33. številka. Ljubljana, soboto 9. februarja. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak da-, izvzoumi i ■■ tika m dneve yo brattbteilk, MC volja po po*' pi-eiwuan *a avuru-uveriko Uoiele za coio loto 16 #ld., a* pol l«ta H r ld., •a iotrt leta 4 glai MarovoUfo amDflaU ttarfiialfltt reklamacije osnanita, t j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Koliuanovej hiši. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Peterburg 8. februarja. Iz Adri-janopolja se oHcijalno tclcgrafujc 31. jan. (in še le zdaj mi zvemo! Ur.), da Turki izpraznijo Sulino, Ruščuk, Silistrijo, Vidin. Sledeče obale se Rusom prepuste: obala od ruske meje do Balčika, kjer Rusi le jBurgas in Midia zasedejo. Na Marmora-morji: od Bujuk - Čekmedze do Čarkioija, 6 tem vred. V Arhipclu: do Urše do Ka-prija. London 8. febr. Po živej debati je spodnja zbornica privolila, da je Forster brez glasovanja svoj amendement nazaj vzel. Ko je Northcote obljubil, da se bode nadaljna debata o dovoljenji kredita v petek vršila, ako se zbornica ustanovi kot odbor, sklenila je zbornica z 295 glasi proti 90 ustanoviti se kot odbor. Beaconsfield je bil na potu v parlament z ovacijami sprejet. V stanovanji Gladstona in uredništvu „Daily News" so bila okna pobita. Bukarešt 8. februarja. V senatu in zbornici sta Kogolničeano in Bratiano izjavljala se o stanji in potrdila, da Ru-sija želi odstop rumunskc Besarabije. Zbornici sta enoglasno proti tem terjatvam glasovali. London 7. februarja. V poslanskej zbornici je Forster svoj amendement opo-rekel. Northcote bere telegram Gorča-Jkovljev Suvalovemu, po katerem imajo ruski poveljniki povsod ukaz, vojevanja ustaviti; glasovi o prodiranji Rusov so popolnem ne os no- Idisti>k> Strašni prizori v Plevni pa njenem padu. (Dopis Nomirov.'ć-Dančonka v ruskem „Noveiu Vremenu".) (Konec.) Bolniki so pripovedovali, da ^o jih, ko so izlazevali iz bolnišnic in lovili po ulicah svoje zdravnike, proseči jih za pomoč, ti blagorodni vitezi „rudeče lune" tepli s palicami in podih nazaj v bivališča otrovana z raznimi miazmami. Uže dolgo poprej, predenj se jo pripravil Osman k predaji, so bili ranjeni cisto zapušteni in nijso dobivali po dva in tudi po tri dni nič hrane. Vodo so jim dajali samo jeduoč na dan in še to so jim z zasmeho vanjem prinašali zdravniški strežaji in jim jo dajali le v malih posodicah, samo da jim ni) bilo treba hoditi v drugo na reko ponj o. vani. Velika razburjenost je v zbornici in zunaj nje. Rim 7. februarja. Papež je ob 4. uri in 5 min. Illlirl. Rim, 7. februarja. Fapež je denes po polu dne umrl. Konklavc stopi nemudoma skupaj. Belgrdd 6. febr. Ker knez še nekaj dnij ostane v Nišu, gro Ristić tja, da ae s knezom posvetuje zarad bodočo konference, na katerej bode Srbijo zastopal. London 6. febr. „Standard" poroča, da Rusija zbira 40.000 mož vojske na baltiškej obali. Trnovo 5. februarja. Od včeraj je zopet 12.000 Rusov šlo črez Balkan. Kljubu premirju povsod pomoči in dopolnilne čete dohajajo v ruske vojske. Četi nje 6. febr. Ravnokar je prišel knez v