295 številka. Ljubljana, v sredo 27. decembra XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan ne«er, lzimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za »vatr o-ogemk e deželo ea vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Baron Hein in prost Klofutar. Iz zadnje seje našega deželnega šolskega sveta pripoveduje se mirim in značilna dogodba, o koji minimo, da jo lahko ob)avimo, ker nima z uradno tajnostjo ničesar opraviti. Vstreženo pa bo s tem objavljenjem tako baronu Heinu, kojemu je brez dvojbe na tem, da cela dežela iz\ć njegovo mnenje o dotičnem slučaji, kakor tudi gospodu prostu Lenartu Klofutarju, kojemu je dotično odlikovanje v seji šoUkega sveta veljalo. Kaj nam je Hekuba! Kaj nam je dr. Lenart Klofutar! Kaj vemo o njem? Silno malo, in Se to, kar vemo, nam osobe gospoda prosta z ozirom na našo narodnost ne stiska k nagemu srcu. Duhovn k je, kojega so pretekli časi — oni pred letom 1848 SHabovzeti — pozabili. Jedini naslednik je tistih znanih nemškutarskih duhovnikov, kakor so bili kanonik Zavašnik in drugi. Zategadelj je goBpod prost v dobah, ko smo imeli nemško vlado, svoje nemško mišljenju očito kazal, in spadal je tako rekoč mej tisto najbolj zagrizeno tevtonsko gardo, ki se je od nekdaj rekrutovala iz nagega slavnega Tržiča! Pod baronom Winklerjem je visokočastiti gospod Lenart Klofutar svoje nemškutarsko mišljeuje malo bolj prikrival, ter je zakrival s svoj m mernikom, da bi mu morda ne škodovalo. Sedaj pod vlado gospoda pl. Heina pa je profit Klofutar mernik zopet vzdignil, in svoje neskaljeno nemško mišljenje pusti navzgor plapolati, da se kar vse kadi. Svojega škofa — pripoveduje se, da ima dr. Klofutar sedaj Su jedno samo željo, kot Ljubljanski škof zanesti, če tudi le za malo dnij, stolico svetega Nikolaja — pozdravlja rad z nemško besedo, in v deželnem šolskem svetu je častiti gospod prost jedini, ki nikdar slovenske besedice ne spregovori, dasi je tam zastopnik slovenskega škofa, in ne nemškega Tržiča. Če ima toraj gospod dr. Klofutar taka svojstva na sebi, in če si je umel izkoristiti za >6 Se vsacega deželnega predsednika, ne čudimo Be, če ima srečo tudi v naših časih, iu če se z gospodom baronom Ileinom v vsakem oziru do p Ue ujemata. Toliko o politiku dr. Lenartu Klofutarju! O njem kot dubovniku nismo poklicani soditi, dusi so nam časi duhovuiki sami pripovedovali, da ga ne LISTEK. Prepozno. Spisal LnjoS. Bilo je leta 1809. Po pritisku francoskega cesarja odpovedal se je Karol IV. dne 6. nuni 1808 španskemu prestolu; 4 dni pozneje, 10. maja, moral je isto storiti njegov sin Perdinand, ki je bil že 20. marca 1808 proglašen Španskim kraljem. Na izprazneni prestol posadil je Napoleon svo-jega najstaršega brata Josipa, ki je dne 20. julija 1808 prišel v stolno glavno mesto Madrid, a španski Bourbonci pa — živeči o milosti mogočnega cesarja — nastanili so se na Francoskem. Če sta bila Karol in Ferdinand slaba dovolj, da Bta se odpovedala prestolu, pokazal je obratno narod španski, da se prostovoljno ne poda in ne pripozna novega kralja, ki je bil le orodje v rokah svojega brata Napoleona. Vnel se je upor po vsi deželi, v vseh slojih ljudstva. Javno in tajno ho je narod upiral francoskemu gospodarstvu; povsod so se snovale zarote, diči tista miloba in rahlost srca, ki je dičila pokojnega prosta Kosa, in da se ne odlikuje po tisti značajnosti in učeoosti, s kojo se je odlikoval pokojni prost. Pogačar. Pa to naj duhovniki mej sabo vredd, kakor jim ljubo, nam zadošča, če smemo in moremo po vsi pravici naglašati, da je mili gospod prost mej nago duhovščino zelo malo priljubljen, in to z uzrokov, ki so častiti duhovščini bolje znani, nego nam. Sedaj pa pristopimo k zadnji seji našega deželnega šolskega sveta. Znano je, da je ravno zadaje čase neskončna milost nagega presvitlega vladarja ubojala tudi osebo Ljubljanskega prosta. Prej kot ne je to odlikovanje zopet samo politične narave, nasvetovano po odgovornem ministerstvu, in v prvi vrsti po deželnem predsedniku našem. Ali naj si je kakor si hoče, carsko odlikovanje časti vsakega moža in po pravici sme se ga radostiti tudi progt Klofutar. Naravno je bilo, da se mu je od vsehstranij čestitalo, in da se mu je posebno tudi čestitalo v seji deželnega šolskega sveta, kojega član je prost Klofutar. Prej kot se je pričelo v omenjeni seji te korporacije o dnevnem redu razpravljati, vstal je gospod pl. Hein ter ogovoril odlikovanega prosta. Povedal mu je pri tem veliko dobrega in prijetnega — kar je pri tacih prilikah tako ali tako navadno, ter končal, da je gospod prost dr. Lenart Klofutar n n i .1 (i I » v p o j J i , nnjplornnni. tejši in najizvrstnejši duhovnik ne samo v tej kronovini, temveč tako rekoč v celi Avstriji. Člani gotskega Bveta so se pri teh pleonazmih spogledovali, in prej kot ne je tudi mili gospod prost sam občutil težko krivici, ki se je z njegovo osebo ustvarjala izvrstnim duhovnikom, koje šteje katoliška cerkev v svoji sredi v tej kronovini in posebej še v celi naši monarhiji ! Baron Hein je v svojem govoru, ki ni bil uradni čin, ter je izviral samo iz njegove osebne ljubeznivosti in o kojem je gotovo želel, da se kolikor mogoče raznese mej narod, in glede* kojega gotovo sam ne zahteva, da bi se zavil v tanje c > uradne tajnosti, očividno sam sebe pretiral, govoreč o tem, da je prost KUfutar najizvrstnejši duhovnik bodisi na Kranjskem, bodisi po drugi