Ehudiertrsetl^Mls Шв вД5
HardtpanknBote
Ymrla* Hod SohrtfUettung: Klmgemfurt, ШвтагекгШ^ 13, Poetfaeh US-/ Bezugaprei# (im voraua zablbar) тоааШоћ RM 1.— frel Haua (BlnachlleSUch RM 0.30 ZwttellgebUht A.H>e>telhmgen dec Zeitmig fUr den nochfolgradsn Mooat werden nur edntftUcb und anr bia 25, dee laufenden Monata .angenommen
Nr. 56.
dem 15. JuU 19U..
Cele plohe letečih homh
Evakuacija Londona - Zaskrbljenost zaradi „V2" - številni mrtvi v.Wellingtonovi vojašnici - Naraščajoči nemiri v USA
Stockholm, 14. julija. V noči na ponodeljok, kakor tudi ▼ nodeljo, lo a« nadaljtvaU vleti »V 1« T London in okolico. Angleška poročila o lom ikuiajo napraviti verjetno, da je bilo »precejšnje število« letečih bomb aestreljenih Južni Angliji po lovskih letalih, ki ao patriiljirala, in po protileialakem topništvu. Toda lake trditve ao le pojavile tudi v po. čctku ofenzive »V 1« v določenih razdobjih. Naletele ao apričo vednega nadaljevanja oienzive razstrelil na veliko skepao, kakor tudi bahanje z uapehi bombardiranja nekih .Izatrelišč robotov« v Severni Franciji.
0	razpoloženju v Velikem Londonu poročajo dopisniki, da se najbolje izrazi s sledečimi besedami: »VI* je povzročilo največji fatalizem množic v zgodovini.
Amerikanska agencija »Associated Press« poroča od nedelje, da so vpadle »nove plohe letečih bomb na Južno Anglijo in obmestje Londona. Očitno so bile te plohe, ki so naredile tako težke škode, da so bile še cel6 angleške oblasti prvič prisiljene, da so v nedeljo zvečer izjemoma objavile nekaj podatkov o nastalih škodah. Poleg »Regent Palace Hotel« na Picadilly Circus so bile zadete druge znane zgradbe londonskega -notranjega mesta, med drugim stečajno sodišče v zapadlem delu Fleet Street, kjer je tudi časopisna četrt.
En zadetek »V 1« je bil na proetore gardne vojašnice med buckinghamsko palačo in parlamentom. Poveljnik gardnih čet, polkovnik Hay s številnimi častniki in moštva 1« prišel ob življenje. Več sto gardnih vojakov • in pionirjev so morali porabiti ta reševalna dela.
Evakuacija Londona »• nadaljuje, ^so nedeljo so odhajali Iz Londona vlaki z otroci m drugimi begunci. Londonsko časopisje n prizadeva, da pripravi londonsko prebivalstvo ie na težje preskušnje. Domneve o nadaljnjih nemških tajnih orožjih, ki jih objavljajo časopisi, kažejo bistveno drugo presojo nemške moinostl kakor pa še pred nekaj tedni. Od takratnih dvomov, ako bo sploh kedaj stopilo v akcijo nemško orožje, do sedanjega
wZverl najhujše vrste*
Itetoiaki, 14. juniia. X nečloveškim umorom žen in otrok po boljševikih v tinski vati Savukoski (Severna Finska) piše časopis »Rovaniemi« med drugim; Nimamo tukaj več opravka z ljudmi, ampak z zvermi najhujše vrste. Taki zločini pa so v zgodovini finskega naroda v boju proti Vzhodu že znani i« ta način boja Sovjetov ni nov. Ce se pa dogajajo v sedanjem času umori kakor v vasi Savukoksi, bodo mogoče z&padne eile dobile sedaj nekaj pojma, zakaj se Finci branijo in zakaj Finska ne more popustiti, ampak se mora boriti do zadnjega. Finci se končno ne strašijo tudi najtrših pogojev; ali če gre za pogoje boljševlkov, katerih nepopisna grozodejstva se ne dajo prekositi, nobena eil« sveta ne bo mogla pregovoriti Fince, da bi se vdaM.
Rasno sovraštvo v USA
Itoefcholm, 14. Julija. »Ce bi kdo resno poskušal, da bi se zavzel za socialno enakoM ras na jugu Zedinjenih severnamerikansklh držav, bi zgrabili beli prebivalci za orožje in začeli % državljansko vojno«, je napisano v časopisu »Readers Digest«. Mlajši črnci nasprotno tako sovražijo svoje bele sosede, da nI več daleč čas, ko se bo problem črncev moral rešiti s silo orožja.
Popoln bankrot Angleške
▼ichy, 14. julija. »Edina realnost konference o denarni veljavi v Bretton Woods je gospodarski in finančni bankrot Angleške«, ta ko sklep« neka francoska poročevalna agen ^^Mku o stališču britanskega glavne A®*** lorda Keynesa. Naj se zgodi kar
1	■' ,?^^"*ka je zgubila svojo gospodar sko in finančno vlado nad svetom In je ban krotirala. London — doslej upnik sveta — je sedaj postal dolžnik sveta. To je bilanca lor da Keynesa. Ona pomeni — kakor zaključ agencija — konec dvestoletne finančne ir gospodarske nadvlade Angleške.
Peter si ne upa črhniti pred bandttom Titom
Stockholm, 14. junija. Bivši kralj .Peter Ju goelovanski je podpisal z boljševllkim po glavarjem tolp Titom pogodbo, v kateri ga on prizna za neomejenega vodjo vseh voja Ikih oddelkov v Jugoslaviji, javlja »Associated Press« Iz Londona. Poročilo o tovrstnem do govoru je bilo poslano od Titove delegacija v zavezniški glavni stan v Alžiru. Bivši kral Peter je Izjavil svoj »porazum, da naj bo nje gov položaj odvisen od ljudskega glasova . nja v Jugoslaviji po vojni In se je pri tem obvfial, da se bo vzdržal vsakega politlč m#e# ^lovutjt do kooo« vojia.
potrtega in strahu polnega razmišljanja, kaj bi moglo biti orožje »V 2«, se spozna znaten napredek razvitka v Anglijl-
»V 1« in senat Zedinjenih severoamerilkih držav
Tudi v Zedinjenih državah narašča nemir o učinku »VI«. Kakor je šele sedaj objav Ijeno, je zunanjepolitični odsek senata pod vtisom slabih poročil iz Anglije imel tajno sejo, na kateri so strokovnjaki poročali o posameznosti »V 1«. Ta posebna seja senatnega odseka je bila sklicana, ker so se v krogih parlamentov vedno bolj vznemirjali, ig. kaj prav za prav tudi na britansko-amerišk!
strani ni bilo raziskovanje o orožju napelje ne v isto smer. Strokovnjaki, ki so v tem pogledu poročali pred senatskim odsekom, so po predležečih poročilih izjavili, da je bila vsa energija usmerjena na produkcijo letal
Zelo mučna demonstracija.
V ostalem je prišlo na konferenci o denar ni veljavi v Bretton V/oods v soboto do za prisotne angleške zastopnike vsekakor muč ne demonstracije. Različni soudeleženci kon ference so namreč vstali in so zelo odkrito povedali svojo skrb o tem, kar sedaj mora pretrpeti prebivalstvo Južne Anglije. Prišlo je tako daleč, da so ponudili Angležem finančne olajšave, ker bodo radi težkih vojnih oškodovanj, ki so jih že pretrpeli, trenutno trpe in jih bodo gotovo še pretrpeli, tako ali tako spadali med najbolj siromašne države na svetu. Te izjave so sprejeli britanski zastopniki z ledenim molkom, samo dva izmed njih sta rajši zapustila konferenco
Roowvelioi' osebni Žid prizna iiofno Itrivdo
llppman predlaga „atlantsko območje" In „sovjetsko območje"
Rooseveltov osebni Zid je postal objesten in I tem lahkomiseln. On že vidi zmago v tem svetskem boju v rokah Roosevelta In Stalina, tistih dveh mož, ki sta v sedanjih časih najbolj vidno orodje mednarodnega ži-dovstva. Lippmanu se ne zdi več potrebno, da bi se izražal »diplomatsko« in da bi surovo politiko moči, ki jo on zastopa, prikri-val s kakšnimi ideološkimi frazami. Drzko sedaj prizna, da же prav za prav angleški minister Lyttelton ni preveč zmotil, ko je po več steklenicah viskija ugotovil, da so Zedinjene sevemoamerikanske države svoje dni t*ko po#t»pale z Japonsko^ da fe te] ni preostalo drugega, kakor da j* začela c sovražnostmi.
To odkrito priznanje vojne krivde Zedinjenih severnoamerikanskih držav po za upniku ž« skoraj stalnega predsednika — ta hoče, kakor je znano, v četrtič kandidirati — zasluži, da se zapomni za čas končnega obračuna. Da bo podoba sveta po dokončanju te vojne popolnoma drugačna, nego si to mislita Roosevelt in njegov osebni Zid, o tem ni dvoma. Bodoča ureditev Evrope, bo mnogo bolj določena po strojnicah nemških vojakov, kakor pa po pisalnem stroju, s ka-ttrim umazani Zid Llppman spravlja na papir svoje neprebavljive misli. On je ravno sedaj zopet izdal knjigo z naslovom »Vojni cilj! Zedinjenih severnoamerikanskih držav«
Kar T t«j knjigi piše, to na nas ne naprav!
prav nobenega vtisa. Pokaže nam pa, kaj bi se zgodilo z Evropo, če Nemčija ne bi branila starega kontinenta.
