keto ii.
TfrST, dne 31. julija
9
ŠtV. 31.
'vuKopisi se ne vra-,J°. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
frftištvo in npravništvo
Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru,
Naročninaza celo leto K -4-—; za pol leta in za četrt leta razmerno.
S________________r
=■ Glasilo »Narodne delavske organizacije" v Trstu.
Stavka v Ajdovščini.
Krvaul tio$odKi mlnole nedelje. - Pogajanje. - Konec stooke.
Kakor navadno, odkar traja štrajk, 46 je vršil tadi zadnjo nedel o izvanredno ^bro obiskani društveni shod v prostorih Sostilne Bratina v AjdovšSini. Že pred hodom je bilo opaziti, da je ljudstvo nenadno' ra burjeno. Vzrok tej veliki razneženosti je bil, kakor vedno, spet rav-hatelj Ammann. Ko je šlo predzadnji po-h^deljek delavstvo v tovarno, da bi po-h'zno vprašalo Ammanns, kaj vendar misli, ,n ko jim je Ammann obljubil, da bo v naj-rjejšem času posredoval pri Brunnerju v lf*tu, da se delavstvu vsaj deloma ugodi v smislu zahtev, katere je stavilo v spo* h^Oici, so štrajkujoči res ko pohlevne 0včice zapustili tovarno in mirno čakali celih 8 dni. Da, še več si je dovolil ‘mimann. Naročil je odboru štrajkujočih, a mu nemudoma dopošlje ime in priimek ®r natančno stanovanje vsili odbornikov Čajkovskega odbora, da bi jih lahko vRak renutek poklical k sebi radi pogajanj, ka-,e^a se bodo v teku par dni začela. Toda Ipavci poznajo Ammanna predobro, da Y DiU bili to verjeli. Izprevideli so takoj, ha hoče imeti ljubeznjivi Ammann samo j^tančni imenik vseh voditeljev in vodi-» e‘jic štrajka. Radi tega so ugodili njegovi oplemeniti** želji tako, da 86 mu še isti hsn poslali po pošti pismo, v katerem Rosijo, da naj blagovoli vsa pisma nasloni na podružnico „Narodne delavke or-Sanizacije" v Ajdovščini.
. Kakor so delavci slutili, tako se je ttdi zgodilo. Amman je ščuval ves teden ?.r°ti delavstvu. Pridobil si je nekoliko U*m, ki so skušali za par „judežih grošov** hajkujoče ostrašiti, češ, da je tovarna povila vse uradnike in naddelovodje, ter J" bode tovarno zaprli za vedno, ako se jWci skesano ne vrnejo na delo. Tako ? držal častno besedo švicarski „poštenjak“ K^mann, katero je dal malo dni poprej
j bikovskem odboru ob navzočnosti vseh
dela
^vcev.
Na shodu.
i Shod, je otvoril po kratkem nagovori j°* * * * va.riš Budihna in je takoj podelil besede » jurišu dr. Mandič u, ki je obširno poro 5i J, n zadnjem shodu v Pragi, katerega se j lcali češki narodni socijalisti zato, df Zg až©jo celemu svetu, kako se zanimaj c s fias delavce na jugu. Rekel je dalje, di 0 tou bratje Cehi obljubili razven mo
) ^ PODLISTEK.
Iv. z
JOŽEK.
je Francka pa je Stala pri Jožku in ga Ul gledala. Z očmi, objokanimi in žalost-ga je gledala,- s srcem, krvavečim in j60(;'m in s tolikimi meči presunjenim ga lj ^jemala, Naslonilo je lice na zglavje <jj, °žku, rame so se ji tresle in telo je §etaio pekoče in neznanske žalosti... >'Prancka..,“ je rekel Matija, in glas &1 110,1 je tresel, ko je privzdignil njeno V° jo je odvedel k oknu.
°di i . kje daleč je zagrmelo in je rezko 0<I bližnjih holmor. Po nebesnem ji hu je potegnila goreča črta in je zaje I .a vijugasto luč, da se je posvetilo in ^01 kratka bledikasta svetloba. Za seli^.'0 so se razločile tužne poteze nji-k(j 1 obrazov. Bleda in upadla sta zrla v®kam in sta ihtela.
je . Tatija je privil Francka k sebi in se Ojačil. Premagati je hotel sebe in etji0 ,b°l, zadušil bi rad vse, kar mu je a*° srce in mu lomilo voljo.
ralne pomoči tudi materijelno, kar so tudi že dokazali stem, da so nam včeraj brzojavnim potom nakazali večjo svoto denarja za podpore štrajkujočim; kritiziral je postopanje tovarne, katera, mesto da bi stvar po 7 tednih končno uredila, draži in žali delavstvo. Ljudstvo je z raznimi mej-klici dajalo duška svoji ogorčenosti na pram tovarni in Ammannu.
Na to je govoril tovariš Jaklič iz Trsta in je v prepričevalnih besedah svaril tiste delavce, ki hočejo prodati samega sebe in svoje tovariše izkoriščevalcu Ama-mannu. Dalje je v ostrih besedah grajal trgovca Štibilja v Šturjab, kateremu so delavci več let donašali mastne dobičke. V z.ahvalo za vse to čuti sedaj naenkrat g. Štibilj potrebo, da obrekuje štrajkujoče in njihove voditelje. Se hujši kakor ta trgovec je pa njegov brat, ki je vmirovljen orožnik, tudi v Šturjab. Ta mož si svoj dolg čas preganja stem, da zalezuje štrajkujoče in jih nagovarja, da naj gredo spet na delo itd.
Končno je še naznanil štrajkujočim, da je N. D. O. v Trstu dobila pred nekoliko dnevi od Zveze organiziranih predilcev na Češkem in Poljskem pismeno poročilo, da je treba na vsak način vstrajati v štrajku. Omenjena zveza predilcev nam dalje obeta denarne podpore in je že razposlala nabiralne pole na vse svoje podružnice. Z apelom na solidarnost delavstva in da se ne smemo podati tovarni, katera nima za svoje delavstvo druzega nego terorizem in grožije, je zaključil tudi ta govornik svoja izvajanja. Potem, ko so govorili še nekateri delavci, je podpredsednik Budihna zaključil shod, na kar se je začela, pevajoč „Hej Slovani*', velikanska masa delavstva, katerim so se pozneje pridružili tudi kmetje, valiti na ulico.
Demonstracija.