Avstriji. Pri vsem spoštovanji, koje gojimo nasproti uradnim ali tudi anmo polovičnnuradnira izrekom gospoda pl. I le na. drugtva, kojih jedini namen je bil otresti se tujega jarma. Da so imeli Francozje le z vojaci opraviti, podjarmili bi kmalu vso deželo, a tu vzdignil se je narod, kmet i goBpod, hlapec i grajščak, da celo duhovniki ho stali v bojnih vrstah. Ti untaši - • guerillas imenovani — storili so Francozom neizmerno veliko gkode. Glavni njihov namen in bistvo ni bil bojevati se s nasprotniki v velikem, delovali bo bolj v malem, in to za brbtom sovražnikovem ; napadali so majhne čete, lovili pa-trolje, kurirje, transporte , zabranjevali mejsebojno zvezo raznih čet, ohranjevali dovaževanje živeža itd Svoj delokrog razširili so ponajveč v Pirenejskem gorovji in njega okolici. Znane so jim bile vse steze, vsa pota, po katerih je bilo možno hoditi ali voziti. Tu so prežali na sovražne čete, ki bo dohajale iz Francoskega Čez gorovje v Špansko; tu so lovili sela in kurirje noseče čestokrat važna povelja, katera bo potem izročevali redni špansko-angleški armadi. S tacim vojevanjem preprečili bo marsikatero nakano Francozov, zvedeli marsikateri tajen načrt. Doma so bili povsod: v bajti in palači. Vsaka hiša jim je dala zavetja; vsak grad jim je bil skrivališče, vsak brlog trdnjava. drznemo se vender trditi, da je morda še celo v tej kronovini nekaj izvrstnejših duhovnikov, nego je prost Klofutar, da je pa v širni Avstriji brez dvojbe mnogo duhovnikov, ki so še bolj vzorni, nego je gospod dr. Lenart Klofutar. Če je torej gospod deželni predsednik v zadnji seji deželnega šolskega sveta odlikovanega gospoda prosta tako visoko povzdigoval, smo prepričani, da je to storil s polnim in pravim prepričanjem, ker bi drugače bil moral imeti zavest, da je njegov govor Bicer sladak za gospoda Klofutarja, na drugo stran pa vender žaljiv za obilo izvrstnih in najplemenitejših prelatov, koje ima katoliška cerkev v Avstriji in izmej kojih so nekateri pravi Btebri rimskokatoliški hijerarhiji. Kakor rečeno, popolnoma smo prepričani, da je bil gospod baron Hein, ko je v seji deželnega šolskega sveta čestital proštu dru. Lenartu Klofutarju na njegovem odlikovanji, ravno tako popolnoma prepričan, da je prost Ljubljanski ne samo pri nas doma, temveč prej kot ne v celi Avstriji mej najprvimi duhovniki svete matere katoliške cerkve. To mnenje pa je brez dvojbe samo subjektivno mnenje gospoda deželnega predsednika in lahko se reče, da je objektivno napačno, iz hude zmote izvirajoče. Te zmote si pa drugače ne moremo razložiti, nego b tem, da je gospod baron Hein še premalo časa v kronovini, da hi b« M' m' o"1 ■•«»' . ., . ,.,.iril mi Če bi dobro poznal te razmere, bi tudi dobro vedel, da prost Klofutar niti na Kranjskem ni prvi duhovnik, še manj pa v celi Avstriji. Ta zmota gospoda deželnega predsednika pa je za nas tolažilna, ker hočemo sedaj marsikako ukrenbo, kojo je du-sedaj izdal baron Hein, vpisati na rovaš temu, da ni dobro poznal razmer v deželi ali pa, da je važnost polagal na okončine, kojim ni šla posebna važnost in koje so bile le postranskega pomena. Kadar se gospod deželni predsednik bolj neznani z našimi razmerami, bo morda — če mu parlamentarna koalicija ne bode škodovala ter poklicala na njegovo mesto koalicijsko pobarvanega moža — v marsičem drugače postopal. Gotovo pa je, da mu bode takrat sedanje prepričanje, da je dr. Lenart Klofutar najdelavnejši, najizvrstnejši in najplemeni-tejši duhovnik, če že ne morda v celi Avstriji, pa vsaj v vojvodini Kranjski, raztajalo se, kakor se M lest i niso poznali; kogar so ujeli, tega so navadno tudi usmrtili. Mirovali niso nikdar. Če so jih Francozje na jednem kraji pri podili, pokazali so se na drugem v 5e večjem številu. Imeli so izvrstne vodje, katerih imena se še dandanes imenujejo v posvetni povestnici , kakor Juan D.az Polier, Martin Diaz el Empecinado, Fran-circo Mina, župnik M rum, Marquesito, dou Julian Sancbec, baron d1 Eroles i. dr. Ti vodje so s svojimi četami Francozom vojevanje v letih 1808 — 1814 silno otežili. Naravno, da so Francozje proti njim z vso strogostjo postopali; slednji ustaš, ki jim je prišel v pest, je bil brez milosti ubešen ali ustreljen, za to niti ni bilo treba kraljevega dovoljenja, dovelj je bilo, da je bil dotični UBtaš. „Oko za oko, kri za kri" to je bilo geslo, po tem so se ravnali Francozi i Španjolci. * * Nemirno je hodil polkovnik marquis Delour, poveljuik trdnjave Jace po svoji sobi. Prišel je ravno-kar od vojnega sodišča, kateremu je predsedoval. Pri pisalni mizi je stal kapitan Dumonceau, pričakujoč polkovnikovih povelj. pred solnčnimi žarki raztaja tisto malo snega, ki včasih pade v pozni spomladi. Zategadelj videlo se je sam potrebno omenjati zadnje seje našega deželnega šolskega sveta! O drugem pa molčimo! Politični razgled. Hotfraiijc dežele. V Ljubljani, 25. decembra. Političen umor* Minuli petek popoludne je neznan zločinec umoril v Pragi rokovičarskega pomočnika Rudolfa Mrvo. Pokojnik je bil znan širšim krogom z imenom Rigoletto ToskauBki in sicer vsled govora drž. posl. dr. Uerolda, ki je pri razpravi o izjemnih na-redbah v Pragi dokazoval, da je bil Mrva agent provocateur, ter provzročeval razne izgrede in storilce izdajal policiji. H mM je tudi rekel, da je vlada dobila ves materijal, s kuterim ju branila izjemne naredbe, od Mrve, in s tem obrnil pozornost vseh političnih