Panrliti«! Frsčifeo v rfrSaui SHS« 22. §tev. 'J liirfcllanl' v psteM 28. I&nsisrla 1021. Izhaja razen nedelj In praznEkov vsak «5 a n ob 10. ur! dopoldRe. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer bo Jih ne priobči. Rokopise sc ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2‘—. Pii večjem naročilu popust. Glasilo jugesEov. socllaino • demokratične stranke. Possmessna Štev« 1 krono. Let© ¥. Tcsefonsfea št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leto K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo coh> leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so pošinine prosi«. Upravništvo io v Ljubljani Frančiškanska ulica sLO^L, Učiteljska tiskarna. Ustavni LDU. Belgrad, 26. jan. Podpred- 1 sedmk radikalnega kluba Aca Sta- I nojevič. je posetil danes min. predsednika Nikolo Pašiča. Min. predsednik Pašič ni včeraj sprejel nobenega načelnika strank, ker so dopoldne imeli načelniki klubov konference. popoldne pa je bila seja kon-stituante. V poslanskih krogih trdijo, 'da je predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec predlagal Nikoli Pašiču, nai se sprejme za podlago ustavi Protičev načrt, na katerega bi večina hrvatskih in slovenskih poslancev pristala. Pašič vztraja pri svojem sklepu, da se ima ustvariti edinstvo države ter sprejeti vladni ustavni načrt.. m-i L.DLL Beograd. 26. jan. Vlada Nikole Pašifia 5e sklenila, da se v Konstituantj izvoli ustavni odbor ta- < Koj. ko bo sprejet izpremenieni poslovnik. .V parlamentarnih krogih trdijo, da sta Narodni in Jugoslo- ] vanskj klub pristala na ustavni na- j črt Stojana Protiča in da bi v sluča- j JU. ako tudi Pašičeva vlada pristane na ta načrt, prišli poslanci teh dveh klubov v konstituanto ter polomili prisego. Ako bi v tem primeru prišli v konstituanto tudi poslanci Radiče- j ve stranke, bi bila nova ustava spre- ! jeta sporazumno z vsemi strankami, * Kakor znano, obstojita dva velika ustavna načrta: Centralistični načrt ministra za ustavotvorno skupščino dr. Laze Markoviča, katerega zagovarja tudi sedanja de-mokratsko-radikalna vlada, potem pa avtonomistični načrt Stojana Protiča. Prvi načrt temelji na francoskem naziraniu. ki se Je rodilo za časa velike francoske revoluciie. da Je treba meje med pokrajinami popolnoma Izbrisati in da ie odločilen za ureditev državne uprave samo vospo-darsk* moment. Pred sto leti so Francozje res prevzeli ves dotedanji upravni sistem, province so izginile in na njihovo mesto so stopila okrožja (departementi). katera so vladali vse na eni nitki iz Pariza, ravno tako kakor se premika cela armada do zadnie kompaniie na eno povelie vrhovnega poveljnika načrti. Ker pa država ni kasarna in se gospodarske razmere v posameznih okrožjih, ki so odvisne v veliki državi od podnebja, od kakovosti zemlje, od zgodovinske tradicije itd. ne dajo komandirati, ker se ne da komandirati ne solncu ne zemlji, zato so Francozih danes sami prišli do spoznanja, da je treba upravo prilagoditi kraievnim razmeram, torej dekoncentrirati in da je treba dati posameznim okrožjem večjo upravno samostojnost kot so jo imela doslej. Drugačen je pa upravni načrt Stojana Protiča. Ta načrt bi imenovali lahko ustavni načrt po nemškem vzoru. Ko je Bismarck 1. 1870. ustvarjal enotno nemško cesarstvo iz nebroja nemških držav in državic, ni hotel kar na mah podreti vsega, kar te dotlel obstojalo, ampak je skušat najt! pameten prehod. On je pustil n. pr. Bavarcem poleg nemškega cesarja tudi njihovega kralja in lasten diplomatski zastoo češ. če ga hočete Imeti, imeite sra. vsa! veljal Itak ne bo mnogo. Poleg skupnega nemškega državnega zbora so imeli Bavarci. Sasi itd. tudi še svoje deželne zbore, ampak državni zbor ie imel pravico določiti, katere stvari spadajo v delokrog skupnega državnega, in katere stvari spadajo v delokrog pokrajinskih zborov. — Državni zbor le Imel tore! pravico, da proglasi eno ali drugo doti?! zgcll pokrajinsko zadevo kot skupno državno