Stev. 81 TRST, torek 22. irarca 1910, Tečaj XXXV, IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA bidl ob nećeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. i**»uni!čne Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih Cnbakarnah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, f'o-oojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-i -ijii, Dornbergu itd. Zastarele Ste*, po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I dE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 *->lone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, ■csmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2» flt. mm. Za oglase v trkstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka jtad&ljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-x&=~nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Jedinosti". — Plaćuje se izključno Je upravi „Edinosti*. •- - Plačljivo in utolijivo v Trstu. =====■ Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. V edinosti je moč! za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, ae uprava ne ozira. ■»NnlB« na nedeljsko izdanje „EDISOSTI" stane: sa eele let« Kron 5*30, sa pol leta Kron 3-60. Vel dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- ▼ana pisma ee ne eprejemajo in rokopioi se ne vra&ajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisan- zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. ■ ===== PoStno-hranllnKnl raJiun It 841 652. TELEFON Si 11-57. Brzojavi. Ogrski državni zbor. Pretep v ogrskem državnem zboru. — Nekateri ministri ranjeni do krvi. BUDIMPEŠTA 21. Današnja, zadnja seja državnega zbora je bila otvorjena ob 10.30 predp. V začetku je bila seja mirna, a je postala nazadnje tako hrupna, kakor dosedaj še nobena seja ogrskega državnega zbora. Odigrali so se prizori, kakoršni so bili dosedaj nepoznani v ogrskem parlamentu. Predsednik je dal prečitati najprvo cesarjevo ročno pismo od 10. januvarja, s katerim je bilo zaključeno zasedanje državnega zbora. Potem je bilo prečitano kraljevo ročno pismo, s katerim se je sklicalo državni zbor na novo zasedanje za dne 21. marca. Predsednik je omenil velike povodnji na Francoskem ter je priobčil zbornici razne dopise, mej temi kr. reskript, v katerem se poroča, da bo jutri prečital prestolni govor nadvojvoda Josip. Poslanci so poslušali čitanje mirno. Proti razpustitvi drž. zbora. Posl. Batthyany (Justhova stranka) je izjavil v imenu svoje stranke, da pomenja razpustitev državnega zbora v stanju ex-lex kršitev zakonov. Stranka ne dela za to odgovornega kralja, kateremu se poklanja v največem spoštovanju, dvigniti mora pa težka očitanja proti vladi. (Pohvala na levici.) Taki ukrepi vlade so pripravni da omajajo zaupanje vedno lojalnega naroda v krono. (Pritrjevanje na levici.) Govornik je opisal izvolitev Hieronymi-ja v Iglo in rekel, da bi bilo to največe izdajstvo na domovini, ako se je pri tem uporabilo denar došel iz inozemstva. Kritikoval je proglašenje ustave za Bosno, želel seznati stališče vlade v vprašanju volilne pravice ter je konečno uložil sklepni predlog, v katerem se protestuje proti razpustitvi^ poslanske zbornice kakor protuzakoniti. (Živahna pohvala.) Posl. Fran Košut je izjavil, da smatra tudi njegova stranka postopanje minister-skega predsednika kakor protizakonito in protiustavno. Vsi želimo, je rekel govornik, da se povspešuje harmonija med narodom in krono, to pa ne pomenja, da ima narod popustiti v vsakem vprašanju. Mi nikdar ne opustimo svoje pravice in smo prepričani, da imamo^ na tem potu za seboj večino naroda. (Živahna pohvala.) Posl. Rakovszky je naglasil, da tudi ljudska stranka smatra odgoditev in razpustitev zbornice kakor protuzakonito. Govornik ▼sprejme predlog Batthyany-jev. Ker ni bil predbeležen več noben govornik, je bila debata proglašena zaključeno. Povzel je besedo grof Khuen-Heder-vary. Nepopisen hrup. Čim se je dvignil ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary, je nastal nepopisen hrup, ki je zavzel navsezadnje take dimenzije, da je moral predsednik prekiniti sejo. Ko je bila seja zopet otvorjena in je kotel Khuen nadaljevati svoj govor, je nastal na klopeh skrajne levice in stranke neodvisnosti tak ropot, hrup in krik, da Khuena kljubu temu, da je napenjal na vse grlo svoja pluča, vendar-le ni nihče razumel. Konečno ga je minulo potrpljenje in on je stopil h stenografom ter jim diktiral zaključek svojega govora. Ko so členi skrajne levice to videli, so zapustili svoja mesta in se vrgli eni proti PODLISTEK. Lastna ovira. Zgodba iz igralskega življenja. — P« Maks Berna VALO BRATIH A. Med neko pavzo je pristopila »živahna ljubimka" k meni in me naprosila, naj že danes igram kolikor možno resno in naj se ne zadovoljenjem samo z markiranjem, kakor diugi. Tudi ona sama da se potrudi v tem pogledu. — Jaz ne dvomim na vspehu komada, — je dejala ; — v tej stvarici tiči mnogo resničnega življenja. Samo za mojo veliko, glavno sceno sem v skrbeh. One sentimentalne točke mi niso prikladne. Zahteva in prošnja Irme je uplivala. Oba sva zašla v toplejši, živahneji ton, k je polagoma vzbudil tudi pri drugih zanimanje za igro, ki me je tako prevzela, daj sem za kratek čas pozabil na Tilko, njeno Khuenu, dočim so začeli drugi v pravem pomenu besede bombardma na ministerskega predsednika. Posl. Zacharias je vrgel proti njemu nek zapisnik, ki mu je prišel slučajno v roke. Poslanci, posebno oni Justhove in nekateri člani ljudske stranke so začeli pobirati predmete, ki so bili razloženi po mizah in so bombardirali z istimi grofa Khuena. Metali so proti njemu cele zvezke aktov, črnilnik, in priprave za vžigalice. V kratkem je grof Khuen krvavel iz dveh ran. Ena rana je dolga tri centimetre. Drugi ministri so se dvignili iz svojih sedežev, in obkolili ministerskega predsednika, da bi ga branili. Tedaj pa je začel bombardma tudi na druge ministre, na katere sb leteli najrazličneji predmeti, kakor: knjige, črnilniki, priprave za vžigalice. Bila sta ranjena ministra domobranstva in poljedeljstva. Slednji je dobil rano pod levim očesom, tako, da mu je curljala kri po obrazu. Tudi nekaj poslancev, ki so se nahajali v bližini ministrov, je bilo ranjenih. Predsednik je bil med tem že davno prekinil sejo, ne da bi bil v splošni zmešnjavi to opazil. Med vladnimi pristaši in pristaši stranke neodvisnosti je prišlo do pravega pretepa. Poslanci so se obdelovali s pestmi, brcami, klofutami itd. Zgubili so popolnoma glavo. Ministerski predsednik Khuen-Hedervary, minister za domobranstvo in poljedeljstvo so se umaknili za ministersko mizo. Bivši državni tajnik, poslanec Szereny je ponudil grofu Khuen-Hedervary-ju kozarec vode, da si umije svojo rano. Po prilično polurni borbi je zgubila ista na intenzivnosti in duhovi so se po-malem umirili. Nastopil je odmor. Ministri so se sestali na konferenco, da bi se posvetovali, če imajo prisostvovati tudi nadaljevanju seje. Poklicali so zdravnika, ki je preiskal ranjene ministre in jim obvezal rane. Rekel je, da potrebujejo brezpogojni mir. Rane bodo ozdravljene tekom osmih dni. Ker členi vlade nimajo izvrševati v zbornici nikako državno-pravno funkcijo več, so sklenili, da se ne vdeleže nadaljevanja seje. Popoludanska seja. Po skoraj poldrugournem prekinjenju je bila seja ob 1*30 popol. zopet otvorjena. V dvorani ni bil navzoč noben minister. Predsednik je rekel, da je zvedel, da