krogov na tega malopridnega človeka. V petek popoludoe mudila bta se pri Mrvi dva njegova znanca, ključarski pomočnik DoleŽal in neki slikar, ter ž njim karte igrala. Teta pokojnikova Ana Ko rauš zapustila je Bvoje Btanovauje po tretji uri popoludne. Ko se je vruila, po G. uri, bilo je stanj-vanje zaprto. Pred vratini stal je neki Dvorak. Ker ni bilo vrat odpreti, vrnila se je Kerauš v svojo prodajalnico. Za jedno uro priSel je Dvofak k teti in jej naznanil, da leži Mrva na tleh svoie sobe, očividno mrtev. Mrva je imel v rokah razne papirčke, s katerimi je krasil božično drevesc-a. Poli ci|a je prišla takoj ua lice mesta in zdravnik je konstatoval, da je Mrva najprej Štranguliran, potem pa zaboden v srce. Kazni znaki so nedvomno kazali, da se Mrva m sam umoril, ampak da je bil umorjen. Mrva ni bd mč prida človek. Že pred leti snoval je tatinsko družbo in bil že dvakrat tožen radi raznih činov, a vselej oproščen. Tudi sedaj je bil v preiskavi, češ, da je bil član „Omladine". Ko se je vršila v drž. zboru prvič razprava, pojasnil je dr. Uerold delovanje tega človeka in mej drugim pov-darjal, da je bil Mrva že dvakrat v preiskavi kot član „Omladine", pa obakrat se je preiskava zopet ustavila. Pri minoli debati o izjemuih naredbah izjavil je minister Bacquehem, da )e tudi Mrva v preiskavi in češki listi so naglašali, da se ie ta začela šele po Heroldovem prvem govoru. V Pragi je vsakdo zmatral Mrvo za policijskega ageuta in prav zato ni dvoma, da je bil iz političnega sovraštva umorjen. Stvar obuja silno senzacijo v celi državi. Volilna reformam Dunajski listi, tisti namreč, ki so v ozki zvezi Jjfljo, da se zbira sedaj statistični materijal, na Če-gur podlagi Be bo izdelal načrt volilni reformi. Ta materijal se zbira v inintsteratvu notranjih del in pri centralni statisticu! komisiji. Kadar bo ta materijal zbran, formuliral bo minister notranjih del načela, po katerih se ima volilna reforma izvršiti, in če miuisterski svet ta načela odobri, začelo se bode izdelovanje načrta. Doslej so ministri jedini v tem, da je ohraniti sistem zastopstva interesnih skupin in odločilni upliv meščanskega in kmetskega stanu ter da je število poslancev pomnožiti, čim 86 bodo ministri zjedinili, za koliko poslancev naj se zbornica pomnoži, v kaki formi naj glasujejo doslej brezpravni elementi, kako naj se preustroje volilni okraji itd., začela bode vlada dogovarjanje b parlamentarnimi strankami, ker jej je treba dvotretjinske večine. Oijcrski domobranski minister. V soboto zabeležili so Dunajski in Budimpeštanski listi vest, da je bil ogerski domobranski miniatur baron Fejervarv v četrtek na Dunaji, da „ObBodba se ima takoj jutri izvršiti", prične marquis Delour po daljšem molku. ,Jedna stotnija ostane v trdnjavi, a vse druge imajo biti navzoče. Vrhovno poveljništvo prevzamem jaz, prvi četi zapoveduje major Fernano, zadnji Vi kapitan, strelcem pa poročnik Croix. Izvolite to vsem naznaniti ter potrebno ukreniti, da se bo vse v redu vršilo." p Kakor ukažete, gospod polkovnik" odgovori kapitan, „a dovolite jedno besedo." „ProBira, kapitan, govorite." »Obsojenec je odličnega rodu, njegovo usmrčenje napravilo bo zelo slab utis na prebivalstvo, katero nam itak ni naklonjeno. Ali bi ne kazalo zadevo naznaniti kralju in ga prositi milosti? Ukazi sicer velevajo smrt, a kralj lahko pomilosti in to tem laglje, če ga mi prosimo in obsojenca priporočamo." nNikakor ne; uprav zato, ker je don Juao Ribarez odličnega rodu, uprav zato mora umreti njegova Bmrt ustrašila bo druge ustaše. Tu bi bila milost na nepravem mestu. Le s strogostjo moremo kaj doseči. Z orožjem v roci je bil ujet, dokazov dovolj, da Brno ga obsodili." Besede bo zvenele kakor doneče jeklo. (Dalje prili.) je cesarju izročil svojo demisijo in da je ta bila vzprejeta. Na to se je oficijelno naznanilo, da imajo ministri svoje demisijske prošnje predložiti mini-sterskemu predsedniku, da Fejervarv tega ni storil, i u da je torej rečena vest neutemeljena, pač pa se je priznalo, da odstopi min ster prav gotovo, le čas še ni določen. Ta sklep je baron Fejervarv storil pri velikih vojaških vajah. Viianjc države. Srbska ministerska zatotba. Minoli petek nadaljevala se je razprava zoper bivše liberalne ministre, pri Kateri razpravi je posl. Sima Kost č kot zastopnik skupščine zavzel mesto javnega obtožitelja. Sodišče je naznanilo svoj sklep glede ugovorov zatožencev zoper sodnika Diamantu* in Milovanovići, odbilo je ugovore. Potem bo je čitala zatožnica, obsezajoča jednajst točk in dolžeča zatožene ministre kršenja ustave in volilnega zakona. Zatožencem se očita: 1 ) da bo po smrti regenta Protiča preprečili pravočasno volitev novega regenta; 2) da niso razpisali novih volitev, če je kak poslanec umrl; 3) da so samovoljno brez dovoljenja Bkupščine podaljšali poteklo trgovinsko pogodbo z Avstrijo; 4) da niso respektovali razsodeb državnega so veta; 5) da pri volitvah v skupščino nalašč niso razdali legitimacije vsem volilcem; 6.) da bo delavcem v državnih delavnicah grozili z odpustom, če se volitev udeleže; 7.) da bo privatne telegrame o izidu volitev zadrževali in njih odpošiljanje prepovedali, da bi omogočili falsificiranje izida volitev; 8.) da se na volišča postavili vojake; 9) da so predsednikom volilnih komisij branili potovati na volišče; 10) da so volilcem v Goričici z vojaško silo branili izvrševanje volilne pravica in njih