imeti pismo na poštno ležeče, potem bode pa vsekako dala svoj polni naslov. Predstavit naj se pridejo šele, do dobe odgovor od tvrdke polnega naslova, sicer pa s pismom v koš ali pa varnostni oblasti.
—	Prijatelj ljudstva. Ob smrti dvornega svetnika Fr. Hubada pišejo iz I-drije: Smrt tega odličnega slovenskega šolnika nas je globoko pretresla. Saj si je pokojni Hubad pridobil mnogo zaslug za podržavljenje naše realke. Bil je našemu zavodu zaščitnik in pospeševalec, kakršnega še nismo imeli razen njega. Vsako leto je prihajal v naše mesto in se je med nami počutil čisto domačega. Slava njegovemu spominu 1
—	Prepoved. Deželna vlada za Kranjsko je prepovedala z razpisom z dne 7. decembra vsem kavarnam in sploh gostilniškim in krčmarskim o-bratom v območju deželnega stolnega mesta Ljubljane — izvzemši edinole izkuhe — dajanje mleka (naravnega, kondenziranega ali suhega) gostom ter uporabo mleka za izdelavo pijač in dajanje takih pijač gostom v času od 12. ure ponoči do 5. ure zjutraj, nadalje od 10. ure dopoldne do 8. ure zvečer in od 10. ure zvečer do 12. ure ponoči. Dajanje mleka gostom, uporaba mleka za izdelovanje pijač in dajanje takih pijač gostom je dovoljeno torej le v času od 5. ure zjutraj do 10. ure dopoldne in od 8. do 10. ure zvečer. Ta na-redba je stopila z 11. decembrom v veljavo, in sicer zaeno z določilom ministrske naredbe z dne 24. novembra, glasom katere je gostilniškim in krčmarskim obratom dovoljeno prodajati kuhana kavo, bodisi samo ali mešano v lokalu in čez ulico le v istem času, to je od 5. ure zjutraj do 10. ure dopbl-dne in od 8. ure do 10. ure zvečer. Prestopki se bodo strogo kaznovali.
—	Obsojen je bil kantiner ljubljanske topničarske vojašnice Krištof na 5 let težke ječe radi krvosramnosti.
—	Kurji tat na varnem. Eno minulih noči je zasačil v Ljubljani užitnin-ski paznik moškega, ki je hotel vtihotapiti v mesto 4 kokoši in petelina. Paznik mu je živali odvzel in naznanil stvar policiji. Naslednji dan ise je zglasil na policiji dotični moški in zahteval živali. Tedaj si ga je pa policija bližje ogledala in dognala v njem nevarnega kurjega tatu. Mož je kradel kradel v Savljah in Zgornji Šiški; v njegovem stanovanju so našli tudi več ukradenega usnja.
—	Iz seje aprovizačnega odseka v Ljubljani. Vnovič se naroči, naj se takoj store vsi potrebni koraki, da na kolodvorih konfi$cirane stvari dobi mestna aprovizacija. — Člani odseka so se pritoževali, da se še ničesar ni ukrenilo, da bi se izvoz iz Ljubljane nadziral. — Moke za kuho dobe trgovci toliko, da se bo razdeljevalo po pol kile bele moke na karto, Naroči se, da naj občina nastopi za to, da dobi
Ljubljana toliko količino moke, kolikor pride na osebo v Gradcu in na Dunaju. — Občina je dobila zopet 14 vagonov krompirja, ki se je te dni prodajal. Uredi se nekaj novih prodajaln za podrobno prodajo. Krompirja je dovolj in se bo prodajal tudi po 10 kg. — Oglasilo se je okoli 60 strank, ki žele, naj jim občina, preskrbi prašiče. Ta akcija se bo nadaljevala. Odobri se, da mesarji ne smejo špeha prodajati s kožo. Na klavnici bo magistrat-ni uradnik od 9. do 11. ure dopoldne in od 9. do 11. ure dopoldne in od 4. do 6. ure popoldne nadzoroval tehtanje špeha. Izid bo zapisan. Mesar bo smel prodajati na karte po pol kg špeha in se bo moral izkazati z njimi. Tako bo mogoča kontrola nad prodanim in neprodanim špehom. Mesarji morajo imeti vidno napisane prave maksimalne cene; kdor bi špeh prodajal dražje, bo kaznovan, ako se ga naznani. Občinski svetnik Lilleg je naznanil mesarja Zajca, da je prodajal špeh preko maksimalnih cen. Obsodba 50 K. Mestna občina bo od mesarjev za nižje sloje prevzela nekaj masti. Proti temu se je poudarjalo, da naj občina to preskrbi v lastni režiji. upan odgovori: Mestna občina ni za to, da bi s svojimi sredstvi za vse skrbela, skrb za to bi morala imeti država. Kristan bo poizkusil z 20 prašiči in če bo njegov izid ugoden, bo poročal občini. Samo pa tega ne moremo poskusiti. Poudarjalo se je na to, da bi bilo revnejšim slojem že znatno pomagano, če bi se občini posrečila kaka kalkulacija, po kateri bi mogla revnejšim slojem prodajati špeh pod maksimalno ceno. — Prečita se poročilo urada o pritožbah. Nekaj slučajev se zopet odda državnemu pravdništvu. Na anonimne ovadbe se ne bo oziralo. — Predsednik dr. Tril-ler poroča, da je zopet prišla želja, naj bi se odsek pomnožil z nekaterimi konsumenti. Vršilo se je glasovanje o tem, naj bi bili poklicani v odsek štirje delavci. Predlog je bil odklonjen. Zanj sta glasovala zastopnika SI. Ljudske Stranke in socialdemokra-tični zastopnik. — Predsednik aprovizačnega odseka dr. Triller je naznanil da mu je deželni glavar dr. Šusteršič obljubil, da bo pri predsedniku preskr-bovalnega urada Kocksteinu posredoval v korist aprovizacije Ljubljane.
ŠTAJARSKO
...... —
—	Iz šoštanjskega okraja. Kakor smo izvedeli iz gotovega vira, se baje namerava v našem okraju zasesti neko mesto definitivnega učitelja nado ko mesto definitivnega učitelja defini-tivno s suplentinjo,, ki ga nadomešča za časa vojne. Zgodilo bi se naj to brez vsakega razpisa — torej popolnoma nepostavnim potom. No, dotične osebe, ki se tako trudijo to doseči, so, žalžal, pač prav slabo informirane o šolskih postavah. Sicer na tej šoli itak ni nobeno mesto prazno; vse učiteljske moči, razun nadučitelja, so defini-tivno nastavljene. Če bi se res na ta nepostaven način zasedla najboljša me sta, ki bode pa potem z našimi učitelji-vojaki, ki se vrnejo?! Oni bi bili tako na vsak način prikrajšani in na nje bi se moralo vendar v prvi vrsti ozirati. Njim gredo najboljša mesta!
—	Odlikovanje. Za hrabrost oziroma zvesto službovanje so odlikovani štabni čolnar Matija Kos z malo srebrno, topniški inštruktor Fran Cvet-nič in orožarski mojster Anton Eini-cher z železnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. Prva dva sta Krašovca, slednji pa Celjan.
ko rad bi Vam, g. ravnatelj, pisal o svojih doživljajih in vtisih v Nišu, a žal, to se ne sme zgoditi; po vojni Vam izročim svojo "Dnevno knjigo", ki jo boste lahko porabili za mnoge podlitske v časopisih. Veseli me slišati, da se Vam kljub vojne hrane še dobro godi in da doprinašate potrpežljivo težke in hude vojne čase. Bog Vas čuvaj tudi od zgoraj! Končno Vam še omenim, da tukaj pijemo ognjena južna vina po 1.20 lir liter. Sprejmite moje srčne pozdrave!" Poročilo je bilo oddano v Muro Lucano 10. oktobra in je došlo naslovljencu v roke 30. novembra. Rabilo je tedaj do cilja 50 dni.
—	Goriška učiteljišča. Namestnik baron Fries-Skene je poveril vodstvo zaposlovalnih tečajev goriških učiteljišč v Trstu profesorju goriške sloven gimnazije dr. Karlu Pirjevcu.
—	Ranjen na bojišču. Glavni urednik in izdajatelj "Polaer Tagblatta" rezervni stotnik Hugo Dudek je bil na bojišču težko ranjen in se nahaja sedaj v nekem ogrskem kopališču.
—	Za goriške begunce. Vodstvo zaposlovalnih tečajev goriških učiteljišč v Ljubljani je prejelo za porazdelitev med siromašne begunske gojence in gojenke 500 K od Antona .Štreklja, ravnatelja deželne kmetijske šole v Gorici ter poljedelskega učitelja na goriškem učiteljišču (sedaj pri c. kr. prehranilnem uradu v Knittel-feldu) enoliko svoto 500 K kot dar učne nagrade in od Posredovalnice za goriške begunce v Ljubljani.
Častniki c. kr. domobranskega poljskega topništva št. 22 so se tudi spomnili goriških beguncev. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani je prejela znesek 141 K in obenem sledeči dopis: "Potom vojnopoštne nakaznice se Vam usojam sočasno poslati znesek 141 K, ki smo ga nabrali spodaj navedeni gospodje za goriške begunce, spomin gostoljubnosti in lepih dni, ki jih je c. kr. domobransko poljsko.topništvo, divizija št. 32 preživela na Krasu. i. Sledi več vasi ter imena in zneski darovalcev.) Prosim, da razdelite denar po možnosti med izgnance prej navedenih vasi. Častniki, ki se nahajajo s početka vojne na bojišču in ki so imeli priliko priti v dotiko z raznovrstnimi ljudmi, trdijo, da niso bili nikjer tako gostoljubno postreženi in sprejeti, kot pri našem ljudstvu na Krasu. In ti častniki so skoro vsi tujega rodu. Dne 1. decembra 1916. Fr. Gorkič, c. kr. nadporočnik, L. I. Kn. R. 22."
V spomin pokojnega Jožefa Mah-niča iz Grahovega brda pri Sežani je v korist goriškim beguncem nabral župan Fran Štolfa v Sežani med družbo županov, podžupanov in drugih 60 K in poslal Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani.
Kranjska hranilnica v Ljubljani je naklonila Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani znesek 500 K v podporo nesrečnim goriškim beguncem.
r
PRIMORSKO.
—Neresnična vest. O goriškem odvetniškem kandidatu dr. Goljevščku se je bila raznesla vest, da je padel na kraškem bojišču. Vest ni resnična. Dr. Goljevšček se nahaja še vedno zdrav na bojišču.
— Iz srbskega vjetnišlva v Italiji. Znano je, da se nahaja komenski rojak podpolkovnik Friderik Kovačič ("Ivanov") v srbskem vjetništvu v Italiji. Svojcčasno je bil v Srbiji ranjen v boju proti Srbom in tako je prišel v vjetništvo. Srbi so ga spravili v Niš in od tam kasneje v Italijo, in sicer v Muro Lucano, v provinciji Po-tenza ,na otoku Asinara. Tain se nahaja več avstrijskih vojakov in med njimi tudi komenski učitelj Adam Sar-dič, ki je iz Proseka doma. Podpolkovnik Kovačič se je že večkrat oglasil iz vjetništva, dopisujoč Antonu Le-banu, šolskemu ravnatelju v pokoju v Komnu na Krasu. Večina teh poročil je bilo objavljenih v tržaški "Edinosti. S temi poročili je prišel podpolkovnik v stik s svojimi prijatelji in znanci ter se je zopet oživelo staro pri jateljstvo. Te dni je podpolkovnik zopet pisal Lebanu. Omenja med drugim: "Srčna hvala za Vaše ljube dopisnice in za pismena poročila! Zal, da je odgovarjati težko, ker rabi pismo ali dopisnica do Vas 4—6 tednov in baš toliko časa nazaj. Nam se tukaj prav dobro godi, časi izlakotenja in črevesnih šibkosti so popolnoma minuli in se tukaj dobro ohranjamo. Ka-
"HALO, LUBLIN!"
Neki ranjeni honvedski poročnik, ki je po nekem boju pregledoval s polovico stotnije ozemlje, piše v "Pester I.loydu":
Ko preiskujemo približno poldrugo uro ozemlje, pustim ljudi, ki so veliko trpeli, nekaj časa počivati. Vsak se je vlegel kjer je ravno stal; sam sedem ne neko deblo, in položim sabljo čez kolena. Kar zapazim, da kakih 400 korakov oddaljeni desetnik L. — zelo iznajdljiv, zvit in hraber dečko, ustane in maha z obema rokama, da me opozori. Dozdaj še kot častnik nisem doživel, da bi me bil kak desetnik klical z vpognjenim kazalcem in sem zato prvi hip mislil, da se motim, a ker le ni odnehal, vzamem tri može in korakam k njemu. Ko smo se mu do 40 korakov približali, je zopet dajal znamenja; obe roki je na usta položil in pričel po prstih hoditi; s tem nas je hotel opozoriti, naj se mu tiho približamo.
Priplazimo se k njemu: na prstih nam pride nasproti in javi, da je čul, ko se je komaj na tla vlegel, besede, glasove, dasi ni nič videl; razumel je zgolj besedo: Halo! Ko se je tiho dvignil, da vidi odkod da glas prihaja, ni ničesar več čul, ko se je pa zopet vlegel, je zopet čul: Halo! Nato mi je s prsti migal, naj se približam. Vležem se na naznačeni prostor in čujem takoj zamolklo, a le jasno: Halo, halo
---halo Lublin! Halo Lublin!
Medtem ruska kletev in zopet "halo Lublin".
Počasi ustanem; nekaj korakov pred seboj zagledam — kupe repe ali krompirja, ki leže po 100 korakov eden od drugega oddaljeni. Ko odstranim mali grm poleg kupa, zagledam mala, lesena vrata in v zemljo vdelane stopnice. - Pred odprtino postavim štiri može z nasajenimi bajoneti; trije prestrašeni obrazi strme v nas. Mojemu prijaznemu vabilu, naj gredo vun, so se z ozirom na štiri bajonete takoj od zvali in trije ruski kmetje so se umaknili iz prostora, kjer se je nahajal podzemski prostor z vojnim telefonskim aparatom.
Trije kmetje so bili en častnik ru skega generalnega štaba in dva pod
častnika brzojavnega oddelka, ki so jih Rusi ob umikanju pustili, da obveščajo ruski zborni glavni stan o prodiranju in o moči naše armade.
Največji jermen.
Največji jermen na svetu so nedavno začeli rabiti pri gonilnem strojnem kolesu v nekem avstrijskem plavžu. Jermen je 63 m dolg in 1:10 m širok, prenaša\2650 konjskih sil in se vrti s hitrico 28 m v vsaki sekundi. Za ta jermen so porabili sredine 620 vdovskih kož, ki so zlepljene v štirikratni debelini. Jermen je še preparfran, da je za vodo in paro neobčutljiv.
Pozor, Rojaki
Svojim znancem in prijateljem na-znanjam, da sem otvoril svojo
novo gostilno
kjer boste vedno najbolj postreženi z najboljšo domačo in importirano pijačo in dišečimi smodkami.
John Horvati)
N. W. Phone. Corner N. Chicago in Jackson Sts., JOLIET, ILL.
Slovencem iti Hrvatom
naznanjujemo, da izdelujemo in predajamo fine cigare:
-Lutra 10c-
Minikin 5c Mike's Best 5c
Michael Kochevar,
Chicago^ Phone 1689-L Northwestern Phone 809
1208 N. Scott St.
JOLIET, ILL,
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 125'
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Foom
VALENTIN FAJNIK, JR.
