= DafisoD 14.000, — Štajerc petja za celo leto eden goldinar. = Naročnina za celo leto K 2-—. — Posamezna številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je za 1 stran K 32-—, Vi strani K 16—, V« strani K 8.—, */• strani K 4*—, J/i« strani K 2*—, Vsi strani K l"—.*—Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (in&erate) uredništvo in upravnižtvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju t gledališkem poslopju. — Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalj e do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati. k 17. V Ptuju v nedeljo dne 20, avgusta 1905. — VI. letnik. Zakaj peša vera? Zakaj peša vera? tako je vprašal sivolasi dnin svojega stanovskega brata na svojem večernem rehodu po krasnih ledinah slatinskih pri Rogatcu. Vprašani en čas molči, potem globoko vzdihne, iz mu zdaj obledi zdaj zardi in stisne sivolasemu rčeku roko ter mu molče pokaže na eno klop. (sedeta se ta dva gospoda in začne mlajši pripove-ivati. Zakaj peša vera, to je vprašanje s kojim se Bko škofov, celo rimski papež peča, nikdar pa se bo to vprašanje prav in popolno odgovorilo, )r se ne bodo ti gospodje podali med svet, med ldstvo, tam in le tam se bode vzrok zvedel — tj je tudi kmečki zveličar, cesar Jožef med ljudstvo študirat napake iste dobe. Sivolasi starček se zadnjih besedah zelo začudi, pa vendar prosi naj >gov sobrat nadaljuje. Vidiš, dragi moj tovariš, kratko časa še le od- sem prišel v ta mili kraj iskat zdravja, obletal sem že vse bližnje hribe in prijazne vasi bližnje tolice. Zanimal sem se sa vse, rečem ti za vse, iel sem do uborne bajtice in se razgovarjal z tro ženico, bolehna reva mi je tožila da ne more 'cerkev. Zakaj jo vprašam, saj ni od bajtice nad strt ure do bližnje farne cerkve. Debela solza se ji pusti po uvelem licu ter kratko odgovori: „V jutru iram ostati doma za varhinjo in šla sem poprej Ino k pozni maši, napodili pa so naš fajmošter ipnika pokojnika in ni več maše ob desetih moram ij ko svinje pasem svojo nedelsko pobožnost jraviti." Pravila mi je še mnogo čudnega in celo »miljevanja vrednega iz tiste fare, kako umirajo ljudje brez spovedi kako župnik vedno okoli hodi kako se vozi na Bizeljsko z neko Grilko — spomnil sem se takoj na tega župnika, bral sem namreč že en parkrat v Štajercu skoraj neverjetne reči čez njega, a zdaj verujem — stara ženica ne bo lagala; potolažil sem jo z besedami našega učenika Jezusa Kristusa: „Veliko jih je poklicanih pa malo izvoljenih" in sem odišel. Prišel sem po mojih sprehodih v neko romantično vas; pri vodi vležem se v senco in ogledujem zdaj lepo žival, katera se je pasla ob vodi zdaj marljive žanjice, katere so žele zlato klasje, kar naenkrat pa me od daleč vabi neki kmet naj vendar k njemu v hišu stopim da si odpočijem. Rad sem njegovi želji ustregel ker bilo je možu na licu brati, da je poštenjak. Prinesel je kruh in jabolčnik na mizo in mi ponudil. Povedal sem mu da sem tujec in da sem prišel na Slatino zdravja iskat, on pa mi je djal, jaz pa sem hvala Bogu vedno zdrav in vesel bi tudi bil, ako bi še bilo tako ko v starih časih. Jaz mu prikimam in rečem: »Gotovo imate križ z družino." „Tudi," mi odgovori kmet pa vse drugo je še huje. Davkarija nam nalaga vedno večje davke, nekdajno birjo moramo zdaj za gospode duhovne, mežnarja in organista pri davku plačati, — komaj pa spravim žito v skrinje pa pride eden za drugim še po zrnje, po jajca, predivo, vino ja celo žival iz hleva si želijo in ker nimam otrok moram pa biti proti gospodom radodaren. Zglihala sva pred 2 leti g. župnikom za lepo mlado kobilo za sv. maše, mislil sem da se bodo okoli vozili na spoved i. t. d., pa šli so in so jo prodali; pri meni bi še bila danes v hlevu. 2 Pozneje pa sva zglihala še za ene lepe vole, seveda tudi za svete maše. Povejte mi milostljivi gospod al' boma zdaj jaz in moja žena na večno srečna? Sram me je bilo pred tem poštenjakom a dejal sem mn svet da naj bo proti potrebnim sirotam, pa ne poželjivim farjem radodaren. Kmet se zasmeji in mi reče, da nima noben berač tako sladkih besed, tako milega lica, tako svetlih oči kakor gospod župnik kadar imajo kake namene ž njim. Poslovil sem se, od tega moža in pokazal mi je bližnjo pot proti Slatini. Postal sem na prijaznem hribčeku z cerkvico in gledal v dično dolino. Približa se mi vinogradni delavec z brizgalnico na hrbtu ves siv in bel od galice in apna, uzorc črvstega močnega fanta. Prijazno me pozdravi in ker sem videl da je delo dokončal se podam ž njim v pogovor. Na različna moja vprašanja mi je pošteno in pametno odgovoril. Kar naenkrat zagledam na bližnjem bregu eno lepo poslopje ter ga vprašam čigavo da je. On me s strahom pogleda in reče, „ali ne vejo častiti gospod to je „nemška šola" to je našim gospodom trn v peti, veliko so se bojevali zoper njo, pa znani zdravnik in slatinski domačin g. Dr. Hoisl so se z drugimi gospodji vred tako dolgo bojevali da so dosegli to šolo." Nato pa mu rečen: „Zelo koristna je nemška šola posebno za ta kraj, ker skoro vsak tujec zna nemški, malo pa jih je da znajo slovenski." Nato me začuden vpraša fant. „Kako pa to da ste vi gospod dragega mnenja kot naši farški gospodje, oni pravijo da je taka šola brezverna, kregajo take stariše kateri bi dali otroke v to šolo?* Jaz pa mu porečem: ,,Vera je za vse narode in za vse Čase in zapomni si fant besede rajnega škofa SlomŠek-a ki pravi: „Kolikor jezikov znaš, toliko možov veljaš". On me zopet neverjetno pogleda in pravi imam v zbirki vse Šlomšekove razglednice, pa ta pregovor ne stoji na nobeni. — Ker jo tudi on proti dolini zavije grema en čas vkup, dobil je neko zaupanje do meno in mi pol v strahu reče: ,,Grem na poŠto po Štajerca da ga bom skrivno bral, je vedno kaj zanimivega v njem, prosim povejte mi je li res greh Štajerca brati? Jaz se mu prijazno nasmejim in mu rečem: „Beri ga brez vsega greha, ti in tvoji tovariši tudi jaz ga rad berem." ,,Hvala lepa častiti gospod bral ga bodem sedaj očitno mislil sem ei že dolgo na tihem da to ne more greh biti, enkrat je Slovenski Narod nekaj preveč obširno poročal o nekem nočnem romanju od Sv. Petra na Hrvačkem k sv. Križa tik Slatine, takoj je bilo greh njega brati." V enaki zabavi dospela sva do novega krasnega kopališča „Kaiserbad" pri katerem se hoče od mene z rokopoljubom posloviti, jaz pa mu odklonim rekoč ne tako, odkrij se in reči pobožno n Hvaljen bodi Jezus Kristus." Dolgo sem še v mirnem zakotju premišljeval dogodke dneva in šumelo mi je to in ono po ušesih, sklenem toraj dragi dan zopet kak izlet napraviti. (Konec prihodnjič.) Odpis davka vsled elemental škode. I Vsako leto se dogodi pri nas, da zadene ti ono občino kaka elementarna nezgoda, vsled ki se poljski pridelki zmanjšajo ali pa popolnomal čijo. V takih slučajih si ne znajo naši ljudje m gati in zato ne trpijo samo prouzročeno škodo, 1 več plačevati morajo tudi visoke davke. Zato bel šlo pač temu ali onemu prav, če povemu tu neki o odpisu davka po takih nesrečah. Po zakonu z dne 12. julija 1896. 1., drž.J št. 118., potem po zakona z dne* 19. julija 1902] drž. zak. št 1. iz 1. 1903. zadobi se odpis zenl kega davka radi škode, ki jo je napravila elemeni nezgoda na pridelka, v sledeših slučajih: 1. Ce se je vničil na zemljiških parcelah] merijo do dveh hektarjev površine vsaj četrti naravnega pridelka parcele vsled toče, vode, od polegovanja žita, izvanredne suše ali mokrote, m zjedine ali trtne uši, na parcelah, ki merijo nad] hektarja površiue pa popolni pridelek vsaj pol I tarja. 2. Ako so se poškodovale zemljiške parcele, na bi to posestnik zakrivil, v najmanjši meri, ki je| vedena pod-št. 1. po drugih izvenrednih in n vračljivih dogodkih, (slana, žuželke, poronospora, i) rožički itd.) in ae je s tem vničil naravni pridi dotičnega gospodarskega telesa v taki razsežnost} znaša čisti, poškodovanim parcelam po zemljarimi sestavku pripadajoči dohodek, ki se smatra po j Čini poškodbe vničen, več nego četrtinko sknW Čistega dohodka obdelane kmetijske površine, pi dajoče h posestvu davkoplačevalca, katero pose se nahaja v eni davčni občini. Po kaki nezgodi, ki je navedana pod št. 1.1 bimo toraj popust davka lahko za vsako parcelo seboj, ako znaša škoda vsaj četrtinko, po dn nezgodah pa se odpiše davek, če se zmajnša ski čisti dohodek celega posestva, ki leži v eni ol za Vi- Za oni del posestva, ki se nahaja v d občini, dobi se lahko poseben odpis. Kdor in eni občini več posestev, računi se mu odpis za n posestvo posebe. Kedar se presoja, kako velika je poška deti je za podlago pri kmetijskih zemljiščih | dohodek, katerega se je opravičeno v dotičnem pričakovalo, Kjer sta na enem zemljišču v leto vadno dva pridelka, ceniti je pri določevanja si prvi pridelek z dvema tretinama, drugi prideleg z tretino letnega dohodka. Pri mešanem pridelon vzeti je poškodba glavne rastline z */*» on© postrai rastline z i /. letnega dohodka. Kot poglavitno ru smatrati je ono, ki odgovarja oni vrsti obdelo?« katero je vpisano v zemljiški knjigi. Ako se poškodba na eni parceli v tistem j ponavlja, ponavlja se lahko tudi odpis davkov. 0 davkov razteza se pa navadno samo na eno lej katerem se je dogodila škoda. Vendar je od|| tarn« ne to )d kate oma vni je poma-do, mar ) bo pri nekolik drž. zak L902. ti zemljiŠ nen turna elah, ki četrti del S ognj te, mišj nad d v) pol hek| e, ne ii je na n neodL >ra, rženi prideleH nosti, dj arinskem po velij (kubneg e, prip posestvi t. i. d rcelo ^ i drugi t skope ii obči n! v drng*j r ima t za vsako cškodba, :ih letni em leta leta na ja škod ig z en elovanj stransk » rastlin elovanj em leti iv. Odpii d leto, odpisal davke za dobo, dokler ni dohodkov, akoje poškodovala nezgoda parcelo ali pa del parcale tako, da ne bo na nji delj časa dohodkov. Da se davki odpišejo, mora naznaniti dotični posestnik ali pa njegov zastopnik škodo c. kr. okrajnemu glavarstvu (davčni oddelek) ustmeno ali še boljše pismeno, ter prositi obenem za odpis. Lahko prosi več posestnikov skupno ali pa tudi župan za celo občino ali del nje. Prositi je v teku osmih dni, ko se je škoda zapazila. Po tem roku se izgubi pravica za odpis davkov. Zato je dobro, da se pošljejo pismene prošnje s priporočeno (rekomandirano) pošto, ker dobimo s tem potrdilo, kedaj smo prošnjo oddali. Skupno naznanilo in prošnjo napravijo posestniki prilično tako-le: C. kr. okrajnemu glavarstvu (davčni oddelek) Dne*............................ pobila nam je toča vinograde, polje, vrtove in travnike nahajajoče so v katastralni občini.........................._ in je pridelke skoraj popolnoma vničila. To naznanjamo pravočasno in prosimo za določitev škode in primernega odpisa zemljarine. (Kraj in dan.) (Podpisi.) Škodo določi posebna komisija, ki jo sestavi okrajno glavarstvo in obstoji iz 5 udov. Oškodovanec se tudi lahko vdeleži komisije in ako se čuti po komisijskem izreku obtežen, mora svoje težnje komisiji naznaniti, katera o njih takoj odloča. Kadar sta zvedenca zaupnika različnih misli, odloči vodja komisije. Komisija mora pregledati škodo na mestu in sicer ob času, ko se zamore poškodba popolnoma določiti. če pride škoda neposredno predno se pridelek pobere in se je bati, da ne bo mogla komisija o pravem času določiti te škode, ker se pridelki med t9m spravijo, mora župan, kateri pokliče še dva občana in dva zaupanja vredna posestnika iz dveh sosednih občin natanko preceniti škodo na poza-meznih parcelah. H temu delu povabiti mora tudi oškodovane posestnike. O škodi napravi se zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči. Ta se odpošlje nato nemudoma okrajnemu glavarstvu s sprošnjo za popust davka vred. Glede natančnosti te cenitve se vladna komisija lahko pozneje prepriča. Z odpisom zemljarine odpišejo se ob enem tudi vse dokiade na ta davek. Dokler ni rešena prošnja za odpis, ne more se prisilno izterjati onega davka, ki se kakor je videti v naprej, odpiše. 0 odpisu davka, se posestniki obvestijo. Glede* davčnega odpisa določa c. kr. finančna deželna direkcija. Ako ne dovoli ta oblast odpisa, vložiti je rekurz na c. kr. finančno ministerstvo na Dunaju v teku 30 dni po obvestilu in sicer potom prve oblasti. Rekurz se mora kolekovati a kolek« 30 v za vsako polo, ako ne presega znesek 100 ] v nasprotnem slučaju s kolekom 72 v. Rusko-japonska vojska. V Mandžuriji mirujejo sedaj operacije dokler poslanci pogajajo za mir! Nekteri listi poročajo, je baje Linevič bolan. Mnogo imel je "prestati r. hude vročine zadnjih dneh. Linevič je proti miru je brzojavil čaru, da ima najboljše upanje na usp Japonci so že oslabljeni (?) in Rnsi željno priča! jejo boj. Po poročilih pa vkljub Linevičevega pri kovanja na zmago njegov položaj v Mandžuriji najboljši, Japonci počasi obkoljnjejo Ruse. O nay šenosti Rusov za boj tudi ni trohice verjeti, i višji ruski častnik je sam izrazil, da so ruski Čj niki in vojaki nesposobni se z dobro izurjenimi ponci meriti. Mirovna pogajanja. Odposlanca Rusov in odposlanca Japoncev i so se v mestu Portsmouth. Po3ledki pogajanja ši ne vejo. V obče je malo upanja, da se bo skl mir, Rusija povdarja da ni premagana. Japonci tudi preveč zahteva jo otok Sahalin in 37> milj; vojne odškodnine. Dal Bog, da bi se skleuil od Evrope zaželjeni mir, dovolj krvi je teklo, de družin zgubilo je očeta, dovolj žen ljubega t mnogo ma ter toči solze po sinu, ki leži pokopat daljnem b ojišču. Mesto Portsmouth je v Severni Ameriki. Rusija. V Rusiji še se vedno pridno krade javno moženje. V Samari na Ruskem so nedavno naš! železnici štiri kište, ki so došle z bojišča, in m terih je bilo navedeno, da so v njih hišne po ščine „Rdečega križa1'. Ko so kišto odprli, so v njih okoli miljon rabljev, deloma v zlatu in sr deloma v papirju. Orožniki so začeli stvar pre vati, toda kmalu se je vse potlačilo. Sedaj j „Novostit(: „Da se na bojišču in povsod v ] javno premoženje krade, to ni več niti zanimive nimivo pa je to, kar se je zgodilo, ko se je ta ukradeni denar preštevati. Prvo uradno štel dognalo, da je bilo v kištah okoli 900.000 ru Kontrolna komisija je našla že samo 640'000 ru Tretje štetje strokovnjakov je dobilo le še 601 rubljev. Ker sledi še najmanj deset uradnih i skrčil se bo milijon na kakih 6 rubljev, ki jih d zapleni kot globo, ker se denar ni poslal po ] nakaznici." Vojaki generala razmesarili na drobne kose Iz Lublina se poroča, da je general Rem jakom rekel, da grejo v Mandžurijo, on pa šel ž njimi. Takoj slišali so se glasi: straho mevža. Z nasproti držečim revolverjem stopi eno kompanljo in vpraša nekega korporala kdo se je npal te nesramne besede izpregovoriti. Ko korporal reče, da ne ve, ustrelil ga je general. Pa s tem nezadovoljen, meril je še na druge in ustrelil stotnika kompanije. Crez to bo se vojaki tako razjezili da so ga prijeli in na drobne kose raz-mesarili. Napomočgeneralu odpos!alasta2 obrsta(eden od 71. drugi od 72. inf. regimenta) takoj kozake, pa razburjeni pomerili so na te puške in 130 kozakov obležalo je mrtvih. Komandanta od 71. inf. reg. so lastni vojaki obstrelili. Drudi dan prišel je divizijski šef in ta je vojake umiril, da so izročili strašno razmesarjeno truplo generala. — Lepe reči godijo se pri ruskem vojaštvu, lepa disciplina. Spodnještajerske novice. Brežice in Okolica. Vojaško veteransko društvo priredi veliko slavnost dne 10. septembra t. 1. ob priliki blagoslovljenja društvene zastave. K tej slav-nosti vabi društvo vsa druga enakomisleča društva. Promenadni koncert bo 9. septembra ob 5. uri popoldan pred stanovanjem blagorodne gospe botre zastave plemenite Vistarini. Pivo II let v vodnjaku. Janez Lupšina, krčmar v Župelevcih mislil je pred 11 leti pivo hladiti v vodnjaku, a zajemal se mu je zvrnil in 6 litrov pive padlo je v vodnjak Pred kratkim čistili so vodnjak in na dnu našli 6 fiaš piva. V dveh flašah bilo je pivo pokvarjeno, v štirih bilo pa še je čisto dobro in za piti, čeravno je bilo 11 let v vodnjaka. Pivo je bilo iz pivovarne Japl. Smrt v plamenu. V noči od 3, na 4. tega meseca pogorela so posestniku Hericu pri Ponikvah 4 poslopja. Rešiti ni bilo skoraj nič mogoče. Hlapec, ki je v hleva spal, se tudi ni mogel rešiti, ter je zgorel. Ko je Heric hotel rešiti živino, padlo je na njega bruno, ter ga težko ranilo. Zgorelo je celo žito, vsa koruza in tudi nekaj živine. Kako je ogenj nastal, se ne ve! Solnčarica zadela. V Mariboru zadela je solnča-rica hlapca Antona Tement na Lendplatz-u, Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je za četrt ure umrl. Služil je pri Schlesingerju. Zažig in tatvina. V zadnjem času se zelo množijo požari po Slovenskem. Da v mnogih slučajih zločinec zato zažge, da potem ložje krade, je znana reč. Tak prigodek imamo v Teharjih pri Celju. Po noči od 4. na 5. t. m. okoli ob 2 zbudila se je dekla gostilničarja Kunstič vsled nekega sama pri oknu. Slišala je, kako je nekdo z palico pri oknu zaropotal in videla, da je bila streha hleva, ki je za hišo v plamenu. Hitro zbudila je svojo gospo in ko ste obe prišli na dvor, so že sosedi, kateri so ogenj zapazili, gasili, in posrečilo se jim je, da so ogenj pogasili. Med gašenjem slišala je go9pa Kunstič, da sta njena sinka, eden 8, drugi 9 let star, kričala, katera sta bila v spalnici v 1. nadstropju. Ko je tja prihitela, povedala sta fanta, da je prišel v sobo bos mož, po vseh štirih okoli lazil in nekaj izza mize vzel. Hitro je preiskala sobo in zapazila, da ji manjii] denarnica z 1800 K in ena zlata ura. Kakor staj otroka rekla, bil je tat majhen, mlad mož z malimi1 brkami. Morebiti se posreči žendarmeriji temu ptičku na sled priti. Znižanje voznine na južni železnici. Od i. sep-| tembra t. 1. znižala bo južna železnica voznino prij blagu, katero se lahko pokvari, tako sadje, mesoj jabolčnica, vino itd. Ptuj. 7. t. m. igral se je šolar Ivanuša na floso' v Dravi. Na polzkih mokrih deskah se mu je spodr* nilo in papel je v vodo, ter zginil v valovih. Na kri-1 čanje neke ženske priletel je brivec Nekola, ki je ribil in v tem trenutku pokazala se je dečkova glava v valovih. Gitro slekel je suknjo, skočil v Dravo, ki je na tem mestu do Z metre globoka ter rešil mlado življenje. Deček je za kratek Čas dobil zavest in zahvalil za rešitev. Brežice. Dne 3. t. m. popoldne so se kopali Štirje orožniki v Savi v jako plitvi vodi. Postajevodja Cucek je sedel v vodi, njegovi tovariši pa so si poiskali ugodnejše mesto za plavanje. Naenkrat pogrešajo svojega tovariša Čučeka, ki ni znal plavati in radi tega ostal v plitvi vodi. Sodi se, da ga je zadela kap. 6. t. m. je bil pogreb umrlega. Samomor. V Mariboru ustrelil se je v neki gostilni v Viktringhof-ulici sodnijski sluga Mat. Mišlovič. Smrtnoranjenega ranjenega prepeljali so v bolnišnico. Od divjih lovcev obstreljen. Franc Plohi in Jožef KristaniČ lovca gosp. Pongratz-a, posestnika grada Dornau bila sta na lovu. Kmalu zapazila sta divjega lovca (raubšica) ter se ločila, da bi ga obšla ia vlovila. Plohi se je vedno bolj divjemu lovca bližal ko ga ta zapazi, hitro nameri in ustreli ter zadene Plohltf-a v roko. Ko je hotel še drugič streliti, da bi bolj zadel, zbežal je Plohi, ter se skril v bližnji koruzi, kjer je našel tovariša Kristaniča. Divjega lovca že ima žendarmerija in je to posestniški sin iz Bukovca pri Ptuja, Nace Veršič. Ta je že dobro znan ptiček, ter je že večkrat sedel pod ključem. Kaj vse so zna pripetiti hujskačem v duhovski suknji. Največji hujskač v duhovski suknji je župnik v Čadramu. — Kaj se je trudil za volitev v .Oplot-nici, pa vse mu nič ni pomagalo. Kako pa zamore župnik vso veljavo pri faranih zgubiti, pokazale bo nam zadnje občinske volitve v Oplotnici, pri kterih so kakor znano, sijajno zmagali naprednjaki. Niti prostora za sedeti ma niso ponudili, stoječ moral si je svoje notice delati. Ko je nekega za stol prosil rekel mu je eden izmed kmetov, naj raje gre v cerkev klopi brisat, kajti drugi dan bo birma v fari. Cim bolj se je zmaga naprednjakom bližala, tem bolj zelen in žolt od jeze postajal je župnik. Ko je nekega volilca vprašal, koga da bo volil, odgovori ma ta: „Tebe gotovo ne.K Župnik pa ga okara, da ma reče „titf, a kmetic mu mirno da za odgovor nsaj sva svinje skupaj pasla.a Dolgo predno se je končala volitev, pobrisal jo je župnik doma, v srcu moleč, da bi „ta črni8 naprednjake v svoji veliki malhi nekam odnesel. To naj bo vsem župnikom v svarilo Mikati se v reči, ki jih nič ne brigajo. Hoče žapnik ■pavi dušni pastir biti, naj mu bo za volitve toliko, Ho za lanski sneg. Ce ljudstvo ljubi svojega župnika H naj bo še tedaj tako napredno-misleče, na svo-Kga dušnega pastirja ne bo pozabilo manj še pa na ■Boga in na vero. Ce pa začne ljudstvo žapnika sovražiti, ker je hujskač, pa ne naslednik Kristusa, lačne tudi vera pešati. Zakaj peša vera? Na to vpra-Ifeoje smo že mislimo dovolj natanko odgovorili. Polička ves. (Požar.) 