27. številka. Ljubljana, v sredo 4. febrnvarja. XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI HTAROa
Imhaja vsak dan svefter, izimši nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za avstro-og e rak e dežele za vso leto lf> gltl., za pol leta 8 gld., za Četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bičz pošiljanja na dom za vso leto \3 gld.. za četit leta li gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesce, po 3i) kr. za cel rt leta. — Za tuje dožclc toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četirLtopno petit-vrste po *J kr., če Be oznanilo jedonkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so ixvol6 frankiiati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urodni'tvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvn naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
Crispijev padec.
Nahajamo Be v dobi političnih presenečenj. Kmalu po nepričakovanem razpuBtu državnega zbora na buna)i, ki je prišlo tako neposredno in tajno-stoo, da nikdo ni slutil ničesar o tem važnem do-godljeji v notranji politiki, prinesel nam je brzojav drugo nepričakovano vest, o ministerski krizi v Italiji. Nastala je iznenada v sobotni seji italijanskega parlamenta.
Nepričakovani padee Crispijev je dogodljej, ki stoji v prvi vrsti političnih dogodb, katerega posledic v trenotku, ko to pišemo, ni lahko izračunati. Ko je pri lanskih volitvah vlada Crispijeva pridobila za sebe tako ogromno večino, pač ne bi bil uikdo mislil, da je padec Crispijev tako blizu. Kdor pa je malo bolj pazno gledal stvarem do dna, moral si je že tedaj reči, da večina bode šla z Ori-spijem le tako dolgo, dokler se ne bode dotaknil najvitalnejih materijalnih interesov naroda. „Le nobenih novih davkov", to je bil klic, ki je pretresal od severa do juga vso Italijo, katera stoče pod bremeni, ki jih jej nalagajo brez primerna oboroževanja, da more izpolnjevati svoje mesto v trojni zvezi.
Crispi sicer ni stvarnik trojne zveze, on je po smrti Depretisa 1. 1887. položaj našel že tak, kakor je bil zdaj. Vender pa je znano, da je baš on bil najgorkeji zagovornik te zveze, ki ni priljubljena pri velikem delu naroda italijanskega, če bi tudi ne nalagala tako silnih bremen ubogi, po finančni krizi ne baš v najboljem stanu se nahajajoči Italiji. Opetovana potovanja Crispijeva v Fried-ricbsruhe poostrila bo položaj Italije proti Franciji tako, da je bil nasledek tega pretrganje do tačaB ugodnih trgovinskih razmer mej sosednima državama, in da je nastala v Italiji huda kriza, katera nikakor ne dopušča, da bi dežela še nadalje mogla nositi taka bremena, kakor jib je nalagala Crispi-jnva vnanja politika.
Ko je Italija u»topila v trojno zvezo in bo zavezala, da bode na kopnem in na morji postavila 600.000 mož, tačas s« je sploh mislilo, da skoraj mora priti do kacega sukoba, pri katerem bi se bila okoristila tudi Italija na strani svojih dveh zaveznikov. Ko se je pa evropski  | o I it ič ni horizont
LISTEK.
Beseda — kje si?
(Dopis iz Trata.) (Dulje.)
A kaj dela g. J. M.? Roga se temu tako jasno po Miklošiču razpravljanemu, pristno slovanskemu pravilu, ki še krepko med našim rodom živi (primeri množino vzgledov od Miklošiča na mestu re-čenem navedenih: bolnik, lakomnik, nevftrnik, ne-čistnik, boljci optimates, glušec, zaspanec, znanec, krivec, bit'te mu, mojci, glavo Bnet; nagec, nevoS-Ijivec, pijanec, pldšec, ptujec, sivec, starec, edinec, grdež, malopridnež, ničemernež; lene, gen. I en 61 a ; ptujka, samks, grešnica). Ali se ne pravi to očitno skazani pravici ostavljati se? Jekleno svojo staro-kopitnost, gospod J. M., bi pač lahko v boljšo svrho porabljali, nego v to, da ščitite jadne in gadne nemčizne. Niste za las boljši nego oni dajčkrajnerji, kateri zmatrajo za nedotakljivi status na Kranjskem one socijalne in jezikovne razmere, katere je uBtu-novila protireformacija tožnega spomina koncem XVI. in v teku XVII. stoletja.  Preko te granice bi ne
zopet razjasnil, jeli so Italijani računati, in velik del naroda ohladil ae je prav izdatno. Zginulo je ono naudušenje, katero se je umetno gojilo, kajti pokazalo se je, da žrtve neso v nobeni primeri s pridobitvami. Drugi in ne mali del italijauskega naroda pa je bil iz vsega početka odločno nasproten trojni zvezi in Crispiju.
Ko je torej preteklo soboto finančni minister Grimaldi prišel na dati z neko novo davčno predlogo — o povišanem obdačenji špirita — razvnela ae je živahna debata o splošni vladini politiki, katera naklada deželi tako silna bremeua. Crispi branil je po stari svoji navadi prav strastno vladine predloge, in se spozabil toliko, da je imenoval po litiko nekaterih njegovih preduikov „servilno" , kateri izraz je zbudil hudo ralburjenost mej poslanci. Nič ni pomagalo, da je Crispi zagotavljal, da se predloženi načrt zakona popolnoma strinja z njegovim v Turinu razloženim programom. Z 186 glasovi proti 123 izrekla se je zbornica proti temu, da se prestopi na dnevni red po predlogu vlade, ter odklonila, da Be prestopi v nadrobno razpravo. Da je bila mej poslanci opaziti neka splošna nezadovoljnost prouzročilo je tudi to, da je vlada navzlic zahtevanim novim davkom, kateri so v nasprotji z njenimi obljubami, nameravala zmanjšati število prefektur, torej hranjevatt pri notranji organizaciji, da bi pridobila sredstev za gojenje nepriljubljene vnanje politike evropske in tudi afričanske. Poslednjo kolonijalno politiko tudi vedno ostro napadajo radikalni organi in gotovo je tudi ona kolikor toliko pripomogla k padcu Crispija.
Položaj je resen in težaven, ker dozdaj se kralj Še ni izrekel, ali spreirae demisijo kabineta, oziroma, kdo bode naslednik CriBpija. Sploh pa se sodi, da je rešitev krize težavna, ker skoraj ni mogoče, da bi se Crispi vrnil na svoje mesto ali pa obdržal dolgo časa v sedanjih razmerah.