BILLIARD PARLOR
Tržim fine smodke in vse vrste duhan.
DOBRODOŠLI! 402 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL
Tajnik društva sv. Družine v Rockdalu. Kdor hoče pristopiti naj se zglasi pri meni.
Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO.
Primeni dobite vsako reč 20 odato ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem *amo jamče-no blago. Popravljam vse vrste amerikanske in starokraj-ske ure in zlatnino za vsako delo jamčim.
SLOVENCI in HRVATI p celi Ameriki.
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni kaj bi radi pa vam poiljem ceno. Vsaka reč vas koita 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
901 N. Hickory St.	JOLIET, ILL.
I0SIP l/LEPEC
%J Javni Notar l\z lOlet. skušnjo
izdeluje vse prawio in postavnoveljavne listine vse slučaje. Co vara kdo plačo garnišira; če potrebuje otrok certifikat za delo; če imate kako drutto stvar za urediti tukiO ali v stari domovini ne obrnite na mene 1006N.Chicago St., Joliet, 111.
Antonija Rifel
izkušena in diplomirana
BABICA
907 N Hickory St. Joliet. Chicago Phone 1617-W
Profesional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cut
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
Vaše obleke pošljite gladiti in čistiti k ROYAL CLEANERS AND DYERS 604 Collins St., Joliet — Chi. tel. 258».
1. BERZAK & CO. Dopeljemo na dom v zavitku brez vsake gube.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
JOSEPH ZUPANČIČ
Stara slovenska goRtilna
1121 E. S. Grand Ave., Springfield, 111.
Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošli!
Prejema raznovrstne denarne tlop ter pošilja denar na vse dele svtta.
Kapital in preostanek (300,000,011
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vs«-» lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia trdi les, lath, cederne stebre, desk iS šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ull«f blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s* pri nas in oglej si našo zalogo! Mi t# bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. JT. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vofl« DES PLAINES IN CLINTON STi,
IHJHLIES
*«au3PM0!I 3 fl«%ALCOHGUi;f;,
a-r::hteric;
sfcj
Dr. Richter's Pain Expelltr
zoper rermatl-zem in trganje bolečine in o-trpnelost členkov in mišic.
Pravo zdravilo Je v zavoju, kakorčnega vidite na sliki.
Zavrniti vsak zavoj, ki ni'zapečaten s An hor Trade Mark.
25c in 50c vseh lekarnah ali pa piSite ponj naravnost na
FiflJcMir
r & co. 74-80 Wash* M ington Street ^ New York.
Garmey. Wood & LennoB
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino katt«'
fornijsko vino, dobro žganje in tritoft
\
najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki prem**
TELEFON 7612.
1012 K. Broadway JOLIET, ILL
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol Veta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$150
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and t be Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLO VEN IC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-Amcrican Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
11. feb.	Nedelja	Deziderij; Adolf.
12. "	Pondeljek Eulalija.	
13. "	Torek	Katarina de R.
14. "	Sreda	Valentin, muč.
15. "	Četrtek	Faustin in Jov.
16. "	Petek	Julijana; Onesini.
17. "	Sobota	Silvin, Konštan.
DRUGA PREDPEPELNIČNA NEDELJA.
Tvoja duša naj se ne sramuje govoriti resnice.
(Ecclus. IV. 24.)
V-aka spoved mora biti popolna, odkritosrčna in jasna. Da je spoved popolna, se mora človek spovedati vseh smrtnih grehov, kolikor se jih spomni; povedati mora tudi število smrtnih grehov in npovedati okoliščine, katere narede iz malega greha velikega. Spoved mora biti jasna, to se pravi, da se mora grehe prav imenovati, pove-^ dati jih po vrsti in tako, da spovednik razume. Spoved mora biti odkritosrčna, povedati se morajo grehi tako, kakor jih sami spoznamo in vemo, da smo krivi pred Rogom, ne da bi kaj zamolčali ali olepšavah.
Naš Zveličar Jezus Kristus sam je zapovedal, da se moramo grehov spovedati. Po svoji smrti je stal sredi med svojimi učenci, dihnil v nje in rekel: Prejmite svetega duha; katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni; katerim bote grehe zadržali, so jim zadržani.
Gotova stvar je, da je dal Jezus dvojno oblast: ^rehe odpuščati in zadržati. Vsak apostol je moral sam presoditi vsakega posameznika, če je vreden odpuščanja ali ne. Vsakemu odpustiti grehe bi bilo neumno, kakor vsakemu jih zadržati; tudi duhovnik mora presoditi.
Vsakdo mora imeti gotov vzrok, da odloči kako stvar; obsoditi brez \ zroka bi bilo krivično.
Duhovnik pa ne more soditi, kakoš-no je grešnikovo stanje, če ne pozna njegovega življenja. To vsakdo razume.
Samo ena pot je, po kateri grešnik •seznani spovednika s svojim življenjem; to je, da mu razodene svoje urehe. Spovednik jih sam ne pozna, druge pa ne more. Zato nujra biti grešnik priča, tožnik in obtoženec.
Ker je Kristus zapovedal ljudem, da se morajo spovedati grehov apostolom, je dal apostolom tudi oblast grehe odpuščati in zadrževati.
Če bi Kristus ne bil dal zapovedi, da »e moramo grehov obtožiti, bi nikdo ne bil mogel vpeljati te navade. Če bi bil kdo drugi začel spoved, bi bili
gotovo kaj slišali o njem, ker taka stvar se ne pozabi tako hitro.
Spoved je torej Bog zapovedal.
H komu se gre k spovedi? K človeku, kateri pozna človeško slabost po tem, kar sliši; k človeku, kateri je sam slab in gre sam k spovedi. Duhovniku moramo pripoznati svoje grehe, kateri tem bolj opravi svojo službo, čimbolj posnema Kristusa v Njegovi ponižnosti, spominjajoč se Njegovih besedi: Večje veselje je v nebesih nad enim grešnikom, kateri dela pokoro, kakor nad devetindevetdeseterimi pravičnimi, ki pokore ne potrebujejo. Čim globokejša je rana, tem lepše je treba z njo ravnati.
Grehe se mora povedati spovedniku, ki jih takoj pozabi in jih ne bo nikomur pravil, niti potem ne, ko je grešnik vmrl. Pod nobenim pogojem ne sme duhovnik povedati, kaj se je kdo spovedal.
Grehi se morajo povedati enemu spo vedniku. Kaj če bi se vsakdo moral spovedodati tukaj vpričo cele fare? Jaz bi se raje v zemljo vdrl, bo morda kdo rekel. Kaj, če bi bil Kristus rekel, da ne bo nikomur greha odpustil, če se javno ne spove? Kaj si toraj izvoliš, povedati grehe enemu, ali da bodo nekoč očitni pred celim svetom Prišel bo dan, ko bo vsak nespovedan greh znan ne eni fari, ampak celemu svetu. Pa ne samo ljudem, ampak tudi angeljem in hudobnim duhovom. Potem pa bodo rekli: Gore padite na nas, hribi pokrite nas.
Mnogi pravijo, da ne marajo spovedi. Predno bodo vmrli, pravijo, da se bodo že spovedali. Kaj pa ima človek od odlašanja? Odlašanje pelje samo k božjeropnim spovedim in obhajilom in nemit4li vesti. Nekoč boš moral vse to sprevideti in priznati s polnim ime nora in številom. Treba bo povedati, da je grešnik vse to zamolčal pri spovedi. Kaj si pridobiš z odlašanjem?
Spoved bo tudi veliko lažja, če človek pomisli, kake sadove prinaša dobra spoved.
Kdor opravi svojo spoved odkrito-srčnon, za tistega je spovednik pravi dušni oče, kateri sočustvuje znjim, tolaži in vodi, kateremu se lahko pove, kar bi ne zaupal niti svoji materi ali očetu.
Odkritosrčen grešnik bo našel v spo vednici svojega učitelja, kateri bo razpršil njegove dvome, pokazal pravo pot in dal pomoč za pravo in sveto življenje.
Našel bo v spovednici zdravnika, kateri mu bo pokazal vse rane brez izjeme, kateri ima moč, da jih ozdravi. Kdo bi ne pokazal zdravniku vse svoje rane, ko bi vedel, da jih zdravnik gotovo ozdravi!
Grešnik najde v spovednici sodnika, kateri ima moč, da ga lahko oprosti v imenu presv. Trojice, katero je raz-žalil, v imenu Jezusa Kristusa, ki je vmrl za grešnike, z močjo Njegove krvi, ki je bila za nas prelita. Če sod-nija oprosti krivičnika, nima ta nikoli miru. Tudi, če ga imajo ljudje za nedolžnega, ne bo imel miru. Če te pa ta sodnik oprosti, o katerem smo govorili, si prost in nedolžen. Kdo je gotov, da ga bo ta sodnik oprostil? Gotovo ne tisti, ki je zvit in se vedno opravičuje, kateri se zna braniti, ampak oni, ki se ponižno obtoži. Če bi bili tvoji grehi rudeči, kakor škrlat, bodo beli, kakor sneg.
Lepi so sadovi dobre spovedi. Obremenjeno srce se olajša, vest izgubi svoje želo. Zdi se, kakor da bi kri Kristusova pritekla v grešno srce in je oprala, posvetila, okrepila in tolažila. Spoved naj bo toraj, vselej resnična in odkritosrčna. Zakaj bi pustili, da bi kri Kristusova bila prelita zastonj! Če ne maramo mile sodbe na zemlji, se bo nekoč treba podvreči najhujši sodbi, kjer bo sodnik tožitelj, priča in sodnik. Kaj nas čaka tedaj? Tvoja duša naj se ne sramuje govoriti resnice.	REV. J. PLAZNIK.
KAJ NAS UČI NARAVA.
Priobčujc Rev. J. Plaznik.
(Nadaljevanje.)
Mnenje agnostikov.
Pač malo ljudi bo oporekalo, da vesoljstvo obstoja, da obstojajo zvezde in zemlja. Tudi je malo takih ljudi, kateri govore zoper lastno prepričanje, da ne moremo opaziti v stvarstvu ničesar, kar imenujemo red.
Zato je opravičeno naše vprašanje: Odkod vesoljstvo? Ali se je ta red, katerega opazimo, sam naredil, ali je delo umnega bitja? Ali je bil ta svet res ustvarjen, ali se je naredil sam?
Res bi bilo žalostno za človeka, če bi moral tavati celo življenje po temi jn bi niti ne znal odgovoriti na vprašanje: "Odkod?" "Kam?" "Zakaj?" Tako je naziranje agnostikov o svetu in zemeljskih prebivalcih.
Napoleonovi vojaki so mislili neko noč, da so zavrgli stvarnika. Napoleon pa jih vpraša: "Gospodje, kdo pa je naredil zvezde?"
Agnostiki trdijo, da človek ne more vedeti, kako je nastal svet. Ne vedo tudi, odkod človek izvira. Postavljajo se z naslovom ignoramus, seveda le v kolikor se tiče početka sveta, Boga, nevmrjočnosti duše, Božjega razodetja in kar je temu podobnega.
Agnostiki hočejo vedno vse vedeti o modroslovju in znanosti. Čuditi se
moramo, kako da nočejo ničesar vedeti o tako priprosti stvari, kakor je stvarjenje. Če jih človek posluša, mora sklepati iz njihovega govorjenja, da so to ljudje, kateri pravijo, da ne vedo ničesar, mislijo pa, da znajo vse.
Ni lažje stvari za agnostika, kakor zamižati, kadar bi imel videti resnico; reči, da ne zna, kadar bi se lahko poučil. To sprevidimo iz tega. kar je rekel Darwin: "Drugi dokaz, da je Bog, nam daje bolj razum, kakor pa čutila. Dokaz zato je izredna težava ali nemogočnost, da bi razumeli to neizmerno vesoljstvo, vštevši človeka s svojimi zmožnostmi, da gleda daleč v neznano prihodnjost.
Ingersoll je sedel nekoč v nekem hotelu v Washingtonu, ko vstopi nek senator in pravi:
"Mr. Ingersoll, nekaj žalostnega sem videl ravnokar. Nek človek, o-pirajoč se na dve palici, se je skušal preriti skozi množico čez cesto; pa pride nekdo drugi in mu izbije opori."
"Rad bi videl tega človeka; hočem ga kaznovati."
Senator je dejal roko na Ingersol lovo ramo, rekoč:
"To si ti skušal storiti že leta. Izbiri ljudem palice, ljudsko oporo v žalosti, oporo v skušnjavah."
Materijalistično mnenje.
Materijalist ne mara biti nevednež — ignoramus. O početku sveta hoče imeti nekako mnenje, četudi je piška-vo. Materijalisti pravijo, da ni stvarstva, kakoršno uči vera. Vse, kar obstoja, je nastalo iz neke mešanice, katera je večna. Pravijo, da se snovi vedno znova družijo in dobijo razum brez stvarnika ali gospodarja. Materijalist ne smatra ničesar, tudi samega sebe ne, za kaj več, kakor prah, kateri se drži njegovih čevljev. Hoče, da mu verjamemo, da se je razvilo mrtvo stvarstvo, rastline in živali iz ene-iniste mrtve snovi. Človeka nima za nič boljšega, kakor gnil štor v gozdu.
Po takem mnenju je človek, ki vaga 154 funtov, nič drugega, kakor 101 funt kisika, 21 funtov vodika, 21 funtov ogljika, 3 funte dušika, 2 funta kalcija in nekaj funtov drugih novi. To mnenje je preveč napihnjeno, da bi je mogli verjeti.
Po njihovem nauku preide ta snov v drugo, večno in nerazrušljivo stvar.
Kakor posnamemo po Rev. Dr. Newell Dwight Hillis, se uči v New Yorku vsako nedeljo popoludne 12,000 otrok, da ni Boga, ni Kristusa, ni razodetja, i. t. d. Učno knjigo je spisal Chipin. Nekaj vprašanj iz tega katekizma za nedeljske šole: Vprašanje: Kaj je Bog? Odgovor: Bog je beseda, ki zn^či neko izmišljeno bitje, katero so si ljudje sami zmislili.
Kako se je začel človek? Kakor živali. Razvil se je iz nižjih bitij.
Ali ima človek nevmrjočo dušo, kakor uči krščanstvo?
Človek nima duše; to je samo izmišljotina.
Ali je res, da se je Bog kedaj razodel?
Ker ni Boga. se tudi ni mogel raz-odeti.
Kaj so nebesa?
Nebesa so izmišljen prostor, katerega so si izmislile cerkve, da očarajo svoje vernike.
Kdo je Jezus Kristus? Ker ni Boga, tudi ne more biti nikdo Sin Božji. Ali je krščanstvo koristno? Krščanstvo ni koristno, ampak škodljivo, ker dela ljudi duševne pohablje-neže. S svojim naukom o sijaju po mrti zapeljuje narod. Krščanstvo je največja ovira človeškega napredka; zato je dolžnost vsakega državljana, da pomaga zatreti krščanstvo.
Kaj je naša dolžnost, ko smo zvedeli, da ni Boga?
Druge moramo poučiti o tem.
Ali smo kaj dolžni Bogu?
Ni Boga in zato mu ničesar ne dol-ujemo.
Čas je toraj, da zavrnemo taka bo-gokletstvo in materialistične nauke. Za nas vse bo dobro, da ponovimo glavne in osnovne nauke svete vere, kar hočemo tu storiti.
(Nadaljevanje sledi.)
PRVA POMOČ PRI NEZGODAH.