Masa delavstva, katera je pri vsakem koraku vedno bolj rastla, je prišla med groznim kričanjem in žvižganjem do glavnega vboda predilnice. Prestrašeni vratar je v opravičenem strahu pustil vrata odprta, tako da so demonstrant e neovirano prišli v tovarno. Ko so demonstrantje stopili na tovarniška tla, so vsi naenkrat obmolknili. A z obrazov jim je bila citati razburjenost in odločnost. Stopali so mirno in popolnoma tiho mimo barvarnice, kjer niso raz-
„Francka“, je komaj slišno spregovoril, „Francka, najina žalost je neizmerna, tako silna in velika je, da je ne moreva niti poj miti. A tudi spremeniti bi ne mogla ničesar. Udajva se v neizogibno. Tako je menda moralo priti. Ampak dolžnosti imava tudi do sebe. Glej, Francka, ti si prečula toliko noči, prebila si toliko dušnih težav, da bi lahko zbolela, če ne boš pazila nase, Francka. Kaj bi brez tebe, Francka, ki si mi edina ljubezen; ki te ■ ljubi moje srce.
Vidiš, Francka, Jožek je naju zapustil, ampak najina ljubezen je ostala. Spomin nanj bo naju spremljal in bo naju še bolj vezal drug na drugega. Francka...“
Popolnoma se je bil umiril in se je čudil samemu sebi. Sto vročili, iskrenih želja mu je napolnilo srce, trdna volja mu je zravnala telo.
Z močno roko je prijel Francko pod pazduho in jo napol nesel k Jožku.
Premagal se je in je gledal v nedolžni obrazek. Za večne čase si je vtisnil njegovo obličje v spomin...
Francka je onemoglo ležala na njegovi roki. Brez moči so bili njeni udje. Zadnje moči so ji odpovedale v silni bolečini. Ni mogla zreti v Jožka.
bili niti ene šipe, do krasnega senčnatega drevoreda, po katerem so dospeli do Am-m^novegd stanovanja.
j Na najlepšem prostoru, kjer stojijo krilna moderno zidana tovarniška poslopja, je stanovanje ravnatelja Ammanna. Pred prijazno, v obliki vile zidano hišico je krasen vrt,mimo katerega teče potok Hubelj. Tu je osodepolni most, ki vodi v Anhmannov „paradiž“. Ko je prišlo delav-8 vo do imenovanega mestu, se je s strahom .ustavilo, ko je zagledalo na mostu svojega tirana Ammanna in njegovega sina z revolverji v rokah, namerjenimi proti množici. Tukaj na to je zadonel brez vsakega povoda prvi strel iz revolverja starega Ammanna, na kar je prestrašeno ljudstvo zakričalo : „m o r i 1 e c morile c“, ko je videlo od Ammanove kroglje zadetega l$-letnega Anton Furlana, kateremu je kri brizgala iz roke. Ammann je o d-dbl prvi strel na svoje žrtve v daljavi 8 do 10 korakov. Masa delavstva je na to z obupnim krikom naskočila most in je s kamenjem prisilila krvoločnega Ammanna in njegovega sina, da sta se umaknila v stanovanje. Takoj na to, ko sta zaprla in zaklenila vrata, sta lopova nadaljevala streljanje z okaa prvega na-stropja. In zdaj je bil zadet od kroglje starega ali pa mladega Ammanna ’ delavec Alojzij Repič. Razjarjeno ljudstvo je hotelo na vsak način dobiti morilca v roke in je začelo donašati razna orodja, da s sjjo vlomi vrata v stanovanje. Posrečilo se je končno nekaterim mirnejšim delavcem, da so nezdraženo maso pomirili in pregovorili za odhod. Pri odhodu mimo tovarniških poslopij se je ogorčenje spet ponovilo, in začelo je leteti kamenje v okna tovarne, da je bila groza. V istem trenutku se je prikazala od vsega ajdovskega delavstva obsovražena in zaničevana oseba podravnatelja Ganza, ki je zakričal na že itak dovolj razburjeno množico:
Verfluchtes ivindisches Gesindel! Was machen Sie denn da ? Wissen Sie nicht, dass Mer „ Verbotener Eingang“ ist?
Samoobsebi je umevno, da je hotelo delavstvo tudi temu svojemu tiranu povrniti milo za drago, posebno iglede gornje žalitve. A Ganz je zaupal svojim dolgim nogam, katerim se ima zahvaliti, da ni prišel raz|arjeni množici v roke. Ljudstvo bi ga bilo gotovo linčalo. Nato se je vsa masa, razbijajo okna in druge stvari, počasi pomikala proti izhodu na zadnji strani tovarne in je počasi korakala nazaj v prostore, kjer se je poprej vršil shod.
* *
Matija jo je vzel v naročje in jo je posadil na klop. Zgrudil se je na kolena in je zakopal obraz v njenem naročju.
Francka je položila roko na njegovo
glavo tn se j 6 umirila. Po gostih in meh-
kih laseh ga je božala, in tolažba je prišla
v njeno srce.
Zdrava človeška narava se je borila z žalostjo. Trenutki duševnega pomirjenja so bili sila kratki, bridko spoznanj in vzbujenje iz dušnega miru tem resnejše in istinejše.
Pa ljubezen drug do drugega, plemenito sočutje se je borilo z žalostnim srcem.
Ljubezen !
Čez eno uro so odnesli Jožka. Potrta in sklonjena sta šla za belo krstico. Dva dečka sta jo nesla. Bele rože sta imela pripete na rokavih in prozorna tančica je prfrtala v nemirnem zraku.
Droban dež je rosil, solnce je sililo izza oblakov. Mavric«, pisana in praznična je padla na rob obzorja in je razsula bogate barve po mokrih tleh. Skrivaj in božajoče se je prikradel solnčai žarek zkozi ozko okno plavajočega oblaka in je razkošno pozlatil oni le grič. Počasi se je razlezlo zlato, in srebrne kaplje po drevju
Kar je Ammann iskal, to je tudi našel. Izzival je celih 15 let. Naredil je iz mirnih, pohlevnih delavcev, katere je sam nazival ovce, odločne može. Delavstvu, katero je mirno prišlo s shoda 'v tovarno po obljubljeni odgovor glede pogajanj, je Ammann odgovoril s revolverjem. Pri tem je tekla nedožna slovenska kri. Radovedni smo kaj poroče na to c. kr. državno prav-dništvo v Gorici ?