mesto, sprejet z zvonenjem in brezkončnimi živioklici navoda. Metropolit ga jo blagoslovil, potem je šel knez v cerkev k za-hvalnej pesni. Vojvoda Vujović mu je izročil lovorjev venec v imenu črnogorskega naroda. Vojska Poročilo o vmarširanji Rusov v Carigrad se — za zdaj šo — nij potrdilo. Tudi o Plevni so dvakrat proj poročali, da je pala, predno se je res udala. Tako bode tudi Carigradu prišel skoro čas. Ruske novine priobčujejo oficijalen telegram velikega kneza Nikolaja iz Adrijano-polja od 31. jan., v katerem se natančnojše določujejo točke sklenenega premirja. Glasi se: »Tri sprejemu te depeše se bodo sovražne operacije ustavile. Poleg določil premirja Tur čija neha z blokado crnomorskih pristanišč ter bode uadalnje naznanilo objavilo trgovstvu Usmiljenje so ska/.ovale turskim stradalcem samo Bulgarke. Sumo te so jim pomagale. Višje uučelstvo se nij zanimalo za bolnike. Jednoć jo paša (njegovo ime tiem pozabil) udaril ranjenca po .glavi zato, ker ga je ta kruha prosil. Udarec je bil tako hud, da jo revež precej umrl. Ranjenih je bilo toliko, da se jim je dajalo samo v začetku ležišče iz slame, a potem so prenehali s tako mehkužnostjo. Ne glede na mrzli čas, bo bili mnogi bolniki ruzodeti zato, ker je njihova obleka bolj prištevala razcapanim zdravim, kateri „so se mogli bojevati in so zategadelj tudi več veljali nego bolni". Prav zanimiva ekonomija! O tem se še govoriti ne more, da bi jim bili dajali kaka zdravila. Prevezi so se menjevuli jeduoč na teden in še to samo tako dolgo, dokler iiijso doktorjev prisilili delati pri okopih! Bolniki so ležali tudi v mošejah. Tu jo bilo nekoliko bolje, prvič zarad tega, ker so jih domači večkrat obiskovali, drugič pa, ker svobodo. Razven tega imajo zapustiti Turki, kadar jim ne bode več branil led, Sulino, Ruščuk, Silistrijo in Vidin, a mi dovoljujemo prosto vožnjo po Dunavu. Naslednje morske obale se imajo izročiti ruskim krdelom: V črnem morji od ruske meje do Balčika, potem od Misivre do Derkio ja. V Marmara-morji od Bujuk-Ćekmedžo uključno do Čarkioija. V Arhipelu od Urše do Makre. Promet na turških železnicah je trgovini odprt. Vse se more dovažati v pristanišča razven vojne kontre-bande. Turška vlada je ukazala, da se imata telegrafično zvezati Carigrad in Udesa. Jednak ukaz dali bodemo tudi mi. Nikolaj." Kako so Srbi vzeli Vranja. Takoj po padcu Niša je dobila srbska brigada semendrijskih prostovoljcev povelje, iti iz Grdelice-soteske ter vzeti pozicije pri Vranji. Dne 21. jan. je bil prvi del tega naloga izvršen in uže z večera onega istega dne mogel se je pričeti občni marš. Dva bataljona semendrijske brigade, katera sta napravljala središče, obšla sta Jastrebico ter sta se sešla se sovražnikom pri vasi Kobašnici. Boj je trajal od ene ure po poludne do večera. Turki so več nego šestkrat zapustili svojo defenzivo ter prijeli srbsko vojsko. Uže je bil vspeh bitke na turškej Btrani ter so sovražniki pri-bojevali bili dva srbska kanona — kar je 3. in 5. kompanija prvega bataljona z „uraa-krikom prodrla naprej ter po kratkem a