Ne samo v zaduhlih prostorih tovarn in v rudokopih, tudi na cesti in v domači hiši se pripete večkrat nezgode, ki rabijo hitro pomoč; zato je ne-precnljive vrednosti razumna oseba, ki s svojo skušeno in spretno roko deli prvo pomoč. Ona reši premnogokrat bolnika prezgodnje smrti ali mu olajša neznosne bolečine. V naslednjih vrstah podajam kratka navodila, po katerih naj delita oče, mati ali kak drug odrasli ud družine prvo pomoč.
Veliko ljudi ima grdo navado hitro jesti, kolikor mogoče velike kose stlačiti v usta in le napol pregriznjene požreti, kakor bi imel želodec tudi zobe. Prav lahko se zgodi, da po neprevidnosti ali preglobokim vzdihom ostane košček jedi v goltancu ali da zaide v sapnik, kar povzroča včasih zelo nevarno dušenje. Pri otrocih zadostuje le majhen košček, ker kaj hitro se jim zaleti in začno se dušiti. Zato je že v zgodnji mladosti paziti, da otroci vsako jed dobro razkosajo in počasi pojedo. Nevarna razvada je vtikati sve-
tle stvari, kakor denar, gumbe in drugo v usta. Vže premnogokrat je imela taka razvada zle posledice.
Navadno se takoj, ko se je požrl kak košček, prične kašljati, kar povzroči, da se izvrže košček. Kadar se ta samopomoč zoperstavi, preti nevarnost, da se bolnik zaduši in rabi nujno hitre pomoči. Oseba, katera se duši, naj se vleže takoj na trebuh na mizo, na stole ali črez posteljo. Upre nas se z rokami na tla, tako da globoko visi glava in zgornji del telesa, pri tem naj počasi in globoko diha. Oče ali mati udari bolnika nekolikokrat s plosko roko krepko po hrbtu, ramah in po prsih. Globoko nagnenje zgornjega dela trupla in pretresavanje telesa z u-darci povzroča, da izdihava bolnik zrak sunkoma, tuji predmet v grlu se premakne in izvrže.
. V nekaterih slučajih se doseže boljši uspeh, ako se porine kazalec previdno, a hitro čez jezik v goltanec, objame košček in odstrani. Ako ga odstraniti ne moremo, ga vsak nekoliko premaknemo in s tem, da vtaknemo prst v usta, se bolniku vzdigne in posledica je, da bolnik izmeče tudi košček, ki ga je dušil. Ako so pa vsi navedeni poskusi zastonj, tedaj je treba hitro poslati po zdravnika, kateremu moramo vselej razložiti, zakaj ga kličemo.
Ako smo povžili po naključju kak tr<i predmet ali ako so otroci pri igranju požrli kako igračo, je najboljše, kolikor mogoče hitro najesti se kuhanega krompirja: Ostanki krompirja, ki v obilni množini niso prebavljivi, obdajo trdi predmet, ki brez vseh bolečin zdrkne skozi čreva in se izloči.
Ako je vtaknil kak otrok trdo igračo v nos ali ušesa, je zelo nevarno vrtati z ostrim predmetom po nosu ali ušesu, kajti s tem se nezgoda le poveča. Najboljše je požgečkati s kurjim peresom v nos, bolnik začne kihati in izmeče pri kihanju igračo. V uho je pa najboljše nakapati par kapljic segretega olja, bolnik naj se pa vleže na dotično stran.
Ako nam pade v oko smet ali se vanj zaleti mušica, potegnemo zgornjo obrv čez spodnjo in obračamo oči proti nosu. Tudi lahko drgnemo zdravo oko, bolno je pri tem primorano obračati se, kakor zdravo in solze izpero tudi predmet.
Mnogi ravnajo neprevidno z ognjem, z lučjo, nerodno z vrelo vodo, razpaljeno mastjo, lahkomiselno vlivajo špirit ali petrolej v plamen, sna-žjio pri luči rokavice z bencinom, ali bero v postelji pri goreči petrolejki. Kaj lahko se pri takem ravnanju zgo-de nesreče, vsled katerih se zadobe o-pekline. Iste je' najboljše namazati, kakor hitro mogoče z beljakom, smetano, mastnim mlekom ali oljem; namočiti snažno platneno krpo v oljnato tekočino in ž njo oviti rano, s tem o-vitkom se zabrani pristop zraku, drugo platne.no krpo namočimo v mlačno vodo in jo ovijemo črez prvi ovitek, nato povijemo opekli ud še s suhimi platnenimi krpami in nazadnje z volnenimi. Vedno večja vročina in tudi večje bolečine zahtevajo v začetku vsa ke pol ure. pozneje vsako 1—3 ure, drug ovitek, tedaj nalahko odvijemo volneno ruto, kakor suho platneno krpo, pomočimo z gobo vlažni ovitek in navežemo zopet suhe rute. Pri ne-znp-nih bolečinah odvzame se cel ovitek v mlačni vodi in drži bolni ud tako
dolgo v vodi, dokler ne odjenjajo popolnoma bolečine. Nato se rana obveže zopet na zgoraj navedeni način.
Ako se vname obleka je najboljše, da se dotična oseba vrže takoj na tla in valja na zemlji, druga vrže črez njo odejo ali krilo in jo polije z vodo. Potem se jo previdno položi na mizo, na katero se prej razgrene odeja, da ni pretrdo, prereže pazljivo s škarjami obleko, črevlje, nogavice, tako da isto samo odpade od telesa. Vse drugo mora urediti zdravnik, katerega je kolikor mogoče hitro poklicati.
Kakor pri opeklinah ,moramo ravnati tudi pri ranah, ki jih povzročijo razne kisline, kakor žveplena kislina, solna kislina, karbolna in druge. Na steklenice, posode ali zavitke z vsebi-lino, ki je nevarna zdravju, je treba vedno zaznamovati z križem in napisati strup, postaviti jih je tako visoko, da jih ne dosežejo otroci. Ako se je pa zgodila nesreča in je kak ud družine povžil strup, tedaj se mora poklicati takoj zdravnik. Med časom, ko čakamo na zdravnika, damo bolniku piti gorke tekočine, mleko ali vodo, vtaknemo nm prst v usta, ali mu žga-čkamo s peresom po nebu, da se mu vzdigne in bolnik izmeče tekočino.
Pri omamljivih rastlinskih strupih (opium, morfium, volčje črešnje i. dr.) je skrbeti le za to, da bolnik ne zaspi, damo mu piti črno kavo, rdeče vino, polivamo ga z mrzlo vodo, dokler ne pride zdravnik.
Največkrat rabijo pomoči rane, za-dobljene z nožem, z iglami ali drugimi ostrinami. Svežih ran je najboljše, ne dotikati se, pokriti jih s čisto platneno krpo, gazdm ali vato in zavezati. Umazane rane je sprati s prekuhano vodo, nanje položiti mokro platneno krpo in obvezati. Za izmivanje ne rabite nikdar gobe ali nesnažne krpe, tudi ne obliž (flajšter), ki ste ga namočili s slino. Zelo napačno in škodljivo je pokladati na rane pajčevino.
Malo krvavenje se navadno takoj u-stavi, ako vzdignemo ranjeni ud, ga prevežemo, ali držimo s snažnimi prsti rano skupaj; tudi jo lahko namažemo z beljakom, ki se jako hitro posuši. Hudo krvavljenje, posebno če smo si poškodovali žilo, ko teče svetlo-rdeča kri sunkoma iz rane, se previje nad rano s pasom, ki se raztegne, ali z gumijevim pasom, če tega nimamo, tudi z ruto, konce ovijemo na kos lesa. kuhovnico i. dr. in zategnemo; tako obvezan sme ostati ud eno do dve uri.
Pri piku strupene kače naj si pičena oseba nemudoma poveča rano s kakim ostrim orodjem, naj gre k bližnji vodi ter naj ugriznjeni del kar mogoče izžema ter nad rano trdno preveže. Ako se bolečina in oteklina povečajo, je zelo dobro, da se ponesrečenec po--Iuži tudi opojnih pijač in gre k zdravniku.
reklamo. Od 10 na 10 metrov razdalje se sedaj bere na stenah pariške podzemeljske železnice ime ene same tvrdke. Naprava te reklame je veljala tvrdko poleg omenjene vsote še 80,000 frankov za barvo in 20,000 frankov za plačilo delavcem. Popravljanje napisov pa stane tvrdko letno 12,000 frankov. Da je možno razumeti te številke, se mora vpoštevati, da je podzemeljska železnica dolga 90 kilometrov. Tudi pariška časniška reklama ni mnogo cenejša. Pariško časopisje dobi na leto 60 milijonov frankov za reklamo. V "Petit Journalu" stane vsaka vrsta reklame na drugi strani 100 frankov, ta , cena se sicer znižuje od strani do * strani, a kljub temu velja na zadnji strani lista vrsta inserata 10 frankov. "Petit Parisien" zahteva za vsako vrsto na četrti strani lista po 50 frankov, med tem ko velja 10 vrst v "Echo" lista "Figaro" nič manj kot 400 frankov. Navadno zahtevajo listi, ki so manj razširjeni in so tudi manjšega pomena na političnem polju, manjše plačilo za inserate, vendar pa zahteva list "Eclair", ki izhaja v 90,000 izvodih, za vsako vrstico na drugi strani 15 frankov in za male inserate na zadnji strani po tri franke. Kljub tem splošno visokim cenam pa uporablja trgovski svet pariške liste vedno bolj za svojo reklamo.
Moda in angleški parlament 1. 1779.
Dandanes se nihče ne razburja, če nosijo ženske tuje lase, narejene zobe, če si mažejo lice z rdečilom, sploh če hočejo na umeten način nekoliko korigirati mačeho naravo. L. 1779. pa je izdala angleška zbornica sledeči razglas: "Vsaka ženska, stara ali mlada ter iz kateregakoli društvenega sloja, bo kaznovana prav tako kakor čarovnica, ako bo izkušala z umetnimi kodri in lasmi, s poslikavanjem obraza, s čevlji z visokimi petami, z naga-čenimi boki L dr. zainamljati podložni-ke njega veličanstva ter jih zapeljevati v zakon. Tak zakon se proglasi ^ kot neveljaven." To je bil gotovo pameten razglas.
FRANCOSKA REKLAMA.
Italijanski list "Messagero" prinaša v nekem pismu iz Pariza podrobnosti o javni reklami v Parizu, bodisi na cestah ali pa v časopisju. Zanimive so številke vsot, ki se izdajo za reklamo. Tako je n. pr. najela neka pariška trgovska tvrdka v najem stene pariške podzemeljske železnice za desetletno dobo za velikansko vsoto 250,000 frankov, pod pogojem, da nima nobena druga^ tvrdka pravice v kakoršnikoli obliki napravljati na teh stenah zase
Kako učinkuje opij na živali.
Povodom razprave o kajenju opija med francoskimi mornarji so naglašali zdravniški krogi, da se tudi živali kaj rade navadijo na uživanje opija. Kjer sade na Kitajskem mak, tam se polje skrbno zavaruje, da bi živali ne mogle do njega. Konji in krave jako rade žro mak. Obole ali pa poginejo, kakor hitro jim vzamejo mak, na katerega so se navadili. Prašiči, ki jih krmijo z mak<J>m, hitro zdebele, vendar pa jih treba hitro zaklati. Čebele jako ljubijo mak in poletavajo le nerade na druge rastline. V tovarnah za opij se kar ne morejo iznebiti podgan, ki prihajajo v velikih množinah, da se opijejo opijevih parov, na kar pa navadno poginejo.
SLUŽBA ORGANISTA IN CER-KVENIKA PRI CERKVI SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. je tem potom razpisana. Ponudbe naj se pošljejo na: Rev. John Plevnik, 810 N. Chicago St., Joliet, 111.
POTREBUJEMO NAD 16 LET let staro dekle za delo v prodajalni na Hickory in VV. Jefferson St. Jos. Jonteci, Chicago tel. 888.	20t4
Photos by American Press Association.
Ruth Law v svojem novem triplanu; zgoraj, novi letalni stroj.
Ruth Law, prvakinja med ameriškimi zrakoplovkami, si je dala izdelati poseben triplan ali trokrilnik, v katerem namerava spomladi poleteti iz San l-'rancisca <r New York. Njen letalni stroj preleti devetdeset milj na uro. Stroj ima ozka krila in motor 100 konj skill sil. Vojni department se bavi z vprašanjem, kako najbolje uporabiti ženske kot zrakoplovke za vojno službo, kajti zrakoplovstvo si pridobiva med ženstvom čim dalje več prijateljic, ki želijo v slučaju vojne služiti svoji dotnivini.
čestitajo, stiskajo roke, govore ji najlepše besede, dočim stoji ženin kakor pravi kip bede in žalosti, in nihče se niti ne zmeni zanj." Menda so tudi pri nas ženini, ki bi radi jokali...
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp. v drž.111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
DRU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN'PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Valček brez bacilov.
Končno so torej vendar prišli do tega, da plešejo brez nevarnosti infekcije z bacili: na velikem plesu ameriških lekarnarjev in drogistov so prvikrat plesali higijenični valček. Bacil, ki bi hotel preskočiti z enega plesalca na drugega, bo moral skakati kakor cirkuški akrobat, kajti plesalci so oddaljeni drug od drugega najmanj po en meter. Dama namreč pleše valček sama, plesalec pa posnema njene korake v oddaljenosti enega metra. Skupaj pa ne prideta nikdar, ker je strah pred bacili prevelik. Z občudovanjem je gledalo 200 udeležnikov plesa mladi par, ki je prvikrat plesal higijenični valček.
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St;, Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pentisylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
»»S S S S Kiss SUSS« S K
NAPOLEON V SENCI.
Spisal Šenturški.
S!
im
Povestnica evropskih narodov ne pozna osebe, ki bi bila s tako odločno, pa tudi s tako kruto roko posegla v njen razvoj, kakor je bila roka korzij-skega generala, velikega imperatorja Napoleona I. Z železno roko in ne-zlomljeno voljo je strahoval Napoleon evropske narode od juga do severa, od
met. Avstrijskih bankovcev so pona redili za 40 milijonov, največ takih po 500 in 1000 goldinarjev. Vendar pa so jih oddali le malo v promet, ker so se zbali razkritja. Francoska vlada je pa uničila vse tozadevne protdkole in spi se in s tem preprečila vsako preiskavo O številu in vrednosti ponarejenih av strijskih bankovk, se pravzaprav ne da nič gotovega trditi. Vse posle te vrste je imel v rokah neki Desmarest Ta si je izbral za pomočnika Terra sona, ki mu je preskrbel tudi delavcev in umetnikov za ponarejanje. Med u-metniki, ki so sodelovali, je bil tudi Firmin-Didot (slikar. Opomba pis.) Tiskarno so imeli v ulici Vaugirard
vzhoda do zahoda, dokler mu ni ruski Francoska vlada je akcijo
medved pokazal pota na Elbo.
"Nisem človek kot drugi," je dejal Napoleon nekoč, "in zakoni morale zame ne obstojajo." Zapodil je ženo za ženo, vjel je papeža in ga leta držal v zaporu. Papež ga je izobčil, a' kruti predrznež se je smejal: "Mar misli starec, da bodo vsled njegovega prokletstva padale puške mojim vojakom iz rok?"---in popadale so
puške, ruski mraz jih je potegnil iz rok. Komaj toliko Francozov se je rešilo iz širne Rusije, da so mogli Evropi povedati, da zvezda Napoleonova tone. Drugi so obležali na nepreglednih ruskih poljanah in so bili v hrano ruskim volkovom, poznejšim rodovom pa v spomin, da stari Bog še živi in <la zvesto beleži vsa konta.