zadevo, ako se le to izkazalo za potrebno. Z drugimi besedami: Francozje so prišli od centralizacije do ..dekon-centracije“ Nemci pa so šli od avtonomizma k centralizmu. o° r>0ti. katero le določal skupni državni zbor. Ce bi bili pa prišli do političnega centralizma, ie čisto gotovo, da bi bili prišli tudi do upravne dekoncentracije kakor Francozje. Za nas nastane sedaj vprašanje: Ali naj gremo ml brez začasnih avtonomij takoj do centralizma in do upravne samostojnosti ali naj se odločimo najprej za avtonomije in šele po. počasnem prehodu za politični centralizem? Počasni prehodi so navadno — boljši. Volitev ustavnega odbora odgodena. LDU. Beograd 26. jan. Včeraj dopoldne se ie vršila konferenca klubovih načelnikov, na kateri se je sklepalo o načinu sprejetja poročila odbora za izpremembo poslovnika v ustavotvorni skupščini. Sklenjeno ie, da se volitev ustavnega odbora od-godi za nekoliko dni. dokler se ne Sprejme izpremenjeni poslovnik. — Kar se tiče fzpremembe poslovnika. obstojata dva predloga. Po prvem bi se poslovnik v celoti sprejel brez debate, medtem ko naj bi po drugem predlogu vršila o poslovniku razprava, ter naj bi govoril od vsake skupine po en poslanec ter naj b| traiala debata o te! zadevi največ dva dneva. Te konference klubovih načelnikov so se udeležili samo zastopnik} onih klubov, ki so položili prisego. Ostri boj, katerega bfleio opozi-cllonalnp stranke za izpremembo LISTEK. Ant. P. Čehov: Strah. (Povest mojega nriiateLia.) Poslovenil Fran Pogačnik. (Dalie.) A meni je bilo mučno in težko ter se mi ie zdelo, da varam člove* k a. Hkrati se m5 je storilo prijetno. Gledal sem na velikansko, rdečo luno. ki je vzhajala, in si v duhu predstavljal visoko stasito blondinko, bledolično, vedno mično, dišečo po posebnih, mošusu pod-obnih vonjavah in nekako veselo ml je bilo misliti. da ne ljubi svojega moža, Pripeliavšj se domov, smo sedli k večerji. Marija Sergjejevna naju Je smeje gostila z nakupljenimi stvarmi. a meni se Je zazdelo, da ima v resnici Čudovite lase. in da se smehlja, kakor nobena ženska. Opazoval sem jo, v vsakem njenem gibu in pogledu sem hotel videti, da ne ljubi svojega moža, in zdelo se mi je. da4o vidim. Dmitrija Petroviča je kmalu začel premagovati dremež. Po večeril Je posedel z nama kakih deset minut ta rekel: Šel sem na teraso. Po glavi ml Je gomazelo in hladno ml ie bilo od vznemirjenosti. Bil sem že uverjen, da ostane najin pogovor povsem brez uspeha in da ne moreva drug drugemu ničesar posebnega povedati. a da se mora prav tp noč zgodi«, o čemer nisem smel niti misliti. Na vsak način to noč. ali nikdar! »Kako krasno vreme,** sem dejal živo. „Meni je to prav vse eno“, se Je glasil odgovor. stopil sem v sprejemnico. Marija Sergjejevna je stala kakor prej pri kaminu, sklenila na hrbtu roke nekaj premišljevala in gledala v stran. „ZakaJ Vam je to prav vseeno?" sem jo vprašal. „Zato. ker mi je težko. Vam je težko le brez Vašega prijatelja, a meni je težko vedno. Sicer... pa Vas to ne zanima. Sedel sem za piano^ in zaigral par akordov, pričakujoč, kai poreče ona. »Prosim Vas. le ne ceremonij,“ je dejala, me srdito pogledala in se že pripravljala, da zaplaka od nevo-lle. >,Ako se Vam hoče spati, tedaj pojdite. Ne mislite, ako ste prijatelj Dmitrija Petroviča, da ste dolžni dolgočasiti se z njegovo ženo. Ne maram žrtve. Prosim, pojdite!" „Kakor vama ugaja, gospoda, a Jaz moram jutri ob treh vstati. Do-yolita, da vaju zapustim 1 skupščinskega poslovnika, se bliža svojemu koncu. Kakor je razvidno iz zgornjega poročila, se sedaj ne gre več za to, ali bo izpremenjeni poslovnik sprejet ali ne. ker bo sprejet, ampak samo že za način, kako nai bo sprejet'—, ali s ceremonijami ali brez ceremonij. Skupščina se je odločila za ceremonije. Ker pa vsak človek ve. da so v današnjih demokratskih časih ceremonije popolnoma odveč, zato sklepamo, da hoče vlaad potom ceremonij pridobiti čas. Čas pa potrebuje za svojo notranjo konsolidacijo ako se ji bo posrečila, ker ne stoji trdno in še vedno išče novih zaveznikov. Francozje v Belgradn ali ... je v deželi. LDU. Belgrad. 