Dolžnostni izvod.
1 P. n. Licejska knjižnica.
Posamez
flaröcnina llSlU 1 C-CIO itiU uy uai^ j/v* tw.«
50 dfn., četrt leta 16 din. Izve»Jugoslavije:
C«to leto 120 din. InseraiS alt oznanila se »»računajo po dogovoru; pri večkratnem
hseriranju primeren popust Upravnišivo prejema naročnino, inseraže in reklamadie. Telefon inierurbaa št 113.
Ljubljana
Poštnina plačan« y gotovini
STRAŽA Izhaja v pondeljek, sredo in petek.
Uredništvo in Hpravništvo Je v Maribor«, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se move govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. are»
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste» Telefon interurban št. 113.
126. štev.
Maribor, dne 5. novembra. 1923
Imetnik XV.
Na noti v zastavljalnico.
Senator in proračunski poročevalec francoskega sesata g. Berenger je obiskal vse države male antante, da se prepriča, ali bi bilo varno in umestno ugoditi želji teh držav po kreditu od poldruge milijarde francoskih frankov. Ker je o tem kreditu odločal z glasovanjem francoski parlament, je podal senator Berenger po svoji vrnitvi francoski javnosti obširno izjavo o položaju v obiskanih državah in o razlogih, ki govorijo za odfk ©britev kredita.
Moji vtisi so povoljni, pravi francoski senator. — Armature držav, ki so nastale ob razpadu Nemčije in Avstrije, so sicer še krhke, ali one obstojajo in evropski mir je odvisen od njihove stabilizacije. Francija je sama interesirana pri tej stabilizaciji. Njena politika je zvezana z razvojem male antante in tudi zunanjim razširjenjem potom lojalnega izvrševanja pogojev in dogovorov, ki so jili narekovali zmagovalci. Potem jasno priznava in naglasa: Mi ne dajemo kreditov iz darežljivosti, temveč to so enostavno krediti naše narodne obrambe v inozemstvu.
Potem razlaga, da so mirovni pogoji in dogovori razbili, ia ne znova zgradili gospodarski okvir srednje Evrope in da je treba zopet zvezati vse gospodarska zveze, katere je vojna pretrgala. Navzdol Donave in okrog Karpatov je treba reorganizirati posebno zvezo interesentov in Francija je zainteresirana pri tej donavsko-karpatski obnovi v prvi vrsti. Francija vlaga v to ogromen leap ital in za vse, kar vloži, mora imeti tudi varno jamstvo.
Dvojni je problem srednje Evrope: obdržati teritorialni mir in obnoviti ekonomski mir. S tem soglašajo vsi državniki, s katerimi sem govoril na svojem potovanju, tako kralja Aleksander srbski (!) in Ferdinand rumunski, tako predsedniki vlad Pašič, Bratiano, Wi-tosz, Sei-pl, Bethlen in tako tudi ministri financ in vojne. Ureditev in utrditev posameznih držav in njihova gospodarska koordinacija se zdi Francozu lahko izvedljiva, ko pravi:
Med malo antanto in Poljsko, Avstrijo in Ogrsko nisem ničesar videl, kar se ne bi dalo umiriti in ozdraviti. Narodi se dvigajo, delajo, sodelujejo. Jugoslavija se nahaja v polni narodni obnovi.(!) Beli Beograd se dviga s svojimi novimi zgradbami velikega stila kakor zapadni čar nad starim vzhodnim selom. Velika Romunija ima bogate žetve in petrolej, samo treba bi bilo, da v financah ne prezira tujce. Poljska je bogata na šumah in rudah, rabi pa Solidno finančno upravo. Če-hoslovaški nič ne manjka. Avstrijo sem našel v popolnem finančnem vstajenju, Dunaj je sijajnejši kot pred vojno in že postaja bančni centrum Srednje Evrope. Ogrska sledi vzgledu Avstrije in aspirini na enako modro ©skrbništvo Društvo narodov, ki bi moglo dati njeni Budimpešti dvojno mesto, da postane banica za Balkan in glavno pristanišče za Donavo.
Za zmagovito Francijo bi ne bil samo greh, temveč zločin, če bi se abstinirala od sodelovanja pri taki kontinentalni politiki. Prepričal sem se natančno, da bi dani krediti služili naši domači industriji in da bi poleg tega dobili še jamstvo in zastavo v važnih dohodkih (monopoli, gozdovi, carine itd., kar bi bilo vse natančno določeno in nadzorovano). Francija bi s tem pridobila pri svojih financah in v svoji kontinentalni politiki v središču in vzhodu Evrope.
Senatorjevo poročilo konča z zagotovilom, da je Francija s svojim vplivom očividno prišla na mesto nekdanje Nemčije, vsebuje pa v glavnem za. nas naslednje točke: 1. Dunaj naj bi bil bančni centrum Srednje Evrope. 2. Budimpešta naj bi bila banka za Balkan in luka za Donavo, 3. Države lhale antanate pa naj bi se, oborožile s pomočjo francoskega denarja proti varnemu jamstvu in zastavi, da bo zavarovana francoska kontinentalna, to je protiangleška in protiruska politika.
Francoska briga za države male antante pa ima še drugo ozadje, katero osvetljuje pariški dnevnik «L’ Oeuvre«, ki je v opoziciji proti sedanji francoski vladi. V tem listu imamo od 26. pretečenega mesca članek, ki dokazuje, da se ne poklanjajo milijardni krediti ne v interesu Jugoslavije, ne v interesu male antante, temveč najprej v to svrho, da se pomaga francoski industriji topov, ki je sedaj v veliki krizi. Francoska ine-talurgična industrija se je pred vojno držala načela: izdelovali malo, a prodajati drago, sedaj pa izdeluje in nima kupcev. Za to je šel g. Berenger na potovanje, da plasira nekaj blaga francoske težke industrije. A kakšno je to blago, ta materijal? Za vojno ali mir? člaakar spominja na slučaj z Bolgari in Turki, ki so od Francije dobivali lopove, da vojskujejo proti Franciji. Gre torej v prvi vrsti edino in samo ža subvencijo, katero hoče francoska vlada in g. Berenger dati francoski težki industriji.
Francoski veleindustriji v korist in na ljubo se mi zadolžujemo in če bo francoski režim Dunaju in Pešti poveril ali pa tam v lastni režiji vzdrževal zastavljalnico, bo Beograd tja tudi nosil naše skupne monopole, carine in gozdove.
Politični položaj.
Razvrstitev uradništva. V petek je izšla v «Službenih, Novinah« razvrstitev uradništva po kategorijah. O tej razvrstitvi smo že enkrat govprili, primerjajoč jo s posameznimi oficirskimi čini. V primeri z oficirji je uradništvb zelo zapostavljeno in objavljena razvrstitev ima tudi Eo napako, da se prav lahko dogodi, da bo službeni tovariš z enako službeno dobo in celo boljšo kvalifikacijo ostal v' nižjem položaju. Nad razvrstitvijo so uradniški krogi ogorčeni in razočarani. V Beogradu pripravljajo protestno enketo.
Vprašanje varnostne službe in orožništva. V financ nem odboru je povodom razprave o proračunu notranjega ministrstva Jugoslov. klub protestiral proti velikanskim izdatkom in ogromnemu številu osobja, ki tvpri poseben oddelek takozvane «državne varnosti.« Ta oddelek je posledica zakona o zaščiti države ter je po-: polnoma odveč, Dolgotrajna debata se je razvila tudi o orožništvu. Proračun predvideva kredit za 20.000 orožnikov in 577 orožniških'častnikov. Tekom debate je dr. Kulovec ostro protestiral proti znanim odpustitvam sposobnih slovenskih orožniških častnikov in odločno zahteval njihovo reaktiviranje. Pomočnik ministra je obljubil, da bo to zadevo še enkrat proučil in zahteve poslancev Jugoslov. kluba po možnosti upošteval. Dr. Kulovec se je nadalje bavil s proračunom za orožništvo in zahteval znižanje kredita, ker imamo v državi dejansko le 12.000 stalno nameščenih orožnikov, proračun pa predvideva kredit za 20.000 mož. Poslanec dr. Kulovec je nadalje zahteval, naj se postavijo orožniške postaje le tam, kjer so res potrebne. Opozicija je pri tej priliki izražala mnenje, da mora biti naša država jako razdrapana, Če potrebuje tako veliko število orožnikov. Vsi opozicijonalci so nadalje naglašali potrebo po večji previdnosti pri sprejemu orožnikov, da se ne bodo dogajali slučaji, da se sprejemajo v orožniško službo sploš no znani odmetniki.