upor niloma udušili, pri čemur je bilo mnogo oBob ubitih in ranjenih; 11) da so skupščino otvorili in jo priznali kot zakonito konstituirano, dasi ni bilo na-vzočmb toliko poslancev, kolikor jih je treba za sklepčnost. — Ko je bilo čitanje zatožnice končano, utemeljeval jo je pusi. Kost ć in predlagal, naj se obsodijo vsi zatoženi ministri in sicer na zapor od 4 do 8 let, na povrnitev stroškov in državi prizadete škode. — Ugovoru zatoženega Ribarca zoper sodnika Dušmaniča, češ, da je ta njegov osobni sovražnik, je sodišče ugodilo, in na Dušmanić*vo mesto poklicalo sodnika dra. Krestića. — Potem se je začelo čitanje poročila parlamentarnega odseka za preiskavo o zatožbi.. Bolgarske razmere „Mosk. V *'dom osti" pišejo grozne reči o ne-čuvenem postopanji Stambulova. Bolgarska opozicija bo je zadnji čas ijačila. Z vseh strani j dohajali so vladi protesti zoper ravnanje njenih organov in ker je sam Koburžan podpiral opozicijo, jela je ta odločneje postopati Prvi uspehi so se pokazali pri vo- litoi v ..bJiujlru laalopu. V/ho vaumu [>ntioku vladnih organov propadla je pri teh volitvah skoro tretjina vseh Stambulovljevih kandidatov. Celo v Trnovu, v rojstnem kraju Stambulova, kjer je ta osebno postavil kandidate, propadla je njegova stranka. Še več! Samo narodno sobranje je jelo dvomiti o njegovi vsegamogočnoBti in nepremagljivosti. Velikanska večina poslancev je podpisala interpelacijo, v kateri se je vprašalo, če je izgubil veljavo § 73 ustave, določujoči, da ni Brneti nikogar kaznovati, če se ni izvršila proti njemu redna sodna preiskava in če ni sodišče izreklo obsodbe. Stamhulov je čutil, da Be mu maje stališče in se jel približevati Cankovu in njegovim somišljenikom, računajoč, da bo narod na ta način zopet pridobil zase. Ker pa so Gankov in tovariši odklonili vsako pogajanje, segel je Stam-bulov zopet po starem sredstvu za take slučaje — razkril je nov nameravan atentat na Kobuižana. Mesec dnij je tega, kar je dal zapreti Luko Ivanova, bivšega častnika, ki je bil iz nepolitičnih uzrokov zapustil domoviuo, se mudil uekaj časa na RuBkem, — ne da bi bil služil v ruski vojski — in se potem vrnil na Bolgarsko, da dobi kak zaslužek. Stambulov ga je dal zapreti. Njemu je to, da se je kdo sploh mudil na Ruskem, zadosten dokaz, da je zarotnik. Z Ivanovom vred zaprli so več drugih dijakov in ta razkrita „zarota" služi sedaj Stambulovu v dokaz, da brez njega ni moči izhajati. Ves svet je prepričan, da je to nezakonita in neopravičena krutost, da so obdolženci nedolžni, a nihče ne gane s prstom, da bi pomagal pravici do veljave. Dopisi. Im Istre, 23. decembra. [Izv. dop.j (Preložitev okrožnega sodišča iz Rovinja v Pulj.) Pravosodno ministerstvo bavi se, kakor javljajo razni listi, prav resno s preloženjem okrožnega sod šča ic Rovinja v Pulj. Deželni odbor v Poreču je baje že dobil z Dunaja od pravosodnega ministra nalog, da v smislu obstoječih zakonov spravi to vprašanje v deželni zbor, da ta izreče svoje mnenje. Mej razlogi, ki bo dovedli pravosodno upravo, da bo je začela resno baviti s to stvarjo, bo tudi ti-le: Mesto Rovinj propada v vsakem oziru. Ljudsko Štetje je pokazalo, da Be število prebivalcev v Rovinju jako krči. Leta 1866 je štel Rovinj 10 209 prebivalcev, v letu 1892 so jih pa našteli le 9662. To mesto nima nikakih pogojev, da bi se v njem še kdaj razvili obrtnija in trgovina. Njegovo prebivalstvo je jako ubožno, zato se čuti v njem vedno večje pomanjkanje pripravnih stanoAanj za uradnike; ljudstvo namreč nima denarnih sredstev, da bi zidalo nove hiše. Obstoječa poslopja ho pa tako pomanjkljiva, vlažna in nezdrava, da bi človek v njih sigurno ne stanoval, ako bi si mogel izbrati kaj druzega. Šole v Rovinju so izključno italijanske. Nima pa Rovinj niti meščanske, niti srednje šole. V teh ljudskih šolah se uradniška deca ne nauči nič nemščine ali hrvaščine. V Rovinju nedostaje uradnikom skupnih shajališč, društev, v katerih bi se zamegli zbirati uradniki in njihove družine, zato je pa Bocijalno življenje tudi skoro nemogoče; posebno pogrešajo mladi uradniki vsakega razvedrenja. Javnih vodnjakov v Rovinju ni, niti ne najde tujec dobrega prenočišča. Uradno poslopje okrožnega sodišča, ki je občinska lastnina in za katero plačuje justičai erar občini 3000 gld. letne najemnine, ne odgovarja sedanjim zahtevam in je sploh tako, da bi se ne dalo primerno prezidati. Istotako so zapori jako slabi in pomanjkljivi. V njih ni uiti predpisane kapelice za religijozne vaje, ki se morajo na koridorih opravljati. Poleg tega leži pa to poslopje na tako nezdravem mestu, da bi ne kazalo prirediti je za svoj namen že iz zdravstvenih ozirov; da bi se pa na državne stroške novo poslopje zidalo, nedostaje v Rovinju primernega prostora. V Pulju nasprotno so pa navedene razmere vse drugačne in jako ugodne. Pulj, ki je štel leta 1856 komaj 1600 prebivalcev, jih je imel leta 1890 31.620 ter zavzema v tem pogledu za Trstom prvo mesto na Primorskem. To mesto presega glede števila prebivalstva celo neka glavna deželna mesta v Avstriji kot Ino-most, Celovec, Solnograd, Ljubljano in Opavo. Zaradi tega so se pa tudi jako namnožili pravni posli, ki bi spadali v področje okrožnega sodišča. Odkar je postal Pulj glavno pristanišče avstrijske vojne mornarice, so be v njem vse razmere jako zbolj-šale, tako tudi v zdravstvenem oziru. Posebno je k slednjemu pripomogel vodovod, ki daje prebivalstvu