Llppman predlaga popolnoma po židovski navadi kupčijo. Njegov gospod in mojster v Beli hiši in kremeljski vlastodriec naj bi de lile. Roosevelt dobi tako zvano »atlantsko območje«, h kateremu računajo tudi Švedsko Po Lippmanovih nazorih spada Finska, ki je v mnogoterih ozirih povezana s Švedsko, namreč v »sovjetsko območje«. Saj je razumljivo, da jt Lippman vse pokrajine, ki jih c«ht«va|o Sovjeti, tudi priznal Moskvi. Razen Finske spadajo sem Baltik, Poljska, Ogrska, balkanske države in Turčija s svojimi morskimi ožinami.
Taki načrti brezdvomno ustrezajo dogo vorom, ki so bili napravljeni lanske jeseni v Teheranu, kjer so podelili svet kakor medvedovo kožo, katere nosilec še ni ulovljen. To se tudi vidi iz tega, da londonska poročevalna služba vedno spet govori o »litavsk: sovjetski republiki«, čeprav Angleška baltskih držav nikoli ni uradno priznala kot sov ietske republike. Vodje britanske poročevalce službe so očividno bolj napredni, to se pravi da poslušajo Teheran, kakor pa urad politika, ki pa s svoje strani spet ne ugo-^erja proti takim svojevoljnostim in jih to rej odobrava.
l/lada drngorazrednih kimavcev
Niti v najslabših časih ni bilo tako slabe vlade kot je ta
■•egrad, 14. julija. V Beogradu brezpogojno odklanjajo novo jugosloyaniko begunsko vlado, ki Jo je sestavil bivši hrvatski ban dr. Ivan Subašić. Ne glede na siceršnjo politično smer govore o »skrčeni vladi drugorazrednih kimavcev« ter pravijo, da ni niti v najslabših jugoslovanskih časih sedela za zeleno mizo tako slaba vlada. Z nekim zadovoljstvom ugotavljajo, da ni v tej senčni vladi nobenega pravega Srba, ker Sretena Vukosavljeviča, ki so ga prav v ta namen poslale komunistične tolpe v London in ki Je bil pred vojno sicer nekaj časa profesor po IJedelske fakultete beograjske univerze, ne moremo »teti za Srba, ker se je vedno izda jal za avtonomista ter Je v svojem rodnem mestu Prijepolju predsedoval od 6, novem bra 1943 antifašističnemu osvobodilnemu od boru za Sandžak.
O Savi Kosanoviču pripominjajo v Beogre du, da st Je ta »mali Musliman i obrazom tepenega otroka« poleg svojega dela kol tet nik demokratske stranke malo brigal za svo jo odvetniško pisarno v Zagrebu. Tudi kot poslanec se Je slabo izkazal in Je bil vednp zvesto v senci svojih strankinih pogla^r Jev, zaradi česar bo tudi sedaj storil vse, kai mu bodo naročili,
O ministrskem predsedniku dr. Ivanu Su bailču se v Beogradu z« enkrat vzdržujejo fsakršnih komentarjev, ker si o tem tovariši losipa Broza-Tlta, ki Je »izdajalec Iz navad' 'n nagnjenja«, ne delajo nobenih utvar.
Najbolj znana osebnost emigrantske vi* de Je brez dvoma v Hercegovini rojeni dr luraj SuteJ, ki je pripadal levemu krilu Hr •raške seljačke stranke In ki Je skupno s Su bašičem kot Juridlčni strokovnjak vodil deli la srbsko hrvaški sporazum z dne 26. avgusta 1939. Kakor pa ja bil kot praiakovalnl
sodnik zapleten v razjasnitev sarajevskega ■tentata ter se je ob poudarjanju zelo dobrih odnosov s katoliško cerkvijo istočasno wdejstvoval kot prostozidar, tako Je kasneje finančni minister v Beogradu zaradi ma-'ega znanja ustrelil marsikaterega kozla, ki jih njegovi sodelavci le s težavo zopet Popravili, kljub vsemu temu pa si Je znal v devetnajstih mesecih svojega beograjskega delovanja ustvariti veliko premoženje, ki mu le omogočilo nakup treh stanovanjskih hiš.
O slovenskih zastopnikih v emigrantski vladi nimajo v Beogradu zaradi njune nepo-"^embnostl ničesar povedati.
Ob koncu bi lahko ugotovili, da se Je po več tednov trajajoči in z bombastičnimi na Povedmi najavljeni spremembi Jugoslovan ■ka »vlade« uresničil zopet stari pregovor Tresle so se gore, rodila se Je miš «
Zagreb, 14. Julija. K Reuterjevemu poročilu ° '»stavi nove Jugoslovanske begunske vlade pravi propagandni šef Ivo Bogdan v uvodniku »Hrvatskega naroda«: »Ljudi, ki glede vladne oblike nimajo istih nazorov 'Ol ml, ie vedno lahko smotramo za hrvatske Petriote, ako se zavzemajo za neodvisnost in nedotakljivost hrvatske države. Kdor pa te-tja stališča ne zastopa, ali kdor cel6 podpira naše sovražnike, kot gospoda Subašič in Su '*1, tega pa prezira ves hrvatski narod.«
Amarikanski vojaški poveljnik т Rimu, pol
ovnik Polettl, Je poslal nadrablnu Italijan :kega glavnega mesta, ki so ga anglo-ame ikanske zasedbene oblasti spet vzpostavile v službi, pismo, v katerem obljublja rimski židovski občini tudi za bodoče posebno ikrb od strani Zedinjenih severoameriških iržav. Nadalje je v pismu napisano, da se bodo Židom prlpoznala neke posebne pravica. •
4. Jahrgang
Kje se bo odločilo?
Spisal Bernd W. Beckmeier
Očarujoči blesk besede odločitev, ki je postala aktualna v trenutku anglo-ameriške invazije v Normandijo, se je glede učinkovitosti zgubil v isti meri, v kolikor se Je stopnjevala ogorčenost, s katero so se vrstili boji za vasi, terenske odseke, prometna križišča in prehode čez reke, ne da bi se mogle razviti tekoče operacije, ki bi bile nosilke hitrega razvoja. S pozdravnimi streli Kremlja uvedena sovjetska ofenziva tudi poskuša zopet izgladiti prvotni blesk te besede odločitev. V sedanji fazi leži en del dramatične vojne v tistih okrajih, v katerih narekuje sila živcev veselje do ukrepov. Nasprotniki na Vzhodu in na Zapadu si na isti način prizadevajo, da bi zanetili veliko ognjišče in pritegnili nemške nared stoječe čete nase in napotile nemško vodstvo, da bi »udarilo« tam, kjer odločitev ni neobhodno potrebna.
Ura odločilne bitke še ni odbila. Sodobno vojaško dogajanje označuje zadržujoče vojskovanje, pri katerem so odprte vse možnosti in ki zahteva le rezervirano stališče pri uporabi sil. Anglo-Amerikanci so dotlej poslali na kopnino skupino vojske, ki je bila nastanjena na jugozapadu angleškega otoka. Na jugovzhodu Anglije Je nared nadaljnja skupina vojske. Iz Zedinjenih držav se lahko pošljejo nove divizije. Sovjetsko poletno ofenzivo bijejo doslej štiri armadne skupine, ki poskušajo izvesti obkoljevalno akcijo, da bi pridobile v beloruskem prostoru izhodišče za sunek proti severu in zapadu. Temu glavnemu napadu pa se je pridružilo več postranskih sunkov, ki vsebujejo vse možnosti. Za položajnimi črtami na jugu vzhodne fronte, kjer je danes relativno še mir in se vrše samo krajevne praske predstraž, stoje nared močne nasprotnikove sile, ki jih zlasti označujejo močne koncentracije oklopnja-kov. Uporaba še nared stoječih anglo-ame-riških divizij, kakor tudi startni strel za nadaljnje velike napade Sovjetov bosta povsem očitno odvisna od tega, v kolikor se da nemško vodstvo po sedanjih bojih izvabiti iz svoje rezerve in prilagodi razdelitev svojih sil današnji potrebi, da bi potem bila ne-oborožena nasproti potrebi drugega dne.
Brezplodno je, če bi hoteli v tem trenutku napraviti kombinacije, kakšna nova podjetja lahko nasprotnik pripravlja, Vprašanja, da ii bodo Anglo-Amerikanci tvegali novo pod-vzetje izkrcanja ob evropski južni obali, ali na kakšnem drugem delu Atlantskega okopa, ali se bo nenadoma na Vzhodu fronta ob Nar-vi ali bojišče okrog Jasija izkristaliziralo kot žarišče ofenzive — vse to morajo v trenutku biti samo domneve, za katere se najde sicer argumentov; ki pa vendar ostanejo domneve. Pri vseh treh razmotrivanjih pa ne smemo prezreti, da sovražnik nikakor ni sam gospodar svojih sklepov, ampak da lahko tudi nemško protiudejstvovanje predpiše dt-janja nasprotnikovega vodstva. Uporaba nemškega povračilnega orožja št. 1. na primer lahko povsem vpliva na nasprotnikove načrte pri invaziji. Ko je imel general Eisenhower sedaj povod, da je za kratko dobo zapustil invazijsko fronto in si ogledal poškodovana mesta v prostoru Velikega Londona, mu je pač britanski ministrski predsednik Churchill predložil prošnjo, naj na vsak način obrne pozornost na vojaške ukrepe, da prime tisti del Atlantske obale, za katerim domnevajo baze za odstreljeva-nje nemškega tajnega orožja.