trdovratnem boji vzela turške pozicije in v teh ne samo uplenjena dva kanona zopet nazaj dobila nego celo v novic pribojevala melo prej izgubljeno turško zastavo. Ob jednem se je vnel na desnem krilu v obližji vasi Miruševac silen boj z Arnavti, kateri so bili v tej vasi razpostavljeni. Tudi na levem krilu so p roje bil boljši zrak. Delovanje naših zdravnikov se jo najprej sem obrnilo. Tu so jih prej nasitili iu mrliče prej pokopali. Mi smo ondi dobili le te, ki so umrli samo dve uri pred našim prihodom. Obe mošeji sem jaz so Stu-ditskim po uoči obiskal. V prvej so gorelo grmade iu stotine bolnih se jo grelo pri ognji. Kuplja se je izgubljevala v mraku; samo arabski napisi so se videli, kadar je ogenj za-plapolal. Samo spodaj se je rudeče pleme od-svtalo na shujšanih obrazih, na katerih so bili znaki velicega trpljenja. Cele vrste so ae kazale iz teme v svojih pisanih lialjiuah — a daljo od ognjev so se žalostno prikazovale nepremakljive senčnate črte trupel, čakajo jutra, ko so imajo zmetati v občne inogile . . . Jeden me je posebno osupnil. Sedel je pri ognji, revež, in gledal v ogenj. Plamen je dajal življenje njegovim črtam. Obrnem se k njemu, vprašaje ga, no vem uže kaj, mislim, če dobiva kruha ali ne. Ranjeni je pa v enomer Htovoljci v hudom boji zapodili sovražnika iz vseh pozicij, ki je Srbakej vojski prepustil vas Grdelico. Pri Klisuri, kjer so se bili Turki na begu nekoliko ustavili, je boj tudi kake pol ure potraj al. Naposled pak so Turki tudi od tod pobegnili ter zasedli vas Ršanj, od koder jih Srbi nijso mogli na nobeden način pregnati. Tekar dne ±29. jan. je srbska vojska zopet tatela poskušati srečo ter naskočiti na vas Ršanj. Ali prodno bo se srbski redovi jeli pomikati proti sovražniku jo pridrvila vsa turska konjica v naglem diru k srbskej vojski. Konjica Brbska jo jo dobro sprejela in toča granat je naskokujočo Turke podirala na tla. V kaci h 10 minutah jih jo več nego sto ležalo in umiralo po okrvavljenem Hnegu. Turška pošvojska jo prihitela pomagat — a morala se je črezdalje bolj nazaj umikati, kajti Srbi bo pogubonosno streljali na sovražnika. Uže za ranega jutra prihodnjega dne so Srbi zuseli Vranjo, dočim se je sovražnik umaknil v Kumanovo. Osobito so se odlikovali v bojih prostovoljci. Srbi so izgubili več od 300 ranjenikov in mrtvih, mej temi prav mnogo oficirjev. Največ jo trpela urtilerija. Koliko so izgubili Turki še nij znano; njih vojska je Stola deset taborov nizamov, mnogo amavtov, okolo 500 mož konjice ter 7 kationov. Papež Pij IX. t Po vesoljnem svetu po. j de denes velika novica, da je umrl mož, kateremu se duševno pokorava vse, kar človeškega roda spada v vseh delih naše zemlje v velikansko zadrugo katoliške cerkve. Preminul je mož, čegar smrt 80 bode naznanjala od palače v preatolnem mestu do poslednje hribske kolibe, od konca do konca celega sveta, umrl je rimski papež Pij IX. Pred nekoliko dnevi stoprav je izgubil Btaroslavni ltim Bvojega posvetnega vladarja, prvega kralja zjedinjene Italije, zdaj izgubljeva načelnika svetovne cerkve, ki je