Kako bi uplival definitivni odstop Crispija na trojno zvezo, oziroma na nje daljni obstanek, je teško dognati. Čujejo se pa že zdaj mnenja, da Italija ne bi mogla na dalje prenašati silnih bremen, ter da bi jej zaveznici dopustili, da ostane z zmanjšanimi vojaškimi silami v zvezi. V prvi vrsti gre Italiji za to, da bi prihranila ua leto kacih 20 milijonov, to bi pa le mogla, ako poniža stan svoje vojske.
smela pogledati ni zgodovina ni jezicarstvo, ako bi šlo po Vaših in tistih dajckrajuerjev željah. — A vrnimo se k predmetu! Kako podpira g. J. M. ni-čevo svojo trditev ? Z — latinščino, ki je seveda slovenščini sorodnejši negoli stara slovenščina ali pa srbščina, češ latinščina je tudi „brez spoloika, in vender jej pridevniki pogoBtoma služijo, in to jako lepo!" Zakaj bi bilo to jako lepo, je meni in menda vsakemu čitatelju nedoumoo? Sen t imen talnega tega vsklika ne uadjete v nobeni latinski Hlovnici. Seveda tu hvalite to latinsko rabo, ker mislite, da je voda na vaš mlin ! A Btojte, da vidimo I Hočem Vam izpodnesti tudi to šibko oporo. Pogledimo katerokoli večjo slovnico latinsko, ua pr. veliko Schulzevo, katerega Bkladnja se opira na najboljše pisatelje rimske. Schulz piše na mestu rečenem str. 398/99: „Die Adjective werden im Lateiniacben nicht so allgemein, wie im Deutscheu, als Substantive gebraucbt. Ohne Anstoss geschiebt dieB nur in folgenden Fallen: 1. Das Neutrum \on Adjectiven wird im Singular zur Bezeich-uung eines abstractenBegriffes, im Plural meistens zur Bezeichnung konkreter Gegen-• t and e eiuer gewissen Klasse substantiviacb ge-
Zmešnjava v parlamentarnih in političnih krogih italijanskih je velika,  kajti  dogodki  prišli 80
mnogim nepričakovano inje padec Crispijev uplival v nekaterih krogih kakor bomba. Kot nasledniki Crispija imenujejo se Rudini, ali pa koalicija Zanardelli-Nicoterif, v parlamentarnih krogih zagotavlja »e, da je predsednik zbornice kralju prvega priporočil kot naslednika CriHpijevega. Imenujejo Be tudi drugi.
Za Biamarckom gre Crispi in podira se steber za stebrom, ki je podpiral trojno zvezo. Bode li ta pretrpela osebe, ima li res toliko životne sile v sebi, da se jej ni treba opirati na posamično osebe, s katerimi stoji ali pade, to se bode pokazalo, ko se nekako razjasni zdaj temni in zamotani položaj. Pokazalo ae bode, je li bil upor proti Crispiju slučajen, ali pa ima, kakor smo rekli globeje uzroke. V zadnjem slučaji je popolnoma izključeno, da bi kralj izročil Crispiju sestavo novega miniateratva, kakor Be je v jednaeih Blučajih toli-krat zgodilo pri njegovem predniku, Btarem iu prekanjenem lisjaku Depretisu. Y.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 4. lebruvarja. Dr£avno%horske volitve.
Lienbacherjeva stranka že močno agituje po planinskih deželah I/dala se je parola, da se ue smejo voliti molje, ki bi se v zvezi s Slovani bojevali proti Nemcem iu velike svote dovoljevali za Češko, Galicijo, Bukovino, Dalmacijo itd. Stranka ima upanje, da pri državnozborskih volitvah pribori precej mandatov.
Notranji uradni jezik in češki vele' posestniki.
Da češki veleposestniki neBo zanesljivi v narodnih zadevah, je Že znano stvar. V deželnem in državnem zboru podpirali so Čehe, pa le zaradi tega, ker so bili preverjeni, da tako najložje branijo svoje stanovske koristi. Vladi se pa ti možje ne upajo postaviti po robu ali se pa nočejo. Boje" se zameriti visokim krogom na Dunaji. Ko se je izjavila vlada proti češkemu notranjemu jeziku, bo češki veleposestniki v te) zadevi takoj popustili Staro-čehe na cedilu in v spravnem pododseku izjavili, da se popolna jednakopravnost ne bode dala izvesti, ker notranji jezik po sodiščih more  ostati nemški.
braucht (slede vzgledi)." A v opombi dodaje: Dieser Gebrauch gehort vorzugswei8e der p h i I o s o p h i -h i-h en Sprache an" (prav tako kakor zahteva gosp. Lampe za Blovenščiuo v opomnji na str. 37 b), a potem navaja nekaj izjem — tedaj zopet le izjeme — izven filozofskega jezika A na koncu te opomnje pravi: .Im Dativ scheint sich das Neutrum eines substaotivierten Adjectivs niemals zu finden".
2. izjema „Zur Bezeichnung von Personen einer gewi8sen Art oder Klasse wird haufig der Plural. Mase. einea Adjectivs substantiviseh gebraucbt (ohne viri oder homines)"   Slede vzgledi.
3 „Zuvveilen wird auch der Singular eines Adjectivs zur Bezeichnung von Personen substantiviseh gebraucht; so zunachst von den Wdrtern : amicus, affinis, aemulus . : ." navaja še več vzgledov.
A to trojno, itak že precej okleščeno rabo zopet še omejuje Schulz v sledečih opomnjah, zlasti v 1. iu 3. na str. 400. On opominja v opazki 1.: „Die auf eolehe Weise als Substantivo gebrauchten Adjektive werdeu dennoch nicht in jeder Beziehung ala SubBtantive bebaodelt; namentlich iat zu be-merken, dasa aie fast eamtlicli kein auderes Ad-jektiv als nahere Bestimmung zu sich neh-
V u a nj e države.
M hi isterska kriza v Italiji sedaj vzbuja veliko pozornost. Splošno se misli, da je Crispija izpodkopala vnanja politika njegova in da je zakon ob obdačenji alkohola bil samo pretveza. Crispi je že dolgo čutil, da ne stoji trdno in je zatorej že sam izzval nezaupnico ob taki priložnosti, da svet ne bode tako videl pravega uzroka. Nova vlada gotovo ne bode več tako gojila prijateljstva z Nemčijo in Avstrijo, kakor ga je sedanja, če tudi iz tnpelalijance morda ne bode izstopila. liojstveni dan nemškeaa cesarja.
V prestolnici MeckienburgStrelitz ueso nič posebno neudušeui za zjedinjeno Nemčijo. Ko je bil rojstveni dan nemškega cesarja, ni bilo razen vojaških nobeuih slavnostij. V protestantski cerkvi še službe božje ni bilo, tako da so častniki morali iti v katoliško cerkev k slavnemu cerkvenemu ojuavilu, dasi je mej njimi le jeden sam katolik. Ta dan se je videlo, da bi se Meeklenburg-Streličaui takoj radi s svojim velikim vojvodo odcepila od Nemčije, ko bi zato bil čas ugoden.
Prasko ministerstvo.
Caprivi baje misli odložiti predsedstvo pruskega ministerstva, ker je s posli preobložen, in bode predsedstvo prevzel Miquel. Ko je odstopil Bismarck, se je precej govorilo, da so bode državno kancelarstvo in prusko ministersko predBedništvo moralo ločiti, ker se ne bode moglo dobiti moža, ki bi vse te službe opravljal.
Helij tjsko prestalo n asledstvo.