so se po suspendiranju seje tukaj vršili obžalovanja vredni dogodki. (Velik hrup. Klici: Seja je še trajala tedaj 1 Klici pri Justhovi stranki : Mi tega ne obžalujemo! Predsednik je izjavil, da pričakuje od poslancev, ki so se udeležili prizorov, da podajo zbornici zadoščenje in da se prijavijo dobrovoljno. (Klici pri Justhovi stranki: Vsa stranka se prijavi!) Grof Albert Apponyi (Košutova stranka) je v interesu ogrskega parlamenta pojavil dotične poslance, naj se prijavijo. Posl. Hollo (Justhova stranka) je izval, da je ministerski predsednik tolmačil zakon na način, ki mora ogorčiti vsakogar. Prizore je provzročil ministerski predsednik. — Justhova stranka je klicala: Mi vsi prevzamemo odgovodnost. Predsednik Gaal je izjavil, da ima tudi ministerski predsednik pravico, da tukaj pove svoje mnenje. — Posl. Rakovszky (ljudska bolezen, kakor tudi svoje lastno stezanje po neznanem sadu in svojo bojazen. — — — Ko je bila skušnja končana, je bilo že tako pozno, da si nisem upal obiskati Tilke še tisti večer, da bi govoril žnjo par besed. Šel sem naglo v postelj, a spal sem zelo nemirno. Neprijetne, razburljive sanje so me vedno vzdramljale, Še predno sem za pravo zaspal. Slišal sem odpiranje in zapiranje vrat na koridorju, zdajpazdaj sem zagledal svetel trak, ki je padal v mojo sobo skozi ključavnico, če je huŠknil kdo preko koridorja z lučjo; da, zdelo se mi je celo, da slišim osorni in karajoči glas zdravnika, ki je naroča val skrbni mamici naj skrbi za Tilko in naj pazi, da se ne bo razburjala. Pomislil sem na ono Tilkino razburjenje preko dneva in sem si grenko očital. — Ko je posijal prvi jutranji žarek v mojo sobo, se bil že pokoncu. Odprl sem okno in zrl tja ven v moten somrak, ki se je docela zlival z jeklenosivo barvo neba... Zrak, ki je hladil moja lica in prozorni eter str.) je rekel, da kdor je napravil pogreško, naj prizna to možato. Posl. Eitner (Justhova stranka) je izjavil, da prevzema za dogodke odgovornost, če prav ni on sam storil ničesar. Posl. Zakarias je rekel, da je grof Khuen-Hedervary, ki ni poslanec, izgubil pravico tukaj govoriti, čim je ostavil svoje mesto. V ogorčenju, je nadaljeval govornik, sem hotel preprečiti njegovo protizakonitost in ker nisem imel druzega na razpolago, zagrabil sem zakonik z zbornične mize ter ga vrgel na ministerskega predsednika. (Viharna pohvala pri Justhovi stranki.) Zato sem jaz odgovoren. * * ♦ BUDIMPEŠTA 21. Posl. Zboray (ljudska stranka) dementuje najodločneje, da se je nahajal med onimi poslanci, ki so metali knjige in druge stvari proti ministrom. Kvestor zbornice je izjavil, da uvede strogo preiskavo in da ugotovi provzroči-telje nezaslišanega incidenta na današnji seji. Na današnjih prizorih v poslanski zbornici sta bila ranjena tudi poslanca Andrej Gaal in Ladislaj Nyegre. Nemški državni kancelar v Rimu. RIM 21. Nemški državni kancelar Beth-mann-Holeweg je ob 1*15 popol. dospel semkaj. Na kolodvoru sta ga pozdravila državni podtajnik v ministerstvu za unanje stvari di Scalea in generalni tajnik Bollati v ministrerstvu za unanje svari kakor zastopnik vlade ter nemški poslanik pri Kvirinalu Jagow in odposlanec pri Vatikanu pl. Miihl-berg. 500 hiš pogorelo. JOKOHAMA 21. (Petr. brz. ag.) Tukaj je izbruhnil požar, ki je upepelil 500 hiš. 3000 ljudi je brez strehe. Italijansko ministerstvo odstopilo. RIM 21. Agenzia Štefani poroča: Ministerstvo Sonino je z ozirom na parlamen-tarični položaj podalo demisijo. RIM 21. Sonino je v zbornici naznanil, da je kabinet odstopil. V kuloarjih pravijo, da je kabinet podal ostavko, ker je pred-vidjal, da ostane v manjšini na današnjem glasovanju o paroplovni konvenciji. RIM 21. Kralj si je pridržal odločitev o demisiji kabineta. Do tedaj bo opravljalo posle sedanje ministerstvo. RIM 21. Zbornica se je odgodila na nedoločen čas. _ Od Raucha do fomašića. Pozornost politične javnosti v monarhiji je zopet enkrat v visoki meri obrnena dogodkom na Hrvatskem. Hrvatski sabor je zopet zbran in ponad dveletnem medvladju nasilja, neustavnosti in brezzakonitosti se Hrvatska povrača k ustavnemu življenju. Povračajo se torej razmere, ob katerih sicer ne bo še narod sam odločal svojo usodo, — do tega ideala konstitucijonelnega življenja so avstro-ogrski Slovani še zelo daleč — ali bo vsaj vrhnemu zastopstvu naroda, saboru, omogočena kontrola in beseda kritike o načinu, kakor državna uprava gospodari z narodnim imetjem in kakor skrbi za etične interese naroda. Nad dve leti je Rauchov tujinski režim svobodno gospodaril v Hrvatski in plenil državne blagajne brez vsake odgovornosti, ker je zamašil usta tistemu faktorju, ki naj bi mu bil po temeljnih principih konstituci-jonalizma odgovoren za vsako svojo odredbo, za vsaki izdani novčič. Ali ravno to — funkcioniranje narodnega parlamenta — je bilo, česar Rauchov režim ne le ni tre-bal, ampak bi bilo naravnost onemogočalo obstanek tega režima. Rauchov režim in delovanje hrvatskega sabora: to sta bila dva pojma, ki sta eden druzega jednostavno izključala. Eden njiju se je moral umakniti. In umakniti se je moralo zakonito zastopstvo naroda. Ni se bilo čuditi temu vspričo ; dejstva, da na Dunaju še danes tavajo v 1 temi glede stvari, ki se tičejo slovanskega juga monarhije. Ne poznajo razmer, ne poznajo duše naroda, ne njegovega stremljenja, ampak udajajo se sugestijam krogov, ki iz nagibov, sovražnih temu narodu, da-jajo krive informacije. Zato tudi ne vedo na Dunaju, kaj in kako bi bilo v eminentnem interesu države same — zato je bila vsa državna politika na našem jugu — v monarhiji sami in tudi doli na Balkanu — le ena velika veriga samih zmot. Politika naše države na slovanskem jugu ni nikdar računala s čutstvovanjem in mišljenjem naroda kakor vrhnega faktorja, marveč se je vedno opirala le na dve očesi kakega nasilnega mogotca, ki ni imel ne smisla ne srca za lastni narod, ampak je vedno mislil edino le — na-se! Kakor kričeč izgled lahko navajamo dobo nesrečnih Obrenovičev v Srbiji in na dobo okrutneža Stambuljeva na Bolgarskem. Ta politika je ubijala vsako simpatijo in vsako zaupanje balkanskih narodov do naše države, a posledica je bila ne le velikanska izguba na politični moči, ampak ta politika zmot nas je stala tudi neštetih miljonov. Glavni vzrok temu pa je, da imajo na našo državno politiko — notranjo in vnanjo — odločilni vpliv krogi, ki vidijo začetek in konec vse vladne in državniške modrosti v principu : Slovane treba pritiskati ob tla, in če že to ne gre, pa vsaj tiščati ob zid. Taki krogi so do danes sugerirali Dunaju tudi vso politiko v Hrvatski. Teh nesrečnih krogov priporočenec je bil tudi Rauch, češ : državni interes, varnost države zahteva, da je v Hrvatski poverjena vsa moč človeku z železno pestjo, ki bo znal — diese Kerls dort unten im Zaune halten. In Rauch je res držal, kar so pričakovali od njega njegovi protektorji: suspendiral je ustavno življenje, zamašil zastopnikom naroda usta, da je mogel brez odgovornosti ne le prazniti javne blagajne, marveč tudi pobrani denar porabljati v koruptivne svrhe. Tako je ne le ubijal narod gospodarski, ampak je z denarjem skušal demoralizirati narod: narodovi žulji so se porabljali v protinarodne svrhe. Saj je prišlo že tako daleč, da je mogel ogrski ministerski predsednik javno označiti hrvatskega bana eksponentom ogrske vlade. To je bilo stanje, ki je tiralo narod naravnost v propast — v popolno