Nadalje dopušča problem pristanišč inva-zorjev nekakšne sklepe na nadaljnje možnosti razvoja. Spominjajoč se, kar se smatra za času primerno, na vojno leto 1917., podčrtavajo angleški časopisi, da so v tistem času imele čete britanske ekspedicija na razpolago šest velikih francoskih pristanišč za vkrcanje, Diinkirchen, Calais, Boulogne, Dieppe, Rouen in Le Havre Danes razpolagajo Eisenhowerjeve invazijske čete samo z enim pristaniščem, ki je pa povrh še z obsežnimi porušenji tako ovirano glede uporabe, da bo dalj časa moglo služiti zgolj kot zasilno pristanišče. Zato nikakor ni izključeno, da so trenutni zelo silni boji v prostoru pri Caenu v direktni zvezi z nasprotnikovimi načrti, pridobiti si še drugo luko. Z največjo verjetnostjo se sme Le Havre označiti kot daljni cilji sedanjih bojev. Pred ustjem Orne zbrane bojne sile britanskega bro-dovja, okrog 9 vojnih in prevoznih ladij, imajo lahko pri tem nalogo, da bodo na eni strani zalagale fronto pri Caenu, na drugi strani pa tudi pripravile podvzetje drugega izkrcanja med izlivoma Somme in Seine. S tako uporabo bi bil Le Havre postavljen med novo in že obstoječe mostišče. Sovražnik bi torej lahko poskušal, od obeh strani suniti oroti pristanišču.
Razume se samo ob sebi, da se je nemško vodstvo pripravilo na vse takšne eventual-nosti in da smatra zavarovanja v taj smeri za imoternejša, kakor da bi iz prestižnih razlogov nagrmadilo sile in z njimi preprečilo nasprotnikove napadalne namene, ki se dado trenutno spoznati. Ravno isto tendenco lahko opazujemo na bojiščih Vzhoda, kjar iizlva nasprotnik nemško voditvo, da bi v#.
stran 2. — fttpv. 55.
KARAWANKEN BOTE
Sobota. 15. julija 1M4.
zalo močne sile v srednjem odseku, da bi le potem po tako uspelem vplivanju na nem ške sklepe s posebno silo vrgel na kak drug odsel^ fronte.
Trenutno je smer sovjetskega vodstva popolnoma jasna. Izhajajoč od zamisli, da se izloči med Vitebskom in 2lobinom proti vzhodu naprej moleči frontni lok nemške obrambe, so Sovjeti poslali močne divizije, da ob bokih teh položajev napadejo in dobijo nemške položaje v klešče, ter se potem združijo v prostoru pri Minsku. Ko se je s pozornost vzbujajočo močno zaščito po zračnih bojnih silah poslanim sovjetskim di vizijam posrečilo, stisniti nazaj položaje nemške fronte pri Vitebsku in vzdolž ceste, ki vodi od Smolenska in Orše, se vidi v najnovejši fazi bitke posebno močan napadalni pritisk nasprotnika v levem sovjetskem.krilu, ki je prodrlo od Bobrujska sem v severo zapadni smeri na Sluck in sedaj potiska pre ko Minska naprej. Nemškemu vodstvu je bila pri preprečenju teh napadov odločilna stara že več mesecev za presojo vojnega doga janja na vzhodni ironti merodajna misel, da se odreče vsakemu eksperimentiranju, do katerega bi lahko zavedli vidiki prestiža Gotovo postane često v tej ali oni situaciji napetost tako kritična, da se zdi, da je položaj nerešljiv. Kdor bi v takšnem trenutku zgubil hladen pregled in sedaj uporabil vse razpoložljive sile, da izravna to eno mesto fronte, bi podredil lastno iniciativo nasprotnikovi iniciativi, jo torej praktično zgubil.
Stojimo torej nasproti masirani moči treh svetovnih sil, ki so močnejše od nas, tako glede številčne sile kakor tudi tehničnih možnosti. Ta osnovna činjenica je merodajna za presojo sedajnih bojev. Mora pa biti tudi izhodišče za preudarke, kje se naj v bodočnosti odloča. Osebno premoč, ki se izraža v večjem številu, lahko odvrne samo boljša kakovost posameznega bojevnika. Izenačenje tehničnih možnosti pa je vsekakor mogoče, kakor dokazujejo izku-stva pri uporabi našega orožja »V 1«. Tukaj je dežela, ki ima na razpolago manj surovin, manj tovarn in v nekem oziru tudi manj delovnih moči kakor njeni nasprotniki, odpravila škodo na sektorju tehnične oborožitve, da, tukaj se ni doseglo samo izenačenje, ampak cel6 nadkriljenje. Ta zgled je posebno prepričevalen. Prihranjene so bile surovine, delovna moč za izdelavo orožja in število za postrežbo potrebnih čet nista v nobenem razmerju z doseženimi učinki. Vemo, da orožje »V 1< ni edini trumf, ki ga je nemško -vodstvo pripravilo. Pripravljajo se še drugi da bodo uporabljeni takrat, če se bo ob dani situaciji zdela njihova uporaba posebno učinkovita.
Eisenhower proti vsakemu optimizmu
Stockholm, 14. julija. Proti neutemeljenemu optimizmu se je obrnil z ostrimi besedami general Eisenhower kot vrhovni poveljnik invazijskih sil na Reuterjevega dopisnika svojega glavnega stana Stanley Burcha. Po njegovem mnenju bi bila naloga odgovornih mož, da preprečijo take tendence. Bitka za Caen je zahtevala grozovite žrtve. Zapadne sile morajo biti na to pripravljene, da st bo boj še dolgo z vso trdoto in ogorčenostjo nadaljeval, postal vedno silnejši in zahteval hude žrtve. Z ozirom na vodstvo države, ne verjame v notranji polom Nemčije. Po njegovem mnenju je napačno, če kdo kakor koli upa na tak polom.
VnrUff unci Dr^k' NS.-Qtuv«rlac und Urucker«i KMrnten <»mbH. Klaeenfurt. — Verltwleiter Or. Emii Hmitimn. — Hinptechriftl^it^r* Fnednrh TT/)i#f Лптг1Г»'пМ*Г# Nr 1 irHlt-n
Hndo olislreljeianje Londona z VHe Irafa fziRCAxio'cASA^
Večurni bobneči ogenj pri St. Lo-Prodorni poskusi Anglo-Amerikancev spodleteli
Oberkommando d#r W«hrmacht )• da*
13. julija objaTilo:
Medtem ko se je sovražnik zaradi ivojih visokih zgub omejeval v prostoru pri Caenn in zapadno od njega samo na ojačeno delo-vanje topništva, je severovzhodno od St. Lo po večurnem bobnečem topniškem ognju in z uporabo močnih oddelkov bojnih letalcev napadel našo ironto. Lovci padalci in pehota so preprečili vse prodorne poskuse in prizadeli nasprotniku visoke zgube. Med Vire in Saintetiy ter med Gorges in obalo to te vršili ves dan srditi boji. Številne nasprotnikove napade smo tu zavrnili in krajevne vdore odpravili ali zajezili. Nad mostiščem in nad zasedenim zapadnim ozemljem je sovražnik zgubil včeraj 27 letal. V francoskem prostoru je bilo včeraj y boju ugo-nobljenih 189 teroristov.
Hudo obstreljevanje Londona z »V 1« še vedno traja.
V Italiji je prišlo včeraj samo do večjih bojnih dejanj ob ligurski obali in jugozahodno od Citta di Castello. Kljub močni podpori po topništvu in oklopnjakih je sovražnik samo na nekaj mestih dosegel pičle uspehe. Maso njegovih napadov smo razbili s strnjenim topniškim ognjem ali t proti-sunkom.
Na jugu vzhodne fronte smo zavrnili krajevne sunke Sovjetov. V prostoru pri Kovlu so se zgubonosno zrušili ponovni sovražni . napadi. V srednjem odseku še trajajo hudi obrambni boji med Pripjetom in Dvino. Vtem ko smo. za zapadno od Sčare preprečili vse sovjetske prodorne poskuse, so se naše divizije v srdinh bojih odmaknile v prostoru južno od Vilne dalje proti zapadu, Pri Oliti so v silnem protisunku zadale Sovjetom hude zgube. Posadka Vilne je tudi včeraj držala zapadni del mesta proti vsem sovražnim napadom. V prostoru jugozapad-no in jugovzhodno od D vinska stoje naše čete v trdih bojih z močnimi sovražnimi skupinami. Vzhodno od Opočke so zavrnile ponovne močnejše napade Sovjetov in zajezile krajevne vdore. Odredi bojnih letalcev so podpirali obrambni boj vojske in z napadi z bombami in krovnim orožjem zadale Sovjetom visoke zgube zlasti v prostoru Dvinsk—Vilna.
Močna skupina severnoameriških bombnikov je izkoriščajoč vremenske prilike izvršila ponovno terorističen napad na Mtin-chen. Protiletalsko topništvo je uničilo 31 štirimotornih bombnikov. Ponoči so posamezna britanska letala odvrgla bombe v rheinsko westfalskfm prostoru.