Ker je le še jeden sam belgijski princ, ki ima pravico do prestola, namerava vlada premeniti pre-stolonasledstvo tako, da bi tudi ženske mogle podedovati prestol. Ministerski sovet se je že o tem posvetoval. Če se bodt; upala vlada s tako predlogo j>red zbornico, se ne ve, kaj t i bati so je ugovorov, ker je v zbornici več poslancev, ki bi radi republiko.
Volitve na Spanjskem Tri volitvah za zbornico na Spanjskem je voljenih 2S6 vladnih pristašev, Gl liberalcev, 88 re-publikanov, 4 klerikalci in 5 karlistov. Kako so iz-pale volitve v kolonijah, ki volijo 42 polancev, se še ne ve. Udeleži te v pri volitvah je bila Blaba.
TTstaJa na Vovttajalskem se je ponesrečila. Bilo je mej republičani dogovor- j jeno, da se ustaja začne v več mestib hkratu, ali v I Oportu neso mogli čakati pravega časa in bo akcijo ' poprej zaceli in tako vbo Btvar spridili. Ob ustanku pa še ni popolnoma zanesljivih poročil, ker portugalska vlada strogo pazi, da se brzojavno  kaj po Bvetu ne poroča, kar bi njej ne ugajalo. V Oportu bil je hud boj in je do 100 mrtvih  in ranjenih Mestno hišo, ki so jo bili zasoli ustajniki,  bo top-ničarji bombardnvali; potem pa drugi vojaki napali z naskokom.   Ust asi bo bili zaradi tega v neugodnem položaji, ker niso imeli spretnih vodij   Le dva častnika potegnila sta z ustaši, drugi so pa ostali vladi zvesti. Neuspeli v Oportu je tako potrl repub ličane po drugih mestih, da ni pričakovati, da bi ae sedaj upali puntati. Njih voditelje so pa že itak zaprli.   Vlada bode z vso strogostjo poskusila zadušiti republičunsko gibanje.
Dopisi.
Iz Celovca 2. februvarja.   [Izv. dop.] Ko-nečna beseda c. kr. poštnega ravnateljstva v Gradci v zadevi toženega c. kr. poštuega oficijala Okorna glasi se (nemški seveda) naslednje: Štev. 2311.
Gospodu ....
v Celovci.
Na ponovljeno ulogo z dne 10. januvarja 1891 so Vam javlja, da je utvar, kakor je bila navedena
men ausser einem Zahlvvorte tedaj   trdi on,
da „die grossten Gelehrten" se pravi navadno ,doc-tis8imi homines4, a ne ,docti>simil; „ein grosserer Gelehrter, bomo doctior, ein wahrer Gelehrter bomo vere doctua".
A 3. opomnja ua isti strani veleva : „Anstatt der subst. gebraucbten Neutra der Adjektiva ge-braucht mau, namentlich ausuerhalb der pbilosophi-schen Sprache, sehr gevvbhnlicb einen relativen Ausdruck, wie id, quod houeBtuin est, ea quae utilia muiit, anstatt honestum, utilia; nucb weudet man Umschreibungen mit res au, wie res bonae et ho-nestae, statt bona et honesta . . . Gosp. J. M I Naveli smo o našem vprašanji pravila latiuske slovnico Bkoro ,iu extenso* iu gotovo so bili že tez voljo ti dolgorepi citati tudi potrpljivejšem čitattdjem; uuj nam oproste! Hoteli smo Vam izviti zaduji zagovor in zadnjo itak nejako oporo. Kateri jezik budete pa sedaj poklicali na pomoč?
Miklošič, ki vsak jezikovni pojav razmatra z razglednega, zgodovinskega in primerjajočega stališča, prišel je tudi tej prikazni do živega in razmišlja o njej tako-le: „Dus adjeetiv ohne dazu ge-hdrigea Bubstantiv bezeichuet manchmal i in mase.
v t. u. odgovoru z dne 11. jan. 1891 St. 854, dokazana po zaslišanji dveh uradnikov, ki sta bila z oficijalom Okornem ob jednem v istih uradnih prostorih v službi dne 22. decembra. Ker se je dalje proti Okornu že administrativnim potom uradno postopalo in se mu naročilo, da se v bodoče v vsa-cem oziru korektno obnaša nasproti občinstvu, nema c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Gradci povoda, da dalje postopa v tej zadevi.
V Gradci 24. januvarja 1891.
C kr. postni nad direktor: Podpis.
Razžaljena stranka torej v tej zadevi ni dobila nikakega zadoščenja od kompetentne strani. Iz vsega tega se da. tudi izvajati, kak milosten ukor (?) je moral dobiti dotični uradnik za svoja razžaljiva dejanja nasproti stranki, in znani slovenski pregovor, da „vrana vrani nikdar ne izkljuje oči", se tudi tu popolnoma obistinuje. Ta površna preiskava in jednostranska rešitev te pritožbe pa nas ne sme strašiti, da bi si v prihodnje pustili Solovenci nakladati od C- kr. poštnih uradnikov Okornove baze take surovosti na svoja ramena. Mi gotovo ne želimo nikomur nič zalega storiti in tudi nesnio prijatelji takih pritožb, do kakeršnih smo bili v tej zadevi prisiljeni. Nadejamo se pa tudi, da bode g. Okom sedaj prišel vender jedenkrat do spoznanja, da mora tudi 8 slovenskimi strankami istotako prijazno in postrežljivo občevati, kakor z nemškimi, in mislimo, da bode sedaj tudi že jedenkrat konec tistih zabavljanj na Slovence, oziroma „binđišarje", kakeršne smo imeli čast čuti na pošti že večkrat iz njegovih ust.
Z Viča 4 februvarja. [I/.v. dop.] Prva pred-pustna društvena beseda Viške in Glinške Čitalnice /vršila se je jako povoljno. Kmalu zvečer napolnjeni so bili pripravljeni prostori, udeležilo se je mnogo odličnih gostov iz Ljubljane, Št. Vida in sploh iz tukaišnje okolice. Vrli rodoljubni Ljubljanski pevci, kateri so iz prijaznosti nastopili pri besedi na oder, očarali so s svojimi krasnimi glasovi vse udeležence, da jih je občinstvo z naudušenim ploskanjem odobravalo. Dramatična predstava „ Ponesrečena glavna skušnja" ugajala je jako na našem novem odru, kajti bila je to prva dramatična igra v občini. Pokazali so vrli igralci izurjene svoje moči. v splošno zadovoljno8t občinstva, svoje uloge rešili so tako dobro, da ploskanja ni bilo konca. Ob deseti uri pričel ao je živahen ples in mladi svet sukal so je do belega dne Četvorka, katero je iz prijaznosti vodil g. Lilek iz Ljubljane, je radi pretesnega prostora plesaio samo 12 parov. Prva .beseda" nove čitalnice bila je jako povoljna in upamo, da bode lepo eveteče društvo priredilo še mnogo tacih veselic in da kmalu nastopijo na oder tudi vrli Viški in Gl'nški pevci in pevke, ki se že dlje časa pridno vadijo, in imajo baje jako dobre moči v svojem zboru.
