Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
Uhaja t Ljubljani vsak torek, četrtek Ib sobote.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'60 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7‘90, za četrt leta 4 K; za Amerika za pol leta 9-60 K za četrt leta 4-80 K
Nunnn Mcvtlka IS v.
Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: EnOstopna peti -vrstica' (širin* 88 u) ta enkrat SO vin.* večkrat po dogovora.
86. štev.
V Ljubljani, v četrtek, dne 21. julija 1910.
Leto XIII.
Socialna demokracija ? Bosni In Hercegovini.
Delavski fibanja ▼ anektiranih deželah je razmeroma mlado. Industrija je nastala t Bosni ia Hercegovini šale po okupaciji in kaker povsod, je bila v njenih računih najvažnejša točka: Cerena delavna muf. Najcenejši delavci so pa tudi najbolj nezavedni in mislijo, da jim izkazuje podjetnik z vsakim vinarjem, ki jim ga daje, velikansko milost ter da marajo biti kapitalistu že zato hvaležni, ker je sploh tako blag in usmiljen, da jim daje dela. Taki delavci ponižujejo sami sebe. Smatrajo se sami za ničvredno druhal, ki mora biti zadovoljna, če sme le živeli. Naši organiziraai delavci imajo do* volj prilike, da sami opazujejo to duševno bedo. Tudi k nam prihajajo vsakovrstni črnogorski, ma-cedonski, arbansški delavci, ki priuašajo s seboj vse napake nezavednega, suženjskega, nekulturaega delavca. Pa kaj? Saj prihajajo še domači delavci z dežele v mesto, pa pogostoma niso nič boljši; na-pram gospodarju pasje ponižni, priliznjeni, napram svojim tovarišem pa nekolegialni, brez zmiila za solidarnost.
Položaj pa je bil v Bjgni in Hercegovini še težavnejši, ker je tara vladal skrajni absolutizem, ki ni poznal ne zborovalne, ne združevalne pravice in je delavca tudi politično smatral za brezpravnega sužnjah ’ •
Ce imamo vse to pred očm’, tedaj se moramo naravnost čuditi razvoju socialne demokracije v Bosni in Hercegovini. Seveda se ja delavsko giba* nje povsod razvijalo pod pritiskom kapitalistoe dr* žave in njenih sil. Nikjer niso moglo policijske ši-kane zatreti socialne demokracije; v Nemčiji se je celo Bismalrkova telesna roka ukazala preslabo proti delavstvu. Toda če je btl v drugih državah boj za organizacijo težak'radi polifičn h in administrativnih zaprek, je pri aas na jugu ie težji, ker je tudi naša buržoazija zaostala in se tirej ni čuditi, da med delavstvom samim ni takih kulturnih pigojev kakor med drugimi naredi. Kako velikansko razliko d. pr. opazujemo te toed Cehi in Slovenci t Ko ae je da Češkem začelo razvijati delavsko gibanje, je bila že ustvarjena ogromna poljudna literatura. Havličkovi spisi n. pr. so bili znani takorekoč v vsaki koči. Na tisoče brošur se je izdajalo vsako leto, čelki delavec je vsled tega ie takrat čutil tako silno potrebo po čitaoju in izobrazbi, da je velikanski razvoj češkega socialno-domokratičnega časopisja in tiškopisja aploh popolnoma naraven in umeven. Naš delavec pa vendar maje glavo, če sliši o čeških delavcih, ki so naročeni na dnevnik, na okrožni, okrajni in lokalni politični list, na revijo stranke, na paljudno-snanitveni, na zabavni, na ženski, na mladinski, na humoristični list, tako da ima marsikateri češki delavec po deset socialno*demo* kratičnih listov v hiši.	M
Pri nas ni delavcu pred socialno demokracijo nihče vcepil želje za čitanjem, za izobrazbo, razširjenjem svojega zuanja. Na Češkem je socialna demokracija takoj lahko sejala po pripravljenem polju; pri nas je morala šele trebiti in orati ledino.
*	la vendar, kolika je razlika med slovenskimi deželami pa Bosno in Hercegovino 1 V sarajevskem saboru sede posl anci, ki ne znajo čitati in pisati. Ca poznamo težave svojega dola, tedaj se lahko zamislimo v desetkrat večje težave, ki so jih imeli ■odrugi v Bosni in H ure* go vini in tedaj moramo naravnost občudovati njihove uspehe.
Kakor smo 2e poročali, je bil pred kratkim v Sarajevu četrti strokovni, na to pa drogi strankin
zbor in na obeh se je pokazalo, da socialna-de-mokracija v Bosni in Hercegovini nevzdržno napreduje.
Na strokovnem zboru je bilo navzočih 118 delegatov, ki so zastopali 13 lokalnih zvez. Strokovna komisija deluje za 12 strokovnih zve?, ki so štele do zbora 3690 članov, razdeljenih na 22 kra-jov. Med njimi je 259 članic, žsnsk in deklet, ki delajo v tobačnih tovarnah in v državni tovarni za preproge. Na zboru je prijavila tudi železničarska zveza, ki šteje 780 članov, svoj pristop, tako da ima deželna strokovna zveza sedaj 4470 članov. Z t štiriletno org&nizačno delo je to na vsak način lep uspeh.
Od lanskega leta je zveza pridobila 673 ne-v h članov, imela je enajst mezdnih gibanj, od katerih jih je bilo devet združenh s stavkami, ki so skupno trajale 234 dni. Strokovna organizacija je imela 51.166 kron dohodkov ter 29.990 kron izdatkov.
Na zboru se je sklenila ustanovitev posebnega sklada za stavke.
Zanimiva je sledeča resolucija, ki se je na zboru soglasno sprejela.
.Četrti ksngres centralne delavske zveze za Bosno in Hercegovino je pončen o nasiUtvih, ki se vrše zoper delavce žagarskih podjetij v Zavidoviču in drugod ter pa državnih in privatnih podjetjih v Bosni sploh.
Kongres konštatira, da se enako neusmiljeno zatira masa delavstva, kakor se un:čujejo šume in privatna last. Z brezobzirno silo se hoče zadušiti vsako delavsko gibanje, tako da ne more delavska stremljenje po izboljšanju položaja dobiti pravega izraza. V slučaju kakšnega gibanja se delavci delo-žirajo, zapirajo in preganjajo. Njih organiziranje se ovira s tem, da se takoj odpuščajo in policijsko preganjajo sklicatelji in obiskovalci shodov ali pa posamezni člani organizacije.