*
* tfc
Pogajanja.
Vsled posredovanja samega go-poda namestnika je prišlo v četrtek, dne 29. julija t. 1. do sestanka med zastopniki predilnice (gg. Leopold Brunner, Arnann), zastopniki delavstva (tov. dr. Josip Mandič, Reyer, Budihna, Nussdorfer, Ergaver Kristijan in Bavčer), zastopnikoma občine (gg. župan Kovač in podžupan c. kr. notar Lokar) ter vlado. Po dolgi čez štiri ure trajajoči burni razpravi, je zastopstvo delodajalcev stavilo stavkujočim koncesije, ki so jih zastopniki delavcev vzeli na znanje z obljubo, da bodo o istih poročali delavstvu na shodu v petek, kjer se bo ob enem sklenilo nadaljnje postopanje.
Konec stavke.
Včeraj popoludne se je ob velikanski udeležbi vršil shod v Ajdovščini. Istega se je vdeležilo nekaj tovarišev iz Trsta in poslanec dr. Just Pertot. Po obširnem in temeljitem poročilu delegata tov. dr. Josipa Mandič-a, so stavkajoči po dolgi debali, katere so se udeležili tov. Reyer, g. župan Kovač, podžupan c. kr, notar Lokar, tov. Budihna in drugi delavci, sprejeli soglasno in ob velikem navdušenju resoluoijo, s katero se konstatira vspeh stavke in sklene, da se imajo vsi stavku-joči in stavkujoče zopet povrniti na delo in trdo oprijeti „N. D. 0.“
V prihodnji številki prinesemo natančno poročilo o daiekosežnosti zmage stav-kujočih.
Danes kličemo vsem tovarišem in tovarišicam v Ajdovščini: „Slava!“
*
AJDOVŠČINA 30. Danes popoludne se je vršil že naznanjeni shod, ki je bil mnogoštevilno obiskan. Po daljši in živahni debati, na kateri se je vprašanje o štrajku konečno rešilo, je bila vsprejeta sledeča
Resolucija:
Stavkujoči delavci predilnice in barvarnice v Ajdovščini izjavljajo, da je neposredni povod stavke bilo skrajno surovo postopanje in trpinčenje delavstva od strani preddelavca Avgusta Kovača in nekaterih drugih delovodij, ter da se je potom stavke doseglo odstraniti preddelavca
so vstrepetale in so se veselo igrale s toplimi prameni zlatega solnčnega traka.
Lastovka je š nila izpod strehe, vrabec se je spustil na cesto in si je otresel mokre peruti.
Francka in Matija sta šla s svojo žalostjo in nista videla solnca, zastonj so se iskrile deževne kaplje ; nista slišala čivkajočega vrabca in nista videla božje mavrice.
Ž niima je šla žalost in jima je dušila srce, grenke solze so zastirale otožne oči.
Tako sta šla Matija in Francka po poti, ki je doslej še nista poznala. A njihova ljubezen se je spojevala, njihovi srci sta si drhteli in sta si iskali opore in tolažbe v blaženem spoznanju, da jima je ostala in se je utrdila medsebojna ljubezen, še bolj združena po ljubih udarcih trde usode.
Bog s teboj, Matija !
Uteši se, Francka !
Kako je moje srce z vama, o Franka ti dobri Matija...
(Konec.)
A. Kovača iz tovarne, povdarjsjo, da je izbruhnila navedena stavka radi grdega postopanja gori omenjenega preddelavca in drugih uslužbencev v predilnici ter radi neopravičene odslovitve tov. podraojstra Ivana Simoniča in predilca Antona Brecelj a, in sicer v času. ko svetovno tržišče tekstilne obrti ni bilo nsjpovoljneje za dosego znatnih gmotnih poboljškov, a da se je vzlic temu, da akcjska družba ni bila voljna plačati letos 5°/o poletne dohodke posrečilo izsiliti potom stavke 10°/0 poletno (7 mesečno) doklado na mezdi, k o n stati r a j o, da je predsedstvo akcijske družbe na slovesen in neovrgljiv način obljubilo, da bodo v kratkem, kakor hitro se trgovski položaj povrne na normalni tir, zboljšane mezde tovarniškim delavcem in delavkam; jemljejo na znanje obljubo vodstva predilnice, da se bo z delavstvom postopalo tako, kakor je dolžnost vsaki tovarni z ozirom na zakonite predpise in na zahteve liumanitete, ter da se bo posebno nadzorovalo postopanje in ravnanje predilniškega vodje g. A. Ganza z delavstvom ; z ozirom na vse to ter izlasti glede na dejstvo, da je zajamčeno od strani vodstva predilnice, da se vse dosedaj vslužbene delavce in delavke vsprejme zopet na delo in da je slednjič vodstvo izjavilo, da se radi dogodkov dne 25. julija t. 1. ne bo nikogar preganjalo ali sploh nadlegovalo
sklenejo
stavkujoči delavci in delavke zbrani na shodu na Brarinovem dvorišču dne 30. junija 1909 soglasno sledeče : L vsprejmejo goriomenjene ponudbe predsedstva akcijske družbe ; 2. vsi delavci in delavke se podajo takoj zopet na delo ; 3. pozivajo se tovariši in tovarišice, naj se vsi oklenejo Na rodne delavske organizacije, da se v čim krajšem času popolnoma dosežejo njim pristoječe pravice gmotnega značaja.
Nekaj o novodobnem socializmu,
'S Saj smo že dovolj pisali o socializmu sploh; v zadnjih dveh številkah našega lista pa smo govorili nekoliko o novodobnem socializmu. Samo v glavnih potezih smo hoteli označiti postanek, razvoj socializma kot neizgibno posledico njegove opravičenosti.
Prva posledica socializma je tedaj bila revolucija duha, duše in misli človekove. Duh, težeč in stremeč za svobodo, duh, vsaj deloma osvobojuje trdih okov, ki mu jih je nadela izprijenost in nečlovečnost življenja, čil in čvrst in velik se je zanosno dvignil na lahkih svojih krilih, v visoke v šave je splaval in se je radoval boljše bodočnosti; svoboda mu je dala moč in voljo do snovanja in dela. Duševna osvoboditev je vodila narode tudi do narodne svobode, kajti ravno vstajanje duha je vzbudilo v posameznih narodih potrebo in smisel za gospodarstvo in urejevanje domačih razmer.