pred nedavnim tudi posvetni vladar rimski bil. Papež Pij IX. je eden največjih mož zgodovine, to mu bodo priznali prijatelji in ne prijatelji katoliške stvari. V čas njegovega življenja spadajo največjo prekucije najnovejšega veka, mej te zjedinjenjo Italije. Papež je on postal leta 184G. Prej je bilo njegovo ime Janez Marija grof Mas ta i-Ferretti. ltodil bo je 13. maja 1702 v Si- gledal ravnodušno v ogonj. Tovariš, hote do biti odgovora, ga na lehhko sune v pl"ča in ta se zvali z glavo naprej naravnost v ogenj. Pokazalo se je, da je bil mrtev, ko sem ga jaz ogovoril . . . Drugi je ležal nepremakljivo v dolgem sivem plašči. Jeden ranjenih, katerega je zeblo, mu je mirno vzel plašč in se zavil vanj. V mošeji jo nastal govor in šum. Ko ho ne najeli in napili — so se dobro po Čutili in šepetali. Drugi so se obračali k nam 8 pritožbami, da nijso dobili kruha. Skazalo se je, da ho prišli uže po razdelitvi poreij. Umrlim, ki še nijso pojeli svojega kosa, so ga trgali iz okostelih rok. V drugoj mošeji je bila množica bolnikov tako velika, da jo zunaj pod prostim nebom ležalo, sedelo in stalo več nego dve sto ranjenih. Vhod v mošejo je bil zakrit z zn-grinjalom, Mi smo ga privzdignili in vnišli. Vsled jarkoga blišča ognjev na dvoru jo bila tu za nas tema, ki je napravila na nas silen vtis. V njej nij bilo moč ničesar razločiti. njigaliji, torej je dočakal čudesno visoko starost 80 let, kljubu temu, da v avojej mladosti zavoljo slabotnega zdravja nij mogel po svojej želji v vojake Rprejet biti in je zarad tega v ilu In i venski stan stopil. Leta 1823 je šel kot misijonar ▼ (mile, po vrnitvi je postal kanonik in leta 1827 Skof ? Spoleti, leta 1832 škof v Imoli in leta 1840 kardinal. Po smrti Oregoria XVI. je bil za papeža izvoljen 16. julija 1810, zlasti, ker jo bil na glasu mehkega in dobrohotnega mišljenja. Papežovnl je poleg sv. Petra moj vsemi papeži najdalje, zato je pa tudi od vsega katoličanstva za živih dnij tako slavljen bil, kakor morda nobeden njegovih prednikov ob svojem času. Rimsko in italijansko ljudstvo je Pija z navdušenjem pozdravilo na prestolu papeškem, ker jo upalo od njega narodnega sjedinjenja Italije. Res je bilo nekaj časa videti, da je bil papež Pij tej italijansko-na-rodnej ideji prijazen. Vendar je momi* kmalu videl, da narodna italijanska revolucija za njega predaleč gre, zato je Btopil na konser-vativnejšo stran. Leta 1848 ga je bila torej uže revolucija iz Rima prepodila, republika se je ustanovila, in bežati je moral v Gaoto. Lota 1850 se je mogel zopet vrniti, ker bo bile tuje katoliške države revolucijo vrgle. Leta 1850 jo izgubil dve tretjini Bvoje posvetne oblasti, drugo leto še Umbrijo, in marca meseca 1801 je italijanski parlament izrekel, da je Rim naturno središče zjedinjene Italije. Samo ker so ga še Erancozje branili, ohranil je papež Rim, a ko so bili Erancozje leta 1870 sami v stiskah, vzeli so mu Italijani še Rim in ostal je papežu le grad vatikanski. Razen tega, da je papeštvo pod Pijevo vlado kljubu vsej krepkej hrambi in protesta-ciji izgubilo