Moskwa žene novo iniazifsko ofenzivo
Počasnost operacij deprimira - Spretna nemšita obramba
Stockholm, 14. julija. Najnovejše izredno zgubonosne napore anglo-ameriške ofenzive, ki je bila zadnje dni podvzeta v Normandiji v največji Izmeri, so ravno tako kakor svoje dni začetek invazije same izsilili Sovjeti z opozorilom, da bi se sicer moglo dvomiti o celem -teheranskem voznem redu« zaradi počasnosti zapadnih zaveznikov in da se morajo le ti odločiti do enakih rizikov in žrtev kakor Sovjeti na svoji strani. ,
Ta vpliv Moskve v zvezi z razočaranjem anglo-ameriške javnosti — pred vsem vode čega židovstva — glede dosedanjega poteke na veliko zasnovanega In drago plačanega podvzetja invazije se vidi z vso jasnostjo iz raznih severnoameriških spričeval, zlasti pa iz pozornost vzbujajočega članka, ki ga je objavil v listu »Times« njegov vojaški sotrud nik Baldwin, ko se je bil vrnil iz Londona. Ta izjavi, da je bilo do petka, to Je začetka novega, po Kremlju zapovedanega vala ofenzive prodiranje zaveznikov v Normandiji počasno in težavno. Ne da se taiiti, da je potek" bojev razočaral. Pravi, da se Je severnoameriška ofenziva zadnjega ponedeljka, od katere so toliko pričakovali, razvijala z deprimirajočo počasnostjo in da se brez dvoma niso uresničil« pričakovanja zaveznikov, ki so bila zelo velika. »Ml smo. č*. prav Je že polovica za boj najugodnejše poletne sezone za nami, z našim dozdevnim voznim redom v zamudi.«
Baldwin navaja zlasti sledeče razloge dosedanjega pomotnega računa: 1. srdito in spretno nemško obrambo; 2. težaven teren in neugodno vreme,- 3. neizkušenost enega dela lastnih častnikov; pomanjkanje častnikov še poostrujejo nemška taktika prefiltriranja in nemški ostrostrelci; 4. nedostajanje prostora za manevriranje je onemogočilo popolen razmah teh mas materiala in čet, čeprav, Baldwin to poudarja, izostanka uspehov ni morda povzročil nezadosten material; 5. preveč previdna taktika, kar se popolnoma sklada s sovjetskim mnenjem, da Je bilo že po Irkrcanlu nulno no'rebno, di bi se
divizije oklopnjakov uporabljale ravno tako brezobzirno, kakor to store Sovjeti.
Drugi vojaški sotrudniki severnoameriškega časopisja dajejo tudi prav temno sliko o dosedanjih dogajanjih invazijske fronte. Tudi sedanji ogromni naval, ki Je dosegel nekaj po poročilu oborožene sile opisanih omejenih sovražnikovih uspehov, ki pa ni mogel prevrniti nemške obrambe, je smatralo sovražno vrhovno poveljstvo za nujno potrebno, da ne zadovolji samo spominom Sovjetov, ampak potolaži tudi lastno javnost.
V to uduiujoče presojanje spada očitno tudi omembe vredna ugotovitev severnoameriškega glavnega maršala generala Sayerja, da se pri bojih v Franciji ne opažajo nobeni učinki zračne vojne na nemško fronto v domovini in proizvodnjo. Material, ki ga uporabljajo Nemci — to Javlja Sayer dobesedno — Ja najboljše kakovosti in nič ne kaže na to, da bi Nemcem morda primanjkovalo za moderna orožja potrebnih kovin.
„isakfl ped zemlje se branh
Helsinki, 14. julija. Finski časopis »Karja-lan« ugotavlja v političnem opazovanju: Pomislimo, kakšna usoda bi zadela Evropo, ako na bi bila nemška velesila porabil* vso koncentrirano moč, da se zoperstavi najogrom nenejši uničevalnosti, ki je katerikrat preje ogrožala zapadni svet. Karelski list nadaljuje, da so skupni interesi obrambe povezali Nemčijo in Finsko In ne samo suho dejstvo sobojevniitva, temveč postoje še mnoge druge gospodarske in duševne vezi. Tako so veliki finski narodni buditelj Snellman in druge vodilne osebnosti Finstva črpali podlago svojega življenjskega pojmovanja iz vira nemškega duha. Zato se v gojenju našega sobojevništva, tako zaključuje list, ne damo niti malo vplivati po sovražnem gledanju.
Na drugem mestu ugotavlja list v pogledu nazaj na sedaj ie štiri tedne trajajočo sovjetsko ofenzivo, da se je finski odpor utrdil
X.
'■ It Нч rioTiln Rnv'
O uporabi novih japonskih bomb : %elo
velikim učinkom na birmanski ironti javlja neko japonsko oporišče v Birmi. Nov« bombe so bile uporabljene po japonskem xra4> nem orožju na neko zračno oporišče zav#% nikov. 39 zavezniških letal, ki so bila M zemlji je bilo uničenih ali zažganih.
Japonske enote m# otoku Og«Mwara( Bo-ninski otoki) so v teku dveh dni sestrelile ali pa težko poškodovale najmanj 102 sovražna stroja, ki so proti temu odseku usmerili zračne napade.
Glavni namen Wallacejevega potovanja k-maršalu Cangkajšeku je bil — brez obzira na njegovo važnost za notranjepolitični volilni boj Roosevelta — ta, da javi Cangkajšku pripravljenost Zedinjenih severoameriSkUi držav za sodelovanje pri obnovi Kitajske in da mu je istočaano objavil pogoje Washing-tona. K temu mpada predvsem poboljšan]* stikov Cungkinga do Moskve.
Japonske vojaške oblasti na Filipinih javljajo, da so bili misijonarji vseh narodov, ki so bili izpuščeni v juliju 1943, spet koncentrirani v zbirnih taboriščih, ker se del od njih peča s protijaponsko agitacijo in vohunstvom v korist sovražnih sil.
»Mnogoienstvo je, kakor se vidi v britanski armadi, izredno v navadi«. Izjavlja po »News Chronicle« sodnik sodišča v Man-chestru. Število vojakov, ki so pregovorili žene k poroki s tem, da so se izdali kot um-ci, je zelo veliko, je dodal sodnik.
Med Velikonemikim Reichom in neodvisno državo Albanijo so bile vpostavljene diplomatske zveze.
»Zgodovina o velikem izdajstva« j« dal naslov predsednik sveta londonske grofije, lord Latham, nekemu poročilu o neizpolnjenih obljubah angleške vlade na polju obnove v mestu in na. kmetih.
Imenovanje amerikanskega Zida Polaka %a komisaričnega policijskega prefekta v Rimu vnovič potrjuje, da pomeni zmaga sovražnikov židovsko diktaturo za Evropo, ki bi ji pomagali na eni strani Anglo-Amerlkanci, na drugi strani pa boljševiki.
Nek angleški vojni dopisnik poroča, da j* bilo prebivalstvo v porušenem mestu Cher-bourgu pozvano, da naj zapustil mesto, ker ni na razpolago živil za prehrano. Tako je bila, kakor poroča isti dopisnik, dodelitev kruha že znatno zmanjšana.
Bolgarski trgovinski minister Vasilev j* napovedal, da je vlada uvedla s 1. julijem nov sistem v žitnem gospodarstvu, ki temelji na naslednjih štirih načelih: 1. Ustvaritev zadostnih žitnih rezerv. 2. Preprečenje nepotrebnih transportov. 3. Oddaja na podlagi dejansko doseženih presežkov. 4. Prihranitev približno 120 milijonov levov državi na ta način, da se določi krušna cena v skladu z realnimi stroški. Minister Vasilev Je nato določil nove žitne cene. Na vprašanje novinarjev je izjavil, da so nove cene v istem razmerju s plačami in mezdami kakor so bila v letu 1933. Ce Je takrat moral Izdati delavec BTio Mrmlnko svojetf« zmstufkm гч 4ruh mora
ti, ki :>o misiiii, da i.v j presenetili Finsko z bliskovito vojno, sairi uvideti, da njihova še tako ogromna mno ;na uporaba orožja ni nepremagljiva, kakor tudi ne ogromno število letal in brezobzirno žrtvovanje živ* sile. Poleg vedno bolj naraščajoče samozavesti med finskimi vojaki ima nemška oborožena pomoč velik pomen. Zaman trlumHra boljševizem že sedaj z zmago na Vzhodni fronti. Vsaka ped zemlje se brani. Predvsem karelljska zemlja, tako zaključuje spis, nikoli ne bo ostala v rokah Sovjetov. Najboljši dokaz za to so ogromne zgube Sovjetov. ki jih - - v' ,1	oV)'?ro'eT" sile
ptehkaim
" DVORNEGA SVETNIKA FINDVOGLA
Kriminalna novela Soisal Frani Helnricb
V svetovni vojni so imenovali kaj takega »ogrsko privezovanje«, si misli Gerlander, v kolikor ie sploh more misliti, ker občuti bes-ПР bolečine. Visi na steni prehodne sob* v kanalu. Njegove roke so zadaj z/ezane in tako visoko potegnjene, da ravno še lahko stoji na konicah svojih prstov na nogi Ce se spu sli, se mu zasučejo roke pod pazduhami. C* ostane na konicah prstov na nog!, ga popade besen krč Morda bi kričal, če bi mogel. Tako pa ne more. Po vseh pravilih umetnosti so mu zamašili usta. On samo lahko gleda.
