Poštnina platen« ? gotovini. Leto XV., štev. u^ravuisivu. cjuoijuna, Knalljeva i lil ca a. — reielon It 8122, 8123, 8124. 8125, 8126. Lnaeratm oddeiea: Ljubljana, fielen-Durgova oL 8. — Tel 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica ilt 1L — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica tt 2. — Telefon St 190. tt&čunJ pri poŠt <5ek zavodih: LJubljana St 11.842, Praga Čifllo 78J.80, Wten « IOft.241 LJubljana, četrtek 19. aprila 1934 Cena 1.— Din NaroCnina znata mesečno Din 25.-Za inosemstvr Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Teleioi 8122, 3123. 3124, 3125, 8126 Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon St 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1 Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tartfu Litovske dileme Ena od držav, ki se čuti prisiljeno, da se preorientira novo nastalemu položaju primerno, je tudi Litva. Mala državica je to, ali postavljena na tako_ mesto. da se okrog nje sučejo interesi velikih sosedov in se zadevajo ob njo ali pa obratno. Litva je na meji med Nemčijo, Poljsko in Rusijo. Malokje pa se je razmerje med državami toliko spremenilo v toku zadnjega poldrugega leta, kakor med Nemčijo, Poljsko in Rusijo. Spričo tega je razumljivo, da se ob teli spremembah Litva počuti precej neprijetno in se ne more izogniti potrebi, da se tudi sama preorientira. To pa ni lahka stvar. Litva je svoj čas trdno upala, da si bo pridobila ugodnejše meje napram Poljski s pomočjo sovjetske Rusije. Še ko- si je Varšava po zmagoviti zavrnitvi boljševiške ofenzive pridobila širok pas ozemlja, daleč na severovzhod od Vilna tja do Dvine, je Litva v pogodbi z Moskvo dobila zagotovilo ruske diplomatske pomoči v tem pogledu. Ali nikdar ni sovjetska vlada prišla v tako ugoden položaj, da bi bila mogla storiti kaj koristnega za Litvo; njeno zavezništvo je ostalo ve3 čas samo teoretičnega pomena, dasi sta si bili Varšava in Moskva močno v nasprotju. V zadnji dobi so se odnošaji med Poljsko in Rusijo temeljito spremenili, in sicer tako zelo izboljšali, da ne more .biti več govora o kaki ruski pomoči v Jitovsko korist. Pri zadnjem Beckovem posetu v Moskvi je Rusija izjavila, da ne bo nikjer podpirala protipoljskih aspi-racij, kar pomeni v polnem obsegu, da ocl te strani litovska stremljenja po pridobitvi vilenskega ozemlja nikakor ne morejo pričakovati podpore. S tem se je za Litvo postavilo vprašanje, ali kaže še za naprej vztrajati v sedaj skoro že petnajstletni trmi popolne mejne zapore in popolnega nepriznavanja sedanjega mejnega stanja v oddelku Vilna jri Suvalkov. In tako ni čudno, da so se v zadnjih mesecih pojavile ponovne vesti o pogajanjih med poljskimi in litovskimi emisarji za sporazum. Kljub temu, da so se ponovno uradno zanikale vesti o tem, gre vendarle samo za formo, ki še ovira, da bi se pričeli pravi •ofccielni razgovori. Da pa je Litva neizogibno pred potrebo, pomiriti se s Poljsko, na to jo sili spremenjena situacija še na drugi s:rani. Nemško-poljski sporazum, ki je odložil sporne zadeve za deset let, je prav neprijetno odjeknil na Litovskem. Kajti ne more biti dvoma, da se je s tem poljska pozicija ojačila, zlasti pa napram Litvi. Zato govori obilo raziogov, prav posebno pa nekateri specialni. Že dolgo se pojavljajo glasovi, ki kolpor-tirajo tajne načrte berlinske diplomacije glede poljskega dohoda do morja. Da so v Berlinu označevali malodane vsa povojna leta poljsko Pomorje kot poglavitni kamen spodtike, je dovolj znano; ventiliralo pa se je že ponovno vprašanje, kakor bi bilo, če bi se Poljski dal v zameno za »koridor« ob spodnji Visli dohod do morja preko Litve. Misel je vabljiva, ker bi poljska stremljenja do morja odvrnila od nemškega ozemlja in jih saturirala na litovski račun. Ali ne sme ostati nenaglašeno, da so se taki predlogi že ponovno zavrnili kot neresni in v gospodarskem pogledu nepri-kladni. Toda ne sme se prezreti, da je med Poljaki vendarle tudi takih, ki sanjajo o obnovi starih časov poljsko-li-tovske unije ter zagovarjajo kratkoma-lo načrt priključitve Litve. Pa tudi če so vse to samo fantazije neodgovornih činiteljev, dovolj je, da povzročajo neprijetne občutke med Litovci, ki so vsekakor preslabotna sila, da bi jih v kočljivih primerih velike države upoštevale. Ali še druge stvari delajo težave poziciji Litve. Litva nekdaj ni imela dostopa do morja, ker so jo bili nemški križarji odrinili od obale. V mirovni pogodbi pa so ji dale kos nemške obale ob spodnjem Njemnu s Klajpedo kot središčem. Majhen teritorij, ali velike važnosti za Litvo, ker ji nudi »koridor« do morja. In za ta koridor se bijejo hude polemike med Litvo in Nemci, ki nikakor ne marajo pozabiti na to zemljo. V zadnji dobi so hitlerjevci Razvili tu silno propagando zoper Litovce. Njihovo delo jim olajšuje dejstvo, da so velesile Klajpedo uredile kot zelo avtonomno deželo, ki je sicer podrejena Litvi, a ima daleč segajočo samoupravo. In ta samoupravni aparat je postal poglavitna opora za hitlerjevsko agitacijo, tako da se je Litva čutila zelo prizadeto. Njena situacija je toliko bolj kočljiva, ker so v ozemlju Klajpede prebivalci najmanj do polovice sicer rojeni Litovci, toda spričo mnogostoletnega nemškega gospodarstva tako močno germa-niztranl po m 1*1 jen Jn, kakor nemškutar-ji drugod »nad m«*ianskimi sloji pa že domala popolnoma Vesreča je še v tem. da so Viajpedalrf litovci protestanti, ostali pa tatollld. Pustiti tu avtonomijo tMiotalra^ajto, m pravi pripustiti, da M ltv**kD ^aiuiti) tn delavsko prebi-rmtaeve Is HrfMfe nuji v nemškem in Obsežna rekonstrukcija vlade Ni. Vel. kralf ]e včeraj sprejel demisijo vlade In Imenoval novo vlado, ki jo je sestavil zopet g. Uzunovič - Iz vlade je izstopilo šest ministrov, med njuni dr. Kra-mer in Ivan Pucelj - Novi so štirje, med njimi senator dr. Fran Novak za ministra trgovine in industrije JURAJA DEME-TROVIČA, ministra n. r. in narodnega poslanca, za ministra financ DR. MILORADA DJORDJEVIČA, ministra n. r., Beograd, 18. aprila. AA. Nj, Vel. kralj Aleksander I. je izvolil podpisati naslednji ukaz: Mi Aleksander I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, smo sprejeli ostavko, ki so nam jo predložili: t _ predsednik ministrskega sveta Nikola Uzunovič, minister brez portfelja dr. Albert Kramer, minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj, ^ minister brez portfelja Hamdija Karamehmedovic, minister brez portfelja dr. Dragntin Kojič, minister za prosveto dr. Ilja Sumenkovič, minister pravde Božidar Maksimovič, minister brez portfelja dr. Grga Andjelinovič, minister za promet Lazar Radivojevič, minister za trgovino in industrijo in zastopnik ministra za kmetijstvo Juraj Demetrovič, minister za vojsko in mornarico armijski general Dragomir Stojanovič, minister za finance dr. Milorad DjordjeviC, minister za gradbe in zastopnik ministra za Sume in rudnike dr. Stjepan Srkulj, minister za zunanje zadeve Bogoljub Jevtic, minister za notranje zadeve Živojin Lazič, minister za telesno vzgojo naroda dr. Lavoslav H d uz clc • Razrešili smo jih dolžnosti in postavili na razpoloženje. Imenujemo: za predsednika ministrskega sveta NIKOLO UZU-NOVIČA, predsednika ministrskega sveta in narodnega poslanca, za ministra kmetijstva DR. DRAGUTINA KOJIČA, ministra n. r. in narodnega poslanca, za ministra prosvete DR. ILJO ŠUMENKOVIČA, ministra n. r. in narodnega poslanca, za ministra pravde BOŽO MAKSIMOVIČA, ministra n. r. in narodnega poslanca, za ministra prometa SVETISLAVA MILOSAVLJEVI-ČA, bana vrbaske banovine, za ministra za telesno vzgojo naroda DR. GRGURJA ANDJELINOVIČA, ministra n. r. in narodn, poslanca, za ministra za zgradbe DR. STJEPANA SRKULJ A, ministra n, r., za ministra zunanjih zadev BOGOLJUBA JEVTIČA, ministra n. r., za ministra notranjih zadev ŽIKO LAZI6A, ministra n. r., za ministra socialne politike in narodnega zdravja DR. FRANA NOVAKA, odvetnika in senatorja, za ministra vojske in mornarice armijskega generala MILANA t. MILOVANOVIČA, za ministra za Sume in rudnike MILANA ULMAN-SKEGA, generalnega ravnatelja gozdarsko industrijskega podjetja Dobrlin-Drvar. Naš predsednik ministrskega sveta naj izvrši ta ukaz. Beograd, 18. aprila 1934< _____ 5 ALEKSANDER L Beograd, 18. aprila v. Na današnji seji ministrskega sveta je predsednik vlade g. Uzunovič izjavil, da je vlada s tem, da je v Narodnem predstavništvu izglasovala budžet, v glavnem izvršila nalogo, ki jo je ob svojem imenovanju dobila. Zato smatra za umestno, da da vlada svoje portfelje na razpolago kralju. Ministri so se temu naziranju pridružili in predsednik Uzunovič je odšel na dvor v avdijenco ter predložil vladarju demisijo vlade. Nj. Vel. kralj je demisijo sprejel in poveril g. Uzunovi-ča s sestavo nove vlade. Ze zvečer je g. Uzunovič predložil vladarju listo svoje nove vlade. V Beogradu navzoči ministri so ob 20. uri v predsedstvu vlade položili prisego. V novi vladi ni več ministrov brez portfelja. Resorna ministrstva so štiri izmenjala svoje upravnike. Iz vlade so Izstopili dosedanji ministri dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj, Hamdija Karamehmedovic, prometni minister Lazar R a d i v o j e v ič, minister za telesno vzgojo dr. Lavoslav H a n ž e k ter vojni minister general Dragomir Stojanovič. Vsi dosedanji ministri, ki so vstopili tudi v novo vlado, so obdržali svoje stare resore, tako da so se na novo zasedla le ona ministrstva, ki so bila izpraznjena: kmetijstvo, šume in rude, telesna vzgoja, promet, vojska in mornarica ter socialna politika in narodno zdravje. Kmetijski resor je prevzel dosedanji minister brez portfelja dr. Dragutin Ko-j i 6, šume in rude Milan Ulmansky, generalni direktor znanega šumskega industrijskega velepodjetja Dobrlin-Drvar (Šipad), telesno vzgojo dosedanji minister brez portfelja dr. Grga A n -djelinovič, promet bivši prometni minister in dosedanji ban vrbaske banovine Svetislav Milosavljevič, vojsko in mornarico dosedanji šef glavnega generalštaba armijski general Milan Milovanovid, socialno politiko in narodno zdravje pa naš ožji rojak senator dr. Fran Novak iz Ljubljane. Obiski Mušanova London, 18. aprila. AA. Ob odhodu iz Londona je predsednik bolgarske vlade Nikola Mušanov izjavil, da je svoje poslanstvo v Londonu zadovoljivo opravil. Mušanov je odpotoval v Berlin, ostali člani bolgarske delegacije pa ss vračajo naravnost v Sofijo. Rim, 18. aprila, p. Kakor poročajo tukajšnji listi, bo bolgarski ministrski predsednik iz Berlina odpotoval v Rim, kjer ho ostal nekoliko dni. Iz Rima se bo na po-vratku ustavil najprej v Budimpešti, nato pa bo posetil Beograd, kjer se bo pri tej priliki sestal z zunanjim ministrom Jevti-čem po njegovem povratku iz Turčije V rimskih političnih krogih pripisujejo sestanku v Beogradu zelo veliko politično važnost, zlasti še glede na razgovore, ki jih je imel Mušanov v Parizu, kjer je zavzel zelo naklonjeno stališče do balkanskega pakta protilitovskem duhu ter se germanlzi-ra, zraven tega pa se še daje opora in potuha hitlerjevski protidržavni propagandi. In tako ni čudno, da je končno centralna vlada v Kovnu posegla vmes in pričela preurejati klajpedski distrikt, odpuščati n. pr. rajhovske učitelje itd. To je vzbudilo seveda v Nemčiji veliko ogorčenje, berlinska vlada je ofi-cielno protestirala v Kovnu, dobila pa zelo energično zavrnitev. Nadaljnja diplomatska akcija z nemške strani pa je zeio otežena, ker ni Nemčija več član Društva narodov, klajpedski statut pa so postavile samo velesile Francija, Anglija, Japonska in Italija. Očividno je ravno zaradi tega Litva hotela izrabiti sedanjo priliko ter razčistiti položaj v Klajpedi, ki je za Litovce zares nevzdržen. Razumljivo je v tej zvezi, da so Litovci nekako bolj razpoloženi za sporazum s Poljaki, zlasti pa, da so zelo občutljivi za vse, kar se dogaja med Berlinom in Varšavo. Litva zares ni v zavidanja vrednem položaju in njena diplomacija bo morala pokazati manj trme in mnogo več uvidevnosti ter gibčnosti, ako bo hotela voditi usodo države varno med interesi treh velikih sil. Nemčije, Poljske in Rusije. Važni sestanki državnikov Slovesen sprejem našega zunanjega ministra B. Jevtiča v Ankari — Utrditev francosko-poljske zveze Ankara, 18. aprila AA. Jugoslovensm zunanji minister Bogoljub Jevtič je 8 svojim spremstvom, v katerem »o jugoslovenski poslanik v Ankari dr. Miroslav Jank«-vič, ravnatelj političnega oddelka Vladi slav Martinac in osebni tajnik Slavko K'»-jič, zapustil Carigrad snoči ob 18.45 ter se vkrcal na turško državno jahto »Ankaro. V carigrajskem pristanišču je bila pri tej priliko postavljena častna četa Ko je »Aankara« preplula Bospor, je pristala ob nabrežju pred postajo Hajdar-paša. široko nabrežje je bilo okrašeno z jugoslovensk«-mi in turškimi zastavami, jugoslovenskega ministra pa je poadravljala velika množica ljudi. Na nabrežju so sprejeli g. Jevtiča ln njegovo sp/emstvo carigrajski valija, poveljnik policije ln druge ugledne turške osebnosti ter ga spremili do posebnega vagona, ki mu ga je dala na razpolago turška vlada. Tudi na postajnem peronu, ki je bil ves okrašen z zastavami, je stala častna četa Ekspresni vlak s posebnim vagonom ministra Jevtiča je ob 10. dopoidine prispel v Ankaro. Na postajnem peronu v Ankar so ministru g Jevtiču priredili uraden sprejem. Na peronu je bil postavljen častni bataljon pehotne republikanske garde v čeladah z zastav« ln godbo na čelu. Ko se je vlak ustavil, je turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej pristopil h g Jevtiču in njegovi soprogi in ju prisrčno pozdravil, nakar je godba odsvirala jugoslovensko in turško himno. Množica zbranih ljudi je prirejala jugoslovenekema ministru živahne ovaoije. Na postajnem peronu je bilo zbrano veliko število uglednih osebnosti, med njimi generalni tajnik zunanjega ministrstva Numan bej, turški poslanik v Beogradu Ali Hajdar bej. ravnatelj političnega oddelka zunanjega mini strstva Telal Osmao, šef protokola Ke* Fuad s svojim pomočnikom Nuri bejem ankarski vali/a Nevzad bej. predsednik ob čine s poveljnikom mesta in drugi. lame-' članov diplomatskega zbora so sprej«ur prisostvovali vsi zastopniki balkanski* držav. Z železniške postaje je g. Jevtiča ln njegovo soprogo spremil do hotela »An kara Palače«« kjer so za visoka gosta rezervirali posebne apartmane. turški zuna- ji minister Tevfik Ruždi bej s soprogo in hčerko. Ob 11.30 dopoldne je minister g. Jevtic v spremstvu jugoslovenskega poslanika dr Miroslava Jankoviča obiskal turškega zunanjega ministra Tevfika Ruž0rdre« pravi o potovanju jugoslovenskega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča v Ankaro, da bo znatno vplivalo na razvoj političnih dogodkov v jugovzhodni Evropi. Minister Jevtič je usmeril že večkrat naso Dozornost evropske javnosti s svoiimi govori, ki so se odlikovali po zmernosti, iskrenosti in elastičnoti. Jevtič ie ed*n izmed treh utvaritelj^v znamenitega organizacijskega oakta Male antante in eden izmed glavnih tvorcev balkanskega j>3.kta. čigar miroljubni vpliv na Balkanu je i>o*tal že vsakom jr jasen. Balkanski raki bo gotovo glavni predmet ankarskib razgovorov Gosp Jevtič in njegov turški tovariš bosta podrobno proučila tudi težn.ie neka terih evropskih držav ki se zavzemajo za teritorialno revizijo Turški državniki, ki jim vsak priznava veliko delo za popolno notranjo obnovitev turške države, so prav tako zaslužni hidi po svoji miroliubni politiki Zato so Mussolinijeve izjave 24 ur po Dodpisj rimskega protokola napravile tudi v Turčiji ne-povoljen vtis. Po mnenju pariškega lista bodo državniki v Ankari raz-nravliali tudi o zadržaniu Grčije glede na balkanski pakt. bržkone pa tudi o položaju Bolgarije na Balkanu, za katero bodo skušali najti primerno diplomatsko formulo, da bi se lahko na njeni podlagi še Bolgarija orikliufila zvezi ostalih mirolnibnih balkanskih narodov Končno naglaša list. da bodo ankarski razgovori potečem "d! •»oloSnemii sodelovanju med balkanskim' narodi. J-vti6Jvo ootovanie bo zato še boli insuo izrazilo pozitivno politiko sodelovania med vsemi narodi v jugovzhodni Evropi, k' ^ tako iskreno zavzemajo za učvrstitev in reorganizacijo mednarodnega miru._ CitnH* te**nsho re*"*o »ŽIVLJENJE IN SVET" Razgovori Titulesc,. v Parizu Pariz, 18. aprila a- Po včerajšnjem čanem obedu v Elizejski palači je imel predsednik republike Lebrun s Titulescoan nad eno uro dolg razgovor. Nato je Titu lescu obiskal zunanjega ministra Barthouja. in vojnega ministra maršala Petaina. Danes dopoldne je zunanji minister Barthou priredil na čast rumunskemu zunanjemu ministru Titulescu svečan obed, ki se ga je udeležil tudi ministrski predsednik Doumergue. Dopoldne je Titulescu konferiral s Tardieujem, popoldne pa je posetil ministrskega predsednika Doumer-guea, kolonijalnega ministra Lavala in ministra Herriota. Noooj je priredil rumiun-ski poslanik Cesianu v poslaništvu na čast Titulescu svečano večerjo, h kateri sta bila povabljena tudi češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski in jugoslovenski poslanik dr. Spalajkovič. O franoosko-rumninskih razgovorih izjavljajo, da je francoska vlada pripravljena pomagati Rumuniji na finančnem in gospodarskem področju. Francija se tudi zelo zanima za razvoj rumun&ko-ruskih odnošajev. Pripravlja se tudi ureditev razmerja med Malo antanto in Rusijo. Kar se tiče vprašanja revizije mirovnih pogodb, je do-šlo do sporazuma na podlagi izjav, ki jih je podal Titulescu v rumunskem parlamentu. Gospodarska obnova srednje Evrope naj bi se izvajala v zvezi z državami, ki so združene v .balkanskem paktu. Potovanje Barthouja Pariz, 18. aprila AA. Varšavski dopisnik »Petit Pari^iena« se bavi z bližnjim obiskom francoskega zunanjega ministra Barthouja na Poljskem in pravi; Razgovori, ki se bodo vršili med poljski mi državniki in Burthoujem, bodo zelo važ ni. Zveza med Poljsko in Francijo mora vmeljiti na novi, popolnoma pozitivni podlagi, tako da se bo prilagodila sedanjim smerem poljske politike, z drugimi besedami, da bo v popolnem soglasju s poljsko-ruskim, posebno pa še z nemško-^oljskim paktom. Iz šolske službe Beograd, 18. aprila p. V višjo skupino je napredoval Karel Puhar, učitelj za defekt-no deco v Ljubljani. — premeščeni so: učiteljica Zora čerčec iz Marenbergajr Velike Lašče, učiteljica ga. Leopoldina Ravtar-Hercog iz Murske Sobote v Maribor in šolski upravitelj Josip šerbec iz Crmošnjic na Vič pri Ljubljani. Francija presekala gordijski vozel Energičen odgovor Francije na nemško oboroževanje — Na mesto diplomatskih razgovorov naj izpregovori ženeva Pariz, 18. aprila, r. Vsa mednarodna javnost je danes pod mogočnim vtisom francoske note Angliji, 8 katero je Francija odločno presekala vse dosedanje slepomišenje z razorožitvijo. Jasno in odločno je francoska vlada povedala vsemu svetu, da bi bilo smešno, nadaljevati naporna in draga diplomatska pogajanja za dosego razorožitvenega sporazuma v času, ko se Nemčija iz vsega tega norčuje in pred vsem svetom znova oboro-žuje, ne da bi se zmenila za določbe mirovnih pogodb niti za razvoj pogajanj, ki so še nedavno navdajala vse narode s trdno nado, da bo po večletnem prizadevanju vendarle prišlo do tako zaželje-ne razorožitve, ki bi edina pomenila stvarno jamstvo miru in mirnega sožitja med narodi. V francoskih krogih ue prikrivajo, da je prišlo do tega preokre-ta pod skrajno poraznim vtisom nemškega odgovora na angleško demaršo zaradi nemškega oboroževanja. V času, ko se velesile na eni strani branijo prevzeti jamstva, ki jih zahteva Francija ne le v svojem, marveč v korist vseh narodov in držav, na drugi strani pa mirno dopuščajo, da Nemčija in druge države, kakor Avstrija, Madžarska itd., očitno kršijo prevzete obveznosti ter se pred očmi vsega sveta na moč oborožujejo, ne preostaja Franciji nič drugega, kakor da sama skrbi za svojo varnost s tem, da odkloni znižanje svoje oborožene sile vse dotlej, dokler tega ne bodo storile tudi vse druge države. Ob odobravanju vse francoske javnosti je zaradi tega francoska vlada sporočila v London, da smatra nadaljnja pogajanja med Francijo in Anglijo za brezpredmetna ter da se mora razorožitveni problem vrniti v Ženevo, ki ima ob enem dolžnost izreči svojo sodbo o oboroževanju Nemčije. Ni dvoma, da bo imel ta korak Francije dalekosežne posledice. V Angliji so sicer presenečeni in smatrajo v prvem trenutku francoski odgovor za docela negativen, vendar pa tudi odobravajo francosko odločnost, kajti tudi Angležem povzroča nemško oboroževanje, zlasti v zraku in na morju, resne skrbi, ker dobro zavedajo, da se morejo nemška bombna letala in vojne križarke prav tako pojaviti nekega dne ob angleški, kakor ob francoski obali. Po mnenju pariških diplomatskih krogov je težišče razorožitvenega problema znova prene-šeno v Ženevo, kjer se bo moralo čimprej sestati predsedstvo razorožitvene konference, da sklepa o nadaljnjem postopku. V glavnem pa je sedaj odvisno od Anglije, kakšno stališče bo zavzela sedaj, ko do dobra pozna, kaj mislijo v Parizu in kaj v Berlinu. Eno je gotovo: nihče ne more oporekati, da si je Francija s svojimi zavezniki vedno resno prizadevala doseči sporazum, prav tako pa ostane nepobitno dejstvo, da je Nemčija tista, ki je ta sporazum onemogočila, drveč v svoji ekstremni politiki čez drn in strn. Francoska nota Pariz. 