26. jan. Te dni pride semkaj general Franchet d Esperey, da izroči mestu Belgra-du in njegovim nepremagljivim utrdbam križ francoske častne legije. To odlikovanje so dobila samo mesta, ki so se v težkih časih vojne najbolj odlikovala in ki so največ pretrpela. * Francozje znajo. Kadar so v sili in stiski, iščejo zaveznike in prijatelje s križci in medaljami. Pred nekaj meseci so ..odlikovali" mesto Sabac, ki ie bilo popolnoma porušeno. Sedaj ..odlikujejo" Belgrad. ker v šabcu niso dosegli d o voljnega uspeha, da pridobe Srbijo oziroma Jugoslavijo za aktiven nastop proti Rusiji. Kakor pa upamo. Jim tudi to ..odlikovanje" ne bo mnogo pomagalo. Z divizijami proti Rusom ne bo nič. ne bo nič! V Belgrad pride pri tej priliki francoski general Franchet d Espe- f rey, bivši poveljnik francoske ori-jentske (balkanske) armade, ki ie „prebila“ solunsko fronto.-kakor se je gospod general nekoč sam izrazil. Kako le bilo na solunski fronti in kdo je tam krvavel, to vedo Srbi najbolje. Tudi mi vemo to. Zato pa se nadejamo, da vkljub pojedinam in raznim svečanostim v Belgradu ne bo odšel iz Jugoslavije niti en vojak proti Rusiji. Sedaj naj gredo Francozje sami. Srbi so že šli. Vsak enkrat. Iz dežele politične svobode. LDU. Belgrad. 26. jan. Ker se Je trdilo, da v mnogih mestih politične oblasti površno izvršujejo odredbe v vladni objavi glede potidržavnih elementov, je minister za notranje zadeve izdal strogo naredbo. naj se vse odredbe, ki se tičejo protidržav-nih elementov, izvajajo najstrožje. Ker živimo v prosti demokratski državi kot prosti in svobodni državljani. zato bomo napisali komentar k tef brzojavki — drugikrat! Delavska kontrola v Italiji. Laška vlada bo predložila parlamentu zakonski načrt o kontroli delavcev nad tovarnami. Predlog obsega 12 točk. izmed katerih je najvažnejša sledeča: Delavci gotove starosti izvolijo na proporcijonalni podlagi v kontrolno komisijo, obstoječo iz devet članov šest svojih zastopnikov, med ostalimi tremi Je en inženir, en uradnik in en tehnični delovodja. Delavska Ista se postavi od strani strokovnih organizacij. Komisija se obnavlja vsaka tri leta. Vsaka komisija določi za vsako delavnico svoje delegate v svrho kontrole in poročanja na komisijo. Oblast komisije obsega: a) način dobave in dobavne cene surovin: b) Izdelovalno In prodajalno ceno produkcije; c) na upravo: č) na eksekutivo* d) delavske plače; e) ustrol založenega kapitala: f) dobiček; g) način, kako se morajo izvrševati postave za delavsko varstvo in kako se najemajo in odpuščajo delavci. . Kakor poročajo iz Milana, vsebuje načrt italijanskega obratnega zakona določbo, da zakon ne velja za državne delavnične obrate, ki Imajo manj kakor 60 delavcev, tako tudi ne za nove obrate. Mnogo industrialcev je izjavilo, da rajši opuste svoje obrate, kakor da bi jih še nadalje vodili s takimi pogoji. —» Sličen predlog Je izdelala francoska vlada. toda francoski kapitalisti so ga ravno tako gladko odklonili kakor Italijanski. Kakor izgleda •z teb orimerov. se pripravila po celi Evropi skupen nastop kapitalistov (Koti delavstvu. Delavstvo se pa cepi na politične stranke, namesto da nastopa skupno po stari praksi! Seja gospodarskega sveta. LDU Belgrad, 26. Z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo se sklicuje plenarna seja gospodarskega sveta na dan 3. februarja Ut nastopnim dnevnim redom: 1) Predlog ministrstva za trgovino in Industrijo o lzpremembah in dopolnitvah v uaH carinski tarifi, 2. Predlog prometnega ministrstva o izprembah in dopolnitvah železniške tarife. 