Vidi pred seboj brezbrižni obraz gospodi Spitza, ki že neznosno dolgo, vsaki dv* minute stereotipno pravi: »Ali si, gospod Gerlander, še vedno niste premislil'" Ali bo gospod Gerlander izvolil, pisati članek?«
Zoprn je ta obraz, in ie bolj zoprno umazano smehljanje. Najbolj zopern Je pač mož ki stoji za gospodom Spltzom in ima nepristno brado. Ravno ta maškedara Je posebno zoprna. To j* mož z rumenimi rokavicami To je Fritzl, ki preveč kroka — kakor je re kel dvorni svetnik. To je gospod Borleben Ce ne bi imel preklete cunje na ustih, bi že kaj povedal temu možakarju. Toda ne mor* toga Namesto tega govori monotono drugi On govori na videz brez strasti Njegov qla» se nekoliko trese. Posebno č* komandir« »Potegnilil« Alit »Popustiti!«
In gospod Borleben ima bogat program On spreminja. On pač noče, da bi jerlander postal nezavesten. Nasprotno. In ravno «e dat le zopet komandlrai »Popustiti«! Gerlan d'r stol! na petah. Bolečina oopuJča Tn s"" d il ^iSne mož z nepristno plavo brado ne vorili Nestrpno sicer namiguje gospod Spitz, ampak to očividno Borlebna ne moti veliko. Ta j* kakor obs*d*n od л«отз|п*д«
soviaš./a. »Vil« sika. »Vi ste krivi. Vi in vas prekleti članek. Kaj pa vi v#*t# o tem, kaj se pravi, imeti dolgove in priti v roke takšne kreature, kakršna |e SpitzT Najprej 'ste samo dolžnik, potem postanete počasi po maqač in naenkrat (te Izsiljevalec, kakor prekleti lopov sam. Ali mislite, da mi je bilo v začetku lahko, vohuniti po rodbinskih zgodbah svojih znancev in tovarišev, da bi potem sporočil iz nje kakšno temno točko gospodu Spitzu? Ali mar mislite, da mi Je šlo na smeh, č* so ljudje, ki sem jih izdal, prišli zaupljivo k meni po nasvet* In če sem ravno tem ljudem moral reči: »Plačaj, tovariš, tako Je najboljel' Ali pai .Milostljiva gospa, žrtev je boljša od škandala!' To mi ie lahko verjamete, da mi ni bilo lahko, peljati te ljudi potem h gospodu Spitzu, ki jim Je dal posojilo ob .kulantnlh pogojih'. Potem še eno in še eno proti navidez nedoinemu zavarovanju življenja na ,prinašalca'. In nato so bili ljudj« nagnani v smrt, da je zavarovanj* čim prej zapadlo. Ali mislit* ... ali mislit* ...«
V	tem trenutku se J* slišal zamolk*! padec Potem tuljenje. N*pr*dstavljivo grozno tu-lj*nj*, ki s* Je lomilo ob stenah kanala. Rjovenj*, skoraj živinsko po svoje muki. Prišle je od vhoda. Carlanderja J* prešinilo. Čutil Je, da J* tukaj vpil človek v največji sili. Vpil po njem. Vzpel se j*, tu Je mož zraven nj#ga potegnil vrv kvišku. Od same bole čine bi bil lahko zarjovel. In vendar je bil tuleč krik. ki je sedaj zopet prišel od zgoraj ie groznejšl In grozen Je bil tudi obraz gospoda Spitza, ki se mu Je povesila brada ki je vedno dvigal roke kvišku In rekel: »Saj sem rekel, ta mi pokvari posel.« In gro zen J* bil s*daj tudi vld*tl Borleb*n, ki si Je strgal brado z obraza, pisano pogledal G*r land*rja, izvlekel pištolo in reiaje s* rek*l »Sedaj j* tako daltč «
V	Frlcdrichrstrine se Je ustavil voz za na )sd. H'aHno le zvenel glas dvornecia svet nika Findvogla; »Pet mož naj izstopi In naj gre naprej proti Romarski ulici v kanal.« S hruščem so ropotali škomji stražnikov po
polcHšUh stopnicah dohoda. Voz je pgtegni: in se je odpeljal dalje. Pri Romarski ulici sta odskbčila samo dvorni svetnik in dr. Tun-stein Stražniki so se čudili. »Peljite se naprej, sestopite pri prihodnjem vhodu, zajezit*!« In nato sta stala dvorni svetnik Find vogel in komisar sama pred grmovjem, ki Je pokrivalo glavni vhod v zloglasni Zvezdni sestop. Dohod j* bil odprt.
Noben človek ne bi bil mislil, da j* ta dvorni svetnik Pindvogel lahko tudi tako ur*n kot podlasica. Naravnost vihral J* po poliastih stopnicah, smuknil do prihodnJ*ga vstopa, s* usedel ob vznožju lestv* in naenkrat obstal kakor okamenel. Kajti pod njim j* n*kdo rjul. Naravnost živalsko Je bilo rjovenj* v njegovi muki Nato so počili streli, rjovenje se Je spremenilo v hropenj* ki je polagoma umolknilo. Dvorni svetnik Je dr Tunstelnu samo pokimal: »C* padem pri vstopu, streljajte brezobzirno!« In nato Je smuknil po lestvi navzdol. Za nJim Tunst*m. Ko s* j* ozrl po s*bt, je zagl*dal krlzanlamo v gumbnici svojega žak*ta. Občutil Je, kako malo s* prlklada tej okolici	'• .V''?*'
Tu je slišal padec. Dvorni svetnik je bil sko
čil navzdol, nato pa ni slišal ničesar več.
*
S* *nkrat J* C*rland*r slišal vpitje. Nato J* videl, kako Je mož brez brade, Borleben, dvignil pištolo s* obrnil in tekel hrušču naproti. Jasno so potem počili streli. Rjovenje je bilo naravnost nečlovško. Nato Je bila gaitundo tišina in potзт Je zopet nekdo pričal. Cisto neartikulirano. Kričal Je, zavpil trikrat in vtretjič j* Gerlander razumel Nekdo j* vpili »G*rland*r, jfz prid*m!« In glas, ta zaupno proitaškl glas, ki J* s*daj grgrajoč* pojamal. J* povzročil, da s* j* poročnik G*rland*r prvikrat v svo|*m življenju on*sv*stll. Vedel J* narar*č, da j* to bil šepavec In vedel J* tudi, da j* mož seda f.e bil mrtev Kajti zadnji klic je hkrati s stre ',om, ki je počil, predel v hrooanj* In zamrl In potem J* š« videl prihajati Borlebna, drže čega kadefio s* pištolo v roki, kakor v meglo zavitaga. Nato pa dokotao ni vid*l nWi*#ar
več, kajti mož poleg njega Je potegnil njegovo telo kvišku, da so pokali členki In da mu Je blazna bolečina odvzela zadnji osta> nek zavesti.
»Pustiva ga, gospod kol*ge< temu ni več pomoči«. Je rekel dvorni svetnik Flndvogel in vstal od telesa, ki je ležalo sključeno na ozkem hodniku kanala. Nato je dal suho povelje; »Pištole pripraviti za streli« In je tekel naprej. Neslišno so stopale njegove ga-loše po betonskem tlaku. In nato j* stal dvorni svetnik Flndvogel v prehodni sobi. Njegova svetilka je šinila preko »ten, zajela za sekunde Gerlanderjevo viseč* telo, šinila takoj od njega proč in zadela spačena in bleda obraza obeh mož, ki sta stala pred njim. Nobene besede nI rekel dvorni svetnik. Tega tudi ni bilo treba. Tudi tretji, ki J* bil potegnil Gerlanderjevo telo kvišku, j* nenadoma spustil vrv,- pad*c telesa na tla J* bilo vse, kar s* j* v tej s*kundi slišalo. Toda takoj na to s* J* slišalo tavanj* mnogih korakov. Od vseh strani kanala so s* pojavil* luči, žarom*t J* osvetli groteskni prizor. Za dvornim svetnikom Findvoglom j* sopihal Tunst*in: »Gospod dvomi sv*tnik, pustit* m*n* naprej. Pustit* men* naprej I* Dvomi svetnik je pokimal: »Strahopetni vsaj nistel« In potem J* nanadoma ukazali »Aretirati Spitza in možakarja tam zadaj I Carlanderja spraviti strani Ta bo že prišel k sebi In mrliča seveda tudil In ko sta bila odvedena gospod Spitz In njegov pomagač, je kratko ukazal: »Žaromet odstaviti!« Nato Je s počasnimi koraki stopal proti Fritzu Bor-lebnu. Njegova žepna svetilka je i* zelo slabo brlala. V*č minul s* nI slišalo drug*-ga ko korak* stražnikov, ki so s* poraigu« bili — in sunkovito dihanj* Borlebna. In nato s* j* razlagal v donaol kl*U glas dvojnega Bv*tnikai »Fritzl« Je r*k*l, »Frlti pomislite š* *nkrat na svojaga oč*ta. Potam boste že vedeli, kaj vam j* storiti, Saj n* жа-služlt* milosti, ki vam jo Izkažem. Ampak bodite mož! Pištolo pač še Imate...«
(Dal# prikodmtU4
SajMtAif, J5. Jull 1944.	KARAWANREN ВОТВ	Selte S. — Nr. 55,
„Raubtiere sđilimmster Art"
Helsinki, 14. Juli. Zu den unmcnsclilichen Mordcn an Fraucn und Kindcrn durch die Bolschcwistcn in dem finnischen Dorf Savukc.iiii (Nord-Finn!and) schrcibt die Zeitung ..Rovaniemi" u a.: Man habe es hicr nicht mchr mit Mcnschen zu tun. sondcrn mit Raubticfc-'n schlimmster Art. Derartigc Untaten seicn abet in dcr Gcschichte des finnischen Vollics im Kampf gejen den Oslen чсћоп bekannt und eine soldie Kricjfiihrung dcr Sowjets sei nichts ncue.s. Wenn aber Mordtaten wie in dem Dorfc Savukoski in dcr jetzigen Zeit geschehen so diirften vielleicht die Westmachte eine Ahnung bekommen, worum е.ч in dem finnischen Verteidigungskampf gche und warom Finnland niemals nachjeben konne, sondern bis %um letzten kampfen miisse. Fiir die Finnen seien letzten Endes auch die hartesten Bedinjungen nicht abschreckend; wenn es sich aber urn solche dcr Bolsdiewisten handle, d ess en unbeschreibbare Grau-eamkeiten nicht mehr zu iibertreffcn seicn. so werde keine Macht der Welt die Finnen zur Waffenstreckung be* eg en konnen. )
Sundgebung fiir Petains Weri(
ii. Vichy, 14. Juli. (ge.-Bericht.) Im AnschluB an tieen Vortrag des deutsdien Rechtsgelchrten Professor Grimm in Nizza iibcr die deutsch-franzosische Zusammenarbeit und das neue Europa versammelten sidi um General Durand. den Prisidenten des Ko-mitees der „Groupe Collaboration" franzosische Generale und gaben eine Erklamng ab, in der es u. a. heiBt: Es sei ungliicklicherweise waht. daB franzosische Offiziere durdi ihre Untreue d«s Ungliici, das liber Frankreidi hereingebrochen sei, verschuldet hStten. Der Verlust der Flotte, der Kolonicn, die Ruinen und Zerstorungen und der drohende Biirger-kricj seien ihr Wcrk, Doch sei es ebenso wichtig hervorzuhcben, daB ee noch franzosische Offiziere jebe. die diese Fehler wiedergutmachen wollten. wenn notwendig, nntcr Sclbstaufopferung. Diese stcllten eich hinter Marschall Petain und sein Werk und ^rerđen fiir dag Hell des Vaterlandes den Beitrag leieten, den die Ehre und die ruhmreiche Geschidite der franzosisdicn Armee von ihnen fordert.