svojo posvetno oblast, katero je imelo prej mnogo nad tisoč let, boriti je moralo tudi vedne boje z raznimi državami, katere so hotele ali konkordate s papeži narejene odpraviti, ali sicer večji državni vpliv na hierarhijo doseči. Tu spominjamo le boja o našem konkordatu, dokler nij bil odpravljen, in takozvanoga „kulturnoga boja" Bistnarko vega, ki še zdaj na Nemškem nij dokončan. V VBoh teh boj h je Pij strogo in dosledno držal so tradicij papoJk h, a nikdar in nikjer se prostovoljno nij udal. Leta 1870 je bila na velikem koncilu oklenena dogma o papežkej nezmotnosti. Zad- Slišal so jo samo Btok ranjenih — Btok, ki je imel nekaj čudnega na sebi. Nekoliko sto prsij jo stokalo skupno na jednoč. V temnem mraku se jo zdelo to še strašno jo. Vojak je prinesel čroz nekoliko minut luč, katere svetloba nam jo kazala le samo omejen krog iz mraka. Gledali so na "nas izstradani obrazi in ognjeno oči pri pooBtronih črtah revnih, golih, koščenih prsij. Dalj noje podobo so imelo nekak sivi odblesk, ki jo prehajal uže v meglo ; tisti pa, ki so bili nekoliko so-žnjev od naw, so bo uže čisto odtegnili naSira očem. V obeh mošejnh, kateri som jaz ob iskal, je bilo več nego 1500 ranjenih .... V tretjo mošejo- sem šol drugi dan. Tam so užo delovali naši zdravniki. ..Mi delamo samo zarad očiščenja v< sti" so govorili. „Kako to V" „ Ničesar nij. Tu je potreba na stotine amputacij proizvesti, dovati gipsove obveze . . . Veliko je treba, a sredstev nij nikakoršuih . . . njih sedem let nij pokazalo, da bi ta dogma imela kaj one velike politične veljave, kakor bo se je nekateri bali. Dogma papežke nezmotnosti pa bi bila naredila valjda vse večjo in trajnejšo nenca-cijo v političnem Rvetu Evrope, ko bi je tačas ne bilo preglasovalo krvavo vojno vpitje in odjeknnje francosko-nemške vojske. Tudi zdanja smrt Pija IX. in vprašanje volitve njegovega naslednika bi morda vso bolj zanimalo in razburjevalo politične kroge in državnike v Evropi, ko no bi baš te dni stalo vnžneje in obširneje orijentalno vprašanje na dnevnem redu razgovorov in sklepov. Razbitje Turčije. Iz Stokholma je dobil „Ruski Mir" od Rlovečega učenjaka Roscnšolda list o orijentalnom vprašanji, v katerem se govori: „Za celo Evropo bt bilo globoko žalostno, ko bi poskoki angleškega kabineta priveli Rusko do tega, da bi popustila od svojega poklica razbiti državo Osmnnov, izgnati Turke v pu-sline Azijske. Nij možno misliti, da bi popustila Rusija, ki jo toliko sinov pustila na bojišči proti glasatoljem ognja in meča, Osmanu in Mohamedu, — da bi se Rusija vrnila k „status dš«*le. V Ljubljani 8. februarja lliitis9v»'.t* svojim pohodom tudi znani hrvatski virtuoz g. Krežtna sč svojo ljubeznjivo gospodično sestrico, bilo je prav veselo vse. V nedeljo pa je bila na Prošeku beseda, katero je napravilo bralno društvo v gosp. Nabergojevej dvorani, s petjem, igro in deklamacijo. Z veseljem moramo omeniti, da društvo dobro napreduje, pevci so izvrstno peli, deklamacija bila je po mladem g. V. Gorjupu kaj lepo izvršena. „Sokrat pri Diogenu" pa je učinil