dovolj zdrave in pitne vode. Stanovauj ima Pulj za uradnike primernih v izob lji. Zabavišč, hotelov, lepih kavarn tudi ne manjka v Pulji. Poglavitno je pa za uradnike tudi to, da obstoje v Pulji ljudske šole z italijanskim in nemškim učnim jezikom, potem mornarici a realka in pa c. kr. višja gimnazija. Po tem takem ostanejo lebko uradniški otroci pri stari-šib, dokler jim ni oditi na višje šole. V Pulji je pa tudi sedež okrajnega glavarstva, ki ima z okrožnim sodiščem mnogo poslovati, česar pa v Rovinju ni. Tudi je v Pulju drugi sedež Poreškega škofa. Ako se pomisli, da govore za premestitev tudi komunikacijska sredstva, ki bo za prebivalstvo v vsakem oziru v Pulju ugodnejša, kakor v Rovinju, kar je posebnega pomena za porotnike in priče pri porotnih obravnavah; da daje Pulj veliko več porotnikov nego Rovinj, potem mora vsakdor priznati, da kaže preložiti okrožno sodišče iz R>vinja v Pulj. Tako približno utemeljuje ministerijalni dopis do deželnega odbora isterskega nameravano premeščenje. Iz tega je razvidno, kako se delajo priprave, da se sčasoma obistinijo v Pulju vsi pogoji, da postane i-.terHko glavno mesto. Izvestno eineino pa že danes trditi, da ne bo po preložitvi okrožnega sodišča v Pulj dolgo trpelo, da postane to mesto ne samo stalni sedež Poreškega škofa, marveč tudi sedež deželnega zbora isterskega, za katerega preložitev govore še mnogo važnejši uzroki. Mi Slovani moremo te premembe z veseljem pozdravljati, naj se le izvrše prej ko mogoče. Prepričani smo, da bodo kolikor naši deželni zastopniki, toliko naši rodoljubi, katere privedo politične pravde do okrožnega sodišča, v vsakem oziru veliko varnejši pred lahoosko brutalnostjo ter da jim ne bode treba opravljati svojih dolžnostij — v senci žandarskih bajonetov. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) prične svojo zasedanje jutri v četrtek dno 28. t. m. ob 11. uri dopoludne po slovesni sv. maši, ki bode v stolni cerkvi. Dnevni red prve seje obseza obljubo novoizvoljenega poslanca g. Kraigherja, naznanila deželno-zborskega predsedstva, volitev dveh rediteljev, dveh ver fikatorjev in raznih odsekov. Priloge 1—32 obsezajo poročila deželnega odbora o raznih zakladih, o katerih bo predlagajo računski sklepi in proračuni itd. Josip Freuansfeld f. Kakor Htno poročali v zadaji številki na-fiega lista, operirali so Josipu Freuensfeldu dne" 21. t. m. v bolnišnici v Pragi želodec; vsled tega se mu je vnela trebušna mrena in je umrl dn6 23. t. m. Rodil se je rajnki Freuensfeld 1. 1861. pri Kapeli poleg Radgone, učitelj«-val od I. 1880. v Ljutomeru, pred nekimi leti je bil na pedagogiji v B ču ter ondu napravil izpit za meščanske šole. Pokojnik je bil jako nadarjen mladenič, uzoren učitelj in plodovit pesnik in pisatelj nežnih spisov za mludino. Pesnške svoje pro izvode je priobčeval pod imeni: Devojan, I. K Klemenčič, Radiuski in Svoj mir. Pri njegovi mladosti in vzgledni marljivosti nadejali smo se še mnogo lepega iz njegovega peresa, toda neizprosna smrt ga je položila v grob v najlepši dobi življenja in umrl je daleč od svoje ljubljeue domovine, na klasičnih tleh .zlate Prage". — — Bodi mu lahka zemlja slovanska! — (Umrl) je dne* 25. t. m. v Branici vrli narodnjak Florijan Čehovin, zadnji brat slavnega slovenskega junaka Andreja barona Čehovina. — Včeraj je umrla Uršula Kaiser, bivša gostilničarja „Pri Kajzerci" na sv. Jakoba trgu, znana posebno v učiteljskih krogih. Pogreb je jutri ob 2. uri. — (Občinski svet Ljubljanski) un 1 bode prihodnji petek javno sejo, v kateri se bode — kot jedina točka dnevnega reda — razpravljalo o proračunu mestne občine za leto 1894. — (Prvo krono družbi a v. Cirila in Metoda) Izkaz čez prszuike došlth kronskih darov moramo zaradi pomanjkanja prostora odložiti do jutri. — (Slovenska opera.) Kakor smo Že naznanili, se bode pela jutri četrtek 28. t. m. prvikrat na slovenskem odru Weberjeva velika roman-tiška opera v 3 dejanjih „Č a r os t r e 1 e cu. Predstava se bode vršila v proslavo otvorjenja si. dež. zbora kranjskega v slavnostno razsvetljenem gledališči. \)\ je .Dramatično društvo" vzelo v repertoir to klasično opero je zopet veselo znamenje velikega napredka, ki ga z zadoščenjem beležimo. Po vseh prij>ravah je opravičena nada, da bo bode ta opera predstavljala prav do-Btojno ne samo v muzikalnom oziru, za kar nam jamčijo naše izborne operne moči, ki nastopno skoro vse v tej operi, nego tudi v sceničnem. .Dramatično društvo" ni štedilo, da uprizori to opero kolikor mogoče sijajno in jo posebno za .Volčje brezdno" gledališki mojster g. A. Bitner priredil jako efektno novo dekoracijo z vodopadom resnične vode in druge potrebne reči za ta prizor. Tudi nekaj kostumov izdelal je, kakor že zadnjič za „ Prenočišče" zopet sedaj na novo g. opravar Štur m. V vsakem oziru bode torej jutrišnju predstava izredno zanimiva in naj bo podviza, kdor hoče še dobiti prostora. — (Slovensko gledališče.) Anzengruber velja Nemcem za mojstra klasičnih narodnih tragedij in komedij, v katerih se nam pristni kmetski značaji kažejo brez gledališkega lepotila, taki, ka~ keršni bo zares v življenji. Jedna najboljših njegovih iger, „Der Meine'dbauer" — „K r i vo p r i sež n i k *, v kateri bo nam razvija tragiški konflikt mej Bveto-hlinsko Bamoukano in človeško vestjo, —predstavljala se je včeraj zopet na našem odru. Obširneje smo govorili o tej igri, ko se je uprizorila v pretekli bo-z