To stremljenje je imelo lep vspeh za narodno gospodarstvo, za porojajoče se zadružništvo in je pospešilo in utrdilo splošen napredek. Kajpakda se je moral še boriti z raznimi predsodki. V dobi prosvete je seveda socializem izgubil nekako svojo moč vsied tega, ker so začeli narodi posvečati svoje sile sebi in svojim težnjam. Tok časa jih je prisilil do tega, da so se morali boriti in braniti pred ekspanzivnostjo močnejšega in da so se začeli zavedati svoje plemenske skupnosti.
V veri, da bodo deležni prosvete in njenega blagoslova le, če se bodo izkazali dovolj močni na bojišču svetovnega vrvenja in prerivanja za dostojen in čim boljši obstanek, v tej trdni veri so narodi napeli vse sile, da bi si osvojili kar največ prosvetne moči.
To je seveda izpodbilo tla mednarodni socialni demokraciji. Preveč se je držala starih tradicij, premalo je umela nove razmere, utopistične ideje so ji branile povspeti se do modernejšega nazira-nja. Na Češkem, na Nemškem, tudi na Francoskem so socialni demokratje kmalu spoznali, da se je nemogoče boriti proti nacionalizmu.
Socializem temelji na spoznanju krivic, ki se godijo človeški družbi, gnev do krivice je privabljal ubožce in preganjence v tabor tistih, ki so mu obetali popolno preureditev vsega obstoječega. Narodni socializem je mnogo modernejši v tem oziru. On obsoja krivice, ki se gode človeški družbi, bojuje se proti njim pa doma, v okviru svoje narodnosti, ker ve, da bi bil boj za splošno človeštvo skoraj iluzo-ričen. Doma ima dovolj dela, domačemu človeku se gode krivice, ves narod trpi, za' j in za njegove pravice se bori. To je nečistejši socializem, polu idealov, resničnih, izvedljivih in praktičnih idealov.
Ampak kar je res, je res. Nemška socialna demokracija ni tako slepa kakor so njeni čudni posuemovalci pri nas. Spoznala je, da se mora naslanjati na domače ljudstvo, da mora biti patriotična. V nemškem državnem zboru so pred par leti na ves glas povedali, da so dobri Nemci in goreči domoljubi. Nemški in laški socialni demokratje tudi pri nas tega nikoli ne zatajijo. Njihovo dejanje in mišljenje je »narodnjaško" v najboljšem pomenu besede. Prav je tako! Besede materine, svojega jezika, svojega lastnega naroda in njegovih pravic, pravičnih njegovih zahtev ni mogoče izdati. Pošten in pravičen človek ne sme in ne more posmehljivo prezreti tega, ki vodi vso današnjo domačo in svetovno politiko.
Hudo je, resnično nas boli, ko moramo priznati o slovenskih socialnih demokratih ravno nasprotno. Ti so bolj papež ko papež sam, da tako govorimo.
Slovenski socialni demokrat misli, da bi bil slab socialist, če bi bil tudi dober narodnjak. Kar je narodnega, negira ali pa neslano glosira v veliko veselje naših narodnostnih nasprotnikov, ki se nam t>o-smehujejo, češ, taki ste, kaj hočete! Naši krvni bratje se norču ejo iz jezika, besede materine, smejejo se našim bojem za rav-nopravnost in menijo, da izvršujejo stem kdove kako junaštvo.
To nas boli, resnično nas boli. Ako to stori naš narodni protivnik, se lahko branimo. Ko pa bi morali obrniti isto kopje proti zaslepljenemu bratu, ' se moramo sramovati pred svetom, ki bi videl, kako slabo ume uhogi in slabotni naš narod tok novega časa, kako žalostno nastopa narod sam proti sebi. — Kridko je to, in vselej nas je prav v srce skelelo, ko smo morali izreči kdaj ostro sodbo o izgubljenih in zapeljal ih svojih bratih.
No, saj naposled vemo, kako je. Odpuščamo jim, bratje naši so, ki bodo nekoč gotovo, prav gotovo dobri in iskreni bojevniki pod našim svetim in ko kristal čistim narodnem praporju!
Res! Ni več morda daleč čas, ko se bodo odprle oči vsem, ki se danes še spo-tekajo po temni in žalostni poti narodne mlačnosti. Prav blizu je morda že ta čas. Prepričani smo, da je mnogo socialnih demokratov, ki sami zase že mislijo tako. Le tistega, ki bi povedal to na glas, še ni med njimi morda.
Italijani so si to že upali Silvio Pagnini je bil tisti viš i socialni demokrat, ki je potrdil s povdarjenjem narodnosti to, kar nas združuje in kar je naš pameten in resen, v smislu današnjih razmer in zahtev opravičen ideal:	socializem na narodni
podlagi.
Saj priznavamo socializem kot znanost in cenimo njegove zasluge za splošni napredek, ne zametujemo njegove kulturne veljave/ Samo malikovalci njegovi nočemo biti, proti sebi in svojim lastnim koristnim ne moremo in ne smemo delati.
Nasprotno. Vse hočemo poskusiti, da dosežemo zase kot narodna celota to, kar nam gre, kar bi nam moralo pritikati, če bi bila pravica za vse na svetu. Proti tistim ki nam jo kratijo, obračamo svoje kopje, ti so naši resnični nasprotniki, ker so naši tekmeci v kruhoborstvu in ker nam odrekajo to, kar je naše.
Pravice trpečega delavstva, pravo, pisano in naravno, našega naroda bomo zastopali in branili in se bomo zavedali, da vršimo le svojo dolžnost. Klevete in puhle zabovljice nas ne bodo spravile nikoli iz ravnotežja. Spopolnjevali se bomo v svojih močeh, napredovati hočemo, da bomo deležni napredka časa in svojega razvijanja.
Za nas je napošila radostna zarja mladega jutra. Veselih lic smo stopili na dan, in naša srca se kopljejo v razkošnih žarkih rožne zarje velike in lepe bodočnosti!
Zveza jugoslov. železničarjev.
Potreba organizacije.
Ali je potrebna „Zveza jugoslovanskih železničarjev" ? Ali je potreba, da se slovenski železničarji organiziramo ? Mislimo da je odveč to vprašanje. Kdor ima količkaj razuma, mora že sam uvideti, da je ravno nam Slovencem, nam slovenskim železničarjem, najbolj potreba, da se združimo. Razlogov za to združitev je dosti. Prvič se bo slovenski železničar čutil domačega in bo zaupal organi'aciji, ki je po njegovem prepričanju, to je, da je osnovana na narodni podlagi.