5. t. m. zgorela je preša posestnice N. Ploder. Zažgali so bržkone otroci. Latinica ima prešo zavarovano. Gospod Reininger s irojimi ljudmi, občinski predstojnik Ledinek in po-itajevodja Potočnik so prišli takoj na pogorišče. Pervaški agitator obsojen. Lončar in posestnik Jožef Ravlen v Šoštanju je prvi prvaški agitator šo-Rajnski. Ta le obsojen je bil pred kratkim zaradi poneverjenja na 48 ur strogega zapora. Pri obravnavi trudil ae je dr. Majer na vse na načine, da bi »§il svojega „ščitonosca,tt pa vse nič ni pomagalo. Celje. Domovina blati na prav nesramen in podli uČin celjske meščane, celjski občinski odbor in iapana. Laži, kakor si jih le ^Domovina" zmisliti nora, trosi o slavnosti, ki se je- vršila pred kratkim r Celju. Take surove izraze, kakih je le slišati iz ust Mvadnega fakina, rabi v listu, da se res moramo (oditi, da celo „inteligenca," kako se celjski prvaki I kaj radi imenujejo, tak list berejo, ki je vendar pisan I r tonu neotesanca. Raje brigajte se celjski prvaki 1 :i vaše podrepnike. Tem vcepite nekaj olike. Pa če || roditelji sami nimajo olike, kje bi jo potem vzeli ti | togi. Po takem se potem ni čuditi, če se godijo v I »Ijski okolici reči, katerih si drngače he bi zamogli j »Imačiti, ako si nismo voditeljev pogledali. In te II iobro poznamo, BDomovinatt je zrcalo, v katerem ndimo celo celjsko prvaštvo. Pod vodstvom takih jospodov, če je vzgoja v duhu takih „inteligentnikovu potem je umevno, če podrepniki celjskih »obsrprva-llovH celo grobove uskrunjajo, kako se je to pred I tratkim zgodilo. Trije fantalini, znani podvrženci i irvaških celjskih voditeljev, podali so se na mirodvor. I !den izmaknil je križ in ga naprej nesel, druga dva j la sta za njim šla in pela kakor duhovniki pri po-j [rebu. Kričali in kleli so na najgrši način, psovali Innrle ter se norčevali in eden je na vse grlo kričal ,08tanite, če imate korajžo." Žandarskemu postajevodju tizmala se je posrečilo te fine fantiče izvedeti in ti |)8o: Janez Zupane iz Gaberja, PVanc Skale, ki je jed kratkim bil v Celju za čevljarskega pomočnika I i Alojz Koler iz Gaberja. Skale-ta niso mogli are-I irati, ker je pete odnesel. Draga dva se izgovarjata i celo krivdo zvračata na njega. Pri preiskavi dog-ilo se je tudi, da je Otmar Barnart iz Spodnje adine en križ zažgal in si juho skuhal. Tudi proti I na so ukrenili kazensko preiskavo. Take sofcrud-1 h in somišljenike imate prvaki, obče spoštovane I idi pa hočete blatiti. Vzamite metlo in pometite I ed vašim pragom, dovolj nesnage imate. Mladeniški Shod. nLaž Dom" poroča, da bo letos ■iadeniški shod in sicer če se mu posreči, na takem mestu, da bo prav za brežiški, sevniški in kozjanski okraj. Proti Brežicam še z mladeniško organizacijo niso prodrli, zato bodo baje letos poskusili srečo črni gospodje. Toraj pozor, zavedni kmetje, naprednjaki pozor brežiškega okraja in sosednih far, velika sreča še vas-letos Čaka (?) Shod boste imeli. Dovolj smo že pisali, kak namen imajo taki shodi, le hujskarijo in sovraštvo. Mladeniči, ne pojdite k shodu, naj se ga udeležijo Marijine družbenice z gospodi kaplan-čeki. Gliha vkup štriha. Mašnik spada v cerkev, ne pa v politično življenje. Poslušajte raje besede kmeta, ki si je kaj skušal, ne pa kaplana, ki še nikdar ni imel motike v rokah, ki je le v šoli hlače trgal in na počitnicah gledal, kak ste se vi trudili. Kateri je sam na polju delal, ta ve, kaj je kmečki »tan, če vam tak besede govori, to vam naj bo evangelij. Poglejmo si pa, kaj je tak shod. Nič drugo, nego romanje k pretepu in žganju, romanje v farške mreže, ki jih je vam mladeniči nastavila črna fakinaža. Vas mlade lovijo, odraslih fantov ali kmetov, ki so si že nekaj na svetu skušali, ne marajo, ti so jim prebrisani, ti jim ne grejo na limanice. Vam, ki ste vedno doma, ki še niste skušali sveta, vam se hlinijo, vedoč, da jim boste slepo v mreže šli. Mladeniči pomislite toraj to dobro, pomislite pa tudi, kakega slabega npliva so na vas taka zborovanja. Marsikateri od Vas ni zahajal v krčmo, dokler ni poznal takih zborovanj, ne, temveč opravil je svojo nedeljsko službo božjo in šel je domov, ker je imel veselje do doma. S takimi zborovanji, s tacirai shodi pa se odtujite svojemu domu in to je za Vas bodoče kmete jako nevarno. Na takih shodih se Vam pridiguje in vsiljuje sovraštvo napram drugače mislečim, seznanili ste se s politiko in ta je zopet za kmeta zelo nevarna. Kmečki fant, ki se klati po političnih zborovanjih, kateri je zgubil veselje do svoje domačije, ta ne bode nikdar in nikdar pravi kmet. Še več! Mladeniči, ali niste slišali, da se je vršil pri takih zborovanjih samih ali pa na potu domu pretep ? Mladeniči so se nahuJ8kali na zborovanja proti drugi, toraj nemški narodnosti in ker zastopnikov dotične narodnosti ni bilo navzočih, ugasili so si svojo jezo med seboj — z nožem! Toraj mladenič, ti veš kaj ti je storiti. Ostani doma. Sijajna zmaga. Po dveletnem Ijutem boju zmagali so naprednjaki pri občinski volitvi v Oplofcnici čez klerikalce. Do novembra 1903, ko bi se imele nove volitve vršiti, vladal je v Oplotnici mir, naprednjaki bili so v občinskem odboru in ljudstvo jim je do cela zaupalo. Ko pa je hujskač župnik Bezenšek iz Čadrama, k kateri fari Oplotnica spada, začel hnj-skati in se na vse načine truditi naprednjake spod-riniti, začel se je v Oplotnici ljut volilni boj, kateri je vladal 2 leti in občinstvo Oplotnice v dva tabora razdelil. Že 9. novembra vršila se je nova volitev. Nepostavno postopanje in delovanje klerikalcev pri tej volitvi je dobro znano. Naprednjakom so volilne liste iz rok iztrgali. Sila, zažuganje, zašvindlana pooblastila, vse to je bilo orožje črnih podrepnikov. i Pa ves -švindel, ki eo ga porabljali nič ni pomagal, 6 župnikova stranka je le malo več glasov dobila. Isti manever naredili so klerikalci pri drngi volitvi, 31. decembra 1904. Čeravno je glavarstvo vedlo, kako delujejo klerikalci, kake nepostavnosti se godijo, vendar ni orožnikov odposlalo na volišče. Izzid volitve bil je radi tega tudi tak kot prvi. Malo glasov več so spet prišvindlali klerikalci. Pri tretji in zadnji volitvi 31. junija t. 1. bil je občinski odbor previdnejši. Sam je prosil za žendarmerijo in glej, posledico. Zen-darmerija in dobra pazljivost volilne komisije raztrgala je klerikalcem račun in ker niso mogli nepo-stavno delovati, ker niso mogli švindlati, so propali. V prvem volilnem redu dobili so naprednjaki 11, klerikalci 1 glas; v drugem redu naprednjaki 23, klerikalci 26 glasov; v tretjem redu naprednjaki 116, klerikalci 86 glasov. Samo v drugem redu imajo klerikalci 3 glase več, pa že tudi v tem redu jim pojema moč, kajti pri drugi volitvi imeli so 8 glasov več. Pa naprednjaki niso bili vsled zmage razposajeni, niso tulili in kričali, kakor je to navada klerikalcev ob takih prilikah. Vsem se je vidlo, da so sedaj prosti velike skrbi, veselje svetilo jim je radi tega iz oči. Pa res, velike skrbi prosti so naši vrli, zgledni naprednjaki, vsaj za nekaj let, kajti ničesar niso se tako bali, kakor župnikovega regimenta. Kaj se je vse župniku pri volitvi zgodilo, brati je v drugem članku. Drugi dan po volitvi bila je birma in ker je župnik Bezenšek tako lepo deloval, ker je tako dobro znal hujskati, ni bilo slovesnega sprejema škofa. V Konjicah sprejeli so ga zelo slovesno, zakaj, tam imajo mirnega, pridnega dušnega pastirja, vse ga spoštuje, nimajo takega hujskača, kakor v Oplotnici. Preljubi naprednjaki Oplotnice! Dobro ste se držali v ljutem boju, vsem naprednjakom dali ste vzgled, da se ne sme puška takoj proč vreči, trdno za pravico stati, složni biti je moč, katere nikdar ne more premagati klerikalska nazadnjaška črna moč. Hvala vam tedaj in mi drugi vzamimo si vzgled, kako se je bojevati. Brezule pri Racah. (Požar). 