18. aprila, d. Francoska nota, ki vsebuje praktične predloge za izdelavo razorožitvene konvencije, je bila v London sporočena snoči. Na seji francoskega ministrskega sveta sta se pri odobritvi besedila note minister za vojsko ter minister za zra-koplovstvo vzdržala glasovanja, ker je vrhovni obrambni svet izjavil, da more pristati na ponovno oborožitev Nemčije samo pod pogojem popolnih jamstev za varnost, upoštevajoč, da bi pomenila ponovna nemška oborožitev po njegovem mnenju nevarnost za Francijo. Kljub temu je bilo besedilo note sprejeto, kakor ga je predlagal zunanji minister Barthou. Glavni zahtevi francoske note sta naslednji: 1. Sklene naj se konvencija o omejitvi oboroževanja na podlagi sedanjega oborožitvenega stanja. 2. Uveljavijo naj se Jamstva za izvajanje konvencije, na katera je angleška vlada načelno že pristala. Jamstva na] obstojajo v resnih gospodarskfli sankcijah In nai omogočijo po potrebi gospodarsko blokado. Zunanji minister Barthou je na seji ministrskega sveta poudarjal, da so politične koristi, ki se morejo sedaj doseči, mnogo bolj važne, kakor pa tehnične, ki se poudarjajo v predlogih vrhovnega obrambnega sveta. Zanimvo je v tem pogledu poročilo ofi-ciozne agencije Havas, ki pravi: Ker direktna pogajanja med glavnimi silami, kl so zainteresirane pri razorožitvi, skoro ne kažejo možnosti" sporazuma, je dovolj vzroka za domnevo, da bo v bodoče stvar ženevske razorožitvene konference, da nadaljuje pogajanja za zaključltev mednarodne konvencije. Zunanji minister Barthou Je sooročll vsebino francoske note tudi v Varšavo, Prago ln Beograd. O njej Je hi! obveščen tudi nimunski zunanji »nlnister Titulescn. ki ie Imel z njim včeraj popoldne daljši razgovor. »Francoska varnost ni trgovsko blago!" Današnji »Matln« poroča, da je odgovor franooske vlade na poslednjo angleško iniciativo glede razorožitve odločno negativen. Nota, ki ie bila včeraj izročena angleškemu poslaniku, dokazuje kontinuiteto v francoski zunanji politiki. Francija noče niti stvarno niti pravno priznati nadaljnjega oboroževanja katerekoli sile, niti sankcionirati nemškega oboroževanja, niti zmanjšati lastnih oboroženih sil. Francija ne more sprejeti niti Italijanskega predloga, po katerem naj bi se ohranilo sedanje stanje oborožitve. List pravi, da ta non possumus ne pomeni, da Francija ne bi bila pripravljena pristati na razorožitev, pač pa da zavisi razorožitev od pogojev, ki morajo biti enaki za vse države. Francoska varnost se ne sme pod nobenim pogojem spraviti na tehtnico, ker ni trgovsko blago. Dalje poroča »Matln«: Francoska nota Angliji obsega tri strani. V njej je rečeno, da franooska vlada visoko ceni angleške garancije in rada priznava razumevanje, kl ga je angleška vlada .pokazala za francosko stališče. Kljub temu pa ne more sprejeti sporazuma, po katerem naj bi se priznala ponovna oborožitev Nemčije, ki je mogoča le, če se krši versailleska pogodba. Čeprav bi bila Francija pripravljena za tak sporazum, vendar ne more -bit] sedaj o njem niti govora, ko so v Nemčiji povohali svoje izdatke za vojsko. V interesu razorožitvene konference bi bilo treba sedaj pričeti nova pogajanja z nado na boljše uspehe. Tudi »Populalre« se bavi s francoskim odgovorom angleški vladi in je mnenja, da je pogoj za vsako razorožitev priznanje garancij, ki jih zahteva Francija. V primeru kršitve razorožitvenega sporazuma bi morale garancije avtomatsko stopiti v veljavo. V »Echo de Parls« poroča Pertinax, da je bil zunanji minister Barthou malone že pripravljen pogajati se o modalitetah razorožitve. a je naposled k lomil pred avtoriteto ministrskega predsednika Doumerguea in dal Angležem odločno negativen odgovor. Toda to še ne zadostuje*. Francija mora povečati svoie vojne sile. kajti v letih 1935 do 1939 bo, kakor vse kaže, manj nabornikov in na ta primanjkljaj se je treba že sedaj pripraviti. Mnogi bodo ugovarjali proti francoski odklonitvi nadaljnjih pogajanj, češ da se bo sedai pričelo tekmovanje v oboroževanju, toda to je vsekakor manjše zlo, nego nemško oboroževanje kljub versailleski prepovedi, ki bi se nadaljevalo tudi kljub razorožitveni kovenoiji. Nemčija se hoče oborožiti za vsako ceno Parli, iS. aprila AA. »Temp®« Komentira nocoj novo francosko noto Veliki BritaniJ' in pravi, da Francija ne mor.e sprejeti določb, kl bi dovoljevale Nemčiji ponovno oborožitev. Za to oborožitev ni nobenega povoda. Nemčija se Je navzlic temu pričela oboroževati in s tem prekršila mirovne, pogodbe. Ona želi preprečiti vsak spora zum o razorožitvi, ker Ji Je glavni cilj ta. da se vnovič oboroži. Nemčija je šla v najnovejšem času daleč preko Mac-do""' vega prvotnega predloga. 2e aro-žltvenlh pogajanj ter meni, da skuša Francija utemeljiti poizk.ua sabotaže razorožitvenega dogovora s kršitvijo versaill-ske mirovne pogodbe. Ta manever ee mora energično odkloniti. Ne Nemčija, temveč Francija je vsaj moralno kršila versallle-sko mirovno pogodbo. Habsburške težave avstrijskega režima Legitimisti zahtevajo obenem s proglasitvijo nove ustave obnovo avstrijskega cesarstva — Spor za medvedjo kožo Dunaj, 18. aprila, r. Čeprav je vlada zadnje dni skoro neprestano razpravljala o novi ustavi, še ni sestavljeno njeno deri niti v no besedilo. Mnogi spori, ki so obstojali v pogledu -bodoče državne ureditve, so bili po sporazumu med Dollfussom in Starhem-bergom sicer že poravnani, vendar pa je ostalo nerešeno še eno izmed kardinalnih vprašanj, namreč stališče bodoče avstrijske ustave do Habsburžanov in vprašanje obnove monarhizma. Avstrijski legitimisti, kj so dobro poučeni o diskretnih posvetovanjih vlade, zatrjujejo, da bo nova ustava prinesla pristašem Habsburžanov veliko presenečenje. Izgon Habsburžanov in zaplemba njihovega premoženja bosta ukinjena, odpravljen bo tudi naslov »republika« in znova bo uveden stari avstrijski dvoglavi orel kot državni simbol. Toda ekstremni legitimisti, ki smatrajo. da je napočila njihova doba, s tem niso zadovoljni Res je, da se bo mogla bivša cesarica Žita z nadvojvodo Otonom takoj po proglasitvi nove ustave zopet vrniti v Avstrijo, toda legitimisti zahtevajo, naj se Oton Habsburški takoj proglasi za avstrijskega cesaria. Neizpolnjene želje legltimistov so izzvale na drugi strani hude spore v njihovih lastnih vrstah. Polkovnik Wolf, eden izmed najbolj gorečih pobornikov za povratek Habsburžanov. očita drugemu legitimistič-nemu voditelju VViesnerju, da je na lastno pest pripravil bivšo cesarico do pristanka, da dobi Avstrija za sedaj samo groteskni naziv »cesarske kneževine«. Avstrijski legitimisti prav nič ne prikrivajo svojih nakan in razpravljajo o habsburškem vprašanju tako. kaikor da pri tem ne bi- imel nihče drugi več besede Razumljivo je, da obstoja v takih okoliščinah največje zanimanje za proglasitev nove ustave. Kako se bo to zgodilo, pa še vedno ni določeno. Dollfuss bi rad legaliziral novo ustavo z okrnjenim parlamentom, toda heimwehrovci kljub »enotni patriotski fronti« s tem nič kaj prav ne soglašajo in zahtevajo, naj se nova ustava proglasi na diktatorski način. Odločitev pričakujejo šele po povratku kneza Starhemberga iz Rima. kamor je odšel po nasvet k Mussoliniju. Za sklicanje okrnjenega parlamenta 'imajo v polifčnih režimskih krogih mnogo pomislekov. Na eni strani, lahko že obstruk-cija treh poslancev Landbunda onemogoči sklepčnost, na drugi strani pa Je vprašanje, kdo naj predseduje parlamentu. Bivši predsednik dr. Renner je v zaporu, podpredsedniki pa so podali ostavko. Ce bi vlada sama imenovala novega predsednika, bi zatrla s tem še zadnji videz parlamentarizma in bi bila vsa komedija s parlamentom še očitnejša. Politično malikovanje Dunai. 18. aprita. r. še v nobeou državi, niti pod diktatorskim niti pod parlamentarnim režimom ni bilo toltko ln tako odvratnega političnega matikovanja, kako* ga uganja sedanji avstrijski režim. Vladni krogi med seboj naravnost tekmujejo, kdo bo bolj izrazito počastil »malega Mussolinija« dr. Dollfussa. Na mig od zgoraj so ga morale vse občine izvoliti za svojega častnega občana, v vsakem mestu je vsaj ena ulica imenovana po njem. višek pa bodo dosegli na Dunaju, kjer bodo na pobudo kardinala Innitzerja posvetili Do!!fussovemu spominu celo posebno cerkev. Svečanost se *bo vršila jeseni na dan Dollfussovega godu. Cerkev bo zgrajena v spomin na »zopetno po-kristianjenje Dunaja« ter bo sredi cerkve postavlien snomenik Dollfussu. Sabotaža brez konca in kraja Dunaj, 18. aprila, r. Veliko preglavico povzroča vladi in policijskim oblastem sabo-tažna In teroristična akcija socialnih demokratov, ki jo razvijajo po vsej državi. Listi o tem ne smejo poročati ničesar razen skromnih uradnih komunikejev. • Tako se doznava sedaj, da je bil v nedeljo prekinjen radioprenos Dolifussovega govora v Gradcu, kjer so mu tudi sut« naravni**', ua vznemirjeno mižičevj-e in ranjeii«-de-Ie ra n«j»!o odpravi bolečin*. Uporab'jajle Sloanov Linlment toper revmatiiero, iehi«». bolečine v križu bolečine v ledjih, bolečine distflrzij« in kontuzije in zoper vee vrele b^^in mižičerj«. Dobiva se v vseh lekarnah ln drogerijah. L I N I M E N T ODPRAVI BOLEČINE 0iw» od ffita. »o«, pol. tn nar. idravj* E. br. 4JP7 od 1«. mari* 1932. k 120 Knez Pavle predsednik društva Rdečega kriza Beograd, 18. aprila, v. Z ukazom N/. Vel. kralja je bil imenovan za predsednika Rdečega križa kraljevine Jugoslavije Nj. V is. knez Pavle. Imenovanje Nj Vi«, kneza Pavla za predsednika društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je bilo izvršeno na prošnjo uprave društva v zvezi z Izvedbo zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoela-vije, ki ga je sprejelo Narodno predstavništvo že lani in Je bil objavljen i9 avgusta preteklega leta. Po predpisih 7. člena tega zakona stoji na čelu društva predsednik, ki je najvišji predstavnik društva v državi in ga imenuje Nj. Vel. kralj na predlog p*ed-sednika ministrskega sveta. Dejstvo, da se je Nj. Vel. kralj blagovolil odzvati prošnji uprave Rdečega križa za imenovanje Nj. V is. kneza Pavla za predsednika društva, dokazuje, kako visoko ceni Nj. Vel. kralj Rdeči križ in njegov pomen Sama osebnost Nj. Vis. kneza Pavla ki je prevzel mesto predsednika Rdečega križa m si Je s svojim dosedanjim delom pridobil že mnogo zaslug na kulturnem in humanitarnem polju, predstavlja novo jamstvo, da bo Rdeči križ s svojim novim predsednikom dosegel najlepše uspehe pri Izvrševanju svojih visokih nalog. Kolika važnost se pripisuje predsedstvu Rdečega križa, ie vidi najbolje že iz tega, da stoje na čelu društev Rdečega križa v ostalih državah skoraj povsod državni poglavarji, tako v Zedinjenih državah zvezni predsednik, v Veliki Britaniji Nj. Vel. kraljica, na Švedskem princ Karol, v Luksemburgu pa princ Feliks. Vzgojni tečaj Predavanja tretjega dne muzeja in gledališča Tretji dan svojega dela so udeleženci nacionalno - političnega tečaja Zveze kulturnih društev otvoril z obiskom kina Matice, k}?r jim je ZKD prikazala sedem poučnih in zabavnih filmov. Namen tcičanTa je predvsem, dati mladim javnim delavcem s podeželja po strokovnih predavanjih nazornega in praktičnega pouka za njihovo delo med narodom. Načrt dela pa na raeumen način predvideva poleg teoretičnih razprav tudi vse polno lažjih, pa zato nič manf važnih in koristnih momentov, ki nudijo oddih in pouk obenem. Tako so si tečajniki davi ogledali vrsto filmov, ki so jim prikazali lepote naši zemlje, morile, Južne pokrajine, zimo v slovenskih gorah itd. Iz kina eo tečajniki odšli v predavalnico, kjer jim je ob 10. dopoldne govoril odvetnik dr. Stanko L a p a j n e o novih gospodarskih zakonih e poscibnim ozirom na kmetsko zaščitp. Dr. Lapaine je na poljuden način obrazložil zla6ti uredbi o zaščiti kmetov in o zaščiti denarnih zavodov. Udeleženci eo dobili vpogled v mareikatero sodobno praktično gospodarsko vprašanj«, obenem pa so se seznanili z osnovnimi pojmi prava in družabnega gospodarstva. Ravnatelj P e h a n i je govoril o denar-stvu in o problemu inflacije. V prvem delu tvojega predavanja je pojasnil pomen denarja, njega različne vrste in vrednost. Obširno jie analiziral pomen zlatega denarnega sistema in raztolmačil borbo med papirnato valuto in zlatom. Obravnaval je naš zakon o denarju ter je svoja izvajanja zaključil z opozorilom na usodne posl?diee. ki jih prinaša inflacija vsakemu gospodarstvu, ter na veliki pomen, ki ga v vseh denar-stvenih vprašanjih zavzema načelo zaupanj«. Popoldne je predaval najprej dipl. agronom J a m n i k o vprašanju naše a»rarrrs proizvodnje za svetovni trg. S pomočjo zanimivega diajrrama o našem izvozu ln jvo-zu v razdobju 1920. do 1983., je preda vatel! nazorno pokazal, kako jie lzvoe naših agrarnih dobrin v tem čaeu nazadoval vsled orotekcionietične politike in politike agra-rizma v industrijskih državah. Pri tem Jis pograjal, da naša aerarna proizvodnja ni na tolikšni višini, da bi mogla uspešno konkurirati s standardiziranimi proizvodi konkurenčnih držav, in je na koncu nanizal vrsto predlogov, kako bi se dalo to nezaželieno etanje izboljšati. Sledilo je predavanje sodnika O osla r-Ja o zaščiti kmeta. Prikazal fci vzroke, ki so dovedli do reševanja problema, kako Nj. Vel. kraljica v Mostarju Mostar, 18. aprila, n. Včeraj ob 11.30 je prispela v Moetar Nj. Vel. kraliica Marna ■ kraljeviči. Po kratkem pozdravu so kraljevski gostje z dvorskim vlakom nadaljevali potovanje v Hercegnovi. kamor so prispeli nekoliko pred 20. uro Tu so jih sprejeli ban zetske banovine v spremstvu zastopnikov oblastev ter velike množice Hud-atva. ki so prirejale kraljici in kraljevičem navdušene manifestacije. Kraljica se le s svojim spremstvom nastanila v hotelu »Boki«. Manifestacije pred hotelom »o ponehale sele v pozni noči Pobiranje gledališkega davka Beograd, 18. aprila. AA Določbe čl. 26. finančnega zakona za I. 1934-35 uvajajo v korist državnih narodnih gledališč posebno takso na kinematografske prireditve v krajih. kjer so gledališča, in sicer na vstopnice do 6 Din 0.50 Dia, na vstopnice preko 6 Din pa 1 Din Ker se je pojavilo vprašanje. ali se bo ta prispevek pobiral tudi tedaj, kadar gledališča kje gostujejo, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal pojasnilo. da se ta prispevek pobira samo v krajih, kjeT so stalna državna narodna gledališča, ne pa tam. kjer gostujejo. Justifikacija bivšega banč-n«2irljenje in svet« priobčuje v najnovejši (16.) številki začetek daljše razprave dr. Maksa Kremžarja »Evgenikac, nadaljevanj« obsežnega in zanimivega spisa dr. VL Trat-nerja >Kuga na Slovenskem«, dr. Hagen ja »Šesti čut«, Antona Kapusa opis >Za šar-planinskimi ovčarji« in obilo dragega zanimivega gradiva s stalnimi rjbrikami. K- * svoji beležki >Naloge jugoslovanskih roma-nistov« glosira razpravo prof. dr. P. Skok« v Glasniku jugoslov. prof. društva in iz njega citira med drugim: »Za obrezovanje naše moderne humanosti so živi jeziki, posebno francoski, brez nobenega dvoma mnogo % BYK - FOTO - PAPIRJI 10 Byk dopisnic .»••■• 100 ff m •••••• 1X10 bromosrebrnl papir 18X24 1X10 papir za brom. olje 18/24 Din 8.—• Lomberg film 6/9, 26° Sch., 8 „ 50.—j posnetkov.......Din 16.— „ 28.—» 1 ducat Lomberg plošč 6%X9, „ 30.— 26» sch.......... 30.