3. PoroCBo trgovinskega ministrstva o trgovskih pogodbah. — Gospodarski svet bo zboroval v BeHgnie v poslopju razredne loterBe (Ulica Vaze Ca-raplča *t. 22). Prva seja se vrSI 3. februarja tf* ob 10. dopoldne. — O tem važnen zasedanju bomo poročali svoječasno natančneje. Fracozje brez denarja. — Nemška odškodaina. LDU. Pariz, 27. januarja. Diplomatski sotrudnik Agence Havas poroča: Finančni minister. Doumer je na včerajšnji dopoldanski konferenci Izjavil, da vsota za obnove, ki jo dolguje Nemčija po podatkih repa-raciiske kom. zaveznikom.z naša 212 niiliiard zlatih mark. čemur orroadaio še obresti CM tega bi dobila Francija 110 milijard. Po poročilih iz britanskih krogov bi se Angleži držali vsote, domenjene v Boulogrii. Francozi pa bi to sprejeli samo. ako bi Francija dobila nadaljnje pridobitve, gotove predpravice in odpust med-zavezniških dolgov. Poročilo, ki ga poda marSal Foch konferenci, bo na« glašalo potrebo, da sklene konferenca naredbe. ki nai se izvrše. ako Nemčija ne bi izvršila določb dogovorov. zlasti zasedenje nadaljnjega nemškega ozemlja Jn podaljšanje zasedbe Porenskega. Atentat na osemurni delavnik. Trgovski gremij v Ptuju Je sklenil pred kakimi štirimi meseci, da nai bodo vse trgovine ob nedeljah odprte t ozirom na to. ker pridejo kmetje Iz okolice nakupovat in ker imajo ob nedeljah več časa. Trpovskt pomočniki so na to pristali s pogojem, da ostanejo pa v pondeUek vse trgovine zaprte, tako. da se ne bo delalo ha teden ve5 kot 48 ur ter ne bo s tem kršen 48 urni delavnik. Trgovci so bili zadovoljni in se je obenem s tem zadovoljilo trgovske pomočnike, kmetont pa se le omogočil nakup v nedeljo. Toda za tem grmom le tičal že takt at skrit drusr zafec, ki ga trgovski pomočniki takrat niso videli. Skočil pa ie pred enim tednom Iz grma In šele sedaj so se oči odprle pomočnikom. da so ga opazili. Pred enim tednom ie namreč trgovski grem® ko Je imel svojo sejo. sklenil, da ostanejo trgovine v pondeljek cel dan odprte, torel tudi popoldan, in sedaj šteje tedenski delavnik 54 ur jn ne več 48 — tako je dr. Kukovec obljubi! ob volitvah svojim volilcem in tega se sedaj trgovci poslužujejo^ n<» da bi se iim kaj zgodilo. — Buržoazija dela lepo z rokavica« mi. da proietarijat tega celo ne za* pazi. in mu kos z kosom trga iz rok, dekler mu vsega ne iztrga ter ga vklene v š* hulše verisre. kot ie bil pred revolucionarno dobo 1. 1918. To se more zgoditi pa le tam. kier ni trdnih organizacij. Zato Je treba se-daj, ko imamo na vidiku hudo reakcijo buržoazije. utrditi svoie organizacije tako. da bodo lahko kljubovale vsem buržoaznim navalom. — Ako bi imeli trgovski pomočniki v . Nežno je poljubil ženo. krepko in hvaležno mi je stisnil roko in moral sem mu obljubiti, da prihodnji teden na vsak način zopet pridem. Da bi zjutraj ne zaspal, je odšel prenočevat v prizidek. Marija Sergjejevna je hodila spat pozno, po petrograjsko. in sedaj sem bij tega vesel. „Tako.“ sem začel, ko sva ostala sama. ..Gotovo boste tako dobra, da mi kaj zaigrate." Ni mi bilo do godbe, a nisem vedel, kako naj začnem razgovor. Ona je sedla za piano in zaigrala, ne vem več kal. Jaz sem sedel poletr nje. gledal njene bele. oble roke in se trudil, karkoli čitati z njenega hladnega. ravnodušnega obraza. Tedaj se Je nasmehnila in se ozrla name. »Dolgčas Vam je brez prijatelja", je delala. ' Zasmejal sem se „Radi prijateljstva bi bilo dovolj, priti sem enkrat na mesec, mene pa vidite tu češče kakor vsak teden.** Ko sem to izrekel, sem razburjen šetal od enega ogla do drugega. Tudi ona se je dvignila in stopila h kaminu. „KaJ hočete s tem rečl?“ me jo vprašala in uprla vame svoje velike, bleščeče oči. Odgovoril nisem ničesar. „Niste povedali resnice," je pripomnila po kratkem premisleku. „Vl ste tu le radi Dmitrija Petroviča. —• No. da. to mi je prav ljubo. V našem času se le redko najde tako prijateljstvo, „Ehe“, sem pomislil in ne vedoč, kaj naj rečem, sem Jo vprašal: „Al| Stopiva na vrt?“ „Ne“ (Koncc prih.) Stran 2. NAPREJ. Stev. 22. Ptuju svojo stanovsko organizacijo, bi se lahko uprli napadu od strani trgovcev.