64. t. m. ob 1 uri popolnoči nastal je tukaj na dozdaj nedognan način pri kmetu Matija Fingušt-u požar. Hitro se je ta razširil tudi čez poslopja kmeta Franc Fingušta in Franc Predikaka. Zadnja dva je zadela nesreča tem hujše, ker so jima zgorela vsa poslopja do tal, vso žito in seno. Franc Finguštu je zgorelo tudi 5 svinj. Na pogorišče je prihitela kot prva račka požarna bramba. Kmalu na to so dospele mariborska, razvanjška in hotinjaka (mlada) požarna bramba. Vzornemu vodstvu poveljnikov požarnih bramb se je pripisati, da požar ni uničil cele vasi. Pa tudi možtvo bramb je napelo vse svoje moči ter s tem pokazalo, da se v resnici drži svojega gesla: „Eden za vse, vsi za jednega." Slava jim! Tudi vrlim domačinom gre za njih pomoč vsa hvala. Za Sadjetržce. Mestni urad mariborski je sklenil, da mora od 15. avgusta naprej vsaki, ki prinese sadje v Maribor na prodaj, imeti od občine potrjeni certifikat, da je sadje njegovo. S tem hočejo doseči, da ne bo ljudstvo sadja kradlo in v mesto na prodaj prineslo. Certifikati dobijo se pri občinskem uradu in morajo od lastnika podpisani biti. Veljavo imajo za dan, za kterega so izdani. Kdor bo prinesel sadje brez certifikata, bo izročen sodniji in bo moral tam dokazati, da je sadje njegova lastnina. Fina učiteljica za šolo Karčovina-Leitersberg. Na šolo Karčovina-Leitersberg prestavljena je učiteljica Antonija Štupca, znana farška podrepnica. Sedaj je spet ena znana Slomškarica v mariborsko okolico prišla, katera je bolje pripravna za farško kuharico nego za učiteljico. Z Stupco ne občuje noben učitelj in nobena učiteljica, ker preveč občuje z mašniki, ona je srečna, če se ji nasmeji debel župnik, lice pa ji zažari, če jo mlad kaplanček malo po licu poboža. Pri pojedinah v farovžu se grozno rada zabavlja. Že dan poprej suče se v farovških sobah, da se vse potrebno priredi. Pri pojedini potem je veselje! Z belim predpasnikom streže črnim gospodom, v raju se misli pri takih slučajih v farovžu. In taka učiteljica, znana kot nesložna klerikalka, naj bi prišla v Šolo v mariborsko okolico? Kaj misli občinski šolski svet v tej zadevi storiti? Kaj mariborski okrajni šolski svet? Predavanja.. Kmetijski potovalni učitelj gospod Franc Goričan bode imel učna predavanja: V nedeljo dne 20. avgusta zjutraj v boboti, popoldne istega dne pa v Pernicah, okraj Marenberg; v nedeljo, dne 27. avgusta zjutraj pri Št. Mihaelu, popoldne istega dne pa v Mozirju, okr. Gornjigrad. Govoril bode o sledečih točkah: 1. Kje moramo iskati vzroke, da kmečki stan zmiraj bolj in bolj propada? 2. Kaj naj ukrenemo, da se zboljŠajo neznosne razmere naših kmetovalcev? 3. Nekaj splošnih besed o umni sadjereji. 4. Kako moramo ravnati s travniki? korist detelje. 5. Kako si napravimo vzorna gnojišča in gnojiščnice? Z ozirom na naše prežalostne gospodarske razmere, obračam se z nujno prošnjo na naše razumništvo, da spodbuja ljudstvo za mnogobrojno udeležbo teh predavanj. Dopisi. Iz Ljutomera. Pred kratkim zbolel je učenec tukajšnjega brijača Žižek. Vsled zavarovanja pri okrajni bolniški blagajni zdravil ga je njeni zdravnik dr. Cloupek. Bolnik se mu je tožil, da ga v prsih bode in trebuh boli, a zdravnik pa ga je zdravil na očeh, zapovedal mu je namreč nositi Črne očale. Res dobro | zdravilo za trebušno bolezen. Ker pa mu očale niso1 veliko pomagale, šel je bolnik k drugemu zdravnika dr. Michelitsch, kateri je njega natančneje preiskal in našel trebušno okužno bolezen, vsled česar se je| moral bolnik takoj podati v bolnišnico, da se ne bij razširila ta nevarna bolezen. (Očale za trebušno bolezen. Hm, hm.) Evo ga glej, pokazal je zoper ta obersokol svojo modrost! Raje bi se učil v svojem poslu, ne pa, da hodi s svojim, s trakovi ovitim tre-] buhom po okolici ljudi šuntat. i dm esni< za k b ne grad kor o-V.n &na iko ivic ode L k jHŽ- ve< sv egoi dalj mi; ste. očnik etja rila \ ese£ odrr an j k adre kor rdaj 'je ti, i vas t«, dsti Staje rarin išdu e, da gaja, olim L tplar % h pr< in i ji tkar pri: I "' Pe >stu že I.i lite, lo, \ v " h Prevorja pri Pilštajnu. „Slovenski Gospodar" ■ 20. juiija spodbuja kmete za zgradbo okrajne i od Pilštajna do Sv. Jnrja, ob juž. žel., našteva Ese podatke, i& katerih razvidimo, kaka muka i posestnike v občini Prevorje. Da se pa dopis-■vi z naročniki „Štajerca" in jih obsoja in blati potrebno in celo nepolitično za njegov klic za po potrebne ceste, ker naprednjaki imajo ko-i toliko tudi v tej zadevi govoriti in z takim ■jem dopisnik ne bo hitreje dosegel svojega na-k zgradbe ceste. Ako delajo naročniki „Štajerca" |škodo, naj jo naznani dopisnik, kajti kjer je :a naj bo tudi kazen. Če pa ne naredijo nikake k naj raje molči, svetujemo mu, naj ne piha Ijer ga nič ne peče. Že pred večimi mesci je Worn" priobčil imena naročnikov ptujskega pca, kako da so baje bojazljivi, kako se skrivajo i takih neumnostij, kakih si izmisliti mora le petega Dnha zapuščen dopisnik „Fihposa" ali ivega pankerta „Laž-Doma". Če se bo dopisnik še (je pečal z naročniki ptujskega „Štajerca", islim, da bo skoraj prišlo do zgradbe prepotrebne L Da je pa že preveč razdelil ubožcem ali na-lom ptujskega naprednega glasila od svojega ja in radi tega tarna, naj naznani ta izdatna »ki jih je dal, morebiti mn jih „Štajerc" povrne. Velika nedelja. Zagrižjenost naših črnih farjev ga že vse meje. Ta dva mislita, da sta največja lijana, pa mislimo, da še njima do tega dosti jka. Kaplan niti ne zna pozdravljati manj še pa hvljati. Ce ga pozdraviš, ne bo se za te zmenil, t pnran ki pelje kočijo šprancira dalje, naj bo j tisti ki ga pozdravi kmet, krčmar ali obrtnik. \ ravnanje človeka, ki uči našo mladino pozdravim pa tega ne ve. Mislite kaplan, da smo mi ts tu, ne, vi ste za farane, mi vas moramo zdr- mi pa zahtevamo zato da tudi pošteno tvo spoštujete. Naprednjaki so vam trn v peti, jerčevo" stranko bi radi ugonobili, ko bi mogli. imo vas, mirujte, brigajte se raje za cerkev in lasni blagor in ne sovražite tega, o čem ljudstvo la je dobro, nemščina. Če pa vam pri nas ne L idite od koder ste prišli, saj že vsak dan lo „reši nas o Gospod slabe duhovščine." Naprednjak. Ljubi ,,Stajerc", mnogo si že pisal o našem ina in o tisti Pepci, ki se je začasno ognila iz kraja. Zgubila je tukaj vso poštenje pri ljudeh, redno še je zginila, iskala si je poštenja pri jji. Sodnijo je prevarila in prisegla, da ni noseča p je dobila obtoženka 8 dni zapora. Sedaj pa pšlo na dan, da je porodila sinka. Kdo je kriv, jzuano, gotovo tisti, zavoljo katerega je odišla. npca je kmečkih starišev iz Mihovec, sedaj se po i šprancira in sinka na roki vodi. Gospod kaplan ■ zahaja v drugo vas, že se mu druga dopade, k tudi ta šla v šolo kakor Pepca. Toraj dekleta k, ne dajte se pridobiti od kakega kaplana za I kaj ti ta je črna. Ne dajte se zvabiti v kapla-n cerkvi vam naj pove, če kaj ima. Stariši pa, 7 če vidite da pride kaplan zaradi vaše hčerke k vam, če vidite da ee mu dopade in se je bati, da vam bo naredil hčerko nesrečno, bič ali krbač v roke in stirajte takega prasca v talara. — Pri nas v Veliki Nedelji imamo nekega pocestnega orglarja (verkelšpilara) ki se kaj močno poteguje za farje in pervaške doh-tarje. Za farje menda zato, ker se mu naš župnik Alt, kaplan v prisilni delalnici Terstenjak in sred-iški župnik Cajnkac malo v rodu, kakor je sam pravil, — čeravno mu nič zato ne dajo. Pervaške dohtarje pa zato hvali, ker so ga spravili ob celo posestvo in imetje, bil vam je nekdaj ljubi bralci ta siromak precejšnji posestnik. Ko so bile lani volitve za 5 kurijo, je kaj močno agitiral za klerikalnega Ploja in se trdno držal gesla klerikalcev „svoji k svojim". Ko je minila volitva, se je nadalje držal gesla ,,svoji k svojim" in na vse pervaške zavode in na gospode župnike je vlagal prošnje, naj bi mu pripomogli, da bi si kupil nov „verkl". Pa vsi so mu pokazali hrbet, saj se niti niso hoteli spomniti, kako je deloval in agitiral za njihovo stranko. Župnik, ki mu je baje v rodu, dal mu je jezen 4 vinarje. In vendar še ta človek se ne upa popov pustiti, vedno še je njih podrepnik. Če je varen, da ga duhovnik ne sliši, sicer zašepeče tiho, da se bo spametoval in ne bo več z popi glasil. (Opomba uredništva: Zopet imate zgled, kam pelja klerikalno geslo »svoji k svojim". Dokler kaj imaš ali jim kaj koristiš, si dobra molzna kravica, ko pa te več ne potrebujejo lahko si še v takem siromaštvu, ne bo se za te zmenil ne župnik in ne pervaški dohtar. Zapeljanim odprite naprednjaki oči, pokažite jim v pravi luči klerikalce tako, da bo v zadnji koči veljalo naše geslo: „Ne sovraži soseda, ker govori drugi jezik, ampak spoštuj ga, kakor istega, ki govori tvoj jezik!'1) Dobje pri Planini. Tukajšnji žnpnik Varkeljc je komaj naprosil tri svoje privržence, da so se v mariborski cunji, ali fihpos od 18. maja t. L potegnili za njega, in ti na pamet reveži ponujajo 1000 K ako dokažemo resničnost dopisov o župniku. Vi neumni tepci, ako imate toliko denarja plačajte rajši ž njim svoje dolgove, da vas ne bode hodil iskat sodnijski sluga; mi vam dokažemo resničnost dopisov v „Štajercu" čisto zastonj, ni treba vam niti vinarja plačati, samo tožite, da si druge tako obširne tožbe skladate kakor je bila tožba proti gospodu nadučitelju „Pulko", pri kateri se je potrebovalo okoli 200 prič; si bodete menda tudi zoper ,,Štajerca" kaj iztuhtali, ako ste nadolžni, in zopet nesramno propali kakor ste pri go*p. nadučitelja. Župnik pa kateri vas je naprosil, da bi ga oprali, pa naj tistih 1000 K katere tuii obeta, shrani, da bo lahko tistim faraaom nazij dal, kitere je nafarbal, da so mu nosili denar in rekel, da bo kupil kaplana. Sicer je pa ta stvar že itak izročena zato pripravnim oblastim. Bila bi ja vnebovpijoča krivica ako bi ubogi farani ne dobili denarja nazaj, za katerega jih je župnik nafarbal. Zato pa gospod župnik le dajte ubogim faranom denar v lepem nazaj, ker kaplaaa itak ne bodete kupili, in ga tudi niste mislili kupiti, 8 drugače bodemo vaše napake v Gornemgrada zopet ponovili, in iste spravili še enkrat v javnost. Pripravljen faran. Sv. Jurij Ob Taboru. Naš župnik dobro ve, da je boljši vrabec v rokah kakor 10 golobov na strehi. V cerkvenih gozdih je še nekoliko lesa in tega je pustil župnik posekati in za prodajo na kup zložiti. Mi sicer nič ne bi imeli zoper to, saj bi eden ali drugi faranov rabil kak les, žage imamo tudi tukaj in tudi poštene lesotržce, ki bi za primerno ceno ves les kupili; na to bi se moral naš župnik tudi ozirati ne pa stvar še višje obešati. Na dan dražbe povabil si je župnik največjega farškega podrepnika k njej, tistega Vranskega Jaka, ki se je potuhnjeno priklatil k dražbi. Rilec je imel gladko obrit in z špehom namazan, da bi bolj nedolžen izgledal, toda mi ga že dobro poznamo od zunaj in od znotraj. Dobro vemo, kako mu župnik kot načelnik okrajnega zastopa oddane stavbe za okraj mastno plačuje, pa o tem še bomo