gospodarsko, politično in narodno odvisnost od madjar-skega imperijalizma. To spoznanje je sklonilo sedanje zastopnike hrvatskega naroda, da so porabili priliko preobrata na Ogrskem, da strmoglavijo Raucha in omogočijo imenovanje dr a. Tomašića hrvatskim banom, sklenivši s tem poslednjim — da-si svojim političnim nasprotnikom, a vendar človekom, ki je svojim znanstvenim delom sijajno pokazal vendar svoje hrvatsko rodoljubje — pakt, ki mu je namen, da se zagotovi po-vratek k ustavnemu življenju, k normalnim oblikam političnega življenja ! Bilo je tudi med Slovenci ljudij, ki so v — lepi družbi Frankovcev in furtimašev kričali na vse grlo, da je hrvatsko-srbska koalicija s svojim paktom s Tomašičem prodala Hrvatsko in izdala hrvatski narod. nad rosnoiskrečo zemljo sta bila strnjena v eno samo monotono barvo... Počasi in zaspano so se zibali spodaj po ulici težki kmečki vozovi obloženi s sadjem in zelenjavo za na trg... Na vozeh so napolleže smrčali kmetje in hlapci, da so jim glave migale semintja, kakor da so pritrjene le na mehki vrvi k okornemu truplu; a konji in voli so šli tudi brez vajeti svojo vsakdanjo pot. Toliko časa sem gledal tja ven v polumrak, dokler me ni spreletel mraz. Jutranji zrak je bil mokrohladen in je uplival na moje živce ravno tako utruje valno, kakor nejasne misli, ki sem se jim udal... Ko sem zaprl okno in sem hotel leči kar oblečen še malo v posteljo, sem zaslišal drsajoče korake na koridorju. Pogledal sem pri vratih in zapazil gospo Rupnico, ki je prišla menda ravno iz podstrešne sobice. — Dobro jutro! — je klicala. Tako zgodaj, in že pokonci? — Težka in huda noč je bila. Hvala Bogu, da je Tilka slednjič vendarle zaspala. Spanje je bolje in več vredno nego vsako zdravilo. — Pravzaprav bi se morala jeziti na vas in bi vam lahkc očitala, vendar sedaj ni časa za to! Će bi bila le Tilka že zopet zdrava! Moj Bog, zakaj nisem raje jaz zbolela ? ! Pogledala je v tla, zmigavala z glavo, potem pa je z roko gladila skrbno zvit recept, ki sem ga jej jaz natiho potegnil iz roke. — Ali smem iti mesto vas v lekarno ? sem vprašal proseče po kratki pavzi. — Vi vendar ne morete pustiti Tilke — pa četudi spi — kar tako, same! — Gotovo smete, če le hočete biti tako prijazni! — je odvrnila z otožnim glasom od dolge noči utrujena in bleda gospa. Vzel sem klobuk in se napotil takoj. Ustavil sem se pred veliko hišo. Nad ročem nočnega zvonca in malo porcelankasto tablico z napisom je še brlela pod šipo mala rudeče svetlikajoča lučka. Potegnil sem za roč. Skozi majhno kukalno okence se je stegnila drobna, koščena roka po recept. Črez nekoliko trenotkov so se odprla vrata; zaspan, strnišasto bradat starec me je prosil naj vstopim. Potem je še-le pričel pripravljati medicino. 1 (Pride še.) Stran H. „EDINOST« «t. 81. V Trstu, 22. marea 1910 Tako očitanje je mogla narekovati le igno-ranca, ali pa — zloba. Lepo je vsklikati: Mi hočemo veliko, svobodno, * ujedinjeno domovino! Velik cilj je to — gotovo. Samo neki mali pogrešek ima na sebi. Ta namreč, da se s samim kričanjem in rodoljubnim navdušenjem ne prihaja do njega. Tudi v Hrvatski ne. Realnemu politiku — ko vidi, da je velika pot zagrajena z ovirami — bo prva skrb, da odpravlja ovire, ki zapirajo pot. Najjedno-stavneje pravilo, ki si je človek lahko izračunava na prstih svojih dveh rok, govori, da za vsaki cilj, za vsaki namen, za vsako veliko delo treba ustvariti potrebne pogoje. A glavni pogoj za osvobojenje Hrvatske iz dosedanjega žalostnega in sramotnega položaja je ravno: povrnitev k ustavnemu živtjenju f ! Za res poštenega hrvatskega politika mora biti za sedaj ta cilj — vse! Gospodje v hrvatsko-srbski koaliciji so imeli le ta cilj pred očmi, sklenivši pakt z drom. Toma-šičem. In niso se motili. Se svojim programnim govorom je ban dr. Tomašič slovesno pokazal, da hoče pošteno delovati v smislu sklenjenega dogovora. V težkih razmerah — je rekel — v katerih sta se nahajala dežela in vse javno življenjenje, trebalo je pustiti na strani vse strankarske ozire in imeti pred očmi samo interes domovine ter stopiti v stike z me-rodavnimi faktoiji, da se povrne ustavno življenje. Logika nalaga, da se p tori vse, kar more služiti v ojačenje naroc ?. Treba najti modus vivendi s strankami, ; i sestavljajo hrvatski aabor. Brez ozira i.a osebna vprašanja treba posvetiti svoje sile splošnemu dobru. Interese stranke treba podrejati interesu dežele. Zavest naroda treba ojačiti s tem, da nas bo videl na delu. Po povrnitvi ustavnega žtvljenja bodi prvo delo reforma volilnega reda, da se število volilcev pomnoži. Tu je ban toplo apeliral tudi na Frankovce, zatrdivši, da so v pakt pritegnena samo vprašanja, katerih razpravljanje bo pomenjalo jačenje sile naroda. Spor radi železniške pragmatike je onemogočil ustavno življenje. Mi stojimo — je zaklical ban — na stališču, da je izključ-nost hrvatskega jezika na hrvatskem teritoriju povsem jasna in da stvar ne more biti predmetom nikakih pogajanj- Nazori njegovi glede železniške pragmatike — je naglašal ban — se popolnoma pokrivajo z nazori koalicije. Ogrska more braniti svoje stališče, hrvatski ban pa mora braniti hrvatsko stališče. Ban je odločno oporekal trditvi fran-kovcev, da se hoče z volilno reformo pomagati Srbom do premoči in jim je zaklical: ako bi skušali s to pretvezo preprečiti volilno reformo, potem vas obtožujem pred vsem hrvatskim narodom ! Kakor strela pa je zadelo frankovce, ko jim je ban še zaklical: Jaz zovem one, ki vprašujejo po interesu dežele, one pa, ki vprašujejo, kaj bo z narodno stranko prepuščam vam ! Tako je govoril TomaŠić — kakor hrvatski ban, kakor hrvatski rodoljub. Tako ne govore ljudje, ki hočejo domovino prodati in narod izdati, kakor so zagnali krik ljudje, ki so sami pripravljeni vsaki hip iz strankarskih in osebnih koristi prodati domovino in izdajati življenske koristi naroda. Hrvatsko-srbska koalicija se zaveda prav dobro, da Tomašič ni meso od njenega političnega mesa in da njegova vlada ni še ideal neodvisne hrvatske narodne vlade. Ali sklenila je žnjim pakt, računajoča, da je s tem omogočila prehodnji stadij do — boljega. Govor bana Tomašića je dal hrvatsko-srbski koalici najsijajneje zadoščenje: oni, ki so omogočili korak od Raucha do Tomašića so storili veliko rodoljubno delo. Strah za nemški Gradec. „Grazer Tagblatt" priobčuje uvoden članek, v katerem slika črno v črno nevarnost, ki da preti celo nemškemu Gradcu od — Slovencev! Omenjeni ultranemški list pravi, da se proces poslovanjevanja vrši sicer polagoma, a sigurno. V mnogih obrtih imajo Slovenci že veČino! To vzdihovanje ultranemškega lista je zelo značilno. Za Dunajem je torej prišel Gradec. — Krik glasila nemŠko-Šovinističnih prismojencev je gotovo pretiran in mu je le namen, da bi tudi v Gradcu izzval proti Slovencem ganjo kakoršna je bila uprizorjena na Dunaju proti Čehom. Vendar pa ni popolnoma neutemeljeno, kar govori o ekzistenci slovenskega življa v Gradcu. Saj bi bilo le naravno, da bi tudi Gradec vedno bolj izgubljal svoj izključno nemški značaj, ker je glavno mesto dežele, ki je po dobri tretjini slovenska. Temu dosledno treba torej računati, da je tretjina onih, ki se na novo naseljajo v mestu, slovenske narodnosti. Do pred kratkim seveda ni to v ničemur vplivalo na nemški značaj mesta, ker so se na novo priseljeni Slovenci, ki se niso zavedli svoje narodnosti, ponemčevali. V bodoče se to seveda ne