Drugič bode imela pravo skrb, nesebično skrb za slovenskega železničarja le slovanska organizacija, katera ni primorana se ozirati na vse strani, ampak osredotoči ves s voj upliv in vso svojo skrb le za slovenskega železničarja.
Tretjič, ker je jasno da more in bo zastepala težnje slovenskih in sploh jugoslovanskih železničarjev le domača organizacija, ki ima tudi srce za slovenskega železničarja. In tej nalogi hoče posvetiti vse svoje moči „Zveza jugoslovanskih železničarjev", ki bo skušala premagati vse težkoče, da pripomore slovenskemu in sploh jugoslovanskemu želesničarju do prave veljave na domači zemlj', do pravic, katere mu gredo, in ki ne bo mirno gledala da bi zapostavljali, odrivali in zasramovali slovenskega železničarja domačina.
Gledala bo tudi, da ne bo prihajalo vedno več tujcev v naše kraje, kateri nam odjedajo kruh in katerim se vrliutega od-kažejo najboljša mesta, da služijo na naši zemlji najboljši kruh, ne da bi jim bilo treba poznati slovenskega jezika, a imajo še pogum, nas slovenske železničarje zmir-jati in nam prepovedovati govoriti naš materni jezik.
Da, nekateri zagrizeni nemški uradniki si prizadevajo v zadnjem času ponemčiti naše kraje na te način, da že od zadnjega delavca zahtevajo znanje nemškega jezika. To je milo rečeno, ne samo krivica, ampak to je predrznost. Nikjer ni zapisano, ne da se opravičiti; ima edini namen, odriniti Slovenca od železniške službe in privabiti Nemce v naše kraje, da bo nemški most do Adrije čim prej gotov in p dem naj gredo domačini beračit. Tega ne sinemo pogoltniti, tega tudi nikdar nočemo.
Delavec je podrejen nižjim uslužbencem in pride le redkokdaj v dotiko z višjim uradnikom. Ali ni opravičeno, da naj tudi ta pozna naš domači jezik ?
Dolžnost naša je, da varujemo pravice slovenskega jezika. Stem, da varujemo tudi pravico slovenskega železničarja, ki si Inče služiti svoj kruh na domačih tleh. In tisti ki mora z nami občevati, naj se vsaj toliko potrudi, da se priuči našega jezika.
Dolžnost „Zveze jugoslovanskih želez' ničarjev", kakor tudi „društva jugosl. žel. uradnikov" pa mora biti, da si staviti nalogo, da čim prej pridejo na službena mesta na naši domači zemlji ne samo slovenski nižji uslužbenci, ampsk tudi slovenski uradniki in višji uradniki. Na naši zemlji gre kruh nam in se ne damo zmir-jati od tujih nadutežev z „Windische“.
Na Vas je torej slovenski železničarji, da pridemo čim prej v prijetni položaj, da bomo javno zastopali svoje pravice. Vspešno bo to le tedaj, ako se do zadnjega organizirate v „Zvezi jugoslanskik železničarjev". Čim večje števi o „Zveze", tem vspešnejše bo njeno delovanje.
Zveza pa ne zasleduje samo službenih interesov železničarjev, ampak hoče skrbeti tudi duševno za svoje člane in polaga veliko važnost v dosega sp'ošne izobrazbe poleg različnih predavanj na lastno čitalnico in lastno glasilo. Pripravljalni odbor je skrbel, da dobi vsak član, ki redno plačuje svoje prispevke, glasilo Z. j. ž. brezplačna na s v oj dom.
Skrbeti pa hoče ..Zveza" tudi v slučaju bolezni ali kake izredne nesreče za svoje člane in ima v svodh pravilih zagotovljen tudi »podporni sklad".
Tudi pravovarstvo je smislu pravil zagotovljeno članom.
Za vse te udobnosti plača član na mesec samr^ K 1.10. Novoustopivši član še 1 K vpisnine,
Navedena dejstva že govorijo, da vsak slovenski železničar, ki jasno misli, mora pristopiti „Zvezi jugoslovanskih železničarjev", ker le tukaj je njegovo mesto.
Vsakdo naj naznani svoj pristop ustmeno ali pismeno v Trstu, ulica Lavatoio št. 1. Vpisovanje je vsak dan od 6 in pol do 8 ure zvečer.
ate
* *
Zanimanje za ,.Zvezo". Sam od
sebe se je izjavil neki sluga od c. kr. ravnateljstva državnih železnic, da bi bilo dobro, da bi se sluge organizirali v organizaciji. Ni lepšega trenutka, ni ugodnejše prilike za vstop v „Zvezo jugoslovanskih železničarjev", ko zdaj. Gotovo ne bode opustila ničesar, temveč se bo trudila tudi za interese slug pri železnicah. Ali se je čuditi, da prihaja željo po organizaciji samo od sebe iz vrst ubogih slug? Ne! Ne čudimo se, ker poznamo njihovo stanje.
Uporabiti hočemo vsa sredstva, da priborimo tudi slugam boljši obstoj. Treba je samo, da se sluge res organizirajo. Potem gremo pa na d=lo. Torej železniški sluge, priglasite se „Zvezi jugoslovanskih železničarjev" Trst, Vio Lavatoio, 1.
Deželni zbori.
Otvoritev tržaškega dežeinega zbora.
Namestnik princ Hohenlohe je v četrtek 22 t. m. formalno otvoril deželno-zborsko zasedanje, a najstarejši poslanec
in svetnik Klodvik vitez Budinič je vol1' to precej viharno sejo.
Poslanci dr. Rybar in tovariši so na®' reč'vložili na namestnika interpelacijo gl®^e zadnje kolesarske dirke Trst —- Korm®
—	Trst.
Poslanci so mirno poslušali interp® lacijo, galerija je kričala in tulila in piskal®
—	kakor si jo je kamora vzgojila, tako sf vedla. Kar so pisala italijanska židovska glasila, to vse jim je verjela tržaška 8°j drgn, ki sta jim „Piccola“ in »Indipente nezmotljivi in sveti evangelji.
Dr. Rybaf je dobro označil v svoj1 iterpelaciji brezobzirno dirjanje mestni! postopačev, ki s takimi nevarnimi „športiJ Bogu čas kradejo iti ljudem sitnosti delaj0.