Iz Žužemberka 30. januvarja. [Izv. dop ] Preteklo nedeljo napravila je naša Bpožarna hramba14 ples, kar se ve ni nič nenavaduega, ker to se godi posebno o predpustuem času po vaem svetu. Nenavaden in poseben pa je uvod k temu plesu, ki ga je pridigoval z lece istega dne tukajšnji kapelan g. A. ščinkovec. Ko je bil poropotal zoper »liberalne" časopise in osobito zoper „Slovenski Narod",
entvveder ein miinnlicheB individuum oder eine per-son Uberhaupt. Im griechischen ist diese anvrendung <l"s adjectivs bei Homer (ki še ne pozna člena ; op. jiiščeva) ziemlich selten, in spaterer zeit selit b&ufig. Im lateinischen wird homo gevvobnlich nicht ausge-iaasen; die auslassung findeL sich in plural hafiger als im singular. In den romanisehen spracheo er-streekt Hich der gebrauch dea persbnlich gebrauchten adjectivs viel weiter als im lateinischen. Diez 3. 7. Daraus vv.rd der Eintluss des artikels auf diese anwendung des adj. offenbar. Deu si a vise h en sprachen ist dieselbe ursprtinglich f remil." Da je Miki. pravo pogodil, da je namreč člen provzročil Bamostaluiško rabo pridevnikovo, kaže nam bistro to, da prosti narod slovenski v takih izrazih redoma rabi člen: ,ta pravi, ta hudi, ta pridni, ta leni 1 —
Neovržno pa sledi iz Miklošičevega umovanja ta-lo resnica: l. da najpreje se je rodil ta pojav v člen rabeči grščini, katera je potem vplivala na latinščino kakor v družili rečeh tudi tod. 2. v slovanske jezike, ki večinoma ne poznajo člena, uti-hotapila se je ta raba iz nemščine in ponekod menda tudi iz romanščii.o. —
ki se baje norčuje iz sv. miaijonov, ker piše, da domačini dajo već za negotovi uspeh teh misijonov kakor za potrebne narodne naprave, in ko je poudarjal, da je v Žužemberškem bralnem društvu tudi ta list, potem je nadaljevat" izrecno : — čas je, da si otresete ta jarem z vaših vratov in ne dajte se za nos voditi onemu bralnemu društvu na placi, ki vas pohujšuje —.
O gasilcih pa je govoril tako: Kakor sem slišal, bode tukajšnja požarna hramba priredila veselico. Ali ima tako društvo namen prirejati plese in tako zapeljevati naše fante! Ako se nočete vi staiši oglasiti, se bodem pa jaz! Vi ne bodete zapeljevali naših fantov! Torej fantje in dekleta, ako ste še kaj krščanski, ne pojdite na tako veselico in odstopite od tega društva ter ue podpirajte ga, ki vas pohujšuje in zapeljuje! Sicer pa, kateri hodijo na take veselice, bo ponočnjaki, k . . b .. . i in l..d..
To je krepka in lepa pridiga, mar ne? Opomniti pa velja, da je bil omenjeni ples prirejen lepo in uzorno. Udeležili so se sodni in davčni uradniki, notar, župan, trgovci in najboljši tržani s poštenimi svojimi ženami in hčerami. Veljajo li njim take z lece govorjene beaede, ki se navadno ne pišejo na papir! Razburjenost je torej občna in po celem okraji ni govora kakor o tem surovem pridigovanji. Bralno društvo je baje že storilo potrebne korake pri kazenskem sodišči, ker je uvidelo, da svarjenje na pristojnem visokem mestu o drugi priliki ni imelo uspeba, nego da se je temu čuduemu duhovniku dala potu ha ali molče ali izrecno. Prepričam smo, da bode tako ukrenila tudi požarna hramba in izločila tiste, ki mislijo, da s takim ravnanjem niso žaljeni v svojej časti. Taki gasilci niso vredni, da nosijo častno uniformo! Možje moramo biti in odgovorni za svoja dejanja vselej iu povsodi, ne pa od tacih pridgarjev de vati se ua uzdo pri vseh volitvah, pri vseh občinskih in drugih sejah! Pravi duhovnik je res oče svojim faranom, a mislimo, da si so taki nepotrebni komandantje pač že izkopali sami svojo jamo !
Is Pit. Pavlu v S a v i n j s k i dolini 1. feb-ruvarja. [Izv. dop.] Že več let se ni priredil v našem kralj noben večji ples, zatoraj je plesni venček dne 5. januvarja vzbudil splošno zanimanje v Savinjski dolini. Udeležba je bila, smemo reči, sijajna in sicer nas je posebno razveselil obilen pohod krasnih dam in gospodov iz Žalca, Celja, z Vranskega, iz Braslovč in seveda tudi iz našega, kraja. Nad sto oseb je posetilo ta venček in se skoraj poluoštevilno radovalo do 8 ure zjutraj. Pa saj je tudi odbor dobro skrbel za vse potrebno, okrasil je dvorano jako okusno in najel izvrstno godbo Slatin8ko. Splošno pozornost vzbujala je lepa z cvetlicami okrašena fonte na.
Opomnimo naj tudi, da je bila ta veselica slovenska, nasproti zadnji jednaki sv. Pavlski veselici, ki je še imela nemški značaj. Napredoval je torej naš kraj v narodnem oziru, kar pa ni oviralo, da se je tudi mnogo Nemcev radovalo mej nami.
Konečno še omenim, da je splošno dopadal kotilijon, ki ga je tako izborno aranžiral g. Norbert Zanier, kateremu se izreka posebna zahvala. Dopadala je vzlasti podoba, ki je predstavljala bodočo savinjsko železnico. — Pri odhodu  zagotavljali so,
A od tega pojava, da pridevniki zaznamenu-jejo samostalniško oBebe, treba razločevati druge, sorodne pojave, v katerih se rabijo pridevniki sa-rnostalniški, a jim je izpuščeno ime kake reči, ne pa oBebe; takih slučajev je tudi v slovanščini nekaj in Miki. jih navaja na str. 26—30 pod številkami 12—23, a tudi tod konstatuje Miki. mnogokrat tujih jezikov upliv. —
Kakove so porahne posledice teh bistro dognanih resnic za boljšo slovensko pisavo ? Ali do cela iztirajino zgoraj navedene izjeme? Ne! Konstatuje jih Miki. v razuih slovanskih jezikih, in nikdo še ni grajal te pisave: .Zdravi ne potrebuje zdravnika ; pošteni se poštenemu druži, grešni grešnemu služi, in tudi Vi g. J. M. učite in molite brez skrbi do hladnega groba: „Zveličani bo ubogi v duhu, krotki, mirni" itd. A da nam Vi smešite pravilo, katero je Miki. dognal kot prvotno slovensko iu praBtaro (celo iudoevropBko), da se nam rogate zategadelj, ker skušamo le še bolj oživiti in utrditi pravilo, ki živi še itak krepko med prostim narodom (glej vzglede zgoraj navedene iz Miklošiča), to Vaše početje je, da rabim najrahlejši izraz, ne-odpUBtnot (Konec prib.)
nas lepe plesalke in plesalci, da jim bode ta veselica v veduem spominu in razšli Brno se s klici „Na s videnje! K.