Napad na našega vojnega atašeja v Sofiji. Tekom petka je bil izvršen na našega''vojaškega atašeja v Sofiji generalštabnega podpolkovnika Krstiča predrzen atentat. V njegovo stanovanje so prišli trije neznanci s pretvezo, da imajo za podpolkovnika neko pismo. Sluga, kateremu so še; neznanci zdeli sumljivi, je zahteval, naj izroče pismo njemu. V tem hipu pa so neznanci planili nanj in ga težko ranili. Na njegov krik je vstopil v sobo podpolkovnik in razvila se je ostra borba, tekom katere je dobil podpolkovnik več poškodb. Neznancem se je posrečilo uiti. Dan pozneje je zboroval ministrski svet pod kraljevim predsedstvom. Predmet razprave je bil atentat na našega vojaškega atašeja v Sofiji. Vlada je sienila napraviti v Sofiji ostro demaršo, zahtevati odškodnino in bo povabila tudi ostale zastopnike tujih držav v Sofiji, da se njenemu koraku pridružijo.
Naša in druge države za grško monarhijo. Naš poslanik v Atenah, g. Balugdžič, je sporočil grškemu zunanjemu ministru, da Jugoslavija in njene zaveznice ne bi mo-gl ostati ravnodušne, če bi prišlo v Grčiji do izpremem.be sedanjega monarhističnega režima. Tudi anglešški poslanik je jako energično interveniral v prilog monarhizma in izjavil, da bi angleška. vlada gledala v takem slučaju na Grčijo z velikim vznemirjenjem. O tem koraku našega in angleškga poslanika v Atenah so v Belgradu mnogo razpravljali.
Po svetu,
Grozodejstva bolgarskega režima. V Cankovi vladi so tudi. socijaldemokrati, ki poprej v Bolgariji niso ničesar pomenili, ker so jim vse pristaše pobrali komunisti. Združili s,o se s komilsko-meščanskim režimom, dahi. se z nasiljem Politično okoristili. Cankova vlada že kar vnaprej ‘deli ‘mandate in jih je tudi socijalistom precej prisodila. Radi zveze gospode, komitov ih socialdemokratov se socijaldemokratski listi po drugih državah pravrcalo brigajo za današnje razmere v Bolgariji in edina «Arbeiter-Zeitung« na Dunaju, je bila že od početka tako poštena, da je obsodila bolgarsko socijaldemokracijo ter odklonila vsako sorodstvo z njo. Sedaj opisuje isti list grozodejstva bolgarske vlade po pripovedovanju nekega bolgarskega emigranta. Iz dolgega poročila posnemamo naslednje: Do uporov je prišlo povodom aretacij, ki jih je vlada v vedno večjem številu- izvrševala po padcu Stambohjskega in po njegovi strašni smrti. Iz vasi so gonili vojaki do malega vse moške, pa tudi mnogo žensk. Dokler so iz enega kraja odvedli-po 200—-300 ljudi, je šlo še vse to mirno in brez odpora, upori so se šele začeli, ko je bila cesta ob .progi Sofije proti Carigradu čisto naphana z ujet-niškimi transporti ter prave in provizorične ječe tako natlačene, da žrtve niti sedeti niso mogle. Jetniki so začeli bežati in ko je dal v Serambeju vojaški poveljnik s strojnicami streljati v. cel ujetniški transport, so se zaceli tudi vojaki zoperstavljati krvniškemu povelju in delu. Upor se je hitro širil po deželi in vlada je začela
svojo akcijo z Wranglovci in komiti. V Sarambeju je bilo koncentrirano taborišče ujetnikov in tu so ruski kozaki in macedonski komiti dobesedno gazili v njihovi krvi. Del taborišča je bil določen kot morišče. Smrti zapisane ujetnike-kmele, delavce in inteligente so naphali skupaj in potem tako dolgo s strojnicami streljali v maso, dokler ni vse obležalo. Zadaj so izkopali obsežne jame in ko prvi še niso bili pokriti s prstjo, je že druga gruča padala pod streli. Po noči so iz drugih krajev in ječ prevažali na tovornih avtomobilih zvezane in povprek kakor drva naložene žrtve v serambejsko klavnico. Kot aranžerja tega pokolja imenuje poročevalec enega od morilcev Stambolijskega, ki je pozneje dobil važno mesto v Sofiji.
Grška vstaja in princ Nikolaj. Grški princ Nikolaj v nekem pismu, naslovljenem v «Journal des Dehats« zavrača trditev, da bi on posredno ali neposredno podpiral zadnjo vstajo v Grčiji. List pa zopet zavrača njegov dementi ter pravi, da se princ Nikola ne sme čuditi, če se tudi njega spravlja v zvezo z grškimi vstajami, ker je oy vendar med in po vojni igral važno vlogo v Grčiji ter dajal prav slabe nasvete svojemu bratu pokojnemu kralju Konstantinu. Princu Nikoli se nadalje očita, da ima že od nekdaj zveze z največjimi intriganti v ger-manofilskih krogih.
Položaj v Grčiji. Po zadušenem uporu delajo grška vojna sodišča s polno paro, da kaznujejo upornike. Ker so glavni voditelji večinoma pobegli, jih sodišča obsojajo v odsotnosti na smrt. Prva smrtna obsodba je bila te dni . izvršena nad nekim majorjem v. Solunu. Sledilo mu bo pa še gotovo par stotin oficirjev, ki so se uprli proti sedanji vladi.. Sedanji grški režim je precej podoben bolgarskemu v preganjanju nasprotnikov. V Solunu je zelo vneto zagovarjal uporne častnike pred vojnim sodiščem neki advokat. Iver se je sodišče balo, da bi njegov zagovor koristil obtožencem, so ga kar med obravnavo dali zapreti. Govorice, da bo odstavljen grški kralj, je vlada deinen tirala na ta način, da je pri posvetovanju sklenila, da Grčija še nadalje ostane kraljevina. Sicer je kralj v Grčiji marijoiieta, ki nima v politiki nikake moči, vendar bi sprememba vladne politike lahko povzročila nove komati je. Zato so se celo vladi Zvesti republikanci izjavili za sedaj za kraljevino.
Propadanje Dedeagača. Atenski listi pišejo, 'da je Dedeagač, ki bi lahko zavzemal najvažnejše mesto na Balkanu, danes v popolni .katastrofi. Nekdaj trgovinski centrum, je danes to mesto brez vsakega pomena. Vzroki tega propadanja se najdejo takoj, če se pogleda na zemljevid. Dedeagač je.namreč danes popolnoma izoliran. Poprej pa se je iz njega zlasti izvažala živina porti Odrinu in Sofiji, kakor tudi proti Čataldži. V.s led propadanja tega mesta trpi cela Traki ja in je potrebno, da atenska vlada čimpreje stopi v pogajanja z Bolgarijo ter zaključi ž njo trgovski dogovor. To zahtevajo vsi trgovci iz Traki je, da rešijo sebe in nekdaj tako važno mesto.
Povratek kronprinca v Nemčijo. Nemški ekskron-prihc je zaprosil vlado, da mu dovoli povratek v Nemčijo. Sftcijalistieni ministri so bili proti temu, da se kronprinc naseli v Nemčiji, Stresemann in večina ministrov pa-je bila mnenja, da princ ni več nevaren državi ter so sklenili, da se mu dovoli povratek. Kronprinc je dospel, v Nemčijo ter se bo naselil na gradu Oehls v Gor. Š lezi ji.