- tako pa so slabiči in ne morejo ničesar storiti, temveč se morajo njihovemu sklepu ukloniti ali na vzeti culo v roko in iti s trebi, bom za kruhom. Svetujemo tem potom vsem trgovskim nameščencem v Ptuju, da sc obrnejo )ia delavske strokovne oigatiizaclje. ki so iim pripravljene iti na roko. ter se pridružijo stanovski organizaciji v Ljubljani ki sc je ravuokor^zopet obnovila. Že s tem, dp se prikliučite organizaciji, je več kot rn' uspeha doseženega, ker potem bodo takoj vsi magnatie nekoliko povesili svojp ohole glave. Opozarjamo pa tem potom vse delavstvo, da je čuječe.r ker se bo tudi drugod sedaj tupatam izvršil nnpad na Surnik. Bin žoazija bo premerila in preizkusila svoje moči z delavskimi, ko se pa to zgodi, pride napad na celi fronti. Treba je torej, da že vse poizkusne napade porazimo m s tem pokažemo, da si ne damo izhihka vzeti tega, kar smo si potom svojih organizacij priborili. Pelltlfne vesti. + Lep napredek. Pod naslovom »AH ie les zasebna last nedotakljiva?« piše »Novi Čas«: »So ljudje pr! nas fn povsod drugod M skuSajo dokazovati, da Je zasebna la>t nedotakljiva in da je to krščansko naziranje, Bftj o tem vprašanju je sprožila v Nemčiji organizacija tak čuvanega »srednjega stanu«, k? v svoiom glasilu »Deutsche Mtttclstsnds-Miitter* veli: »Mi v krščanskem srednjem . stanu vstrajamo brezpogojno na krščanskem stallSču, da je zasebna tast uedotak- Jjiva in neprekrSljiva.« Na io odgovarja 1 sZentraiblatt«, clasllo krščanskih strokovnih organizacij sledeče: sGorenjeniu nazlranju moramo ugovarjati, da pristaši srednje« stanu ne bcnlo mislili, da imajo v tem vprašanju v krščanskih delavcih svoje zaveznike. Ne spuščamo se tu v vprašanje socializacije. Tudi brez ovinkov priznavamo, da je bistvo Marlesovega socializma nezdružljivo s krščanstvom; to je resnica, ki jo ;e tovariš dr. Bauer prepričevalno dokazali na Lssenskcm kongresu. Odločno pa moramo ugovarjati naziranju, češ, da krščanstvo v vsakem slučaju prepoveduje vsako poseganje v zasebno last. Doslej se še nikomur ni posrečilo, da bi bil tako prepoved fce krščanskega nauka mogel dokazati; krščanstvo tudi v resnici take prepovedi nima. ... Če pravičnost zahteva, je treba poseči po zasebni lastnini posameznega državljana v prid celoti.« — To je vsekako lep napredek. Počasi gre, ampak gTe. Klerikalni =Novl Čas* misli seveda tudi s »ZeutralblatU-oat vred, »da Je bistvo Markscr^esa socljaliz-ni3 nezdružljivo s krščanstvom«, ampak to naj nikogar ne moti: Oni gredo 2a nami in to je glavno! Le preberite natanko dc-bo!o natisnjene vrstico I -1- Novi finančni minister. Danes ie bil podpisan ukaz, s katerim je imenovan vsc-učBiški profesor in postaneš~dr. Kosta Ku-manirti za finančnega ministra. -1- Francoski general na MIŠI Cevem grobu. Povodom svojega bivanja v BolgTa-dn bo posetil general Franchet d^perev grob pokojnega vojvode Mišiča, 3 katerim je »skupno« na solunski fronti vodil vojne opsracije, da se pokloni njegovim mamom. — Pokojni vzvoda zaradi tega obiska ne bo nič dalje mrtev. Tirolska se boče kar samostojno prl-tdit^eiti k Nemčiji. Toaadeveji predlog }c te dni obravnaval deželni zbor. Dnevna kronika. Stanovanjska higiena v Trbovljah. Po kjrajinskl zdravstveni svet je v sporazumu 'A Zdravstvenim odsekom sklepi), da odpo-Uje posebno zdravniško komisijo v .Trboy-. De, proučevat higienske r^amere tanioSnftih delavskih stanovanj. -Komisija ima nalogo na podla«! lokalnih študij izdelati konkretne predloge za asanacijo trboveljskih delavski« stanovanj, v higienskem pogledu. — Komisija se odpelje v Trbovlje v petek, 28. tm. Člani komisije so: dr. Živko Lapajne, višji okr. zdravnik, dr. E. Maver, saniteta! referent, dr. J. Pločnik, vseuč. profesor, in zastopnik delavstva ter celjskega okr. glavarstva. Cerkvena zanimivost. VčersiJ Je slavila pravoslavna cerkev praznik sv. Save, ki Je bil ustanovitelj srbske cerkve, organizator prve srbske države in šole, učitelj in pisatelj prve srbske knjige. V nekdanji kazini Je bila včeraj ob 10. dopoldne primerna slavnost, katere sc Jc udeležil tudi ljubljanski škvi dr. Anton Bonaventura