natančneje govorili, danes si hočemo to človeče samo površno pogledati. Ta mož se vedno okoli farovžev klati in se dela na videz pobožnega, a to samo radi tega, da mu kmetje več zaupajo in si pri kupčijah pustijo mirno kožo Črez glavo potegniti. Navlekel si je tako že veliko premoženje, ne z dobrim delom, ne z žolmi ampak z hinavščino, ta mu je pomagala, da je bogataš; to ve, zato nikomur ne pogleda v obraz, neusmiljen je proti ljudem in živalim, brezobziren in trdosrčen proti vsakemu bližnjemu. V našo faro prišel si je svojo ,,milostivo" iskat, odpeljal nam je naš ponos, našo cvetlico in naddevico, koja mu je v zakon nekoliko stotakov prinesla vrh tega pa še velikanski venec nedolžnosti, kakoršne take device nosijo, katere so že na račun prihodnjih zakonskih dobrot toliko uživale, da so morale že večkrat v Rim potovati. Ta dama je danes tudi samo na videz tercijalka, kar rada drugim pometa prage pozabi pa čisto, da ima pred svojim še stari gnoj za kidati. Na Vranskem igra ta Jaka velikega gospoda, prebivalci vrančani pred njim trepetajo in na njegovo komando vse radi storijo. Mi pa bomo skrbeli, da pridejo tamošnji dogodki na javnost in da se ne zadušijo vranski kmetje v tem klerikalnem smradu. Opazovalec. Sv. Jurij ob Ščavnici. (Občinska volitev v Galu-šaku.) Dne 3. avgusta vršila se je pri nas volitev občinskega odbora III. II. in I. razreda; začela se je volitev ob 10 dopoldne in trajala do 5. popoldne. Repiček in njegovi podrepniki so se pri volitvi kaj klaverno držali, ker v vseh razredih niso zmagali, v prvem razredu bila je zmaga naprednjakov. Kaj poreče Repiček k tej za njega žalostni resnici. On, ki je mislil, da bo postal predstojnik, ki od veselja ni vedel, kaj bi storil, moral bo še čakati. Kaj porečeš ti Lujzek k temu? Volitev bo bržkone fuč in potem e moral boš kleče prositi podrepnike odpuščenja, ker so zastonj šli na volišče in tam celi dan lačni ležali. Še jurjoški oberpurgar Jožef Čeh šel je čisto medel z volišča domu, ker mu je že sape zmanjkalo. Smeha vredno bilo je tudi, kako so podrepnikom hlačice le Ši gc pr Ol o D re* zn tal na da Ig' je pr< zit trepetale pred volilno komisijo. Kaj pa Cikof Fr ček! Zakaj li je ta tako klaverno domu pihal? kaj ne bi, kaj rad bi volil v prvem razredu, pa imel pravice, cel dan je stal na volišču, nazadnje še voliti ni smel, kakor bi hotel. Ni dovolj vzroi da je bil slabe volje? Pa še nekaj drugih hotelo ravno isto, pa naprednjaki stali se neustrašeno ponosni so lahko na to. Dragi kmetje, videli spet. enkrat, kako delnje črna suknja in njeni po| repniki. Ob časa volitve in ko se bliža zbirca, boža, celo poljubil bi vas črnosuknež iz same Ij bežni. Pri nas je tudi zbirca blizu, pa rešena je, op stite beračenje duhovniki, samo mežnar ima pravi zbirco pobirati. Ne pridite toraj raje z koši in žakJ od naprednjakov nesli boste jih prazne. Opazovalec galuške volitve Iz Oplotnice. Zmagali smo po 2-letnem ljntel boju. Nič ni pomagalo klerikalcem, da so trosili lai mi hočemo nemško šolo postaviti in jo spraviti m občino, kakor tudi mnogo druzega. Predbacivali m nam obresti za šole, dobro vedoČ, da jih je bilo tri samo da bi volilcem vcepili nevoljo zoper napre njake. Boj je bil hud a pravičen, zmaga sijaju Glavnim agitatorjem, kateri bi radi gospodarili Oplotnici, bralo se je na obraza presenečenje ho notranje srčne gimnosti. Jože in njegova jeza si dn gače nista mogla pomagati, da je pokazal sta cunjo iz strehe, ko so se častiti knezoškof k bin me pripeljali, a na ukaz moral jo je takoj skriti. Ko j lah morala zginiti cunja, žvižgal je prvak Johan, ker-i I bilo muzike na mestu. Jesih si briše z rokavu Iv ] znoj z obraza in kliče hu, hu, ho, kje pa zdaj m sve holcplac bo. Posojilnički pisar se joče, ker mu je n pSel mastna služba, a treba mu ne bi b'lo, si etike [daj „lenobo ljubo in grunte zgubo." Župniku naj bo nas sta zmaga migljaj, naj zanaprej opasti politiko, dal rorij ne bo treba slišati tako krepkih iz ust mirnih km wre tov. Dragic še več o njegovih podrepnikih. Vam pa i lilci napredne občine topla zahvala, bodite prepričal BEr da bo izvoljeni odbor vse storil, kar mu je močil lik? občino, skrbel bo za šolo in tudi za popravljal In stare cerkve bo se brigal. Več naprednjakov. bile Kalobje. Dragi Štajerc! Mi Kalobčani smo p mm steni in dobri Slovenci, Nemci nemoremo biti ki ene niti nemški ne znamo in nas mati tudi drugega ji prič zika ni učila, a giftni krotarji, kako nas dopisan Domovini z dne 23. julija t. 1. imenujo, smo le njegovem zabitem mnenju. Grozna vročina je go tako na njegove možgane uplivala, da so se tudi oči malo skalilie, tako da vidi v Kalobji stranki, med tem ko smo mi Kalobčani vsi zjedin; slovenski občani. Ljubi Štajerc povej temu kle nemu bedaku iu „štifelpucerju,tt da pri nas za kmetje razširjajo „Štajerca," vsak pameten A naroči list kateri mu koristi in kateri ga to gospodarstvu nekaj podučejo, ne piše pa samo o štvenem gibanju klerikalnih mlečnozobnežev drugih oslarijah. Dopisunče napada in blati tudi šega poštenega občinskega tajnika Dobovišeka, ki že črez 72 let star in katerega mi že 24 let dci egs aki pa riši 9 Fran-? P pa ni nje pa zroka, elo je no in li ste pod-, vaa e Iju-, opu-ravico žaklji, lamo, kateri za nas dobro skrbi, ki za nas delnje smo mn tudi za njegov trnd hvaležni in mi vsi ibovski občani damo dopisuno svet, naj le pri miru isti našega tajnika, ta naj bere kak časnik hoče, ik ve za se, Bog za vse. Naš tajnik ne potrebuje laka, najmanj pa od kakega klerikalnega podrep-;a. poduk pač potrebuje dopisun »Domovine* ali ilj rečeno on spada v norišnico, ker se mu precej »et meša. ___________________Neustrašeni občan i. Bazne stvari. Požar upepelil skoraj celo vas. 4. t. m zgorela B^oraj cela vas Tilmič pri Lipnici na Srednjem jerskem. Zgorelo je 24 posestnikom 22 hiš, 44 podarskih poslopij, 1 umetni mlin, 1 žaga, 1 :ve. ireša, 1 mlatilnica, svinjski hlevi, kleti, škednji, jntem lUeka, perilo, vso žito in krma z celo letošnjo žetvo, li laži, 1 goveje živine, 118 svinj, 605 kokoši in druge kulti na wtoine in 1O00 K v gotovem denarju. Cela škoda ali so jmaša 336400 K, zažihranega pa je samo za 133960 K treba Uo da znaša efektivna škoda 202440 K. Deželni tpred- »»mestnik je sam prišel v Tilmič in za pogorelce ijajna. ftroval 200 K. Užgal je 4letni deček, Rudolf Stangl. rili T#ral se je na škednjn z šibicami. Njegovemu očetu hude j; zgorelo tudi 1000 K v gotovem denarju, ker je li dra- ired kratkim mnogo živine prodal. Torej stariši pa^ staro ite na vžigalice, ne devajte jih na tak prostor, ka-birmi lor lahko pridejo otroci. Mala zanikernost povzroča Ko je hko ogromno škoda. ter ni Zvonik v plamenu. Pred tednom šel je mežnar cavom Kojteku rano zjutraj v zvon in seboj vzel gorečo j moj ečo, katero je postavil na neko desko. Ko je od-e ušlaš si pozabil je svečo seboj vzeti in ko je ta do spo->nkrat j do deske zgorela nžgala se je deska in v kratkem » naša fcl je cel zvonik v plamenu. Čeravno so takoj z la mu izgalnicami prišli, vendar je cel zvonik z zvonovi kme- »d postal žrtev ognja. pa to- Krvavi boji med kmeti in vojaki. V Košicah ričani, Irlan) na Ogrskem je bila na nadškofovem vrtu ve- )či za ;a ljndska veselica, pri kateri so se stepli kmetje 1 j an je* vojaki. Kmetje so streljali s samokresi, nakar je tov. Bo poklicano vojaštvo ki je ustrelilo 7 kmetov in jih o po- inogo ranilo. V mestu sta 2 regimenta pešcev, pri ti keiBem so Ogri pri drugem pa Rumunci. Med temi *a je-RJe skoraj vsako nedeljo do izgredov in z ogrskimi sun vfcki držijo tndi kmečki fantje. Deklice ne marajo le po iumnncev, ker bi jih drugače Ogri zasmehovali in [otovo pili. Boje je povzročilo neko dekle, s katerim je le murni rumunski vojak hotel plesati. Ta ni hotela, med i dvefcim ljubčkom, kmečkim fantom in vojakom pričel linjeniBpretep kateri je nazadnje celo do boja narasel. jrikal«cija nič ni mogla storiti zato je pozvala vojaštvo, ivedniBiflro je moralo streljati, da je nastal red in mir. flovekfcilo ranjencev se ne more dognati, ker se večina ;udi v jcjcnih noče javiti, da ji ne bo treba k sodniji. — o dru-BlfekoIču prišlo je med vojaki na plesn do krva- in ofc pretepa. En pešec in en husar sta se sprla, di naJbr so se zečeli infantristi in husarji hudo pre- ki jcBiti; 11 husarov je težko ranjenih. Pozno po noči dobroSfe je še le patrula ter mir naredila. Umor in samomor v muzeju v Pragi. Ponočnega čuvaja Schanela nmetniško-obrtnega muzeja v Pragi so našli v neki dvorani mrtvega ležati v mlaki krvi. Morilec ga je zabodel z kuhinjskim nožem ter mu čez 30 ran prnfadjal, od katerih je večina smrtonosnih. čuvaj ga je najbrž zalotil ko je hotel krasti umetnine. Tat morilec se je potem hotel % okna spustiti, pa je morebiti tako nesrečno padel, da se je pobil in sprevidel, da mu ne bo mogoče uiti. Da ga ne bi vlovili, se je zavlekel na bližnji vrt tei se tam obesek Samomorilec je iz boljših stanov in v žepih našli so vozni list III. razreda in nekaj boba (fižola.) Fižol v žepu baje stori, da tata ne vlovijo. Morilec je 26letni suplent Franc Sandner. Strašen očetomor. Iz Ljubljane se poroča o strašnem očetomoru. V Javoru živela sta oče in sin Miše že dolgo časa v sovraštvu, ker je oče šparaven bil in ni hotel sinu posestva izročiti. Te dni sprla sta se na travniku in sin napadel je očeta ter mu z srpom glavo odrezal. Potem je pobral glavo ter jo še jezno na tla vrgel. Grozna železniška nesreča- Na Nemškem sta pri Šprembergu trčila dva osebna vlaka drug v drugega. Vsi potniki so ali ranjeni ali mrtvi. Pri nesreči sta zdrobljena dva stroja ter šest voz. Vzrok je uradnik, ki je pustil brzovlaku prekmalu odpeljati s kolodvora. Kaplan pokradel 150000 kron. Po smrti Gezo Totha, ravnatelja jadranske pomorske družbe, je vz-gojevatelj njegovih otrok, neki kaplan, pokradel iz blagajne 150.000 K in zbežal. V Budimpešti so ga vlovili in je