Istrski deželni zbor.
V četrtek dopoldne, 22. t. m. jo pik0 Hohenlohe po tihi maši otvoril dežel® zbor istrski. Govoril je italijansko 'D hrvatsko. Naznanil, da je cesar imenoval dr. Lud. Rizzi-ja za deželnega glavarja, 11 dr. Matko Laginjo za njegovega namest nika. V lepih, krasnih besedah je vzpod' aujal poslance k delu za deželo, ki potr£" buje mnogo gospodarske pomoči, nujni! reforem pričakuje prebivalsto od deželneg® zbora.
Da bi njegove lepe bssede padle na r°' dovitna tla, da bi ne bil njegov glas sa®° glas vpijočega v puščavi !
Narodno delavska organizacij
sklicuje za
jutri, dne I. avgusta
ob 9. uri predpoludne
javni shod
v gledal, dvorani
»Narodnega doma" v Trstu
DNEVNI RED:
1. Poročilo o štrajku v Ajdovščini.
Na obilno udeležbo uljudno vabi
ODBOR
Narodne delavske organizacij0
DOMAČE VESTI.
Tukajšnja socija*na demokracij0
ima hudo smolo. Bori se proti nacij on® lizmu — pa pride trenotek, ko mora ud® riti sama sebe po zobeh.
Kamnoseki, organizirani pri soc. de®' sn vprizorili v sporazumu s svojim so® dem. bogovi štrajk radi tega, ker občil® najema tuje delavce in ne zadostno d0’ mačih. Tako, vendar ste prišli v našo cej” kev k maši! Vidite, dragi sodrugi, tud1 mi smo tega načela, da pomagajmo nsj' prej domačinu. Internacijonalizem se v praksi obnese priklicano slabo. — Sodrug1’ le dosledno, počasi pridete do razpotj® ko nam boste morali priznati, da smo 1,3 pravi Doti. — Na svidenje !
»Lavoratore" si hoče pomagati 8 kleveto, ko po plakatih dela reklamo za8® in razglaša, da je štrajk v Ajdnvščini °e’ kako dobro došel ali morda celo naroč011 od kapitalistov.
Prokleto mu mora že presti, za straši® neumne ima svoje koštrune, da se jim «P9 kaj takega natvesti.
»Indipendente" bi nas rad tako® od strani malo zafrkoval. V neki notici 8 čudi, kako so štrajki dandanes sploh goči. Meni, di je bilo kaj takega mog°0.j morda za časa francoske revolucije —-zdaj ! — Kako je naiven, ta „Indip®° dente" ! Najbolj prosvetljen francoski lavec je bil vendar prvi, ki se je dvig011' Ii Francije je prišla tudi revolucija dul> ' Prosveta in kolikor toliko plitična zrelo8 jih je vzdramila, da so šli francoski “? lavci na ulico in so umirali za pravico !_ resnico, za svoje zahteve. Iz krvi muče0^ kov je zrastel socijalizem, zahteva časa J rodila narodnostni socijalizem, ki se f> danes tako bojijo.
In štrajk ? Ko prikipi gnev, ogorč0O° nad krivico do vrhunca, tedaj mora izbru niti! —	#
Krivico odpravite s sveta, privošc1^ vsakemu svoje vsak naj se bori proti 0 silju — pa bo ozdravljena današnja b° doba, pa bo bratski mir med narodi, P se neha tudi — socializem.
Železničarji južne železnice po-
Kopačeva in dr. Šolarjeva vsegamo-Sočnost je skl nila, da poskusi zaostale in teboče denarne prispevke s silo in teroriz ®0tn od Vas iztirjati. Na zadnjem shodu
sklenili, da se odvzame sedanjemu blagajniku renegatu Zlobec u blaga no in b? prevzame isto neki premikač Mislej. Maleju so obenem naročili, da mora l)ri izplačevanju plač na južnem kolodvoru 8 vsemi dovoljenemi in nedovoljenimi sred-e^v* paziti na to, da vsak železničar, ko Prejmo svojo plačo nemudoma plača zaorale in tekoče denarne doneske, v To je višek nesramnega terorizma! železničarji, ako kdo od Vas kaj zahteva, *}ai Vam pokaže poprej dolžio pismo, ka] a°lguiete Kopaču in njegovim kompanjonom. Vko Vam pa ne dokaže, da ste komu kaj dolžni, pritožite se na pristojnem mestu.
Uboge „tlike“, kako hrepenijo rdeči Možakarji po Vas !
Kako se dobi častno članstvo.
Nemško pevsko društvo ,,Adriaperle“ je javilo zadnji teden zelo „redko“ slavnost, ^eki Kiirschner, kateri je po zaslugi neke radodarne „dame“ kar čez noč postal bogataš, je hotel zraven svoje dvomljive bogatije postati tudi znamenit. Kaj se je ^aiislil ? Šel je v gostilno „Interuacional“, kjer ima društvo „Adriaperle“ sv. j sedež, 111 je naročil bogato večerjo. Povabil je na večerjo predsednika denuncjanta Falka vse druge kričače iz „Adriaperlc“. Ko 80 se dobro najedli in napili, je vstal „ča-afivredni" Falk in proglasil gostitelja jfrirsclmerja z ozirom na velike zasluge, katere si je pridobil za razvoj „prevaž-0ega“ društva „Adriaperle“ — za ča9t-**ega člana.
Kaj takega se more zgoditi samo nUnter uns Deutschen".
N. D. O. — Prosta luka. Člani lz proste luke vabimo na sestanek, ki se Vrši v sredo, dne 4. avgusta ob 7 in pol kri zvečer v društvenik prodorih.
^ Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. Razpravljati moramo o Jvažnih vprašanjih.
Dva pekovska pomočnika se išče ^ stalno službo. Zglasiti se je v N. D. O.
Darovi.