Kapitalistaim podjetjem je na razpolago mnogoštevilna žandarmarija, ki preprečuje prihod zunanjih prosvetnih elementov kakor kitajski zid. 2m-darji preže na vsakega potnika na ceti, preiskujejo njegove dokumente ia ga aretirajo, če najdejo pri njem legitimacijo društva, stranke ali »trakovne organizacije. Delavcem je prepovedano, občevati med seboj v svojih stanovanjih, na javnih shodih se pa delavcem ne dovoljuje, da bi svobodno govorili.
Zbor protestira proti takemu aasilstvu in ga obsoja, pa poživlja delavce, naj se pridružijo svojim strokovnim in političnim organizacijam, da si tako ustvarijo edino moč, ki se more zoperstaviti nasilstvu in zajamčiti možnost pravilnega bjja tudi v Bosni in Hercegovini. Zbor pozivlje centralni odbor, da objavi vsako nasilstvo v strankinem glasilu •Glas Slobode* in pooblašča navzočega delegata sodruga NSmca, da razloži te dogodke tudi v avstrijski delegaciji ia zahteva odpomoč.*
Mezdno gibanje lesnih delavcev v Ljubljani.
H.
Iz vsebine dopisa, ki so ga poslali lesni delavci ljubljanski potom načelstva svoje zveze, je jasno razvidno, da ni bilo o kakem pretenju z stavko sploh nobenega govora. No, mizarji in atrojni delavci so bili toliko pametni, da se za strupene pšice »Slovenca* niso zmenili.
Posestniki mizarskih delavnic so imeli med tem časom svoje posvetovanje. Plod tega posve-
' tovanja so na to naznanili organizaciji delavcev v sledečem pismu.
Ljubljana, dne 4. junija 1910.
P. T.
Zveza lesnih delavcev avstrijskih
Ljubljana.
Odgovarjajoč na Vaš cenjeni dopis z dne 27. maja 1910 se Vam uljudno naznanja, da se je vršila včeraj seja združenih posestnikov mizarskih delavnic, in se je pri isti sklenilo, delojemalcem dovoliti delo na daljša tri leta pod do-sedaj obstoječimi pogoji, toda ta dovolitev bi imela le tedaj polno vrednost, ako se vpelje 9l/2 urni delavni čas tudi pri »Kranjski stavbni družbi* in v »Produktivni zadrugi ljubljanskih mizarjev* na Viču.
Beležimo s spoštovanjem
Slede podpisi.
Mezdna komisija lesnih delavcev ljubljanskih je takoj izprevideia, da ima opraviti z dobro premišljenim manevrom; nič gotovega, nič obveznega dati, je bila parola podjetnikov. Kaj takega seveda delavci niso mogli akceptirati.
O načinu, kako je snedel nemški nacionalec, ki je mimogrede rečeno doma iz Škofje Loke, Pamer, ravnatelj stavbinske družbe, svojo besedo in podpis svojega pooblaščenca, o tem se bomo zmenili ob priliki. Popolnoma nerazumljivo pa je bilo, kako se morejo gg. podjetniki sklicevati tudi na „ Produktivno zvdrugo", ko se v nobenem podjetju v Ljubljani in okolici ne izvršuje tako natančno sklenjena pogodba kakor ravno tam. Vsako nadaljnje dokazovanje resničnosti te trditve bi bilo odveč, ker je jasno da morajo, delavci v svojem podjetju dajati dober vzgled, ako hočejo imeti v drugih podjetjih primerno urejeno delovne pogoje.
Na dopis gg. podjetnikov je mezdna komisija delavcev vnovič odgovorila z inicijativnim predlogom, naj bi se vršila skupna pogajanja dne 21. junija t. 1.
Med tem časom se je mudil predsednik zveze lesnih delavcev sodrug Mfkvička v Oradcu, kjer so se nahajali lesni delavci ob tem času v mezdnem gibanju. Na sporočilo o položaju se je pripeljal v Ljubljano in se je podal osebno k predsedniku združenja posestnikov mizarskih delavnic, gospodu Mathianu, ki mu je obljubil, da bo vplival na to, da se bodo pogajanja dne 21, junija vršila.
Mezdna komisija delavcev je torej čakala na povabilo na skupno sejo, katerega pa ni bilo od nikoder. Po dolgem čakanju je prišel končno dopis sledeče vsebine:
P. T.
Strokovnemu tajništvu
v Ljubljani
S tem se Vam naznanja, da sta se pri zadnjem sestanku posestnikov mizarskih delavnic sklenili sledeči dve notirani točki:
1) V vseh mizarskih podjetjih Ljubljane in njene okolice, naj se vpelje 9*/, urni delavni čas.
2.) Pri izpolnitvi gori navedene želje so posestniki mizarskih delavnih pripravljeni, potrditi do sedaj obstoječe delavne pogoje na daljša tri leta.
Kako ustmeno pogajanje je večina navzočih odklonila.
Beleži s spoštovanjem
»Združenje posestnikov mizarskih podjetnikov v Ljubljani." Ljubljana, dne 25. junija 1910*
Sedaj je bilo jasno. Podjetniki sploh niso hoteli nobene obvezne pogodbe, njihova želja je bila, da nastane brezpogodbeno stanje in da dobe popolnoma proste roke. Delavci so takoj izpo-znali, kakšna nevarnost preti ne samo 9V2 urnemu delovnemu času, temveč tudi plačilnim in vsem ostalim dosedanjim delovnim pogojem sploh. Povrh tega še prezirljivi ton, v katerem je bil predstoječi dopis spisan. Vse to je dalo delavcem povoda dovolj, da so se začeli pripravljati na vse eventualitete.
Delavcem ni ostajalo nič druzega, kakor da naznanijo gg. delodajalcem sicer uljudno, a odločno, kaj bodo storili, ako ne pride v najkrajšem času do obnovitve delovne pogodbe.
Mezdna komisija delavcev, uvidevša resnost položaja, je sklicala na dan 26. junija 1910 shod mizarjev in strojnih delavcev. Delavci so prišli na shod, ki se je vršil .pri Levu*, do zadnjega in so vpričo bližajočega se 1. julija, katerega dne je pogodba potekla, po daljšem posvetovanju sklenili, vposlati vsem gg. podjetnikom ultimatum naslednje vsebine :
Blagorodnemu gospodu N. N. posestniku mizarske delavnice
v Ljubljani.