jako primeren vtis. Igro ,,. t. m. jako zlo vreme. Vihar je sneg zamotal, da je železnicam vožnjo ustavil. * (Rop.) Iz Znojina se piše, da je tam kmotsk fant prišel v štacuno juda Mencelesa, pobil ga na tla in hotel denarje iz predalov pograbiti. Zdajci pride mlada deklica, ki je judu ntrogla, vidi gospodarja v krvi ležati na tleh in tujega človeka pri denarji, začno kričati iu prepodi razbojnika, katerega jo pa vendar potem žandarm ujel. žene, pa vse blatnaste. Poslopja so evropske arhitekturo. Trgov jo mnogo in v vsakej hiši so spodaj prodajalnice. (J lavne ulice so tri vrsto dolgo. Mnogo poslopij je zidanih, v vseh je vidno blagostanje in nekak okus. Še turška bivališča so po evropskoj šegi, akopram ju čisto turški oddelek leseno mesto, ki je skoraj podobno kopici lastavčinih gnozdov . . . Ko sem juz od tod odhajal jo bilo na ulicah uže dovolj živo. Bulgari In zidovi inar-kitauti imajo užo odprto prodajalnice in krčme, pred katerimi stoji zmirom tropa vojakov. Z Rumunci jo vodna sitnost: pijo in jedo, pa nehčejo plačati, češ, ker so oni „Plovno pribojavaliu< Ti hrabri naši zavezniki še Bulgarom zabran jujojo hoditi po ulicah. I'kradejo kur morejo in nazadnje začno tako rogoviliti, da se Panjutiu preneha šaliti s tO razuzdano druhaljo. Spodi so ta druhal iz mesta - - in v Plevni jo zopet red iu pokoj. Slavin. Dunajska borza 8 februarja. (Izvirno teiegrafićno poročilo.) Enotni dri. »i« Ig v bankovcih . M gld. 55 Enotni dri. dolg v srebru . . B7 „ 10 Zlai.i renta........ 75 „ 86 18«0 tii/.. posojilo .... na „ LO Akcije narodno banke .... sil „ — Kreditne akcije...... 22H „ 7"> Londuu......... llH B 35 Napol.......... 9 „ 45 C. kr. cekini....., . 5 „ 59 Srebro ........ l(»:i „ 7f> Državno mark«...... 58 . 30 Velika razprodaja ostankov tor najcenejše jo na prodaj dobro izbrana (10-11) zaloga I »lsi«**;i pri C. JVannischu, v Ljubljani, na mestnem trgu štev. 7. Dobrega semenja gotovih oljnatih barv jo dobiti pri V /.:«Kl'4-l»ll. Cenik se pošilja franco. (4ii — 1). •«••«•««••••«••••••4 Albert Sch&ffer, rokovičar in izdelovatelj kirurgicnih povezil, na koti (/resnem trgu (D areztli) št. H, izdelujo vsakovrstno nitk ilnike, pri katerih jo zmot ali jo nij, razne o ltsnc in trebušne povoje* popkova povezila, ortlionae-di«*-uv t«>Ioiiiik«» in nt* ni h«', iihik./ih' nI roj«', podprl ice, po-»«-/,ii«' noKoiicc z it otro*je žile, kakor vse v to stroko spadajoče izdcike Tukaj so biti tudi oecnne znslonibe od n\lic, stekle-nI««' /it HONunje ter *i*tki od kiuiu'. Kadar se* naročajo nnklluik i, naj se vselej prideno tudi medenična širokost ter povč, kakova ju kini, kje jo in kolika je, in ali jo na desnej ali levej, ali na obeh straneh. V posebnih slučajih izdelujem nakilniko prav tako, kakor se mi zaukaže. Nnkllnlkc in dntga povciila prav v ceno popravljani, zlomljene /iiu-li zamenjujem z novimi ter jih provlačain. Jaz kii[ n j i m tudi ko/.