obstal, daje le 8000 K ukradel, drug de^ nar dal je baje v neko hranilnico lastnik sam. Strela ubila 2 vojaka. Nedeljo, 6. t. m. med hudo nevihto šli so 3 vojaki iz Raduna proti Tro-pavi. Ko so že blizu mesta bila, zadela jih je strela ter 2 takoj ubila, tretji pa, ki je na sredi med obema šel, zgrudil se je in obležal nesvesten. Ko se je zbudil, šel je po pomoč. Samega so na videz težko ranjenega pripeljali v bolnišnico. Medsebojen umor. V Gradišču (Kranjsko) sta v prepiru kmeta Alojzij Bergamos in Peter Kolavčič potegnila nože, da sta se smrtnonevarno ranila. Okreval ne bo nihče. Ali spi zajec res z odprtimi očmii? Dosedaj so celo vsi znanstveniki trdili, da spi zajec odprtih oči. Nedavno pa je dokazal Eisenmenger v Frickovi „Rund8chau", da ta trditev ni resnična. Eisenmenger je preiskal več sto zajcev pa ni nobenega našel, pri katerem bi se trepalnice ne dale potegniti preko oči. Bajka o zajčjem spanju odprtih oči je nastala zato, ker zajec ne vstaja rad, temuč pusti, da se mu lovec ali pes približa, toda natančno opazuje nevarnost. Kadar postane nevarnost velika, plane kot blisk pokoncu ter zbeži. A lovci in gonjači mislijo, da je moral spati, dasi so videli, da je imel odprte oči, češ, sicer bi se mu ne bili mogli tako približati. Eisenmenger je tndi opetovano videl mlade zajce, ki so brezskrbnejši, spati zaprtih oči. Malo sadja — mnogo žganja. Iz Sp. Koroškega se nam poroča, da bo letošnjo leto slabo za sadje, 10 jabolk skoraj nič ni in drugo sadje vsled velike vročine večinoma tudi ni posebno prida. Pač pa je po gozdih mnogo borovnic (Schwarzbeeren) in te ljudstvo marljivo pobira, da se potem iz njih naredi ,,dobro'1 žganje, ki je tako dobro sredstvo, če komu v želodcu ni dobro. Ko bi vam le po pitju žganja še huje postalo, da bi enkrat opustili ta strup. K južini v tej vročini dobivajo delavci žganje zmešano z vodo, da bolje tekne. Nekaj vendar moramo piti pravi ljudstvo, jabolčnice že dve leti ni. Seveda mora človek piti, pa no strnp, ne pijačo ki je vzrok, da naše ljudstvo rakovo pot gre. Snroveži eo največji prijatelji „žnopsa" in žganjepivec postal bo tndi su-rovež. Vlada naj zapre , šnopsputike11 ali pa naj vrže tako visoko štibro na žganje, da bo res samo kot medicina za piti. če to stori, storila bo delo za ljudstvo, ki se ne bo moglo dovolj prehvaliti. Tako ne more dalje iti. Pondeljek in torek je šnopsarjem mala nedelja in sobota jim je prednedelja in 4 dni popivati in 3 dni leno delati ne more prinesti bla- j gostanja. Vsega pa je kriv „šnops" in earn hodi storil bi dobro delo, če bi črez noč vse šnopnbutike in ves šnops odnesel nekam daleč, kjer nikomur ne more škoditi. Ruski prestolonaslednik — gluh. Polski časniki poročajo iz Petrograda, da so zdravniki pri ruskem prestolonasledniku konštatirali, da je gluh. Najprej je to spazila dojnica, ko se otrok za strele iz topov, ki so se v bližini pri neki paradi oddali, ni zmenil. Potem so to še zdravniki dognali in potrdili. K čemu ni vse nemški jezik dober. Nekdanji policijski svetovalec Podgoršek v Ljubljani, strašen in zagriznjen sovražnik nemškega jezika, služi si sedaj svoj kruh v Ameriki s tem, da uči nemški jezik. Kaj bi storil ko nemški ne bi znalr* Morebiti bi že glada umrl. Koliko advokatov je v Avstriji? Avstrija je imela 4523 odvetnikov koncem leta 1904 in sicer: Nižje Avstrijsko 1167, Gornje Avstrijsko 82, Solnogradsko 25, Češko 1176, Moravska 367, Šleska 82, Štajersko 167, Koroška 30, Kranjska 41, Tirolska 157, Predarlska 1<, hrvatsko Primorje 136, Galicija 888, Bukovina 123 in Dalmacija 75. Gospodarske in gospodinjske stvari. V kakšnem času je pretakati vino? Vino pretoči, če le mogoče, v lepem, stanovitnem vremenu. Zakaj to? Če pretakaš takrat, ko se pripravlja k nevihti ali k dežju, je zračni tlak v kleti mnogo manjši nego v 6odu in zato se vzdiguje ogljenčeva kislina (sapa), ki se nahaja v vinu in s seboj pri-vrdigne prav lahko tudi nekoliko drožja. Radi tega se vino rado zmoti. Iz istega vzroka moraš tudi veho predno začneš vino pretakati, odpreti. Pri starejših vinih, ki imajo malo drožja, ni potrebno toliko paziti na vreme, Kdor ima tlakomer ali barometer, gleda mesto na vreme na to pripravo. Pretakati je, če stoji živo srebro visoko. Da se ne prašiči med sabo koljejo in grizejo,! priporoča neki Anglež pomazati jih po vratu in po glavi s petrolejem. Kar ima petrolej neprijeten okna in močno smrdi, ponehajo kmalu z bojem. Kdor kupi prešiče iz raznih hlevov in jih zapre v skupen, hlev, lahko poskuša ali govori Anglež resnico. Da ne postane les Črviv, olupi na drevesnem deblu, katerega nameravaš v jeseni posekati, že sedaj spomladi lubad v podobi kolobarja. Tako drevo porabi poleti ves škrob, ki pa ima v deblu in tj vejeh za napravo listja in zato bo njegov les bolj trpežen. Skušnje so pokazale namreč, da se živijo lesni črvi večinoma od škroba, zato ne napadajo onega lesu, kateremu manjka ta snov. Če Vinska posoda pušča, prideš lahko v veliko zadrego, če si ne znaš koj pomagati. Najbolj navadnOj sredstvo za mašenje razpok v sodu je loj, kateri ne sme manjkati v nobeni kleti. Z lojem mažejo se tudi sodova vratca, predno se nastavljajo. Tu pa tam sem| videl, da zamažejo vratca z blatom, kar pa je jako nečedno in zato naj se tako mazanje zavrže. Veče razpoke zamažejo se s cementom ali pa s zmesjo iz Vi loja, lU voska in 1k marmorjeve ali pa steklene moke. To zmes je treba, predno se rabi, nekoliko ogreti, da postane bolj mehka. Kiseljak iz drugega rodu pričel je svoje škod^ Ijivo delovanje. Vrta iz jagode v jagodo in ko one-i snaži na ta način en grozd, gre v drugega, tretjega itd. Zato pazite, da malopridneža koj v začetku zalotite in obsodite. Kjer boste videli na grozdu kak zapredek ali kako prevrtano jagodo, iščite toliko časa, da požeruha najdete. Bolje je to delo sedaj nego potem, ko vam je pokončal že več grozdov. Posebnega sredstva, s katerim bi tega vrtača „imj debelo" pokončavali, nimamo. Naro »čnina oziran na, p< Našim naročnikom. Od naših naročnikov šft jih okoli 100 ni plačalo naročnine. Mi prijazno opozarjamo, da pri 100 na-j ročnikih polletna naročnina že 100 K znaša in da se ta vsota v kaši že pozna oziroma pomanjkanje; te vsote. Nobeden naj ne misli, če jaz plačam ali! ne, saj zavoljo enega ne bo prišel list na kant. Se-i veda ne, če pa bi vsak tako mislil, kaj bi prišlo iz tega, kak nasledek bi to imelo? Vsak ki si je na-j ročil list ima tudi dolžnost ga plačati in taki ki mJ plačajo, škodujejo nam ravno tako kakor naši na-| sprotniki. Mi dobro vemo, da marsikateri nima, di bi takoj plačal, a naj nam na dopisnici to naznani,] mi radi počakamo, drugače pa smo primorani mi list ustaviti. Red in varnost našega lista nas sili, di| tako ravnamo. „Stajerc" velja za na dom z pošiljanjem po pošti: za celo letuj K 2*—, za pol leta K 1*—. Posamezna številka] stane samo 6 vinarjev. Lape Z. 1 Vser nismo krajka Črni Jffari odnjič. Sv. " no in Lape Sne §dec, č Katei reč Fran Ijeni slu: občutij* ■nih orga ft Ob mi (ki. se p o sred ibrim skeg 11 Loterijske številke. tne 5. avgusta: 44, 11, 41, 64, 9, le, dne 12. avgusta: 7, 34, 50, 33, 36 iteri boleniki rabijo z najboljšim uspehom naravno vračilo, Franc Jožefov grenki vrelec (Bitterquelle)? Vsi tisti, kateri so služiti si svoj kruh bodisi s telesnim, bodisi z duševnim delom Katijo vsled teh naporov motenje v prebavljanju, sploh v važnih organih. Pa tudi tistim ubogim srečnim, kateri so uživali pre-ib mizi življenja in katerim grozi debelost se svojimi neznosnimi se priporoča za njihovo zopetno zvračitev kot najboljše in edino sredstvo Franc Jožefov grenki vrelec. iroča se lahko z vsakim dnevom in se mora lina takoj na upravništvo vposlati, drngače se liramo na dotiČno naroČilo. Kdo' še lista ne pošlje se mu en list na ogled. Upravništvo. Pisma uredništva. iporje. Priobčimo prihodnjič. 100. Okoli 200 K. ni v vsakem kraju jednako. fsem našim dopisnikom. Hvala za dopise ! Kar Se w tokrat priobčili, pridejo prihodnjič na vrsto. Prosimo |gh poročila. Trna pri Pliberku. Prihodnjič. 'ibor. O šolskem sklepu v vinorejski šoli priobčimo K. v. Urban pri Ptuju. Poslano ni za rabo. je preveč in razžaljivo. Uporje. Pride prihodnjič. Majar rancSožefon grenki vrelec (Bitterquelle) I je najbo]išagrenkavoda(Rabisetavodal tadi med drugim v splošni dunajski bolnišnici)! Učenec rim šolskim spričevalom, nemškega in sloven-jezika vešč, se sprejme pri trgovcu 345 nrich Mauretter, v Ptuju. Oženjen šafar večjem gospodarstvu v Ptuju sprejme. Glavno »nje je živinoreja in mlekarstvo. Žena šafara za družino kuhati. Vprašanja z prepisi nazna-1 se naslovijo pod „VV. L." na upravništvo „ Štajerca". 341 najem se da idoča, 31 let stara lončarija v sredi lepega trga pod ugodnimi pogoji. pove lastnik Fr. MORNIG v Šoštanji. &43 se sprejme z i. novembrom. Vprašanja naj se naslovijo ali na upravništvo aH pa na .,Vila Uranitsch, Maria Neustift bei Pettau". Ta se mora dobro pri vinogradih razumeti kakor pri gospodarstvu, oženjen biti, nemškega jezika (vsaj nekaj) vešč biti in trezen. Dobi prosto stanovanje, drva in kot pri-bo|jšek lahko prodaja mleko. Prosilci z delavnimi močmi naj se oglasijo do 15. septembra t. I. Prednost imajo isti oženjeni, ki nimajo malih otrok. 352 Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pismah) in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Neumann, Prag, Karolinental štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahtevanje brezplačno in franko. 