Domače stvari.
— (Knezonadškof), ki želi, da se ne imenuje, podaril je podpornemu društvu za slovenske vi-sokošolce na Dunaji 50 gld. ter postal društven ustanovnik. Iskrena hvala rodoljubu!
— (Odlikovanje.) Vodja pomožnih uradov v Novemmestu, gosp. Martin M oh ar, dobil je ob priliki svojega upokojenja zlati križec s krono za dolgoletno zasluge.
— (Pojasnilo.) Priobčili smo bili v našem listu vest, da je poslanec g Žitnik uložil nemški ugovor na slovensko obtožbo. Novico smo dobili od moža, kateremu Bmo smeli dati vso vero. Ko se je g. Žitnik oglasil pri nas s popravkom, zagotovljal nas je naš avtor, da bode resnico njegove povedbe potrdil akt, kedar dojde iz Gradca. Mi smo se tudi res sklicali v našem listu nu ta akt, a danes doznamo iz njega, da je ugovor res slovenski pisan. Mi sedaj stvar radi s tem popravljamo. Zle volje iieHino imeli, ker smo Be zanašali na avtorja, ki je do zadnjega imel „bonam fidem" o tem, kar je nam povedal.
— (Uetopnice za „Sokolovo1 maškara d o) bodo jutri gotove iu se sme reči, da se je delo .Narodni Tiskarni" res prav dobro posrečilo. Od jutri naprej pričelo bo bode Že lahko z prodajo. Ne dvomimo, da trdimo pravo, ako rečemo, da bodo letošnje ustopnice gotovo ugajale posebno. Želimo le, da bi vprašanje, katero izražujejo, se kmalu rešilo tudi prav ugodno.
— (1) e k o r a c i j h k a dela za novo gledišče,) to je za prospekte, kulise, zaveso itd. je deželni odbor razpisal z obrokom do 20. februvarja t. 1. Ponudniki za ta dela morajo položiti varščino v zu"sku 300 gld. Prospektov je 18 namenjenih, mej temi bode blejsko jezero, Ljubljanski mestni trg, pogled na kako kranjsko mesto, vas na Gorenjskem, notranjost kmetske hiše itd. Prednjo zaveso nameraval je slikati pokojni J. Šubie, žal da nam ga je smrt tako rano vzela in da zdaj nemarno tako izurjenega domačega umetnika, kateri bi bil kos temu delu.
— (Klub amaterjev fotografov v Ljubljani) ima v četrtek, dne" 5. februvarja zvečer ob 71 , uri v prostorih c. kr. r- tokovnih šol svcie mesečno zborovanje. Na dnevnem redu je vprašanje zaradi klubovega lokala in praktična vaja v povečanji z magnezijevo lučjo na EaBtmanov positivni papir. Odbor.
— (Iz G-o r i c e) se nam poroča, da se je vršila slavnost na Čast 25letuemu delovanju zaslužnega domoljuba g. £ Klavžarja prav sijajno, da je bila udeležba ogromna iz vseh krajev Goriške iu druzih sloveuskih pokrajin. Došlo jo tudi maogo iskrenih brzojavnih pozdravov sla vijencu. Toliko za danes, ker nam je obljubljeno obširneje poročilo.
— (Potrjeni zakon.) Zakon o funkcijskih dokladah za voditelje na jednorazrednih javnih ljudskih šolah, ki ga je sklenil deželni zbor štajerski, je dobil najvišje potrjenje.
— (Vodnikova beseda v Šiški) na dan Svečnice izvršila se je z izrednim uspehom. Vspo-red privabil je h Koslerji veČino društvenikov in 90 (plačujočib) gostov. Za Šiškarje hit je slavno-nostni govor zanimiv, ker se je ž njim predstavil takorekoč uovoimenovani nadučitelj g. Javoršek. Da je Bodeloval iu način, kako je ualogo izvršil, opravičuje upauje, da bo vreden naslednik ranj-kega Govekarja. Petje vodil je g. Toporiš. Odlično pohvalno pela sta se mešana zbora „Na planini" iu „Domovina0. Odlični člani dramatičnega društva igrali so kot zadnjo točko za Vodnikovo besedo prav prikladno in srečno osuovano veseloigro „Svoji k svojim", res dovršeno. Z burno pohvalo vsakemu posebej in vsem skupaj izreklo je občinstvo priznanje in zahvalo. Ples bil je sploh jako živahen, pod vodstvom g. Juvančiča, dohroznanega aranžerja. — Veselica, katero je Šišenska čitalnica priredila, bila je po vsem dostojna namenu. Obisk pa je dokazal, da uživa društvo mnogo simpatij.
— (Iz Gorice) Kakor drugod povaodi, tako so se tudi v Gorici godile od strani italijanskih komisarjev pri ljudski štetvi razne samovoljnosti in nepoBtavuosti. „Nova Soča" prijavlja nekatere take slučaje. Društvo „Sloga", kateremu so tudi prihajale razne pritožba od posamičnih strank, pritožilo seje
v tej zadevi na c. kr. namestništvo v Trstu, akli-cevaje bo na postavne določbo zakona o ljudskem Štetji.
— (Mestna hranilnica Ljubljanska) Meseca januvarja uložilo je v mestno hranilnico Ljubljansko 525 strank 175 908 gld. 7 kr , uzdig-nilo pa 191 strank 83.406 gld. 92 kr.
— (V Trstu) je danes slovesno umeščenje novega župana dr. Pitterija, čegar izvolitev je cesar potrdil.
— (K ljudskemu štetju.) Drugi (Šentjakobski) oddelek Ljubljanskega mesta šteje 6404 prebivalce, ki se tako-le razdele :
Ulice, trg, cesta, steza itd.
Število hiš	! Število strank 1	Absolutno prebivalstvo			
		81. dec. 1890.			u . ■ ao CO
		m.	t.	sploh	
6		25	43	68	82
12	72	459	177	636	744
6	18	53	47	100	81
18	94	373	211	584	523
22	114	213	354	567	569
5	12	33	39	72	84
6	18	48	42	90	110
1	9	12	18	30	34
22	117	279	386	665	649
8	14	39	40	79	65
7	43	95	92	187	195
3	6	13	17	30	36
20	121	209	306	515	492
2	12	18	26	44	47
27	181	344	488	832	828
1	5	6	14	20	22
44	226	365	556	921	974
1	3	7	9	16	9
9	57	80	150	230	274
6	35	68	86	154	169
1	12	31	28	59	46
1	9	21	2H	49	38
2	20	36	46	82	97
3	11	25	28	53	29
2	4	17	14	31	32
5	14	32	25	57	61
10	56	i 86	147	233	241
250	1302	2987	3419	6406	6531
Francovo nabrežje . Ulice na Grad . . . Gruberjeva cesta . . Hrenove ulice . . . Karlovska cesta . . Ključavničarske ulice Krojaške ulice . . . Merosodne ulice . .