bo več tako lahko godilo. Vsekako nam je ta strah nemškega glasila lahko v veliko tolažbo in ponos. Posebno naši rojaki na Spodnjem Štajerskem bi iz tega bojnega klica lahko črpali dragocen nauk. Če se že samo graško nemštvo ese pred par tisoč slovenskimi rokodelski- mi pomočniki in deklami, ter malim številom inteligencije v Gradcu, potem menda ne bi bilo tako težko začeti z energično borbo proti nemškutarstvu po onih spodnje-štajer-skih gnezdih. Trebalo bi i se samo lotiti dela sistematično in resno. — Vsekako pa nam govori ta nemški bojni klic, da se je dose-daj z naše strani obračalo premalo pažnje graškim Slovencem. Trebalo bi torej gledati, da se ustvari tudi med graškimi Slovenci tesno organizacijo, ki bi onemogočala daljno pn-tujčevanje. _ Dnevne novice. Osmi mednarodni socijalistični kongres se bo vršil letos od 28. avgusta do 3. septembra v Kodanju na Danskem. Na dnevnem redu bo med drugim vprašanje brezposelnosti, razoroženja, odprave smrtne kazni, posledice delavske zakonodaje in organizacija mednarodne solidarnosti. Češko-radlkalna mladina hoče zopet pričeti z antimilitaristično propagando. Klo-fač se temu protivi, med tem ko dela urednik Hatina na to, da se propaganda nadaljuje. Vsled tega je radikalna mladinska organizacija razdeljene v dva tabora. Hrvatska stranka v Dalmaciji je sklicala svoj strankin zbor za dan 4. aprila v Spljetu. Razpravljali bodo o stvareh organizacijskih in o aktuelnih političnih vprašanjih. Ogrski trgovinski minister je odvzel poštni debit krščansko - socijalnemu listu „Die Neue Zeitung", ki se tiska na Dunaju; Proti germanizaciji pruskih Poljakov je odločno nastopila „Kolnische Zeitung", eden največjih in najuglednejših nemških listov. V tozadevnem članku pravi, da se pruski državi nikdar ne posreči ponemčiti Poljakov, katerih je na Pruskem tri milijone in pol. Izvoljski, ruski minister zunanjih stvari misli odstopiti. Pred kratkim je napovedal v dumi pri proračunski debati velik govor o mednarodni politiki, a je potem lepo — molčal. Domače vesti. Izletnikom in romarjem povodom praznika sv. Jožefa v Ricmanje. Iz Ric-manj nam pišejo: Vsako leto na praznik sv. Jožefa prihaja v Ricmanje poleg naših — slovenskih „kramarjev" in „kramaric" tudi veče število tržaških Italijanov — „ba-rakarjev" z raznovrstnimi rečmi in igrami, ki so gotovi svojega zaslužka, od nepoštenega izkoriščanja ubogih kmetov. Letos je prišla — med drugimi takimi „barakarji" — tudi neka Italijanka, ki se je predrznila pod ukazano ceno prodajati med drugimi tudi razglednice z ricmanjsko panoramo in z napisom: „St. Giuseppeat ki jih je, ako se ne motim, založila znana slavofobska trgovina Smolars & Nipote. Take razglednice em videl že pred letom v izložbi imenovanega žaložnika. V tej izložbi sem videl tudi razglednice iz drugih vasi: Boljunca, Doline, Lokve in Katinare seveda z italijanskimi napisi: „Bagnoli„S. Odorico della Valle" itd., po „Piccolovem" zistemu. Ali ni to naravnost predrzno in izzivalno ?! Naše županstvo ne dovoljuje sicer Italijanom prostora za prodajo in igre na praznik sv. Jožefa; dogaja se pa, da ti „trgovci" puščajo prostor okupirati od kakega prodanega Slovenca, a na praznik sam županstvu ne preostaja čas za kontrastiranje žnjimi. Toliko na znanje slavnemu občinstvu, da ne bode mislilo, da so bile one razglednice z italijanskim napisom naročene od — Ricmanjcev. Minulo soboto in nedeljo se je priklatilo v Ricmanje tudi več tržaških žepnih tatov, ki so raznim revežem v cerkvi med — službo božjo — spraznili žepe. Orožništvo bi moralo izlasti ob takih dnevih obračati vso pozornost takim ptičem. Omeni eniti moram, da je bilo prav malo orožnikov. Ko mirni ljudje ne zahtevajo druzega, nego da bi mogli Boga moliti v svojem jeziku, tedaj pošiljajo kar cele čete orožnikov ; kadar jih je pa treba za tatove, se pa oblasti zagovarjajo, da nimajo na razpolago dovolj orožnikov. Domačin. Novi tarif izvožčekov. — Kakor smo že javili v „Edinosti", stopil je v veljavo nov fijakerski tarif (cenik za izvožčeke), ki je v svoji sestavi pravi monstrum in napravljen kakor navlašč, da se bo laže izrabljalo tujce, ker niti Tržačani sami ga ne moremo razumeti. Ogledali smo si ga malce in na prvi mah nas je dirnulo nemilo, ker je izdan torej od državne najvišje (politične) oblasti za Primorje, kakor naredba c. k. namestništva a vendar predan v promet le v italijanskem jeziku. Mimo tega, da je tudi mnogo slovanskih meščanov, ki rabijo izvožčeke, prihaja mnogo slovanskih ptujcev v Trst; tarif je torej izdan za dvojezično mesto in zahtevamo, da se tiska tudi v našem jeziku. O nazivljanju raznih krajev v tem tarifu podamo še, ako se ne predrugači, svoj komentar 1 Za sedaj le-to ! Vedo naj gospodje, da smo tudi mi Slovenci tu in da reklamirano svoje pravo. Nadejamo se, da se opomore temu, ker drugače bomo prisiljeni zopet govoriti malce o naši „enakopravnosti"* tudi na drugem mestu! Konsorciju izvožčekov pa polagamo na Nekaj z Vrdelce. Na praznik sv. Jo-srce, naj tudi on postopa v to, da bodo ta- žefa ni bilo najlepše vreme za daljše izlete, rife dvojezične, ker drugače jih utegnemo Zadovoljil sem se z malim izletičem na Vr-iznenaditi, saj menda vozijo tudi osebe slo- delco. venske narodnosti; naj posmislijo le na pri- Na Skolju (Lahi pišejo Scoljo!) sem si reditve v „Nar. domu" ob k**-^ služijo, ogledal marsika[ in med drugim tudi spo- tudi oni. Nevarnost za naše pomorščake. — Umevno je, da se sedaj, ko upajo, da dobe vseučilišče v Trstu, Italijani ne ganejo v tej stvari, a mi, ki nimamo takih ozirov, opozarjamo naše rojake in brate Hrvate ter druge Slovane na pretečo nevarnost, naznr ^iv, v listu „Neue Freie Presse" z dne iT. lil. 1^1° št. 16368, kjer pravi: „Pišejo nam iz Trsta: Sestavil se je teh dni pod predsedstvom gosp. kontread-mirala v p. Geze deli' Adami v. Tarezal odbor, sestoječ iz gosp. c. kr. deželnega šolskega nadzornika dr. Kauerja, odvetnika d.ra Rabla, ravnatelja c. kr. meščanske šole Brunlechnerja in gosp. cesarskega svetnika Neumanna, z namenom, da onim dijakom, katerim vsled posebnih krajevnih razmer Trsta, ni bil dosedaj možen obisk nautične (pomorske) akademije in s tem dosega zagotovljene karijere v trgovski mornarici, pomore na ta način, da jim pojde na roko z nasveti in dejanski. Ta akcija, pozdravljena veseljem tudi od lastnikov ladij, je velikanskega pomena, ker pripomore, da se poprimejo pomorskega poklica, tudi ljudje, ki so bili do sedaj, kakor uči izkušnja izključeni, in pripomore, da se poveča splošni interes za pomorsko trgovino in promet". Dunajski list pravi potem, da se name-ruje sezidati konvikt za obiskovalce akademije iz ptujine in da se bo uplivalo na ravnateljstvo pomorske akademije na to, da bo ptujim dijakom olajšano učenje in se bolj n-iii j. oščo pok. Godini Vrdeljskemu. Vse, vse me ;e zanimalo tam, kjer imamo kremen-iaroHujakov in razna narodna društva. Edino ka. ine je žalilo, je bilo, da sem moral poslušati, kako se nekatera deca razgovarja v v ia" * li! Srečna je bila torej misel ustanovitve sloven. otroškega vrtca, kateri vrlo Mobro napreduje, kakor so mi zagotavljali , nekateri domačini, s katerimi sem govoril v gostilni „Gospodarskega društva". Omeniti mi je, da je ta gostilna v prostorih tamošnjega .Pogrebnega društva" in da je v prostorih tega društva tudi naš otroški vrtec. Gostilna se nahaja neposredno pod novo cesto. Ima lepo dvorano z