mi prvikrat na slovenskem gledališču. Kljnbu nekaterim nedostatkom, ki se nahajajo v taisti, se mora priznati, da je znamenito izvedena vodilna misel igre, ona kmetu lastna s< fntika, s katero udušuje krivoprisežnik svojo pekočo vest, dokler zlobec slednjič ne podleže neizprosnemu notranjemu sodniku. Predstava igre je težavna, ker mnogo zahteva od igralcev, da ne stoie tistega nevarnega koraka od vzvišenosti do smešoosti. Čitali smo, da se pred kratkim celo v Dunajskem dvornem gledališči ta igra ni nič kaj posrečila. Z včerajšnjo predstavo pa moramo biti zadovoljni. Gospod Borštnik se je spretno trudil, biti kos naslovni ulogi. Pohvaliti moramo tudi gospo Borštnikovo. Gospića Slavčeva rešila je svojo malo ulogo povoljno. Gospod Danilo bi se bil lahko bolje naučil svojo partijo. O ostalem osobji ni ničesar omeniti. Gledališče je bilo polno. — (Občni zbor Ljubljanske Čitalnice.) Narodna čitalnica Ljubljanska imela je včeraj dopoludne v društvenih prostorih svoj 37. občni zbor. Zborovanje otvoril je predsednik dr. vitez Bleiweis s kratkim nagovorom, ter potem dal besedo društvenemu tajniku g. E. Lahu, kateri je obširno poročal o delovanju Ljubljanske čitalnice v letošnjem letu. Čitalnica naročena je na vse domače in mnoge vnanje časopise, ter je bilo letošnje leto društvenikum čez 40 Časopisov na razpolaganje. Veselični program sicer ni mogel biti tako obširen in raznovrsten, kakor v prejšnjih, vendar se je storilo, kar je bilo v obstoječih razmerah mogoče. Po manjkanje primernih društvenih prostorov postaja Čimdal|e bolj občutljivo in tudi čitalnica čaka že težko onega trenutka, ko se bode mogla preseliti v .Ni.ur Potem, končal je tajnik svoje poročilo, pričela se bode tudi za čitalnico lepša doba in gotovo se bode potem tudi krog njeuih članov zuatno povečal. Poročilo vzelo se je z odobravanjem na znanje, isto tako tudi poročilo blagajnika g. Ka-rola Pirca, kateremu posnamemo, da je gmotno stanje društva ugodno in da bo je poslednji čas oglasilo lepo število novih društvenikov. Predsednikom društva bil ju zopet izvoljen gospod dr. Karel vitez Bleiweis-Trsteuiški, podpredsednikom goBpod dr. Vinko Gregor i č, tajuikom gospod Evgen Lah, blagajnikom gospod Karol Pire, odbornikom pa gospodje: Fran Drenik, dr. Josip Kušar, Ivan Plantan, Avgust Skaberne, drd. H,oko Šuklje, dr. Fran Tekavčič in Anton Verhunc. Vodnikov ples vršil se bode v prostorih starega strelišča. — (Vojaške vesti) Kakor običajno, priobčila so se tu li letos o božiču imenovanja rezervnih častutkov. Vkiij.no imenovanih je 2002 jednolttnih prostovoljcev rezervnimi častuiki in sicer nasleduji pri naših domačih pešpnlkib: August Plachkv, Krili M U h 1 e i s e n , Robert K o 1 1 m a u n , Ivan Strecker, Josip Luckmann, Viktor Murni k , Henrik W e u c e 1 , Antou T r e o , Alfons Ravnikar, Avgust N e c b i, Fran G a r b a s , Valentin Fleriu, Zdenko Petak, Viljem H i r s c b • telil in S Ivm II r a S o v e c ; pri kavaleriji: Ivan Baumgartner in Teodor baron L a z z a r i n i; pri artileriji: Ludovik Sajovic, Ferdinand Ro-k y 1 a , Gustav W a g n e r in E lin umi Herzinann; pri pijonirjih: Avgust Ribič. Častniškimi namestniki v rezervi so imenovani: J »si,. Krištof, JoBip Planinec, Josip Fort i č, Jakob K obe in Anton Schemerl. — Tudi za aktivne artilerijske častnike objavil se je povodom reorganizacije artile-rijakih polkov znaten avancement. Pn Ljubljanskem, Bedaj 7- divizijskom artilerijskem polku imenovan je major Rudolf Mar esc h polkovnim poveljnikom, stotnik Simon vitez Bor o ta j>1, Budabran imenovan je majorjem, Hugo vitez L ar i b c h stotuikom, Albert Lassuik pa nadporočnikom. Stotnik Fran Schlogl premeščen je iz Lvova k tovarni za smodnik v Kamuik, poročnik pri Kamuiški tovarni za smodnik Viljem Stubner pa je imeuovan nadporočnikom. — (Zvitega sleparja) uiela je božično nedeljo mestna policija Lubljanska. Znani poBtopač Jakob Hribar iz Jarš nameraval si je na ugoden način pnbaviti potrebnih sredstev za božične praznike V ta namen napravil si je nab ralno polo ter baje v imenu tukajšnj h lazaristov v čin vasi, Ilovci in na Karolinški zemlji nabiral milodarov za pokritje stroškov za zidanje cerkve Jezusovega srca. Pravil je tamošnjim lahkovernim ženicam, da je še precej dolga za omenjeno cerkev in da bodo lazaristi, ako se ta dolg v dveh me.-cih ne poravna, morali zapustiti Ljubljano. Nabral je bil že prečeišojo svoto, kar mu je bilo tem laglje, ker je dotičnim ženicam obečal, da jih bodo, ako darujejo vsaj po 4 ali 5 goldinarjev, spremljali pri pogrebu vsi lazaristi; kdor pa daruje manj, brale se bodo vsaj tri maše zanj. Konveut tukajšnjh la/.aristov, ki je zvedel za to sleparijo, ovadil je to mestni policiji, katera je zvitega sleparja še t i m L i dan zasačila, idočega ravno zopet po svojem „posluu na Karolinško zemljo, ter ga izročila sodišču. — (Iz Planine) se nam piše dne 26. t. m.: Preteklo soboto je bil za ubožne učence naše šole zelo vesel dan. Obdarovanih je bilo namreč po knežji rodovini WindiBchgraetzovi nad sedemdeset otrok z zimskimi oblačili, sadjem in kruhom. — Tem bolj žalosten pa je bil ta dan za pomilovanja in vsega sočutja vredno rodbino železniškega čuvaja "VViinmerja na progi mej postajališčem Planina in postajo Logatec Baš ta dan je namreč Antona Wimmerja, korakajočega na službenem potu po železniškem tiru, zgrabil železniški stroj, ter ga s tako silo treščil v strun, da je kmalu potem umrl zapustivši za vselej udovo s štirimi nepreskrbljenimi otročiči. — V dan 17. t. m. se je vršil čitalnični občni zbor. Iz odborovega poročila smo povzeli, da je to društvo navzlic malega števila članov vender v fitiancijalnem oziru na popolno trdnih nogah. Za jedno leto smo torej brez Bkrbi. — (Tamburaško društvo v Ribnici) priredi na Silvestrov večer dne 31. decembra 1893. v dvoranah g A. Arkota veselico. Vzpored je prav raznovrsten. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30 kr. — (Iz Celjske okolice) se nam piše: Pred kratkim sem dobil pismo, ki je imelo poštni pečat: „Graz Stadt 11. 12. 1. N 93". Moje bivališče je bilo na naslovu napisano najprej v slovenščini in spodaj v nemščini. Nekemu uradniku c. kr. pošte v Gradci |>a menda ni bilo jasno, čemu je ime kraja napisano na prvem meBtu ali pa sploh v slovenščini. Vestni c. kr. uradnik je v svoji mogočnosti prečrtal slovensko kiajevno ime. Radoveden s 'in, kaj bi bil dot.Čui uradnik storil, ko bi bilo krajevno ime jedino v slovenščini napisano, za kar ima pošiljatelj v Gradci popolno pravo, ker je slovenščina dozdaj na Štirskem še deželni jezik. Kako pravo imujo c. kr. ; o-tni uradniki do takih počenjsnj, mi je neznano. Znak nova koalcijake dobe menda to ni?! Obžalovanja vredno pa je, da se nahajajo v državni službi ljudje, ki delajo take nerodnosti. — (Pod kozolcem zmrznil.) Bliza Celja našli so te dni mestni redarji v nekem kozolci delavca Antona Jelena iz Št. Petra v Savinjski dolini zmrznenega. Zlezel je b;l pred več dnevi v mrzlih dneb pod kozolec in zaspal v koruzui slami, kjer je našel smrt — (Naval bolnikov v Tržaški bolnici) je bil pred Božičnimi prazniki precej velik in so okolu 40 žensk, ki so bile v raznih oddelkih mestne bolnice, premestili v pomožoo bolnico v via Leo. — (Ponarejeni novci.) Na Dunaji se je v poslednj h mesecih prikazalo več ponarejenih nov-■ ■ ■ v po 20 vinarjev, ki so izdelani iz kositra. Ker 'novi mklovi novci itak nimajo nobenega žvenka, je ponarejene novce še težje spoznati. Spoznajo ho na bolj beli barvi in manj jasno izvedenem kovanji. — (Vihar na Reki.) Pred B »žičnimi prazniki, ko je pri nau treskalo iu grometo, bil je tudi na Reki Bilen vibar z gromom in bliskom. V mestu je treščilo trikrat, a k areči ni strela naredila po-sebue škode. Vihpr je trajal Bkoro vso noč. 1 l i r ^ Prvo krono družbi sv. Cirila iu Metoda! is______ __A 1 Telegrami „Slovenskomu Narodu": Idrija 27. decembra. Na včerajšnjem občnem zboru delavskega bralnega društva bil posl. dr. Ferjančić jednoglasno voljen častnim članom. Praga 27. decembra. Na dan umora Rudolfa Mrve zaprla je policija tri njegove znance, tovarniškega delavca Otakarja Doležala, ključarja Vaclava Dvoraka in dninarja Franca Dragouna. Vsi so tajili, dasi je policija že v soboto dognala, da je Doležal dal dan pred umorom nabrusiti bodalu podoben nož. Po dolgem zasli.šavanji priznala sta Doležal in Dvorak' umor. Dragoun prijel je Mrvo za vrat in ga vrgel na tla, potem pa mu je Doležal sunil bodalo v srce. Iz izpovedij Doležala in Dvoraka se je razvidelo, da ju je k umoru nahujskal delavec Knž, pri katerem sta stanovala. Policija prijela je tudi Knža, ki pa taji. Tukajšnji nemški listi izrekajo sum, da so bili morilci najeti. Praga 27. decembra. Staročeški listi pravijo o umoru Rudolfa Mrve pravijo, da ga je zakrivila mladočeška agitacija, ki je, kakor trdi „lllas Naroda", nahujskala ves narod, podko-pala vsako avtoriteto in demoralizovala vse javno življenje. List pravi, da bo sedaj težko zahtevati, naj se razveljavijo izjemne naredbe. Pariz 27. decembra. „Figarou priobčil včeraj poročilo o pogovoru, kateri je imel njegov dopisnik z dro in. Heroldom glede umor- jenega Mrve. Herold ju rekel: Mrva je bil v policijski službi, o tem ni najmanjšega dvoma. V dokaz dal bom natisniti njegovo beležnico, o kateri sem govoril v državnem zboru. Dokler smo mladoceški poslanci v državnem zboru govorili o silni razburjenosti našega naroda, so se nam nasprotniki smejali. Sedaj vidijo, da so bile naše besede resnične. Sofija 2 7. decembra. Sobranje dovolilo Battenberžanovi udovi penzijo 40.000 frankov na leto. Madrid 27. decembra. Anarhisti Bernal, Sirassol, Godina in Cerezuelo so priznali, da so pri atentatu v gledališči Lyceo sodelovali. Mnogontrauska poraba. GotOVO ni domačega zdravilu, katero sr da tako innogostrausko porabiti, nego Moli ovo francosko žganj« in mil", ki jo takisto bolesti utesujoče, ako se namazu ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišico in živce krepilno in jo zatoroj dobro, da bo priliva kopolim. Steklenica 90 kr. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lukar A. MOLL, c. in kr. dvomi založnik, DUNAJ, Tuchlanben 9. V zalogab po deželi zahtevati ju izrecno MOLL-uv proparat, zaznamovan z varnontno znamko in podpisom. Manj nego dve steklo-nici so no poSilja. 6 (18 —17) IšToTra. opera.! ~^Mf štev..-m. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.55s V četrtek, dne 28. decembra 1893. V proslavo otvorjenja si dež. zbora kranjskega. V Hlavnostno razuvetljenem ^lednll-««-!. PrvlKrut: -v aro elect Komantiška opera v 3 dejanjih Spisal Frun Kind. Uglasliil K. M. VVobor. Preložil A. Fantek. Kapelnik g. prof. Fran Gerbić. Uprizoril režiser g. Josip Nolli. Začetek točno ob '/t8. nri, konec po 10. uri zvečor. H)xa,ixia,tl4ri.o društvo. Pri predstavi svira orkester slavnega pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. SS7. I siopulnu : Parterni sedeži od I. do III. vrste 1 gld., od IV. do VIII. vrsto 90 kr., od IX. do XI. vrste 80 kr. — Balkonski sedeti I. vrsto 70 kr., II. vrste BO kr, III. vrsto BO kr. — Gale rijski sedeži 80 kr. — Uptopnina v lože 70 kr. — Parterna stojišča 50 kr. — Dijaško in vojaško ustopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži, ložo in nstopn co so dobivajo v Htari čitalnični trafiki v belenburgovih ulicah in na večer predstavo pri blagajnici. V abonement na sedeže se ustopl lahko vsak dan. Blagajnica so odpre ob 7. url zvečor. Prihodnja predstava !>odo v soboto, dim 80. decembra 1893. Meteorologično poročilo. 9 o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ci B yi 7. zjutraj 2. popni. 9.zvečer 741 S mm. 741 0 mm. "42-7 cnv 4 5° C 7 6° C 6 0° C si. zah. si. vzh. hI. zah. obl. obl. obl. 0-00 mm. ' 24. dec. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 742 9 mm. 742 t! mm. 7440 mm. 5-2° C 8 8° C 4-2° C brezv. si. vzh. si. vzb. obl. obl. obl. 0-00 «m. 25. dec. 7. zjutraj. 9, popol. 9. zvečer 742-2 mm. 7412 mm. 741T> mm. 3 2* C si. vzh. 3 6° C si, vzh 2 2° C si. vzh. obl. obl. obl. 000 mm Srednja temperatura 01°, 5'4° in 30a, za 8<>°, 72 n b 8" nad noruialmu. dri6 27 decembra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 97 gld. 40 kr. Skupni državni dolg v srebrn .... 97 „ 30 m Avstrijska zlata renta....... 118 w 35 „ Avstrijska kronska renta 4°/0..... 96 „ 25 „ Ogerska zlata renta 4°/0...... 116 , 50 „ Ogerska krouska renta 4°/0 ..... 94 „ 10 „ Avstro-ogersko hančne delnice .... 998 „ — „ Kreditne delnice......... 345 „ 25 „ London vista. . . ,....... 124 ^ 75 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark , . 61 „ 30 . 20 mark............ 12 , SiG , 20 frankov . . . ,....... 9 „ 93«/, , Italijanski bankovci........ 44 „ 15 „ C. kr. cekini........... 5 , 95 n Dne 2iJ. decembra t i. 4»/0 državne srečke iz I. 1854 po 260 gld. 145 gld. — kr. Državne srečke Iz I. 1H64 po 100 gld.. . 194 , 50 , Dnnava reg. Brečke 5°/0 po 100 gld. . . 129 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4'/,% zlati zast. listi . 122 „ 50 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 197 „ — „ Ljnbljanske srečko........ 25 , 50 „ Rndolfove Brečke po 10 gld...... 23 , — „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 152 , 75 „ TramwaydmSt, velj. 170 gld. a. v. . . . 272 „ — „ Papirnati rubelj . ,....... 1 „ 32V4 „ Preklic! Jaz podpisani France Prczclj |iiaelillc€kiil s tem vse, kar sem dne 4. listopada 1893 javno in pred več ljudmi na tukajšnjem živinskem trgu govoril obrekljivega in razžaljivega o gospodu Eliji I"r«Ml«Mić-ii9 trgovcu v Ljubljani, kot neresnično ter obžalujem izrečeno žaljenje. V Ljubljani, 27. grudna 1893. France Prexelj 1. r., (1275) mesar in trgovec v Ljubljani. Išče se naotažena in vešča oospoJičina ki bi prevzeli« na rncuii IlilicO in D-goviiio z mešanim blngoni. Prednost ima ona gospodičnu, ki bo more izkazati s spričevalom, da je lepega vedenja, da je trgovino izučila in da jo vešča hrvatskega ali slovenskega jezika v govoru in pisavi. Treba Jej j« udi priporočit« od kake dobro hiše. Obrne naj se na DVagOtlim X j «tfii i*- j n . trjrovcR in fotografa v 1'residu, via Itakelc. (1277—1) Izjava! Jaz podpisani Franjo Lilek izjavljam s tem, da obžalujem in prcltllcciii v*r. kar sem govoril žaljivega in zabavljivega o vinski trgovini gg. I%iiiit» ttuterja iz '/«■ liccl in liralov $cliwclgcr v € niom-l,|i. kajti vse moje dotično govorjenje je bilo popolnoma iicreftiilciio. Njih vina so, kakor je sodna preiskava dokazala, pristna in naravna, ne pa, kakor sem jaz izmišljeno trdil, ponarejena ali umetna. Črnomelj, dne* 23. decembra 1893. (1276—1) "jFVllUJO I^ilolC C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drl železnic. Izvod iz voznega reda -vel?a.-vxa.egra. od 1. oktobra 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odha.jk.lni oaii osnadonl so t Br&injrrvrapHkum času. SroiinjeeTropaki ."-»s Je k rajnemu času t Ljubljani is a minuti naprej. Odhod is LJubljano i»rlzn, s mlato evetiu|o v llru< selju in Tuuieu. Želodčna tinktura lekarja G. PICCOLI-ja v Ljubljani jo vspcfino dietetično Bredstvo, katero krepča in zdravi želode«« kakor tudi opravila prelsuvulb orfruno v izborno pospešuje. (173-48) Izdelovatelj razpošilja jo proti povzetkn zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gld. 3(> kr., po 5f> steklenic (zaboj tehta 5 kg) za ft gld. 2(> kr, — Tostiiiuo placa vedno naročnik. JB&T~ Cona jedni steklenici 10 kr. ~W ♦ : *> ♦ : : : : ♦ ♦ : : : : ♦ : ♦ : : : : Preselitev trgovine v Kamniku. Slavnemu občinstvu uljudno javljam, da sem se preselil v svojo lastno hišo tik farne cerkve št. 15 v Kamniku v predmestji na Šutni in bodem tu otvorll na novega leta dan prodajalnico špecerijskega blap iu kupčijo z vinom in žganjem. Priporočani se prav uljudno v obilo nakupovanje, zagotavljajoč uljudno postrežbo s svežim in dobrim blagom po možno nizki ceni. , v, Z velespostovanjem (1278—1) Anton Svetic trgovec. EBBI Orodja za listnato žaganje v kasetah (Laubsagewerkzeuge) drsalnice sobna telovadna orodja različne (12rJ6—4) petrolejske svetilke priporoča za O2 novoletna darila tMndlP. $ruškooič trgovec z železnino, na Mestnem trgu št. 10. Izdai&tal) ib odgovorni »r.-duik: Josip Noili. Lsstuina in tisk „Narodne Tialcarne"