Mestni trg.....
Pred prularai . . .
V rebri......
Ribje ulice.....
Rožne ulice .... Sodarska steza . . .
Stari trg......
Starinarska steza . . Sv. Florijana ulice . Sv. Jakoba nabrežje Sv. Jakoba Trg . . Spitalske ulice . . . Tesarske ulice . . .
Pod traučo.....
Trubarjeve ulice . . Vožarski pot .... Zvezdarske ulice . . Zvonarske ulice . .
Žabjak.......
Skupno .
— („Vrtee.) Časopis s podobami za slovensko mladino" ima v 2. š evilki nastopno vsebino: Pre prostega otroka molitev. (Fr. Levstik.) — Pes. (Ruski spisala E Šelemetjeva; poslovenil A. Berce.) Tudi od vrabcev se lahko učimo. — Pridni perici, (Fr. Krek.) — Povest starega vrabca. — Otročja pesenca. — Po zimi v hiši. — Podobica — Listje in cvetje.
— (Maskarado) pi.redita čitalnica in „Sokol" v Novemmestu na pustui torek 10. februvarja. Po pripravah soditi obeta biti sijajna tudi letos.
— (Mesto Gorica) ima z uštetim vojaštvom 21.719 duš, mimo 20.600 1. 1880.
— (Za lovce.) Pretekli petek je v Virdu pri Vrhniki tamošnji pesestnik K. Jelovšek po domače Marijančnik ujel veliko divjo mačko. Žival je lakota prignala v poslopje posestnika Jernejevca, kjer je takoj za nastavljeno vado prijela iu se usmrtila.
— (Na Koroškem) razpisanih je 6 živino-zdravniških služeb, in sicer: v Gornji Belani, pri Sv. Lenartu v LavantinBki dolini in v Dolgem Polji z 600 gld. letne nagrade: dalje v Trbiži, Bistrici v Ziljski dolini in v Železni Kapli po 500 gld. na leto. Pri zadnjih dveh službah zahteva se tudi znanje slovenščine. Prošnje je od poslati na deželni odbor v Celovci do 1. marca.
— (Največja vas na Hrvatskem), jo Vir je, katera ima po zadnji ljudski štetvi 7715 prebivalcev in 1572 hiš. Prebivalstvo se je pomnožilo v 10 letih za 562 duš
— (Okrajna bolniška blagajna za pol. okraj Rudolf ovo) imela bode občni zbor 8. februvarja v mestni dvorani.
— (Posojilnica v Šo stanji) ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 12. februvarja 1891 ob 2. uri popoludue v svojej uradni pisarni. Dnevni red: I. Poročilo ravuateljstva in potrjenje letnega računa za 1890. II. Sklep o porabi čistega dobička. III. Volitev raznateljstva ia nadzorništva. IV. Sprememba pravil. V. Predlogi. — Ko bi k temu občnemu zboru ne prišlo dovoljno število udov, bode drugi občni zbor isti dan oh 3, uri popoludne.
— (Vaje nemškega vojnega brodvoja) vršile se bodo v drugi polovici tekočega meseca skozi 14 dni v bližini Špljeta, kamor bode došel oddelek nemškega vojnega brodovja. Ob jeduem pojde tja tudi del našega vojnega brodovja, da pozdravi nemške goste.
Telegrami „Slovenskomu Narodu4':
London 3. februvarja. Čuje se, da se je napravila poravnava, po kateri bode Mac Carthv vodja vse irske stranke, a Parnell in Brien pojdeta v Ameriko  nabirat denarja.
Pariz 3. februvarja. „Petit Parisien* javlja: Iz Donana v Pariz vozeči vlak skočil včeraj popoludne pri Pont Mailletu s tiru. Večina voz zdrobljenih.
Dunaj 4. febrvarja. „ Wiener-Zeitung" objavlja cesarjevi ročni pismi Taaffeu in Du-najevskemu, po katerih je finančni minister na svojo zaradi bolehnost« uloženo prošnjo z dne 22. januvarja stalno umirovljen in mu je v priznanje dolgoletnega patrijotičnega izvrstnega službovanja posebno na finančnem polji podeljen veliki križ Štefanovega reda, Dunajevski pa ob jednem kot dosmrtni ud poklican v gospodsko zbornico. Z drugim cesarjevim ročnim pismom imenovan je sekcijski načelnik v pravosodnem ministerstvir- dr. Emil Steiubach, finančnim ministrom.
Dunaj 4. februvarja. „Vaterland" zagotavlja, Hohenwart izjavil, da prevzame kandidaturo na Kranjskem. Volilni okraj še ni določen, ker slovenski konservativni volilni odbor v Ljubljani še ni postavil kandidatov. Ni dvojbe, da bode Hohetrvvart tudi ta pot jednoglasno na Kranjskem izvoljen.
Dunaj 4" februvarja. Cesar imenoval ravnatelja na državni veliki realki v Ljubljani, Junovicza, članom deželnega šolskega sveta kranjskega.
Dunaj 4. februvarja. Avstro • ogerska banka je znižala obresti za pol odstotka, torej pri eskomptovanji na štiri, za lombard ua pet, lombardske obresti za rente na 41/g°/o-
Razne vesti.
* (Češka akademija znanosti) zaključila je v svoji prvi seji, katnre se je udeležilo trideset akademikov, da vs »k razred razpiše nagrado 2000 gold. za najbolja dela m v proslavo otvorenja akademije, skupno torej 80O0 goldinarjev.
* (Ernst Me i s son i er f) V soboto umrl je najslavnejši francoski slikar Juau Louis K ust MeisBonier v 76. letu dobe svoje. S svojimi krasnimi slikami dosegel je največje uspeh/, in za ledno s uno sliko plačalo se mu je 800.000 fraukov, cena, ki so pre i njim ni š-? plačali nobenemu živečemu slikarju.
* (Komisija za meridijan.) Kakor se poroča iz Pariza, je francoska viada vsprejela predlog italijanske vlade, da se v Runu suide (uejnaro Ina komisija, ki bi imela svrbo, da se geografi sporazumejo o vprašanji uredbe prvega meridiana.
* (Veteran iz 1 1809.) V Oetzu mi Tirolskem umrl je te dni jeden zadnuh veteranov iz 1. 1809, Matej KotTier, ki ae je kot 10 letni deček udeležil bojev na hribu Is^l. Rojen je bil I. 1799. Bil je kmetski slikar. V 80. letu postal je nočni čuvaj in je opravljal ta posel do 90 leta. Telesno in duševno krepak ostal je skoro do smrti.