Line srajce italijanskih fašistov. Šef javne varnosti v Italiji je izdal naredbo, v kateri prepoveduje nošenje črne srajce vsakemu, kdor ni fašist. Pa še fašistom je dovoljeno nositi črne srajce samo takrat, kadar nastopijo skupno pod vodstvom svojih poveljnikov. m
Vodja angleške delavske stranke o položaju Evrope. Angleška delavska stranka ima še veliko bodočnost in za to so velike važnosti besede njenega voditelja-Mac-donalda, katere je nedavno naslovil na razmer in bodočnost Evrope ter z ozirom na posebno stališče Anglije do drugih držav. Macdonald je. dejal: Drpštvo narodov moramo napraviti za svetišče Evrope, a ne sinemo še nadalje gledati v njem dosedanjega izvršilnega odbora zmagovalcev, v katerega so drugi narodi povabljeni samo, da gledajo' in da s sVojo prisotnostjo dajo sklepom zmagovalcev splošno veljavnost. Angleške koristi se ne dajo ločiti od evropskih koristi, in pra via kose te ne dajo ločiti od koristi sveta. Odgovornost imamo tudi napram Nemčiji in se jej ne smemo odtegniti, tudi, , če komu la izjava ni všeč. Dogodki zadnjih dni so nam pokazali, da je zmagovalec odgovoren napram prejšnjemu sovražniku. Skrbeti moramo za to, da Nemci ne bodo* poteptani in zasužnjeni; to bi bila krivica in ob onem nevarnost za vso Evropo. Vprašanje je, kaj naj storimo. Staro sredstvo zvez in tajnih pogodb ne , velja nič več, to pomeni sanio vojsko na vojsko- in bi bilo potem res bolje, če pustimo vse skupaj pri miru, če ne sodelujemo ne pri rešitvi in ne pri pogubi Evrope, če se zalijemo v našo nedostopno državo in prepustimo času, naj opravi z nami. A taka politika bi ne bila prava, valovi bi nas gnali tako, kakor hočejo oni, in ne, kakor hočemo mi. Kako torej, če zvez in dogovorov ne maramo,, in se vendar hočemo in moramo udejstvo-

vati? Korak za korakom moramo ustanavljati sodišča in mednarodne komisije, ki naj bi s sodelovanjem vseh narodov se lotile problema za problemom, vprašanja manjšin narodnega gospodarstva, osebne prostosti, financ itd. Tako bi začeli drug drugemu zaupali in raz-or Oženj e bi potem prišlo samo od sebe. Ta politika bi odstranila grožnjo prihodnjih vojn, ki sla jo kot ded-ščino zapustila svetovna vojna in njej sledeči nasilni mir sedanjemu in prihodnjemu rodu.
Razprava proti morilcu Vorovskega. Danes se začne v Lozani proces proti atentatorju Conradi, ki je ubil sov jetskega delegata Vorovskega povodom lozanske konference. Kakor znano je atentator živel pred vojno kot priseljenec v Rusiji ter je bil najprej oficir caristične, potem pa protisovjetske armade. Kot motiv svojega zločina navaja maščevanje nad sovjetskimi predstavniki, ki so zaplenili njegovo premoženje. Za razpravo vlada veliko zanimanje in ji bodo prisostovali ruski aristokrati in earisti iz Švice in iz drugih držav, deloma kot priče, deloma pa kot poslušalci.
Trockij o Poljski. Na zborovanju kovinarjev v Moskvi, kjer je imel Trockij važen govor o notranjem in zunanjem poiitinčem položaju, je bilo izrečeno tudi naslednje na naslov poljske republike: Če se Nemčiji teži iz raznih razlogov za zvezo z Rusijo, potem je pač potrebno in tudi koristno za poljsko republiko, da postane most med Nemčijo in Rusijo. Če pa Poljska tega noče, potem bo kmalu izginila. Značilno je, da poljski listi, ki so drugače toliko poročali o Trockijevem govoru, te izjave niso prav nič omenili. Poljski režimski tisk namreč na vsak način hoče zabraniti, da bi med narodom "vstali pomisleki in razmotrivanja o-potrebi dobrih odnosa jev z naj bližnjimi sosedi, to je z Rusijo in Nemčijo.
dnevne novice.
Vabilo na občni zbor Slovenske krščansko-socijalne * zveze v Ljubljani. V četrtek, dne 15. novembra t. L, se vrši v Akademskem domu v Ljubljani ob pol 10. uri dopoldne občni zbor SKSZ. Poživljam vsa včlanjena društva in organizacije, da pošljejo na občni zbor gotovo vsaj po enega zastopnika z legitimacijo društvenega odbora, ki ga opravičuje za glasovanje. Zaradi 3. točke dnevnega reda (poročilo in sklepanje o spremembi pravil in o sestavi in obveznosti poslovnika) je potrebna navzočnosti % delegatov. Zastopniki društev, ki pridejo na občni zbor, imajo pravico do polovične vožnje v dneh 14., 15. in 16. novembra. (Doma kupijo cel listek do Ljubljane, pri občnem zboru dobe potrdilo prisotnosti s tem potrdilom in doma kupljenim listkom se vozijo dne 15. in 16. novembra brezlačno domov. Listka torej ne smejo oddati pri izstopu v Ljubljani.) Dnevni red občnega zbora je bil objavljen v oktoberski številki «Vestnika SKSZ.« Na delo za procvit kršščansko-socijalne prosvete! Ljubljana, dne 26. oktobra 1923. — Dr. Josip Puntar, t. č. poslevodeči podpredsednik.
Obmejna komisija, sestoječa iz zastopnikov vlade SPIS in Nemške Avstrije je dne 3. novembra končala svoje delo v Radgoni. Od Špilja do Radgone se je komisija vozila s čolnom po Muri. Obravnavala je vprašanje lastnine ribolovstva v Muri, ugotovila, kje je nujna potreba regulacije reke ter zabeležila lastnike vodne sile ob Muri. Prvi dan je poslovala v Ceršaku, pri tamošnji tovarni za lepenko, nato na Sladkem vrhu, kjer se istotako nahaja enaka tovarna. Dne 2. novembra je komisija poslovala v Gornjem Cmureku in Radgoni. Ribolov v Muri bo na slovenski strani odslej do polovice reke last slovenskih občin, ki segajo na Muro. Pravica do vodnih sil na slovenski strani ostane dosedanjim lastnikom mlmov, žag in tovarn neokrnjena. V zapisniku se je ugotovilo, katera stran mora izvršiti regulacijska dela. Komisija je obenem beležila pritožbe prebivalstva glede malega obmejnega prometa. V Radgoni se je vršila v mestni hiši dne 3. novembra popoldne skupna seja jugoslovanskih in avstrijskih delegatov. — Beležile so se obojestranske sporne zadeve. Avstrija se je posebno pritoževala radi preostrega poslovanja gornje,radgonske carinarnice. Znani dr. Kamniker, bi zopet rad igral ulogo drznega komandanta nemške «Bauern-komande«. Iz Radgone se odpelje komisija v Maribor, odkoder se napoti v torek ali sredo na Koroško. Tam se bo uredilo vprašanje ribolova, vodnih sil in regulacije reke Drave v onih krajih, kjer reka dela mejo med obema državama. Poleg tega bo komisija v Mežiški dolini skušala urediti še nekatere druge spore glede obmejnega prometa. V drugih krajih ob meji komisija ne bo poslovala. Koncem tega tedna se bo v Mariboru napravil obširen zapisnik in stavili predlogi za spremembe v malem obmejnem prometu. Nato se bo ves materijal, ki ga bo zbrala komisija, predložil vladi v Beogradu in vladi na Dunaju v končno rešitev.