V prid štrajkujočim Ajdovščini so Preplačali vstopnino na veselici v nedeljo Pri sv. M. M. zgornji. Gg. dr. Pertot J., Jež. posl. 4 K, Miklavec, dež. posl. 3 K, dež. posl. 2 K, Kreševič H, Kobal '•? Jerisevič, Može, Valič, Cotič, Suder, Role. Tajnik, Kodrič, Sirca,. Škerl, Vato-'8c, I. V., N. N., po 1 K, Sila, Trošt po 1 st., Ciak, Vidmar, Kocijančič, Požar, Rabič, Škerlj, Košič, Volk, po Go st., Vatovec, Jerič, Godina, N. N., Sancin M., jhtrovška, po 40 st., Skok, Mahne, Ujčič, Rbovič, Farnetič, Škerlj, Gec po 20 st., |(lbor „Gosp. diuštva" pri Tirolcu 10 K, '<nian 2 K, Jarosl Karol iz Prage poslal K, Panier nabral na banketu delav. jkuštva v Idriji 40_K, Rupnik, Triber po
4
K, Šrah 40 st., Pirh 20 st. Hvala vsem arovtlcem in tudi isto nabiralctm, na-
kaljne sprejema urad N. D. O.
Razne, vesti.
j. Rimske telefonistinje se pripravijo za boj na življenje m smrt z Ratansko vlado. Ta jim plača za njih mučno kbrudjivo delo mesečno od 50 do največ k K, kar dandanes pač ne zadostuje ni *a življenje ni za smrt. Zlasti si hočejo i^fonistinje tudi priboriti pravico do mo-. ve, kakor jo že imajo telegrafist nje. Pa res kruto, odrekati ubogemu dekletu Pravico do zakonske sreče (?!) dokler je ,e ofiada in prikupna ter jo tolažiti s pri • °finostjo ki ji bo vzela preje vse cvetje ® ve8 optimizem in jo napravila za velo, ^ 1Zgodaj ostarelo devico, ki je pač nihče j ® Go več vzel „iz ljubezni". Ministerstvo I Gamreč izdalo naredbo, da se sme te-^ ^aistinja možiti šele po 10 letih poštne t užbe. Kaj 8i je neki minister mislil pri • ' Upamo da se ljubkim rimskim ^guorinam posreči odpreti oči vladnim ^°žem, da bodo sprevideli, da tudi tele-{£tll8tinja ne more živeti od dela in 50 ? ‘Gorečno in je tudi telefonistinja zrela Možitev, je stara 18 do 24 let.
|(, Vsa rodbina umorjena in oropana h bila na Ogrskem v Hunyad Dobnu. borienih je šest oseb.
» Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Ustnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Književne novosti:
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20
vezano „	3.20
GOVEKAR:	„Dobr& gospodinja1',
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.......„	2 80
„Štiri ruske »like“, povesti ....	„ —-60
BENEŠ: „Brodskovskl odvetnik" .	„	150
Kip Gregorčiča................ 4-—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	*	NOVOST
Miti zn dvorane In vrte prt :: zabavah ::
v belo-modro-radečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni In papirnici
josip Gorenjec
TRST.
Ulic« Ualdirivo 40.
Člani „N. D. 0.“ dobe 2% popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin
3van VJiegek S Or.
* * (JVtatija JVZillontg) * *
ul. C. Ghega štv. 10.
jKatevž jFurlan
ul. Antonio Caccla 11.
(prej Androna del Moro).
ima najboljše vino v Trstu.
Tovariši členi N. P.- 0.!
Podpisani Vam naznanja, da je otvoril svojo novo gostilno
(Gostilna pri Gimnaziji)
v ulici delto Scquero nuovo 1.
kjer se postreže vsacemu in vsem ravno tako in po istih cenah, kakor prej v gostilni ,,Pri stari breskvi44. Priporoča se za obilen obisk
Hinko Kosič.
HDDBBHB E ■ KB ■ ■ g
i Konsumna Zadruga članov „N, P. 0.“ □
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom)
je odprla	"
svoje prvo skladišče
I	v ulici Bosco štev. 17.	I
I Skladišče je odorto: vsak dan od 7. A I zjutraj do 1 pop, in ^d 3.—8. ure zve- I | čer; ob sobotah le odprto do 9, ure |
I zvečer; ob nedeljah zaprto.__ |
■	ODBOR. I
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in sladščičarni
v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najfinejše slaščice, potice itd ter razne likerje in vina v buteljkah.
Udani
Alojzij Gal.
APSTRO-AMEE1KANA - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
7. avg isti parnik „Argentlna“ Nowi-York via Patrasso-Palermo.
19. avgusta parnik „SofU-Hohenberg ‘ v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas Rio do Janeiro.
21. avgusta parnik „Lavra ‘ No\vi-York v Patrasso Palermo.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trsta, ulica Blolin Plooolo St. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Noto pogrebno podjetje
Pisarna in prodajalna Via Vinsenzo Bellini št. 13.
Telefon št. 1402	(poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon 1402
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	jCene nizke, da se ni bati konkurenze.
Za slučaj potrebe se nljudno priporočajo	-?$§)
HENRICH 7STIBELJ in drugi.
V.
J
PEKARNA in -SLADClČARNA
Vinko skerk
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni.
Spoštovanjem VINKO SKERK.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STANTIČ
Zalagatclj c. kr. rodarstvene struže, e. kr. glavnega carinskega urada in skladišč c kr. priv. lloyd orož. c. kr. finančne stiaže v Trstu, Kopru in Pulju.
TRST. - Ul. Rosario st. 2. - TRST.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše yoš(i (Is) C, in II.
Velika izbera Galosch
----Cene nizke.------
— Postrežba točna. —
Tovariši!
Dne 26. junija 1909. je odorl * svojo brivnico naš tovariš •
ud nar. Del Orj. Anton Novak
ulica Settefontane št. 13.
ki se tem potom priporoča vsem tovarišem in Slovencem sploh za mnogobrojen obisk.
Sprejme mesčenike po najnižji ceni.

I (
I,
jfllojz povh, urar
s pridelano delavnico
Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst
Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah.
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje.
SV Slovensko podjetje!
u
JRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
registrovana zadruga z omejenim poroštom.
Piazza (lella Caserma št. 2, I. 11. — TRST — V lastili hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah). — TELEFON it. 952.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
mr 4 VI« -»■
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 6°/0, na zastave po 5‘/s in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.-5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo |redno-stnih papirje, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, 8 katerimi se najuspešneje naaja štediti svojo deco.
k\\u\\w\\\! ; Poštno-liranilnidni račun 816-004. immmmmammmm
Člani „N. D. 0“ 1 Pozor !
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, v ulica BELVEDERE Št. 3.
in v Filijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zaston
ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.
Telefon št. 699.	Telefon št. 699.