glasovirjem in orkestronom, istotako lepo predvorano, vrt in več igrališč za kroglje. Postrežba je prav dobra. Slovenci! Slovani! Porabite vsako primerno priliko in zahajajte v obiske k vrlim bratom na Školju, da jih gmotno podprete in da jim rečete kako umestno besedo glede laškega brbljanja tamošnjih otročajev. Izletnik. Novačenje. Včeraj se je naborni komisiji od 198 nabornikov predstavilo 166. Potrjenih je bilo 48 in sicer 8 za mornarico, 40 se jih pozneje uvrsti v čete. Oceno o nedeljskem „Prvem ljudskem koncertu" priobčimo v jutršnji številki. Divji lovec. To krasno narodno igro s petjem uprizori Št. Jakobška „Čitalnica" na velikonočni ponedeljek popoludne ob 4. uri v dvorani „Narodnega doma" pri sv. ubogim tudi denarno pomore. Sredstvo v to Iva"u- syira popolni društveni orkester. Po svrho bi se pridobivalo neskov. Krasna ideja! iz radodarnih do- predstavi se bo vršil ples do polunoči. Ni treba še posebej povdarjati, da nam bo nudila ta predstava zopet izrednega užitka, saj je igra že povsod poznana in tako priljub-Torej germanizirati pomorsko službo |ijena, da privabi vedno mnogo občinstva ; na vsej črti, uplivati na šolsko vodstvo, spra- j zato upamo. da bo tudi pri tej predstavi viti našo učečo, domačo in dalmatinsko hr-j poSet obilen posebno, ker jo uprizore vrli Čitalniški" diletantje. vatsko mladino ob kruh in to prav lahko, t saj je predsednik onemu odboru c. in kr. viceadmiral, ud pa c. kr. dež. šolski nadzornik! Da je namen germanizacija, je popolnoma jasno, saj je v odboru tudi obče znani voditelj tržaških Nemcev dr. Rabi. In to je zopet avstrijska enakopravnost. Šolski nadzornik, potem ravnatelj šole, ka- Tržaška mala kronika. Smrtni padec. Včeraj zjutraj zgodaj se je 52letni Josip Lukmann, pleskar v Lloydovem arzenalu podal kakor navadno na delo in sicer na parnik „Stambul", ki ga tero obiskuje nadpoiovica slovanskih otrok, I tamkaj popravljajo. Komaj je prišel na kror, ker jih silijo v to razmere v Trstu, so na!se je spodtaknil, padel v morje in utonil, čelu takega početja 1 In gospodje so si iz- j Po konstatiranju smrti od pristojne oblasti brali ravno čas, ko se je v državnem zboru 1 so truplo prepeljali v mrtvašnico pri sv. zahtevalo od strani Nemcev, da se napravi Juštu. nemški oddelek na tukajšnji c. k. nautični akademiji! Ako nismo imeli zaupanja v „nepristransko" postopanje bivšega c. kr. drž. šol. nadzornika Leschanowsk-ega, ako nam ni mogel prinesti prepričanja o nepristranskem postopanju umrli German Swida, ako smo bili prepričani, da postopa gotovo pristran- Predrzen in nasilen tat. V noči od 10. na 11. t. m. je 33-letni Josip Vidulić doma iz Rožane v Dalmaciji kurjač na parnik« „ Ludo vica" Avstro- Amerikane vodil Stepana Steković, tudi kurjača na omenjenem parnikm po raznih krčmah. Vidulić je silil Stekovića piti vino in druge opojne pijače v toliki meri, da se je popolnoma opil. V tem ski umrli c. kr. dež. šol. nadzornik dr. F. ! pijanem stanju je Vidulic vzel Stekovicu ruto, Perschinka, ki je koj ob svojem nastopu ka-v kateri je bilo zavitih 15 zlatih napoleonov, kor profesor pretil, da da izključiti in deci-! potem ga je ostavil. Stekovića so potem ob mirati našo mladino — kako naj zaupamo gosp. d.ru Kauerju c. kr. Nemcu, ki je v ' 4. uri zjutraj našli ležati popolnoma pijanega na tleh v ulici della Sanita. Včeraj po noči se je Vidulić nahajal v kavarni „AH' Evropa felice" v družbi nekega Čas je, da bi gospoda pri vladi prene- |:Ivana Stolkovića z Grete št. 4 Ker je bil i s takim nnstnnankm • nnsnria ie nolna poslednji precej natrkan, mu je VldullC s Sil* vzel iz hlačnega žepa novčarko, v kateri je bilo 30 K ter je potem zbežal. Vsled krika okradenca je pa neki redar tekel za predrznim tatom ter ga vjel in aretiral. Sedaj bo moral odgovarjati pred sodiščem za obe zvezi celo z admirali in voditelji nemške stranke in deluje odprto proti nam ?! Čas je, da bi gospoda pri vladi hali s takim postopanjem; posoda je polna do vrha in — utegne vzkipeti. Zahtevamo in bomo zahtevali drugem mestu, da se pozove gospoda vice-admirala na red, zahtevamo in zahtevali bomo na drugem mestu, da se odpravi iz tatvini. Trsta za naso učečo mladino pohtikujoce c.; ž 5 tatovi rabili nož ker niso kr drz nadzornike mces. kr. ravnatelja; y svojem pos|u. v nedeljo opolu- šol, obiskovamh od nadpolovice naše mla- j noči SQ na (rgu Barriera stali v gruči s dine. „ „ 'svojimi rodbinami bratje Ivan, Josip in Matej Ah pa — dajte nam nase sole! Potem:čuk, prva dva delavca v Lloydovem arze-naj vaši gospodje c. kr. uradniki le na-; nalUj tretjj železničar. Približale so se jim prej politizirajo, toda ne na račun naših' časi m ose5e in dočim se je eden njih žuljev! Je začel razgovarjati z Josipom in Matejem „Narodna delavska organizacija" vabi; Čukom, sta druga dva skušala Ivanu Čuku • _ XI____2. 1__ ______ -1 — Vi - - — - nL. a J 1« 1 l «w »i i« f 4n1/M>MiUn nrA in tr^flTl I ■ . svoje člane na jako važen društveni shod, ki se vrši danes zvečer, dne 22. marca v društvenih prostorih N. D. O. v ulici Lava-toio štev. 1. Na dnevnem redu je za vse člane velevažna točka: Poročilo o društvenem podpornem zakladu. Tovariši, člani N. D. O., udeležite se. tega shoda polnoštevilno. Začetek točno ob 8. uri zvečer. iztrgati s telovnika uro in verižico. To nakano je pa zapazila hči poslednjega, osemletna Marija, ki je takoj opozorila oba strica, kaj da namerava neznanec z njenim očetom. Druga dva brata sta se takoj približala, a tedaj je eden lopovov potegnil iz žepa dolg nož in je skušal zabosti Josipa Čuka v trebuh, a ta se je naglo umaknil in z vso silo udaril napadalca po roki, da mu je nož odletel daleč proč na trg, kjer so £a pozneje našli. Pri tem se je pa Josip Čuk precej težko do kosti obrezal na desni roki. Odbor skupine N. D. 0. — Sv. Marko-Strudolf ima svojo sejo danes zvečer ob navadni uri v društvenih prostorih pri sv. Jakobu. Tovariši odborniki, namestniki in, NanadaIec ie s talrn silft zavihte, nož nroti zaupniki naj se udeleže seje točno in polno-j Napadalec je s tako silo zavihtel inoz proti številno. Predsednik, j Čuku, da bi ga bil gotov usmrtil Pripomniti i treba, da je mej dogodkom eden lopovov stal Varujte se šarlatanov. — Podpisani na straži, sem se pustil pregovoriti po nekem tukaj- Na krik žensk, ki so bile z brati Čuk šnjem šarlatanu, ki hodi od hiše do hiše in So prihiteli redarji, ki so aretirali vse tri -po vseh javnih lokalih nabirat naročnike za lopove. Ko so jih vedli na inšpektorat v neki nam nepoznani „Studio fotografico moderno" in se dal slikati s svojo soprogo. V moje največje razočaranje in jezo dobil sem slike tako slabo izdelane, da me je sram komu jih pokazati. Ker to gotovo ni osamljen slučaj, opozarjam svoje sorojake, da se ne pustijo izkoriščati od teh nezmožnih polentarjev. Saj imamo v osebi 'g. Jerkiča dobrega slovenskega fotografa. Trst, dne 14. marca 1910. Andrej Ferfolja. ul. Parini, je eden aretirancev vrgel proč drug dolg in oster nož, ki ga je pa pobral redar. Trije lopovi se imenujejo: Josip Piciga, star 33 let, iz Dekani, Anton Penco, star 40 let, iz Trsta in Peter Mettulio, star 26 let, isto iz Trsta, vsi trije težaki in že kaznovani. Pencu, ki je izgnan iz Trsta, je policija dovolila tu bivanje na poskus. Koledar in vreme. — Danes: Benvenut šk. (Vel. torek). — Jutri: Viktoijan muc. (VeL sreda) V Trstu, 22. marca 1910. ,EDINOST" gi. 81. Stran IH Temperatura