Nekaj o potnem listu in vizumu. Med zastopniki Avstrije in naše države se vršijo sedaj v obmejnih krajih posvetovanja glede ureditve še dosedaj spornih vprašanj in olajšav medsebojnega prometa. V očigled tem konferencam se bavi avstrijsko časopisje z vprašanjem odprave potnih listov in beleži tozadevno sledeča pametna dejstva: Zadnji čas se zelo veliko govori in piše o odpravi potnih listov in pred vsem pa vizuma. Ako hočemo na novo poživiti promet. tujcev, moramo na vsak način misliti na to, da se medsebojni promet kolikor mogoče olajša. Ogromno je število onih, ki so proti nadlogi potnih listov in potrebo polnega lista zagovarja le peščica ljudi, češ: vsaka država ima pravico, da se na podlagi potnega lista zavaruje proti neljubim osebam; na drugi strani jej pa tudi vizumi nesejo prav lep dobiček. Znani nemškoavstrijski strokovnjak o državnem štedenju dr. Hornik je glede Avstrije in Jugoslavije do pare natanko izračunal, da stane vzdrževanje
konzulatov veliko več nego vržejo državi vizumi. Ravno radi verodostojne izjave dr. Hornika se pripravlja Avstrija na to, da spremeni sedanje predpise glede potnih -listov in olajša medsebojni promet. Avstrijci in Jugoslovani se pač nikoli ne bomo navadili na tolikanj nepotrebno nadlogo potnih listov, ker smo bili do izbruha svetovne vojne navajeni na potovalno prostost. Pred vojno je zahtevala potni list Rusija in še nekatere balkanske države. Šele vojni položaj je zahteval natanč. kontrolo potnikov in po celi Evropi se je razlila šiba božja potovalnih šikan. Takoj po prevratu pa je bila zadeva s potnimi listi še slabša, ker je stopilo predvsem vprašanje prehrane v ospredje. Bogzna, kaj vse so zahtevale po preobratu oblasti od človeka, ako je hotel od nas v Avstrijo in obratno. Kolikokrat se je zgodilo, da se je marsikateri potnik oborožil z desetimi potnimi dokumenti, a ga je še kljub temu kak kontrolni organ zavrnil in mu onemogočil potovanje. Šele pred dvema letoma sta postala potni list ter vizum nekaka formalnost. Danes je vizum samo denarno vprašanje in preizkušnja potrpežljivosti. Ravno v denarnem oziru zadene vprašanje vizuma potnike III. razreda posebno v živo in znašajo n. pr. na progi Gradec—Trst stroški potnega 'lista in vizuma polovico cele vožnje. Treba pa tudi pribiti, da je danes radi zboljšanih gospodarskih razmer v Avstriji medsebojni promet med nami in Avstrijo veliko živahnejši, nego je bil prvi čas po prevratu. In ravno radi vedno bolj razvijajočega se prometa med obema državama je tudi število onih, ki so za odpravo vizuma na obeh straneh od dne do dne večje. Merodajni nemškoavstrijski krogi so prepričani, da bo prišlo v najkrajšem času med Aystrijo in Jugoslavijo do znatnih potovalnih olajšav in do odprave raznih šikan in nepotrebnih stroškov. Avstrijsko časopisje pa tudi. beleži, da je ravno upeljava potnih listov marsikaterega prisilila, da se je pobrigal za državljanstvo in si uredil švoje legitimacijske zadeve. Popolna odprava potnih listov, bi bila tudi odprava legitimacij in do tega še dolgo ne bo prišlo. Ugotovitev potujočih oseb se lahko izvrši brez šikan od strani nepotrebnih kontrolnih organov, n. pr. od kondukter jev, carinikov in nikakor ni potrebno, da bi se za to službo nameščali posebni ljudje. Gotovo je v državnem interesu potrebno, da se lahko tuje državljane ugotovi, ali jim zabrani potovanje in ra-vn oradi tega je pri sedanjih povojnih razmerah potreben potni list ali kaka druga legitimacija, a vsekakor pa se mora prej ko prej odstraniti šikana z vizumi, od, katere tudi države nimajo nič.
Občni'zbor naše stranke jih skrbi. Občni zbor naše stranke najbolj skrbi demokrate. Bogzna kaj vse so znali povedati ter pisati o tem zboru in to samo radi tega, ker se sami ob takih prilikah, kolje občni zbor najbolj grizejo med seboj in bi radi videli, da bi se polica jdem okra tski spor ter prepir naselila ter vgnezdila tudi v naši stranki. Demokratska glasila so že teden pred občnim zborom oznanjala razne struje v naši stranki, ki so si nasprotne med seboj kot ogenj in voda, a sedaj v očigled občnemu zboru pa sami priznavajo, da so vesti o sporu med klerikalci beležili samo kot kronisti. «Narod« si je za «Jutrom« najbolj brusil jezik glede spornega položaja v SLS, a v sobotni številki že priznava sledeče: Na seji načelstva SLS, ki se je vršila v nedeljo, so razpravljali o resolucijah, ki se predlože zboru zaupnikov dne 4. in 5. novembra. Te resolucije se v glavnem nanašajo na vprašanje novih davkov, na strankino organizacijo in na notranje politične odno-šaje. Koncem seje se je razpravljalo o političnem položaj o ter sklenilo, da naj klerikalni parlamentarni klub vstraja pri svoji dosedanji politični taktiki. Ostane torej vse pri starem!
Demokratski lam-tam! Iz Ljutomera poročajo: Pri nas je redkokje dobiti «Jutro«, a še manj pa «Tabor«. Radi tega smo šele sedaj čitali poročila o «sijajnem« shodu policajdemokratskih zaupnikov v Ljutomeru pri Sršenu. Človek se mora na glas nasmehniti, ako čita o demokratski «sijajnosti.« Sijajno govorjeno, ako beležimo, da se je udeležilo demokratskega tam-tama 40 ljudi in presneto dvomljivo, ako je bilo med temi 20 pravovernih demokratov. Ljudje so šli k Sršenu iz radovednosti, da bi videli demokratsko prikazen dr. Žerjava. Shodu je predsedoval ljutomerski advokat dr. Stanjko, ki se je ponižno zahvaljeval po vsakem govoru za sijajne, navdušene in vzhičene besede. Govornikov je bilo skoro več nego zborovalcev. Govorili so: dr. Žerjav, mariborski dr. Kukovcev lakaj dr. Lipo!d, dr. Gosak iz Ptuja in konjar Petovar iz Ivanjkovec. Radi varnosti so imeli tik pred gostilno «nakurbljan« avto, da bi v slučaju nevarnosti takoj odfrčali. Ko je po končanih govorih demokratskih govornikov hotel govoriti še naš pristaš, je dr. Stanjko shod takoj zaključil in .gospoda se je odpeljala . . . Ako mislijo dem obrat je, da so s tem shodom v Ljutomeru kaj pridobili, se presneto motijo. Povest o sijajnosti demokratskega shoda v Ljutomeru čita vsak s posmehom. Ako zborujejo demokratje povsod tako Sijajno kot v Ljutomeru, potem pri vsej demokratski politični sijajnosti ne bodo spravili za prihodnje volitve skupaj glasov za eden sijajen JDS — mandat!
Razveljavljena naredba. Proti naredbi prosvetnega ministra, ki zahteva za šolo tudi nekaj verskega življenja, je slovensko liberalno učiteljstvo dvignilo silen vik in krik, češ, sedaj bo propadla šola, propadla bo država, propadel bo ves svet, če bodo tudi učitelji morali vedeti, da obstoji na svetu nekaj, kar se imenuje vera in verski obred. UJU je tako glasno zaukalo, da so slišali njegovo ukanje tudi v Beogradu, nakar je minister prosvete zlezel pod klop in odredil «odmah«, da njegova naredba za Slovenijo ne velja. UJU bo torej še nadalje lahko mirno spalo, ne samo ob delavnikih, ampak tudi ob nedeljah.
župnijo Brezno ob Dravi je dobil tamkajšnji upravitelj Marko Sagaj. G. Sagaj bo 1. decembra v Marenber gu inštaliran.
Država v državi. Wranglovci so se tako usidrali t naši državi, da se jih lahko imenuje država v državi. Poleg oficirskih in kadetskih organizacij pa imajo tudi svojo policijo, ki zasleduje in nadzoruje vse ruske begunce. Med Rusi, ki so razkropljeni po naši in drugih državah je namreč mnogo takih, ki niso prišli sem t Wranglovci ali drugo protisovjetsko vojsko, temveč so se slučajno zatekli v tujino ali pa so tu ostali kot nekdanji avstro-ogrski vojni ujetniki. Sovjeti so sedaj vse emigrante, razve» vodilnih glav kontrarevolucije amnestirali in vsi se lahko vrnejo domov. Danes, ko se raz mere v Rusi ji očividno boljšajo, si mnogo beguncev tudi želi nazaj. Wranglova policija pa nadzoruje vsakega Rusa ter dela z vsemi sredstvi, da se nihče ne more vrniti v domovino. Ruski begunci, ki stojijo izven Wranglove organizacije, se nahajajo v silno bednem položaju, najhujše je pa to, da jim Wranglovci branijo vrnitev in da jih naši vladi ovajajo kot boljševike. Naša oblast seveda Wranglovo policijo in oblast podpira ter naseda njenemu ovaduštvu.
Proti novemu občinskemu zakonu, ki ne dela nikako razlike med mesti so vložili župani vseh večjih mest države apel na ministrskega predsednika, notranjega ministra in parlamentarne grupe. V apelu, ki je sestavljen v obliki resolucije, protestirajo proti načrtu novega občinskega zakona ter zahtevajo, da se novi zakon najprej predloži mestnim županom, da ga preštudirajo, vlada pa mora od županov stavljene predloge respektirati ter zakon spremeniti, da bo v resnici odgovarjal potrebam mest, ki bi po novem zakonu izgubila svojo avtonomijo ter žnjo tudi svojo važnost.