«- tlitjih ho/, ter srn. Ob jcdutin piiporučiiioin p. t. občinstvu svojo izbrano zalogo tlniiitjNkili glave-rokotic najboljšo vrste, enkrat ali dvakrat sešitih, roku\le, ki se dado prati, |iutivctkov, Itlaenlkov, potem znvrat-nlkov in ovrHtulc najnovejšo bizone po prav nizkih cenah. Tudi ohivam vo/.ene ali pletene čepice, klačnike, lovske torbe, blazine in lila««- od UNiiJit. (2(3—3) flSF~ Naročbe izvršujem natančno in cono s postnim povzetjem. i t i S • • • • • • • : 9 m s >••••« Uljudna opozoritev! > Gospodarji J. Bittnerjeve lekarno v Glognici se trudijo, da ^ bi p. t. občinstvo sč svojimi naznanili prevarili na toliko, da bi se ^ mislilo, ka je fabrikat, ki sinje pod imenom „Julij Bittnerjevega ^ bik /.niskoga zeliščnega alopa," pravi ter oni snežniški zeliščni alop, 7 ki je uže z desetletji izpoznan za izvrstnega. ^ No morem zatorej tiho trpeti, da se izvrstni vspehi, katere ^ jo moj snežniški zeliščni alop pokazal pri prsnih in pljučnih bo- _ leznih, na tako čudno drzovit način p r e varljivo upotreb- Ijavajo, tedaj si smatram za dolžnost, da, sklicavajoč se na \% obznanilo občinskega zastopstva gloguiskega od dne ^'i. januarja ^\ 187G, izrično povdarun, ka sem jaz, od h-ta MS.i.i počenši, Jedimi lii'irfjf-alt-r pravega snežniškega zeliščnega alopa, in da je ta \^ moj izdelek — da ne ui p. t. občinstvo se premotiti dalo — od J\ 1, januarja ISTU samo pod naslovom ^j. TVilhelmov snežniški zeliščni čaj X dobiti po lekarnah, ter da si more /n«il v. Aiohiiiger, lekarnar; 1 no most: Franc Uinkler, lekarnar; in-nichon: J. Mapi', lekarnar; Ivanić: lat. Tel levic, lekarnar; 7\ Jaška: Aleks. lier/ie, i< karnar; Celovec: Karel hleinoniio ; Karlovce: A. K. Kulkif, lekarnar; Koprivnica: JMux. \Yerli, lekarnar; Kranj: Karel Šavnik, lekarnar; K n i 11 e 1 f e 1 d i \\iih. J\ Vischuer; K i n d b o r g : J. IS. Karinoio; Line: Franc v. Krlaidi, >t lekarnar ; Maribor: Alojzij Kvamlest; M e r a n i \\illielui V. Fern-overili, lekarnar; M a 1 b : I.imI. Foll, lekarnar ; M u r a u : Jan. Mevrer; y\ Novo mestu; Pum. liizzuli, lekarnar; P t ttj i C. Uirod, lekarnar; vc. Postojna: J. A. Kuproiiseliiuidt, lekarnar; 1'ctorvvardoin: I!. Pcodatovi dediči; Radgouai Caeiar F. Audriuu, lekarnar; Ko- y\ v e r e d o : Uicliurd Thales, lekarnar; m o v. Gradec: h'. Kurdik, lekarnar; Trbiž: Ftigen Eberlin, lekarnar; Trst: C. /anolli, lo- \^ karnar; Vukovar: A. Kiaiesovics, lekarnar; Vinkovce: Friedoricli Ilerzig, lekarnar; V araždiu: Dr. A. lialter, lekarnar ; W Z a g r o b : >Sig. Ai1111 bat li, lokariiar; Z a d o r : M. Audrović, lekarnar. 'wv/^ v/ v v' V'^c ^k vy y y y y v w 8 V Avstro-Ogcrskej in Nemčiji velecenjcni • Willielmov antiartritični antirevmatieni za (3H0—5) zimsko zdravljenje, jedino kri čistilno sredstvo z dobrim vspehom, katero so preiskali, uporabili in za zdravilno priznali) c. kr. vladni svetnik in v. av. vsoučilisčni profesor dr. E. Fenzl, vodja botaničnemu vrtu na Dunaj i itd. itd., prof. Oppolzer, dr. Van Kloger v Bukarešto, dr. Kust na Duuaji, dr. Koder na Dunaj i, dr. Ivan Muller, metlieinski svetnik v Berlinu, dr. med. A. Grbyen v Novem Jorku, dr Raudnitz na Dunaji, dr. Hess v Borlinu. «lr. Leh-mann v Mošonju, dr. Werner v