Ker je združenje posestnikov mizarskih delavnic v Ljubljani vsako poravnavo odklonilo, usojamo si Vašemu blagorodju predložiti priloženi načrt nove delovne pogodbe ter prosimo za ugodno rešitev najkasneje do 3. julija 1910, ker bi se sicer v pondeljek, dne 4. julija 1910 delo ustavilo.
V	slučaju neugodne rešitve si pridržujemo pravico, predloženi načrt primerno razširiti.
Pripominjamo, da smo ob vsakem času pripravljeni na odgovor.
Z odličnim spoštovanjem Mezdna komisija ljubljanskih mizarjev
Šelenburgova ulica štev. 6/11.
Obenem so lesni delavci sklenili, da se vrši javen shod v nedeljo, dne 3. julija v Mestnem domu in daljši shod v pondeljek, dne 4. julija zopet „pri Levu*. Zadnji shod je že zaradi tega potreben, da ima mezdna komisija priliko, poročati mizarjem in strojnim delavcem o izidu morebitnih pogajanj. Nikakor pa ni bila sklenjena stavka, eventualno potrebni sklep o tej zadevi storiti je bilo pripuščeno shodu, dne 4. julija.
Stavljeni ultimatum je imel ta vspeh, da je dobila mezdna komisija dne 2. julija dopis od .združenja posestnikov mizarskih delavnic*, v katerem jo je združenje vabilo na skupno sejo, dne
3.	julija 1910 v hotel »Union* na 11. uro dopoldne.
Dne 3. julija se je vršil dopoldne napovedani javni shod v »Mestnem domu*, na katerem je sodrug Tokan obrazložil neobhodno potrebo nove pogodbe in naslikal kritični položaj lesnih delavcev vpričo naraščajoče draginje ter dokazal, da lesna industrija v Ljubljani prenese brez vsakih težkoč malenkostno zboljšanje prizadetim delavcem. Tudi navzoči sodrug Etbin Kristan je posegel v debato in je podprl z nepobitnimi dokazi izvajanja sodr. Tokana.
Med zborovanjem se je podala mezdna komisija v hotel .Union*, kjer so trajala pogajanja tri ure, vendar pa niso privedla do zaželjenega cilj a.
Konec prihodnji četrtek.	Rectus.
Politični odsevi.
*	Trgovinski minister Wsl««khrchaer po tuja. Lani je osrečevat Dalmacgo, letos Gtško. To je pravzaprav njegova zabava in v letnih mesecih ni neprijetna. Ampak bolj imenitno je, če minister lahko pravi, da potuje uradno. Torej je to uradno potovanje. S cer bi st minister te lahko privoščil take izlete na privatne stroške; tako borca ni ministrska plača v Avstriji, da bi moral človek stiskati vinarje. In gospod Weisskiichner menda ni tako vajen preobilnega življenja, da bi mu bilo pretesno z ministrsko plačo. Saj je bil le pred par leti navaden magistratni uradnik in takrat je izhajal le z nekoliko manjšo plačo. Toda resnica, da nastopa gospod Weisskircbner le zato tako, ker bolj im-pomra, če pride uradno kot minister v kak kraj. In ker nazadnje oe more vedeti, kako dolgo bo užival vso to slavo, naj mu bo privolčena. Zanima pa nas nekaj drugega. Gospod Weisskirchaer pride v Liberec; tam stanuje pri baronu Liebigu, zajtrkuje pri baronu Liebigu, ogleduje Lsebigovo tovarno, kosi pri baronu Liebigu. Pride v Jablonec; zajtrkuje pri kapitalistu, ogleduje kapitalistovo podjetje, prenočuje pri kapitalistu. Pride v tretje mesto, •n«|o pesem. In' tako dalje. Zdi se nam, da bi
drugi ljudje morda čutili, da izgubi človek vendar nekoliko neodvisnosti, če občuje tako dosledno z eno stranjo. Zdi se nam, da bi si nekateri drugi ministri vendar rajši sauti plačali zajtrk in prenočišče.
* Hrvaška politika je dojadrala natančno tja, kamor je morala priti, odkar je koalicija meseca januarja pokleknila pred Tomašč jm in Khuen He d:r>aryjem. Nikomur razven koalicije ni takrat šlo v glavo, da more opozicija, ki je z Dajgromovitej-šiini glasovi pozivala ves narod na junaški boj in pridigala odločno nepopustljivost, mogla tako kla-verno kapitulirati vpričo tistega Khuena, ki ga je dvaindvajset let poznala Hrvaška. Bilo je naravnost nerazumljivo. To se pravi: B io je razumljivo edino na ta način, da se je koalicija naveličala boja, da se je utrudila, da je h i-tela rešiti vt>aj za svoje osebe, kar se da rešiti. Ampak tudi s tega stališča bi bila kapitulacija le tedaj razumljiva, če bi bil Tomaš:č takoj spodil vse oddelne predstojnike in velike župane pa imenoval koalicionaše na njih mesta. Vsaka stranka, ki hoče voditi osebno politiko, bi bila to storila. Koalicija je pokazala, da uboga, torej je imela pravico, zahtevati plačilo. A kak no plačilo ji je dal Tomašč? Nastavil je najhujše madžarone, ljud5, ki so bili koalicijske stranke' preganjali kakor belo-kežci zamorce; Cavraka ža padbana; ali pa rene-gate, don Kihota A m ruš a za naučnega šefa. Koalicija je to pogoltnila. S: več. Prišle so dopolnilne volitve. Koalicija ni smela voliti svojih ljudi, ampak stare madžarone, kandidate, ki jih je diktiral Tomašč. V saboru se je dokazalo, da si je dal državni pravdnik obtožnj govor proti Srbom v veleizdajalskem procesu sestaviti od Kršnjavega. Tomaš č je koaliciji ukazal, da mora molčati na to in koalicija — je molčala. Svoji večini je zažu-gal, da razpusti sabor, če le kihne — in večina ni niti kihnila ... Ni ga zdravega človeka na slovanskem jugu. ki ae bi bil že takrat videl, kako da je. A glejte — ta koalcija je vendar še mislila, da ima nekakšne pravice pri vladi 1 Ne velikh pravic, ampak vendar toliko, da vsaj lahko kaj reče. Tomaš č jej je torej hotel natančno dokazat', da ni nič, da se nima geniti, da ima molčati, iz-vzemši takrat, kadar glasuje za njegove in Khu-enove zahteve. In v soboto je dokazal to, kakor smo povedali že v zadoji številki. S svojo demisijo, ki seveda ne bo sprejeta, je Tomaš č zadavil koalicije. Staromadzarska doba se nadaljuje. Khuen je absolutni vladar na Ogrskem in Hrvaškem.