Novi sejmi. Ministrstvo za trgovino je tržni občini Gor. Radgona dovolilo 4 letne živinske in kramarske sejme. Prvi se bode vršil na Leopoldovo dne 15. t. m. Radgonski leopoldov sejm je bil od nekdaj nekaj izrednega in znan daleč na okrog in obiskan od vseh strani. Upamo, da bode gornjeradgonski leopoldov sejem vreden naslednik bivšega radgonskega, ki se je deloma tako tudi vršil na gornjeradgonskem ozemlju. — Sicer pa se opozarja na današnji oglas trga Gornja Radgona.
Zvišanje taks v bolnicah po Sloveniji, v Srbiji pa brezplačno zdravljenje. Druga sekcija finančnega odbora je te dni razpravljala proračun ministrstva za ljudsko zdravje. Ker novi uradniški in vojaški zakoni predvidevajo brezplačno zdravljenje uradnikov in vojakov po državnih bolnišnicah in kopališčih, je proračun tega. ministrstva znatno zvišan, zlasti postavke za bolnišnice in kopališča. Opozicija je ugovarjala zoper visoke izdatke za razne komisije in tehnično vodstvo kopališč. Referenti so nato tolažilno izjavljali, da namerava državna oblast itak vsa kopališča v najkrajšem času oddati v,zakup privatnikom. Izredni stroški za bolnišnice in kopališča so zvišani za Srbijo od 4 na 24 milijonov dinarjev, za prečanske dežele pa od 11 na 30 milijonov dinarjev. V prečanskih krajih bodo ti stroški pokriti z zvišanjem taks po bolnicah in kopališčih, v Srbiji pa ostane zdravljenje po državnih zavodih popolnoma — brezplačno.
Tajništvo Slov. ljudske stranke v Celju, hotel Beli vol, I. nadstropje daje članom SLS informacije in pojasnila v davčnih, vojaških, obrtnih, trgovskih, pravnih, šolskih, zapuščinskih, občinskih, pokojninskih in raznih drugih zadevah. Nudi posredovanje in pomaga vlagati razne prošnje, pritožbe in prizive, kakor prošnje za dopuste, za odpust, ozir. skrajšanje vojaške službe, prošnje za koncesije, potne liste, državljansko pravico, prošnje za povrnitev stroškov, odpust odnosno zmanjšanje globe, za razne podpore, penzije, nadalje posreduje v vseh društvenih in organizacijskih zadevah itd. Člani, obračajte se v vseh zadevah na naše tajništvo v Celju.
O gradbi železnic z vojaško delavskimi močmi piše «Morgen«: V Beogradu so sklenili, da bo zgradilo železnico Veles—Stip vojaštvo. Za to delo se bo uporabilo 2000 vojakov in na ta način si bo prihranila država lepe' milijone. Dejstvo je, da tudi naša država razpolaga z znatnim številom železniških čet, ki bi bile zmožne, da se lotijo zgradbe kake železnice in tudi je res, da bi se lahko za tako delo pritegnilo pehoto. Treba pa pribiti, da je vprašanje cenih vojaških moči samo prevara. Vojak dela dobro in veliko, ako gre za delo, ki naj bi bilo gotovo v par dneh. Vojaštvo je za delo, ki traja 2—3 dni, ker ima telesna delomožnost svoje meje. Vojak, ki dela več nego 2—3 dni, začne zaostajati in njegovo delo se niti primerjati ne da z delom strokovnega delavca. Ako noče višja vojaška oblast pri delavskih vojaških če tah zapraviti izvežbe in discipline, potem jih mora pri delu izmenjavati in ravno zaradi tega zelo trpi hitro napredovanje dela.
Strah pred aferami. Kakor smo že poročali, se v Beogradu posvetujejo glede zgradbe nove tovarne za orožje v Kraljevu. Za to zagradbo se zanimajo tudi parlamentarni krogi in se že vnaprej bojijo, da bi celega načrta ne omogočila kaka afera večjega obsega. Je nekaj značilnega za mentaliteto naših parlamentarcev, da se ne more pri nas prav nič začeti ter podvzeti, kar bi ne vzbujalo nezaupanja in kar bi se ne spravljalo r stik s korupcijo. Ta pojav je zelo žalosten in izvira iz izkušenj, koje lahko doživljamo pri vsakem koraku. Pri takih razmerah se pač ne smemo čuditi,, da se ne moremo v inozemstvu postaviti na trdnejša gospodarska tla. Ako nimajo lastni državljani zaupanja do lastne uprave, kako bi naj potem stremil za sklepanjem gospodarskih odnošajev z nami kak angleški trgovec. — Vsak se nas izogne v močnejšem krogu, ali pa skalkuli-ra cene tako, da ima pri vseh morebitnih izgubah še vedno dobiček. Gotovo pa je tudi to, da se ravno pri nas
nekatere afere čisto nepotrebno povišujejo in raznaša-jjo v javnst potom političnih in gospodarskih nasprotnikov. Iz ene afere se fabriciraju razne druge in nikakor ’še ne smemo čuditi, da ne uživamo zaupanja pri lastnih ljudeh, še manj pa pri inozemcih. Pri nas je pač potrebno prečiščenje uprave in potem bi tudi izginil strah pred aferami.
Mlad nov tovariš od Sv. Benedikta se vabi v naše društvo, predsednik ne trpi kontrabantov. (Učit. Tov. št. 43 v poročilu uč. dr. za svetolenartski okraj). Tako, gospoda! Ni dovolj, da sem svojemu šefu večkrat pred zborovanjem in enkrat po zborovanju jasno povedal ■svoje mnenje o UJU, še si dovoljuje g. predsednik po-'iskušati v Tovarišu, češ, to ga bo zbodlo. Da, zbodlo me je, pa ne ravno beseda «kontrabant«, ampak zbodla me je vaša otroška naivnost, kajti znajte, da so mladi ljudje poleg zrelostnega izpita na zavodu, jeli napravljati tu di zrelostne izpite za življenje in da bo nastopila doba, ko ne bo več mlado učiteljstvo slepo sledilo mišljenju starejšega, ali pa svoje nazore zatajevalo radi tega, da se šefu in kolegom ne zameri. Rezultati počitniških zborovanj UJÜ so pa tudi jasno dokazali, da oni, ki hoče živeti in delovati na podlagi krščanske morale, ne more (JJU-jevskega programa apercepirati, to je sprejeti. Med mojim iri pa še mnogih tovarišev in tovarišic naziran-jem ter Vašim naziranjem je v tem oziru nepremostljiv prepad, ki se z Vašimi frazami o neki strpljivosti are da premostiti. Saj je nadzornik Flere na ptujski skupščini jasno, in določno izjavil približno takole: «Pri znajmo enkrat jasno in odkrito, da je naša organizacija napredna in svobodomiselna«. Vsa čast mu, je vsaj enkrat svojo pravo «farbo« pokazal, pa ne samo svoje, am-§pak tudi «farbo« UJU! Da ste pa dosledni svobodomisleci, je pokazal na ljubljanskem kongresu dr. Rape, ki je v govoru, v katerem je razvijal misli o organizaciji šole rekel, da Vaše učiieljts.vo šole tako dolgo ne more smatrati kot popolne, ■ dokler vladata v razredu dva. — Kdo tvori to dvojico, ve vsak. To sta učitelj in katehet. Verska vzgoja pa UJU zelo smrdi, to priča, posebno 42. številka Tovariša. Da Vaša organizacija sega pod formo liberalizma v kulturni hoj, to pojejo že kosi in srake po goricah sedaj, ko ni več grozdja. Kdor je imel priliko, da je čital češki pokroharski list «Orel a Sokol«, ve, da je sokolstvo avantgarda liberalizma in najhujši nasprotnik katoliške cerkve. Or j ima pa je organizacija, ki je s svojim nastopom izsilila še Hanao in Srnao, tako, da se te tri organizacije bojujejo druga z drugo za obstanek ravno najbolj trudijo, katera hi bolj in bolj razdražila strasti narodnega sovraštva. Po kakovosti svojih članov pa je pribežališče grešnikov, ki jim je mar in briga pitje in pretepanje za narod, za plačilo pa mast sia korita. Da je 99 odsto-t. Sokolov-orjunašev, ki podpirajo in vpijejo v demokratski rog, to je že neštetokrat dokazano. Mislim, gospoda, da bo za enkrat dovolj; da boste pa vedeli, da' nisem samo jaz «kontrabant«, ampak jih je še mnogo drugih. Mislili ste pač: «Udarimo po mladem pastirju in razkropila se bo mlada čreda.« — Bridko se motite! Obsodili in zavrgli smo Vaš že davno in na svoji poti, na poti za krščansko vzgojo bomo vztra jali naprej. — H. J., učitelj.