— Edini zastopnik: Drogerija KANC, Ljubljana—Maribor mmm■■■■■m^mm^mmmmm-MM■■■■^■■■■■MHBMaBMMMMMBBHM ISomace vesti ♦ Bosanski Sokoli pozdravljajo NJ. Vel. kraljico In kraljeviče. V ponedeljek so se zbrali na Ilidiži pri Sarajevu poleg množice kmetov tudi Sokoli okoliških sokolskih čet. Pestra množica se je naenkrat strnila v lepem sprevodu ter se z godlbo na čelu podala pred dvorec, v katerem se je nastanila Nj. Vel. kraljica s kraljeviči. Med množico je zavladalo velikansko navdušenje, ko se je Nj. Vel. kraljica pojavila na balkonu. Z njo je bil tudi prestolonaslednik Peter, ki je po vojaško pozdravljal "Sokole. Pozneje so Sokoli pred dvorcem Igrali kolo in šele pozsno zvečer so se vračali proti svojim domovom. ♦ Vojaške vesti. Napredovali ao naslednji reservni podporočniki v poročnike: pri pehoti: Pirnat Danilo, Kante Danilo, Here Viktor, Luckarsa Ljudevit. Krajčevič Franjo ln Štrukelj Franc; pri artiljeriji: Novak Branik« in Burja Ivan; pri letalstvu: Imtihar Rudolf. ♦ Počastivev spomina pokojnega učenjaka dr. Joanoviča. Sotruidniki to prijatelji prof. dr. Joanoviča, našega odličnega raziskovalca raka, ki je tragično komčal svoje življenje v Beogradu, so sklenili že po njegovi smrti, da ovekovečdjo spomin s postavitvijo njegovega kipa, ki naj bi bil nameščen v poslopju beograjskega Patološkega zavoda, ustanovljenega po njegovi zaslugi. Po raznih ovirah bo to šele sedaj Izvedeno in bo odkritje spomenika izvršeno v ožjem krogu znanstvenikov in prijateljev 22. t. m. ♦ Iz ZKD. Narodna čitalnica v Drav-ljah priredi danes ob 20. v gostilni pri »Slepem Janezu« predavanje. Predaval bo akademik g. Vekoslav Iskra o nacionalizmu. — 0 planinah v Južni Srbiji bo 21. t. m. ob pol 17. predaval v zdravilišču na Golnilku g. dr. Pretnar. — Tretje predavanje ZKD pa bo za Sokolsko društvu Radomlje 22. t. m. ofo 10. dopoldne. Predaval bo g. dr. Franta M is o temi: Bolezni .pljuč, prebavil, srca, bacili, krvni obtok, sestava telesa. — Predavanja ZKD so tudi: jutri ob 20. v Sokolskem kinu v Mostah, predava g. Vekoslav Figar o Julijski Krajini; za sokolsko društvo Kovor pri Tržiču 22. t. m ob 15. predavanje s slikami o grozotah svetovne vojne (g. Vladimir Kravos), za Sokolsko društvo v Tržiču pa 23. t. m. ob 20. predavanje g. dr. Brileja o bolgarskih gorah Predavanje bodo ponazorovale Skioptične slike. ♦ Dravska direkcija poŠte In brzojava razglaša, da je izšel novi uradni telefonski imenik dravske banovine za leto 1934. Nabavna cena mu je 10 Din. Dobi se na vseh večjih poštah. ♦ Kongres esperantlstov. O btokoštnlh praznikih se bo, kajkor znano, v Koprivnici vršil sedmi kongres jugoslovenski h espe-rantlistov. Koprivnica z Okolico je eden najve^jili esperantslrih središč naše države in. kar je posebno važno, velik del esperaartistov je iz kmečkih vrst. Vsako leto se prirejajo novi tečaji to se je tako Število esperantistov popelo že na več stotin. O-bor za prireditev kongresa je s pomočjo oblasti in meščanstva že vse pripravil. urejena pa je tudi brošuri ca z vodnikom skozi Koprivnico in njeno okolico. ♦ Praktični tečaj za molzne nadzirate-Ije v Stražišču pri Kranju. Sreski kmetijski odibor kranjski priredi pri živinorejski selekcijski zadrugi v Stražišču pri Kranju ceiod.nevni praktični tečaj za molzne nadziratelje in člane rodovniških komisij. JECAČI imajo zdaj priliko, doseči v najkrajšem času normalen govor po odlični metodi znanega dunajskega pedagoga za govor in psihologa dr. S. Loevva. Prijave za tečaj, ki se bo vršil v okviru gluhonemnice, se sprejemajo v torek 24. in v sredo 25. aprila 1934 od 10 do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne v gluhonemnici v Ljubljani, kjer bo dajal dr. Loew brezplačna pojasnila. „CEHASOL" MILO ZA KOPANJE ODSTRANJUJE F^cIITJ^t^h IN ČISTI PO KRATKI IVfcnASUfcji VPORABI KOŽO LICA »ffia IN TELA OD NEČISTOSTI, EKSCEflOV IN VNETJA. , T,»1 PO KLINIKI preizkušeno DadeSetfe sredstvo! DOBIVA 1 vmvommmvM S t V LEKARNAH,DR0GERIJAH in PARFUMERIJAH -Se danes zahtevajte poizkus - Tečaj bo v sredo 25. t. m. Pričel se bo ob 7.30 dopoldne in bo trajal z odmori do večera. Sestanek tečajnikov bo ob 7.30 aa dvorišču pri Pavlu Rozmanu v Stražišču. Tečaj je velike važnosti za pravilno podrobno delo pri živinorejskih zadrugah, ker se bodo udeleženci praktično učili v vsem, kar morajo zrnati. Zato je. potrebno, da se ga udeležijo brez izjeme vsi molzni nadiziratelji to vsi člani rodovnih komisij pri živinorejskih zadrugah kranjskega sreza, s katerimi sresko načelstvo sodeluje. Tečajniki iz Selc to Cerkelj naj prinesejo s seboj merilne palice, molzni nadziratelji naj prinesejo k tečaju vse molznokontrol-ne pole letošnjega leta, enako tudi vse letošnje prijavnice hlevskih izprememib,, vse rodovniške skočne zapisnike to računske preglednice v svrho pregleda In pouka, a člani rodovnih komisij naj prinesejo vsak zase ocenjevalne knjižice in pripadajoče tabele. Pri tečaju bosta sodelovala sreski referent kmetijski svetnik Sustič pomočnik kmet. referenta Martelanc. Tečajniki bodo imeli brezplačno kosilo na račun sres. kmetijskega odbora. Zastopniki živinorejskih zadrug iz sosednjih srazov bodo dobro do-šli kot gostje opazovalci. • »Službeni list dravske banovine« od 18. aprila objavlja pravilnik o pregledu zadrug (zvez) to o skladu za preglede, objavo k členu 51 zakona o taksah glede listin, na katere ni prilepljena taksa ali nezadostna taksa, izjavo Poljske in Španije o vlogi Rdečega križa v vojnem času. dve ratifikaciji mednarodnih konvencij, razglas o prepovedi nasadov, zgradb itd. okrog zrakoplovnih pristanišč in objave banske uprave o pobiranju občinski? trošarine v letu 1934 ♦ Slovenci ustanavljajo svojo šolo v Sarajevu. Slovenska kolonija v Sarajevu, ki je v zadnjih letih močno narasla, je zelo agilna pri prosvetnem delu. Nedavno je bilo, kakor znano, ustanovljeno dramatično društvo »Cankar«, ki -bo gojilo gledališko umetnost, sedaj pa se pripravljajo sarajevski Slovenci, ki jih je že preko 2000, na otvoritev svoje lastne šole. Najbrž bo ta šola otvorjena že letos. ♦ Nova groba. V Divuljah je po tragičnem naključju izgubil svoje mlado življenje poročnik fregate g. Staniko J a m š e k. Njegovo truplo prepeljejo v Ptuj, kjer bo pogreb jutri. — V Ljub Ijani pa je umrla gospa Helena Zaplotnikova, ki bo danes ob 16. položena k večnemu počitku. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. ♦ Mura odnaša zemljo. Mura ta Drava povzročata često veiiJko škodo v čakov-skem okraju. Pri poplavah je Mura pri Murskem Središču odnesla precej zemljišč, ravno tako škodo pa je povzročala Drava pri Kuršancu, Prelogu in Legradu. Ob naraščanju Mure je velika nevarnost za državno cesto to železniško progo, kakor tudi za velike železne mostove, ki pri Murskem Središču vežejo Medmurje s Prek-murjem. V nekaj letih je odnesla Mura na dolžini več sto metrov banovinsko cesto pri Ferketincu. Cesto so morali preložiti. Pri prvem naraščanju pa bo Mura odnesla nove komplekse zemljišč to Je v -nevarnosti tudi občina. Ferketinec, če se pravočasno ne zavaruje rečna obala. ♦ Umor nadzornika državnega posestva Bel je. Na pristavi Sutaraš pri Belem Ma-nastiru je bil umorjen Dušan Miodragovič, nadzornik državnega posestva Belje. Najemniki pristave so našli njegovo truplo v nekem jarku za gnoj. Orožniki iz Belega Manastira so takoj uvedli preiskavo, zdravniki pa so ugotovili, da je bil nadzornik umorjen z nožem. Tudi somiborsko sodišče je na kraj zločina odposlalo svojo komisijo. Miodragovič je bil star 40 let in je že nekaj let služboval na državnem posestvu. Bil je miren to skromen in ne more nihče sklepati, zakaj je postal žrtev neznanih morilcev. ♦ Na razpravi zaradi zavratnega umora zdravnika dr. Laziča, ki se vrši, kakor znano, pred okrožnim sodiščem v Pančevu že od sobote proti bratoma Marku to Nikolaju Draksinu ter njuni svakinji Mariji, so prišle na dan strašne moralne propalo-sti. Vsi trije obtoženci so vse svoje zagovore usmerili v to, da bi vsak od njih rešil svojo glavo z izgovorom, da siploh ne ve, kako se je mašel v morilski zaroti. Državni tožilec je za vse trio btožence zahteval smrtno kazen. Zagovorniki pa so navajali, da je Marija nesrečnega zdravnika saimo poklicala v klavnico in da ne ve ničesar o tem, kar se je pozneje zgodilo, Marko to Nikola Draksin, ki sta zdravnika razmesarila, pa sta grozno delo Izvršila Ibaje v afektu starega sovraštva. Razsodba bo izrečena 24. t. m. ♦ Velik požar v Prllepu. V torek ponoči je v Prilepu v starem delu mesta izbruhnil ogenj, ki je uničil 16 starinskih poslovnih lokalov. Zaradi močnega vetra se je ogenj naglo širil to ga nI bilo mogoče zajezit'. Orkanski veter je ponehal šele po nekaj urah to so mogli gasilci ogenj šele takrat lokal Iziratl. Poleg trgovcev so bili pri tej katastrofi oškodovani tudi stanovalci bližnjih hiš. Nevarnost je bila ogromna, kajti med lokali, ki jih je zajel požar, je bilo skladišče eksplozivnega materiala. Med močnim vetrom so plameni zajeli že ograjo in da se niso razširili dalje, je zasluga srečnega naključja, ker je veter nenadoma prenehal Pri le peka občina, ki ima preko 20.000 prebivalcev, še vedno nima svoje gasilske organizacije. Velika Skoda tega nevarnega požara še ni precenjena. URAN krema za solnčenje napravi polt temno rjavo. Dobiva se povsod. Mala škatlica Din 5.— velika škatlica Din 12.—. * Važno za matere. Pri profilaksi rahl-tisa je velevažno, da se naj/kasneje v šestem mesecu, pri deci z izrazito rahitično dispozicijo pa še prej, začne z dovajanjem vitamina v obliki sočivja. Prehrana s so-čivjem pa naleti v dobi dojenčkov na velike težave. Znano je, da veliko število dojenčkov nerado zavživa špinačo, ki je po svojem bogastvu mineralnih soli to vitaminov zelo ugodna za razvoj dece. če pa dodamo jedi Horden(zym dr. Wanderja. je jed okusnejša to jo v tej kombinaciji dojenčki radi zavživajo. Ugotovljeno je tud; po znanstvenih raziakavanjih (dr. Lemež, asistent otroške klinike profesorja dr Mayerhoferja), da ostane jed, v kateri je Hordenzym, dalje v črevesju in da se tako bolje izkorišča, pripravljanje jedi s Hor-denzymom se vrši takole: naj se očisti 20 dkg sirovih snovi kakor n. pr. karfi-jola, šptoače, ali kolerabe, potem pa razsejano kuha v toliki količini vode, da je vse pokrito. Skuhane snovi se precedijo, voda, v kateri so se kuhale, pa se ne sme odliti. V četrtini litra mleka to osminki litra vode od te kuhe naj se potem razto-pe tri polne kavtoe žlice Hordenzjma in naj se jim doda precejeno sočivje to malo soli. Vse to se pusti vreti in, če je treba jed dajati s steklenico, se lahko še razredči z mlekom. Pri normalni prehrani zdravih to bolnih dojenčkov je potrebno dnevno 100 do 200 gramov jedi s Horden-zvmom. Pri umetni prehrani zdravih, bolnih, rekonvalescentnih in dojenčkov z neredno prehrano pa dnevno 200 do 400 gramov po konstituciji in starosti otroika. Pri zdravih otrokih dajemo Hordenzym za povišanje telesne teže ta za preprečitev prebavnih motenj. V rekonvalescenci pa po infekcijskih obolenjih. Potrebna pa je taka prehrana tudi pri deci abnormalne konsti-tucije, kjer je indicirana brezmlečna prehrana. SMUČARJI! Uporabljajte proti mrazu in vetru kakor tudi za solnčenje dr, Kmetovo mazilo LN OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah in drogerijab po 10 Din. • Nekaj strašnega — celi dve leti smo brez prestanka prall perilo... to bi bil namreč ves delovni čas, kar ga mora gospodinja porabiti v svojem zakonu za perilo. Zato bi ji bilo treba to težavno to naporno delo olajšati, treba bi bilo varovati njene moči ta ji pomagati, da si prihrani kaj časa — z novodobnim pralnim pomoč-korn: s samodejnim Schichtovim Rad ionom Potem ni več treba težavnega drsanja in mencanja v čebru — perilo bo v najkrajšem času čisto ta bo ostalo dolgo kakor novo. ♦ Polnilna peresa v veliki Izbiri priporoča M. TIČAR, LJubljana. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3 temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. smer ta brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 18. aprila LJubljana 7, 760.4, 14.0, 80, mirno, 2, —, — Ljubljana 13, 758.4, -24.1, 44, SW2, 5, —, —; Maribor 7, 758.1, 12.0, 80, SI, 0, —, —; Zagreb 7, 759.7, 15.0, 70, ESE1, 5, —, —; Beograd 7, 761.4, 15.0, 50, SE2, 1, —, —; Sarajevo 7, 762.7, 9.0, 90, mirno, 0, —, —; Skoplje 7, 765.0, 10.0, 80, mirno, 0, —, —; Split 7, 760.9, 18.0, 60, SE1, 0, —, —; Kumbor 7, 762.1, 14.0, 80, El, 0, —, —; Rab 7, 761.0, 18.0, 50, SE4, 1, —, —. Temperatura: Ljubljana 24.8, 12.6; Maribor 24.2, 10.0; Zagreb 26.0, 13.0; Beograd 23.0, 11.0; Sarajevo 25.0, 5.0; Skoplje 23.0, 5.0; Split 26.0, lo.O; Kumbor —, 13.0; Rab —, 16.0. važnejši nego latinski, ki je samo za roma-nista kot znanstvenika jako pomemben.« Pisec sam pa oristavlja: »Gnavljenje z oblikami in slovničnimi pravili v latinščini ]e neprimerno hujše nego pri katerem si bodi živem jeziku. In ako gospodje branite']! latinščine hočejo, da bo ta srednješolski predmet služil za obrazovanje humanosti, za uvajanje v prosveto, ki je osnovi ca moderni. teidai moralo vsekakor predrugačiti metodo pri učeniu tega jezika.« Dobra je tudi zahteva dr. Skoka, da naj se da italijanščini drugo mesto po naših srednjih šolah v dravski, savski in zetski banovini, za visoke šole pa priporoča tudi ostale jezike, zlasti rumunski in španski. Pisec beležke opozarja na pomen portugalskega jezika in citira po »Obzorus dr. Ninica, ki pojdarja, da bo že v 6ami Braziliji v kratkem sto milijonov ljudi, ki rabijo portugalščino, in da bi bilo treba grščino na naših šolah nadomestiti z angleščino. — Kakor vedno, im3 tudi ta zvezek Zisa zabavne prispevke in številne ilustracije. Priporočamo! Nov zvezek »Proteja«. Pravkar je izšla nova, dvojna številka ilustriranega časopisa za poliudno prirodoznanstvo »Proteus«, ki ga v redakciji pro! dr. Pavla Grošlja izdaja Prirodoznanska sekcija Muzejskega društva v Liubliani. Zvezek prinaša na na slovni strani sliko slovečega ruskega kemika Dimitrija I. Mendeljejeva, ki mu ie posvečen ob stoletnici rojstva daljši članek dr Marija Rebka. Pisec prikazuje življenje in delo velikega ruskega učenjaka in s po- ljudnimi besedami seznanja čitateJje z zna čajem in pomenom njegovega periodičnega sistema, ki ie odprl kemiji nova pota. Na mestnik direktorja Oceanografskega m izeja v Monacu dr. M. Oxn'?r je prispeval za »Proteja« članek »Novi akvarij monaškegn muzeja«, ki ga bo vsak prečital z zanima njem in z užitkom. Posebno opozarjamo na misli, izražene ob koncu članka. L. Č. piše o rdečem premogu (soffionih, energiji z*> meljske toplote). Z najmanjšim bratom na še Zemlje, s planetom Merkurjem, seznanjs čitBtelje prof. Silvo Breskvar, medtem ko je Rafael B a čar prispeval članek o strupih žuželk. Dr. Jože Rus je avtor zem ljepisno - orirodoznanskega članka »Ribni na in Suha Krajina«. Želeli bi, da bi lahko čitali tudi o dragih pokrajinah tako spisan* članke! Med Književnimi novostmi so ob iavljene nekatere ocene, rubrika Drobna ve6ti pa je tokrat prav obilna in bi bilo samo želeti, da bi uredništvo posvečalo tej rubriki tudi nadalje kar največ pozornosti saj ga ni čitatelja, ki se ne bi zvedavo ustavljal ob takih kratkih vesteh iz življe nia narave. (Tudi češki prirodoznanski mesečnik »Vesmir« obstoji skoraj pretežno iz drobnih člankov.) Izmed prispevkov v tej številki opozarjamo zlasti na nekoliko daljši, a prav interesantni članek J. H. »Da li ie uživanje kamenic (ostrig) nevarno člove škemu zdravilu?«, dalje na beležke »Paradoksen solnčni mrk«, j Vremen oslove i med žuželkami«. »Ljubljanska megla«, »Prevrat v moderni fiziki«, »Paradižniki in rak«, »Po- tresni nemir«, »Geološki pomen zajedav oev«, »O malih planetih«, »Komet Schwass-mann - Wachmann« in dr. Pregled neba " aprilu, pa pogovori, odgovori in nova vprašanja zaključujejo ta vsebinsko obilni in no ilustrirani, s posebno prilogo opremil."*' dvojni zvezek »Proteja«. Nemški elas o Ksaveru Megkn. pred le tošmo šestdesetletnico našega priznanega pisatelja Ksavera, Meška (28 oktobra) utegne zanimati, da tudi Nemci priznavajo njegovo delo, čeprav so ga doslej prav malo prevajali. 0 nemškem zanimanju priča daljši feljton z naslovom »Franc Ksaver Meško« ki ga je priobčil nedavno »Grazer Volks-blatt« iz peresa Hansa Birnstingla. Pi*-ec imenuje Meška »najbolj znanega pesnika Slovenije« in lepo opisuje obisk pri njem v Selih. Pregledno objavlja življenjepise Dodatke o Mešku in označuje posamezne njegove spise, primerjajoč n. pr. roman »Na r>oljani» moistrovinam Gustava Frane eni Med podatki o prevodih iz nemščine pogrešamo zbirko, ki ie prod leti izšla nekje v Nemčiji in ki ie bila verjetno prirejena po oeSkih prevodih. — Ob tej. priliki še beležimo, da izide v nekaj mesecih pri mariborski Tiskovni založb: obširna štidija o Ksaveru Mešku iz peresa prof. Ovna. Ta spis bo prva izčrpna monografija o avtorju romana »Katn plovemo« in drugih spisov trajnega pomena, zato ga pričakujemo z resničnim zanimanjem, tem bolj ker bo v tei obliki najlepše proslavljena Meškova flOlet-nioa. Danes premiera družabnega velefilma a svetovno znanimi clowni; Gustav, Maks in Gino FRATELUNI v velefilmu Bratje Fratellini Sodeluje slavna OLGA CEHOVA ELITNI KINO MATICA. — Telefon 21-24. — Predstave ob 4., 7In 9.*4 * 25 steklenic rogaške slatine je zadel pri srečkanju z voznimi listki električne cestne železnice Krmelj Ciril, trgovec, Dravlje 129. * Najnovejie pergamentne senfinlke za terase in balkone priporoča M. Tičar, Ljubljana, specialni oddelek za senčnike. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Joe. Reich. Iz Ljubljane u— Predavanje v kemičnem seminarju. V petek 27. t. m. bo predaval v kemični predavalnici I. državne realne gimnazije, Vegova ulica 4. g. univ. prof. dr. inž. A. Kral o temi: VisokovTedno železo. Priče-tek predavanja ob 18. Dostopno vsakomur. u— Počitniške kolonije mestne občine. Mestna občina bo tudi letos poslala gotovo število otrok na počitnice ta sicer v Medno to na morje. V prvi vrsti se bodo »prejemali otroci, ki so pristojni v Ljubljano to so socialno in zdravstveno šibki. Fortmu-larjl za vlaganje prošenj se dobe v mladinskem uradu, Mestni dom -II. nadstropje, soba št 43. Urad bo sprejemal prijave nepreklicno samo do 20. maja. u— Dobrovoljci! Redni občni zbor Zveze dobrovoljcev bo v nedeljo 22. t. m. r Beogradu v domu Kola srbskih sester, Franko-panova ulica 11. Začetek občnega zbora bo točno ob 10. uri. Prijeli smo 13 objav za polovično vožnjo, ki veljajo od 17. do 26. t. m. za člane, ki so zadostili vsem članskim dolžnostim. Objave se dobe pri tov. podpredsedniku Žagarju v Kolodvorski ul. št 6. v Ljubljani. Odbor vojnih dobrovoljcev. Prekrasna romanca španskih melodij južnega temperamenta in ljubezni LASCA Ljubezen, strast, hrepenenje ZVOČNI KINO »DVOR«. Tel. 27-80. Danes ob 4., 7. io 9. Vstopnina Din 4.50, f.50 u— Primorski akademiki! Dane« Ob 20. članski sestanek z važnim dnevnim redom, Selenifcurgova ulica 7. u— Filmske zanimivosti. »Razumem, gospod narednik!