* (Huda zima v Italiji.) Iz Ri na so poroča, da je več ljudij zadnje dni zmrznilo, tako jeden mož v bližini Luitia v Lombardiji, drugi celo v Calabriji, v južni Italiji. Snega je palo povsod jako veliko. V Foggii v južni Italiji je medlo dva dni in dve noči zapored, in je snega palo nad pol metra. Mraz je naredil veliko škodo, posebno na oljkinih drevesih
* (Znižani tarifi.) Tudi francosko železnice hočejo znižati vozne tarife iu a« vrše dotična pogajanja mej ministerstvom in železniškimi družbami.
* (Zaklad v z o ti) V Potaiiamu kupil je nek kapecirar od starinarja Htaro zofo, da jo popravi, in zopet proda. Pozno v noči čuje ttpecirar trkati na vrata, in ko odpre, pribega starinar v sobo, kričeč: Moj denar! moj denar! izgubljen sem! Predno se je tapecirar zavedel od začudenja, izvlekel je starinar iz zofe listnico s 1500 mirkami denarja, katero je imel skrito v zori, in je bil pozabil nanjo, ko je rekel, da le zarad velike sile proda zofo tako po ceni.
* (Nesreča v rudnik u.)v Mount-Pleasantu v Pensylvaniji je veliko večja, nego se je mislilo na prvi hip. Od 160 rudarjev, ki so delali na mostu, kjer we je dogodila eksplozija, rešilo se jib je samo 9. Dozdaj so spravili na dan že 112 mrtvih. Mej ponesrečenimi je 80 Ogrov in Nemcev.
* (Najširša dila sveta) hode razstavijean na svetovni razstavi v Chicagu. Rezana je na Elk-Ri verski žagi, in ima ftirjavo 12 čevljev, tako da bi zadoščala sama za tla precej veliki sobi.
* (Drzna tatvina.) V veliki cerkvi v Ca-taniji ulomili so v sredo ponoči tatovi rakav bv. Agate ter odnesli vae dragocenosti, ki imajo veliko vrednost. Narod je zelo razburjen, ker je ima •v. Agato za zasčitnico mesta. Policija pozaprla je več oseh.
Zmu-sljivo zdravilno Mredatvo. Osobe s slabim prebavljenjem, ki trpe na pomanikanii slasti, napenjanji, ti&Canji v želodci in nerednem Iztrebljenji, zadobe zopet fdravje, će rabijo piistni „Moll-ov Soidiitz-praaek". Škatlu.-ii stane 1 gld. Vsak dan i:i/pošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnnr, c. iu kr. dvorni z:do?nik, na Du naji, Tiichlauben 9. V lekarnah po dodeli zahtevaj so izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znimku in podpisom. 5(4 — 1)
Piccoli-jevo esenco za želodec
prireja In razpošilja nje izdelovatelj lekarnar G. 1'iccoli v Ljubljani v zahojčkih po V2 in več steklenic. I steklenica 10 kr.     1 (79 1)
-tc3t>
—t&tn-ta-
/.« \Ne l«Ho jrl<l. I.«»0 ; r,\ pol g 1«1. ■>.*{<>; ft* eelrl  let« gld.
.LJUBU1HSEI ZTOr ,.
Ihta (j
•-■»•! j
-i**i 4- isk
Zalivala.
Podpisani odbor izreka tem potom najiskrenejao zahvalo vsem onim, ki so kaj pripomogli, da seje prva dru fltvena besed* tako prijetno in zabavno izvršila, posebno pa i nii t ni« i iji v »•inu pevovodji g. Stamcar-ju in rodoljubnim Ljubljanskim gospodom pevcem (gg. Cotmanu, Mn-r u I t ii, Patcruosti u, Po lan it, Petri fin, Puciharju, Sajetu, Zebre tu) za minljivo krušno petje, drainuticnuu igralcem (gg. Cer ar j u, Perdanu, VerovSku in gospodični Slavce vi) za izborno predstuvo, g. Lil Irk u za voditov četvorko in gospej 8 U a te r S i č e v i za jako dobro gostoljubno postrežbo.
Odbor Viške In Glinike čitalnice.
I.ol«>rlju«- Nreeke 31. januvarja. Na Dunaji:     88,    42,     73,     48, 10. V Gradci: 3,       7,     21,     40, 82.
~ Tujci: ——
3. februv«rja. Pri MkIIM   Pl. Bolim »z Radovljice. — Kohn, Mo-ll°r, Kneilel, Aicbberger z Dunaja. — Neukircb i/. Milana. Kasti |a Piltna. -- ObemiilUr iz Norimberka  —Wdlwider iz Beljaka.
Pri .Slonu: Boch, Breuer, Wierl, Fitz, Rosanitz, VVoiner, llOnigatcin, Fekete, Franke i Dunaja. — Dolenc s soprogo iz Kranja. — VVeisss iz Gradca. — Bettlbeim is Veliko Kat) i že. — Leskovški iz Leskoviee.
Pri juam-m kolodvoru : Hafner z družino |i Gradca. — Habest-r s so progo iz Brna.
Umrli so r Ijultljaiil:
81. januvarja: Angela Slugo, delavka, 14 let, Poljanski nasip št. 48, za jetiko. — Marija Kastelic, uradni-kova vdova, 77 let, Gled tliSke ulice it. 1, z ti unetjem sapnika. — M-irija Jeriha, branjovčeva vdova, 85 let, Hradec-kega vas St. 32, za oslabljenjem.
1. februvarja: Rudolf Mercun, delavcev sin, 8 mes., Emotiska centa Št. 10, za hripo.
V il i- >. fini bolnici:
30. januva,rja: Uršula Proaen, (revljarjeva hči, 12 let, za sprijenjem krvi.
Meteorologično poročilo.
Stanje
Cas ona- ,        '.
K barometra
zovan'u I  v mm.
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v nun.
I 7. zjutraj. 750*5 mm. 9, popol. 71«.l*7 mm. 9. zvečer i 749*1 nun.
■18*6*0 'brezv. ■ 3'8° C .si. vzh. 4 6° 0 si. vzh.
megla d. jas. obl.
0-00 mm.
Srednja temperatura —7*3°, za — 4*4* pod uoruialotn.
XDuL3^.a.jsl2a. borza
dne 4. lebruvarju t. I.
(Izvirno r • -1 *-grafično por ul-.i.)
Srebrna rotila ....
Zlata renta .....
5°/0 muir.na renta . Akciju narodno Dauku Kreditno akotjfl .... London .......
Srebro.......
Napol........
C. kr. cekini.....
Nctunko marko .... 4°/0 državno Brucka i/. I. IH54 Državne srećko i/. 1 1XM ()go.-bk:t zlata rc.,t;i 4"/,, . Ogerska papirna renta 5°/,, . Dunava it^. brtićko 5"',, . Zoiiilj. d bdi avfttr. 4',', /0 tlati
Kredi t im) hi'i eko.....