Jeglič. Kakor smo opazili, jc škof z velikim zaitim** .»jem sledil cerkvenim obredom in molitvam pravoslavnega svečenika Jankoviča. Zameni«va 20-dlnarsklh bankovcev. Tudi včerajšnji dan jc bil pred poslopjem *Ns-rodne banice« zelo viharen. Dočim so po večini Izostali ljubljanski meščanje, so pa pred poslopje pridrveli kmetje, po vefiai stare ženice Iz daljne In bližnje okolice. Bankovce so zamenjavali celo dopoldns. Tudi nekateri javni zavodi, oblasti in korporacijo so predložili v zamenjavo tc ban* kovce, — Celokupno so nad 300 osebami zamenjati 20-dinarske bankovce za okbli 1300.000 dlnariev. Velik naval so napravili kmetje v Kranju na tamoS-nie denarne zavode. — Silen naval pa le tudi na podružulco »Narodne banke* v Mariboru. V Mariboru so falzifikati razširjeni, ker so zadnje dni skušali razni valutni prc-rtiikači in tihotapci vtihotapiti velike množine ponarejenih 20-dinarskih bankovcev, katere so izdelovali na Dunaju. V Ljubljani so falzifikati razmeroma zelo redki. Doslej so jih ugotovili okoli 50. — Usoda »oračev« je zelo čudna! Moti kmečkim ljudstvom so 1 ■»orači« do zadujega vživali veliko zaupanje. * Popis živine. V smislu razpisa dežokre vlade za Slovenijo — poverjeništvo za kmetijstvo — z dne 18. jamarja 1921, it. 232, ,se bo dne 3.1, Januarja tn 1. lebruarja 1921 popisovala v Ljubljani živina (konji, govedo, prašiči, ovce, koze, bivoli, osli, mezgi in perutnina) in sicer oba dneva od 8. do 14. ure. Komisija za mesto kot tako bo poslovala v dvorani mestnega magistrata; na Barju in v Spodnji Sliki pa sc bo popisovalo od hiše do hlSe. Lastniki zgoraj omenjene živine se torej poživljajo, da Jo pridejo navedena dva dneva popisat na označeni kraj. Kdor bi napačne podatke navcdeV ali pa kaj zamolčal, oziroma popisal Živino prepozno, bo v smislu obstoječih predpisov fcianovan. Zimski semester 1920—1921. na ljub. ljanskem vseučilišču. V letošnjem zimskem semestru je na ljubljanskem vseučilišču bilo rednih slušateljev 1025, izrednih 43, med tem ženskih rednih 30 in izrednih 13 slušateljev, in sicer: na filozofski fakulteti 134 rednih, 20 izrednih, skopaj 174, (ženskih 12 red. 13 Izjed.) na Jurldlčnl 364 red., 17 iz-red. skupaj 381 (ženskih 5 red.), na medicinski 96 red. 2 izTOd., (med njimi 10 red. ženskih slus.), na tehniški 314 red. 4 Jzrcd. skupaj S18, (med njimi 3 red. ženske sluš.) na teološki 97 red. Belgrajska občinska lekarna. Bclgrai-ska občina bo na predlog šefa občinskega zdravstvenega urada otvorHa v najkrajšem časn lastno občinsko lekarno. Orožen uboj. V mali vasi Pudobu pri Strem trgu na Notranjskem sc Je dne 21 tm. proti večeru izvršil grozen uboj. Sin Je z žepnim nožem zaklal svojega lastnega očeta. Janez Baraga je vdovec, star 75 let tn ima lepo premoženje. Omenjenega dne proti večeru jo prišel njegov sin France Baraga pijan domov hi jc s sHo hotel na-preči konje, da popelje svoje tovariše v druge vasi. Oče in sestra sta inu brani'a. Srn pa Se razjarjen sunil očeta v trebušno stran. Oče sc sprva za sunek ni tisto "foiJ zmenil iri Je Izpred hleva odšel mirno v hišo. Tu Je šele začutil grozne bolečine na mestu, kamor ga Je b3 sunil sin. V sobi je videl, da ima prerezan trobuh in da mu leze črevo ven. Poklicali so daljnega zdravnika. Po groznih bolečinah je še le dru^i dan umri. Sina so orožniki prijeli in izra-čili sodišču. Tatvine v Ljubljani. Trgovki Ani Čepon v Prešernovi ulici je bilo iz registrirne blagajne »National* ukradenih 2700 K. Tat Je bil zelo rafiniran. — Delavki v tobačni tovarni Ivani Šibic, stanujoči v Rožni dolini, je neznan tat odnesel več zlatnine in drugih dragocenosti v skupni vrednosti 6240 K. Tat je bH še tako dober, da je pustil večji del zlatnine povsem nedotaknjene. Težka poškodba. Na parni žagi lesnoindustrijskega podjetja »Jelendol« pri Ribnici je težak hlod zdrobil lesnemu delavcu Francetu Tekavcu desno nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko javno bolnico. Kulturni vestnik. — Javno