Protest proti italijanskemu nasilju. Iz Šmarja pri Jelšah poročajo: V torek dne 23. oktobra t. 1. so priredila vsa tukajšnja društva protestno zborovanje proti italijanskim nasilstvom, ki se vrše napram našim ne-odrešenim bratom v Julijski Benečiji. Zborovanje se je ■vršilo v gostilni g. Habjana. Zborovanje je otvoril g, živinozdravnik Goljar, ki je razložil namen in pomen sestanka. Nato je podal besedo g. notarju dr. Šorliju, ki je naslikal krivice, ki jih trpe Slovani v Primorju pod Italijani. Pozval je vse, da naj ne pozabijo trpečih bratov, da naj imajo srce za nje in ob tej priliki se je na poziv g. nadučitelja poživela podružnica Jugoslovanske Matice za šmarski okraj. Izvolil se je novi odbor in sicer: predsednik sodni predstojnik g. dr. šašelj, blagajničarka gdč. Rukež, odbornika gg. kaplan Jošt in notar dr. Šorli. Po sklepu zborovanja se je sestavila tozadevna resolucija, ki se je brzojavno odposlala pokrajinski vladi.
Arhijerejski zbor v Sremskih Karlovcih. Te dni je končal v Sremskih Karlovcih arhijerejski zbor, ki je 'razpravljal o reformi koledarja in o drugi ženitvi pravoslavnih svečenikov. Seje so bile zelo burne, ker so se pojavile tudi struje, ki so sklepe carigrajske konference n koledarski reformi kralkomalo odklonile. Prizrenski vladika je bil prvi, ki je to zahteval ter želel, da stavi predlog o sklicanju nove carigrajske konference. Zbor i se je dovršil s tem, da se je izvolil poseben odbor, ki bo : ta vprašanj':: proučeval in potem o tem poročal.
Incident na zagrebškem pokopališču. N$ dan Vseh j svetnikov je prišlo na zagrebškem pokopališču Miro-goju do mučnega incidenta pred grobom Draškovičevega [ morilca Aliagiča. Grob je bil zastražen od policistov, ki : so branili ljudem polagati na grob vence. Ta odredba je J vzbudila v ljudeh veliko nevoljo, pa je prišlo do de-I fflonstracij, radi katerih je policija množico na poko-I pališču razgnala.
Policija na pokopališču. Letos je zagrebška • poli-J cija močno zastražila grob atentatorja Aliagiča ter ni nikogar pripustila, da bi ga ob Vsehsvetib počastil. : Vence, ki so bili že prejšnji dan nanj položeni, je vse odstranila. Režim se pač moti, če misli, da se s takimi sredstvi da zatreti spomin1 na človeka, ki je iz protesta i! proti krivicam segel po orožju ter tudi svoje življenje 'izgubil. Čudno je to tudi, ker se eni atentatorji toliko proslavljajo, druge se še pa po smrti v grobu drži z , bajoneti.
Utonila v božjastnem napadu. Iz Makol poročajo: * Na dan Vseh svetnikov je šla od doma k večernicam Roza Curk. Med potjo jo je vrgla božjast v grabo, v kateri je bilo vode komaj za par prstov, a vendar toliko,
da je revo zalilo v napadu do smrti. Rajna je bila pridno dekle in vzgled vsem drugim.
Polom «Beograjske ujedinjene banke.« Naša država preživlja težko gospodarsko krizo, ki se zlasti izraža v bančnih krahih. Toliko novih bank, kakor pri nas po prevratu, se ni menda ustanovilo v nobeni drugi državi. Vsi ti novi zavodi so večinoma slabi, pa so radi tega v veliki nepriliki radi silnega pritiska velikih bank, ki delajo večjidel z inozemskim denarjem. Poleg tega pa delajo te novoustanovljene banke zelo nereelno, kar vzbuja nezaupanje do njihovega poslovanja ter pospešuje njihovo propast. Pred kratkim smo beležili polom «Balkanske banke«, kateri je hitro sledil kräh «Beograjske ujedinjene banke.« Polom zadnje banke je silno iz-nenadil, ker je bila še nedavno znana kot precej močen zavod. Banka se je prej imenovala «Beograjska meščanska banka«, po fuziji z «Jugoslovansko trgovsko banko« pa si je nadela ime «Ujedinjena banka.« Po preobratu je stala banka zelo dobro, ker je za časa vojske v Solunu zaslužila silno mnogo z dolarji amerikanskih Siovanov-prostovoijeev, ki so se udeležili vojne na solunski fronti. Z nespretnimi špekulacijami pa je hitro padel njen ugled, da so akcije, ki so še pred par mesci- notirale 50—60 din. pri nominalni vrednosti 100 din., pred kratkim padle na 18 din. Glavni udarec pa je zadala «Ujedinjeni banki« «Banca Commerciale Italiana.« «Ujedinjena banka« je namreč prevzela garancijo za nekega grškega trgovca pri filijalki italijanske trgovske banke v Solunu v znesku tri in pol milijona lir. Ko pa je Italijanska trgovska banka ugotovila, da ni Ujedinjena banka likvidna, je podvzela korake za sigurnost svojih zahtev. Toda koristi od tega sigurno ne bo imela, ker je ugotovljeno, da so člani vodstva Ujedinjene banke svoj denar na skrivnem spravili na varno. Banka je izdala tudi silno mnogo nepokritih čekov, ki presegajo vrednost njenega premoženja. Polom !e banke gotovo ni zadnji, sledilo ji bo še veliko drugih zavodov. Resen pa je ta opomin za upravo, da bolje pazi na poslovanje denarnih zavodov, kajti nič tako ne škoduje državnemu gospodarstvu, kakor bančni polomi.
Strašna železniška nesreča. Proga Zagreb—Beograd je znana radi tega, ker se je na njej dogodilo največ železniških nesreč. Proga je samo enotirna, promet pa je ogromen, ker je to edina direktna vez Srbije z ostalimi prečanskimi pokrajinami. Dne 2. novembra predpoldne se je zgodila zopet strašna nesreča, ki je zahtevala več človeških žrtev. Trčila sta skupaj zagrebški osebni vlak, ki je prihajal iz Beograda in subotiški brzovlak, ki je v vozil v Beograd. Nesreča se je dogodila pri postaji Ba-ta.jnica v bližini Zemuna. Oba vlaka sta vozila s polno paro, vsled silne megle se ni moglo videti, da prihaja po isti progi nasproti vlak, ter da je bilo trčenje neizogibno. Obe lokomotivi sta se vsled udarca zarili druga v drugo, ter se kar vspeli kvišku. Poštni vagoni, takoj za lokomotivami in vagoni tretjega razreda no bili pri obeh vlakih čisto razbiti, žrtev je silno veliko, ker' ni ostal skoro noben potnik neranjen. Mrtve so tri osebe, in sicer dva vojaka, ki sta se vozila na dopust in neki dijak, ki se je peljal v Zemun v gimnazijo. Težko ranjenih je 20, lahko pa nad 100 oseb. Takoj po nesreči je prispel iz Beograda pomožni vlak z zdravniškim vozom. Rešilno akcijo je vodil osebno prometn'r'tamišteF g. Ve-dear Jankovič. Ranjence so odpeljali v zemunsko bolnico, potniki pa so nadaljevali pot v pomožnih vlakih, ki so privozili na kraj nesreče. Promet na progi je bil en dan ustavljen, da so odstranili ostanke vagonov in lokomotiv.
Muzejsku društvo v Ptuju priredi v sredo dne 11. novembra ob 6. uri zvečer predavanje v Mestnem gledališču. Govoril bo predsednik Zgodovinskega društva v Mariboru g. profesor dr. Franc Kovačič o kulturnih razmerah v Ptuju v 13. im 14. stoletju. Predprodaja vstopnic pri g. Senčarju v gimnaziji.