včeraj: ob 2. uri popoldne 10* Cels. — Vreme včeraj: deloma oblačno, močan veter. Vremenska napoved za Primorsko: Semterja oblačno. Močni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Vreme lepše, ali nestanovitno. ___ Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. Danes se Zacconi s „Hamletom" poslovi od tržaškega občinstva. _ Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Veselični odsek ima danes v torek ob 8. in pol uri zvečer sejo v restavraciji „Balkan". „Klub slovenskih tehnikov v Pragi si je izvolil za drugi semester tekočega leta sledeči odbor: Predsednik: tov. G. Gulič, kand. stroj, ing., podpredsednik: tov. R. Lončar, stud. ing., tajnik: tov. M. Dolinar, stud. arhit., blagajnik: tov. G. Zupančič, stud. str. ing., knjižničar: tov. A. Osvald, stud. ing., preglednika : tov. Mačkovček, kand. ing. in tov. J. Leben, stud. ing, Glasbeno društvo „Trs*" vabi vse p. n. igralce na vajo, ki bo danes v torek v društvenih prostorih ob 8. uri zvečer. — Jutri v sredo bo pevska vaja za mešani zbor. Vsprejemajo se novi pevci in pevke. Gospodarstvo. Jadranska banka v Trstu. Dne 20. t. m. vršil se je v prostorih bančnega poslopja IV. redni občni zbor delničarjev Jadranske banke" v Trstu. Občnega zbora se je udeležilo 33 delničarjev, kateri so zastopali 2930 delnic z 291 glasovi. Predlog upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička per K 257.815.72 je bil enoglasno vsprejet in se vsled tega izplača za leto 1909 6 odstotna dividenda, t. j. 24 K po delnici, počenši od 1. aprila t. 1. — Reservnim zakladom je bilo dodeljenih K 45.000, pokojninskemu zakladu kron 2500, v dobrodelne namene K 2578*15 in znesek K 1181111 se je prenesel na novi račun. Po navedenih dotacijah bo znašal redni rezervni fond banke K 120.000, izredni K 70.000, in pokojninski K 18.000, skupaj K 208.000, kar odgovarja kvoti K 27.74 po delnici. Računski zaključek za leto 1909 izkazuje sledeče stavke: Aktiva: gotovina v blagajni: K 264.881-21, menice K 2,965.374 90, vrednostni papirji K 566.233*51, dolžniki K 10,242.898.50, nepremičnine K 260.050*17, inventar K 27.452*55, skupaj K 14,326.890*84. Pasiva: delniška glavnica K 3,000.000, rezervni zakladi K 160.500, vloge kron 3,298.544-63, upniki K 7,372.598*95 transi-tivne obresti K 47.577*52 trate K 188.994*02, nedvignena dividenda K 860, čisti dobiček K 257.815*72 skupaj K 14,326.890*84. — Skupni promet v letu 1909 je znašal K 717,205.923*38 in povišal se je torej proti letu 1908 za K 108.999.030*80. Tekom leta 1909 kooptirani član upravnega sveta gosp. Fran Arnold, kr. javni notar v Zagrebu, je bil enoglasno izvoljen in tudi vsi člani nadzorstvenega sveta so bili per acclamativnem enoglasno zopet izvoljeni. V odsotnosti predsednika je podpredsednik banke, gospod dr. Gustav Gregorin poročal o delovanju in napredku zavoda v minolem letu in spominjal se je tudi zaslug umrlega člana upravnega sveta, gosp. dr. Frana Vrbaniča. Na predlog gosp. dr. Otokara Rybara sklenil je občni zbor enoglasno, podeliti fondu a slovensko trgovinsko šolo~v Trstu znesek K 3000. Iz letnega poročila banke moramo še omeniti, da filijalka „Jadranske banke" v Opatiji dobro napreduje in da je bila Jadranska banka pri zadnji emisiji 4 odstot. avstrijske kronske rente v znesku kron 140,000.000 oficijelno sprejeta v dotični bančni konsorcij. Povišanje delniške glavnice Jadranske banke v Trstu. V seji upravnega sveta z dne 20. t. m., ki je sledila IV. rednemu občnemu zboru, sklenil je upravni svet, upoštevaje napredek in razcvit zavoda in u-porabljaje s. č. pooblastila občnega zbora z dne 14. marca 1909, povišati delniško glavnico „Jadranske banke" od K 3,000.000 na K 4,000.000 z izdanjem novih polnovplača-nih 2500 delnic po K 400 nom. Kakor se nam poroča, vršila se bo subskripcija od 15. do 30. aprila t. 1. in se pogoji te nove emisije v kratkem objavijo. „Jadranska banka" v Trstu izplačevala je v zadnjih letih 6 odstotno dividendo in ker je takorekoč gotovo, da se bo v naprej še bolj razvijala in napredovala, zamoremo nakup delnic vsem kapitalistom kot dobro investicijo denarja najtopleje priporočati. Rezervni fondi Jadranske banke narasli so od njenega postanka t. j. v 4 letih že na K 208.000, tako da je notranja vrednost delnic že danes K 430 po komadu. Še tekom tega leta resp. v najkrajšem času bodo delnice „Jadranske banke" notirane v uradnem kurznem listu tržaške borze. UstFedni banka českych spoKtelen v Pragi. Pri blagajnah centrale v Pragi kakor i njenih podružnicah v Brnu, na Dunaju, v Lvovu, v Černovicah in v Trstu Piazza del Ponterosso št. 3 se pričnejo izplačevati z dnem 29. t. m. brez vsakega odbitka k 1. aprilu t. I. izžrebani papirji in dospeli kuponi 4Vi*/« komunalnih, 4°/0 komunalnih in 4% železničnih obligacij deželne banke kraljevine Galicije in Lodomirja z veliko vojvodino Krakovsko. S 1. aprilom t. 1. se nahaja v prometu K 14,124.200*—' 47»% komunalnih obligacij, dospeli kuponi znašajo K 317.794*50, odplačila glavnice K 223.600 ; 4% komunalnih oblig. cirkuluje K 28,120.600, dospeli kuponi znašajo K 562.412, odplačilo glavnice K 168.800 ; 4% železničnih obligacij cirkuluje K 43,554.400, svota dospelih kuponov znaša K 871.088, odplačilo glavnice K 25.600. Navedene obligacije kakor i ostale papirje prodaje in kupuje menjalnica Ustredni banka českych spofitelen, podružnice v Trstu najkulantnejše. DAROVL Za svetoivansko podružnico družbe DCM darovali so: Kornelij, ker ni videl „Ciganov" 1 K, a Mikeluc in Schmidt 1 K, ker so Sokolke zapele v Trebčah. Skupaj 2 kroni. Za podružnico DCM na Vrdeli je nabrala g. Josipina Majcen v gostilni Kovačič in sicer darovali so gg.: Fran Prelc, Ivan Cucek, Blaž Bresič, M. Kramar, Fran Kovačič, Josipina Majcen Fran Perhinek po 1 K. Fran Mele in Švara po 20 stot. Srčna hvala vsem darovalcem. — Rodoljubi, posnemajte tramvajske uslužbence. Namesto __________ ob obletnici svoje žene Kristine daruje Matija Antončič, mizar v Lloydovem arzenalu, za DCM 4 krone.— Denar hrani uprava. — Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je med zboro-valci po občnem zboru „Konsumnega društva" v Rojanu v protest proti drznemu napadu v listu „Slovenec" za prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani K 16*20. — V isti namen nabral je mali Franjo ob priliki godovanja svoje matere K 2*60. — Srčna hvala vsem darovalcem! Vesti iz Goriške. Občinsko-kreditni zavod na Goriškem. V včerajšnjem članku pod tem naslovom je bil peti odstavek zalomljen : Odstavek se glasi : V ta namen so nastali drugod, navadno kakor podružnice hipotečnih zavodov, občinski kreditni zavodi katerim je baš naloga podeljevati občinam in drugim slično osnovanim skupščinam, posojila brez hipoteke, ki se razdolžujejo s primeroma pičlimi let-ninami. Taki zavodi obstoje na Nižje in Gorenje Austrijskem na Moravskem, v Šle-ziji, tako tudi na Češkem in v Galiciji, kjer se bavijo z občinskim kreditom dotične dež. banke, ki pa imajo obsežnejši in raznovrst-nejŠi delokrog. x Na ženskem učiteljišču v Gorici se pričnejo zrelostni izpiti 2. maja ob 8. uri predp. Izpiti vsposobljenosti za meščanske in ljudske šole pa 9. maja ob 8.