predavanje na univerzi sc bo vršilo v nedeljo 30. t. m. ob 10 dop. Predaval bo g. univ. prof. dr. Izidor Cankar: Ka) k) umetnostno pomembno? Oskar VVIIde: Pravljice: Poslovenil M. J. v I-Jubljani 1921. Založila Slovenska Socialna Matica. — Prevodna literatura jc pri »as razmeroma še vedno precej revna, zlasti nam manjka klasikov iz velikih za-paduih litratur, zato moramo najtopleje pozdraviti najuovejši prevod prekrasnih prav-IJic tega znamenitega Angleža, ki Jc vzbujal tako dolgo toliko pozornosti na literarnem polju. Kuj&a obsega vseh 15 \VHdejevUT pravljic In uverjeni smo, da jih bo bral vsak naš iBteligent in delavec z velikim užitkom. Oprma knjige ie zelo lepa, papir za današnje razmere! krasen. Dobivajo sč V vezani izvodi po 50 K pri »Slovenski Sofcijal-ni Matici« v Ljubljani, poštni predal 91. K poročilu o Matičinem koncertu. Tiski škrat nam jc včeraj v tem kratkem p-> ročBu silno ponagajaj. Omenjamo samo en stavek, ki Je popolnoma nerazumljiv. Tj-, kal v začetku naj se skrajšano glasi: Nastop Matičmega zbora. kaže, da se utegne zbor po letih mrtvila in propadanja povzpeti • v svežejše sfere... — |z strok, organizacije. Stavbisko delavstvo, pozor! Osrednje druStvo stavbtnskih delavcev v Ljubljani sklicuje za nedeljo, 30. tm„ ob 9 uri pred-poldan v veliki dvorani hotela »Hšrija«, Kolodvorska ulica, svoj redni občni zbor. Dnevni red Je zelo važen In vsebuje med drugim tudi poročilo o poteku mezdnih pogajanj, zato je dolžnost vsakega staivbinskc-ga delavca, da se ga udeleži. Na plan, stav-binci, pomlad Je pred durmi! — — Predsednik. Osrediiie društvo usnjarjev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani. Na poctlasi sklepa naCcSstvenc seje podpisanega društva sklicujemo na dan 2, lebra-arja 1921 ob 9. uri dopoldan v dvorani grand liotela »TrigJav« Kolodvorska ulica redno skupščino s sledečim dnevnim re* dom: I. volitev verifikacijskega odbora. 2. poročilo načelstva, 3. poročilo tajništva 4. poročilo blaigajnika 5. poročilo nadzorstva, 6. prememba pravil 7. Volitev načelstva in odbora. 8,'Zedinjenje 9. predlogi in nasveti. Glasom osnovnih praviltma vsaka podružnica do 100 članov enega In na vsakih na-daljnlh 100 članov po enega delegata poslati poleg Cetralnega odbornika. Potne stroške nosi osrednja blagajna. Novšak lf tajnik; Tomc Josip, t. č. predsednik. Po svetu. — Dunajsko prebivalstvo. Od danajskega prebivalstva, ld šteje 2 in tri četrt milijonov ljudi, Je pol milijona tujcev, dve tretjine prebivalcev sta iz ostalih delov Avstrije in le pol 'milijona je rojenih Dunajčanov. — Na češkoslovaških železnicah so odpravili vslcd premajhne uporabe pni razred. — Wlfjcm Waldeycr je umrl te dni v Berlinu. Bil je edeu najboljših ncmšk;ii anatomov, ki je tekom svojega delovanja razkril mnogo za znanost o človeku važnih dejstev. Umrl je 85 let star. — Pravici prosto poti Berlinsko vzklic-jvo sodišče jc zavrnilo prošnjo za pomfb-ščenje, ki Jo je vložil poročnik Vogel, kateri Je sodeloval pri umoru Roze Luksembur-gove in Karla Liebknechta, — Blagoslov svetovne vojne... Lotski statistični urad naznanja, da je bilo med vojno 83.402 letskih stavb papolnoma uničenih. Poškodovanih ali delno uničenih je bilo v Letski 116.432 poslopij. Zato morajo sedaj vračajoči sc letski begunci stanovati v n»Uh ilovnatih kočah. — Zdaj se že tepejo med seboj 1 V Klo-nesu na Irskem se je zgodil »škandal«, radi katerega Je britska vlada odpustila cci oddelek zloglasnih policijskih morilcev. Ta oddelek se je priklati! v neko gostilno po — policijski uri in je z grožnjami prisilil krčmarja, da jim je prinesel vina. Krčmarju pa se je pozneje posrečilo zbežati isi Javiti to nasilje bližnji policijski postaj!. Oddelek stražnikov, ki je bH odposlan na lice mesta Je bil sprejet z rovolverskimt streli in jc imel enega mrtveca. Uradno poročilo iz Dublina sicer govori nekaj o mrtvecu, vendar pa pravi, da ie padel v boi n z ^oboroženimi lopovi*. — Saj se ni dosti zmotilo to