« je naslov filma, ki ga bodo z veseljem gledali ta poslušali vsi, ki so kdaj služili pri vojakih. Ta film z obilico vojašrkih dovtipov predvaja ZKD v petek v Elitnem kinu Matici ob pol 15. — »Bratje Fratellini« pa je naslov filma, ki ga danes predvaja kot premieno Elitni klano Matica. Bratje Fratellini so svetovno •znani klovni, ki imenitno zabavajo publiko vsega sveta. Omembe vredno je tudi to, da ima glavno žensko vlogo v tem filmu slavna ruska igralka Olga čehova. V filmu sodeluje tudi znani radio-reporter Alfred Braun. u— Znižane cene. Elitni kino Matica je počenši z današnjim dinem znižal cene za vse predstave. Cene so kakor sledi: do 14. vrste 6.50 Din, od 15. do 20. vrste 12 Din, rezervirani 15 Din, balkon 12 Din, lože 16 Din. Opozarjamo cenj. občinstvo ta obiskovalce Elitnega kina Matice, da si prostore od 1. do 14. vrste že v naprej telefonski rezervirajo ali pa si nabavijo vstopnice v predprodaji. Iz Maribora a— Borkovo predavanje v Ljudski univerzi. V ponedeljek, dne 16. t m. j« predaval v tukajšnji Ljudski universi urednik »Jutra« g. Božidar Borko o idejnih smereh v aodobni češki literaturi. Predavanj® Je bilo dobro obiskano. Posetili so ga mnogi ugledni mariborski Intelektualci, odborniki Jugoslov-češkoslov. lige z nje predsednikom ministrom v p. dr. Vekoslavom Kn-kovcem in drugi prijatelji slovanske kulture. Predavanje je otvoril pred»edmlk Ljudske univerze inž. Janko Kukovec, ki je s toplimi besedami pozdravil predavatelja, spominjajoč se njegovega nekdanjega delovanja v Mariboru, zlasti pa pri Ljudski univerzi. Nato j« predavateij v enournih izvajanjih seznanil poslušalce % najznačilnejšimi osebnostmi iz češke literarne ta zlasti še filozofske sodofcooati. a— Mojstrska Izpitna predavanja se p>r>- čno drevi ob 19.30 v deški meščanski lcl v državni realki, vhod iz Krekove »Hoc-Prijave se sprejemajo pred otvoritvijo v pisarni obrtno-zadružnega nadzorništva ra sreskem načelstvu. Predavanja bodo kakšh 15 večerov, rn sicer po 2 uri. Dostop imajo mojstri in mojstrice in pomočniki io pomočnice rokodelskih strok. Predavanja 60 •brezplačna. a— Nov sokolski grob. Ni še oveoelo cvetje na grobu tragično preminilega Sokola Ivana Gerželja, že >e prispela včeraj popoldne iz Črne žalostna vest, da je prenehalo biti v tamošnji bolnici zlato sol eolsko srce prvega podnačelnika guštanjskega Sokola, Adolfa Leskovška. Njegov« 6mrt je globoko potrla vse članstvo Sokola, njegove starše, znance in prijatelje, ki jih je imel pokojnik velik krog. Njegovo truplo bodo prepeljali v Maribor in ga pokopal jutri v petek ob pol 16. na mestnem pokopališču na Pobrežju. Zupna uprava mariborske sokolske župe poziva vse edinice v mestu in bližnji okolici, naj se pogreba ▼ čim večjem številu udeleže. Zbirališče bo četrt ure pred pogrebom pred pokopališčem na Pobrežiu. Bodi ohranjen vzornemu Sokolu lep in trajen spomin. a— Razglasitev 0bvezniškega razporeda. Mestno načelstvo v Mariboru, vojaški urai razglaša, da bo razglasitev obvezniškega razporeda tudi letos na travniku vojaškega vežbališča na Teznu ob vsakem vremenu na dan 22. t. m. z začetkom ob 7. zjutraj ta bo trajalo nepretrgano do 18. ure. Razglasitve se morajo udeležiti vsi voja&kj obvezniki, rojeni leta 1884. do všteteg i 1. 1912., ki so vojaško pristojni v me«'o Maribor, pa bivajo v mestu ali njegovi neposredni bližini, to je v Kamnici, Krče vin;, Košakih, št. Petru, Teznu, Radvanju in v Studencih. Vsak obveznik naj prinese e seboj vojaško knjižico (iapravo). Od te dolžnosti so izvzeti: vsi obvezniki, ki stanujejo v mestu, pa niso vojaško pristojni v Maribor, vsi obvezniki, pristojni v Mari>bnr mesto, ki bivajo izven območja mestne občine razen v bližnji okolici, reservni oficirji naše armade, vsi duhovniki, vsi stalr.o in začasno nesposobni, vsi hudo bolni, kp" bodo morali dokazati z zdravniškim sit i-devalom, to zelo nujno zadržani, kar m -rajo uradno dokazati. Razglasitve razporeda se morajo udeležiti tudi vsi v Mar- I NAROČAJTE najboljšo slovensko družabno revijo. - Celoletno Din 60.- „NAŠA POTA" LJUBLJANA, poštni predal št. 114 u— Kopališče na Ljubljanici je od danes naprej odjprto, obenem tudi restavracija Čolni na razpolago. u— čigava je ura? Okrog Delavske zbornice je včeraj nekdo prodajal malo srebrno uro, znamke »Alpto Union Holigiere«. Ker se je zdel prodajalec sumljiv, ga je slednjič prijel stražnik, ki ga Je od vedel ,ta policijo. Tam je povedal, da je uro kupil v vlaku od nekega neznanca. To pa je malo verjetno, zaradi česar so ga pridržali. Lastnik naj se javi v kriminalnem oddelku na policiji. u— Spet se Je ujel. Znani vlomiilec Jože T. je posedal včeraj dopoldne v »Zvezd'« in se prijetno sotočij. Nedavno je prišel iz ■zapora, nato pa takoj odšel v Maribor, kjer je izvršil nekaj vlomov in tatvin. Plen je raziprodajal po deželi, zdaj pa se je zatekel spet v Ljubljano, misleč da se je uimaknil preganjalcem. To pa se mu nI posrečilo ta bo moral ro-mati v spremstvu nazaj v Maribor, kjer ga bodo predsitavili sodnikom. Naročite — čitafte »LJUBLJANSKI ZVON" 11'UIB.jJBTJ" Ante Cettineo: Zlatni kiju*. Plodoviti dalmatinski pesnik in pisatelj, splitski profesor Ante Cettineo. ki smo mu že več del v »Jutru« ocenili, je izdal v izredno okusni knjigi 50 norih pesmi pod gornjim naslovom. Pesmi izdajajo živahnega opazovalca življenja in spretnega risarja, ki zna v bežnih besedah nenavadno močno izraziti svoje vtiske in svoja obfjtja. Zlasti nekaj mu moram šteti v dobro: pestrost, razgibano^, brez tiste umirjenosti, ki tako rada zaide v suhost. Pesnik Dalmacije je Cettineo in čudovito globoke so njegove pesmi, kjer živi e svojimi mornarji, s svojim morjem in uo-limi pečinami. Vse druee zvene bolj ali manj tuje. izumetničeno. Pravi biser v zbirki pa je ciklus mladinskih pesmic: »Bratec in sestrica«. Tu prvič odkrijemo v Cettinen mladinskega pesnikR, ki zna z vso svetostjo prisluškovati otrokovi djši in to prisluškovanje tudi podati. Ta knjiga ueemi je dogodek na hrvatskem knjižnem trgu in čudimo se. da smo tako malo o niei brali. Ali pa šr bomo? Boris Rihterši? »Prijatelj šivali« je e pravkar izišlo 3.'4. številko zaklijufil prvi letnik. Izmed vsebine v tem zvezku opozarjamo zlasti na članke dr. Janka Ponebška. M. Humka. Lj. Sagadi-na. dr. J. Kunca. I. Sašlia. Fr. Bračjna. Časopis (urednik Stanko Tomšič) dobro izvršil ie svoje koristno in plemenito poslanstvo »Razori«, list za odraslo mladino, objavlja v najnovejši (8.) številki nekoliko izjav ugednih osebnosti o naši mladini. Te iaja-ve. odnosno članke so prispevali pomočnik boru bivajoči lastniki konj. S seboj a;;j prinesejo komorske i sprave, a' ni Jim treba prignati živine, pripominja se, da bmie ta dan vozil mestni avtobus z Glavnega trga na Tezensko vežbališče ta nazaj, kar bo obvezanikom udeležbo znatno olajšalo, da bodo lahiko v najkrajšem času opravili svojo dolžnost. a— Ljudska univerza v Mariboru. V petek 20. t. m. bo predavanje g■ senatorja dr. Frangeža iz Zagreba ki je bilo preloženo prejšnji mesec zaradi zasedanja senata. Predmet predavanja ostane isti: Italija, Nemčija in mi s politično-ekonomskega vidika. Senator dr. Frangež je znan gospodarski strokovnjak in bo gotovo podal zanimivo pojasnitev teh hudih problemov. V ponedeljek 21 t. m. bo predaval g. dr. Lo-žar, kustos narodnega muzeja v Ljubljani, o moderni slovenski umetnosti- Skioptične slike! a— Iz JNS. Krajevna organizacija JNS za V. mestni okraj sporoča, da je za soboto sklicani članski sestanek preložen in bo pozneje objavljen. Krajevna organiza- bana dr. Pirkmajer. E. L. Gangl, dr. Milan Dular, Franja Tavčarjeva Pavel Kuna ver, dr. Josip Mai. dr. Janko Tavzes, dr. Viljem Krejči. Božidar Jakac, Fran Trček, J. Ribičič in M. Humek. Vsi skušajo navdušiti mladino za optimizem in pozitivno delo. Tudi ostala vsebina je zanimiva. Nadaljjje se zgodovinska povest like Vaštetove »Zaklad v Emoni«. Velike pevske slamosti v Pragi. CeSka-6lovaška pevska zveza priredi ob koncu aprila in v začetku maja v Pragi pevski festival. Glavni festivalski dnevi so 21., 22., 29. in 30. aprila ter 1. maja, ko se bodo vršile veličastne pevske produkcije mladine ter odraslih pevcev in pevk. Na mladinskem koncertu bo skupno pelo 10.000 grl — učenci in učenke vseh osnovnih, srednjih ln učiteljskih šol v Pragi. Sklepni konoert 1. maja bo posvečen skladbam Bed^ichi Smetane in Antonina Dvo^aka. Nastopilo bo 5000 pevfev in pevk ob spremi jevan ju orkestra 150. godbenikov Češke Filharmonije. — Češkoslovaška pevska zveza združuje vsa pevska društva republike, štejjt 21 žjp z 260. pevskimi društvi in 11.000 aktivnih pevcev in pevk. Praški festival se vrSi ▼ oroslavo 651etnega delovania te zveee in ▼ nočastitev dveh majnišlcih jubilejev: Smetane in Dvoftaka. A.d. V. Čitatte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" cd j« JNS za IV. mestni okraj pa obvešča odbornike, da bo seja krajevne organizacije ob 20. v poslovnih prostorih g. Benka na Koroški cesti. a_ Proslava sv. Janeza Bose a. Tudi Maribor bo zelo svečano proslavil proglasitev Janeza Bosca za svetnika. Cerkvene svečanosti so se pričele že danes in se bodo nadaljevali jutri v petek in v soboto. V nedeljo 22. t m. pa bo ob pol 10. slavnostna pridiga, ki jo bo imel knezoškof dr. To-mažič, in pontifikalna maša z zahvalnico. Ob 15. bo slavnostna proslava v veliki unionski dvorani, na kateri bo sodelovalo 120 gojencev Salezijanskega zavoda z Rakovnika. a— Tujski promet v prvem četrtletju. V prvem četrtletju le bilo v Mariboru prijavljenih 4427 oseb. Od teh je biLo 1279 tujcev, in sicer 761 Avstrijcev, 146 Cehoslo-vakov, 142 Nemcev. 98 Italijanov, 46 Madžarov. 42 Poljakov, 6 Francozov, 4 Rumum, 4 Angleži, 6 Švedov in Dancev in 24 Ame-riikancev, Kitajcev, Perzajcev, Turkov in Arabcev. V tem času je bivalo 1791 oseb po 2 do 8 dni, 83 oseb po 14 dni do 4 tedne, 12 oseb nad 1 mesec dni, 508 oseb pa samo po 24 ur. a— Požar na Dravskem polju. Pretekli torek okrog 16. ure je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Franca Potočnika v Loki. Ker je bilo gospodarsko poslopje » slamo krito, so plameni objeli tudi poleg stoječo hišo. Domač: in sosedje so rešili samo živino in nekaj živeža. Na pomoč sta prihiteli gasilski četi iz Št. Jan-ža na Dravskem polju in s Pobrežja pri Mariboru. Posrečite se jima je do več urnem napornem gašenju obvarovati sosede požarno katastrofe. Skoda je delno krita z zavarovalnino. Sumijo, da ie zanetila ogenj zločinska roka. a— Obdukcija trupla Terezije Heričkove. Sodna komisija je raztelesila truplo umorjen« preužitkarice Terezije Heričkove, ki so ga prepeljali v mrtvašnico na pokopališču v Št Ilju v Slovenskih goricah, in ugotovila, da jo je zločinec udaril petkrat s kolom po glavi, jo poprej še davil za vrat tn ji stisnil prsni koš. Njeno smrt je povzročila notranja izkrvavitev. Morilca, pastorka umorjene Heričkove, 231etnega Franca Herička so še istega dne vklenjenega spravili šentiljski orožniki v zapore mariborskega sodišča. Dve tatvini. Upokojenemu kaznil-niškemu pazniku Mihaelu Tinti je neznan tat ukradel izpred neke trgovine na Aleksandrovi cesti dobro ohranjeno kolo. Delavcu Štefanu Koledniku iz Ptuja pa je ukradel neki mlajši moški kovčeg s perilom in obleko. Zobni kamen z o je in gor e C0Y|# A I QDQN I s Kalodontom leota^ kamhu Iz Celja Iz Prekmurja pm_ Učiteljstvo lendavskega sreza bo zborovalo v soboto v Turnišču. pm_ Otvoritev strelišča v Crensovcih. Preteklo nedeljo je strelska družina v Crensovcih otvorila svoje strelišče ob prisotnosti lepega števila občinstva. Prihodnjo nedeljo pa otvori strelišče bistrička družim. pm— Podružnica Vinarskega društva v Lendavi je imela v nedeljo redni letni občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Na njem je imel poučno predavanje g. Vojsk iz Maribora. pm— Zadnji lendavski sejem je bil dobro obiskan. Prignane je bilo dosti živine, ki se je je tudi prece> prodalo. Cene pitani živini so se gibale med 3 do 4.50 Din kg žive teže. pm— Gozdni požar. V torek dopoldne je začel goreti gozd na madžarski meji pri Dolgi vasi. Zaradi suše in hude vročine je obstajala nevarnost, da se ogenj razširi na večje površine. Posrečilo se je pa ogenj lokalizirati in naposled tudi udušiti. Vzrok požara še ni znan. Najbrže se je vnela suha trava od kake odvržene tleče cigarete. Iz življenja na deželi LAVERCA. V nedeljo 22. t. m. bo gostovalo bratsko sokolsko društvo iz Polja. Igrali bodo dramo »Morje«, z začetkom ob pol 4. popoldne. Vabimo vse' Sokolu naklonjeno občinstvo, zlasti pa članstvo, da se predstave udeleže polnoštevilno. KOČEVJE. V nedeljo 22. t. m. bo ob 9. zjutraj v gostilni »Unionu« pri postaji redna skupščina sreske organizacije JNS z običajnim dnevnim redom. Na skupščini bo navzočnih od 14 občinskih organizacij v srezu nad 160 predsednikov, podpredsednikov, tajnikov in delegatov. Na skupščini bodo poročali tudi sreski poslanec minister g. Ivan Pucelj in člana banovinskega sveta gg. dr. Ivan Sajovic iz Kočevja in Ivan Arko mlajši iz Ribnice. MEDVODE. Čeprav se gibljemo, se vendar malo sliši od nas. Letos nameravamo graditi Sokolski dom. Telovadno življenje se letos posebno lepo razvija. Mladina se zbira v naših vrstah, za kar gre posebna zasluga naši narodni šoli. Prosvetno delo je v dobrih rokah. Pripravlja se za prve dni v maju narodna igra »Divji lovec« na prostem. Prireditev bo svojevrstna posebnost, ker bo ob Savi v romantičnem kotu in bo gotovo privabila mnogo ljudstva. Pripravljamo pa tudi tombolo v prid Sokola. Imamo že mnogo lepih dobitkov od raznih tvrdk in članov. — Zapustil nas je marljiv član br. Janez Sodja. prometni uradnik, ter šel na novo službeno mesto v Prevalje. V nedeljo se je poročil z gdc. Marijo Lukmanovo iz Trzina. Na novem mestu želimo novoporočencema mnogo gre£eT » SV LENART V SLOVENSKIH GORICAH. G. Leon Rataj, trgovec pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah Je podaril Tuj-s.ko-prometnemu im oleip-ševalnemu društvu 100 Din namesto venca na greb pokojnemu g. Josipu Pauerju v Braslovčah. TACEN POD ŠMARNO GORO. V nedelio 22. t. m. priredi občinska organizacija JNS javen shod v prostorih restavracije »Save« v Tacnu ob 15. uri. Na shodu bo poročal narodni poslanec g. Albin Koman. Somišljeniki, vabljeni! GOSPODARSTVO Obvezno taksiranje računov stopi jutri v veljavo e— Zborovanje brezposelnih. V Ljubljani se je nedavno osnovalo društvo »Delo in eksistenca«, ki združuje vse brezposelne brez razlike stanu in spola. V tem društvu se bodo zdaj organizirali tudi brezposelni v Celju in okolici. V soboto 21. t. m. ob 20. bo v mali dvorani Celjskega doma javno zborovanje, na katerem se bo osnovalo poverjeništvo tega društva. Pozdravljamo to akcijo, kakor so storili tudi ljubljanski krogi, in bomo znali uvaževati resne težnje tega društva, ki je začelo težak boj proti dvojnemu zaslužkarstvu in sličnim izrodkom. Društvo pričakuje, da se bodo v soboto zvečer udeležili zborovanja vsi prizadeti, in upa, da bodo posetili zborovanje tudi pristojni činitelji, da slišijo želje onih. ki so voljni delati, a energično odklanjajo miloščine v obliki podpor. e— Plačilo najemninskega vinarja. Mestno načelstvo v Celju opozarja hišne posestnike, da je 1. aprila zapadel v plačilo drugi obrok najemninskega vinarja (gosta-ščine). Dokler novi predpisi niso izvršeni, je treba plačati najemninski vinar na podlagi predpisa v preteklem letu. Stranke naj plačajo zapadli obrok zanesljivo do 30. t. m. pri mestni blagajni. Po preteku tega roka se bodo zaračunale zakonite 6 odst. zamudne obresti. Plačila, ki bodo po šestih tednih od dneva dospelosti izostala, bodo izterjana z izvršbo. e— Škropljenje Mariborske ceste. Prejeli smo: Stanovalci na zapadni strani Mariborske ceste, ki smo morali plačati tudi kuluk mestni občini, nujno prosimo mestno načelstvo, da spričo suhega vremena takoj odredi pogosto škropljenje te ceste, s katere se stalno dvigajo veliki oblaki prahu. Prah povzročajo predvsem avtomobi-H s ti. ki se ne menijo za cestne predpise in drvijo po tej državni cesti s poljubno brzino. Napram tem naj bodo varnostni organi neizprosni. e_ Dve nesreči. V torek je zgrabila cir- kularka 24.1etnega delavca Ivana Babška iz Hrenove pri Novi cerkvi za levico in mu odrezala dva prsta. V soboto se je pes nekega posestnika na Zgornji Paki zakadil v 26~letno delavčevo ženo Angelo Redna-kovo iz Podkraja pri Velenju in jo močno vgriznil v desno nogo. Oba ponesrečenca se zdramita v celjski bolnišnici. e— Nepošten prodajalec prstanov. V torek je prišel brezposelni delavec Stojan V iz Like v Celju prodajat imitirane prstane iz riave pločevine, slične zlatim prstanom. Ko je prišel v stanovanje neke gospe in ji ponudil prstan v nakup, je sla gospa za trenutek v drugo sobo po denar. Stojan V je izkoristil priliko ter izmaknil gospp iz sobe. v kateri je čakal, dva zlata prstana in zlato broško in 'zginil, bn prstan je kmalu nato prodal, pa je pobcija kmalu našla prodani prstan in izsledila tu- 1 e—^Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočna opereta »Velika ljubezen mladega princa« in zvočna predigra. Iz Novega mesta n— Jurčičeva proslava. Sokol Je v soboto zvečer priredil v Sokolskem domu ob priliki obletnice Jurčičevega rojstva vo dramo »Deseti brat« v predelavi Ferda Delaka. Pred predstavo je imel prosvetar br. profesor Jarc spominski govor k 90-letnici pisateljevega rojstva. Člani dramskega odseka so vzorno podali svoje vloge Dvorana je bila nabito polna. Na splosno željo se v soboto 21. t m. igra ponovi. n— Hladnikov koncert. V nedeljo se je v frančiškanski cerkvi vršil koncert v počastitev pokojnega Ignacija Hladmka Vse točke so bile izvrstno naštudirane. kar je zasluga dirigenta g. Skebeta. Sodeloval je tudi odlični sokolski orkester. Jutri v petek 20. aprila bo dobila obvezno moč določba novelirane tar. štev. 34. taksne tarife, ki uvaja obvezno izdajanje taksiranih računov in not pri nabavkah in potroških, ki presegajo vsoto 20 Din. Take taksirane račune morajo obvezno izdajati vsi trgovci, obrtniki in industrijci, kakor tudi vsi gostilničarji, hotelirji, kavarnurji in sploh imetniki lokalov, kjer se troši jed in pijača. Pri vsotah od 20 do 100 Din je treba izdati račun ali noto s takso 0.50 Din, pri večjih vsotah pa račun s takso 1 Din. Nabavne knjižice, na katere kupujejo konsumenti blago pri trgovcih, pa morajo biti taksirane s takso od 5 Din za dobo enega leta. Podrobna pojasnila glede pravilnega taksiranja računov in not so bila objavljena že v nedeljskem »Jutru« od 15. t. m. K uveljavljenju obveznega taksiranja računov in not je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal še naslednje navodilo: Po predpisih spremenjenega taksnega zakona je plačan je takse na račune predvideno z uporabo monopoliziranih računov, ki jih je izdala državna markarnka in ki so že dani v promet odnosno v prodajo preko pooblaščenih prodajalcev monopoliziranih in taksnih predmetov. Taksa pa se plača lahko tudi z uporabo računov, not in shč-nih pisem, ki jih trgovci, obrtniki in industrijci sami naroče in nabavijo po svoji zamisli in potrebi, vendar jih morajo predhodno dati taksirati pri davčnih upravah. Trgovec, obrtnik ali industrijec odnosno gostilničar je dolžan od vsake prodaje ali potrošnje izdati tak taksiran račun ali noto kupcu odnosno potrošaču, ki ima