* 0 najnovejlih hrvaških dogodkih ne more človek od slovenskih listov dobiti mnenj, pa če bi dajal cekiae zanje. Suhoparno poročilo, potem pa ne bev, ;»e mev. Imamo, časopise, ki si prisvajajo svetovno vlogo; imamo časopise, ki pišejo «v imenu vsega naroda*. O tako važnih dogodkih v naši najbližji soseščini} bi živ krst ne dobil pouka o njih. Kadar ni treba,-godejo pesem o jugoslovanstvu, da pokajo vse strune, o največjih političnih preobratih na slovanskem judu ne znajo ziniti. Ce te kakšni kronani ničli a la alkoholizirani Peter ali pa krvavi Niki ta zakolca, as pišejo kilometrski komentarji; na Hrvaškem, kjer je težišče jugoslovanskega vprašanja, se menjajo sistemi, padajo cele stranke, a slovenski Čitatelj izve iz svoj h listov komaj, da se je nekaj konferiralo. Seveda. Klerikalizem je na Hrvaškem umetna pena, zato imajo naši klerikalci druge skrbi. N rži liberalci pa so svojim šarlatanskim bratcem v Z grebu toliko kadili, da čutijo njihove švindle kakor svoje. Toda kaj je vendar jugoslovanstvo,. če ne smejo tako važni dogodki interesirati Slovencev? Ali so torej vse buržoazne deklamacije o jugoslovanstvu kaj drugega kakor prosti bumbug? He?!
* Črnogorska ikopitina je sklicana na dan 18. avgusta. Ukas je Se podpisal knjaz Nikita, ki komai čaka; da postane »veličanstvo kralj*.
* fariki miniatur sa notranje sadov« je ukazal oblastvom v Solunu in Smirni, naj ukrenejo vse, da se konča'^bojkot proti Grški
* Toliki glavni poveljnik v Albaniji Torgut 9 nket paša je dal več Arnavtov, ki so tajili, da imajo skrito orožje, na; ulici pretepsti. Ga se bo Turčija ha ta način modernizirala, bodo tudi simpatije za Mlaioturke kmalu splavale po vodi.
* V Maroko je zopet prav živo. Dne 11.t. m. je bil pri mestu Souk el Jemis boj med domačimi in francoskimi vojaki pod Fouradovim poveljni-štvom. Domačini so izgubili 70 mrtvih in 150 ranjenih. Po deželi se pridiga »sveta vojna* zoper Francoze,
Izlet ▼ Trst
Kakor se da že sedaj presoditi, bo izlet ljubljanskih sodrugov v Trat nad vse prvotno pričakovanje sijajen. Priglasila za izlet prihajajo dannadan, tako da znajo tisti, ki odlašajo vse na zadnji dan, priti v neprijeten položaj, da se bodo morali odkloniti, ker je število naročenih voznih listkov omejeno. Ker se vlak nstavi samo v Logatcu, se sprejemajo priglasi le še od sodrugov, ki se pridružijo v Logatcu ali v Ljubljani. Kdor se torej še ni priglasil, naj stori to v najkrajšem času, ker sicer utegne biti prepozno.
Prav številna bo udeležba iz posameznih zu* naajih krajev; tako na pr. la je priglasilo is Idrije ,
41 izletnikov, z Vrhnike 3 (ki vstopijo vsi v Logatcu), Tržiča 8, Vetč 20, Zsgorja 10, Trbovelj 2 i. t. d.
Tržaški sodrugi se pridno pripravljajo, da prirede svojim gostom čim več presenečenj. Sprejem na kolodvoru utegne postati prava manifestacija za delavsko solidarnost, za kar se pripravljajo že vse tržaške socialistične organizacije. Prostor, kjer se bo vršila veselica, bo spremenjen v japonski vrt, ter zlasti za sodruge iz Kranjske nekaj povsem novega.
*
* *
Ljubljanski posebni vlak vozi po nastopnem redu:
Odhod iz Ljubljane v nedeljo, dne 24 julija ob Vj4. zjutraj.
Prihod v Logatec v nedeljo, dne 24. julija ob 4 35 zjutraj.
Odhod iz Logatca v nedeljo, due 24. julija ob 4 40 zjutraj.
Prihod v Trst v nedeljo, dne 24. julija ob 7 15 zjutraj.
Odhod iz Trsta v nedeljo, doe 24. julija ob 1115 ponoči.
Prihod v Logatec v ponedeljek, dne 25. julija ob 2 37 zjutraj.
Odhod iz Logatca v ponedeljek, dne 25. julija ob 2 39 zjutraj.
Prhod v Ljubljaao v poneleljek, dne 25. julija ob 3*30 zjutraj.
Kakor je iz predstoječega voznega reda razvidno, je čas odhoda zelo ugodon, ker se izletniki pred, odhodom lahko pošteno naspe, in pa, ker vozi vlak ves čas podnevi ob jutranjem hladu. Pa tuli čas prihoda v Ljubljano je pripraven, ker omogoča izletnikov, da v ponedeljek ne zamude drla.
* * ♦
Ravnateljstno južae železnice je dovolilo, da se izleta lahko udeleže tuli železničarji in njih rodbine z režijskimi in drugimi znižanimi voznimi listi. Priglase teh sprejema sodr. J os. Petrič (Resljeva cesta št. 22), obenem s priglasom je po-' ložiti prispevek, ki znaša 50 vin. za osebo.
Odhod iz Tr»ta mora biti skupen; izjeme se bodo dovolile le v posameznih slučajih na licu mesta.
Proata.prUjagi ni dovoljeaa,	„ . ,
Otroci do 4. leta starosti so voznine prosti; za starejše se plača kakor za odrasle (5 K 80 vin., oz. 6 K 30 vin)
Gelokupno število izletnikov je omejeno na 600.
Spored slavnosti in druge podrobnosti objav sobotni »Rdeči Prapor*, ki bo vsem izletnikom na razpolago.