Dne 11. apr. 1914 je minulo 100 let, kar se je Napoleon zase in za svoje naslednike odpovedal francoskemu pre stolu in je nato odšel v prognanstvo.
Domače prekucije in neprestane vojne po Evropi so francoske blagajne, ki so se zdele neizčrpljive, posušile do dobra. Napoleonove operacije so zahtevale denarja in zopet denarja. Poznal je Napoleon le samega sebe. Da t zadovolji svoje častihlepje, se ni stra--šil nobenega sredstva. Koncem leta 1808. so bile francoske blagajne suhe. Da omogoči nadaljne boje, je posegel po nepoštenih sredstvih, začel je ponarejati bankovce tujih držav.
Leta 1809., malo pred,, mirom v Schoenbrunjiu (14. oktobra 1809), je dejal Napoleon generalnemu pobočni-ku cesarja Franca, grofu Budni: "O-botavljali se bodete še 14 dni, potem bodete pa vendar sprejeli moje mirovne pogoje. Vi niti od daleč ne poznate nevarnosti, ki vam grozi. V Franciji sem dal tiskati za 200 milijonov bankovcev, ki jih bom spravil v promet. Če se pa začne vojska, jih bom dal pa še tiskati.
Avgust Fournicr je priobčil v "Oest. Rundschau" pismo, ki kaže, kako daleč je šla Napoleonova goljufija.
Ko se je italski kraljev namestnik bojeval proti Avstriji, mu je Napoleon poslal leta 181,1 za en milijon dunajskih bankovcev.
Zavezniki so izvedeli za goljufijo še-le leta 1814., po Napoleonovem padcu. Nastala je velika zmešnjava. Zamotano zadevo je pojasnilo še-le poročilo grofa Bombellesa, avstrijskega poslanika v Parizu, z dne 26. septembra 1814, ki se glasi v Prevodu:
Že leta 1809. so začeli ponarejati bankovce tujih držav in se je s tem operiralo, dokler se ni Napoleon oženil leta 1810 (2. aprila) z Marijo Lujizo. V ' tem času so ponarejali ruske rublje in Vdva meseca pozneje tudi angleški denar.
Leta 1813. so sleparstvo zapet začeli. Tega leta so ponarejali avstrijski denar in "Papiers de coalition". Falzifi-l<ati zadnje vrste pa niso prišli v pro-
Poroke na Kitajskem.
Predsednik kitajske republike, Juan-Chi-Kao je izdal važen ukaz, namreč, da se moški ne smejo ženiti pred 20. letom in ženske ne pred 14. letom. Dalje je tudi zabranil enkrat za vselej ženiti in možiti otroke še preden se rode. Na Kitajskem so namreč starši poročali otroke, ko so bili še v zibelki ali pa celo še pred rojstvom. Dve poročeni ženi sta se zmenili — še preden sta postali materi — da se njuna bodoča otroka poročita. V potrdilo te zveze sta darovali druga drugi kos platna. Te vrste ženitve in možitve so se na Kitajskem prav pogostokrat dogajale. In kar so matere zvezale, to je tudi resnično ostalo zavezano. Ta barbarski običaj je sedaj odpravil Juan-Chi-Kao.
očitanj in kazni prevladujeta, tudi veter in dež sta pogosta, gorkota in luč pa sta v otroškem življenju kaj redki prikazni. Ali se moremo potem čudit, če vidimo tako pogosto omračene, brezsvitne otroške oči, oči, ki razodevajo, da je neskaljeno otroško veselje redek gost v srcu dotičnega otroka. Ko bi pustili starši vedno nerganje, grajanje, karanje, opominjevanje in bi z molkom opozarjali otroke na to, kar jim ni všeč, bi ta molk gotovo nadomestil vse besede in celo mnogo kazni.
Atentati na Napoleona I. in III.
Tudi Veliki Napoleon I., cesar francoski in vladar polovice Evrope, je komaj ušel dvema atentatoma: bombam v Parizu, ko se je peljal 24. decembra 1800 v Opero in na Dunaju bodalu, ko je bil v Schoenbrunnu. Enkrat je bil atentator Francoz, drugič 1. 1809. pa Nemec Staps iz Erfurta. In cesar Louis Napoleon III. je leta 1858. takisto le slučajno ušel morilni bombi Fel. Orsinijevi, čeprav je bil takrat Napoleon III. najvplivnejši evropski vladar. Ž njim se je vozila cesarica Evgenija. Bomba je ubila in ranila 141 oseb, cesar in cesarica pa sta ostala živa. L. 1903., dne 1. februarja sta bila ubita kralj in prestolonaslednik portugalski, a kraljica Amalija, ki je sedela v istem vozu, je ostala živa, da-si so žvižgale krogle okoli nje.
Mraz na Nemškem.
Berlin (brezžično v Sayville), 6. feb. —Po vsej Nemčiji vlada hud mraz. Vi-sla je zmrznila in po Renu plavajo veliki kosi ledu.
Koeln poroča temperaturo 24 stopinj pod ničlo; Interburg, 25 stopinj; tukaj je padlo živo srebro na 17 stopinj pod ničlo.
O tobaku.
Za državljanske papirje.
Chicago, 111., 6. feb. — Uradniki vtš-jega in okrožnega sodišča imajo vse polno dela, da ustrežejo vsem tistim, ki hočejo vložiti prošnjo za prve papirje. Včeraj je bilo v uradu višjesodne-ga pisarja Kjellandra vloženih nič manj nego 176 prošenj za "prve papirje". Od prosilcev je bilo 49 odstotkov nemških državljanov in 49 odstotkov avstro-ogrskih podanikov. V okrožnem sodišču se je zglasilo 154 oseb; med temi 80 odstotkov nemških državljanov in 20 odstotkov avstro-ogrskih podanikov. Povprečno število v višjem sodišču vloženih prošenj za "prve papirje" znaša v navadnih časih 25, v okrožnem sodišču vloženih 13 na dan. Za "druge papirje" je prosilo včeraj v višjem sodišču 12 in v okrožnem sodišču 14 oseb.
na vso moc pospeševala. Dala je postaviti 24 tiskarskih strojev, v rabi jih je bilo le 6. Falzifikate so razpečavali posebni a-gentje. Policija pravi, da ne more izvedeti njihovih imen. Pa še drugega načina se je posluževala vlada, da spravi falzifikate v promet. Pošiljala je ponarejeni denar poveljnikom svojih čet s poročilom, da je to del plena, ki so ga dobili Francozi v raznih bitkah. Tako je n. pr. H. Soulanges poslal iz Milana francoski armadi, kolikor se je je nahajalo v Italiji, 300,000 avstrijskih goldinarjev v ponarejenih bankovkah.
H. Betignot (francoski policijski minister. (Op. pis.) končuje svoje poročilo kralju s pripombo, da je francoska vlada po Napoleonovem padcu vse tiskarske stroje uničila, plošče pa s kislinami naredila nerabne in jih izročila tujim vladam. Evropske vlade so lahko prepričane, da bi jim francoska vlada izročila tudi vse druge predmete, tikajoče se falzifikacije, posebno papir z vodnim tiskom, če bi še katere imela, pa je vse uničila. Kraljev značaj in njegovo mišljenje pa je porok, da se pod njegovo vlado kak tak državni zločin ne more zgoditi, posebno ne, ker ni nikogar, ki bi kaj takega zapo-vedal ali povelje ubogal. H. Beugnot prosi tudi naj se nadaljna preiskava ustavi, ker so baje visoki uradniki zapleteni v to zadevo. Pravi in edini ponarejevalec denarja, pristavlja Beugnot, je bil Napoleon, vsi drugi so bili samo njegovi pomočniki.
Prosim Veličanstvo navodila, kako bi te plošče spravil najbolj varno in gotovo na Dunaj. So tako velike in tako težke, da se kak kurir ne more ž njimi ukvarjati.	Bombeiles.
S tem pismom je zadobila Napoleonova slika jako nelepo senco. Značilno je to pismo radi tega, ker se Francozi trudijo na vse mogoče načine, da bi take stvari ne prišle na dan.
Napoleon je bil sicer mogočen vladar, ali bodočnost utegne razkriti na njegovem značaju še marsikatero nelepo potezo.
Najobičajnejše sredstvo za razdra ževanje človeških čustev je tobak, pa najsi ga kadimo iz pipe, ali ga njuhamo ali ga puhamo potom cigaret in smotk v zrak — tako je pisal Emanuel Kant. Slično je mislil tudi Voltaire o tobaku. Ko mu je nekoč nekdo dejal, da je tobak največji sovražnik človeštva, mu je odgovoril šaljivi filozof: "Gotovo, toda ne pozabite, da moramo tudi svoje sovražnike ljubiti." — Tol stoj, ki je bil v mladosti strasten kadi lec, je pisal pozneje: "Nikotin uspava vest. Potreba kajenja raste s željo, da zadušimo občutke kesanja. Kajenje nam sploh zatemni pamet in je najboljša priprava za vsako delo, za umor tatvino, igro in druge zablode."—Znameniti vojskovodja' Moltke, ki je imel tudi filozofsko žilico, je dejal, da je edina razlika med človekom in živaljo ta, da niti ena žival ne puši. — Napoleon je bil velik prijatelj tobaka, ki ga je ponjuhal baje vsak mesec po en funt. — Nemški pisatelj dr. Eduard Maria Schrank je napisal celo knjigo o tobaku z naslovom: Anekdote o tobaku, historična beležnica.—Tudi Bismarck je bil hud tobakar in je pušil neprestano, a vendar je bil večji 1<ot vsi nemški cesarji!
Največjo valilnico na svetu
ima mestece Port O'Connor v državi Texas; vsako dvanajsto sekundo zleze tam piščanček iz svojega jajčka, in vsalf dan zagleda 7200 piščancev luč sveta; v valilnicah leži redno po 150,-000 jajec; razvrščene so druga vrhu druge, tako da zavzemajo skupaj komaj petkrat 17 m površine. Vsaka valilnica se da vrtiti, t. j., z enim obratom lahko obrneš po 10,000 jajec. Kurilne, zračilne in vodovodne naprave skrbe za to, da so vsi zunanji pogoji za redno valenje v redu; gorkota se da uravnati baje na desetinke stopinj. O-sobje teh valilnic je seveda ogromno, zakaj 7000 piščancev, ki se rode dan za dnem, zahteva naravno pazne postrežbe.
Tovarna se razletela.
Amsterdam, 7. feb. — Kakor poroča "Les Nouvelles" iz Maestrichta, Ho-landsko, se je tovarna za dinamit v Schlebuschu blizu Koelna razletela dne 27. jan., vsled česar je bilo do 200 oseb usmrčenih, večinoma ženske.
Kardinal Falconio bolan.
Rim, 7. febr. — Kardinal Falconio, bivši papeški delegat v Združenih Državah, je nevarno zbolel, kakor je bilo naznanjeno iz Vatikana danes popoldne.
SmSfiaiiHRBiffiffi SfiffiSiSSIfiSliiffiffi
505 II
RAZNOTEROSTI.
I__

Čudne poroke.
Čuden običaj pri porokah imajo, kakor pripoveduje C. II. Walker, prebivalci v Badu v mulgravskem arhipelju (Mikronezija). Pogoj vsaki poroki je, da mora ženin, ko sklepa duhovnik pred oltarjem zakon, jokati. Njegove solze teko kakor potoki. "Čudovito je, kako znajo ti ljudje jokati," pripoveduje Walker. "Nevesta pa ne sme potočki niti ene solze, ampak mora kar žareti od veselja. Svatbeni gostje ji
Proti ozkim ženskim krilom
čitamo protest v nekem francoskem športnem listu. Pisec'opozarja na žalostno dejstvo, da se je po vsem svetu silno pomnožilo število ženskih žrtev, ki so utonile vsled prevrnjenja čolna. Dama v ozkem modernem krilu je neizogibno izgubljena, ako pade v vodo, ker se ne more vzdržati nad vodo niti par minut, da ji dospe pomoč. Utonilo je že več dobrih plavalk, ki se niso mogle rešiti zaradi te bedaste in nevarne mode. Dame, ki se vozijo po vodi, naj nosijo torej v svojem last nem interesu, brez ozira na modo, sa mo široka krila. Športni list zaklju čuje svoj opomin z naštevanjem cele vrste žalostnih slučajev, ko so poginile dame kot žrtve mode tesnih kril.
Koliko je dežja?
Da se to zve, imajo aparate, tako-zvane pluviografe, ki sami registrirajo množino padlega dežja v min.; aparati imajo kolesje ure in pisalo.
P. S.
Neki mož je stavil #s svojo ženo, ki je bila na letovišču, da ne napiše pisma, ne da bi pristavila postskripta. "To bi bilo lepo," je odgovorila žena, prepričal se boš v prihodnjem pismu. Čez dva dni je sedla k mizi ter napisala svojemu možu dolgo pismo, ki je je podpisala: Tvoja ljubeča Te Valerija. Pod podpis pa je pripomnila zmagovito: P. S. Kdo je dobil stavo?
Nadloge obisti.
Vnetje obisti in mehurja, zaustav ljenje in gošča vode, boleče puščanje vode, otekle noge in hrbtobol radi neredov v obistih, riganje in kislost želodcu se uspešno lečijo s Severovim Zdravilom za Obisti in Jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy). Cena 50c in $1.00, v vseh lekarnah. Močenje pri otrokih se prepreči s tem lekom. Ako želite, lahko pišete po cirkular — navodilo kako in kdaj rabiti Severovo Zdravilo za Obisti in Jetra. Dobite je brezplačno. Ako še nimate slovenskega Severovega Zdravstvenega Koledarja za 1917 (Severa's Medical Almanac for 1917) vprašajte zanj vašega lekarnarja. Če ga on nima pišite naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Jan.
652 strelov v minuti.
Ameriški tvorničar Colt je iznašel puško, s katero se v eni minuti izstreli 652 strelov. Puška ni veliko težja kakor dosedanja puška. Nerodna je samo zato, ker se mora nasloniti na trinožko.
Skrajna točka zemlje.
Po sporočilih profesorja Ludvika Henkla se je dognalo, da ni vrh naj višje 'gore na zemlji Gavrizankarja (8840 m), marveč vrh Chimborasa (6310 m) skrajna točka zemlje, tedaj ona točka, ki je od sredine zemlje, najbolj'oddaljena. Vendar je treba dostaviti, da izračunana diferenca 1.2 km ne odgovarja popolnoma resnici. Na podlagi Besselovih elementovpzemeljskega sferoida namreč se dobi globocentrična oddaljenost teh vrhov za Chimboraso 6383.69 km, za Gavri-zankar pa 6381.57 km, tako da znaša razlika 2.12 km.
Molk kot vzgojevalno sredstvo.
Commiues je nekdaj izrekel sledeče načelo o otroški vzgoji: Pri vzgoji mora biti kakor v naravi: Vedno luč in gorkota, dostikrat dež in veter, redko fctrela in grom! Kako pa je žal, prepogosto v resnici! Strela in grom svaril
IMENIK DRUŠTEV D. S. D.
Društvo št. 1, Joliet, 111.: Predsednik: Geo. Stonich, 815 N. Chicago St.; tajnik: Jos. Klepec,/Woodruff Road; blagajnik: John Petric. Vsi v Joliet, 111. Seje se vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani stare šole sv. Jožefa.