pravico. da se mu vrne ena četrtina te takse, kadar predloži davčni upravi naimani 100 komadov takih računov in not. V primeru, če se ugotovi, da oseba, ki je obvezana izdajati taksirane račune ali note, ni izdala takega tajesiranega računa ali note, ali če je izdala račun z manjšo takso nego je predpisana, bo kaznovana za vsak tak primer s 50 kratnim zneskom neplačane aH premalo plačane takse. Ker dobi nov način taksiranja računov obvezno moč 20. t. m., so od tega dne trgovci, obrtniki in Industrijci. hotelirji in gostilničarji obvezani izdajati take račune In note. ker bo izdajanje teh računov in not strogo kontrolirano. Kot kršitev taksnih predpisov se oo tudi smatralo, Če bo kdo posamezne na-bavke, katerih vsota presega 20 Dm, delil na več nabavk z vsoto izpod 20 Din, da se na ta način izogne taksi. Pojasnilo davčnega oddelka finančnega ministrstva poudarja še na koncu, da bo finančno ministrstvo upoštevalo predloge ki bodo v formalnem pogledu za trgovino, obrt ui in: dustrijo povoljnejši in ki ne bi škodovali državnim interesom. Številnim zahtevam Je bilo že ugodeno, kajti namen tega predpisa ni ta, da se ustvarijo težkoče v poslovanju, temveč edino ta, da se zaščitijo državni interesi. • Prodajne cene za monopolizirane «"»" čune in obrazce. V »Službenih Novinah« so objavljene prodajne cene za monopolizirane račune in obrazce. Monopollzirani računi s takso 0.50 Din so vezani v bloke po 50 komadov in stane tak blok 27.50 Din (25 Din za takso in 2.50 Din za stroške izdelave). Monopolizirani računi s takso 1 Din pa so vezani v bloke po 25 komadov in stane tak blok 26.50 Din ( 25 Din za takso in 1-50 Din za stroške izdelave). — 50 komadov novih prtliažnic s takso 0.50 Din (za vsote od 20 do 100 Din) stane 31 Din (25 Din taksa in 6 Din stroški za izdelavo); 50 komadov novih prtljažnic s takso 1 Din (za vsote preko 100 Din) pa stane 56 Din (50 Din taksa in 6 Din stroški izdelave). — Računi za mline s takso 0.50 Din staneio 33.50 Din za 50 komadov (25 Din taksa in 8.50 Din stroški za izdelavo); računi za mline s takso 1 Din pa stanejo 58.50 Din za 50 komadov (50 Din taksa in 8.50 Din stroški za izdelavo). Guverner Narodne banke Bajtam odstopil Kakor poroča agencija Avala, je guverner Narodne banke Ignjat Bajloni podal ostavko, ki je bila z ukazom Nj. Vel. kralja od 17. t. m. sprejeta na znanje. Dosedanji guverner Ignjat Bajloni je bil postavljen na to mesto s kraljevim ukazom od 28. avgusta 1928 in je torej upravljal posle guvernerja 5 in pol let. Njegov predhodnik je bil Ljuba Srečkovič, ki je bil postavljen 2. maraa 1928., in je ostal v tej funkciji le do 28. junija istega leta. ko je nenadoma umrl. Pred Srečkovičem pa je bil dolgo vrsto let guverner Narodne banke Gjorgje Vajfert. Ignjatu Bajloniju je po novem zakonu o Narodni banki iztekel mandat sredi 1. 1932, bil pa je septembra istega leta ponovno s kraljevim ukazom postavljen za guvernerja. Kakor znano, je bil Ignjat Bajloni doslej tudi predsednik samostojne monopol-ske uprave, m sicer po svoji funkciji kot guverner Narodne banke. Po novi uredbi o samostojni monopolski upravi, ki je izšla te dni, pa je potekla funkcijska doba tudi dosedanji upravi samostojne mono-polske uprave. V smislu nove uredbe guverner Narodne banke ni več po svoji funkciji istočasno predsednik monopolske uprave. ___ Gibanje zaposlenosti, v Jugoslaviji Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je izdal statistiko o gibanju članstva v mesecu februarju. Povprečno število zavarovanih delavcev in nameščencev se je v primeri z januarjem povečalo za 10.819 in znaša za februar 495.051. V primeri z lanskim februarjem je bilo letos število za\'arovanih delavcev in nameščencev za 9679 višje (v januarju je število zavarovanih članov le za 1783 presegalo število v lanskem ianuarjuV V primeri z lanskim stanjem beležijo največji odstotni prirastek članstva naslednji okrožni uradi: na Sušaku (+ 13.9 odst.), v Somboru (+ 13.3 odst) m v Tuzli (+ 12.9 odst.). Nazadovanje članstva pa beležijo predvsem okrožni uradi v Beogradu (— 7.4 %), v Skoplju (- 7.2%) in v Nišu (- 5.8%). Gibanje članstva v primeri z ustrezajočim mesecem prejšnjega leta kaže v zadnjem času naslednji razvoj: število razi. nasp-oti članov prejš. letu november 1933. «0.690 december 1933. 513.074 januar 1934. 484.232 februar 1934. 49o.051 V začetku leta je pri nas sezonski minimum zaposlenosti. Letos pa opažamo, da je zopemo oživljenje zaposlenosti pričeto že v februarju, kajti lani se je sezonsko pričelo dvigati članstvo v večjem obsegu šele v marcu. — o755 — 10.135 + 1783 + 9679 Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke od 15. aprila zaznamuje povečanje zlate in devizne podlage za 5.3 na 1.850.9 milij. Din. Tudi devize, ki se ne Štejejo v podlago, so se precej povečale, in sicer za 11.0 na 34.4 milijona Din. Stanje kovanega denarja v niklju in srebru pa se je povečalo za 18.4 na 268.4 milijona Din. Po stalnem nazadovanju posojil opažamo v drugi četrtini aprila malenkostno povečanje meničnega portfelja, in aicer za 5.2 na 1.629-8 milijona Din. Obtok bankovcev je znova nazadoval za 54.8 milijona Din in znaša »edaj 4-131.7 milijona Din. S tem je doseženo novo rekordno nizko stanje, zakaj doslej Je znaSal najnižji zabeležen obtok bankovcev 4.146 milijonov Din (22. februarja t. 1.). Vzporedno z zmanjšanjem obtoka so se povečale obveznosti na pokaz, in sicer za 68.1 na 1.074.6 milijona Din. Povečanje se opaža predvsem pri žirovnih računih, ki so narasli za 70.8 na 436.1 milijona Din. Razmerje kritja je ostalo v bistvu nespremenjeno in znaša kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu ln devizah 35.55 % (po zadnjem izkazu 35.54), kritje ▼ samem zlatu pa 33.48 % (33.57). Stanje na dan 15. aprila Je bito naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 8. t m.): aktiva: podlaga 1.850.9 (+ 5.3), od tega v zflatu 1.743.4 (+ 01), v valutah 0.1 (—0.1), v devizah 107.4 (+ 5.3); devize, ki se ne vštejejo v podlago 34.4 (+ 11.0); kovani novci 268.4 (+ 18.4); posojila na menice 1.629.8 (+ 5.3); lombard 237.0 (+ 0.1); stari državni doLg 1.717.5 (4- 0.1); začasni drž. dolg 600.0 (—0); pasiva: obtok ban kovcev 4.131.7 (—54.3); obveznosti na pokaz 1.074.6 (+ 68.1), od tega nasproti državi 7.8 (— 0.4); po žirovnih računih 436.1 (+ 70.8), po raznih računih 630.6 (— 2.4); obveznosti z rokom 989.4 (—). Gospodarske vesti = Povečanje jugoslovensko-češkoslova-škega trgovinskega prometa »Prager Pres-se« objavlja v včerajšnji številki daljši članek iz eBograda. ki se peca z vprašanjem razširjenja jugoslovensko-češkoslova-škega trgovinskega prometa Na zasedanju gospodarskega sveta Male antante. ki bo 30. t m. v Bukarešti, se bo razpravljalo predvsem o vprašanju razširjenja izmenjave blaga med državami Male antante Pri tej priliki bo prišlo do trgovinsko političnih pogajanj med zainteresiranimi državami. V tem okviru se bodo trgovinsko-poli-tična pogajanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško nanašala predvsem na vprašanja, ki so pri zadnjih praških pogajanjih ostala nerešena. Gre predvsem za izvoz pšenice, svinj, svinjske masti in slanine, pšenične moke. jabolk, svežih in suhih češpelj, salame, ribjih konserv. nekaterih rud (kakor cinkove in piritove), svežega grozdja ?n jajc. V prvi vrsti bo treba rešiti vprašanje izvoza jugoslovenske svinjske masti in slanine, ki je v zadnjem času zaradi gibljive češkoslovaške carine otežkočen. V vprašanju svinj je Češkoslovaška že akceptirala jugoslovenske zahteve. Tudi zahteve glede višine kontingentov so že v glavnem zadovoljene. rešiti pa bo treba nekatera devizna vprašanja, vprašanja direktnih tarif, izključitve tujih posredovalcev in končno tudi vprašanje nekaterih carinskih olajšav. == Švicarsko-jugoslovenski klirinški promet izkazuje od začetka marca do 4. t m. ponovno zmanjšanje neizravnanega salcUjr korist Švice, in sicer od 786.000 na 566.000 švicarskih frankov (sredi letošnjega januarja je znašal saldo nad 1 milijon švicarskih frankov). — Po švicarski statistiki se naša zunanja trgovina s Švico nadalje pre-cej ugodno razvija. V marcu je Švica iz Jugoslavije uvozila za 1,354.000 švicarskih frankov, izvozila pa je v Jugoslavijo za 616.000 frankov. V prvem letošnjem četrtletju pa je Švica uvozila za 3,274.000 frankov jugoslovenskega blaga, dočim je švicarski izvoz v Jugoslavijo znašal v istem času le 1,489.000 frankov. Naša trgovinska bilanca s Švico je bila torej v prvem letošnjem četrtletju po švicarski statistiki aktivna za 1,785.000 frankov, to je za 28 in pol milijona Din. — V zadnjem času je morala švicarska Narodna banka znova oddajati zlato. Zlati in devizni zaklad se je od 13. januarja do 14. aprila t L skrčil od 2015 na 1720 milijonov frankov. Ker pa se je istočasno skrčila vsota obtoka bankovcev in žirovnih obveznosti od 2162 na 1842 milijonov frankov, se kritveno razmerje nadalje giblje le malo izpod 100 odstotkov. Borze 18. aprila. Na ljubljanski borzi sta danes devizi London in Newyork popuščali. Ponovno pa sta nazadovali tudi devizi Berlin in Trst. Avstrijski šiling se je v privatnem kliringu nadalje dvignil, in sicer na 9.23 do 9.3250 (v Zagrebu promet po 9.3050, v Beogradu pa po 9.3250 in 9.32). Angleški funti notirajo v privatnem kliringu 255.50 do 257.10 (v Beogradu je bil promet po 256 in 255.50). Za španske pezete ie bilo v Ljubljani povpraševanje po 6.40, v Zagrebu pa po 6.35. grški boni pa so se v Zagrebu nudili po 33.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes ponovno nekoliko popustila. Najprej se je trgovala po 307 do 306, pozneje pa po 310 in 309 (v Beogradu po 313 in 310.50). V ostalih državnih vrednotah ni prišlo do prometa. Delnice PAB so se trgovala po 248. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2519.29 _ 2330.65. Berlin 1347 91 - 1358.71. Bruselj 800.24 -804.18. Curih 1108.35 - 1113.85. London 175.97 — 17757. Newyork 3393.00 - 3421-26. Pariz 225 88 - 227.- P rasa 142.23-143.09. Trst 291.57 — 293.97 (premija 29.5 odst.) Avstrijski šiline v privatnem kliringu 9.23 _g 33 Zagreb. Amsterdam 2319.29 - 2330.65, Berlin 1347.91 - 1358.71. Bruselj 800.24 do 804.18. London 175.97-177.57. Milan 291.57 do 293.97. Newyork kabel 3415 - 3433.26. gek 3393 _ 3421.26. Pariz 225-88 - *27. Curih. Pariz 20-38. London 15 91, New vork 308.62 Rr iselj 72.20. Milan 26.34. Ma drid 42.2250 Amsterdam 209.25. Berlin 12180 Dunai 56.80. Stoekholm 82.05. Oslo 79.95. Kobenhavn 71.05, Praga 12.84. Varšava 58.3250. Bukarešta 3.05. Dnnai. (Tečaii v priv kliringu.) Beograd 10.96. London 27.72- Milan 45.89. Newy0rk 537.83. Pariz 35.58, Praga 21.77, Curih 174.25, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 306 - 307, 7''< investicijsko 71 - 72. 8»/. Blair 54 - 55. 7•/. Blair 52 - 53. 7°/o Drz. hipotekama banka 65 - 67. 4«/. agrarne 36 - 37. 6« o begluške 54 — 55 . Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 306 _ 3:l9. za april. maj. junij 300 — 30» za julij, s^tember 309 bl 7«/, 71 den.. 4«/o agrarne 3650 - 37.50 7 » Blair 59 — 52 75 8•/• Blair 54 — 55. 6*Vi> becluške 54 - 54.75: delnic*: Narodna ban ka 40*0 _ 4200 Priv. agrarna banka 100 _ 107 50 Beograd. Voina Skoda 313^ 310.50 zakl^ 6»,'o begluške 54.80 zakl].. 8»/. Blaw 55.50 bl, Th Blair 52 — 52.75, T/* Dri. hipotekama banka 68 dan., Narodna banka 4100 zaklj., Priv. «rrarna banka 254 dan. Dunaj. Dunav-Sa/va-Jadran 11.61, Državne železnice 15.30, Trboveljska 12.20, AVpins-Montan. 11.05. Blagovna triiSča LES. 4- Ljubljanska borza (18. t m.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 3 var>ni tramov. SITO. + Chicago 1«. aprile. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 78.50, za julij 78.75, za sept 80.50; koruza: za maj 43, za julij 45.75 + Wlnnlpeg, 18. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 65.25, za julij 66, za avg. 67.875. + Ljubljanska borsa (18. t. m.) Tendenca za žito mirna. Nudijo ee (vse za slovensko postajo, plačljivo * 80 dneh): p4®»»-ra (po m I-roki tarifi): baška. 79-80 ks po 147.50 - 150; banatska. 77 kg no 152.80 do 155: koruza (po navadni tarifi): nova 8asu primerno suha s kakovostno garancijo za april po 120 — 122.50. nova, popolnoma suha. za mai po 127.50 — 130; moka: ba&ka »0« po 240 — 242.50. banatska po 250 do 252 5(1- + Novosadska blagovna borsa (18. t m.) Tendenca mirna. Promed Je bil slab. — Pšenica: baška okolica Novi Sad, sremska 99 - 101; okolica Sombor 98 — 100; slavonska 102 — 104; srednjebaška 100—102; srornjebaška 101 — 103; baška potiska in ladja Begej 103—105; ladja Tisa 106—108; srornjebanatska 97 — 99; južnobanatska 97 _ 99. Oves: baSki 54 — 56; banatski 53 — 55; sremski in slavonski. 66/66 kg 72.50 — 75; pomladni, 67/68 ke 82 _ 84. Koruza: baška in sremska stara 77 — 78; nova 67 - 68- baška sušena 68 — 60; banatska sušena 66—67; baSka ladja Begej 69 — 71; ladja Dunav, Tisa 70 — 72. Moka: baška. banatska >0g< in >0gg< 175 — 195; ,2« 155—175; >5« 135 - 155; >6« 110-120: >7« 80 — 90; >8« 72.50 — 75; sremska. slavonska >0g« in >0gg< 170 _ 185: >2« 150 - 165: »5« 180 - 145; >«< 107.50 do 117.50; >7« 80 — 90; >8« 72.50 - 75. Otrobi: baški, sremska 69 — 71; banatski 68 — 70. Fižol: baški in sremski 110 do 112.50. + Budimpeštanska terminska borza (18. t m.). Tendenca slaba, promet živahen. Pšenica: za maj 9.45—9.56. za junij 9.42 do 9.42; koruza: za maj 9.36—9.37, za julij 9.76-9.77. Repertoar DR AII A. Začetek ob 20. Četrtek, 19.: Visoška kronika. Četrte*. Petek. 20. ob 15.: Konec poti Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. Sobota. 21: Gospoda Glembajsvi. Izven. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 19: Viljem Teli. B. Petek, 20.: Ljudski simfonični konesrt skladb Antonina Dvofaka v Unionu. * Angleška drama »Konee poti« v režiji g Debevca je imela na odru naše drame vedno lep uspeh. Poslednjič v letošnji sezoni se vprizori kot dijaška predstava v petek »Gospoda Glembajevi« se vprizori prvič v letošnji sezoni v soboto 21. t. m. Opozarjamo, da to delo ne gre v abonma in bo samo par predstav. Glavno vlogo Ignacija Glembaja igra g. Levar. V ostalih glavnih vlogah nastopijo: ge. Nablocka, Saričeva, ter gg. Kralj, Daneš, 2eleznik, Skrbinšek, Jerman in Sancin. Režija je dr. Gavellova. Romantična opera »Viljem Teli« z go. Zinko Kunčevo kot gostom in g. Primoz.-fcem v naslovni ulogi, se ponovi drevi. Llo-eo Gesslerja poje s. Pugelj. Dvofakova orkestralna dela na ljudskem simfoničnem koncertu. V petek 20. t. m. izvaja ravnatelj Polič s pomnoženim opernim orkestrom koncert Dvofa-kovih skladb v veliki unionski dvorani. Glavno točko sporeda tvori Dvofakova simfonija v G-duru. To veliko delo je napisal nesmrtni skladatelj za neko slavnostno priliko v Pragi. Simfonija Je povsem lirskega značaja, lahko bi rekli, da je njen tip pastoralen, po sestavi zelo podoben znani Beethovnovi pastoralni simfoniji. Poleg simfonije se izvaja še uvertura Carneval in pa trije Slovanski plesi iz druge serije. Koncert bo v okviru češkega tedna. Cene so zelo nizke od 6 do 30 Din. Kdor hoče biti deležen velikesa glasbenega užitka. na£ koncert poseti. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČU Začetek ob 20.16. Sobota, 21.: Dama na slabem glasu. Nedelja, 22.: Dama na slabem glasu. ven. Znižane cene. ★ »Dama na slabem glasu«, izvrstna loigra,, zelo zabavna, ie dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah velik uepeh. Naslovno Jlogo igra ea. Ervina Wriecher-He-trovčičeva. Glavne moške uloge pa so ▼ rokah gg. Košaka. Karusa in Hanžiča. Občinstvo naj kupi vstopnici že prej, da se izogne velikemu navalu pri večerni blagajni. Vstopnice dobite od sobote dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro prsd predstavo. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Četrtek, 19.: Gorenjski elavček. Zadnjič. B. Petek. 20.: Zaprto. Sobota, 21.: Hokuspokus. C. Znižane wns. Mariborsko gledališče. Zadnjič v sezotf bodo peli Foreterjevo melodiozno opero »Gorenjski slavček« v četrtek 19. t. m. Predstava ie za red B. - Otroška predstava po globoko znižanih a?nab bo v nedeljo cz. t m. ob 15 Ponov? Golievo priliublieno m zelo zabavno pravljično igro »Jirček«. -Gledališke abonente naproša uprava, aa blagovolilo čim prej poravnat« zaostanke na obrokih. Gledališče mora Poravnat, svoje obveznosti sproti, pričakuje pa tudi od abo nentov, da store svoj*. &€>sepli tfCesseh •Moji spomini na Stavisfeega Slepar in pustolovec v vlogi nežnega soproga in skrbnega družinskega očeta - V ciganski beznici - Aymard Kupčija s potvorjenimi biseri — Aleksander se pripravlja, da vrže policijskega prefekta v Parizu Malo časa pozneje, t. j. v začetku poleta 1932., sem povabil Aleksandra, naj bi prebil z mano večer v kabaretu Poisson d'Or (Pri zlati ribi). Določil je z neko naglico datum tega večera, ker se je moral vrniti k svojim in je hotel izkoristiti svoj samski stan, kakor je dejal sam. Kadar je bila njegova žena v Parizu, sta obedovala vedno skupaj in sama, kadarkoli so jima posli in zveze to dopuščali. Hodila sta tudi zgodaj spat. V nasprotju s toliko drugimi možmi se Aleksander ni pritoževal nad temi svojimi družinskimi obveznostmi. Nasprotno, govoril je o njih z nežnostjo, diskrecijo in trezno silo resničnega čustva. To je bilo edino globoko in lepo čustvo, ki sem ga naletel pri njem, nepomešano z izbruhi, potvarjanjem ali brutalnostjo. Arletta Simon-Staviska »Tako malo vidim svojo ženo,« je dejal, ne da bi zagovarjal svojo ljubezen, temveč kakor da bi jo moral vsakdo razumeti in občutiti njeno zapovedujoče in sladko bistvo. V tej dobi je vse v njem, kakor se mi dozdeva, očitovalo prenovitev, upanje in mlado srečo. Videti je bilo, kakor da začenja novo življenje. Ni imel še tistega smeha zviška, tiste cinične avtoritativno-sti, ki sem ju videl pri njem pozneje, in tudi ne tistega strašno pozornega pogleda zadnjih tednov. Ali je čutil trdnejša tla pod svojimi nogami v isti meri, kakor so se razširjale meje njegove »začasne svobode«? Ali je menil, da bo dokončna? Ali je začenjal verjeti v nekaznivost in v osvojitev zavidanja vrednega in uglednega položaja za svojo ženo in zase v družbi, v kateri je videl, da denar odpira in maže kakor z oljem najbolj prepovedane ključavnice ? Prepričan sem, da je bil Aleksander zasanjal sanjo o častitljivem ugledu, ki bi si ga pridobil z uspehom. In če se je usmrtil, je gotovo nepopravljivi polom njegove sanje eden izmed odločilnih vzrokov njegovega samomora. Naj si bo kakor hoče, videl se mi je tisti večer v medenih tednib z življenjem, ko sva se odpravila k »Zlati ribi«. Med vožnjo proti Montparnassu mi je razlagal načrte, kako bi se ustalil. Odločil se je, da ne bo bival več v okolici mesta, ker njegovi posli so postajali, kakor je povedal, preveč živahni, preveč ugodni in nujni. Brez škode zanje ni mogel več stanovati tako daleč. A ker je svojima otrokoma hotel nuditi zrak, je potreboval posebnega bivališča. Okleval je med bivšo kliniko in neko hišo z ogromnim vrtom. »Zahtevajo za to kakor za ono dva milijona frankov, in sicer na roko. Je lepa prilika.