* * *
Zunanji izletniki, ki se pridružijo v Ljubljani, se zbirajo ali v društveni pisarni (Salenburgova ulica št. 6/II), ki bo v nedeljo do 3. zjutraj odprta ali pa v gostilni »International*, Resljeva cesta št 22. V nedeljo zjutraj morajo biti izletniki najpozneje ob 3. na kolodvoru, da se jim dado zadnja navodila ter porazdele v vozove.
Bloke obračunajo zaupniki (izvzemši prodajalne zadnji čas v četrtek zvečer.
Domače vesti.
Ljubljanske vesti.
—	Podrsienje mn f Ljubljani je močno razburilo tiste kroge, ki sploh še jedo meso. Zakaj draginja je itak že taka, da se nele v delavskih, ampak tudi v takozvanih srednjih slojih občuti vsak vinar, ki se mora izdati izven vsakdanjega računa. Naši mesarji sicer niso edini, ki so zvišali cene. Kakor navadno capljajo za drugimi. Podraževanje se je pričelo na Nižjem Avstrijskem in našim čitateljem je znano, da so v ondotnih mestih gospodinje radi tega uprizorile stavko. To je bil menda povod, da je našim mesarjem zrastel greben, češ, v Ljubljani bomo pa le pokazali, da se nam ne sme kljubovati. Če bi ljubljanski konsumenti bili kaj tiči, bi seveda tudi lahko pokazali mesarjem^ da njihovo drevje ne raste v nebesa. In treba bo na vsak način, da se konsumenti postavijo na noge, kajti od naših mesarjev je zaman pričakovati spoznanja. Z mesarijo je res posebna stvar. Da niso mesarji edini krivi draginje, je res in kar je res, se mora priznati. Kriva je v prvi vrsti gospodarska politika države, ki stoji popolnoma pod agrarnim vplivom. Povedali smo to že neštetokrat, a ponavljati bi se moralo vsako uro, da bi ljudstvo spoznalo, kam ga vodi ta oderuška politika. Tudi cena živine narašča. To pa je le mogoče, ker imamo zaprte meje in ker ne sme noben rog v Avstrijo. Naši agrarci — in med njimi so na prvem mestu slovenski klerikalci — razširjajo neprenehoma laž, da se to godi radi interesov kmeta. Seveda, če
so Schwarzenbergi, FUrstenbergi, Liechtensteini, Attemsi, Borni i t. d. kmetje, tedaj imajo prav. Ampak da ima m li kmet od visoke carine samo škodo, je še bolj res. Ogromna množica delavskega ljudstva je pa radi naše carinske politike že skoraj obsojena na stradanje. Ampak za mesarje je cena živine prav prijeten izgovor. In kakor kaže, se ne bodo popravili, pa naj je cena živine visoka ali pa nizka. Gospodje mesarji mislijo še vedno, da se mora pri mesarstvu v treh letih obogateti. A kakor so starinski v tem, so starokopitni tudi v vsem drugem. Vsaka obrt se razvija, mesarstvo se pa izvršuje kakor pred sto leti. Povsod se kaže, da mali obrat ne more dosegati velikega obrata. Le mesarji hočejo, da bi do sodnega dne ostalo kakor je bilo v Abrahamovih časih. In ker ne bodo mesarji sami ničesar storili za napredek, mora drug faktor storiti, kar je potrebno. Tudi za mesarstvo veljajo enaki zakoni kakor za vso industrijo. Koncentriran obrat je boljši in cenejši od razkosanega. Zato se mora najti faktor, ki ustanovi mesarski veleobrat za interese konsumentov. Poklicana v to bi bila v prvi vrsti ljubljanska občina, pa ne tako kakor na Dunaju, kjer se je z občinsko pomočjo ustanovila privatna družba, ampak občina bi to morala storiti v lastni režiji. Nazadnje Ljubljana ni več .dolga vas*, ampak se rada baha s svojim mestnim značajem in razvojem. Naj torej izpolni tudi dolžnosti, ki jih ima napredujoče mesto napram svojemu prebivalstvu. Če morejo v Italiji mesta tako ravnati in sicer z lepim uspehom, bi tudi Ljubljana lahko.
— Isprod obrtnega sodliča. Pod predsedstvom sodnika dr. Mohorčiča s prisednikoma izvoščkom Francem Kušerjem in čevljarskim pomočnikom Fran Š t r e k 1 j e m toži Anton Ahčin prevoznika ekspedicijske družbe »Balkan* Franja Krapša na izplačilo 40 K 16 vin. za 14dnevno odpoved, ker ga je dne 12. t. m. brez odpovedi odslovil. Krape š se zagovarja tako: Ahčin je iz neprevidnosti zapeljal preblizu k zidu, tako da se je konj pokvaril, ker ga je diva odrgnila. Živinozdravnik je naložil, da se mora konj vsak dan nevprežen voditi na zrak. To bi bil imel izvršiti hlapec Ahčin. V nedeljo pa Ahčin ni storil tega, temveč je prepustil konja samega sebi, pa je popival od 3. popoldne do 10. zvečer, po tem pa je šel spat. Zvečer je Krapeš najel drugega človeka, da je napojil in nakrmil konja ter mu postlal. V pondeljek je Ahčin zopet odpeljal konja na izprehod in je šel h kovaču. Opoldne so se hlapci začeli pri kosilu kregati. Ahčnu so rekli: ,Ce si pokvaril konja, pa ga še ozdravi." Prepir se je poostril, nazadnje je Ahčin z grobo psovko odšel. Konj je bil pop<Jf£ra* ;ic'tij>et‘t)rfeis njegovega streženja. Zvečer je prišel prepozno k večerji, pa je šel naravnost v kuhinjo. Gospa mu je dala ječmena na juhi, kar mu ni ugajalo. Nato mu je gospa rekla: „Prosite, pa dobite kaj druzega.* On pa je odgovoril: .Prosil pa že ne bom; saj zaslužim, če delam.* Zopet se je razvilo prerekanje in ko zabrusi Ahčin ženi: .Pri Vas še nobena dekla ne ostane dolgo,* ga ona spodi. Drugo jutro ga je Krapeš odslovil. —• Sodišče je zavrnilo tožbo. Ta pravica je pa vendar nekoliko dvomljiva. Ahčin se je gotovo pregrešil. Tudi tisti prepiri osvetljujejo prav neprijetno razmere med hlapci in ne more se reči. da bi bil Ahčinov nastop posebno simpatičen. Ampak sodba nas vendar ni mogla prepričati, da je bila momentana odpoved utemeljena.