349 Naznanilo. Tedenski sejmi vršijo se v Konjicah vsak četrtek. Je pa ta dan svetek ali letni sejem, vrši se tedenski sejem dan prej, t. j. v sredo ali torek. — Ob teh tedenskih sejmih ne pobira se mestnina (Standrechts-gebuhren) in prodaja se lahko sledeče : Kmetijski pridelki vsake vrste kakor: jajca, mleko, maslo, zabel, sladka in kisela smetana, perutnina, domači zajci, raki, ribe, cvetlice, drva za kurjavo, trešče za podkuriti itd. Prostor odkaže se od občine. Tedenski sejem je za kupce določen od 6 do 9 ure predpoldan in ne smejo se imenovane reči med določenimi urami prekupcem prodati. Občinski urad trga Konjice, dne 1. avgusta 1905. Župan: 344 Dr. Kadiunigg. Na prodaj 347 je žaga z okrižjem (Gattersage), popolna z vozom, proti gotovi plači ali se zamenja za kole za hmel. SuSilnica za suSilo. A. Lasz, Forsthof pri Celju. Dobro domačo jabolčnico odda po ceni nadrobno in debelo Martin Kalser, Karcovina pri Ptuji. 342 Švelarje (prage) za železn*co iz hiastovega in bukovega losa vsako množino, tfltff stoUče ho$te (gozde) kupi Kari fjllitunn, lesni trgovec. Laški trg (Mark Tuffer) Štajersko. 381 3 lončarski pomočniki se tako) sprejmejo, (1 žganjar, 1 za izdelovanje loncev in 1 za vsa druga dela). Ulesiak 30iCt, lončar v-Ptuji, Schillerplalz 7. 359 12 Franz Kaiser, P veleposestnik vinogradov, trgovec z vinom in žganjarnica, Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramn lik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko knpi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. Vzorci (mustri) so vsak čas na razpolago. 287 Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. Pri mestni žagi sprejmejo se pridni delavci. 3*6 Zenitbena ponudba. &$ Oženiti se hoče 321etni trgovec z prav dobro idočo trgovino z mešanim blagomrna prijetnem kraju, od Šoštanja, blizu Dravograda. Išče deklico aH vdovo, katera je trgovine zmožna in ima 4000 do 6000 K ima prednost Vešča mora biti nemškega in slovenskega jezika. Trgovski pomočnik, izvrsten prodajalec in dober aran-žer razkladnic in en učenec, obeh jezikov vešča, močna in zdrava se takoj sprejmeta v trgovini z mešanim blagom Hans Zottel v Konjicah (Gonobltz). 348 Novo zidana hiša z opeko krita, obstoječa iz 2 sob, 2 kuhinj in kletjo, ■/. ure od mesta oddaljena, 3 orale zemlje, od tega V* orala gozda, se takoj proda. Takoj izplačati je 2400 K, ostanek lahko Čaka, Naslov pove „StajercK 313 Na prodaj je lepa, novozidana hiša tik glavne ceste. 10 minut od Ptuja; zraven sta 2 hleva in 2 drvarnici ter dobra zemlja. Hiša ima stanovanje za dvojne najemn.ke. Od jako nizke kupne cene lahko polovica »a posestvu vknjižena ostane in se polagoma izplača: Več pove nihvU PftTOvit, posestnik Wudina št, 61 pri Ptuju. Gostilna na Pragerskem se od 1. septembra naprej v najem da. Obstoji že 40 let in toči se tudi Žganje na drobno in debelo. V najem se da ni ii starosti lastnika Simon Kos na Pragerskem (Prager-Bol) pri katerem se je tudi oglasiti. 357 Lepo posestvo se takoj proda. Posestvo meri blizu 60 oralov, na njem je mnogo lepega rodovitnega sadja. Polja. travniki in gozdi so v najlepšem stanu. Hiša, mlin in gospodarska poslopja so tudi v dobrem stanu in zidana. Oglasili se je pri lastniku H. filiunig o DbcIiJkl gori, poŠta naiflin.il, Koroiko. 356 332 V najem žejima vzeti dobro idočo gostilno ali na račun v kakem trgu ali pa na deželi v dobrem kraju. Ponudbe naj se poslej": „ Veselje" poste restante št. 99, Šmarje pri Jelšah (SL Marein bei Erlachstein.) oooooooooo Majer 337 ali šafar se takoj sprejme pri Ottokar Pitter, vinogradniku v Ivajnkofcih. Ta se mora z vsemi opravki v vinogradu dobro razumeti, nemški in slovenski jezik znati in oženjen biti. Služba nastopi se najdalje z 1. oktobrom. Na prodaj 321 je malo posestvo z velikim hišnim S^slopjem, trgovina z mešanim lagom, tobak, žganje, gostilna, poštna oddajalnica zaradi družinskih razmer. Naslov pov« »Štajerc". V službo se sprejme, kakor za svojega mlad fant od ubožnih starišev, ki je poštenega zadržanja, 13—16 let star, pri malem posestniku in trgovcu brez famihje. Naslov pove „Štajerc." Dobro idoča krčma z gospodarstvom se na 5 let takoj zelo po ceni v najem da. Vprašanja naj se naslovijo na lastnika Georg Lauko v Trofin-u pri Saldenhofen. 334 2 učenca 315 vešča nemškega in slovenskega jezika, iz dobre hiše, se takoj sprejmeta pri Anton Krautsdorfer, trgovina z manufakturnini, špecerijskim blagom in z poljskimi pridelki v Slov. Bistrici. Lepo posestvo dobra idoča krčma! hiSa lepo zidana z opeko krita, gospodarska poslovja, 7 oralov zemlje, Vj ure od Ptuja oddaljeno se takoj po ceni proda. Daljša pojasnila da upravništvo »Štajerca". 309 2000 lepih Skafof za vodo, z Železnimi i obroči, po 72—80 vinarjev proda : Alois Walland v Oplotnlcl. 267 Učenec iz dobre hiše se sprejme po] Rabcnstcin, trgovina z žete in špecerijskega blaga 2 učenca sprejme takoj pekovski t. Eosinick v Ptuju, Učenec iz dobre hiše, nemškega iaj venskega jezika zmožen se! sprejme pri Johann Koli trgovina z manufaklurnim, rijskim blagom in žel« Cmureku (Murek^ Herkules-trte) imenuje se naše cepljene If kanske trte, v kakovosti! konkurence, na 7- vinskem i v Mistelbachu so dobile zlati daljo. Za bližnji nasad odd 150.000 trt. 20 sort, na in si to zabeležimo. Pri naročilu damo rok za plaiflaj rantirano da 95% trt raste,j nine so močne, požlabtenej dike od izvrstnih trt.j 1895 ustanovljena trsnica Radein." Nadalje oddamo l.OOO.OOOi kanskih rezik in trt z k< Priden viničar z 2 delavnimi močmi se Ludmila Wegschaider, Bismarkova ulica 6- OOOOi 13 Roedl=nova 231 iz kemične tovarne PRAGA VII Sternberg ulica št. 574? je najboljša. *^jK Povsod za dobiti. aUS WOUk, trgovec v Poljčanah (kolodvor) »roča svojo bogalo zalvgo blaga za mozko iažensko in različno platneno blago in gotove ženske in možke obleke. Potem sladkor, moko itd. jpoje po najvišjih cenah jajca, maslo, vsakovrstne deželne pridelke itd. prodaj ima tndi 40 štartinjakov dobrega poljčanskega vina. 228 Hiša 318 na deželi na prodaj z malim gospodarstvom, 'v lepem zdravem kraju, ■/, orala vinograda, mnogo različnih sadonosnih dreves, travniki in njive, skupaj 6 oralov, vse rodovitno, vse zelo po ceni. Daljša pojasnila daje pismeno ali ustmeno Kari Krebs v Mariboru, Kngertsgasse 5, Kolonie. Veliko presenečenje I Nikdar v življenju m vet take priložnosti 33 600 komadov sa 1 gld. 95 kr. Ena krasno pozlačena precisua ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, I krasen mošnjiček. 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par manSetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3«/0 dubla-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album t 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. brosa za dame (novost), t par bouton s simili-bnlantom, i> raz' ličnih smeSnih reči za stare in mlade. 20 različnih reči za koreSpo-denco in de 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri IiiSi in so z* vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti postnemu povzetju ali če se denar posije naprej. Dunajska centralna razpošiljaloica P. Lust, Krakov (Krakau) Nr. 41. NH. Za neiigaiaioce se denar vrne. Veliko pre8e«eženje. Jfikte ve* v itvljeija m ie jx- ■ Mi taka »rilužiMt. 600 koso? samo 1 gld. 80 kr. Eaa krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini Žepni robci, en prstan za gospode z imiUranim žlahtnim kameoom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenStciuom), 1 eleg. broša za dame (novost), I krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat niošnjiček, 1 žepni nožič z pri- rivo, 1 par manSetnih gumbov, gumbi za srajco, vse i* duple-zJata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepSih podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenSpondenco in se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiSi in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. I 80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar poSlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wirth, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne. Dobro domačo jabofčnico odda po ceni na drobno in debelo F. C. Schwab v Ptuju. 322 Suhe gobe!! 2,° kupuje Amalija Šmvra, Dunaj, XVII. Elterleinplatz 7- ec 330 rej me pri a z Že iga v Lj ica vski u, Gos ec Skega in ižen se 1 n Kolletni iniim, Sp železnino n rek). i-trte pljene a feovosti nskem >ile zlato id oddamo f na nar Pri veliH 1 plačilo t raste. J tlahtene nih trt. [rsnica »0.000 am s korenin In futeralom. 6 mescev na poskus scev na up! Celo zastonj! takih reklam moja svetovno znana tvrdka ne potrebuje, | svoje ure. Jaz pošiljam že več let k največi zadovoljnosti djematcev moje amerik. antima^netičnega sistema mojs*2 0.,d. z ver^oo Rogkopf pateBfraiiker remonter-uro št 99 z plombo. v črnom imit. železnem ali niklastem okrovu, z patent cifrenico, 36 -ur idoča, 3 leta garancija, v futeralu iz jelenja, z niklasto verižico in privezkom za 2 gold., 3 ure 5 gold. 75 kr., 6 ur II gold. 25 kr. Ista ura z dvojnatim pokrivaiom 3 gold. 40 kr. Sistem „Roskopf"-ure, zelo po ceni, kako take povsod urarji in trgovci prodajajo, ena I gold. 50 kr. Denar nazaj! aH zamenjanje če še ni poškodbe tudi po 0 mescih Pošiljanje po postnem povzetju ali če se denar prej vpoSlje od Prve tvrdke ur ^N NS KONRAD v Brucksu št. 876 (Češko) C kr. sodnijsko zaprisežen cenilec. kc kr. orlom, zlatimi in srebrnimi medaljami, in 100.000 pohvalnimi pismi iz vseh krajev. w 1000 slikami pošljejo se na zahtevo zastonj in frank". ičar i se sprej lider, rt DO Na prodaj. je veliko vinogradsko posestvo z velikim sadunosnikom v lepi legi, oddaljeno 1 uro hoda od Maribora. Vso posestvo meri 31 oralov (joh), in sicer je 14 oralov rodovitnega vinograda, od tega je 6 oralov z dobrim amerikanskim trsjem zasajenega, 2 orala njiv, l/, orala gozda, ostalo zemljišče pa so travniki z žlahtnim sadnim drevjem zasajeni. Na posestvu stoji lepa gosposka hiša z enim nadstropjem, zraven je hram s prežo in veliko kletjo, ne daleč proč pa Se eden hram s prežo in kletjo, studenec z dobro vodo: nadalje so 4 viničarska poslopja. Vso posestvo je lepo arondirano v enej skupini ter se zaradi bole-havosti posestnika proda z 2 prešama za grozdje in eno tako za sadje, s sodi, z orodjem, 4 kravami in z letoSnjo trgatvijo vred po jako nizki. Več se izve pri: Gospodu Jakob Purgay v Leitersbergu, pošta Maribor. 