« Spominjam se, da sem občudoval denarne vire in pogum tega moža, ki je govoril tako v dobi krize na višku. Čeprav nimam nobenega razumevanja za velike finančne posle — tako za normalne kakor kriminalne — sem skušal dobiti malo vpogleda v njegov položaj. Prava poplava razlag- me je kmalu spravila ob zavest. »Velika javna dela,« sem slišal, »edini način za rešitev sveta ... mednarodna blagajna ... eskompt... brezposelnost... prenos dolgov ...« Nisem se niti potrudil, da bi sledil tem načrtom, toda Aleksandrov glas in izraz sta me osupnila. Zdelo se je, da ga razvnema resnična strast. Neusmiljeno je bičal državnike, velike finančnike, kreditne zavode, kapitaliste. »Če bi me hoteli poslušati, bi bila to rešitev za vse,« je dejal končno. Bilo je očitno, da me ni hotel pridobiti za svoje teorije, čutil je dobro, da mi je njegov jezik neumljiv. Govoril je bolj samemu sebi nego meni. Mogoče, da se je skušal zamamiti in samemu sebi predstaviti lastne goljufije v vzvišeni obliki. A bolj verjetno je, da je sledil neki maniji, stari in mogočni obsedenosti. Držala ga je močno še tedaj, ko sva stopala proti ciganski beznici. Dejal sem že, da je bil Aleksander tisti večer moj gost. Storil sem vse, kar sem mogel, da bi rjavi zbor iztisnil najboljSt iz sebe Ti ljudje so me dobro poznali in so čutili, da apeliram na njihovega demona. In kmalu se je porodil živčni spoj med našo mizo in kitarami, glasovi, ognjevitimi pogledi. Voditelj petja, kitarist s križcem sv. Jurija, lepa pevka s pobitim glasom, ciganske plesalke, vsi so se vdajali samo naši mizi s svojimi pesmimi in barbarskimi himnami kriki in skoki. V nekem trenutku sem pogledal v Aleksandrov obraz, da bi videl na njem odsev tega bakhanala. Presenetila me je njegova napetost. Poteze. ki so bile običajno tako ljubeznive, njegova usta, njegove oči so izražale nekakšen omamljen in bolesten zlom. »Dejal bi, da razumete besede,« sem se oglasil nehote. »Kaj še!« je odvrnil. Njegov smeh je zvenel odkritosrčno, Aleksander je bil videti srečen. Predlagal mi je, da bi se tikala. Pila sva kakor veleva ohičaj. To je bil edini kozarec šampanjca, ki sem mu ga mogel vsiliti vso noč. Konec julija in v začetku avgusta sem bil v Nemčiji. Vladal ji je tedaj von Pa-pen, a Hitler je paradiral že zmagoslavno, ob svitu tisočev plamenic v grune-waldskem stadiju in v Vzhodni Prusiji so njegovi napadalni oddelki ubijali že brez kazni. Po obsednem stanju in pogrebih v Kraljevcu se mi je zdelo pariško ozračje božansko lahko. Nekega dne me je povabil Aleksander, ki se je vračal z Baskiske obale, k sebi. »čital sem tvoje članke 6 Nemčiji,« je dejal, »in to mi je dalo misel, da bi te angažiral za veliko reportažo. Francijo pokrijemo z lepaki.« »V katerem listu?« »■Povedal ti bom pozneje. Resno se zanimam zanj in ga hočem dvigniti na veliko. Ali si z nami?« »To mi je težko,« sem odvrnil. »Nimam nobenih pogodb, imam pa prijateljstva, ki me vežejo.« Aleksander je pokimal z glavo in dejal: »Razumem.« Potem mi je dal nekaj pojasnila o svojem načrtu, šlo je za dnevnik z omejeno naklado in se mi je zdelo, da ga lahko uganem. »Je levičarski list,« je nadaljeval Aleksander. »Moje naziranje in moje zveze me silijo na to stran. A nisem sektar in zelo rad bi navezal stike z desničarskim tiskom.« V tem trenutku sem se spomnil na Ca-milla Aymarda, tedanjega ravnatelja Ksta »Libertč«. »Povabimo ga,« je dejal Aleksander. Nič mi ni bilo lažjega. Poznal sem Ay-marda že dolgo časa in sem čutil do njega globoko hvaležnost. Ko mi je bilo dva in dvajset let in sem bil popolnoma neznan, mi je strašna izguba omajala življenje. Aymard, ki me ni bil nikoli videl, je zvedel to po skupnem prijatelju, pozval me je k sebi in me poslal na Irsko, da bi pozabil na svojo bolečino. Ponavljam, da sem bil njemu, kakor njegovim čitateljem popolnoma tuj in neznan. To je bila moja prva reportaža. Ko je Aymard dobil list »Figaro«, me je poslal v Rusijo. Dolžan sem mu snov za svojo prvo knjigo. Hvaležen sem mu za nežno vzpodbudo, kakršnih je malo. In če mi je zaradi mojih zvez z Aleksandrom česa žal, mi je žal, da so pomagale po nekem nepredvidenem in nepravičnem slučaju, po nekih političnih računih in osebnem gnevu poteptati z nizkotnostmi in grozovitostmi prijatelja, ki mi je drag. Bivši pariški policijski prefekt C h i a p p e V mirnem lokalu, pri Larueju, sta se dobila ta dva moža, od katerih je eden končal tako strašno in skrivnostno, a drugi se bori za svojo svobodo. Od vsega njunega živega in od predmeta do predmeta skakajočega pogovora se spominjam jasno samo neke podrobnosti. Ne vem več, v kakšni zvezi je padlo Hayottovo ime. Aleksander se je obrnil k meni in dejal: »Henriju je uspela tudi operacija, ki me stane tri sto tisoč frankov. Metresa nekega mladega moža, ki ga je poznal, je bila nekje v Parizu zastavila dve biserni ogrlici. Mladi mož je trdil, da sta vredni osem sto tisoč frankov, a ker ni imela denarja, da bi ju rešila, je bila pripravljena prepustiti ju komurkoli za polovično ceno, t. j. za štiri sto tisoč frankov. Ha-yotte Je mešetaril, dosegel popust sto tisoč frankov in ml zmagoslavno predložil kupčijo. Ne ljubim takšnih operacij, okleval sem, a ker je cenitev potrdila vrednost, sem dal Hayottu končno proste roke. Rešil je bisere. Bili so potvorjeni. To je bil lep udarec!« Aleksander se je smejal isto tako kakor midva in dodal z gesto velikega moža: »To je skoraj užitek, če vas ociganijo tako spretni ljudje!« Danes se vprašujem, kaj si je mogel o tej goljufiji misliti v resnici veliki akrobat zastavljalnic, Aleksander iz Orlčansa, Aleksander iz Bayonnea. Ali je bila njegova dobra volja odkritosrčno priznanje poznavalca? Ali hvaležnost razboritega specialista ki mu je vedno ugodno učiti se v težki umetnosti? Po tej zgodbi smo se ločili. Kdo bi mi bil povedal epilog tega srečanja, v katerem sem igral za Aymarda vlogo slepega posredovalca usode? Jeseni 1932 sem obiskal gledališče Em-pire. V foyeru je bila prava gneča. Vse je govorilo o interpretaciji, dekoracijah, mu-ziki in kostumih »Katinke«. V baru sem srečal Hayottea. Bil je zelo zaposlen. Njegovo okroglo oko je bilo polno ponosa in važnosti. »Ali vam nisem rekel, da bom imel cigane pri sebi?« je dejal. »Pri sebi?« »Gotovo. Ali mislite, da bom delal za druge? Empire je naš — Aleksandrov in moj... In dajem si z njim posla, verjemite mi! Ali ste videli, kakšna presenečenja sem pripravil. Kjer so mi nasveto-vali trideset girlsov, sem jih najel sto. In vse v tem slogu. To je gledališče!« Poslušal sem ga začudeno, kajti vse, kar je govoril, je bilo videti resnično. Nadzorniki so prihajali po njegove ukaze. Tekal je med kulise in se vračal opijanjen od samozavesti, nečimernosti, zadovoljstva. Nedvomno je preživljal najlepše ure svojega življenja, s katerimi si je moral dolgo prej hraniti svojo kratko domišljijo. Ko se je vrnil k svojemu delu, se je prika/-zal Aleksander. Pri njem je bil izraz istih občutkov povsem drugačen. »Katinka« je draga zabava,« mi je priznal malomarno. »Gotovo bomo imeli denarno izgubo. Toda razliko bom lahko poravnal brez težave. To v Parizu nekaj pomeni. In končno je treba nuditi umetnikom dobro življenje « Med govorjenjem so se njegove lepe roke gibale po mizi na način, »kakor da igra bakarat«, sem si mislil. In po neki naravni zvezi misli sem ga vprašal, da-li je imel v igri srečo, od kar sva se zadnjič videla. Menda se je motil o pomenu mojega vprašanja in je mislil, da so me bili o njem kaj poučili. Obraz mu je postal trd, postal je nezaupen. »Izgubil sem milijone in sem dobil druge,« je dejal z glasom, v katerem sta se mešali grožnja in muka nad nedavno ža- litvijo. »Ni boljšega gosta od mene pri velikih igralnih mizah. Zato se me bojijo. Poskusili so, da mi to prepovedo. To so lopovi.. •€ in ploha nespodobnih in žaljivih besed se je usula iz njegovih sedaj skrem-ženih, grdih, skoraj bestialnih ust Zdelo se je, da ta usta ne pripadajo več elegantnemu Aleksandru, temveč neki drugi vrsti ljudi, ki sem jih poznal, plesalcem, zvodnikom, montmartreskemu izmečku. Imel sem občutek, da stojim pred možem, ki se je slekel in odvrgel vsakdanjo krinko. Prvič sem se vprašal: »Kaj je ta Aleksander?« On, ki ga je gibal njegov gnev, njegova potreba po maščevanju in neizmerno precenjevanje svoje moči, pa je nadaljeval: »Toda to jim ni uspelo. Prekrižal sem jim načrte in bi jih prekrižal vsem, ki bi mi delali zlo. Kar se tiče SGretč, bi bilo vse v redu. Toda na prefekturi imam neprijatelje. Chiappe ni uslužen z menoj. Pregnal ga bom.« Foyer se je izpraznil, v dvorani se je radostno oglasil orkester. Aleksander se je poslovil in izginil. Ko sem sedel na svoje mesto, sem mislil, da je bil v nasprotju z vsemi svojimi navadami pijan. žrtev hotelskega znanja Kako je naivna milijonarka nasedla mednarodnemu sleparju Imovita Londončanka ga. Chapmanova je živela nekaj časa v odličnem londonskem hotelu, kjer je delala načrte, kako bo odpotovala v Pariz. V hotelu se je seznanila s starejšim gospodom, ki je često prisedel k njeni mizi ter ji odkril, da je tudi on namenjen v Francijo. »Nimam nobenega opravka, pa bi si rad malo ogledal Pariz ter šel potem na Riviero«, je rekel. Chapmanovi je to bilo dovolj. Bila je prepričana, da je njen sosed petičen mož, ki ga žene po svetu isto, kar njo: obilica denarja. In tako sta odpotovala skupaj v Pariz, kjer sta se vozila po mestu, obiskovala gledališča in koncerte ter posedala v kavarnah in srkala coctaile. Pri neki takšni priložnosti je našel spremljevalec Chapmanove pod mizo denarnico s par rejenimi bankovci. Odkod denarnica? Nekdo jo je pač moral izgubiti, je menila ga. Chapmanova. Odprla jo je, in glej, poleg bankovcev, ki so predstavljali čedno vsotico denarja, je odkrila v nekem predelu pismo skupine ameriških milijonarjev, ki so ga ti pisali lastniku listnice. Sporočali so mu, da so s transakcijo, ki jo je opravil za nje na pariški borzi, zelo zadovoljni. Za uslugo pa mu nakazujejo ček. ki se glasi na 25.000 dolar jev... Spremljevalec ge. Chapmanove in Angležinja sta se spogledala. Naj li denarnico vrneta aH zatajita ček? Ne. to ne gre, treba je vse skupaj vrniti lastniku. In spremljevalec se je odstranil ter kmalu prišel nazaj z zaskrbljenim obrazom k Angležinji. Ta ga je spraševala, kaj ga tako skrbi. Mož je jecljal in se otresal, slednjič je spravil iz sebe, da ga je bil najditelj denarnice tako vesel, da je hotel njemu za nagrado poveriti slično transakcijo na »Mednarodni borzi«. Tej želji pa ne more ustreči, ker nima na razpolago dovolj denarja za takšno transakcijo. Tedajci se je Chapmanova ponudila, da mu rade volje priskoči na pomoč s posojilom. Saj ni dosti, je dejala, samo deset milijonov Din! Na to vsoto je ga. Chapmanova podpisala ček in dvignila denar v pariški banki ter izročila milijone spremljevalcu ter pri tem računala, koliko bo zaslužila pri kupčiji. Spremljevalec se je diskretno odstranil. Ko se je vrnil, je izjavil, da mora zaradi transakcije odpotovati v Birmingham. Chapmanovo pa je prosil, naj se nemudoma odpelje v Berlin in Hamburg, kjer jo bo poiskal zaupnik finančne skupine. Chapmanova je bila dovolj naivna, da je verjela temu. Odpravila se je iz Pariza. Ze v Berlinu pa je začela dvomiti o resničnosti svojega poslanstva, kajti »zaupnika« ni bilo od nikoder. Peljala se je dalje v Hamburg. kjer je spoznala, da je nasedla drznemu sleparju. In ga je začela iskati, toda zaman! Njen spremljevalec iz Londona je izginil kakor da ga je požrla zemlja, o njem in njenem denarju ni bilo nikjer več sledu. Policija ga zdaj zaman išče. S prisleparje-nimi milijoni si je gotovo našel varen kotiček, kjer bo nekaj časa užival sadove svoje sleparske prekanjenosti. sive mrene? Iz Monaca poročajo, da je zdravnik La-vogne, primarij bolnišnice v Monacu, po dolgotrajnih študijah prišel do zaključka, d« siva mrena ne nastaja na motnji očesne l«če, temveč jo povzroča poseben bacil. Lavogne pravi, da razpolaga tudi • sredstvom, ki bo spravilo ta obolenja • sveta. Osebe, ki trpe na tej motnji, se bodo morale pravočasno podvreči cepljenju, pa bo vse dobro. Zdravnik pravi, da bodo po zaslugi njegovega cepiva v prihodnja odpadle vse operacije sive mrene. PodaliSana avtorska zaščita v Nemčiji Na zborovanju Zveze gledaliških pisateljev v Nemčiji )e sporočil referent Bar«, da bo nemška vlada podaljšala zaščitno dobo za pisateljska dela od 30 na 50 let. S tem bodo pisatelji, ki so doslej večkrat obubožali, povsem zadostno preskrbljeni za starost. Vlada pripravlja tudi zakon, s ka* terim bo zadoščeno vsem tistim oderskim avtorjem, ki so bili oškodovani s filma-njem dramskih spisov. Spretna Sotomontaia Po povratku na zemlio Človek bi dejal, da drži Američanka misa Diana Rubinova tega mrkega nad seboj v zraku Letalec rtenato Donati je v odprtem letalu dosegel nov višinski rekord 14.500 m NEKAJ ZA VSE Goethe je v svojih lipskih dijaških letih trpel za krvnim udorom in je moral na zdravniški nasvet menjati zrak. A vendar je dosegel 82 let Po sežigu mrliča ostane od odraslega telesa približno poldrag kilogram belega pepela. • Tisoč kurjih jajc vsebuje približno iste snovi kakor telo povprečno velikega človeka. Kisik in dušik bi zadostovala za balon, ki bi človeka udobno nesel. Ogljika je 10 kilogramov in bi zadostoval v obliki grafita za 65 svežnjev svinčnikov. Iz železa, krvnega rdecila, bi napravili sedem srednje velikih žebljev, iz fosforja 800.000 glavic za žveplenke ali strupa za 500 ljudi, tolščo bd lahko porabili za 60 sveč, huhinjske soli je v telesu za 20 čajnih žlic, vode pa je za 40 kg. Krvi Je v našem telesu za 7 odst skupne teže. Proti izpadanju zob in las pomaga baje hrana z neznatno množino beljakovine. Saljapin se preseli na Tirolsko Ruski basist Šaljapin se namerava odtegniti pevskemu poklicu *er umakniti v zasebno življenj?. To se bo zgodilo po'a goma v dveh letih. Sloviti pevec ie namerava potem naseliti na Tirolskem, in sicer v bližini Kitzbiichla, ki se mu je močno priljubil. Dvakrat satan Tiger z imenom »Satan«, ki izkazuje v kalifornijskem živalskem vrtu svojemu strežniku skoro preveliko prijaznost Nenavadna oslepitev Te dni je pozvalo vodstvo osnovne šol« v Favoritih na Dunaju na pomoč avtomobil rešilne postaje. Neki 36 letni strokovni učitelj za telovadbo je oslepel nenadoma med poukom. Pripeljal se je zdravnik dr. NVagner, ki je ugotovil, da je nastopila obojestranska oslepelost. Učitelj je opisal zdravniku potek tega nepričakovanega pojeva. Dejal je, da je imel vtis, kakor da se spušča pred očmi črn zastor, nakar je nastopila popolna tema. Bolnika so prepeljali na kliniko za očesne bolezni. 2e med prevozom pa se je jel vračati učitelju vid. Ob prenosu pacijenta r.a kliniko je imel pred očmi le še migljajo-čo meglo, skozi katero jc mogel razločiti prste. V poldrugi uri se mu je vid popolnoma vrnil. Učitelj, ki je tako naglo oslepel, je velik in krepak mož, ki ni doslej trpel niti zaradi kratkovidnosti, niti zavoljo slabovidnosti. Tudi ni nikoli nosil naočnikov. Mučila ga je samo nervoznost. Nenadna oslepitev je po sodbi zdravnikov posledica krča v žilju ali malenkostne krvavitve v možganih. Oboje je lahko povzročila prenapetost. Ker je napravil učitelj v nedeljo pred oslepitvijo daljši izlet, je domneval, Ja je pojav mogoče posledica pre;ntjnz:«ie>«a sončenja. Natančna preiskava jc zavrgla to domnevo, čeprav se takšne reči ravno v sedanjem času rade primerijo. Radioaktivni elementi Poročali smo že o posrečenih poskusih zakoncev Curie-Elliot, ki sta odkrila metodo zbujanja radioaktivnosti v kemičnih elementih boru, aluminiju in magneziju. Podobna novica prihaja zdaj i* ameriške Kalifornije, kjer sta prišli do istih rezultatov dve skupini ločenih učenjakov. Prvi skupini se je posrečilo zbuditi radioaktivnost v zelo velikem številu elementov, med katerimi »o na prvem mestu »težki vodik«, dalje kalcij, bor, natrij, litij, magnezij, be* rilij in ogljik. Opice čistijo čevlje Neki newyorški hotel je hotel pitpra« viti svojim gostom posebno atrakcijo. Nastavil je štiri opice kot snažilke čevljev. Pri hotelskem vhodu so čepele opice, ki so prežale s ščetkami na goste, planile k njihovim nogam ter jim proti odškodnini v obliki oreha očedile obuvalo. Zgodilo pa se je, da je nekoč opica od gosta dobila namestu polnega in dobrega oreha piškav oreh. To jo je tako raztogotilo, da je go. stu, Id je bil senator, raztrgala hlačnico ter ga vgriznfla v nogo. Po tem neljubem incidentu je lastništvo hotela takoj »od-pustilo« opice in jih nadomestilo zopet • črnci. Gospodje! Moderni vzorci blaga za spomladanske obleke so dospeli. Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri Drago Schwab, Ljubljana ANEKDOTA Tristana Bernarda je vprašal neki sosed v operi, kako mu ugaja gks zvezdniee, ki je nastopala ta večer. »Ima najlepšo naduho, kar sem jih kdaj slišal,« se je odrezal Tristan Bernard. VSAK DAN ENA TMi^i Praksa »Ali si 2e imel kakšno pravdo?« »Imel, s hišnim gospodarjem, ki mu še nisem plačal najemnine za pisarno.