— Josip Popovič, brivski pomočnik, je tožil mojstra Ivana Kosca na izplačilo 8 K 40 v. za 6 dnevno odpoved. Popovič je vstopil dne 24. junija, dne 5. Julija mu je pa Kosec odpovedal, češ, „da ne bo njegovih gostov strigel kakor hrvaške koštrune*. Izplačal mu je za osem dni, Popovič pa zahteval 14 dnevno odpoved. Na razpravi sta se pobotala za 7 K 60 vin.
— Sobotni «Slovopoo> modruje v tvojih trži-Skih novicah nekaj o kislih kumarah. Dozdeva se mi pa, da se brihtnemu dopisano tržiških novic kisajo možgani, drugače ne bi bilo mogoč, da bil mene doe 10. julija vidci v Tržiču. Jaz sem bil namreč 10, julija ve« dan v Ljubljani. Ubogi klerikalci I Od samtga fanatizma postajate slepi in ne poznate potem nobenega razločka med reinico in lažjo! Vem pp, da vam laž bolj prija. I. Tosan.
— Va6 m fgarjav dobi delo. Oglasiti se je y strokovnem tajništvu, Ljubljana S;lemburgova ul. št. 6/II. Dotičns delavnica se nahaja v Ljubljani.
— ? Grubarjevem kanala so začeli delati vojaki pionirji. Tako se v Ljubljani rešujejo delavska vprašanja. Svobodnim delavcem dela konkurenco prisilna delavnica, kaznilnica, zdaj pa Se vojaki. Večkrat smo opisali, kako ravna tvrdka, kateri so izročeni dela v Gruberjevem kanala, z delavstvom. Kdorkoli je kaj priSel v bližino kanala, j6' tndi opazil, kakSne so posledice. Dela se izvršujejo tako kakor da se ima popravljati cestni jarek. Vse skupaj je prava ironija. A namesto da bi se stopilo kapitalističnemu podjetju na kurje oči, se mu Se pomaga s tem, da se mu dajejo vojaki na razpolago! Ce bi bili delavci, ki jih rabi famozna tvrdka, organizirani, bi bilo pač drugače,
Opriške vesti.
— Za Islet v Trat se delajo tudi tukaj velike priprave in te je določil sledeči spored?
Odhod iz Gorice s posebnim vlakom v nedeljo ob 534 min. zjutraj: prihod v Trst južni kolodvor ob 7’10 min. zjutraj. Odhod iz Trsta ob 9-55 min. zvečer, prihod v Gorico ob 11-26 min zvečer. Kdor se želi udeležiti izleta, pa se doslej še ni oglasil, naj to stori najkasneje do sobote zjutraj, ker se pozneje ne morejo sprejemati nobeni priglasi več. Zanimanje za izlet je med go-riškim delavstvom večje nego smo pričakovali, pa smo prepričani, da bodo vsi udeležniki tudi po izletu zadovoljni.
Goriške in okoličanske sodruge upozarjamo, da morajo biti brezpogojno nekaj časa pred odhodom vlaka na kolodvoru, zakaj vozni red je strog in se ne da izpremeniti ne za minuto. So-drugi naj pomislijo, da je že za razdelitev v vagone treba nekaj časa. Sploh pa prosimo izletnike iz vsake občine, naj si povsod izvolijo reditelje, ki bodo imeli zvezo s centralnim vodstvom izleta. Teh rediteljev naj se izletniki iz občine čimbolj drže. Za dopoldne v Trstu naj se izletniki pravočasno odločijo, kateri hočejo ogledati ladjedelnico, kateri prosto luko, kateri pa se voziti po morju. To je treba izletnemu odboru naznaniti, da lahko razdeli posamezne skupine in da se tudi tržaški sodrugi lahko pripravijo. Člani vsake skupine dobe pbsebne karte. Tržaški veselični odbor bi naprosili, da poskrbi na veselici kolikor mogoče vsaki občini svoj prostor, da ne bo neprijetnega mešanja.
— Nabrežina. Proti občinskim volitvam, o katerih smo poročali, je socialno-demokratična stranka radi nasprotniških sleparij vložila rekurz.
V	zadnjem poročilu se je vrinila pomota; namesto Fajduti, je pravilno čitati Favetti.
— V Solkana se ima v soboto, dne 23. t. m. ustanoviti mladinski odsek. V ta namen je v soboto ob pol 9. zvečer shod in so vsi mladi sodrugi iz Solkana naprošeni, da se ga polnoštevilno udeleže.
— Podgora. Obrekovanje od strani naših .pobožnih* klerikalcev je vedno na dnevnem redu. Komaj čakajo priložnosti, da si ohlade jezico, in obrekujejo na vseh koncih in krajih. Za vsako malenkost spišejo cele evangelije in njih backi jim seveda verjamejo, ker mislijo, da je vse resnica, kar pišejo, in ne vedo, kako se stvari dogajajo. Tako so si v ,zadnji štev. .Novega časa* privoščili pevmanske socialiste. Pisali so, da so jih videli peljati se skozi Podgoro z rdečimi kravatami in z rožami okrašene, peva-joče ital. pesmi In da so se vrnili pozno v noč, razsajajoči kakor divjaki. Pred podgorsko kavarno da so zagnali huronsko vpitje. In pri tej priliki so ptički, opomnili, da se zbirajo podgorski socialisti v kavarni kajtikrčme so že ob 11. zaprte. Buml — To se pravi po klerikalno, da je kavarna pozneje odprta in da se zato zbirajo tam socialisti, torej da so ponočnjaki. Obrekovalci 1 Ali vas hi Sram tako lagati? Ste v stanu dokazati, da je kavarna odprta pozneje kakor druge krčme? Policijski red je veljaven za dotično kavarno kakor za druge lokale in z mirno vestjo lahko povemo, da ga ni lokala v Podgori, kjer bi se držali tako točno tega reda. Mi imarho v gornjih prostorih kavarne društvene prostore in zato se tudi tam zbiramo. Gospodar kavarne pa je eden najzvestejših pristašev naše stranke in ga zato tudi podpiramo, ni pa res to, kar vi pravite, da se zbiramo v kavarni zato — ker so krčme že ob enajstih zaprte. Res je pa, da se je že večkrat izkušalo od raznih strani škodovati gospodarju kavarne zato, ker je — socialist. Kar se pa tiče obrekovanja jevmenskih sodrugov, prepustimo odgovor njim, >ovemo le toliko, da so ravno tisti dan, ko se e vršila veselica v Pevmi, plesali tudi na Plavuti v Gorici in da so v pondeljek šli mladeniči iz tistega kraja skozi Podgoro. In če mislite vi podgorski mežnarji da je socialist vsak, kdor nosi rdečo kravato in kriči ,Salve compagni*, se zelo motite. Kakor niste vi taki svetniki kakor sami sebe malate, tako tudi ni takoj1?! socialist tisti, ki se vam zdi. Capito?