* uri predpoludne. — Temu bodo sledili izpiti TRŽAŠKI SLOVAKI po raznih opravilih, imajo najlepše in najprimernejše zbirališče v dobropoznuni ~~ — kavarni Universo :: se nahaja na trgu preJ .Naroda, domom" 1, up:av nasproti res avracije „Balkan". V kavarni so poleg izvrstne kave na raepolago vsakovrstni likerji -n razni slovenski, nemški in laški časniki in vs« boljše ilustrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC. ZALOGA ** Mineralu superfosfata in drugih raznovrstnih u-metnih gnojil ::: v Trstu 9«*« Via Paduina 4. Jadranska tanko g Trstu OMai zbor Maifcrjev „Jadruslu banko" v Trata z da* 20. t. m. je sklenil Iz?laćati iz dobitka zi leta 1909 dividendo. Valed tog« m bo Izptafeval fcupoa štev. 4 počoaal • 1. aprile« t L po kron 24a— V TRSTII, dao 21. airea 19.0. UPRAVNI SVET. Po dolgi in mučni bolezni je izdihnil sinoči svojo blago dušo v starosti 45 let Avgust Costairtini trgovec previden svetotajstvi za umirajoče. Užaljena sopioga Julija roj. Jonko, sina Karol in Josip, hči Julija, mati Ana udova Costantini, bratje Fran, Alojzij in Benedikt in sestra Angela udova Sirola naznanjajo tudi v imenu drugih sorodnikov to nenadomestljivo izguDo prijateljem in znancem. Pogreb se bo vršil jutri v sredo ob 4. uri popoludne iz lastne hiše štev. 378 na Opčinah na tukajšnje pokopališče. OPČINE, dne 22. marca 1910. Brez vsacega posebnega obvestila. Pogrebno podjetje Capellan. Mnenje gospoda dra. V. smo prof. v Pragi na c. kr. vseučilišču. G. J SERRAVALLO Trst. Potrjujem jako rad, da sem dosegel v mnogih slučajih z Vašim izdelkom ŽELEZNATO K1NA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Fcrruginoso Serravallo v mnogih slučajih malokrvnosti jako dobre vspehe. Ker se isto vsled svojega izvrstnega okusa jako razločuje od drugih izdelkov te vrste, je bolniki jako radi pijejo. PRAGA, 30. septembra 1903. Prof\ Dr. SLAV/K. iti PellM kinematograf BBLVEDBSB TRST - ulica Belvedere 19 - TRST TBI NOVOSTI! — Od torka 22. do 24. marca 1910 TRI NOVOSTI! 1) Udarec z bokserjem, sijajna projekcija po naravi. 2) Chopin in Georges g Sand, umetniška zgodovinska projekcija s spremljevanjem klavirja in mandolina. j| 3) Družina Mfstingetti pri fotografu, komični prizor. loeaeeoeoee Otroci in vojaki 10 stot ■MRK^ S K m K Z. K zm K 370, R 4, R 5 DOBE 100 NAJLEP IO IZBRANIH VELIKONOČNIH RAZGLEDNIC PREPRODAJALCI V SLOVANSKI KNJIOARNI IN TRGOVINI PAPIRJA JOSIPA GORENJEC r TRSTU, ULICA VALDIRIVO (KRAJ KAVARNE NETV-JORK). PROSI SE PRAVOČASNIH NAROČIL. — PRI PISMENIH NAROČILIH ZADOSTUJE, DA SE NAVEDE CENA IN ======= ŠTEVILO RAZGLEDNIC. ======— I POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO •V PO ZMERNIH CENAH m RAFAELE ITALIA TRST - VIA MALCANTON • TRST flmnllnlai in posojilnica v Dolini zadr. z neomejeno zavezo. reg. VABILO na redni občni zbor ki ee bo vršil dne 4. aprila ob 3. in pol uri popol. v lastnih prostorih v Dolini. DNEVNI RED : 1. Poročilo načelatva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Računski zaključek za IL upravno leto 1910 5. Volitev načelstva. 0. Volitev nadzorstva. 7 Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se drugi občni zbor pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki sklepa veljavno ob vsakem Številu navzočih Članov. CARLO STRUMEL prodajalnica drobnarij in igrač TRS T - Corso 34 - TRS F Galanterije iz usnja, potne torbe Oratflice, itinti is palice. Specijaliteta : Potrebščine za hribolazo?. Majcen Miloš ... mizar - Trst - ulica Leo Štev. 2 m priporoča slavnemu občinstva i I svojo mizamico. — Xzdeluje vsakMvrctao, tadl najfzvbjAe pohz&tvo Tovarna cevi in cementnih ploSč, teracov, betona in artificljalnega kamna s zalogo cementa ^ristifle jjnalce - &st ulfo* S&n Servolo štev. 2 Telefon 21-42. Stran IV. »EDINOST« št. 81. V Trstu, dne 22. marca 1910 za ženska ročna dela in pa za otroška zabavišča. Prošnje je vlagati na ravnateljstvo do 15. aprila t. 1. x Rusjanov letalni stroj. Meseca decembra smo poročali o poskusih Rusjana z aeroplanom na Velikih Rojah. Takrat se mu je zgodila nesreča, da je stroj trčil v neko kočijo in se je bil pokvaril. Gosp. Rusjan pa je žilave in energične naravi in se ni dal preplašiti s takratnim nevspehom. Neumorno je delal poprave in v četrtek je napravil zopet novo poskušnjo. Nabavil si je nov motor. K poskušnji je povabil na Velike Roje razne gospode in tudi častnike goriške posadke. Prišel je tudi general-bri-gadir. Rusjan je zasedel okoli 4. ure pop. svoj letalni stroj tik ob železniški progi in se je spustil z veliko naglico preko Vel. Roj do mirenske ceste. — Vendar stroj se še ni bil vzdignil v zrak. Ko pa se je obrnil, se je leta'ni stroj dvignil za par metrov v zrak in že se je mislilo, da se poskušnja posreči. Vendar v tem trenotku je potegnil nasprotni veter, ki je nagnil letalni stroj na levo stran. To je bil vzrok, da so peruti stroja vdarile ob tla. Vsled tega se je stroj nagnil zopet na nasprotno stran in se je z Rusjanom vred parkrat preobrnil in konečno obležal. K sreči se Rusjan ni nič poškodoval, letalni stroj pa se je polomil in treba bo precejšnjih poprav. Gosp. Rusjan je izjavil, da bo vstrajal pri^ nadaljnih poskušnjah. Razne vesti. Kakšno bodi dekle, ki je hočeš poro čiti? Na to vprašanje odgovarja pokojni francoski humorist Mas O' Rell v svojih zapiskih. On piše: Poroči dekle, ki je manjše postave nego ti. Ne poroči dekleta, ki se ne ume prisrčno smejati. Značaj osebe spoznaš po načinu, kako se smeje. Ne poroči dekleta, ki se smeje prisiljeno. Poroči dekle, ki umeje šalo, ki zna ceniti humor in jemlje vse dogodjaje od dobre strani. Ne jemlji dekleta, ki vse graja in se posmehuje svojim prijateljicam, kakor hitro jim je obrnilo hrbet. Vzemi žensko, ki ima dobro besedo v obrambo ljudij, katere se v njeni prisotnosti opravlja. Ako vodiš svojo zaročenko v gledališče in si nisi že vnaprej pre-skrbel sedežev, poroči jo, če so sedeži ob vajinem prihodu vsi razprodani, a tvoja zaročenka veselo in neprisiljeno meni: „Tonič ■e de. potem pa pojdiva na galerijo; glavna stvar je, da se zabavava" ! Tako dekle je „dobra duša" ; izhajal boš dobro z žensko, ki se zadovoljuje sedeti s svojim možem prav zadej, ko se je v življenju pripetilo, da so vsi prvi prostori zasedeni,.. Ce srečaš berača in mu hočeš kaj podariti, ne poroči ženske, ki ti v tem slučaju pravi: „Morda je slepar, ki ponese denar v krčmo!" Če si pa ti napravil tako opazko in ti ženska odgovori : .Le daj mu, mrzlo je, in čašica vina mu stori dobro" — potem jo le poroči. Vzemi žensko, ki je zdrava in ima dober tek. Ne vzemi pa take, ki pri vsaki jedi neveselo izbira. Ne vzemi ženske, in naj si pripada kateremu koli sloju, kateri se dozdeva zamalo voziti se v tramvaju ali pa v kupeju tretjega razreda, kadar v drugem razredu ni prostora. Skušaj spoznati, kako se vede zjutraj, ko se je vzbudila, ako sejo je zbudilo mahoma iz najboljšega sna. Ako: se je vzbudila s smehom, tedaj jo vzemi. Ne vzemi je pa, če se ji stemni čelo in pravi: „No, kaj pa to pomeni?" Iz tega lahko razvidiš, da takšna ženska ni prijazna in ni vesela. Ta poskušnja je nezmotljiva. Ne vzemi take ženske, ki meče račune life-rantov malomarno v koš in jih ne plačuje. Ne vzemi take ženske, ki ima manire takozvane „boljše družbe". Mlado dekle, ki shranjuje svoje smehljaje za tujce in je slabe volje z domačini, ni za možitev. Dokler boš zaročen s tako damo, se ti bo gotovo prav pazljivo vedla, kar je docela naravno : si ji pač še tujec. Pa le bodi prepričan, da kakor hitro se žnjo poročiš, bo s teboj ravnala kakor z domačini. Vzemi tako dekle, ki ima prijeten glas in ki ti gleda v obraz, kadar s teboj govori. Ako obiščeš kako žensko, katera te pusti čakati pol ure, predno se napravi, da te sprejme, ne poroči je. Če pa pride takoj kakoršna je, v domači obleki, je to znamenje, da je praktično dekle; vzemi jo posebno tedaj, ko se ne oprošča, na dol-ZO in Široko ker te je sprejela v domači obleki. Poroči dekle, katero svojemu očetu zvija svalčice, katero pazi in skrbi za red v očetovi sobi, katero seda svojemu očetu na kolena, ga boža in se zanima za vse njegove razmere. Mlado dekle, ki ljubi svojega očeta, ki mu skrbno pregleda obleko, predno gre iz hiše, ki mu veže kravato in pazi, da mu niso rokavi jopiča daljši od rokavov površnika, tako dekle, ki svojega očeta skrbno pregleda, predno se ta odpravi z doma in ga poljubi in še enkrat poljubi in pozdravi, tako dekle bo najboljša soproga Srečen je tak oče, ki ima tako hčer in sre-ien bo mož, ki dobi tako ženo... Trgovina z lonče »ino, se takoj. Proda se tudi kavarna z biljardom. Ajren-eija Acgnedette 6__373 Zobotehniški pomočnik ^KTE dobrimi spričevali išče slnžbe pri kakem zobozdrar-afta ▼ Trsta sli t dragem mestu. Naslov pove In-oddelek Edinosti. 