Vreme. Marsikdo se spominja letos le deževnih dni, solnčnih malo. Poglejmo pa v zapisnik, kakšno je bilo letos vreme od začetka marca do konca oktobra. Marca 27 lepih in 4 deževni dnevi, aprila 14 lepih in 16 deževnih dni. maja 24 lepih m 7 deževnih dni. junija 15 lepih in 15 deževnih dni. julija 22- lepih in 9 deževnih dni. avgusta 25 lepih in 6 deževnih dni. septembra 20 lepih in 10 deževnih dni. oktobra 26 lepih in 5 deževnih dni. Skupno je bilo 173 lepih dni in 72 deževnih. — Torej smo preživeli 101 več lepih kot pa deževnih dni. Z letino smo pa letos prav zadovoljni. Hvala Bogu!
iz Maribora.
Pri občnem zboru mariborske kmetijske podružnice dne 4. novembra je pri volitvi delegatov zmagala lista pristašev SLS z 51 glasovi. Kandidati JDS in SKS so dobili samo 4 do 5 glasov. Ob začetku zborovanja so imeli pristaši «združenih naprednih strank« še precej upanja na uspeh. A ko so prikorakali vrli našinci od Sv. Petra pod vodstvom župana g. Fluherja, so se samo-stojneži in demokrati polagoma drug za drugim izgubili iz dvorane. Naši so stali trdni in so vztrajali cele tri ure do glasovanja. Vrlo poučno je bilo predavanje šumarskega nadzornika g. Urbasa.
Lovec brez plena. Tajništvo JDS in SKS v Mariboru je razposlalo zadnji teden vsem članom kmetijske podružnice v Mariboru naslednjo okrožnico: «V nedeljo, dne 4. novembra 1923 ob 9. uri dopoldne se vrši v pisarni okrajnega zastopa mariborskega (Koroška cesta št. 26) občni zbor kmetijske podružnice za Maribor in okolico, na katerem bo volitev delegatov za občni zbor Kmetijske družbe v Izubijani. Velike važnosti je, da dobimo za delegate ljudi, ki imajo smisel za gospodarska vprašanja. Zato vas prosimo, da se sigurno udeležite občnega zbora in volitve delegatov, katero listo
vam spodaj prilagamo. Vsak posamezen glas odločuje. Z odličnim spoštovanjem: Za združene napredne stranke: Vekoslav Špindler, Ing. Vedernjak. — Kandidati združene napredne stranke so: 1. Djuro Džamonja, «Vrt Maribor, Čopova 20. 2. Joško Glaser, vinarski inštruktor Maribor, Maistrova 3. 3. Dr. Radoslav Pipuš, odvetnik in posestnik, Maribor, Sodna ulica 15. 4. Ing. Valentin Petkovšek, strokovni učitelj, Maribor, Vinarska šola. a. Anton Fras, posestnik, Terčova 15. 6. Ivan Janžekovič, veleposestnik, Lajtersberg 207.« — A vse pisanje in tiskanje Špindlerjevo in Vedernjakovo je bilo zamanj. Sa-mostojneži in demokrati so se vračali brez plena z lovišča.
Denuncijant ne zasluži pardona. V Lipnici službuje kot ravnatelj na tamošnji meščanski šoli g. Ledinegg. Mož ima v bližini Maribora posestvo in ga vidimo večkrat pri nas. Mi bi prav nič ne imeli proti njegovim po-setom, ako bi ne bil on sam čisto navaden ovaduh na-ših ljudi. Ako le more, denuncira našega človeka radi najmanjše nerodnosti glede potnega lista in malega obmejnega prometa; a sam je v tem oziru največji grešnik. Zadnje dni smo ga večkrat videli v Mariboru, a niti enkrat se ni zglasil na okrajnem glavarstvu, da bi se bil prijavil ali odjavil. Oblasti bi morale bolj paziti na tega gospoda in tudi njemu vrnili milo za drago. Kdor je dlakocepen denuncijant, mora, imeti predvsem •sam čisto vest, sicer ne zasluži nobenega pardona in < sobito pa še radi tega ne, ker igra kot tuj državljan in agrizen Nemec ulogo ovaduha. G. Ledinegga si bomo pri prihodnjem obisku v Mariboru ogledali malo natančneje.
Še nimajo dovolj. «Jutro« poroča: Or jima v Studencih pri Mariboru. Ker vlada noče dovoliti obnovitev mariborske Orjune, so nacijonalisti krog Maribora vložili pravila za samostojno Orjuno v Studencih pri Mariboru. Pravila so bila te dni potrjena in se vrši že t kratkem ustanovni občni zbor v Studencih. — Mariborskim orjuncem še ni dovolj, da sta prejela predsednik Orjune Rehar in njen četnik Reja tako občutno kazen, da bo v najkrajšem času pihalo arestantoVsko kašo 19 orjuncev in da je ta or j unska družba zapletena v seksualno perverznost, ne, hočejo še iti naprej. Kakor ni bilo tal za pretepaško, razbojniško in moralično perverzno Orjuno v Mariboru, bo še manj v Studencih. Oblast mora prepovedati ustanovni občni zbor, da ne bo prešlo do nepotrbnih pretepov in pobojev. Orjunska družba tatov, razbojnikov, pretepačev in nemoralnih izvržkov ne spada tudi v predmestje, ker je bila izbac-njena iz mesta.
Nič se ne zmenijo za prepovedi. Prosvetno ministrstvo in višji šolski svet sta že izdala na šolska vodstva bogzna koliko okrožnic, ki prepovedujejo dijaštvu mršiti znake. Te okrožnice se prečitajo vsako leto srednješolski mladini, ki jih pa seveda ne drži, in to radi tega ne, ker učiteljstvo molče trpi, da mladina izziva s sokols kimi in orjunskimi znaki. Ako greš po mariborskih ulicah, vidiš na prsih vsakega drugega dijaka kak prepovedan znak. Pri nas se organizirana mladina strogo drži prepovedi glede nošenja znakov, a Sokoli in or-junci ne, ker jim daje napredno učiteljstvo potuho. Šolska vodstva v Mariboru še, enkrat pozivamo, naj skrbe za to, da se bo dijaštvo držalo ministrskih prepovedi, sicer bomo tudi mi primorani, da bo tudi naša mladina nosila znake.
Seznani v Mariboru bivajočih oseb, katere se sme pozvati kot porotnike po zak. z dne 23. maja 1873. štev. 121 d. z. je v načrtu dogotovljen ter v času od 1. novembra do 8. novembra 1923 razgrnjen v mestnem ekspedi-tu, soba štev. 11, da ga vsakdo vpogleda in v istem roku pismeno ali ustmeno ugovarja proti vpisu oseb, ki po-postavi niso sposobne za porotnike ali katerih se ne sme vpisati v porotni seznam ali proti temu, da se je po postavi dopuščene osebe izpustilo, ali da uveljavi razloge za svojo oprostitev.
Praznik katoliškega izobraževalnega društva. Dne
11. novembra na Martinovo nedeljo obhaja Kat. izobraževalno društvo v Lajtersbergu glavni praznik. — Zjutraj ob 6. uri se udeleži društvo z zastavo sv. maše
v baziliki Matere milosti. Popoldne priredi v Narodnem domu igro: «Lovski tat« z govorom g. dr. Medveda. Sodeluje tamburaški zbor Katoliške omladine v Mariboru. Vsi prijatelji društva se najprisrčneje vabijo.
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczv. Prevedel Paulus.
62
Juha ni bila slaba, prijetno je dišala in tudi okusna je bila. Margareta bi se je ne bila branila, če bi bila postrežba snažna. Vzela pa si je košček kruha in je pila nekoliko vina.
«Čujte, gospod Andrej«, je dejala tovarišu, «ne vidim rada, da stojite! Tudi vi bodete še potrebovali svo>-je moči. Sedite in pokrepčajte se! Naj si mislita ded in. babnica o naju, kar hočeta! Meni je pač lahko vseeno, vam pa najbrž tudi.«
Ubogal je ter sedel k Margareti in oba sla se s plemenitim pogumom lotila večerje.