„Sehr lange Verlustlisten" angekiinfllgt
Stockholm, 14. Juli. Die Kriegsberichterstatter im Hauptquattier Eisenhowers machen keinen Versuch, die Schwere der englisch-amerikanisdicu Verluste bel den letzten Kampfen bei St. Haye und noch mchr bel Caen zu ver.schweigen. In eincm Bericbt, der dcm amerikanischen Nachrichtcndienst in Cincinnati weltergegeben wurde, heiBt es; „Die letzten Erfolge
dcr englisch-amcrikanischen Truppen wurden yiihr-haftig nicht leicht errungcn. Die Gesamtzahl der Toten und Vcrwundeten ist zwar noch nicht bckannt-gegcben worden. aber trotzdem 1st sicher, daB die Liste sehr lang sein wird," Im New-Yorker Nach-richtendienst wurde erklart: „Wir muBten unsere Ge-winne, vor ailem bei Caen, sehr teuer erkaufen. Die Deutschca kampfen verbissen und fanatisch. Es waren wahrhaftig keine zaghaften Soldaten, die nns gegeniiberstanden."
In einem anderen amerikanischen Bericht wird aus-đriicklich vor einer Uberschatzung dcr Erfolge in dcr Normandie gewrat, denn die Normandie iet noch welt vom Rhein entfernt. In Londoner Berichten wird die zahe und geschickte Verteidigung der Dcutschen bei Caen hervorgchoben. Wahrend die amerikanischen Korrespondenten tiber die Schwere der Verluste der englisch-kanadischen Truppen bei Caen berichten, ergehen eidi die englischcn Kriegsberichter in ahn-lichen Meldungen fiber die amerikanischen Verluste In der Normandie und vor allcm Im Vlreabschnitt. we die amerikanischen Truppen in iibcrschwcmmtes Gebiet hineinkamen, das zudem noch auf das fijiwerste vermint worden war.
20 Millionen Arbeiter in USA unterbezahit
Lohnstopp und SOprozentige Teuerung - tiberall unlosbare Nachkriegsprobleme
hw. Stockholm, 14. Juli. (Eigenbcndit.) Ein sdiwedisdier Besudur nadi dcm anderen, der driibcn Einbl.ck in die Voraussetzungen und Probleme dcr jetzigen odcr kunftigen Entwidt-lung in „Gottcs eigcnem Land" nchrocn konnte, kchrt aus dem Roosevelt- und Juden-Paradies m;t recht gemisditen Gefuhlcn zuriid«. Auf dcr einen Seite sind diese Zeugen, grolStenteils nicht gerade proeuropiiisdi eingestellte Sdnweden, zwar von der Grofie Amerikas und (einen riesigcn Kriegs-anstrengungen becindrudit, aber um so sdiwerer wicgt auf der anderen Seitc ihre Sorge und ihr Mil^traucn vor dcr amcrikinisdicn Zukunit.
Nadidcm die Professoren Myrdal und Ohlin, die aus ihrer besondercn Kenntnis der sozialen, wirtschaftlichcn und finanzpolitisdien Zusammen. hange — bei absolut proalliifrter Einsrellung — ^ bereits zu pessimistisdien Urteilen ubcr die Nam-kriegsentwidtlung in den USA und den verbiin-detcn Landern gelangt waren, kehrtcn soeben an. dere Besudier nadi Sdiwcden zurudi, die eben-falls sehr skeptisdie Beridite gaben. Es handelt sich um Manner wie den Gewerkschaftspolitiker Anders'son, den zweiicn Vorsitzcnden des Aligemei-ncn Gewerkschaftsvcrbandes in Schwcden, Professor Valander von der Tedinisdien Homschule Stodiholm, und Direktor Hall von der sAwedi-schen Zellulosegesellsdiaft, ferner um ein Mitglied dcr sdiwedisdien Handclsdclegation. Ihr Urteil wird in Presseaufierungen dahin zusammenge-fafit, da(5 es eine wirklidir Sisyphus-Arbeit dar-stcllcn wurde, nadi dem Kriege das Gespenst neuer Massenarbeitslosigkeit in den USA zu vermeiden.
Besonders interessant ist das, was die schwedi-schen marxistisdicn Gewerkschaftler aus ;ei^m Landc beriditen: Der Sekretar dcr sdiwedisdien Holzarbcitergewerkschaft, Larsson, der als ЛаЉ-verstandiger an der Phikdclphia-Konferenz des sogenannten Internationalen Arbeitsburos teil. nahm, stellt fast, daf5 20 Millionen Arbeiter und
Angestellte im Vcrhahnis zu den Lebenshaltungs-kosten unterbezahit seien. Das gelt« luch fiir die Arzte und die Lehrer, Die Absicht, dig Lohne gemcinsam mit den Preiser) zu stoppen, sei miK-lungen, da die Lohne zwar konsequent festgehal-ten wurden, wiihrend die Preise steigen, nadi der offiziellen Statistik um 20 bis ^5 Prozent, nath dem Urteil der Gewerkschaftler um jo Prozent, so dafi die Lohne mit ihrer illenfalls i jprozenti-gen Zulage vollkommen hinterdrein hinkten. Van den Arbeitern werde audi geltend gimadit, daK die Industrie an den Streiks profitiere — wieder ein recht interessantes Zeugnis von emem neutri-Icn Gewerkschaftler, der hier ein wenng von d«r Wirklichkeit einer Plutokratie zu sehcn bekam, deren NutzniefJcr diesen Krieg angezettelt ■ haben und nun ihrer Herrschsudit und ihres Profiles wegen aufrediterhalten.
Der Gewerkschaftsvorsitzende Andersson unter-stridi, man konne beziiglich der Besdiaftigungs-aussiditen in den USA nicht optimistisch sein, wenn man ansehe, wie die Kriegsproduktion dorr gleidisam auf die Norm ale lufgepfropft worden sei. Dergleidien sei besonders schwer losbar bei einer so uncinheitlichen "Staatsbildung wie die USA. Nicht uninteressant ist die Bemirkung An-derssons, dal5 nun die Plutokratien auffordern mogc, die von ihnen proklarr^ierten Grundsatze nicht zuletzt in den eigenen Bereidien anzuwcn-den, beispielsweise gegeniiber den Eingefcorenen ihrer Kolonien. Die Amerikaner hStten selber noch einen weiten Weg bis zur 01?erwindung der Negerfrage.
Professor Valander und Direktor Hall riih-mcn die grofien technischen Fortschritte in den USA, beispielsweise auf chemisdiem Gebiet, berichten aber anderseits iiber Knappheit, selbst in Zeitung^spapitr. ' In einem so hodlindustrialisier-tcn Lande sei gegenwirtig so^«r eine Rasierklinge schwer zu erlangen.