— Podgorski naprednjaki Zadnji dopis v .Rdečem Praporu* je podgorske narodnjake silno razburil. Znamenje, da smo zadeli prav. Rekli so, da je vse laž, kar je bilo pisano in da nišo bili pijani, da so bili samo .malce na voji*. TorejII Posebno neki Slamič je bil kar zelen in je rekel, da nas bo že .Soča* kaznovala. Pričakujemo. Govore tudi, da so socialisti štirje spečeni, sami pa ne vedo, da so .skuhani* tako da so se razkuhali kakor klobasa v piskru, ki je potem ni mogoče več spraviti vkup. Ne bodite taktr vročekrvni, še tako vam gre slabo in pazite da vas .spečeni* socialisti ne spečejo docela. Pričakujemo .Sočin* .trobente glas* in prihodnjič kaj novega.
— Podgorsko županstvo se, je vendar enkrat zbudilo in sestavilo imenike za obč. volitve. Kakor je razvidno iz razglasa, ki ga je izdalo županstvo, je imenik na razpolago vsak dan od 8. do 10. dopoldne skozi štiri tedne od 17. t. m. naprej. Morebitne reklamacije je predstaviti županstvu v času zadnjih 8 dni štiritedenskega roka. Sodrugom, ki imajo volilno pravico, priporočamo, da natančno pregledajo imenik, dokler je čas.
Sodrugi na Goriškem I
Širite »Rdeči Praporu In agitirate zanj! „ Rdeči Prapor" le edino slovensko glaillol Nabirajte nove naročnike In prispe' ke za tiskovni skladi Naša parola mora biti: Vfak socialist mora biti naročnik „Rdečsga Prapora".
Raznoterosti.
t Nemiri na Kitajskem. V Berolin se javlja preko Pekinga, da so na Kitajskem izbruh-lnili novi resni nemiri proti kristjanom. Cele vasi so razdejane. Mnogo kristjanov je pomorjenih. Po deželi se nosijo zastave z napisi: .Smrt tujcem 1“ Mesto Congton oblegajo vstaši, katerim je Mung Sing na čelu. Nemiri se razširjajo.
t Bobnalo ae ne bo več. Vojna uprava se je odločila za to, da odpravi boben pri skupni vojski. Vsaka stotnija bo imela v času vojne mesto bobnarjev po 4 trobentače, ker se dandanašnji ne bi mogli čuti signali z bobnom ter ker bobnarji ne morejo nositi in rabiti puške. Ti torej so bili izpostavljeni sovražniku brez orožja. Kaj, če bi odpravili še kaj več vojaškega.
t Mesto zgorelo. Kakor poročajo iz Hali-faksa v Kanadi, je mesto Campelltown popolnoma zgorelo. 4000 ljudi je brez strehe. Cam-pelltown je središče kanadske lesne trgovine. Velikanska skladišča lesa so zgorela. Zgorel je tudi en otrok. Škoda znaša okoli 20 milionov K.
t Tovarna pognana v srak. Iz Friedrichsho-fena poročajo, da je eksplodirala tamoSnja tovarna Zepelinove družbe sa pripravljanje vodikovega plina. G la tovarna je zletela v zrak in je popolnoma razdejana. Mnogo delavcov je težko ranjenih, eden od njih smrtnoeevarno.
t Ponesrečen čudei. V mestnem delu G im po de Fiori v Rimu je nedavno pred podobo Madone obstala neka žemka z berglami. Nekaj časa je molila, potem pa vrgla bergle stran in začela vpiti: •Madona me je ozdravila*! Seveda ie je nabralo takoj množica ljudi, ki so slavili Maiono. Nekateri pa so, žal, bili vmes, ki so žensko že od prej pozoali in vedeli, da ni bila nikdar bolna, ter so jo javno imenovali sleparsko. Seveda je na to nastal pretep — a cerkev je za en «čudež» prikrajšana.
t Žalostna rodbinska drama, It Pariza poročajo: V Vervieresu je umorila neka tena svojo 16 letno hčer in potem sama sebe. Ko je mož nesrečnice priSel domov ter videi trupla svoje žene in hčere, so mu le težko ubranili, da si ni končal življenja.
o Delavski kolek ss Kranjsko, Stsjersko in Koroike. Založništvo tega koleka, ki je slično onemu za Goriško, Istro in Primorsko, je po nalogu izvr-Sevalnega odbora stranke prevzel sodr. Iran Kocmur, pri katerem imajo organizacije in zaupniki na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem odslej napravljati svoje naročh* Organizacije na Goriškem, Primorskem in v (stri naročajo kolek slejkakor-prej pri sodrugu Jos. Petejanu v Gorici. Sodrugi in organitacije, tako strokovne kakor gospodarske, so naproSene, da se pridna poslužujejo delavskega kolka, ki utegne donaSati stranki čedne dehadke. Rabi se lahko kot pečatna znamka pri postnih po-šiljatvafa, kakor: pismih, zalepkah, dopisnicah, razglednicah, zavojih itd. Naj se ne odda nobena pismena ali kaka druga poSiljatev, da bi ne bilo na njej delavskega kolka. Dalje se lahko naleplja na vstopnice pri rathih delavskih priredbah, na dopisnice in žaiepke pri Šaljivi posti ter tudi na dobitke pri srečolovu, tomboli itd. Noben aodrug naj ne gre na voliSče, ne da bi poleg imena kandidatov vega ne nalepil vsaj en delavski kolek. Vsaka delavska veselica ali druga priredba služi tudi v toda se razpeča čim več delavskega kolka. Prosijo se Se posebno vse strokovne in gospodarske organizacije, naj sklenejo, da se vsa pisma opremijo s delavskim kolkom. Naročbe iz Kranjske, Štajerske in Koroške je pošiljati edino na naslov: Ivan Kocmur. Ljubljana, Gosposka ulica St. 12. Gena kolka e v Ljubljani ista, kakor ▼ Gorici. Posamezen szvod stane 2 vinarja. Manj kakor 50 kolkov je po pesti ne peSlje, izvzemSi če se obenem, vposlje tudi denar. Da hi preveč nepotrebnih troskov (za naknadno pošiljanje denarja in eventualne opomine), se priporoča, da se obenem z naročbo vposlje tudi denar (lahko tudi v postnih znamkah).