312 326 Razpošiljava solid, čeških glasbil po zelo nizkih fabrikskih cenah. Pri izviru kupi se naj bolj. Glasom mojih poSiljavnih pogojev je naročevalec brez rizike, ker je zamenjava dovoljena ali se vrne denar. Goslc za šolarje že za gold. 2.80, 3.—, 3.50,4—, 5.—in 6.—, Koncertne gosle za gold. 7.—, 8.—, 10.—, 12.—, gosle za orkeste z močnim glasom gold. 14.—, 18.—, 20.—. Solo-gosle gold. 25.—. 39.—, 40.—, 60.— in 80.—. Lok za gosli po kr. 50, 60, 80, gold. 1.—, 1.50, 2.— in dalje. Pikole in piščalke lepo izdelane po kr. 50, 80 in gold. 1.—, 1.50, 2,— in dalje. Klarineti, najfiniSe izdelani po gold. 4.60, o.—, 6.—, 7.— in dalje. Pošiljanje po postnem povzetku ali če se denar prej poSlje po Erzgebirgisches Mnsikversandhaus Hans Konrad v Briiks-u št. 876 (Češko). CenU z tez 1000 illkaml poilja te vuksaii na zahtevo zaatoa' in franco. Wt%S8ZBt& Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schichtovo štedilno milo ~&ES z znamko „jelen.*' Ono je zajamčeno čisto in brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares Jam ceno pristno, perilo neškodljivo milo, naj pazi dobro, da do imel vsak komad ime „SCHlCHTu in varstveno znamko .JELEN". 292 on mmmmmm®m$mm Dobiva se povsod: Popolno prepričanje da sta lekarnarja Thierryja balzam in centifolij-sko mazilo 284 nedosežno uspešno sredstvo za vse notranje bolezni, influenco, katar, krč in vnetje vseh vrst, telesno slabost, motenje prebave, za rane, bule in požkodbe. Pri naročbi balzama ali pa na željo posebej se pošlje zastonj kDJižica s tisoči originalnih zahvalnih pisem kot domači svetovalec \% majhnih ali 6 deojtutib steklenic balzam« 5 K. 60 majhnih ali 30 dvojnatlh steklenic 15 K. — 2 lontka centifolijskega mazila 3*6o K franko z zabojekorn. Naslov: lekarnar H. tbierry o Pregradi pri Rogatcu. Ponatejalce pre* naredb bom sodno zasledoval. Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela seSita (rjuha) za posteljo 2 ali 2!/» nwtra dolga, velja samo 1 gld., oziroma 1 gold. 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav je platno 160 cm Široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno za B*trozoketf velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 do 35 kr. Vzorci (rauStre) se tudi vposljejo pa zahtevo. Brata Slawitsch. 265 trgovca v Ptuju, Florianski trg. Samo se plača. 30 dni na poskus pošljem moj pravi, fino ponikljan Ia solingenski stroj za striženje lase ..Atlas- glasom pogojev mojega kataloga tedaj brez nevarnosti za narečevalca, da zamoremo vsakega prepričati o izvrstni trpežnosti našega stroja. Stroj za striženje las naret je iz Ia solingenskega jekla, najfiniše ponikljam, z 38 zobmi, z 2 grebeni za pretaknjenje za 3, 7, in 10 mm dolge lase. Vse izvrstno izdelano z rezervnim perom v lepi skatlji z navodilom za uporabo, da lahko vsak takoj lasi striže. Cena samo 3 gold. Ta stroj plača se sam, posebno v familijah, kjer so otroci, ker se izdatek Se doprinese v '/* letu. Navadene stroje za striženje las, ki so takoj za nič, nimam. Stroje za striženje brade režejo na 1 mm 2 K 50 v. Škarje za konje in pse, ki so za vsakega ki ima konje in pse neugibno potrebno 2 K 50 h. Pošilja po poštnem povzetjem Hanns Konrad v Bruks-u štev. 876 (Češko). Cenik z mnogimi podobami Črez 1000 vsakemu zastonj in franko. Tinograd — posestvo V Majberg-u, v lepi okolici in legi, z krasnim razgledom, vsaki dan poštna zveza, malo uro od Ptuja oddaljeno, okoli 3 orale vinograda, od tega polovica že z novim nasadom, okoli 3 orale travnikov in sadunosnik z samim žlahtnim sadjem, lep mlad gozd, novi nasadi, so se 10 let davka prosti, gosposka hiša, viničarija z hlevi vse zaradi bolezni in s tarosti sedanjega lastnika takoj za prodati. — Daljša pojasnila da uredništvo „Štajerca." aoo 30 dni na ogled po pogojih mojega ceniki nevarnosti naročevalca, po poštnem povzetju mojo! „Volksfreund- št. G63, vsakega o izvrstni kakt monike prepričati. Ta hi patentirano nezlomne ne samo za tipke araj base in za zaklopnice, palcev, 2 registra, dvof sov, 3 vrste. trobent, barvno politirana, črni 1 nimi portami. dvojni stimi okovi, velikost stane 3 gold. 50 kr. katerem se lahko vstk Igrati, priložimo zastonj. manjše harmonike za za otroke za 180 gold., 2, 2 20 in 2'40 gold. FiniSe hart gold., 5, 6, 7 in 8 gold, so razvidne iz mojega cenika. Nt, nikah nI colninskih izdatkov, ker so češki rokotvori, pi Ozirati. Nobena rizika! Zamenjena dovoljeno ali denar nazaj. poštnem povzetku od „Erzgebirgisches Musikwarenver Hanns Konrad, Bruks-u št. 876 (Ci V elik slikan cenik z nad 1QO0 slikami pošlje se vsakemu zastonj! Dobre ure po ceni isieu>oPi*m«*i gold. 3- Prave srebi remonte! od c. kr. novčnega uradi, z steklinasto cifrenico, sekund, dobro in točno i Ia kakovosti gold. 4'8if j zlatnim robom gold. 5*1 vima srebrnima, pokrit 2latega roba gold. 5-75, pokrivalama z zlatim Prava srebrna punc monter ura, dvojno vrstno notranje izdela kamni, krasno cifl sekund, fino blago, 3 leta garancija gold. 850. Ure za gospe, zlate in zalogi. Vse ure so točno rep sirane in najtočneje 3 letna reelna pismena garancija. Zamenjanje dovoljeno ij Pošilanje po poStnem povzetku ali če se denar prej Hanns Konrad p™* ***m$£$r Ceniki z mnogimi slikami zastonj ia franko. „S t a. 3 e i išče zmožnega urednik Službo nastopi z 1. oktobrong Ponudbe naj se pošljejo na upravništ^ 120 kr kupce] Na za Styria na biC] trpežn< potrdit brikati V zai in tiv las Brj Mftročilj 15 (Red Star Line, Antwerpen I, z fl avo sam ije, P ike p^ o3il] dhau ko. ni in v Amerifco. |Prve vrste parobrodi. ~ Naravnost brez prekladanja v New York in v Filadelphijo. — Dobra hrana. - Izborna oprava na ladjiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje: Red Star Line, 20, WiedenerGurtel, naDunaji ali Franc Dolenc, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. 537 Somatose ^eleznata mesna beljakovina najodličnejše, tek zbujajoče in živce oživljajoče krepilno sredstvo za ble-flične. Železnata Somatose obstoji iz Somatose z 2% železa v organični zvezi. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. 230 Styria- i. bicikelni nori modeli 1905. Cene za gotov denar: Styria-bicikelni močni (StrassenradJ po K 150*—, Styria-bicikelni, najfinejši (Strassenrad)poK 180-200 •p Styria-bicikelni (Halbrenn-Masckine po K 240, a-bicikelni (Luxus-Herrenrad und rftrassenrenner »it Patent-Styria-Doppelglockenlager po K 300'—. Že rabljene toda Se prav dobre bicikelne prodajava po 80, 100 do kron. Na obroke (rate) podugodoimi pogoji prodajava samo zanesljivim tem in proti dvanajstmese£nemu poplačilu in sicer samo nova kolesa. ahlevanje se vsakomur, ki misli bicikel kupiti, pošlje cenik zastonj. fia-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati. Največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. bicikelni se sinejo s zaupanjem kupiti, ker so iz vao redno fino, toda K) izdelani, kar zamore vsakdo, ki si je ta fabrikat omislil (kupil). iti. Blago je garantirano dobro in se ne sme z manje vrednimi f»-ti zamenjati. Cene so jako nizko nastavljene in se toraj Styria bicikelni vsakomur priporočajo, wlogi imava tudi vse posamezne dele bicikelnov Jtadi Reithoferjeve zračne cevi (Lnftschlauche und Laufmantel). fata Slawitsch, -ffi£ Z£$£* Sla naj se poflljejo zastopnikoma, kw fabrika poaameznih koles ne rinaHiHi Najbolj po ceni in z največjim dobičkom se kupi usnje (Leder) pri krznarju (Gerber) in usnjarju H. BAUMAM v Konjicah. (Gonobitz). Tam dobi vsak kupovalee jako dobre, po starem sistemu izdelane podplate, kakor tudi izvrstne, trpežne oglavi (Oberleder). Od istega se sprejema tudi vsakovrstno surovo usnje v izdelovanje in se izdela tudi na najcenejši in najsolidnejgi način. Čevljarjem, kateri obiskujejo sejma, se priporoča vsakovrstno progasto (genarbt) in gladko usnje, posebno oglavi, kakor tudi izvrstni odpadki od podplatov. Samo majhen poskus zadostuje, da se prepriča kupec o izvrstni kakovosti blaga. Ravnoiam se kupuje tudi po dnevnih cenah vsakovrstno surevo usnje, to je vsakovrstne kože, kakor goveje, telečje, ovčje, svinjske in pesje in sicer suhe ali pa tudi sveže (frišne). Kupuje se tudi smrekova skorja cela ali pa zdrobljena, nadalje jezica (Knopper) in sicer v vsaki množini in za najvišje gotovo plačilo. 92 Lovske puške vseh zistemov, znani najboljši izdelki, najvestnejše pre- skošene, priporoča Peter Wernig ces kr. dvorni puskar v Borovljah na Koroškem (Ferlach, Kžirnten). s Ceniki se dopošljejo zastonj in poštnine prosto. ~ Vsakovrstno prekajeno (zelbano) Z | meso, najfinejše klobase, g j| vedno sveže (frišno) blago, priporoča po naj- H. žji ceni 9 l J. Luttenberger, | g mesar v Ptuju, g a. Zunanja naročila odpravijo se S vestno in hitro! - ie - Oznanilo, 295 Na Cesar Franc Jožefovi gimnaziji t Ptuju odprla ee bo začetkom šolskega leta 1905|06 pripravnica za gimnazijo, katera ima namen, učence vsaj toliko v znanju podučiti, kolikor se od njih pri sprejemni skušnji v prvi razred srednje Sole zahteva. Kateri hoče biti sprejet, mora biti 9 let star ali bo še v letu sprejema 9- Za sprejem nič ni za plačati, kakor tudi ne za učila. Za vsakega pol leta treba je plačati 20 kron šolnine. Od tega plačila oproste so tudi lahko revni in pridni učenci in sicer po določbah, kakor veljajo glede oprostitve šolnine v gimnaziji. Daljša pojasnila da ravnateljstvo. GRADEC, dne 13. junija 1905. Od deželnega odbora štajerskega, Zidana hiša pri kapeli sv. Roka, obstoječa iz 3 sob, veže, kuhinje, shrambe, kleti, studenca in vrta, 15 minut od mesla oddaljena, na glavni cesli, se po vsaki primerni ceni zaradi preselitve proda. Pojasnila daje J. Ledinachek, Ptuj, Sshlossgasse št. 4. 339 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše pestavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i- t. d. 58 Sadje Iz juga