Rudolfov« srečko .... Akctjo anglo-avstr. banko
	včetaj	—	danoH
gld.	91 50	- kid.	91 U5
n	91 60		91 65
II	108 NO	' n	108-05
	lo2 20		V 2 *J5
1	1W v		5)98 —
n	30« —		907 —
1	H4 10	n	114 05
1 n	9 04	_	9 04
A	n 41		i 41
	M 10		6 05
	25 r gld.	131 \	d. 2") kr
	•o0.	1HI	— n
		li)3 .	, ?«1 .
		KM ,	55 ,
	100 gld.	Pil	
tast	listi .	113 ,	
	100 gld.	1*1 ,	75 .
	10 „	20 .	50 „
	lio ..	165 ,	— '
		218 ,	
X>obro iu tečno
kosilo oziudr večerjo
dobe polteni gospodje pri samostalni gospej po nlikl o eni. Več se Iiv6 v upravništvu tega lista ali na Svetega Petra cesti St. 4, I. nadstropje. (82—1 l
Vsak slovenski gospodar, S-^ftjKSs
gospodarski list
,,Kmetovalce'' a prilogo „Vrtnar", puštju naj svoj naslov c. kr. kmetijski druabi kranjski v Ljubljani, katom mu dopošljo prvo itiM'i|ko hreaplačno iu is katere tnore sprevideli, tla je list iietrtihoibio pol roben n vsakega na-pn-dnega slovenskega goMpod.n(Si (liO—5)
Jeden ali dva dijaka
vBprejmeta se začetkom druiega Šolskega semestra pri pošteni, sredi mesta stanujoči obitelji pod ugodnimi pogoji na hrano in »tanovanjo. — Natančneje se poizve pri gospej Ani Hofbaner, zaloga cerkvenega blaga, Oledalliks ulloe it. 4. (76-1)
V najem se odda
na lepem kraji, zraven cerkve, s prostornim £ vrtom in kegljiščem v Nmiirtiieui pri U-tljl. — Posebno pripravno za vdovo, katera ima odra Sceno hčer.
Nataučiieji pogoji  bo izvedo pri podpisana.
Josip ,TilK1*U*
(77—1) posestnik.
53
Zahvala.
Globoko ganjeni  po bolestni izgubi našega presrdio ljubljenega sina, oziroma brata, svaka in strijca, gospoda
FRIDERIKA RECHER-JA
hišnega posestnika in zasebnika
izrekamo najiskrenejšo in najsrčnejšo zahvalo za srčno sočutje mej boleznijo in ob smrti pokojnikovi, za mnogobrojno časteče spremstvo dražega pokojnika k poslednjemu počitku in za lepe darovane vence.
Slovesno mrtvaško opravilo bode v petek dne 6. februvarja t. 1. ob 10. uri dopoludne v župni cerkvi Marije Oznanjenja
(78) Žalujoča rodbina Recher-rjeva.
VIZiTNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna'*
po nizkej ceni.
Išče se gozdar.
Neoženjen in krepak gozdar, ki dobro zna pečati so z gozdno kulturo, se vsprejme. — Znanje nemškega in slovenskega jezika se zahteva.
Ponudbe v nemškem jeziku naj se pošljejo pod naslovom: Gutsvervvaltung Weixelstein (Unter-krain), Station Steinbruck, Sudbahu. (52—7)
O Na najnovejii in najboljfti način #
2 uitioi n«« (33—6) X
I zeli« In zobovf a •
^   ustavlja broz vsakih bolečin ter opravlja plombo* X Vanji* in   vse sobne  oneraelje«, — odstranujo ♦
sobne bolečine z usmrte njem živca t
♦ zobozdravnik A. Paichel, ♦
♦ poleg Ura.iieckega čevljarskega) mostu, I. nadstropje. •
Stev. 171^.
TCT>
ter^
Povabilo
OBČNEMU ZBORU
Gornje-Savinjske posojilnice v Mozirji
registrovane zadruge z neomejenim poroštvom
kateri bode
dne 16. februvarja 1891. I. ob 9. uri dopoludne
v lastnih prostorih.
1. PoroMlo načelnika. 5. Volitev   namestnika  in treh
2. Porodilo blagainika. odbornikov.
3   Poročilo nadzoruidtva. 6. Volitev treh nadz inikov.
4. Volitev uačelnika. 7. Posamezn. st i.
Mozirje, dne 2. februvarja 1891.
(75)
Načelu ištvo.
V ponedeljek, 26. dan t. m., poginil je pri tukajšnjem konjaču domači, njemu v opazovanje izročeni pes, in sekcija je dokazala, <l«t je bil stekel.
Vsled tega se na podlagi postave z dne 29. februvarja 1880. leta, drž. zak. št. 35, od današnjima dneva počen*!
trimesečni pasji kontumac
Z«t celo mesto upelje in določa, da smejo psi v tem času le s trdno torbo, ki grizenje popolnem zabranjuje, okolu letati ali pa se morajo zunaj hiše voditi na vrvici.
Psi, ki bodo prosto brez torbe ali s torbo, napravljeno samo iz mehkega usnja, katera grizenja ne zabranjuje, okolu letali, bodo se polovili in pokončali, proti nemarniui lastnikom pa se bo postopalo po dotičnih postavnih določbah.
Ob jednem se omenja, da bode postavne varstvene naredbe za 4 kilometre daleč okolu mesta upeljalo c. kr. okrajno glavarstvo Ljubljansko.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 28. januvarja 1891.
Županov namestnik: Vončina 1. r.
L Luser-jev obliž za turiste.
£1
Dobiva M v lekar-   , ,
(IoIoto iu  hitro upli-vsj« če  sredstvo proti kurjim itTMim, * uljem i-n pod
platin, petnh in v^J^^ dingini trdim   /jOT* o praBkom      v^v^ S kože. na °g,ed V
^ v>^l. Schwenk-a lekarna
(471 Meldllns-DunaJ.
Veliko prizualnih pisem  je na
i ^ i>rjgten hmiuo, će imata navod tn dili/*. varstveno znamko in podpis, ~~ SZf^Ja tn •ravenj torej naj  so pazi yr  y? <\?yr    >» zavrne vso manj vrodn« ponarodbe.
Pristnega imajo ▼ l.|ub-liHiil J. Swoboda, U. pl. Trnk<icr.y, G. Piccoli, L.
Crerol: v Iludolfovetn
S. pl. Siadovič, F. Utuka; v Kamniku J. Močnik; v Celovel A. Eggei, W. Tbiirmv/ald, J. Birnba-cber; v Itreanh A. Aicb-inger; v Trjru na Ko. roškem) C. Meuner; v Bel|aku F. Scholz, Dr. E. Kiimpt'; v CJorici G. B. Pontoni; * Wolfa-bek-Kn A. Iiutb ; v li vanj« K. Savnik; v Kad-K«*ni C. E Andrien; v I«lrl)l Jo-«'p Warto; v Kndovlilel A. Robi. k; t CelJU. Kupferscbtuid.
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip N o 11 i
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".