„Rommels eisenharte Verteidigung"
Anerkennung deutscher Kmnpfmoral — „HJ-Divislon schlfigt sich tanatisch*
hw. Stockholm, 14, Juli. (Eigenbcricht.) „Die dcutschen Truppen der Hitlcr*Jugend-Dlvi«ioBcn ndiUgcn sich fanatisch und mil einer Riicksichtniosigkeit ohnegieichen." So heiBt м In einem Londoner Bcricht liber die hohe deutsche Kampfmoral, die den Angreifern die sdiwersten Verluste und gieichzeitig einen heiliosen Respekt vor dem Nachwudis der ruhmreidien deutsdien Wehrmacht beigcbracht haben.
Der Feind beniitzt derartige Hinweise auf den Elitecharaiiter der ihm gegeniiberstehenden deut-schen Truppen genau wie die Klagen uber an-geblich iin^iinstige Witterung zum Teil zu tak-tischen Zwecken, namlich der Entliiuschung in der eigenen Offentlichkeit iwd Vorwiirfen der sowjetischen Bundesgenossen wegen der geringcn bisherigcn Fortschritte seiner Invasionsanstren-gungen zu begegnen. Aber es bestcht kein Zwei-fel, daB diese Eingestandnisse und Anerkennung der hohcn dcutschen Kampfmoral ehrlich sind. bezahlt mit Stromcn englisch - amerikanisch-kanadi.schen und franzosischen Blutes. iirimei" wieder heilU es in Londoner Darsteilungen: Offiziell wird betont, daS man keinerlei Ver-ringerung des Kampfwillens der Tank- und Panzerdivisionen feststellen kann. Man merkt die Enttauschung, die Wut und die schweren Ein-biiBen, die sich hinter diesem Urteil verbergen.
eines mittelalterlichen Turms, der fast alt ein-ziges Gebaude iibrig geblieben 1st, babe hinter Maschinensewehren und Maschinenplstolen der-art zah gekampft, dalS ihnen ein amerikanischei Oberst und eine Menge USA-Soldaten zum Opfet gefallen seien. Ein USA-Soldat erklart; „Das sind alles zusammen knochenharte Fanatike r. die nichts anderes kennen als ihren National s ozlallsmu s." Sie hatten sich in Hausern und Baumen fest-sesetzt und selbst in aussichtsloser Lag« nicht erj«ben. Auch in der Gesamtbeurteilung der Lage kehrt in den -feindlichen Berichten iromer wieder der Ausdruck' wieder: Rommels eisenharte Verteidigung. Es sei In-folscdessen leider nur langsam moglich. Gelande zu gcwinnen. „Die deufschen Gegenangriffe waren an der ganzen englisch-amerikamschen Front zahlreich und heftig". hie6 es in Eisen-
In einem englischen Bcricht iiber die Kampfe howers Mittwoch-Kommunique.
bei Caen heiBt es; Obwohi die mit dem FluB _ jn 'Londoner L'agebetrachtungen wird gesagt
im Riicken kiimpfenden deutsdien Truppen, tak^ tisch gesehen, in einer ungiinstigen Position stiinden, kampften sie hart, unterstiitzt von Artiilerie und Granatwerfern vom Ostufer der Orne. Ein USA-Bericlit aus den Ruinen von La Haye du Puits sagt iiber die hartnackige Verteidigung dieses Ortes: Die deutsdie Besatzung
Zeichen fCr einen deutsdien Riidczug, wie er in linden ein um das andere Mai in den.letzten VVochen angekiindigt worden war, seien nidit zu bemerken — im Gegenteii; men liabe bislier die Beobaditung gemadit, daS die Deutsdien StoB um s tog hart zurfidcgaben. Oberaii seicn sic pereit zu augenbiickiidien Gegensdiiiigen.
n#. F. J. liUluM
Auefchneiden! Aufbeb#m:
DEUTSCH METHODISCH UND PRAKTISCH
Nemiko matocIKno in praktično
MfJir*ahI:
die neuea B&nke der neunn BSnke den neuen Bank en die neuen B&nke
IV. 1. Meln Freund und ich dein Freund und du sein Freund und er ihr Freund und sle unser Freund und wir euer Freund und sie ihr Freund und sie
2.	Meln Haus gehttrt mir dein Haus gehflrt dir sein Haus gehfirt ihm ihr Haus gehbrt Ihr unser Haus gehtirt uns euer Haus gehttrt euch ihr Haus gchOrt Ihnen
3.	Er spielt mlt mir er spielt mlt dir er spielt mlt Ihm er spielt mlt ihr er spielt mlt uns er spielt mlt euch er spielt mit Ihnen
Dm bflfUgemde Etsennohaftowort Prtstavljeni pridevnik t. Bf*t. Artikel -f" Klgenschaftswort + Bauptwort.
Določni člen -f pridevnik -f samostalnik. *ndunj dsr Eigenschaftswttrter2 Končnice pridevnikov«
UtncaUs	MehnuUUt
I. Fall -t	-en zft vee sklone In apolt
%. Fall -en % Fall -en
4. Fall -en	fUr das mfinnl. GMchlecht
— za moflki spol >• fUr das sMchl. und fiir dss welbl. Osechlecht — ш ^	mdnjl lo tmaia ifcL
M e r k e : TObenso wird das Elgenschafts-wort behandelt, wenn dieser, jener, welcher, jeder, derselbe und mancher vorausgeht.
Pomni; Ravno tako se sklanja pridevnik, ako stoji pred njim: dieser, -e, -es; jener, -es; welfcher?, -e?, -es?; jeder, -e, -es; derselbe dasselbe in mancher, -e, -es.
			Kinzahl:
1.	Fall	der	tapfere Soldat
2.	Fall	des	tapferen Soldaten
3.	Fall	dem tapferen Soldaten	
4.	Fall	den	tapferen Soldaten
			Mehrzahl:
1.	Fall	die	tapferen Soldaten
2.	Fall	der	tapferen Soldaten
3.	Fall	den	tapferen Soldaten
4.	FaU	die	tapferen Soldaten
			Kinzahl:
1.	Fall	das schdne Mttdchen	
2.	Fall '	dee schtinon Mttdchens	
3.	Fall	dem schonen Mttdchen	
4.	Fall	das schdne Mftdchen	
			Mrhrxahl:
1.	Fall	die	schonen MKdchen
2.	FaU	der	Bchdnen MKdchen
3.	FaU	den	schonen M&dchen
4	FaU	die	•ch6uon M&dchen
			Ginzithl:
1.	Fall	die	neue Bank
2.	Fall	der	neuen Bank.
3.	Fall	der	neuen Bank
t	Fiil	die	neue Banic
1.	Fall
2.	Fall
3.	Fall
4.	Fail
^'egen der schlechten Auskunft werde leh ичп ins Kino zu epftt kommen. Diese teure Miete kann Ich nicljt bezahlen, Ich habe zu Geld. Er liebt die leichte Musik mehr als die schwere. Wer zahit die neuen Schall-Platten? NatUrlich der Vater, er muB ja alles lahlen. Bel diesem schleohten Wetter bleibe ^h Ueber zu Hause. Warum machet du irnmer gleiichen Fehler ? Die deutsche Sprache 1st leider sehr schwer. Der DIenstmann trUfft den gToBen Koffer In die Gep&cksaufbewah-rung. Ein Tell dieser Arbeit let sehr interessant. Bitte, wo i#t eine Haltestelle der StraBenbahn? Die#« guten Apfel sind aus ■i^arnten. Wir eeeen heute In diesem klelneu Gaethause. Wann haben wir wieder ' eine Deutschstunde 7 Morgen. Wir bewundem die herrllchen Taten der deutschen Soldaten. Sie bewundert tKglich die neuen Modelle in der
•	Auslage. In Todesanzeige lesen. Die ftffent-lichen Schulen In K&rnten sind Un Jull und ^ugust geechloseen. Er bewundert die bunten
•	Farben dee Regenbogens. Was sagen Sle! Bei diesem schleohten Wetter will er auf die Jagd gehen? Wollen Sle neben dem off?nen Fenster sitaen? Ich nicht! Ich danke Ihnen fUr Ihre nette Elnladung, aber leider kann ich nicht kommen. Diese iangweilige Arbeit besch&ftigt ihn sclt einem Monat. Dieser Junge macht uns viele Auslagen.
Fotografi«: der Fotograf, die Belich-tungstabelle, dU Aufn*hme, fotografleren. ein* Aufnahme machen, die Zeltaufnahme. die Mo-mentaufnahme, knipsen, der Fotoapparat, der SelbstausI5ser, die Belichtung, der Film, ein-steilen scharf, die Platte, da# Negativ, ent-Wlckeln, Glanmp&pler, Mattpapter. Лн Ahmig.
Englander und Amerikaner sind nach ihren eigenen Beriditen auf der ganzen Front im Angrlff, auch mlt schweren Panzern, aber s\e miissen immpr wieder RUckziige von besonders hart umkampften Platzen. wie sie der Wehr-machtbericht meldet, eingestehen. Ein arherika-mscher Bericht vom Mittwoch sagt: ..Nach den heftigen GegenmaBnahmen ' der Deutschen zu urteilen, sieht es aus, als ob der Feind fti dcr I.age ware, mehr Panzer heranzufiihren. als die Alliierten in ihren bisherlgen Hoftnungen be-rechnet hatten, namlich unter Zugrundelegung zersto'rter Briidien und Verkehrsverblndungen" F.nglander und Amerikaner haben ia tatsachlich ihr Moglichstes darangesetzt, entsprechend der urspriinglichen „Plattwalzen" - Strategic ganz Nordfrankreich in ein Triimmerfeld zu verwan-deln und auf diese Weise die Bewegungen der deutschen Abwehr zu erschweren. Die Lejstun-gen der deutschen Truppen und ihrer Fiihsung sind nach solchen Angaben nur um so hoher zu werten.