Društvo št. 2, Mount Olive, 111.: Predsednik: John Mostar; tajnik: Andrew Maren; blagajnik: M. Gojak. Vsi v Mt. Olive, 111. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
Društvo št. 3, La Salle, 111.: Predsednik: Anton Štrukel; tajnik: John Je-rich, 1026 Main St.; blagajnik: Frank Mišjak. Vsi v La Salle, 111. Seje
se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Društvo št. 4, Bradley, 111.: Predsednik: John J. Štua; tajnik: Frank Gerdesich; blagajnik: Math. Gerde-sich. Vsi v Bradley, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Društvo št. 5, Ottawa, 111.: Predsednik: Anton Russ, 1104 Chestnut St.; tajnik: John Lubschina, 1115 Canal St.; blagajnik: John Nemanich, 528 Lafayette St. Vsi v Ottawa, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Društvo št. 6, Waukegan, 111.: Predsednik: Frank Zupančič, 834 — 10th St.; tajnik: John Jamnik, 604 — 10th St.; blagajnik: Jos. Drašler, 66 — 10th St. Vsi v Waukegan, 111. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo št. 7, Madison, 111.: Predsednik: Anton Pleše, Box 512; tajnik: Jacob Brisky, Box 512; blagajnik: Anton Mance. Vsi v Madison, 111. Seja se vrši tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo št 8, Rockdale, 111.: Predsednik: Jacob Paskvan; tajnik: John Shetina; blagajnik: Valentin Faj-nik Sr. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Društvo št 9, Chicago, 111.: Predsednik: John Verbiščar, 2105 Coulter St.; tajnik: Louis Duller, 1856 W. 23rd St.; blagajnik: Michael Brintz, 5502 Hyde Park Blwd. Vsi v Chicago, 111. Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani slov. cerkve sv. Štefana na vogalu W. 22 Pl. in S. Lincoln ulic.
Društvo št 10, S. Chicago, 111.: Predsednik: Anton Kolenc; tajnik: Anton Motz, 9501 Ewing Ave.; blagajnik: Frank Cherne, 9534 Ewing Ave. Vsi v S. Chicago, 111.
Društvo št. 11, Pittsburgh, Pa.: Predsednik: Frank Trempus, 4628 Hatfield St.; tajnik: George Weselich, 5222 Keystone St.; blagajnik: John Balkovec. Vsi v Pittsburgh, Pa. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo r mesecu.
Društvo št. 12, Joliet, 111.: Predsednica: Amalia Zelko; tajnica: Mary Stefanich, 901 Scott St.; blagajničar-ka: Theresa Nemanich, Raynor & Granite Sts. Vse v Joliet, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare šole sv. Jožefa. * * »
Opomba: Ako je v imeniku kaka pomota, ali če se odbor pri katerem društvu premeni; naj to društven tajnik sporoči tajniku D. S. D., da se stvar popravi.
Tem potom naznanjam, da sem zopet otvoril svojo
GOSTILNO
na starem prostoru, kjer sem tudi prej točil vedno najboljše pijače.
VABIM VSE NA OBILEN POSET.
Jernej Lavrič,
200 JACKSON ST., JOLIET, ILLS.
Sem Dobrijevič
Hrvatsko-Slovenska
O-OSTILilSr^.
805 NORTH CHICAGO ST.	::::::::	JOLIET, ILL.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel gostilno, ki jo je imel g. Jim Horvat, kjer bom vedno najboljše postregel vsem starim in novim odjemalcem. Pri meni bo vsak vedno dobro postrežen s domačimi in impor-tiranimi pijačami. — VSI DOBRODOŠLI!
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-
POPOLNOMA PREPRIČAN
-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATTE-
ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $13.00
MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV
Pisma in pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
BANK DEPT, JOLIET, ILL.
Pegam in Lambergar.
POVEST
SPiSAL DR. FR. DETELA

(Dalje.)
Cesar je bil medtem odslovil igralce in pridržal le Gregorja na migljaj Lam bergarjev. Ostrovrharju se je jako isumno zdelo to počenjanje, in sklenil je izporočiti vse Vitovcu. Ostavil je dvorano, da poišče prijatelja. Tega ni dobil, srečal ga je pa Jošt Soteški. A ko mu je odkril Ostrovrhar, česa da se boji, ga je pomiril oni, češ, da zdaj naj cesar ve ali ne ve, prepozno je, da bi se rešil, ko je po mestu in v okolici že razpostavljenih do dve tisoč vojakov. "A jaz grem do cesarja," je pristavil porogljivo, "da izda gaslo za nocojšnjo noč." S tem se je Ostrovrhar umiril, in vstopila sta v dvorano, kjer sta bila Žiga in Gregor cesarja že poučila natanko o vsem, kar se pripravlja.
"Vaše Veličanstvo blagovoli," je dejal Jošt, "dati gaslo stražnikom."
"Stražnikom, gospod Jošt? Ali smo ujetniki?" se je nasmehnil cesar in bistro pogledal viteza, ki je prebledel in pobesil oko. "Dobro, dobro, gospod Jošt! A treba je izbrati dobro gaslo za nocojšnjo noč. Gospod Žiga, kateri svtenik je varuh celjskega mesta?"
"Sveti Maksimilijan."
"Torej sveti Maksimilijan za Habs-buržane bodi gaslo," je dejal cesar, in Jošt je odkoračil. Prišel je Hohen-wart, ki se je začel tiho razgovarjati z Žigo in Gregorjem, tako da je Ostrovrhar zabavljal naglas "strahopetim prikrivalcem". Treba je bilo porabiti vsako trenotje, a silna ovira je bil zdaj baš Ostrovrhar. Na nikak način ga ni bilo spraviti iz dvorane; da, ko se mu je naravnost dalo na znanje, da ga ne potrebujejo več v družbi, je udaril, brez ozira na visokega gosta, razko lačen ob mizo, da ne bode njemu veleval nihče, kako da se ima vesti. Kaj je bilo storiti? Zavratno ga nikakor ni hotel umoriti Hohenwart; ako ga pa napadejo očitno, bi nastal vsled neizmerne moči drznega moža strašan ropot, ki bi privabil ljudi iz vsega gradu. A odstraniti se je moral. Brž pošlje Žiga strežaje do cesarskih svetovalcev, da naj jih povabijo na večerjo, in zaklene skrivaj duri za njimi, potem pošepeče cesarju, da naj stopi v drugo sobo; Hohenwart pa se postavi smelo pred Ostrovrharja: "Gospod Ostrovrhar, mi ustavljamo dvorec. Bog Vas obvaruj!"
"Z Bogom!" je dejal oni in ga srepo pogledal; "a cesar ne pojde nikamor." "Ravno cesar želi iti." , "Želi ali ne želi, to mi je vse eno. On ne bode ostavil dvorca." "Ali Vam je resnica?" "Vraga črnega! menite li, da se šalim?" je zavpil oni in skočil pokoncu. V tem trenotju ga je zgrabil Gregor, ki se mu je bil splazil za hrbet, odza-daj za roke in Hohenwart odspredaj; a dasi sta bila oba močna in jima je pomagalo še vino, kar ga je bil popil Ostrovrhar, vendar bi se j« bil ta o-tresel, da ni pri-kočil o pravem času Žiga Lambergar. Curkoma je tekel vsem pot po obrazu, in slišalo se je le 1 ropenje in zamolkla kletev; a po mno j,erri trudu se je vendar posrečilo na-padnikom spraviti orjaka na tla. Ko pa je čutil Ostrovrhar, da mu omagu-jejo moči, je hotel zaklicati na pomoč; a urno mu pomakne Žiga Lambergar zvit robec v usta. Potem mu zvežejo roke in noge, ga odvlečejo v drugo sobo in zaklenejo duri za njim.
"Zdaj pa brž iz mesta!" je silil Hohenwart. Cesar je menil, da bi opozorili še svetovalce, dva Ungnada in škofa Urha; a uprla sta se Lambergar ill Hohenwart. Cesar je ogrnil siv plašč, Lambergar si opasal meč, in Gregor se oborožil na stroške premaganega Ostrovrharja, ki mu je vzel slem, plašč in meč in tiho so ostavili dvorec.
Bilo se je že stemnilo, a nevihta še ni bila ponehala. Dež je lil in bliskalo in grmelo je, in razen nočnih straž, ki so krožile po mestu, ni bilo žive duše na ulicah. Komaj so se bili obrnili ubežniki proti Savinjskim vratom, -e prikaže za njimi obhodna straža. Morali so se ji zdeti sumili, ker je potešila korak in viknila, da naj stoje. Niso se zmenili za poziv; hiteli so dalje. To pa je potrdilo straži sum, in jela je klicati druge stražnike, ti zopet druge in nastal je naenkrat krik in vik in ropot in dirjanje po ulicah. Ostrovrhar se je premetaval v svoji ječi in butal z glavo ob tla in vrata, da je priklical strežaje. Takoj je zvedel ves dvorec, kaj se je bilo prigodilo. Vito-vec, ki se je bil grozil, da ne ostavi kneginje, dokler ne odloči ona usode njegovega srca, je pozabil grožnje in besen kričal nad hlapci, da naj mu pripeljejo konja. Meščanje so odpirali okna, v strahu, da je prihrul sovražnik, in nastalo je vpitje in jok po vsem mestu. Ravno do yrat so biti prihiteli ubežniki, ko se je vnel za njimi hrum in šum. Hohenwart je klical stražnikom na nezaupljiva ušesa gaslo svetega Maksimilijana, a kljubu temu so nastavili kopja in jih ustavili. Sprem-
ljevalci cesarjevi izdero meče in udarijo po njih, da so se umeknili na dve strani. Zunaj vrat sta čakala na ko njih dva sina Hohenwartova in držala na povodcih osedlane konje, katere so urno zasedli ubežniki. Za njimi je vr-šel prav peklenski vrišč. Po vseh zvo nikih je bilo plat zvona, po mestu in okolici je pela trobenta in klicale vo jake v boj, vmes je ropotal boben, od te strani je donel topot težkih konj, od one brzi korak pehote, čulo se je kričanje poveljnikov, robata kletev vojakov in vmes vpitje prestrašenih me ščanov, ki niso vedeli, kaj se godi. Nad hrumom pa se je razlegalo votlo grmenje, in zdajpazdaj je razsvetlil bledordeč blisk strašno zmešnjavo. Bi la je noq, da bi upadal pogum tudi dobremu junaku. Cesar se je domislil svetega Maksimilijana in ga prosil na-tihem pomoči in obljuboval, da bode njemu na čast sina, ako mu ga Bog da, imenoval Maksimilijana. Ker niso mogli hitro jezditi v temi po zrno-čeni zemlji, jih je kmalu dohitela močna četa Vitovčevih oklopnikov. Zdaj bi jim ne bila nič pomagala vsa srčnost, da ni Hohenwart vse skrbnp uredil za cesarjevo rešitev. Dvesto konji-kov je bil razpostavil ob cesti v zasedo, in ko je zatrobil v rog, so planili od obeh strani na oklopnike in jih razpršili v trenotju. Cesarju so odprli pot in se razvrstili, da so mu zaslonili hrbet in ga branili novih napadov. Bil je skrajni čas; zakaj prihitela je že močnejša sovražna truma, konjiki in pešci, in vnel se je boj med njo in cesarskimi konjiki, ki so se umikali polagoma proti gradu. Marsikateri zve-ssti vojak je prelil tam pred celjskimi vrati za cesarja svojo kri, zadet od nevidnega nasprotnika. Dolgo so se branili cesarski, a vedno huje je pritiskala sovražna premoč, in ko sta prihrula Vitovec in Ostrovrhar na čelu novih oklopnikov, so se spustili v beg. Noč jim je pomagala, in kdor ni imel pre-trudnega konja, se je rešil; nekaj pa jih je ujel Vitovec.
Z veselim krikom je pozdravila posadka rešenega cesarja, ki si je oddeli-nil v gradu od groznega bega. Zahva-ill je najprej Boga za rešitev, potem pa se spomnil onih, ki jim je bil za Bogom posebno dolžan hvale. Poklical je predse Gregorja, ga pohvalil vpričo .ambergarja, Hohenwarta in drugih imenitnih vojakov in mu velel, da naj poklekne. Cesar izdere meč ter udari ploskoma trikrat mladeniča po plečih rekoč: "Boljši vitez od hlapca!" Ko je vstal Gregor in se zahvalil ct^arju za milost, je čestitala vsa družba novemu vitezu.
"Tudi Vaju ne pozabim, Hohenwart in Lambergar," je dejal vladar. A tedaj je zatrobil čuvajev rog, straže so se jele sklicavati, in kar je bilo vojaštva v gradu, je hitelo v stolpe in na obzidje.
"Vitovec naskakuje grad!" je vzkliknil Hohenwart in ostavil cesarja in Lambergarja, da vodi brambo.
Vitovec, razjarjen kakor še nikdar v svojem življenju, se je bil zaklel, da mora dobiti grad v pest. in zaklel se je bil z njim Ostrovrhar, ki se je kar penil od jeze, da se je bilo ravnalo z njim tako grdo. On bi bil takoj za cesarjem udaril na grad, a previdni Vitovec je zadržal vojake, ki so pritiskali za cesarskimi, ker je dobro vedel, da rrc dosežejo ničesar brez priprav. Znana mu je bila trdnoba gradu, in upal je, da si bode posadka, utrujena po boju, zanašajoč se na debelo in visoko zidovje, privoščila počitka. Odbral je najsmelejše in najročnejše vojake, u-kazal pripraviti, kar je bilo potrebnega za naskok, butare in lestve; in zaviti v temno noč so se bližali napadniki varno gradu. Nihče jih ni opazil, ko so prišli do širokega rova in ga začeli na več krajih polniti z butarami in rušami. Na pet delov je bil razdelil Vitovec četo, da bi napadla na petih krajih; na prvem mestu je stal sani z raz-ljučenim Ostrovrharjem, ki se je rotil, da mu ne ubrani gradu nobeden vrag. Dotle jim je. šlo vse po sreči; a ko je naslonil Ostrovrhar lestvo na zid, je začul praskanje vojak na straži in za*-klical na pomoč. Takoj se je oglasil čuvaj na stolpu, in vojaštvo se je začelo stekati na obzidje. Zableščale so bakle in razsvetlile silnega Ostrovrharja, ki je stal vrh lestve in se pripravljal, da se popne čez predprsje. Za njim je lezel kvišku z mečem med zobmi Vitovec sani in za tem drugi vojaki. Semkaj je prihitela s krikom in vikom množica branilcev, in vnel se je ljut boj. Kamor je udaril Ostrovrhar, tam se je naredil prostor, a za enega padlega vojaka sta prihitela dva nova branit grad. Naskakovalec se je držal z levico vrhnjega zidu in mahal z desnico po nasprotnikih, ki so pritiskali od dveh strani z meči, bati in koli. Tudi na drugih krajih se je bil hud boj, a tam so cesarski laže odbijali napad. Pred gradom je stala lesena senica, kamor iso spravljali v mirnih časih kla-
jo za živino. Tja je vrgel Hohenwart gorečo baklo, in dasi je bila streha pre močena od dežja, vendar se je vnela shramba in razlila svetel žar po bojnem polju. Kjer je bila nevarnost največja, tja, kjer se je boril Ostrovrhar, so hiteli najboljši junaki in ga napadli, da se ni mogel geniti. Ves togoten zbere vso svojo moč, zgrabi meč z o-bema rokama ter ga zavihti nad Ho-henwartom, a v tem trenotju se polomi lestva pod toliko težo, omajana po silovitem mahanju. Radosten krik je zadonel iz gradu, Ostrovrhar pa je klel in hotel po vsej sili iznova naskočiti. A Vitovec ga je ustavil. Ker je spoznal, da je izpodletel naklep in da se bodo obleženci gotovo dobro čuvali, je odpeljal svoje čete, da se odpoči-jejo za prihodnji dan.