poročile! Lopov je res padd v boju z lopovi! — Sc ie priprav tjaJol Rumunska kraljica Marija sc poda v marcu na angleško vseučilišče v Osfordu, kjer bo imela več predavanj. — Se že pripravljajo, na bodoče poklice namreč! — španski Javni nameščenci, ki so te dni imeli splošno stavko, so se povrnili na delo, ker so dosegli vse, kar so hoteli doseči s svojo stavko. Finančni minister je odstopil, ravno tako tudi vsi ravnatelji, kateri so ga podpirali pri njegovem reakcionarnem delovanju. Spioh se nahaja španska v nekaki demisijski zmedi. Predsednik Dato je podal kralju svojo ostavko, a je kralj do-slol še ni sprejel. Tako sc maSčuSeje vsa zasledovanja prežetarijata. — Biblijo v mirovni vrednosti 100.000 mark, natiskano v Guttenbergovl tiskarni v Hehnstadtu, ima univerzitetna knjižnica v Gottingonu. BibKia je last brunšviške države, s kojo se p~usko na-uJno ministrstvo že dalj časa pogaja za kup. Dopisi. Šmartno P. LltUI. 2c dalje časa Je, kar vem©,' da se jc mladi g. Jeriha, vpregel v kapitalistični voz klerikalizma. Tega pa mi nismo mogli verovati, ker Je bil šc ne preddavnim časom hud nasprotnik klerikalizma. Sedaj smo ga pa sami slišali, kako je na zadnjem delavskem sestanku prav po »klerikalno« udrihal samo po socialistih. Časi se spreminjajo, zastor se dviga, galerija ploska, Igra se prične. Jeriha igra vlogo klcrikalca, kšeft jc kšeft, na katerega se razume bivši komi Jeriha: Jej, Jej — Jeriha, kako si lep v ^klerikalni« kučmi, samo baT-va te izdaja! Pa kaj hočemo: Gliha vkup žtriha. — Delavstvo pa klerikalcem nič ne verjame, to zapomni si, Jeriha! Zldanmost. Tukajšnja podružnica kemičnih delavcev, Je priredila v nedeljo dne 23. Jan. shod z naslednjim dnevnim redom: 1. Konštatiranje ndclcžcncev, 2. Položaj delavstva v Jugoslaviji v sedanji krizi, 3. Zahteve za ureditev delavskih svetov; 4. Volitev delegata k državni anketi v Belgrad; 5. Predložitev odborovega sklepa glede spomenice za reg. plač, 6. Zahteve za razdelitev tov. zemlje na oženjene delavce in uradnike. 7. Predložitev resolucije za odstranitev zdravnika bolniške blagajne, 8. ureditev podruž. konz. društva. K prvi točki se je konStatlralo nad dve tretjini navzočih delavcev cementne tovarne (pravomoč- nost sklepov). K drugi točki je poročal s, Leskovšek iz Celja. Razkrinkal jc kapitali-t stične mahinacije ter navedel razne akcije, ki tih je kapitalistična buržuazija zavzemala; najprej je šla za odpravo 8 urnega delavnika, da bi vstvarjala brezposelno armado proletariata. Ker se to ni dalo doseči, je začela druge akcije s tem. da skuša obrate vistvariti in delavce brez zasluž-ka na cesto pognati itd K besedi se je oglasil s. Meznarič ter v lepih poučnih besedah amril o pomenu razvitja industrije m o Tedu v tovarni sami. Naglašal je, da, če smo združeni delavci in uradniki, s tein pa ne smemo misliti, da iti treba nič delati. Navedel je, stroj n. pr. nam dale takrat svojo moč, kadar mu danvo dovolj hrane, ki jo rabi; ravnotako tudi podjetje lahko obstojs, če mu daste dovolj moči. Pravico pa imamo tudi za storjeno delo zaht^ati plačo, katera omogoči naš živijenski obstoj. Nikakor pa ne gre, da, če smo v organizaciji združeni, da bi pri delu drug drugim nasprotoval! ter 8 urnik v kakšnem kotu prespali med delavnim časc>m. Treba bo več izobrazbe v naših organizacijah, da se bo delavstvo zavedalo svojih pravic In č u Leskovcu (Srbija) potrebuje dobre kvalificirane preddelavce in delavce za ulivanje oblikovanje za lastno tovarno. Plača in vse druge pristojbine najboljše. Ponudbe i zahteve poslati na gornji naslov. Tehnlfno In elektrlino podtetle Hinko Pastirk in drug, Aleksandrova testa 44 ^drifeOr ftlefetandrova testa 44 EBBRafe skikiK (KfcaaaaaBMSB« Delavca-strojarja veščega pri »Falzmaschine*4 išče za takojšnji nastop strojarna GOTTFRIED ED ER, VUKOVAR. ■■■■Pmmmmmmmmmmmm im m mn ■■■m« m n „NAPRE.1“ JzdaiatcU: Iva« Mlinar, »Tisk »Učiteljske tiskarne« v Uubljani. . ' Odgovorni urednik; .lak. Vehovec,