Vratlslavi, dr. Malic v Gru-bišnem polji; praktični zdravniki: Hilger v Nachiingu, RuBseger v Abtenavu, Truchholz v Marzalvju, Janković v Nakotalvi in mnogi drugi zdravniki, 1. pri revmatičnih boleznih; 5. pri skrnini; 8. pri boleznih v spodnjih delih telesa, onih, ki mnogo sede; 4. pri povekšanji iu nagnetli jeter; r>. pri svrabti, osobito pri lišajih; 6. pri sifilitičuih boleznih; 7. predno kdo, ki trpi navedene bolezni, misli iti v kako rudninsko kopel; 8. namesto uporabe rudninskih kopelij zoper to bolozni. Jedino i>i-*Lvi prireja FraHJO WlUl6l]llI lekarnar v Neunkirchenu. Zavitek, razdeljen v H vicnikov, prirejen po zdravnika zapovedi, z navodom uporabi v raznih jezikih 1 gld., za kolek in po-vezavanje 10 kr. Svarilo. Varovati bo jo nakupa ponarejanj tor naj zatorej vsak zahteva vedno le „VVilhelmov antiartritičeu autirevmatičcu kri čistilen čaj, ker so priredki, ki sinjo samo pod imenom antiartritičnih antirevmatičnih kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni ter jaz vedno svarim pred nakupa vanj t-m tac i h. Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi Wllhel-inov antiartriiičen autiret matičen kri čistilen čaj tudi IJul>ljana: Peter LaNMiiilt; Beljak: Mat. Filtat; Borgo: Josip Bettanini, lekarnar; Bruck na Muri: Albert Langtr, lekarnar 5 Dole. a 11 : Franjo Wah(miUler, lekarnar ; Brunock: J. 1'. Mahi; B e 1 o v a r : Hud. Stcobotto, lekarnar : lir i k sen: Leonliard Staub, lekarnar; Celje: Mautnbach-oxn lekarna in Franjo liauncher; C o r m o n s : Hermes Codolini, lekarnar; Celovec: Kari Klemenčič; Cortina: A. Cambruzzi; D o u t s c h-Landsberg: 3/i'l//e/-jevi dediči; Esek: J. C. voh JJienes, lekarnar; Josip robetzkg, lekarnar; F U r s t o n i'e 1 d : A. Schrbkenfuss, lekarnar ; F r o h n 1 e i t e n : V. liluniauer; F r i e s a c h : O. llussheim, lekarnar; A. Aichinger, lekarnar; Feldbach: 'Josip Kbnig, lekarnar; Gorice : A. Franzoui, lekarnar; Gradec: J. liurgleitmr, lekarnar; Guttarring: H. Vatterl; G r u b i s n o p o 1 j e : Josip Malich ; G o s p i c : Valentin Vomk, lekarnar ; G r a f e n d o r i*: Josip Kaiser ; 11 e r m a g o r : Jos. M. liichtcr, lekarnar ; II a 11 (Tirolsko) : l,eop. von Aivhingcr, lekarnar: Judenburg: F. Senekovitschf 111-n i e h e n J. Stapf, lekarnar ; I m s t: Vilj. Dcutsch, lekarnar; Ivanić: Ed. Tollovič, lekarnar; Karlovce: J. lSenie, lekarnar; A. K. Katkič, lekarnar; K i n d b e r g : J. Karinčič, lekarnar; Kapi'en-bi e r g : Turner, lekarnar ; K u i 11 e n i'e 1 d : Vilj. Vischner, lekarnar; Kranj: Kari Šutnik, lekarnar; Line: Franjo pl. Krlach, lekarnar; Le Ob en: han Fvftrsch]/f lekarnar; Maribor: Alois (juandest ; Metlika: Al/red Mattvr, lekarnar ; M 11 r z z 11 s e h 1 a g : Jtan Da-njer, lekarnar; Murau: Ivan Stvgrvr; Mi tro vica: A. Kerstetio-vich ; M a 1 a : Ludtig 1'iili, lekarnar ; Novo mesto: Dom. liizzolli, lek arnar ; N e 11 m a r k 11 (Štajerskoj : Kari Muh/, lekarnar ; O t o č a c : Kdo Tomug, lekarnar; Postojna: Josip Kupftrtchmiđs, lekarnar; F e t e r \v a r d e i 11: K. C. Jungiuger; 1'liberg: Ivan 2