''Kaj pa zdaj?" je vprašal cesar Hohenwarta, ki mu je prišel naznanit, da je napad odbit.
"Veličanstvo," je dejal ta, "poslati bodemo brzega sla na Kranjsko, da nam pridejo na pomoč. Za en teden imamo živeža, da se lahko branimo; dotle pa pridejo rešilci."
"Menite li, da nas bode še napadel Vitovec?"
"Gotovo, Veličanstvo! Če si je upal skovati tak naklep, bode napel vse moči, da ga izvrši. Nevaren sovražnik je, in treba nam je biti opreznim." Cesar je šel počivat, in vsi so se čudili njegovi ravnodušnosti. Tak je bil njegov značaj. Kadar se je vse okrog njega balo in ga svarilo, da naj se ne zanaša toliko na božjo pomoč, da bi puščal vnemar človeško, je hodil on mirno svojo pot in se rešil več nego enkrat prav čudovito.
Hohenwart pa je iskal radovoljnijta, ki bi si upal nesti zarana drugega dne skoz celjski tabor poročilo v Ljubljano. Ponudil se je Gregor, in vesel je potrkal Lambergar mladega junaka po rami in mu naročal, da naj jezdi le do brata Krištofa; vse' drugo da bode ta oskrbel.
A zdaj se pojdite najprej naspat," se je nasmehnil Hohenwart. "Kar je potrebnega, pripravimo mi."
Navsezgodaj je zbudil Žiga Lambergar Gregorja, mu izročil cesarska pisma do kranjskega deželnega glavarja, grofa Urha Schaumburga, in posebej listek do Krištofa v Črnelem. Na dvorišču je stal Hohenwart pred eto konjikov, in poleg njega je miril hlapec iskrega belca.
"Srečno pot torej, mladi vitez!" je pozdravil poveljnik Gregorja. "Tu do-boste najboljšega konja, kar jih je v gradu. Srbski knez ga je dobil od turškega sultana in ga podaril rajnemu grofu, ta pa meni. Ne prizanašajte mu; a kadar Vam opeša, se obrnite do prvega graščaka; vsled cesarske pove-rilnice Vam mora dati svojega najbolj-ga konja. Toda, Gregor, mimo Celja ne pridete. Obrnite se za Savinjo doli in potem ob Savi gori; in ko dojdete srečno na Kranjsko, naj se zažgo kresovi po gorah, nam v znamenje, da se bliža pomoč."
"S Kranjskega se pač ne bodo videli," je opomnil Žiga.
"Drevi še jih zagledamo od vseh krajev, ako Bog da," je dejal poveljnik in skočil na konja. Gregor je za-jahal belca, ki je nemirno bil s kopiti in grizel brzdoi
"Mi Vas spremimo," je dejal Hohenwart, "da Vam bodite mirni in ne rabite meča, ampak ostroge, če hočete srečni? dospeti, kamor ste poslani.' Konjiki so vzeli Gregorja v sredo in se pomikali v jutranji megli polagoma po strmem brdu. Na vzhodu se je zaznaval dan, a spala je še vsa širna širna zemlja. Komaj se je čulo topotanje konj po premočenih tleh, a ni ga preslišala prednja straža Vitovčeva. Obvestila je takoj krdelo vojakov, ki so bili pod gričem zaprli pot z rovom in nasipom. Urno je skočil oddelek jezdecev s konj in napadel branilce za okopi. Bili so očividno iznenaden:, in posrečilo se je cesarskim, da so jih po kratkem hudem boju pregnali na enem kraju in odprli pot našemu Gregorju.
"Z Bogom!" je zaklical Hohenwart, in liura! so zavpili njegovi konjiki,-ko je preskočil Gregor na urnem btlcu široki rov in izginil za Savinjo. Curkoma so tidrli za njim sovražniki in streljali s puškami in samostreli; Gregor pa se je nagnit konju za tilnik in oddrčal srečno prot igorovju, ki meji kranjsko deželo in štajersko.
VIII.
To bandero, dobro vem, Da ljubljanskim gre ljudem.
N. ps.
V Črnelskem gradu pa je tarnala teta Mina, da ne bode videla Gregorja nikdar ve4. Grajski gospe se je zdel to nekak oponos; zato jo je karala, da je tako malodušna.
"Koliko let," je dejala, "je že moj sin Žiga daleč od mene, in vendar ne tožim noč in dan."
"A, milostiva gospa," je odgovorila, "Vi imate dva sina, jaz pa samo Gregorja."
"In še ta ni tvoj."
"Čigav pa," se je ponesla teta, "če nima ne očeta ne matere? Samo mene ima še na svetu,"
A da ne pride nobeno poročilo o naših fantih, to ni skrbelo samo tete, vznemirjalo je tudi nevesto Lenko, ki je hodila popraševat po Mihi.
"Gotovo si je že izbral drugo, malo-
pridnež," je dejala nejevoljna. "Kako se kesam, da sem mu dala ves svoj denar! Zdaj pa druge napaja."
Le Janeza, ki si je toliko domišlje-val, ni pogrešal živ krst. Tako je na svetu. Naj smo še tako važne osebe, neobhodno potrebni nismo. Kadar od-idemo, zapazi pač bližnja družba nekaj praznine; kmalu pa zaraste trava svežo prst, in najzvestejšim prijateljem se zdi povsem naravno, da nas ni več med njimi.
Gospodu Krištofu Lambergarju je bilo dolgčas, in odpravljal se je ravno na Krumperk obiskat prijatelja, ko se ustavi pred gradom na spenjenem konju Gregor. Takoj ga je spoznal Krištof in se prestrašil, kaj da pomeni njegov prihod.
"Slabe novice," je dejal Gregor in lezel truden s konja. Krištof mu ukaže prinesti jedi in pijače in odpre ne-potrpežljiv pismo svojega brata. Rdel in bledel mu je obraz, in roka se mu je tresla, ko je prebiral drobne vrste. Svojim očem ni mogel verjeti.
"Torej resnica!" je vprašal, in glas je kazal razburjenost. "Vitovec oblega cesarja!" Gregor je potrdil. Med tem pa sta prihiteli radovedni gospa in gospodična. Krištof je prikril svoj nemir, se nasmehnil in predstavil novega viteza in s tem le še povečal njuno radovednost. Molče je podal materi pismo. Tudi njej so prebledela lica in s strahom je uprla v sina oko.
"Jaz pojezdim takoj v Ljubljano," je dejal Krištof, "in ne bode me domov, dokler ne rešimo cesarja. Gregor naj se izpočije in pride jutri za menoj; njegovo junaštvo bodemo praznovali po vojni."
Prikazala se je izza ogla teta in takoj tudi spoznala Gregorja. Zadovoljna je gledala, kako ga obdaja grajska gospoda, kako mu segajo v roko, in z novo močjo se je je lotila stalna misel. Teta se je namreč že nekoliko bala, da utegne Anica vendar pozabiti (Nadaljevanje na 7. strani.)
J. C. Adler & Co,
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.
JOLIET, ILL
W. C. VIO OIX E^
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
THE CAPITOL BAR
G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna < osredju mesta.
Kadar se mudite na voga!u N. Chicagi in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst.
DOBRODOŠLIl
KILA OZDRAVLJENA.
Bil sem hudo vtrgan, ko sem nakladal hlode pred več leti. Zdravniki so svetovali operacijo kot edino pomoč. Pas ni koristil. Konečno dobim nekaj, ki me je ozdravilo. Več let, a kila se ni povrnila. Bilo je brez operacije, zgube časa in sitnosti. Nimam nič za prodati, a dam Vam nasvet kako ozdraviti ki!o brez operacije. Pišite mi: Eugen M. Pullen, Carpenter, 880 C Marcellas Ave., Manasquan, N. J. Iz-režite ta oglas, pokažite ga drugim, ki so vtrgani, da ohranite življenje, težave in operacije.	Adv.
Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik.
Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814.
Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo.
i Oscar J. Stephen 1
Sobe 801 lil 802 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR

Alpentinktura 7.11 moško in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2, — Ako želite imeti v 6ili mesecih krušne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $3.— Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od sam% ene flaše postanejo lasje v Sih dneh popolnoma naturni.kakoršneste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75.—VVahčič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križlcah, popolnoma v 8ih dneh: flaša 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovice 11a rokah ali nogah v 3 dneh 'popolnon^i odstranim za samo 75 centov. Za potne noge rabite Kueipov prašek, pije pot.odstraui slabi dnh in ozebline, baksa75c. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove. grinte, kraste, lišaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti tožnubo vsaka družina v hiši. Oe želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z \Vahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja. zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju,če pa je ruenj kot dolar.se pa v znamkah po2cv pismu pošlje. Zavsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj.
JACOB WAHČIČ
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva pro-jj|j ti ognju, nevihti ali drugi po-
!fi škodbi.
g2 Zavaruje tudi življenje proti
nezgodam in boleznim. £ Izdeluje vsakovrstna v notar-sko stroko spadajoča pisanja.
g Govori nemško in angleiko,
ssasiw^sfi^ffiSiiii^wffiwsiaKsiHia

I CHARLES D. DIBELLf
ADVOKAT—LAWYER
S Soba 508 Woodruff Bldg., Joliet S
jI-rCHICAGO PHONE 298:--S
s sodnijo S
.. S
Kadar imate kaj opravite s obruite se k meni.
I
I Govorimo slovenski jezik.
jp Kolektujem in tirjam vsako vrstne dolgove. Ali pa se oglasite pri

_ M. J. TERM, 1104 Chicago St- .
t:
ll! i i 1
JOHN
N. W. Phone 348
SlEFANICH
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111.
NE IZPOSTAVLJAJTE SVOJE
Zdravje v Nevarnosti!
Zdravje je nad bogastvom. Če se dobro ne počutite, ne poskušajte alkoholičnih grenčic, katere več ali manj slabijo kri in odvzamejo življensko moč krvnim celicam. Kri je najdražja tekočina, katera daje življenje. Teče skozi žile in donaša okrepčilo vsaki celici in mrenici v telesu. Istočasno odnaša iz telesa hitro se nabirajoč'e nepotrebnosti in se bojuje zoper vhajajoče bacile, zato odstranjuje vse kar oslabuje krvne celice in jih dela nesposobne. Le močna krvna telesca so sposobna opravljati to naporno delo. Čisto naravno vino jim ne škoduje, ker "Vino utrjuje sestav živcev in pomaga telesu izvršiti najtežavnejše posle", pravi Dr. Armand Gautier, član French Institute, v listu čitanem pred Academy of Medicine v Parizu. To je vzrok, da jemljite samo
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino °
To nenavadno zdravilo je zmes grenkih korenine, korenov in skorje, posebno velike zdravilne vrednosti, in čistega starega rudečega vina. Je prosto vsakoršnih lekarskih primeskov in strupa. Pomaga prebavljati, okrepčuje organe in pomiri živce. To je pomoč v slučaju
nervozeosti, slaboči krvi, tugovanja,
navadne slatoce.
Žaba t; o ti, napihnjenja, riganja, glavobola,
in drugih je dobiti v tem leku hitro in zanesljivo pomoč. Zavrnite nevredne ponaredke, ki le denar vni-čujejo! Naš glavni namen, je narediti ta pripravek kar mogoče najboljši, a cena istega, ne glede na vi-šanie potrebščin, ostane ista: $1.00 v vseh lekarnah.
Sedanja sezona vabi tazne nedobrodošle goste, kakor revmatizem, in nevralgijo. Ali se jima znate zoperstaviti? Najboljši je rabiti TRINERJEV LINIMENT—mazilo, ki je izvrstno zdravilo za otrpel vrat, pretege, natege, otekline in druge take bolezni. Cena 25c in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c.
V v. h slučajih kašlja rabite Triner's Cough Sedative (zdravilo zoper kašelj), cena 25c in SOc, po pošti 35c in 60c.
JOSEPH TRINER,
-1ZDELOVATELJ—	=

1333-1339 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
i
sko Katoliako
tarije
J. C. M. B. Society of
.anovljeiio 15, avgusta 1909
PITTSBURGH,_
Samostojno Pod. Društvo
Vnebovzete
St. Mary's Assumption)
Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36-^8 St., Pittsburgh, Pa.
Podpredsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
Slftgajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR:
J«seph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Sutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa.
PEGAM IN LAMBERGAR.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Gregorja, ki ga toliko časa ne vidi. A zdaj je prišel; kako srečna ga je pozdravljala teta!
"Toda, teta," je učila gospa, "to ni več stari Gregor; zdaj je slaven mož, vitez, ki je rešil cesarja."
zanj." Anici se je nekako zamalo zdelo, da bi morala ona moliti posebno za Gregorja, a rekla ni ničesar teti, ki je ni jenjala tolažiti z opisovanjem, kako veselo se bode vrnil Gregor. A potolažila je ni.
"Kako se boji zanj!" si je dejala teta, in ji prigovarjala, da naj le stanovitna ostane, ker premaga stanovitnost .Vse ovire.
"Oh, kaj pomaga meni stanovitnost!'
"Zdaj ga moram pa že vikati," je dejala ona -in se mu priklanjala, da jo ' je vzdihnila ona in ostavila vrt. je posadil poleg sebe, ker se je bal, | "Gotovo misli, da je nima rad Greda mu znori od veselja. Z največjo g0r,'' si je dejala teta in sklenila prositi
natančnostjo je svojo zgodbo. Krištofa pa sta
moral povedati vso
nečaka, da govori z njo in z materjo, da se ne bode deklica mučila dalje ča-napravljali na pot sa šla je nadlegovat Gregorja, ki se
mati in sestra. Gospa se je spomnila,1 je ravno spravljal k počitku. Brezob-kako je očitala Mini, da se preveč boji z;rno niu je zastavila vprašanje, če že za nečaka, in zdaj je tudi njej polnila j mjs!; na ^ako nevesto. Debelo je gle-srce bridka skrb. Krištof sam se je I ,jai Gregor, presenečen, in lahno zardel, ker je bil res ravno mislil na Tajdo.
Bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111.

Via pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I. porotnika.
Ktojakil Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora.
Društveno Geslo: "V slogi je moč."
p
,MMmmMmmmMM'"a^aa"aaaaBBBBBBBBBBBBBmB-BBBBmBBBBBBBB'aBBBBBBBBmBBBBBBBBBBBBBBB''
m
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietn
Hranilnica
Tlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietn ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Batik
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
bal, da pride pomoč prepozno, ker je1 bil Vitovec na glasu, da se mu ne ubrani še tako trden grad. Tiha in žalostna mu je držala sestra šlem in meč. Bridka je bila ločitev od ljubega brata, ne manj bridka misel, nad koga ide v boj.
"Veseli se, Anica!" je dejal Krištof. "Dan plačila se bliža Ostrovrharju, in pomnil bode, kdaj je razžalil tebe in mene." S solzami v očeh se mu je nasmehnila sestra in ga prosila, da naj se varuje Ostrovrharja.
"O, sam se ga ne lotim," je dejal brat, "a mnogo psov zmaga tudi medveda. Toda z Vitovcem se moram poskusiti. Ta je pravi vrag, ta kriv vse vojne. Dokler ne pobijemo tega, ne bode miru."
Naročal jima je še, kako naj varujeta grad v opasnih časih, se poslovil brž in skočil na konja, ki je pred vrati kopal s kopitom zemljo. Podkev je zaškrtnila, in Krištof je oddirjal proti beli Ljubljani. Gospa je gledala za njim, dokler ji ni izginil izpred oči, potem pa je šla zamišljena v svojo sobo in tam ga priporočala v goreči molitvi Bogu.