Brogard si menda ničesar ni mislil, vsaj zmenil se
ni več za svoja gosta. Postregel jima je in svobodnemu državljanu svobodne republike ni treba, da bi suženjski plazil krog gospode. Starka je. oddrsala na svojih okornih coklah iz sobe in dedec je postopal po kotih, slonel tu in slonel tam ter vlekel svojo smrdečo pipo, veasi prav pod nosom plemenite gospe, kakor ima pač pra-
vico svoboden državljan, pred katerim so vsi ljudje enaki.
«Teslo neolikano!« je godel gospod Andrej, ko.se je prislonil k mizi in prezirljivo gledal na «prrroklete Angleže«.
«Za božjo voljo, Andrej!« ga je mirila Margareta, ko je v pristni britanski jezi stiskal pesti. «Ne pozabite, da ste na Francoskem in v dneh revolucije!«
«Pobil bi ga na tla — tega siroveža!«
«Prosim vas, ohraniie ga pri dobri volji, da nama bo odgovarjal. Govoriti morava z njim! Morebiti zveva kaj koristnega.«
«Potrudil se bom. Ampak rajši bi mu dal poskusiti svojo pest, ko pa da bi ga izpraševal! — He, prijatelj«, je nagovoril starca po francosko in ga potrepljal po rami, «ali kaj pride angleških gostov sem k vam ra obisk?«
Brogard je pogledal Andreja črez ramo, potegnil parkrat gostega dima iz pipice — čemu bi se mu naj mudilo z odgovorom? — in je končno dejal:
«Hm — včasi —.«
«Kajpak!« jen nadaljeval Andrej brezbrižno,- «Angleški popotniki in trgovci pač dobro vedo, kje je najti najboljše vince, ej, prijatelj? — No, pa povejte, ta gospa tule bi zelo rada vedela, če ste morebiti videli njenega dobrega prijatelja, nekega Angleža, ki pogosto pride v Calais po opravkih. Visokozraslel človek je in pred par dnevi je potoval tod v Pariz. Gospa je mislila, da ga najde v Calaisu.«
Margareta si ni upala pogledati v. Brogarda, bala se je, da mu ne bi njene oči izdale pekoče radovednosti, s katero je čakala ria odgovor.
Svobodnemu francoskemu državljanu se seve ni nikoli mudilo z odgovorom. Brogard je malomarno kadil pol minute in nato šele počasi odgovoril:
«Visokozraslel Anglež —? Danes —! Da!«
«Ste ga videli —?« je vprašal Andrej kolikormogo-če mirno in brezbrižno, četudi se je moral šiloma premagovati, da ni pokazal svojega zanimanja.
«Danes — dal« je mrmral Brogard mrzko. Vzel je Andrejev klobuk s stola poleg sebe, in ga djai na glavo, si popravljal umazani suknjič in skušal z gizdavim! kretnjami pokazati, da je bil Anglež eleganten človek in bogato oblečen. «Prrrroklet arrrristo, tisti dolgi Anglež —!« je gode.,
Margareta je šiloma udušila lahen vzklik.
«Percy je bil, — on je bil!« je šepetala. In niti preoblekel se ni!«
In v solzah se je smehljala nepremagljivi strasti svojega soproga, ki je bil tako zaljubljen v fine obleke, da jih niti tedaj odložil, ko je šel v smrtno nevarnost.
«Oh ta njegova norost!« je vzdihnila. — «Brž, An- Maribor, Aleksandrova 57
drej, vprašajte ga, kedaj je odšel!«	TsleViP* 88.
«Kajpak, prijatelj«, je nadaljeval Andrej, še vedno z-navidezno brezbrižnostjo, «vedno nosi nove, fine obleke, tisti gospod. Ni dvorna, on je, prijatelj tele gospe. In odšel, je,, pravite?« .
«Odšel je, — da. Pa pride nazaj — semkaj. — Naročil je večerjo —.«	'
Naglo je položil Andrej Margareti roko na — zavpila bi bila v svojim divjem veselju. —
Zdrav, je bil, vrnil se, bo -- videla ga bo — vsak hip utegne priti —.
Oii — divje ji je bilo srce —. To je bilo skoraj več nego je mogla prenesti.
«Semkaj —f« je vprašala Brogarda in mož se je v njenih očeh na mah izpremenil v nebeškega poslanca, obdanega s sijajem in bliščem. «Semkaj pravite da bo prišel Ahglež, semkaj?«
Sobo s pritiklinami in vse pohištvo se proda zaradi odhoda. Naslov v upravništvu.	672
Dve lepi naki postelji se prodate v Sodni ulici 23, I. nadstropje št. 4.
Nakovalo, »klop z vijaki, velika mizarska klop z dvema vijakoma, se preda v Novivasi, Radvanjska cesta 10.
Zimska suknja in kompletna moška (Jaquett) oblaeka za
večjega gospoda, dobro ohranjena, na prodaj, Krčevina, Preprotnikova. ulica 197.	671
Duhovnik vpokojenec išče za takoj v Maribora večjo solnčno prazno sobo, eventuelrio' š predsobo. Uprava «Straže«.	■ čv;A . g__j
ramo.
Trgovina z mešanim blagom se pou zelo ugodnimi pogoji proda. Obseg: 1 lep trgovski lokal, 3 skladišča, stanovanje. Objekt se .nahaja v majhnem mestu, blizu železnice, na najbolj prometnem prostoru, ki ima najlepšo bodočnost. Lokali so pripravni za vsako obrt, tudi za večjo trgovino na debelo. -Na-daljni pogoji po dogovoru. Pismene ponudbe pod; «Trgovina« na Aloma Company, Ljubljana.
Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo občini trg Gornja Radgona obdržavati štiri letne živinske ir, fcra-marsk sejme in sicer se ti vršijo: 1. na dan 3. februarja (na Blaževo), 2. na dan 25. maja (na Urbanovo), 3. na den
10.	avgusta (na Lovrenčovo). in 4, na dan 15. novembra (ne. Leopoldovo) vsako leto. Po dolgih letih se bodo od'sedaj naprj živinski in kramarski sejmi zopet redno vršili, kakor svojčas in sicer se vrši: -prv* živinski in kramarski 'sejm dne 15... novembra t. 1. na Leopoldovo. Živinski sejm bode na občinskem travniku na Tratah, kramarski sejm pa pri drevoredu in na giapnr cesti od Murskega mosta naprej na Spodnjem Grisu. Živinski sejm . je* ze govedo, drobnico in konje, na kramarski sejm pa se lahko pripelje blaga vsake vrste, poljski pridelki, perutnina, lončarska roba itd.	-
Ker so bili sejmi -v Gornji Radgoni svoječasno vedno dobro obiskani in je bil zlasti na Leopoldovem sejmu vedno velik promet, 'opozarja podpisano županstvo na to vse interesente prodajalce in kupce.	670 2—1
Županstvo trga Gornja Radgona, dne 6, oktobra 1923.
Župan: dr. Boezio.
Zahvala.
Podpisani izrekata najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so izkazali svojo ljubezen in spoštovanje najinemu bratu, g. ljutomerskemu dekanu
Josiou Ozmecu
v njegovi bolezni in pri pogrebu. Prav posebna hvala gre zastopnikom državnih oblasti in čč. gg. duhovnikom, ki so laj-nega spremili k zadnjemu počitku. Priporočamo ga v blag spomin.
Ljutomer, 1. novembra 1923.
Marija Ozmec, S. M, Inoccncija 0«nee,
sestri.
OSRAM
mko mora nositi začnita §
opeko
f Kdo hoče dobro luč nesme se bati Ib. stroškov.
trgovsko opravo, auto, ši valni stroj, voz proda
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL WORSCHE, Maribor, Gosposka ul. 1

Novo došlo!
vseh vrst angleško in Šeško sukno in drugo manufakturno blago, za jesensko in zimsko sezono. Cene resnično nizke, blago iz 'priznano najboljših tovarn.
MASTER $ KARNICNIK, MARIBOR, GLAVNI TRG M
Vrnit* naj »i ogleda xalogo im prepriča x enUrmtnim maMapomit
i'

Zadružna gospodarska, banka
Podružnica v Mariboru.
litri«!* m %mim	Iwiifi iirisfiwiiiii wieg m fenliici li t Ir*imw«
lepimi» mmkm wiege mm tmhMm tnfto! » eoteiriM,'
PoobteiiMti p
■ ,A~' "V Mi f* fe
v V-' š.ts m m •<&*■ %
®e $?•{& tfriatm

% -4k
..ilbi'!
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«