« Vso državo bo presenetila železniška razstava Pokazala bo Številne zanimivosti iz življenja in delovanja železničarjev — Potovala bo po vsej državi in najbrž tudi v inozemstva Od stanov, ki mu gotovo gre ena največ j h zaslug za ugled naroda a države, je nedvomno železniški. Železničar je kakor vojak že po svojem poklica Dudni stražar m pionir na braniku domovine. Diči ga disciplina, brezprimerna požrtvovalnost, stanovska samozavest — vrline, ki se v tem stanu, kakor cikjer drugje, tradicijon >'no prenašajo od očeta na sinove, iz roda v rod. Zelo napačno pa bi sodil tisti, ki bi mi-si-l da ie železni&arja njegov kleni P,Jki'C, k: zahteva brezprimerno vztrajnost, bud-jost in železne živce, zmehaniziral do talce stopnje in roere, da bi bil samo zunanje ogledalo strahotno puhtečema. po jeklenem trjku v grozotnem ritmu odmeva,očemu stroju, ki mu je zapisal svoje življenje od zibelke do groba, vso svojo mladost, svojo ljubezen in svojo silo ... Železničar ie univerzalen Nasprotno! Se v nobenem stanu nisem naletel na toliko univerzalnosti, na tolikšen smisel za vse, kar dviga človeku um m duha, kar plemeniti njegovo srce. ln ako smem danes javno napisati nekoliko besed o veliki železniški in železničarski razstavi kot o že dovršenem dejstvu, sem prepričan, da bo ugled železničarskega stanu nenadoma zrasel v očeh tudi one javnosti, ki iz kakršnegakoli razloga ni imela prilike spoznati železničarja tudi kot prevaznega m odličnega kulturnega činitelja. Zamisel za kulturno manifestacijo železničarjev v obliko splošne jugoslovenske ze-lezničarske razstave je izšla iz pescice ustanoviteljev »Zelezničkega Venca«, poucno-zabavno-književnega časopisa, ki izhaja (ze drugo leto) v Beogradu in ki si je v svojem načrtu nadel hvalevredno nalogo duhovno-kulturnega zbliževanja slovenskih^hrvatskih in srbskih bratov železničarjev. Nemalo zaslugo za ustanovitev tega lista ima nas se dan ji ljubljanski direktor gospod Josip Lug-mus ki ga poleg odličnih strokovnih sposobnosti diči jo kot človeka predvsem pnro-ien estetski čut in ona, profinjenimm plemenitim naravam lastna ljubezen do onih vrednot, ki šele ustvarjajo polnovrednega, pravega človeka. »,•«»• Glavna sedanja urednika »Zel. Venca«, ki izhaja !4dnevno, sta uradnika našega Ministrstva Saobračaja gg. dr. Dušan Mišic m Dragomir Arnavtovič. Njima stoji organi-zatorno in sotrudniško ob strani številen kader izključno železničarskih poverjenikov in dopisnikov iz vseh krajev v državi. Zra-stel iz skromnih početkov, se list vse bolj in bolj razvija in uveljavlja, tako da je_danes že davno prekoračil lepo število 5000 naročnikov. Pokret »Zelezničkega Venca«, ki prinaša v vsaki številki aktualne članke, kozerije, feljtone, povesti, ankete itd. iz življenja železničarja in poglablja v resni prozi, satiri, p^ati l p^dmeti iz prve razstavne sku- ^rSitujejo odločno poziti^os v n predku in razvoju jugoslovenske že eznis« c trnke Razstavni miniaturni modeli signal- strokovnjaka, da kljub današnji splošni kn zi in do njej do skra nosti omejenim kre-d tim^elezniški uslužbenec ne obupuje m Glede druge slčupine - privatne - pa mi bod kot njenemu zbiratelju dovoljeno poŠti javnosti nekatere podrobnejše zanimivosti: Predvsem — smel • Ako jih takole pazljivo motrišse tt zazdi da se nahajaš na veliki slikarski ^ski temveč mlad tehnik-študent! Umetnina našega strojevodje! Marsikdo se bo ustavil ob lesenih modelih obeh »pullmann«-vagonov našega pisarniškega tovariša. In bo potem hitel dalje mimo vseh številnih rezbarij: pohištvenih del, slik, figur in — ptičje kletke v mavrijskemu slogu! In mimo v beton vi:-tega kipca našega zanositega, popularnega strojevodje! Tamle, ob onemle modelu pisalne mize, kombiniranem iz orehove korenine. mahagonija in velenjskega premoga z vdelanimi medeninastimi vložki pa se bo gledalec vstavil. Se enkrat se bo ozrl na okrog — zagledal bo krasna olja naiega umetniškega nestorja, ki jih je bil pri prvem obhodu po dvorani nehvaležno spregledal, zagledal pastele našega kurilniškega slikarja. zagledal naš lepi Maribor — pa to iznova nastopil svojo krožno pot po razstavni dvorani. Saj tudi še pri prvem obhodu ni opazil okusne zbirke predmetov, ki jih razstavljajo »Novomeška železničar^Ka jubilejna knjižnica«, naša agilna »Čebelarska zadruga«, naša »Sloga« in drugi. Dovolj — saj mi je nemogoče vse opsati in oceniti vse! Naj le statistiki na ljub.) še omenim, da je na razstavi druge sk .pmc ljubljanske železniške direkcije zastopsnh 43 razstavijalcev z nič manj nego 584 deli, v skunni vrednost: 145.899 dinarjev. Ako pomislimo, da predstavljajo te ite-vilke le skromen odstotek celotne, e še oa-leko ne izčrpane razstave privatnih del uslužbencev ene same, t j. ljubljanske zvi direkcije (zaradi kratkega roka in pa okornega prevažanja bodo žal izostala mnoga dragocena dela) in da predstavlja razstava službene skupine gotovo trikratno vredn »i zasebne, se ne bomo mnogo ušteli, ako trdimo, da bo celotna prva jugoslovanska železniška razstava predstavljala minimalno vrednost 2 in pol do 3 milijonov dinarjev. Spričo navedenega sme železničarski stan na eni, in železniška uprava, ki ji ta stan služi, z druge strani, s ponosom gledat* nase in ni dvoma, da bo ta visokovredna ku cur na manifestacija naših železničarjev našla najmanj v vsej zavedni jugoslovanski javnosti mogočen odziv in enodušno priznan j« Tembolj, ker je čisti dobiček razstave v prvi vrsti namenjen humanitarnim železniškim ustanovam, torej vdovam, sirotam :n onemoglim svojcem tistega stanu, ki kot eden med prvimi,s svojim strokovnim delom, pa tudi s svojim visoko laz* itim umet nostno-kuiturnim čutom sojstvarja sr-čno in lepo Jugoslavijo. Mirto Kragelj razstavi. Z edino razliko ustvaril akademski umetnik-slikar preprosti železničar. Pa ne misli. da so to slike brez umetniške vrednoti! Da so morda nezanimive in monotone topi je I Na sprotno - njih umetniška vrednost se mi St bolj poudarjena, ako pomisbm ^ « ta dela ustvaril v svojem, za počitek pičlo odmerjenem prostem času, z le njemu lastno ljubezni _ železničar-slikar-samouk. Kuriač — tako boš čital v katalogu — ki KU ] nikoli v življenju učil risan,ja - h gre nariše z navadnim svinčnikom razne ttpe železniške lokomotive. Po pravi ti jo nariše, kakor jo pač gleda m vid! pred se boi To velja poudariti: kurjač - s svojo tSko ožgano, okorno, samo lopate vajeno So!'Posvečeno noč in dan e ogromnem O R T Kot nadaljevanje podsaveznega spomladanskega prvenstva bosta nastopili v nedeljo v Ljubljani moštvi Celja in Hermesa. Podsavezno prvenstvo, ki Je že v polnem razmahu, postaja od nedelje do nedelje bolj interesantno in napeto. Moštvo Celja, ki smo ga prejšnjo nedeljo videli v Ljubljani kot nasprotnika Ilirije, se je pokazalo kot uvaževanja vreden nasprotnik. Tudi rezultat prejšnje nedelje 2:3 dovolj nazorno kaže, da je moštvo fit in v dobri kondiciji. O moštvu Hermesa tega trenutno po njegovih zadnjih dokaj nesrečnih rezultatih ne moremo trditi. Zdi se, da Je moštvo ali indisponirano ali pa mu manjka oni roiw' ----------. , ... . . klubski duh, ki Je posebno v prvenstvenih žrelu' svojega prhaiočega stroja! Ali pa si grečanjih najvažnejši, za konstantno moč oc»lej tole razstavljeno -»helio-gravuro« v | —faktor za nresoio oo.ei ruic i**.-------- - • i njihovih sil najmočnejši faktor za presojo bakru! In onole radiranko, prostoročno iz- njih manja) ki ga sicer Hermesu ne mo- delano na cinkovi plošči od pohlevnega že- remo odrekati. Razen tega je menda tudi lUniškeoa lito grafa! Kolikšna preciznost m malo prelgrano od dolgega zimskega tek- eSktnost je v teh. na oko neznatnih del- I Ji- — - —i «.„„«, ihT A i t ne izpričujejo že ta de a.sama dovolj zgovorno vso tragičnost današnje^dobe in njenega kruhoborstva, ki neizprosno ubija naravne talente? ... In kaj porečeš n. t>t. k te, oljnati sbki primitivnega železniškega strugarja? Ko- _ strugar? Potem - kar izvoli se pomeriti z našim delavniškim umetnikom, ki mu stroški, delo in trud. ki Jih je imel s to krasno kopijo niso ubili Tol^temvečmu je žal le za potrebni okvir pošla potrebna g°K°eVr "smo že pri slikah, m oglejmo zdaj še vse te mogočne, neposredno delujoče olj- l V resni pruzi. sblui, i se vse ie lilr------------. vezani besedi,"sliki in karikaturi vzajemnost nate portrete našega .•sega železničarskega stanu, podpirajo z I......Tleset dekorativno močn.n velikim »zame van jem vsi najodličnejši oa tovariša! Deset dekorativno umetnin, ki bi se zanje marsikdo obli zrni predstavniki železniškega resorja s samim g. ministrom inž. Lazo Radivojevičem in generalnim direktorjem Iličem na čelu, ki sta hkrati oba tudi blagohotno pTevzela pokroviteljstvo nad bližnjo veliko železniško razstavo. Otvoritev razstave ki je prva te vrste v naši državi, je določena za 22. april t. 1.. in sicer v paviljonih beograjske tehniške fakultete v ulici Kralja Aleksandra. Cim bo razstava zaključena v m se z njimi upravičeno TKmašaj še takoiz-birčen umetnostni ljubitelj! Pa še tole tih* daleko pohlevneišega in skromnejšega avtorja. In onale »Rezika z Vrhnike«? V tro-barvni kredi jo je portretiral naš nadzornik proge tako živo. da bi jo kar dregnil! In kaj porečeš k vsem tem divmm m pe- ----------- ------------ , . strim pokraiinam v olju in k tem z moj" prestolnici, se bo po vrsti prenesla v vsa strsko tehniko izdelanim perorisbam m ka-^»tt. « c» mesta s sedežem oblastnih železniških direkcij, torej: v Zagreb, Ljubljano, Sarajevo in v Subotico. Ni izključeno, da bo naposled obiskala tudi vsa ostala večja mesta v državi, predvsem- Niš, Skoplje, Novi Sad, Split, Celje, Maribor in dr. ter se celo, v primeru ugodnega uspeha, predstavila tudi inozemstvu. Organizacija razstave ni bila lahko delo. Tem težje, ako pomislimo, da je bila dokaj širokopotezna zamisel za to razstavo sprožena pred komaj dvema dobrima mesecema in je bil torej čas priprave zelo pičlo odmerjen. Nič čudnega, ako je marsikdo še pred mesecem skeptično zmajeval z glavo, češ da iz vsega tega ne bo nič. Toda kdor bi se danes potrudil v uradno poslopje ljubljanske železniške direkcije v »Ljubljanskem Dvoru« in si "tamkaj ogledal le naše, za to razstavo že pripravljene in zbrane predmete, bi presenečen ostrmel in priznal, da tudi kot največji optimist ni bil pričakoval kaj takega. Toda — na svoje oči se zanesi, prijatelj, ker te v tem primeru ne va-ajo! Kar tu vidiš pred seboj, ni privid — temveč otipljiva resnica! Z neumorna požrtvovalnostjo in brezprimerno lju beznijo so železničarji vseh direkcij sledili klicu prirediteljev. V liubljanski direkciji se je takoj osnoval pod predsedstvom gospoda direktorja pripravljalni razstavni od bor z vsemi načelniki direkcijskih odelenj, a vsa železničarska društva, organizacije in korporacije so poslale vanj svojega pooblaščenega zastopnika. Podpisanemu kot po. verjeniku »Železniškega Venca« za dravsko banovino in kot njegovemu slovenskemu uredniku pa so bili poverjeni v tem odboru tajniški posli. Priprave so zaključene Vse gradivo, kar ga bo razstavila Ijubljan ska železniška direkciia, zbrano. Razdeljeno je v dvoje, drugo od druge strogo ločenih skupin. Pod prvo, rekli bi službeno skupino, so zbrani predmeti, ki jih je izdelala in pri pravila oficijelno sama direkcija kot železniška ustanova pod svojim strokovnim nadzorstvom, s ciljem m namenom prikazat? javnosti razvoj in napredek strokovnih, predvsem železniško-tehniških naprav in pridobitev od početkov obstoja železnic pa do danes. Ta skupina naj bi obenem po končani razstavi tvorila temelje v Ministrstvu prometa snujočemu se stalnemu že lezniškemu muzeju. Druga — privatna razstavna skupina, pa hoče,-sporedno s prvo, prikazati zasebno iniciativnost poedinca-železničarja izven službe, njegovo, često do resne umetniške višine izkristalizirano udej stvovanje na vsakojakem kulturno-umet-nostnem polju, s katerim, jasno, poedinec v službi ni v nikakem direktnem stiku. O kvaliteti razstavnih strokovnih del iz prve grupe prepuščam oceno strokovnemu movanja, kjer Je imel Hermes mnogo srečnejših dni. Bodi že tako ali tako, naloga Hermeža-nov Je. da nam zopet enkrat zaigrajo tako, kot smo Jih bili še do nedavno vajeni. In ker nastopijo Hermežani v nedeljo po dolgem presledku zopet enkrat s kompletno svojo prvo garnituro, Je to več kot garancija. da bo tekma zopet na oni višini, da bo zadovoljila vse prijatelje lepega nogometa. — Tekma bo ob vsakem vremenu. NaSa reprezentanca za Rumunijo Na včerajSnji seji JNS, ki je bila zelo burna, «e je med drugim končno rešilo tudi vprašanje sestave naše nogometne reprezentance za izbirno tekmo proti Rumuniji, ki jo moramo odigrati dne 29. t. m. v Bu" uirv;«. u.«^—— ----------------. . , , karešti. Za sestavo moštva je bilo stavlje- žitie »solnčnice« v oliu ter onole originalno I ni{l ye5 predlogov, končno pa je bil spre-»Prvega v mesecu«, kaj? Ali nista to moj- I jet sporazumni predlog, po katerem bo strovini ki ne bi nikdar dovoljevali slutnje, na§a reprezentanca nastopila v tej-le poda se za niima skrivata dva kot uradnika gtevi; Glaser (rezerva Culič), branilca Lu- ------- kid, BeloSevid (rezerva Matošid), krilci Ar- senijevid, Gajer, Lechner (rezerva Jazbec) in napadalna vrsta Glišovid, Vujadinovid, Marjanovid, Kragid in Kokotovid (rezerva Sekulid). Za sodnika Je bil izbran odlični belgijski sodnik Langenus; de bl bil ta zadržan, ga bo nadomestil Poljak Scheider. Našo reprezentanco bosta spremljala tajnik JNS Pavličevid in savezni kapetan Simonovid. Moštvo odpotuje dne 24. zvečer po Duna-vu do Turn Severma, od tam pa z železnico v Bukarešto, kjer bo nastanjeno v njeni okolici. Pred odhodom bo imelo moštvo še tri treninge, in sicer danes, v soboto in nedeljo, vse trikrat z beograjskim Baskom, ki se je v zadnji tekmi pokazal v odlični formi. tovariša? In k njegovim številnim^ razstavljenim književnim ilustracijam? Kai nt — niegovo ime si že nekje čul v slikarskih krogih, pa se ti takrat še sanjalo ni, da ga prištevamo železničarji s ponosom v svoje vrste? In druge umetnine Nemogoče je, da bi tudi le omenil, kamoli ocenil vsako izmed teh za razstavo pripravljenih slik — saj jih ie blizu 100 po številu. V tej številki kajpak niso vsebovane niti vse neštete propagandne tabele, grafikoni, dijagrami, tehnični načiti. albumi, fotografije in diplome, ki jih razstavljajo deloma poedinci, deloma vse naše mnogoštevilne železniške korporacije in društva, a so jih vse večinoma izdelali eni in isti naši grafični mojstri. Tudi se mi je nemogoče ustavljati ob intarzijskih umetninah naših občudovan ia vrednih talentov-samoukov. Naj le bežno omenim krasno izdelano pohištveno garnituro: — dekoracijsko mizico z dvema stolčkoma — vse obloženo z orna-menti hruške, javorja in črešnje. ki jih razstavlja prometnik-samouk. Tn da ne pozabim še na obe intarziji »Bled« in »Bohinjsko jezero«, izrezljani z običainim žepnim nožem in lepljeni iz šestero lesnih vrst. Tudi ne smem prezreti divnih, z žarečo iglo v lesu žganih in na lesu koloriranih. na ikone spomin ia iočih umotvorov, — Kristusa in sv. Nikole. ne ornamentalne šatule in stenskega krožnika, del, ki iih razstavljajo naši ruski tovariši in ki soadajo brez dvoma med bisere naše razstave. Tn potem vse te slikovito barvane keramične vaze — in pa on dragoceni beli svileni šal, tako okusno koloriran in nežno vplivajoč, kakor da ga je skrbno pripravila drobna ženska roka! A ne samo ta šal — tudi onile na svilo barvani prtič in na onale na svilo barvana zastavica so ročna dela naših mladih prometnikov! In potem še nekaj za naše bibliofile: tiskano tebnično-znanstveno delo našega tovariša od vozovne stroke, glasbene kompozicije našega skladatelja, pesniški zbirki železniškega poeta. In še nebroj knjižnih ilustracij. albumov, mesečnikov, publikacij itd. Vsaka nota, vsaka črka, vsaka proteza: — izključno železničarjevo delo. Pa za ljubitelje tehnike? O. kar naglej se onele v jeklu, na las precizno izdelane, kompletne lokomotive, krasen, v merilu 1 : 20 izdelan modelček, ki ti vleče 60 kg navkreber ne le na paro, temveč tudi na stisnjeni zrak. To je uspeh enoletnega truda našega strojnega mojstra, ki z vrednostjo 20.000 Din po mnenju strokovnjakov ni precenjen. Tn dalje, oni stabilni parni stroj, ki goni mai dinamo in proizvaja elektriko' Kako bi se obliznil zanj Razpis propagandne štafete za prehodno darilo „Jutra" ASK Primorje razpisuje na binkoštnl ponedeljek 21. maja 1934. propagandni sta-fetni tek po Ljubljani za prehodno darilo »Jutra«, bronasti kip »Matije Gubca«, umetniško delo akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja, s staitom ob 18. pred Narodnim domom. Tekmovalna proga: 1. Narodni dom — pošta, 280 m, prva predaja pri pošti: 2. pošta — Dalmatinova ul.. 200 m. druga predaja vogal Tyr5eve in Dalmatinove ul., 3. Dalmatinova — hotel Štrukelj. 300 m, tretja predaja vhod hotela Štrukelj; 4. hotel Štrukelj — Komenskega — Resljeva — Zmajev most, 350 m. četrta predaja leva stran Zmajevega mostu: 5. Zmajev most — Kopitarjeva — Vodnikov spomenik, 260 m. peta predaja Vodnikov spomenik, 6. Vodnikov spomenik — pred Škofi io — Stritarjeva ul. — Prešernov spomenik, 350 m, šesta predaja Prešernov spomenik, 7. Prešernov spomenik — pošta, 200 m, sedma predaja pošta, 8. pošta — Narodni dom, 280 m. cilj pred Narodnim domom. Proga je dolga 2200 m. Prehodno darilo »Jutra« preide ▼ dokončno last onega kluba, ki zmaga v štafeti ali štirikrat zaporedoma ali šestkrai v presledkih. Vsakoletni zmagovalec dobi od »Jutra« priznalno diplomo in ima pravico začasno obdržati darilo, ako da zadostno garancijo za njegovo ohranitev. V nasprotnem primeru ostane darilo v shrambi JLAS odnosno »Jutra«. Prijave s prijavnino 100 Din za moštvo je nasloviti najkasneje do 20. maja opoldne na naslov: Savo Sancin, Tavčarjeva ul. 1. Zakasnele prijave in prijave brez prijav-nine se ne bodo upoštevale. Pravico starta imajo vsi klubi, člani JLAS. Tekmuje se po pravilih JLAS. V nekaj vrstah. Pokalne tekme med Beogradom in Zagrebom, h katerim so zdaj pritegnili tudi splitskega Hajduka, se bodo nadaljevale to nedeljo s tekmami BSK : HaSk v Beogradu, Bask : Gradjanski v Zsgrebu in Jueroslavlja : Hajduk v Splitu. ZagrebSki klubi se Se niso popolnoma sporazumeli z aranžmanom. — CSK Je gostoval pretekle dni v Gradcu ln izgubil dve tekmi, proti Sturmu in Austriji, Z 1*9 Službeno lz LNP. Seja k. o. bo nocoj ob 20. v podsaveznem tajnlštu. Na sejo se po-ziajo naslednji igralci: ob 20. Kos Hinko, Klančnik Avgust, Košmerl Jože, vsi Hermes; ob 20.30 Kos Ivo, Ilirija, Trobevšek Lado, Grafika, Slapar Franc, Primorje; ob 20.45 Lejka František, Ninkovič Jovo, oba Sloga; Sočan Julij, Lah Aleksander, Varšek Milan, Unterreiter Josip, vsi Ilirija. Seja npr. odbora Sekcije ZNS bo danea ob 18.15 v kavarni »Evropa«. — Tajnik. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Razen že pozvanih in trenirajočih atletov morajo priti danes v četrtek na trening od 16. ure dalje naslednji: Medved, Ma-raž, Lukež, Levart, Lučovnik, Kranjec, Karba, Kramer Drago, Kranj Peter, Kilr-bos, Košič, Kobal, Kinkel, Krašovec Frane, Jež A. in F., Jordan, Janowsky, Jug V., Hassl, Hočevar Franc, Gvardijančlč, Ga-šperšič, Fakln, Fajon, Franko, CebulJ. Cernetič, Cepin, CernigoJ, Cerar VI., Cer-kvenik, Caleari, Cenšič. Cvahte, Bertoncelj S. in P. ter Baumkirchner. ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi treninga morajo biti danes ob 17.30 na igrišču: Starec, Hassl, Bertoncelj, Zem-Ijak, Boncelj, Slamič, Prevolnik, Jug, Jež, Pupo, Janežlč, Pepček, Pertot, Zemlji«, Logar, Molk, Bervar, šinkovic, Pišek I ln H, Slamberger, Caleari, Klopčič, Golob, Terček, Petrič, Legovic. Opremo z nedeljskih gostovanj prinesite sigurno s seboj! SK Reka. Drevi ob 20.30 seja upravnega odbora v gostilni Sokolskega doma na Viču. SK Ilirija (smučarska sekcija). Strogo obvezen sestanek vsega članstva bo drevi ob pol 19. na tribuni nogometnega igri-Sča. Ob vsakem vremenu! — (Lahkoatletska sekcija.) Treningi na igrišču bodo ob torkih, četrtkih in sobotah od 18. dalje. Razpored treningov Je objavljen na deski v garderobi. Se3tanek vsega članstva sekcije bo v ponedeljek, dne 28. t. m. ob 18.30 aa tribuni nogometnega Igrišča. Drevi naj pridejo na trening tudi gg.: prof. Step«-nik, Derganc. Zabjek, Rotar, Zupan in Omerza. — (Tabletenis sekcija.) Opozarjajo se vsi, ki so se prijavili za tenis v skupino g. Ernsta Nagya, da pridejo danes ob 19.30 na sestanek v telovadnloo na Ledini, kjer bodo dobili wa navodila ln kamor naj tudi prineso sezonski prispevek. Treningi se bodo pričeld že ta teden! V petek ob 16. pa se naj zberejo tekmovalci, ki so si priborili državno prvenstvo v table tenisu, pred kavarno Emono zaradi fotografiranja. Športno kopališče SK Ilirije > aa sončenje redno odprto. SK Jadran. Danes ob 18. morajo biti na našem igrišču naslednji igralci: Franič, Oven H. Verbič, Marolt, LipovSek, Brcar, Benedetič, Oven TU, izrečno se pa pozivajo, da pridejo: Pele, Modrijan, Kalčič I, Kocjan, Lukežič in Vrančlč. Slednja dva naj prineseta nogometne čevlje na igriSče. Ob 20.30 bo članski sestanek pri M. So-kliču za vse člane. Vsi aktivni člani se pozivajo, da na tem članskem sestanku plačajo zaostalo članarino zaradi bližnjega občnega zbora. SK Slavija. Sestanek nogometnega moštva bo Jutri v petek ob 20. v posebni sobi kavarne »Evrope«. SK Mars. Danes strogo obvezen trening za vse igralce na igrišču Marsa. Sigurno naj pridejo Wolfart, Burger, DdMnar ln Krašovec. Jutri ob 20. bo članski sestanek v gostilni Baver. SK iHra, Ježlca. Na rednem občnem zboru so bili izvoljeni: v upravni odbor kot predsednik Oblak Franc, podpredsednik Stuhec Mirko, tajnik Dežan Franc, blagajnik Smerajc Janko, gospodar Plavc Viljem in kot odborniki Snoj Ivan, Pančur Stane in Posinek Josip. Revizijski odbor: Dežan Slavko, Kovačič Niko, Siberer Igo. V razsodišče pa: Pavlič Karel, Lebar Danilo in Dežan Josip. — Nogometna sekcija. Drevi ob 19.45 sestanek vsega, članstva pred gostilno Smerajc (Sv. Križ) Še nekaj o harmoniki G. prof. Karol Pahor J« v »Jutru« 6- t. m. pod naslovom »še o vprašanju mariborskih harmonikarjev« omenil tudi: »Instrument harmonika ostane tudi v najpopolnejši izdelavi (kromatični) še vedno takšen, da zamore služiti edinole najpri-mitivnejšim zahtevam širokih plasti naroda, po katerih ai pač ne moremo urejevati estetičnega čuta, ki ostane na večne čase osnova kultivirane glasbe...« Estetičnemu čutu ln osnovi glasbane kulture g. profesorja seveda ne želim ln ne morem oporekati, ker je on pisal gornje kot glasbeni strokovnjak. Ker pa sllč-no pisanje spravlja marsikoga v zmoto ln je to na veliko škodo vsem glasbenim firmam, bi priporočal g. profesorju, da ei kot strokovnjak pribavi ob priliki pisanja o s ličnih zadevah v bodoče nekoliko toč-nejše podatke. Ako g. profesor trdi. da zamore tudi kromatična harmonika v najpopolnejši izdelavi služiti edinole najprl-mitivnejšim zahtevam širokih plahti naroda, potem mu je kromatična harmonika pač malo znan instrument. Morda g. profesorju ni znano, da se poučuje kromatična harmonika v Nemčiji celo na konaer-vatorijih, ln to v Berlinu ln Leipzigu. G. profesor menda pe bo trdil, da posečajo konservatorije v Nemčiji le najširše plasti naroda, ali pa da estetični čut nemških glasbenih strokovnjakov zaostaja za onim g. profesorja. O vzgojnem momentu mariborskih harmonikarjev pravi g. profesor, da bi bilo dobro, ako spregovorijo (ln celo potrebno bi baje tudi bilo, ako M spregovorili) pedagoški strokovnjaki tukajšnje pedagoške centrale. Ce bi g. profesor vedel, da obstoja v Nemčiji preko 5000 (pet tisoč) otroških zborov na harmonike, bl morda tudi v tem oziru Imel lahko mirno vest. Prosil bi torej g. profesorja, da pod naslovom strokovnjaka ne piše o stvareh, o katerih ni točno poučen, in ne ureja po svojem lastnem estetičnem čutu tudi Tsa druge. Fronjo Goftee. poslovodja tt. Meinel A HeroJd. Maribor Častna izjava Podpisani Konrad Vavpotič, posestnik na Zgornjem Bregu pri Ptuju, obžalujem, da sem govoril neresnične žaljivke glede gdč. Olge Savec, gostilničarjeve hčerke v Krčevini pri Ptuju, in se JI zahvaljujem, da ml je odpustila in ni vložila kazenske obtožbe zaradi razžaljenja časti. Zgornji Breg pri Ptuju, dne IT. 4. 1*4. Konrad Vavpo«16, L *. Radi« Četrtek. 19. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — K.46: Poročila. _ 13: Cas, plošče. — 18: O Jtoveku (dr. Božo škerlj). — 18.30: Srbohrvaščina. — 19: Plošče po željah poslušalcev. — 10.30: Pogovor s poslušalci (prof Prežel D- — : Vokalni dueti: ga. šuštarjeva in g. Brarad-gteter. — 20.30: Orgelski koncert izvaja p. dr. Ploj, vmesne eoloepeve poje gdč. Laha mar-jwa. —21.15: Radio - orkester. — 22: Cas, poročila, lahka glasba. Petek, 20. aprila. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Kadar zemlja bobni (dr. V. Bchinec). — 12.15: Plo*5a. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, pkšSs. — 18: plošč?. — 18.30: Izlet! za nedeljo (dr. Andrejka). — 19: Francoščina. — 19.30: Predavanj© Narodne odbrane. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Cas, poroHla, lahka glasba. BEOGRAD 16: JugosloveuAs pesmi. — 1730: Komorna glasba. — 19: PloMe. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22.50: Godba sa ples. _ ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Koncert ruskega zbora im orkestra balalaijk. — 30: Pevski koncert. — 21: Klavirske skladbe. — 22.15: Plesna muzika. — ERAGA 19.20: Mešan program. — 20.30: Gledališki večer. — BRNO 19.20: Godba na pihala. — 2005: Program iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Konoert orkestra in eolietov. — 22.40: Godba za ples. — DUNAJ 12: Lahka godba orkestra. — 16.10: Koncertna ura. — 17.10: Plošč?. — 20: Glasba za Shake-spearejeva dela. — 22.15: Lahka glasba na ploščah. — BERLIN 21.20: Koncert godbe na pihala. — 23.30: Mozartov koncert. — 24: Literaren program. - KONIGSBERG 19: Orkester. — 21.15: Wagnerjev večer. — 23.30: Nočni koncert iz L'"pSkega. — MUHL-ACKER 21.15: Verdi in Wagner. — 22.40: Plošče. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPE-šta 17: Lahka godba orkeertra. — 18.25: Violinske skladbe. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — 23: Plošče. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 20.45: Orkester. — 21.10: Igra. — 22: Nadaljevanje koncerta.__ PARIŠKI VELESEJEM je odprt od 9. do 24. maja 1934. leta Popusti m železnicah s« dovoljujejo »biei^al-oem, ki l«hko dokafcejo, d* so industrijalci, trgorei •li komisij«*)«ji. Da e» ramorete ot»netiti t it om«nj«nim popu6tom, lahte-vajt« legitimacije Pariškega velesejma ▼ piearai trgovskega alaiej« frao«f>-&ega »»laaiitva, SimiD« irlica 8, Beograd, kakor tudi pri frsocoekih kooraula-tih v Zagretra, LjnMjaal, Sarajevu, Splitu m Skoplju. Omenj«oe legitimacijo ateno jo 10 Din in je ■olnoet, d« a« ofcoriatite .e »Ledenimi popoeti: oa iugoftiovenakih ieJeinicah 50% (pri povratku) m francoskih leletn. 50% (pri prihodu in porra4ku) a» nemikih Jeleww««h 95 % (pri prihodu in pcm-atin) u italijanskih ielein. 80% (pri prihoda in pimaiku) Zei<»niške karte, sa katere Jo odofcren ta popMt, veljajo od 6. do 2«. maja za prihod in od 9. do 88. — -'ike. maja ta povratek t* ve« vlake, iavtemši S. Javljamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat in svak, gospod Stati/c o {famšefc poročnik fregate daroval svoje mlado življenje domovini. Pogreb predragega pokojnika bo v petek, dne 20. aprila, v Ptuju. Dlvulje—Breg, dne 19. aprila 1934. Rodbina Jamšek. a.o.1 81 Krinka proti krinki Roman »Pa imate res izvrstne oči, Mr. Svendrup! Prave slikarske oči! Bržkone mu je pater podaril čevlje, ko je opazil luknjo. A vendar bomo jutri preiskali vso zadevo. Morda jih je tudi ukradel. Ti ste-wardi imajo časih široko vest!« »Preiskali, da preiskali... odločno!« je ponovil kapitan kakor odmev. Nato je nalil kozarce. Rdeči, težki portovec se je temno zaiskril. Gledal sem za oblačkom dima, ki se je razkopneval nad tremi nesrečneži. N;č ni bilo resničnejšega od tega, da je steward res nosil patrove čevlje. Nič ni bilo resničnejšega od tega, da mu jih pater ni bil podaril. Noč je napredovala, nevarnost se je bližala kakor pošastna senca. Vrata v zakladnico so bila odprta. Obrnil sem se h kapitanu. »Tako se ne bo nihče upal v zakladnico, če nas bo videl vse Štiri tukaj. Ali bo pa privlekel top, da nas ugonobi...« Vsi trije so zastrigli z uhlji. »Oho.. .< »Ce smem nekaj predložiti?« »Izvoiite...!« sta rekla kapitan in Young oba v en glas. »Prav. Predlagam, da ne pustimo zakladnice brez vsake straže. To bi zbudilo njegov sum. Po vseh teh dogodkih mora nekdo stra-žiti... Saj smo rekli, da ga hočemo ujeti. Zasačiti na dejanju.. € »Seveda... seveda...« je vneto pokimal kapitan. »Prav imate!« je pritrdil Young. Ozrl se je na kapitana. Njuu oči so za trenutek obvisele druge v drugih. Nato se mi je zazdelo, da je Young lahno nagnil glavo. To je pomenilo: sprejeti! Vse je bilo komedija, komedija njihove zvitosti. Oh, imeli so me privezanega kakor majskega hrošča. Držali so nevarnost za uzdo. Nič se ni moglo zgodita, saj so bilioni tukaj, jaz ra — v sredi med njimi! * Zato so se strinjali z vsem, kar sem rekel. »Koga predlagate za stražo v zakladnici?« je vprašal Young. »Samega sebe!« je bedasto bleknil krmar. A kapitanov pogled, ki ga je ošinil, je bil kakor udarec. Zleze! je vase nalik tepenemu psu. Renčanie, ki ie hotel planiti iz njega, je zgrizel na ustnicah. Kapitanov novi pogled ga je popolnoma ukrotil. Naredil sem se, kakor da nisem opazil krmarjeve nerodnosti. Puhnil sem nekaj obročkov v zrak, da so odleteli kakor metulji. »Krmarja predlagam. Ta ve najmanj sumljiv. Karitan na straži bi zbudil pozornost. Tudi Young bi ga utegnil zastrašiti, nepridiprava, sebe pa sploh ne štejem, zakaj potnik na straži bi bil v mnogem pogledu spotikliiva izbera... !« »Seveda!« je rekel kapitan. Oblak mu je izginil z obraza. Ves srečen je bil, da nisem predlagal samega sebe. Vedel je, kako nevarno bi mi bilo ugoditi. »Res, krmar je edini pripraven... Dober svetovalec ste, Mr. Svendrup.« Young je trčil s svojim kozarcem ob mojega. Zazvenclo je kakor hudoben smeh. Krmar me je gledal kakor pes, ki so mu vrgli kost — ki ga s tem spomnili druge kosti, ka je bila zastrupljena. Rad je šel v zakladnico. Veselilo ga je, ker mu ni bilo treba sedeti tu in se delati ljubeznivega. Ali — predlog je bil moj, gotovo se je v njem skrivala brca... Oh, že zdaj jo je čutil. Toda ves izraz njegove onemoglosti je bil neumen režaj. S koraki, ki so pomenih grožnje, je odšel skozi vrata. Pozdravil ni, ne na desno ne na levo. Odšei je kakor jezen vol... ali je sluti', da stopa v klavnico? Glasno je zaloputnil vrata za seboj. Young je utrnil luč in vključil vohunsko kamero. Slika zakladnice se je spet pokazala pred nami, tako razločna, da bi bil lahko vsako reč prijel z roko. Krmar je sedel na stolu kakor buldog s smotko v ustih. Puhal je, dih na dih, kakor stroj. Smotko je držal kakor pendrek. Ta človek je bil izrojen boksač, ne krmar. Zdaj sem sedel sam med kapitanom in Youngom. Razločno sem čutil, kako sta se me tiščala. Ali sta se mar bala, da jiima ne bi skopnel? Prepričan sem bil, da imata oba roke v žepih in držita vsak za svoj bro\vning in da sta oba browninga potuhnjeno namerjena name. Vraga! Marsičesa sem bil zmožen v njunih očeh; očividno sta me visoko spoštovala. Pa mi je bilo njunega sroštovanja figo mar; narobe, kar nekam tesno mi je postajalo. Enoličnost opalnega očesa, ki se je svetilo pred nami v temi, me je utrujalo in kri mi je brnela v ušesih. Uspavanko ... Dremotični oblaki so mi zagrinjali polenele možgane. Zdrznil sem se!... Ali se me ni bil nekdo dotaknil? Ali ni biia Youngova senca zraven mene pravkar oživela? Zdelo se mi je, da Young spi. Samo njegovo dihanje sem slišal. Toda v tem sem opazil nekaj vznemirljivega: C £ N C MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Dtn 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« _ « . odgovor, priložite UM ji V ZnamKall. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po postni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaraguna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vpraSanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Pdfniki Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Sllro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopnik pri trgovcih in papirnicah v Sloveniji dobro vpeljan, dobi proti dobri proviziji prodajo reklamnih koledarjev in razglednic. — Ponudbe z referencami osebno, v nedeljo med 10. in 12. uro dopoldne predstavniku tvrdke »Jugobrom«, Ljubljane, hosei »Uničiti«. 11382-5 Službo dobi iieseda t Din. daveK 2 Din za šifre ali dajanje na »lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Frizerko dobro delavko, z večletno prakso, sprejme salon Do-bai v Mariboru, Gosposka ulica 38. 11199-1 Šiviljo d^b-r, izurjeno sprejmem takoj za boljša dela. Naši,ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11315-1 Mlado dekle začetnico, pridno in poji; eno, sprejmem z-a vsa h'šna dela in pomoč v gostilni. Zaloška cesta št. 3, nasproti bolnice. 11303-1 Stalno službo nudi dobro trgovinsko podjetje osebi s kavcijo v gotovini od 10.000 Din naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1,1314-1 Natakarico dobro izurjeno — zmožno kavcije v gotovini, iščem za takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jut.ra« pod »Prijazna«. 11278-1 Korespondenta mlajšega, za nemščino 1n hrvašč:no sprejme večje podjetje v Ljubljani. Ponudbe s sliko in podatki o dosedanjem službovanju na Alomc Company. d. i o. z., Ljubljana. 11333-1 Frizerko mlajšo, dobro izuirjeno takoj sprejme salon »Vena«, Gradišče 4. U326-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca sprejme frizerski salon za dame io gospode F. F raj'«, Cel j«. 11835 1 Službe išče Beseda 50 para, da ve* 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3Din. NaJ-manjs znesek 12 Din Natakarica z gostilniško in kavarniško prakso, zmožna kavcije, išče mesto v boljši gostilni ali restavraciji. — Cenjene ponudbe prosi na ogias. oddelek »Jutra« pod »Natakarica«. 11292-2 Stare cevi in pocinkane mreže Ta ograje nudi Soštarič, Petan & Erker. 31166-6 Ekonom ! z vež ban t vseb gospodarskih poč-iiih, zna opravljati s poljedelskimi stroji, pozna Tinogradarstvo, kletarstvo, sadjarstvo, živinorejo in vrtnarstvo ter je izučen kovač, iSče mesto r« takoj. Dopise na naslov Josip Goj+a.n, poštno leteče Šmarje pri Jelšah. 11325-2 Prodam Beseda ! Dtn. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slava s Din. Najmanjši znesek 17 Din Norveško ribje olje aajfiL-.ie, svež*, vedno t zalogi. N vročila, toSoo proti povzetju. PiccoM, T vrževa .'Dunajska} eesta štev. 6. 348 6 Premog jn drva ter karboparkefli: Franc Slovša. Kolezijska nI. 10. tet, 30-&4. 100 Trgovska oprema štela že, pult, predali, zidna opeke in kamen, trami. okna, lončene in telesne peči ter drugo poceni naprodaj radi selitve. Tvt-ševn (Dunajska) cesta St. 81 /It desmo. 11324-6 Ljuba Jurkovič: MALA* * * mš; KRALJICA •":*• * NOČI (Ilustriral V. Mari) 59 Pa še niso bili do dobra popili kave, ko 6e je pokazal kralj Pingvo IV. Ves zasopel in upehan je stopil v dvorano, vesel, da je našel malo Lili in starega šarika živa. Priklonil se je kralju Libu XIV., rekoč: »Hvala ti, spoštovani brat, da si rešil ta moja otroka, ki sem ju vso noč žalosten iskal po ledenih gorah; v saneh sem se vozil za njima, in sto vojakov me je spremljalo na smučeh. Vzemi mene in moje vojake pod streho, da se odpočije-mo, potlej ti pa kaj povem o Lilici in ša-riku.« Medvedji kralj ga je takoj sprejel ir» mu dal mehko posteljo za prenočišče. Zelo poceni se oblečete pri Preskerju v Ljubljana, Sv. Petra cesti št. 14. 133-6 A v i o, moto Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2 tovorna avta SVitonski in dvotonski — ugodno proda O. Žužek t Ljubljani, Tavčarjeva ul. št. lil. 11300-10 Več motornih koles raznih znamk, z ali brez prikolice, še v dobrem stanju ugtodno naprodaj v avto-meh. de,lavni« na G-o-sposveiska cesti 13, Ljubljana. 11318-10 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Sllro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Damsko kolo dobro ohranjeno kupi tvrdka Skabern«, Mestni trg. MU 90-11 Kupim Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Otroški voziček dobro ohranjen, kupiim. — Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod »Voziček«. 11309-7 Rabljenih traverz 70 m, profila 6 ali 8, ali pa rabljene tračnice istega profila, kupimo. — Ponudbe na Gospodarski .odsek Nova vas pri Rakeku. 11276-7 Modele za cementne cev< kupim takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Elkac. 11336-7 Nizko ledno omaro za jestvine, kupim takoj. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod gifro »Ledna omara«. lil3:9-7 cznssj Beseda J Din davek 2 Din za štfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjša znesek 17 Din Bančne vloge kupujemo ta prodajamo najkulantnej«. Naročila iz province izvršujemo na;zanesljiveje. Za odgovor prosimo priloži U 3 Din v znamkah. Posloval! zavod, d. d., Zagreb. Praška al. St. 6/IL 104-16 Hranilno knjižico Kmečke hranilnice io posojilnice ljubljanske — z vlO'go 50—80.000 Din, kupim na mesečno odplačevanje po 5000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Kavcija 16«. 11312-16 20.000 Din posojila iščem na evojo hišo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobre obresti«. 11327-16 r/ Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na ?Iova 5 Din. Najmanjša znesek 17 Din. Hišo in lep sadni vrt, 10 minut od t rama vaj«, v Novem Vodmatu prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 11311-20 VVekend hišico idealno, lepo kopališče, v Medvodah, radi selitve zelo ugodno prod s Petan. Zagreb, Jurišičeve št. 30. 11307-20 Nova enonadatropna hiša, prometna točka, dobra tr-giovina mešan, blaga išče družabnika s 150.000 Din — polovica knjižice. Prednost tridesetletni neoženjeni. Skupna vrednost čez 250.000 Din, ker isto izročim hčerki. — Dopise podružnici »Jutra« v Celju pod »150.000«. 11,196-20 Stavbno parcelo ob Dunajski cesti — poleg Produkte, 500 m« za 22.000 Din prodam. Ob parceli vodovod in elektrika. Posredovali« izključeni. Stavbenik Gabri jelčič, Kersnikova 5. 11312-20 Več stavbnih parcel v zelo ugodni legi v Sp. Šiški, med Celovško cesto in gorenjskim kolodvorom naprodaj. Poizve se v pisarni dr. F. Luckmanna v Ljubljani, Gradišče št. 41 18002-20 Manjšo hišo t velikim vrtom in elektriko, v ljubljanski oko1;ci prodam ra 69.000 Din. Naslov pore oglasni oddelek »Jut™«. 11,275-50 Stavbišče z vrtom naprodaj na lepem prostoru v trgu Gornja Radgona Načrt- za stavbo, temelji in studenec ie grotovo. Dražba se vrši dne 23. aprila