Anica pa je prisedla h Gregorju in teti in prosila, da naj pove vse še enkrat natanko. Kako zvesto da ga posluša, kako ji rdi in bledi obraz, to vse je opazila teta, in mnogo zvitejša, nego bi si kdo mislil, je menila kmalu, da ima opravka v gradu, in ju ostavila. "Mladi ljudje se radi sami kaj pomenijo," si je dejala tiho in hitela v družinsko izbo, ki je imela okna ravno proti klopi pred gradom obrnjena. Popolnoma je bila srečna. Seveda, zakaj ne bi sedaj vzela Anica Gregorja, ko je postal tako imeniten gospod? Kako prijazna je bila zdaj tudi gospa z njim, kako lepo ga je pozdravil Krištof! Zdaj vleče drug veter. Kdo bi si bil mislil, da se bode Gregor tako izkazal! Nihče, nihče, razen nje, tete. Samo ona ga je prav spoznala; gospa naj pa
iw0mmammmmmmmmmmm0m»mmmmmmmmmrrmr»mm»mmmwmmwmmmmmmm»0nm^
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	.Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 314
te
■ i
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.-
Rezervnega laklada ..................................K 1.330,000,—
Sprejema vloge vsak delavnik iii jih obrestuje po
brez odbitka. Hranilnica je PUPILAltNO VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja n« zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5J4 odstotkov, itven Kranjske pa proti odstotkov obrestim in proti najmanj tri-6©trt odstotkov odplačevanju na dolg.
"Ne bodi sitna, teta," se je branil.
"O jaz že vse vem," je dejala ona zmagovita; "meni ne utajiš. In saj tudi treba ni, Gregor. Ali si govoril z materjo?"
"Oh, pusti me pri miru, teta," je pro-on. "Kako hočem govoriti z materjo; saj še z njo nisem govoril in ne vem še, če mara zame."
"To pa jaz vem," je dejala ona živahno
"Ti da bi vedela!" se je zavzel Gregor. "Odkod pa?"
"Odkod! Ali nimam oči? Če so prav stare. In tebi ni treba, da bi bil tako skromen in boječ. Kaj nisi fant, kakor se spodobi?"
"Teta, jaz se bodem prevzel, če me ibodeš ti tako hvalila. Ampak ne skrbi zame. To se bode vse zgodilo ob svojem času."
"A jaz ti pravim, da ne odlašaj," je opominjala ona.
"Nocoj vendar ne morem ^ti snubit!'
"Ampak jutri."
"Kaj pa še! Jutri pojdem v Ljubljano; iz Ljubljane gremo na vojno. Nespameten bi moral biti, da bi se pečal sedaj s takimi rečmi."
"Bodem pa jaz govorila zate."
"Bog ne zadeni, teta! Kadar se vrnem, takrat bodemo govorili."
"A kar danes lahko storiš, ne odlašaj do jutri."
"Zato grem tudi precej spat. Lahko noč, teta!" Teta je kimala, da niso mla deniči več tako živi, kakor so bili v prejšnjih časih, in prepričana je bila, da ima Anica njego mnogo rajša nego on njo.
Krištof Lambergar pa je še pred mrakom dospel v Ljubljano in oddal glavarju cesarska pisma. Ko je zvonilo večernice, je že vedela vsa Ljubljana, da je cesar obležen, in na vse strani kranjske dežele so hiteli brzi
zahvali Boga, da dobode takega zeta,	plemstvo pod orožje. Glav-
in pa njo, ki je sprožila to reč. Radovedna je bila teta, kdaj da bode gospa kaj omenila proti njej o tej stvari, in sklepala, da sama pa ne začne; zakaj ona je že storila svoje, zdaj naj store pa drugi, ki jim mora biti več do tega. "Oh, kakpr dva golobčka!" je vzdihnila, ko je bila pogledala zopet skfcz okno. Anici pa je tolklo srce, in komaj si je upala sopsti, ko je pripovedoval Gregor, kako kmalu bi bili umorili Ostrovrharja.
"In pri naskoku na grad tudi ni padel?" je vprašala tiho in zardela, ker se je sramovala vprašanja. Gregor je trdil, <Ja še živi, kolikor on ve, in moral je vse še iznova praviti. Potem pa je šla Anica z otožnimi svojimi mislimi v samotni vrt. Češnje so bile že odcvele, jablana pa ji je še sipala rdečkaste cvetke na črne lase. Ona se ni menila za to lepoto, ko ji je bilo težko pri srcu. Na boj je odšel brat, in Bog ve, če se 'vrne. In če zmaga, bode zmagal onega, na katerega misli ona s toliko bridkostjo in za čigar življenje bi tako rada dala svoje. In naj ohrani Bog tudi oba, razširil in uglobil se bode vendar prepad med njeno rodo-vino in njegovo. Oh, zakaj ga ne more pozabiti in v miru preživeti mladih dni!
Za njo je prišla teta, ki ji je bilo srce tako polno, da ni mogla več molčati. Zavzela se je hudo, zakaj da je Anica tako žalostna.
"Kaj bi ne žalovala, ko se odpravljajo na boj predragi naši!" je odgovorila ona, in razlog se je zdel teti utemeljen; vendar je menila, da je Anica že dolgo časa tako otožna.
"Postarala sem se, teta," se je nasmehnila ona.
"Pol leta vendar še ne postara človeka!" se je čudila ona.
"Pol leta! — Eden dan ga postara Poglej to breskev, kako je mršava od lanske toče."
"Da, res. Postara lahko človeka en dan, a ga tudi pomladi. In tak pomladen dan bo prisijal tudi še naši Anici."
"Nikdar," je šepetala ona in pobesi-la glavo.
"Prišel bode," je trdila teta, "in pri peljal v Črnelo mladega junaka; in A-nici bode zopet zažarelo oko, in cvetela ji bodo lica kakor nekdaj."
"Oh, teta," je karala ona, "kako moreš gojiti tako nečimurne misli na tak žalosten dan! Ali meniš, da Gregor ne more pasti v boju?"
"Ne bode padel," je dejala teta sa mozavestna. "Iz tolikih nevarnosti ga je rešil Bog; varoval ga bode še zdaj, ko bodeva medve doma molili
no niesto je bilo zbirališče. Ko pa se je storila noč, je vsplamenel velikanski ogsnj na Šmarni gori; ne dolgo, in pokazal se je ogenj pri Sv. Joštu nad Kranjem in na Limbarski gori in na svetem Kumu, in kmalu so goreli kresovi po gorah od enega konca dežele do drugega, ker so bile vedno pripravljene grmade in čuvaji po višinah, da se je naznanilo, kadar je pridrl sovražnik v deželo. Preplašeni so si kazali ljudje kresove in popraševali, je li Tu-ek v deželi. Duhovni gospod in graščinski oskrbnik pa sta jim razlagala, da silni Beham, to je Čeh, Vtivec,, oblega cesarja. In novica o groznem Pegamu in stiskanem cesarju je šla od ust do ust in se izpreminjala in vek-šala, čim dalje je prišla, čim dalje je hodila. Drugega dne 1. maja, pa se je pripravljala na vojno vsa dežela. Brusili so se meči, ostrile puščice in kopja, čistili šlemi in oklepi. Vitezi so zbirali svoje hlapce, in med vriskanje pogumnih mladeničev se je mešal jok mater in sestra in nevest, zakaj strah je pretresal takrat tri dežele, kadar se je začulo ime Vitovčevo. Marsikateri izkušeni vojak je majal z glavo In dvomil, da bi oteli cesarja iz Vitovčevih rok.
Tudi Gregor je odjezdil s Črnele-ga; a slovo od Anice zopet ni bilo nič tako bridko, kakor je pričakovala teta. Po gradu pa je postalo tiho. Zgodaj so se zapirala vrata, in s strahom in adovednostjo so čaklali vsi novic o celjski vojski in izpraševali popotnike, ki so prihajali od štajerske meje. Najhuje pri srcu je bilo Anici, ki si je bila svesti, da njej ne donese sreče nobena novica, naj dojde katerakoli. Ko pa so sosednji Štajerci in Koroš-zagledali kresove po kranjskih go
rah, so menili, da je pridrl na Kranjsko Turek, in jih zažgali tudi in pre plašili prebivalce. Po Gornjem gradu je bilo že tako vse vznemirjeno. Nobenega poročila ni bilo iz Celja; raz našalc pa so se čudnen govorice, katerim so ljudje verjeli tem rajši, čim grozuejše so bile. Skrbeti je začelo priorja, a bolj še prelata. Pošiljal je sla za slom do kneginje, do Vitovca, do Ostrovrharja; nobenega, nobenega ni bilo nazaj. Pošiljal jim je sluge na proti, sam se napotil proti Savinjski dolini; nikogar ni srečal. 6 kako po časi so pretekale bridke ure! Ko pa se je zasvetil kres in se je slišalo, da gore po vsem Kranjskem, in so plahi ugibali ljudje, da se godi nekaj strašnega, je zaslutil prior Vitovčevo ne srečo; opatu pa je zašel strah v ude in ga vrg^l v posteljo.
Vitovec pa je oblegal cesarja in na-
skakoval grad v soboto ves dan. Večkrat so bili že prelezli izurjeni njegovi vojaki visoko obzidje, a vselej jih je pregnala posadka. Ko pa so trudni počivali zvečer oboji, se je izpolnilo upanje Hohenwartovo. Ognji so se zasvetili po savinjskih hribih. Z veselim vriskanjem so jih pozdravili ob-leženci. Postajali so po trdnjavi, zrli na zahod in jug in si kazali kresove in ugibali, kje gori ta, kje oni, in vesela nada jim je budila srčnost in vztrajnost. A zagledala je kresove tudi Vi-tovčeva vojska. In Vitovec je vedel, kaj da to pomeni, in se jezil in preklinjal; njegovim vojakom pa je upadal pogum.
'A mi jim zakurimo drug kres," so jih osrčevali vodje, katerih se je bila lotila nestrpna želja, da si prisvoje grad, preden dobo pomoči. In da te ne bode pred tednom, je vedel Vitovec dobro; zakaj v tistih časih je vojna vse lej vsakega presenetila. Kdo je v miru mislil nanjo, da bi se pripravljal, in kdo potem v vojni na mir, ko je poži-gal in ropal po svoji in tuji deželi!
Na snubitev je bil gospod Vitovec zdaj nekoliko pozabil, ko je imel posla za sto rok. Vrhutega je bil zopet sprt s kneginjo. Tisti večer, ko je bežal cesar v grad, jo je bil ostavil brez slovesa, kakor hitro se je začul šum in ropot. On je vedel takoj, kaj se godi. Ona, ki ni vedela ničesar, je ostala sa ma v največjem strahu. Prihitele so hišne in komornica, soproga barona Vajde, ki tudi niso vedele nič in se tresle še bolj. Poslola je po Ostrovrharja, po Soteškega; nikogar ni bilo. Tekli so sluge po komornika Vajdo, po tajnika Lenarta in našli svetovalnico obkoljeno od Vitovčevih vojakov. Sama je pisala kneginja ukaz na straž-nega poveljnika, da naj takoj izpusti tajnika. A poveljnik je zmignil z rameni in menil, da mu je prepovedano pustiti koga vun ali noter razen Vitovca. Jezno je udarila kneginja z noži-co ob tla, ko ji je prinesel sluga ta odgovor; a tajnika ni priklicala. Polagoma je zvedela, kaj da se je bilo zgodilo, in s strahom in grozo jo je navdala vest o predrznem naklepu. A da Vitovec njej ničesar ni bil omenil, niti je vprašal za svet, to jo je jezilo; in tako so se križala njena čuvstva, da ni ve dela, ali bi želela srečnega uspeha ne zaslišanemu početju ali pa, da bi iz-podletelo. Le zavest, da se za njeno čuvstva, da ni vedela, ali bi želela srečnega uspeha nezaslišanemu početju ali pa,, da bi izpodletelo. Le zavest, da se za njeno kneštvo ne meni nihče več, ji je stala živo pred očmi in ji polnila dušo z žalostjo in srdom.
"O, Helena," je vzdihnila in si zakrila oči, ko je bila sama s komornico, "ali ne miluješ svoje kneginje, ki jo obdajajo sami sebični hinavci?"
Ta jo je tolažila, da ji posije po nevihti še solnce sreče.
"Sreče, sreče, Helena!" je tarnala ona, in solze io ji zalile oko; "jaz je ne poznam. Kako malo dni sem preživela s soprogom! Največ niti vedela nisem, kod se bojuje, in le bala sem se vedno, da pride zdaj zdaj vest o njegovi smrti. In prišla je. Troje ljubih otrok mi je podaril Bog; a komaj sem se jih razveselila, mi jih je pobrala neizprosna smrt. In zdaj sem sama, sama na svetu; in kolika je moja veljava to veš tudi ti. A naj bi bila še tolik^, nikdar me ne odškoduje za riesreče, ki sem jih prebila. Kak siromak je, kdor stoji na visokem mestu! Njega vidi in gleda vse. Naj poskusi enkrat ustreči svojim željam in ne le vedno zahtevam zavistnih gledalcev, konec je njegove slave. Kar je storil dobrega, to se pozabi; slabosti se mu ne odpuste nikdar. Na odru stoji kakor glu-mač, ki igra za denar. Kaj bodo rekli gledalci in poslušalci, to ga skrbi vedno. A miru mu ne da njih hvala, priganja ga le k večjemu trudu; graja pa ga peče tem bolj, čim manj jo je zaslužil. Tako se drevi brez pokoja za senco slave, ki beži vedno pred njim, dokler ne obnemore. Potlej ga slave: živel je zanje, zašte ne."
'Oh, pač res, milostiva kneginja," je pritrjevala komornica, vesela, da se kneginja vendar enkrat obrača na ono pot, na katero jo je bila že tolikokrat napeljevala; "kaj je boljše mirno življenje v sladki nezavistnosti, ko storimo lahko to, kar smatramo sami za dobro in lepo, ne, kar se drugim zdi. Preostaja nam časa, da mislimo nase, na svojo dušno in telesno srečo. Kakor trenotje je človeško življenje, in še to kratko dobo nam zagreni slavo-hlepnost; tako se odrekamo časne sreče in zaigramo često tudi večno. O da bi milostiva kneginja spoznala pra-
Kadar se mudite na vogaln Kuby andBroadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeženi. Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMOBK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A. SCHOENSTEDT & CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na
1005 N. CHICAGO ST.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vsefc vrst.
JOS. LEGAN,
GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St.	Joliet, IU.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
500
ANTON ZABUKQVEC
BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna Moen Avenue. Rockdale, Ills,
Chicago telefon 3406.
Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopu ogenj pojdite k ANTONU SCHAGE* j North Chicagi Street * v novi hiši Joliet National Bank«.
vo svojo srečo
(Dalje prih.)
Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko. Blagovolite poslati naročnino za celo leto $2, ali za pol leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je tre ba točneje plačevati za list, če ga hoče kdo točno dobivati.. .Pošljite naročnino takoj, da ne pozabite.
Metropolitan Drog Store
N. Chicago & Jackson Sti
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI *
"BELLADONNA" 0BLI2I
m omti s lajtm ftntofl » rawm m,
revmatizmu	slabostih » členku
hromcst!	pljučnih in prsnih bouzmfc
bolesti » kolku mrazenju . životu
bolestih . členkih vjetju ofrsnb ure
nevraldjl pr0t1nu prehlaj0uu otrplosti u&c	bolestih » ledjm
slabotnem križu bolestih . križu hudem kasuu
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street,
JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, t«r vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 i
m
s»ss5»
m
m
PROSJAK MARTIN.