LKonsomna Mrcin M. D. 0.
Prodajalna: ulica Bosco 17. :: Telefon: štev. 23-21. :
Ui!
Čisti dobiček tega Vašega prvega gospodarskega podjetja Je namenjen le ::	Vam In Vaši sveti stvari!	::
Slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ priporoča podpisani svojo dobro-znano
,,Kavarno Universo"
na trgu della Caserma št. 1, tik „Narodnega doma", kjer ima na razpolago najfinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije.
Za obilni obisk se priporoča vdani
Fran Bojc.
Delavci!
v
Ce hočete dohiti kozaree dobrega in cenega vina vstopite v
VINOTOČ
ulica del Vento 20. (vogal ulice Guardia.)
Prepričajte se, da četrt najboljega vina stane le 14 st,, na dom po 12 stot. Za obilen obisk se priporoča
JOŽE LEBAN.
: Pekarna Jffrenle :
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
ima na razpolago
RS vedno svež kruh q
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„A11’ Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelli dalmati“ ulici Zudecelie štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
Slovenski delavci!
Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostilni
„Pepi Moro“
Belvedere 49.
ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi.
Za obilen obisk se priporoča
Ivan Škerjanc.
Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo
Pekarno, sladščičarno in tov. biškotov
v ulioi del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago
■V vedno svež kruh raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd.	Vdani
LOVRENC REBULA.
Civilna in vojaška krojačnica
Pavel Pestotnik
Trst — ul. Faraeto št. 46 — Trst
se priporoča
slavnemu ’ občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“
Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. —
Zaloga li' ,	sodčekih in butiljkah
Jak b Perhavc
TRST - Vta delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1906.
v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko „GRAND PRIX“ diplomo.
Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom
August Štular.
TRST, via delle Posle 12. I. nadst.
(nasproti Smolarsove papirnice.
Ugodno kupovanje.
40 metrov daljših docela porabnih ostankov, platno za pernice, zefir, oksford, barvano blago, flaDela, platno za srajce, vse samo za 18.— kron proti povzetju. V vsaki pošiljatvi je poleg tega še za dve boljši obleki blaga, če ne ugaja, vrnem denar.
ji. pinkava
tkalnica v Dolni Radechovi pri Nahodu, Češko.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Suban
TRST, - ulica delHstria št. 12. - TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega Izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke In mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan.
Postrežba na dom ~4SSfH
Pekama
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi
Ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
» ni. deli’ [strla 658
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
_____	G- Babič.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in slaščičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež krub in ražne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobec.
Podpisani naznanja članom „N. D. 0“, da je v ulici del Solitario št. 3 odprl svojo
GOSTILNO
JL CASTELLO Dl DOIBERG”
kjer toči najboljša vipavska, izborna istrska in najfinejša desertna vinp,, in ima poleg tega vedno na razpolago gorka m mrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne.
Za obilni obisk se priporoča vdani
R. Lužnik.
—::— Pekarna i sladščičarna —::—
Josip Pahor - Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in izdeluje najboljše biš-
kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190.
Na novo vrejena
■ Pekarna Karol Trošt'
TRST, - Čampo S. Qiacomo št. 20. - TRST
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje.
Gostilna društva Jadran
ulica S. Marce št. 17.
toči najboljša
vipavska
in istrska vina
Gorka, in mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svirajo izbrane slovenske komade.
UT Postrežba točna.
Cene zmerne.
Za dobrohotni obisk se priporoča
Odbor ,	krčmar
društva ,.iadran“	Vinko Kante.
IVAN KOSMERU IVANOV
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
v ROJANU, ul. Montorsino št. jr. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonljallj® In druge jestvine, kakor tudi razne delikatese, najboljša vina in pivo v buteljkah.
in vsakovrstne sladščice.	
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano	ra	•«- r ta ra
Sostilno s krasnim vrtom	S	A V
JU Mi ritmo“:	prihoc
v ulici Stadion štv. 19,	O K • j
kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi je-	Dnevno n
dili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub
Andrej Furlan.
** Osi Slovenci v slovensko trgovino!"
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Carducci U (prej ul. Torrente), TRST.
Zalop izptovljenili oblek in perila za moške ii dečke.
Vporabite priliko!
Da razprodam svojo obilno zalogo, naznanjam cenjenem11 občinstvu, da sem občutno znižal ceno blaga. •	. .
Kdor se hoče lepo in ceno obleči, naj se zglasi v moji trgov*01.
Moderne moško obleke
črne moške obleke na izbero..............
Obleke za dečke na izbero................
Moški jopiči iz bombaževine, ki se dajo prati
„	,,	iz boljšega blaga.............
„	„	iz Alpagasa, črni in modri . .
Orne moške hlače, za delavce, I..........
Volnene moške hlače......................
Hlače za dečke ..........................
Volneni površniki za moške...............
Močne delavske srajce....................
Poleg tega velika izbera vsakovrstnih oblačilnih predmetov moške in dečke po jako ugodnih cenah, mali kostimi, bele iu Pisa.r,j srajce, maje, spodnje .hlače, nogavice, ovratniki zapestniki, naprsni kravate, naramnice, žepne rute, črni klobuki in moške kape.
Lastna krojačnica. — Izgotovljajo sc obleke po meri.
Govori se slovensko.
16 14 — 12-— 2-80 7-— 6 — 2 50 4 — 120 18-— 1'50
do K
ao-
60-
20-
4-u-16—
5— 20-4-40-3-
Delniška glavnica:
K 10,000.000.
Telefon 19-95.
s: OSREDNJA BANKA f» ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
Premijene vloge
Centrala denarnih
Vlog okoli:
K 100,000.000
Naslov za brz.: SPOROBANKA
O
vloge na knjižice.
Q	MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST.
zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
49
- JADRANSKA BANKA v TRSTU -
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje)
* KUPUJE IN PRODAJA
V^EDriOSTflE PRPlptJE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRIJOR1TETE, DELNICE, SREČKE 1. t. d.)
^ ~~ VALUTE Ifi DEVIZE-------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Eskoipt menic in Masi), borzna naročila
SftFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
41
VLOGE NA KNJIŽICE.
q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.--------
Uradne ure; 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: „JADRANSKA“ — Trat. — Telefon: 1463 in 793.
j s Reatavracija, s i Trst — Grand J4otel BflliKiftN — Trst
cene zmerne.
S S Kavarna, S
cene zmerne