—	Sodrugi in organizacije, sezite po delavskem kolku I
Dnevne vesti.
X Ponosni rimski pspal je letos že nekoliko-krat zlezel pod klop. Na Nemškem je radikalno kapituliral. Potem je dobil zaradi svoje enciklike nos iz Nizozemske in tudi tu je šel v Kanoso. »Agenzia Stefani* objavlja o tem sledečo izjavo, ki je prava .grevenga*:
„Po nalogu kardinala državnega tajnika in v imenu svete stolice je poslovodja Vatikana dne 6. t. m. poslal sem pismo, v katerem se prosi minister za zunanje zadeve, naj naznani njenemu veličanstvu, da je njegova svetost z žalostjo zvedela za napačno razlaganje enciklike na Nizozemskem. Boli ga že sama misel, da je tako raz-leganje nekaterih besed v encikliki napravilo ne*
Frančiškanska nlloa St 10
r )i bi razpolaga VaU
.Rdeči Prapor"!
Tovarniška varstvena znamka
IKO“
Najboljša ura seda* njosti: Zata, srebrna, tula, nikeinasta in jek-lena le dobi samo pri
H. Suttuer, Ljubljana
Mestni trg.
Lutu tovarna ir v Švici.
Kavarna
'Unlone' v Trsta
ulioa Oaserma in Torre Blanca
se priporoča.
ugoden vtisk na njeno veličanstvo. Njegova svetost zatrjuje, da se tiste besede ne nanašajo na kneze iz oranjske hiše ali na njene prednike ali na njene nekatoliške podanike. “ — Uboga njegova svetost|v — Le v Avstriji je klerikalizem seveda še predrzen. Razven dunajskega Nagla je še nekoliko avstrijskih škofov, med njimi tudi mariborski, objavilo encikliko v škofijskih listih Radovedni smo, kaj bo na to dejal minister Stilrgkh in državni zbor. Za sedaj je Avstrija res za Španijo.
Kito« i« IrMaict, Ifler llaslio.. ■. Agitirajte
M*Sil Zl .-TTTrT"...........
Sidrati. »aiSljniti! m*"
Zahteval!« po vaob gostilnah, kavarnah In v
brivnicah fef
mi******************
-IVa novo sezidana
pekarija
na prometnem kraju v Trbovljah, Spod. Štajersko, se da takoj v najem.
Več se izve pri lastniku Ivano Vincenca Komata, krojaškemu mojstru v Trbovljah. 5—4
ta je prijatelj naš pravi,
KI nas krepi,
Da smo čvrsti In zdravi!
Želodčni likčr „FLORIAN“ ne slabi in ne omami, kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do dela!
L|udska_kakovost	Hter	K	2‘40.
Kabinetnajtakovost	„	„	4-80.
; Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljubljana.
L—i___________________________________________J
Strokovni pregled.
Na Ooriikem so imele strokovne organizacije v nedeljo, 17. t. m. svoj prvi strokovni zbor v Gorici. Zastopanih je bilo 12 organizacij. Tržaško strokovno komisijo je zastopal sodrug Todeschini. O zadnjem strokovnem kongresu v Trstu je poročal sodrug Pete jan. Debate so se udeležili sodrugi Milost, Tun tar, Tode* schini in drugi. Potem se je razpravljalo o delovanju strokovnih organizacij na Goriškem in o nalogi nove strokovne komisije. Po daljši debati se je volila komisija, v kateri so sodrugi Pe-tejan, Milost, Callini, Debiagio in Fa-bris. Ko so se rešile še nekatere raznoterosti, je predsednik sodrug Milost zaključil zborovanje.
Ijndskl vrt
v gozda poleg hotela »Tivoli"
se priporoča sl, občin tvu ter namanra, da se toči
belo in firno pivo po 24 v vrček vino pa po SO vin. četrt litra.
Mrzla ln gorka Jedila vedno na mpolago po zmernih cenah,4
i4-6	Ivan	Kende!
reštavrater. ...
50 % prihranite
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, moč, »dravje dosežete in Ohranite, ako pijete
Slidln
Kdor »e hoče o tem prepričati, dobi vsak knji* žico brezplaCno.	62-46
i IM Trikieij zraitirMa i Ljubljani
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
Zavod za pohlitvo In dekoracije f	,
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon Itev-, ”
Pohiitvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejiib. Skladišča tapet« oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbora pohištvenega blaga i. t. d; Eno« stavne in razkoine tenitne opreme v najsolidnejli izvršbi. Uredba celih hotelov in kopalilč.
erto
vozijo sedaj le po domaAl avstrijski progi	62—80
Avstro-Amerikana
Trst - Newyork, Buenos Aires - Rio de Janeiro
t najnetejšimi brzoparniki z drema vrtenleama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je ta vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domafie hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj i. t. d.
Odhod parnikov; V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna, pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in KoroSko:
Simon Km ©tet«, Ljnb\jana, Kolodvorska ulioa ae.
Tista Iv. Pi, S)W»PFft * Kroti*
Socialni pregled.
** Oradlkka V naši tovarni je v soboto izbruhnila parcielna stavka vsled tega, ker je tovarna bfez razloga odpustila dva delavca. Pravi povod tega odpusta je ta, da sta se dotična delavca zavzemala za ustanovitev strokovne organizacije tovarniških delavcev. Slovenske delavce pozivljemo, naj ne sprejmejo dela v Gradiški, dokler ni končana stavka.
i Svarilo pred ponaredbami.
VI OK
» S
o>g (vil
O
u
Si t>
s B
,
S N % m P
S
O* t* p o
MI
p
p g.
■H S
a ® S?
CA« P*
S g p a
Svojim čltateljem prlporočaao, da se
Našim somišljenikom priporočamo : -
Ilirija in ?raxin kremo
asn Čevlje«
Ciril in JMetodovo vazelino in
j vazelino z mednarodno znamko ulrll-Metodi
ter polerin čistilo za kovine.
Te predmete izdeluje domača tvprnica kemičnih izdelkov
Golob & Volk, Ljubljana. 52-27
oziralo na take tvrdke, tl lnserirajo v
našem listu.