Spisal Ljubo Mrak.
»S!

Prosjak Martin je bil čuden človek. Hodeč od hiše do hiše, polagoma se o-pirajoč na debelo gorjačo, je vedno nerazumljivo mrmral predse. Sive oči z velikimi trepalnicami in ščetinastimi obrvmi je imel vedno solzne. Brki so mu neredno štrleli izpod nosa in mu pokrivali debeli, obledeli ustni. Lice je imel skrbno obrito. Njegova visoka in suha postava je bila precej upognjena.
Takega sem poznal še kot otrok, in tak je bil vedno.
Vbogaime ni prosil.
Odkril se je pri vstopu v hišo in čakal. Kjer so mu kaj dali, je z nemim poklonom vzel in brez zahvale odšel. Zato so nekateri govorili, da strada, ker je tako nekako ošaben, in neradi so mu dajali; a drugi so ga imeli za bedastega in so mu tem raje dajali vbogaime.
Enkrat sem ga dobil v vaški krčmi. Bil je pijan in ves drugačen, kakor navadno. Tedaj sem šele spoznal, da zna Martin tudi govoriti. Velikokrat sem fea srečal, toda šele tedaj, v 18. letu svojega življenja, sem prvič slišal njegov glas. Povabil sem ga k sebi in pri čaši rujnega vina mi je povedal svojo povest.
Najpremožnejša hiša v Z. je bila Martinovčeva hiš^. Bogastvo je bilo že od nekdaj pri njih doma. Zadnji posestnik bogate te kmetije je bil Martin, naš znanec. Prevzel je nezadol-ženo posestvo in se oženil. Dobro 1}i se bilo lahko godilo vsem v njegovi družini, ako bi ne bil gospodar preveč lakomen. In ta lakomnost ga je zvo-dila na krivo pot.
*
Kmet Andrejevec se je vračal iz mesta, kjer je bil semenj. Vesel je bil. Prodal je jarem volov dokaj dobro in zato je bil še posebno zadovoljen. Imel je plačati Martinovcu dvesto, in zato je sklenil takoj mmiogrede se pri njem oglasiti. Bila sta si namreč z Martinovcem soseda, in večkrat je moral ubožnejši Andrejevec čuti kako pikro besedo zavoljo tega malenkostnega dolga.
2e pod mrak je bilo, ko je dospel v vas. Soseda Martinovca ni bilo doma, zato je oddal denar njegovemu jedih-cu, dvajsetletnemu Janezu, ter se je podal domov.
Lep jesenski večer je bil tedaj in Janez se je takoj po odhodu Andrejevca napotil v sadovnjak, kjer so v veliki kadi vrele češplje, pripravljene za žganje.
Pomešati je hotel sadje in zato je odkril kad in se nagnil čez njo. Pregloboko se je nagnil, se pretehtal in postavil na glavo v kad. Dolgo se je trudil da bi se dvignil. Glava se mu je potapljala vedno bolj, rok nista mogli na spolzkih deskah kadi najti opore in -iromak se je zadušil.
Pozno v noč se je vračal Martino-vec domov. Šel je naravnost skozi sadovnjak, krajšo pot, ki je peljala do zadnjega konca hiše.
Pred kadjo se je ustavil. Zelo se je prestrašil, ko je dobil tam človeka, ki je z nogama ven molel. Prižgal je u-žigalico in spoznal je svojega sina. Dvignil ga je iz kadi in ga položil na tla. Odpel mu je telovnik in ga začel drgniti po prsih. Toda nobenega znaka življenja ni več našel v njem. Ko je tako hodil krog njega in sani ni vedel, kaj naj stori, je videl, da je iz žepa sinovega suknjiča nekaj padlo na tla. Pobral je stvar in videl, da je listnica. Skrbno jo je spravil. Potem je pa hitel preplašen domov, kjer je poklical domače, da so prinesli sina v hišo. Pre gledal" je pri luči listnico in našel v nji dva stotaka. Lakomnost je zatrla vso žalost v njegovem zakrknjenem srcu. Spomnil se je na soseda in na vole, ki jih je danes gnal v mesto, in takoj se mu je zazdelo, da je ta denar del izkupička, ki ga je Andrejevec zaupal njegovemu sinu. Spravil je denar v skrinjo in jo skrbno zaklenil, i #
Čez dva meseca po tem dogodku je dobil Andrejevec tožbo od sodnije. Tožil ga je sosed za 200 goldinarjev.
Sel je v mesto.
Ko je tja dospel, je videl čakajočega Martinovca. Hled je bil in čmerno se je držal. Na opomin Andrejevca, da je denar vendar plačal Janezu, ni dal odgovora.
Pričela se je razprava.
Martinovec je vstrajal vedno pri tem da ni plačati, in da ni našel pri mrtvem sinu nikakega denarja. Andrejevec je zaman govoril. Klical je Roga na pri-pričo, prosil in rotil, pa sosed je ostal pri svoji trditvi.
Prišlo je do prisege.
In Martinovec, mož poštenjak, ki doslej ni storil nobene goljufije, je prisegel
Nerodno držeč tri prste desne roke kvišku je izgovarjal besede: "Prisegam pri Bogu, vsemogočnem in vseve-dočem, da bom na vse, kar bom od te slavne cesarske sodnije vprašan, čisto -resnico, in nič druzega kot resnico go-
voril, tako gotovo, kakor mi Bog po-maeaj."
Opominjen zadnjikrat na svetost pri sege, je ostal pri svoji trditvi. Prisegel je po krivem.
Andrejevec mu je moral še enkrat plačati ves dolg. Ko mu je pa odšteval s tresočo roko, pred zeleno sodno mizo petak za petakom, mu je poklical njegovega mrtvega sina na pričo. Starec pa se je samo smejal, spravil denar in odšel.
*
Od tedaj ni imel Martinovec nikjer več miru. V sanjah je gledal pred seboj svojega sina, ki mu je žugal s prstom in mu kazal dva goreča stotaka. Na enem je videl popolnoma razločno naslikanega vraga, ki se je zdajinzdaj premaknil in ga grozno pogledal s plamtečimi očmi. Na drugemje zagledal samega sebe krvavega in umazanega, ležečega v blatu, nad njim se je pa sklanjal Andrejevec in ga z ostrim nožem suval v srce.
Podnevu so ga zmerjali otroci s kri-voprisežnikom.
Obupavati je začel. Udal se je pijači. V par letih je vse pognal.
Iz bogatega Martinovca je postal prosjak Martin.
Javil se je sodišču sam, toda malo časa je bil zaprt.
Prestal je kazen, vendar se ni čutil prostega. Odpustila mu je gosposka, sam sebi pa odpustiti ni mogel. Vedno je čutil na sebi neko težo, ki je ležala na njem kakor kamen.
Lani pa je spokorjen v bolnišnici umrl.
Resnica je hčerka časa.
Če potrebujete zdravila za zapeko, namenjanje, kolcanje, glavobol, raz-dražljivost, migreno, izgubo teka in trdne volje, splošno oslabelost, pomnite, da je bilo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino med zadnjimi 26. leti neštetokrat preizkušeno in da je njegov sijajni sloves posledek njegove popolne zanesljivosti. Dne 25. decembra 1916 nam je mr. Jim Skola, Elm St., Milwaukee, Wis., pisal: "Star sem 37 let. Dolgo časa sem bil raz-dražljiv in slaboten in nesposoben za delo. Danes se počutim močnega in v najboljšem zdravju, in samo Trinerjevo ameriško zdravilno vino mi je pomagalo. Priporočam ga vsakomur." Dne 12. jan. 1917 je mr. Rudolph Ka-rafiat iz Hastingsa ob Hudsonu, N. Y., izjavil v svojem pismu: "Ničesar nisem mogel jesti več tednov, in samo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino mi je povrnilo zdravje. Moja slast je zdaj izvrstna." Cena $1.00. V lekarnah. Triner's Liniment je prav-tako slaven, ker mu ni enakega zdravila za revmatizem in nevralgijo, nezgode, izvinke, otekline, ozebline itd. Cena 25 in 50c v lekarnah. Po pošti 35 in 60c. Joseph Triner, Manufacturing Cjiemist, 13331339 S. Ashland ave., Chicago. — Adv.
Si^faiDitiiftii^ii^if;
W :--1 S
■fi | ZA KRATEK ČAS. | H
SK 1--1 S
V Chicagi sta se pičkala Anglež in Krat^jeCjS tem, kako se pri suvanju laglej premaga nasprotnika. Anglež je trdil, če ^e ga sune v trebuh; Kranjec pa. če se mu da dobro pod nos. Poskusiva, pravi Anglež, in sune Kranjca v trebuh, da se je zvrnil na tla in obležal. Med tem ko si Anglež prižiga smotko, se Kranjec zopet pobere ter z vso močjo dregne Angleža pod nos. Temu brizgne kri iz nosa, oči mu zateko in odleti v steno rekoč: "Tudi ni slabo!"
Gospodinja: JežeS, Ježeš, gospod »profesor, kakšni pa so!... Voda kar curlja od njih, a dežnik nosijo v roki, ne da bi ga odprli.. .
Profesor: Kaj pravite? Dežnik — v roki?.. . Ah; saj res; nanj sem pa čisto pozabil!
Iz šole.
Nadzornik: "Kaj delate, otroci, vsak dan v šoli proti koncu ure?"
Učenec: "Čakamo, da pojdemo domov."
O te tujke!
Neki župan je izpopolnil v poselski knjižici služkinje, ki je služila na kmetih, opazko: "Služi kot legitimacija"... takole: "Ne služi kot legitimacija, mar več kot kravja dekla."
Naši otroci.
Starikava teta (stoji ob oknu in vz-dihne). "Ah, če bi bila tica!"
Mali Pepi: "Pa saj si že, tetka!"
Teta: "Kako to misliš?"
Mali Pepi; "l'a saj je papa sinoči rekel: Ta stara sova se je čisto vKnez-dila pri nas."
Resnica.
Oče (sinku, ki je jabolko): "Ali si vprašal mamo, če si smeš vzeti jabolko?"
Sinko: "Da, papa."
Oče: "Resnično? Če nisi vprašal,
dobiš palico, ker se lažeš! Torej, ali si vprašal mamo?"'
Sinko: "Da, sem, res sem vprašal!" (Poje jabolko in si obriše usta.) "Seveda sem vprašal, a mama je rekla —
Poetična primera.
Mlad oče (ogleduje prvorojenčka): "Takole detece je kakor pomlad."
Mlada mati: "Da, včasih se smeje, navadno pa je mokro."
Filolog v Egiptu.
"Pisava s hieroglifi ima po mojem mnenju veliko napako, ki kvari resnemu filologu vsako zanimanje. Hieroglifi so namreč brez pravopisnih hib!"
Z bojišča.
A.:	"Kako daleč so že Turki napredovali?"
B.:	"Že do — Carigrada!"
Dober svet.
Gospodična: "Gospod profesor, prišla sem, da se vpišem na visokošolo, da študiram zdravilstvo."
Profesor: Dam vam dober svet: o-možite se raje, tako bodete vsaj samo enega človeka spravili v grob."
Nevesti oče drvar.
Ženin: "Ali smem vprašati, gospica, s čim se peča Vaš oče?"
Nevesta: "Žaganje izdeluje."
Znak ljubezni.
Prvi vojak: "Majorjeva kuharica me ime pa le rada, dala mi je cvetlico."
Drugi vojak: "Mene ima pa še raje. Dala mi je pol klobase."
Tretji vojak: "Meni je pa dala celo klobaso."
Odkritosrčno.
A.:	"En mesec je že minil in ti si ;to kron zahteval samo za en teden!"
B.:	"Saj jih nisem tudi dalj imel!"
Dober tek.
Miha pride v mesto in gre obedovat v restavracijo; naroči si polže. Natakar mu jih prinese in Miha jih povžije z lupinami vred. — Začudi se natakar, ko ne najde na krožniku nobene lupine. in pravi: "No, kako Vam je teknilo?" — "O, prav dobro, samo malo pretrdo so bili zapečeni."
Dober vzrok.
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. • Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leo* Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovicfc Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerick Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Ja kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Grič« Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekat Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, III.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorick Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nima mo zastopnika, priporočamo, da s* zglasi kdo izmed prijateljev našega li sta, da mu zastopništvo poverimo Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini.
Uprav. "A. S."
A.:	"Zakaj se pa ne oženiš?"
B.:	"Saj veš, da zakon je ali rai uli pa pekel. Raja nisem vreden, za pe j kel pa ne maram!"
Izravnan račun.
Advokat: "Jaz sem vam sedaj vso stvar razjasnil v četrt uri — znaša deset kron."
Kmet: "In jaz sem vas celo četrt ure poslušal, — znaša tudi deset kron."
Preklic.
"Pravijo, da sem Vam rekel 'lump' in to je r.es. Ker pa moram preklicati, torej rečem: Žal mi je!"
Letovišče v mestu.
"Kaj — zaradi bolezni si dobil dopust, si ostavil prijazni kraj svojega službovanja na Gorenjskem in hočeš šest tednov ostati v Ljubljani/"
"Da! Veš jaz sem bolan na živcih, zdravnik mi je priporočal, naj greni v Ljubljano, ker vlada trn v poletnem času idiličen mir."
Nepotrebna natančnost.
Sodnik: "Kje ste rojeni — koliko ste stari — kje ste v šolo hodili?"
Obtoženec: "Oh, naj no gredo, kaj bi tako izpraševali, kakor da bi me ne bili še nikoli videli! Saj se vendar dobro poznava. Najmanj desetkrat so me že sodili. Zdaj pa tako izpraševanje!"
POZOR ROJAKINJEI
Ali veste, kje je dobiti najboljše ni so po najnižji ceni? Gotovol V metni
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejie met Vse po najnižji ceni. Pridite toraj > poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba V
/
naše geslo.
i.
Ne pozabite torej obiskati na* • našej mesnici in groceriji na vog* lu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phona Uit
ZIMSKE IS SPCMLADUE OBLEKE.
čedne in moderne obleke za odraslt in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblekt po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobu kov in kap vseh velikosti.
posebno velika zaloga trpežnih čev Ijev visokih in nizkih za moške, žen ske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate kolare itd. Vse naše blago jamčimc ter povrnemo denar, ako ni v popolne zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsti vredne znamke ali pa register tiketc izvzemši na oblekah delanih po meri
Vaši naklonjenosti se priporoči 'Prya Slovanska Trgovina" na severn: strani mesta.	,
Frank Juričič
tool N. Chicago St JOLIET, IL
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1917.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John - Peiric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v devetnajstih mesecih plačalo nad $2,466.50 bolniške podpo-re članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
Naznanilo I
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo .
novo mesnico In grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, ki«* imam največjo zalogo svežega in hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gtocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko pod? ročje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčisteji« in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John H. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IH.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Chi. Phone 376 gj N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL.
ZtecTj
JOUfXHL.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS
m
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.M
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.M
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za____i..............$7.0®
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.5® S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za I10.M
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.M
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za..............................$12.0t
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.M
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................I7.0C
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ........................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Naročite zaboj steklenic
atovega piva, k? se Imenuje
JUK EXPORT
"iWKiI- WBBSKlii> * 'M.tiWtiHH* UUHM9K*
..-L-Mm.HlMWn' I -	WHS!
ter ]e najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ota telefon 405
S. Bluff St.. Joliet. 111.
\