700 Dve veliki sobi * ^in„dr« Ifc pošteni druž-ni. Ulica dei Fabbri žtev. 1, prvo nadstropje, vrata 5tev. 6. 777 Kožuharska tovarna spretnega k n i i g o v o d j o, ki je tudi korepp:-.n-ienl mera govoriti razun nemškega jezika, slovenski ali hrvatski, event italijanski, vešč strojepisja in steno- grafije. Prednost iumjo samci in oni, ki foznajo koža tko stroko. Ponudbe r-a Kožarsko tovarno: And. J a k i I — Bupa p. M^ren pri Gorici. 461 Hnctilns Zur st*dt CllIi* ulica Miram»r UUOlHIICl na novo otvorjena, ima ra razpolago pijiiČe iz najboljših kleti in jedil prve vrste, vedno pr«pravljen>h. P/ipo oča t-e s avnemu občinstvu za obilen « b'»k Ludovik M a t e 1 i k, go-tiln. 454 Dr fcer glssevir f rMpfc FdirONti. zki ceni. loseratni 2000 cll^hn k01 izterjevalec pri kakem f OLrrilS 911/^KJU denarnem zavodu, kot agent sluga ali splch prin eroo službo. Govorim in pišem siovfneki, hivatski in it*lij>ii*ki. — Ponujam debta HpriČtvi-li-. Pci u o Le daja Jmerttni oddelek Edincsii pod štev. 3000. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje žobov brez S vsake bolečine Dr. I ČermaK V. Tuscher :: zobozdravnik koncesij, zobni tehnik •• TRST - ulica della C&serma it. 13, II, n. Jabolka 1 razpošilja v vsaki množini IOO kilo po Kron 24. - In 28'— iz kolodvora Litija In po povzetju IVAH RAZBORSEK, Šmartno pri Litiji. Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča 'al xsd, P^ v Ponie della Fabra 2 ul. Posta 'iuov* (vrttftl Torrehtei A.II*. ci'.ti di Locdri velik izgoiovijenih ob'e% r.ti io de*kt r.-j -'-jo vb. otroka. Fovršni&i, n>očne jope, k.tfuri tb tirih paietotov. Oblek* za doni in deio Delavske b^*«. Tirolski 'oc.en. Nepremočljiv; plaSčr (pristn-rjlfcfiki) Spocij&Kteta : blago tr»- fn inozemskih t vari. Izgotovljajo »t obleke po meri po najnovejši :.čl, točno, solidno \n elegantno po nizkit$ cenab ■mOBBBE PRODAJAL® SVICARSK1H DR JOSIP OPPENHEIM 1| urar In Izdelovatol] čatomerjev POSTELJNA MOKROTA Popolno c zdravljenje zajamčeno. Brezplačna ravc dila. Naznaniti je starost in spol. Mnogo zahvalnih p sem na razpolago. — Zdravniško priporočeno. — INSTITUT „MfflTflS" VELBURG P. 345. BAVARSKO. trst, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vraa) BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih In kovlnastih ur. Stenske ure i modernim svonilom. PRSTANI, UHANI, VERIŽICE Itd. po zmernih oenah. PoDravUanje se iz?ršipo (log. conah in z garancijo Slavno občinstvo pozor? V aovootvorjeni trgovini se slanino, pre- kajenim in svežim svinjskim mesom, nt trgu della Barriera vecchia štev. 9, se vsakomur postreže z izvrstnim, prve vrste bing-om, kakor: klobasami kranjskimi in dunajskimi. furlanskimi in ogrskimi salami, vsakovrstnim sirom in razno*rst d; likatesami. Cene zmerne. - Postrežba točna. Za obilen obisk se priooroča MARUŠIČ* in bogata z^'^oga Spalna ist jodi!ne »obe 112. UbMO, Najnovejši vzorci. Trst, tfia cJei Rettori št I Telefon 5t 71 Ronjano !V. ISje? se dobi po nizki ceni suho grozdje vsake vrste in orehe, rožiče in rujavi sladkor ? Pri fl. GODNIKU v ulic! San Giovanni štev. 8, kateri je bil minolo leto v ulici Nuova. U najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles :: in šivalnih strojev rabljenih poželo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldella Ob nedeljah fn praznikih odprto do 4. popolnd. Nova pTodajalnica av^ F. Hormami, Trst ulica Siosue Carducci 20, Trst TELEFON 896. Veiika zaloga steklenih šip ter navadnih in dvojnih zrcal. Kristali vsake velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, prevlačenja s steklom, verande itd. Telefon 896. ZaUgatelj ravb. p^jetaikov m M n. Pžodnn prtifta-1 Za velikon. praznike. I Užođna prilika. DoDroftoznano skladišče izdelal oi)M v ulici Arcata M1 (nasproti gostilni „AH' Antico Utsaro) opozarja slavno občinstvo, da Je doila velika sale pa iadelani! oblek za molke, daftke In otroke v modernih desenlh. Velik DELO SOLIDNO. izbor molkih oblek. . POSTREŽBA TOČNA. Nepr emočlj iva pregrinjala: ■a voze, vagone, žerjave, blago itd. Izposojuje pregrinjala. Ivan Sivitz Trst, nI. G. Ga.lla.tti 6. Bogomil FIbo biTii nrar t Sežani ima svojo novo proda-iGlnlco v ur v TRSTU, ulica Vi*cen. Belllni 13 nasproti cerkve ev. Antona novega. Vsakov. verižic po tov cenah. Zaloga In Izdelooalnlca Slasoulrleu C. Olivo, Trst nlioa Geppa 16., 1. nadstr. Glaso?irji in Planici - Ortestroni zadnjih no?osti Prodaja — Menjaya — Posojajo. Uglašanja in popravljanja. — Cene zmerne. Moške obleke . , Obleke za dečke Ofcleke za otroke od K 16 do 60 cd K 13 do 30 od K 5 do 20 Suknene fclače Delavske hlača Črne obleke . od K 4 do 15 od 2 50 do 5 od K 29 do 45 Kaj niido r mil poslužiti se lato reite prilite! NOVO POGREBNO VIKTOR PISCUR. z bocato opremo za vsako I vrstni pogreb. i« r^odajal nico mrtvaakili predmetov in vsa kovrstnih veucev iz umetnih cvetlic j perle, porcelana. — V*iika zaloga voščenih sveč Prodaja na dokelo in drobno. Pozor. - Via S. Catcrina st. 7. - pozor. 1 Priporoča se slavnemu občinstvu na novo opremljeno prodajalnico vina iti piva in vsakovrstne slanine Trst, Via S. Caterina štev. 7 BUFFET s stolicami, kjer se dobi lahko dober zajutrek in se malo potroši. Vsak čas gorke dunajske in kranjske klobase, Kaiserfleisch in kuhana panceta. Toči se izvrstno vino z vipavsko, kraški teran, istrsko in dalm. vino Drehe-jevo pivo prve vrste. Velika zaloga praških in graških gnjati, kakor tudi raznega salama in sira. W Z* gostilničarje in krčmarje znižane cene. nt «1- ^ . m Za obilen obisk se priporoča lastnik vio Sata caterina 7« itan šikcel j. PKODAJAZfNICA SLANINE f IVAN SUBAN, TRST ulica della Caserma št. 13. TOČI SE Jgr* IZVRSTNO DRE. HERJEVO ?IVO vodno sveže. Prodajam tudi izvrstne praške in graSke gnjati, kranjsko in štajersko perutnin-), dunajske in kranjske klobase ter raznovrsten sir in salame. Izvrsten zejutrek. anton repenšek knjigovez v Trsta, vta Oaollla 9 priporoča e!avnemu občinstvu svojo moderne urejeno delavnico, ▼ kateri ne izvrSujejo vaa v to stroko spadajoča dela todno !n po zmernih cenah. - SVOJI K SVOJIM ! ' Jure Karaman Zaloga vina: V. Tlntore IO, Gostilne: Via Scorzeria 4 in V. Valdirivo 14. Gosp. Jur« Karaman iz Kr la (Jesenice) Daluacija irložil je na zadnji mednarodni razstavi v Parizu svoja izvrstna dalmatinska vina (črno, belo, opolo in refo