De Gaulle niiissle kapilulierpH
hw. Stodcholm, 14. Juli. (Eigenbtridit.) De Giul-les Besudi bei Roosevelt ist beendet, und ganz Washington sdicint aufzuatmen, 'dal? es nicht zu einem offentlichen Eklat gekommen ist Erleich-tert versichert man sidj gegenseitig, alles sei eigent- ' lich besser gcgangen, als nun je zu hoffen ge-wagt habe und insgesamt wird der Besuch als Erfolg proklamiert.
Erfolg fiir weni' De Gaullcs „Erfolg" bestand darin, dal5 e.r Uberhaupt zugelassen und niit allerlei, wenn audi begrenzten Schmeicheleien be-dadit wurde, angefangen von 17 (in Worten sieb-zchn) geschiitzten, die bei seinem Eintreffen eine Begriifiungssalve abgeben durften, iiber die recht wohlwollenden Artikel einiger Zeitungen bis zur Nachsidit des Publikums, das ihn gar nicht so schredclich unsympathisch gefunden haben soli.
Der wirkl'che Erfolg liegt auf Roosevelts Seite. Er hat es durchgeserzt, dais dcr eitle General, nur um die Ehre seines Empfanges auszukosten, sidi der demiitigenden Bedingung unterwarf, die ihm doch auf der Seele brennenden Fragen der Anerkennung seines Algier-Ausschusses uberhaupt nicht anzuschneiden. Es war ihm vorher bedeutet worden, dal5 Roosevelt iiber diesen Punkt nicht zu diskutieren wiin.sche und de Gaulle fand sich mit diesem Sdilofi vor dem Maul devotest ab. Bei den Besprectiungen mulke de Gaulle audi die An-wesenheit des Admiral Leahys in Kauf nehrncn, der ihm wegen seiner friiheren Rolle in Vichy als USA-Botsciiafter und als mutma&licher Schirmherr von allerlei Tendenzen gegen ihn per-sonlidi verhafit ist.
Roosevelt hat, vermutlidi nidit zuletzt auf Leahys Anraten, schwerwiegcnde politische Be-dmgungcn aufgestellt, die de Gaulle schlucken mulke: eine Verbesserung der Bedingungen, so wurde ihm bedeutet, ware vor allem eine Ab-anderung der zwiscJien de Gaulle und England getroffenen Abmachungen. Sie konnten — wurde diirr und hart erklart — in Washington nidit akzeptiert werden, ebenso peinlich fiir de Gaulle wie fiir England Vor allem miisse Eisenhowers Autoritat besser fixiert werden, als in. den vor-bereitenden Abmachungen mit England. Ferner diirften keinesfalls amerikanische Truppen zur Durchsetzung eines gaullistisdien Regimes л irgendeinem Teile Frankreidis benutzt werden. De Gaulle versuchte dann im kleinen Kreis eine be-sdieidene Rebellion nach dem Bankett, das Cor-dell Hull ihm gab: Er erklarte vor einer Delegation gaullistisdier Franzosen, Frankreich miisse machtig sein oder es werde untergehen. Cordell Hull wies ihn auf dem Bankett zurecht, indem er mit milder Zweideutigkeit daran erinnertc, sie hatten doch die gleichen Ideale: Freiheit und Demokrati« . . . Jeder weifi, dafi de Gaulle keine Demokratie will, sondern eine Diktatur. Nun, die Vereinigten Staaten haben und wollen erst recht keine Demokrati«, aber am allerwenigsten will die amerikanische Judendiktatur irgendwo irgendweldie Freiheiten. Die einzi^e Freiheit, die den Volkern bewilligt wird, besteht in der Freiheit, fiir die Interessen des Weltjudentums zu sterben. Deshalb darf auch de Gaulle, darin be-iteht der einzige Erfolg seiner USA-Reise, als Rekrutenoffizier fiir die Plutokratien tiitig sein. Auf den neuesten Photos englisch-amerikanisdier Frontreporter aus der Normandie sieht man nun auch dort Negertruppen eingesetzt — zur „Вс-freiung" der normannischen Bauern. Neger darf de Gaulle schicJcen. Er darf audi in Cherbourg Franzosen mobilisieren, soweit noch weldie iiber-leben, alles fiir die Interessen Englands und der USA. Eine« Tages wird er dafiir davongejagt odcr ermordet werden.
SA-Wehrabzeldien liir Kriegsierselirle
Berlin, 14. Jull. Der Stab.schef der SA Schcpmann Terlleh аш 12. Juli 1944 die ersten SA-Wehrabzeidien fiir Krlegsversehrte an 100 verwundete Manner. Dcr Stab.schef wlee in seiner Ansprache darauf bin, daB den Kriejsverschrten als den Ehrenbiirgern dcr Nation das erste Recht des dcutschen Mannes. •'er Wchr-gemein.schaft des nationalsozialistischcn deutsdien Reldies anzugchoren, nicht verlorengchen diirfe. Es sel vielmebr die Pfllcht der nationalsozialistischcn Fiihrungsstellen, Weje zu finden. nm auch den Krlegsver.sehrten die weitere Ausiihung und Wiedcr-ausblldung ihrer verbliebencn Wehrfahigkeit zu er-mogllchen. Umgekchrt sei es Aufgabc der Kricgs-vereehrten, alien anderen deutschen Mannem bei-spielhaft xa zeigen. da6 der Dienst an der Wehr-fahiglEeit des natlonalsoziallstlsdicn Reich es eine ununterhrodiene Pflldit des deutsdien Mannes sei, eine Pflidit, die als entscheidend fiir die Erhaltung des mtionalsozUIIstisdien Wehrwillens
In den Quirinal einiezogen
ii. Millnnd, 14. Juli (ba.-Bericht) In den Quirinal-palast, dem Sitz der Savoyer in Rom, ist nach einer Meldunj der ..Units" der USA-Militargouvemeur Oberst Polettl mlt seinem Stabe eingezogcn. Da bisher weder Viktor Emanuel noch Umberto In Rom well ten. id es sinnlos gewesen, in der iiberfillltea Stadt ein so groBes GebSude leentehen zu lessen. Wenn Umberto jetit wieder nach Rom Đbersiedelt, wird Ihm Im Quirinalpalast ein kleines Appartement, bestehend aus Arbeltezlmmer. Sdilafzimmer und Bad, zur VerfUfung stehen. Die Vommunlstisdie romische-Zeitung fiift hiazu: Endllch 1st der Luxus dei Konigs* haws# sIm srtrsglldies Maft Mdudeit.
Btran 4. — Stev. 55.
KARAIVANKBW BOTB
Sobota 15. JnBJa MM.
Pismo mlademu Gorenjcu
Krainburg, U. julija.
Dragi tovariši
V številnih razgovorih, ki so naju na videz čeAo popolnoma razdvojili, v resnici naju pa vendar, kakor ste sami rekli, polagoma spravili na skupno raven, ste večkrat omenili stisko malih narodov, njihovo usodo, da se zdrobe med mlinskimi kamni velikih sil.
Da, prav pogosto so ravno mali narodi tisti, ki morajo prenašati ne male žrtve v vojnih obračunavanjih zgodovine. Ce so se bili postavili na napačno stran, so morali često svojo nespamet plačati z zgubo svoje suverenosti. Kot zgled navajam samo ravnanje kraljevin Kurhessen, Hannover. Nassau in državno mesto Frankfurt, ki so bili med prusko-avstrijskim sporom 1866. leta zavzeli protiprusko stališče In morali ta napačni račun plačati s tem, da so bile njihove dinastije pahnjene s prestola. Vojna zgodovina vseh narodov daje dovolj dokazov za to, da so kot premagani zginili ali pa si kot zmagalci podvrgli druge narode. Vtem ko si je pa na primer Anglija v krvavih vojnah podvrgla narod za narodom in jih z najkrutejšimi sredstvi držala pri tleh, je pa bil na pr. s tem, da so bile, kakor že prej omenjeno pahnjene s prestola hes-senske, nassauske in hannoverske dinastije (v HannovTU je kakor znano vladala angleška kraljevska hiša), storjen samo še nadaljnji korak za končno vel javno pridobitev pruske pravice po vodstvu in s tem postavljen nadaljnji stavbni kamen za zedinjenje nemških plemen. Že danes je vsakomur jasno, da se bije sedanji boj med silami reda, ki jih vodi nacionalsocialistična Nemčija, in silami, ki žele zmešnjavo ter uničenje in ki jih vodi Sovjetska Rusija. Srednje rešitve, kakršna blodi po glavah nekaterih političnih otročajev, ni. To dejstvo se je že ponovno izreklo, treba je pa vedno znova opozoriti nanj, kajti politika čakanja, ki jo danes uganjajo še nekateri ljudje, je največja krivda, ki si jo lahko danes naprti kak človek. Sicer se jim pa lahko zagotovi, da prav zares ne bi bila nobena sreča, živeti pod angleškim ali amerikanskim židovskim gospostvom in životariti kot helotski narod, ki je samo za to na svetu, da napolni žepe borzijanskih Židov In drugih verižniškov. Danes »ploh ni nobenega dvoma o tem, da se ne more govoriti več o kakšni britanski ali amerikanski nacionalni politiki. Židovski zaplečniki so že odkrili svojo spako, ker mislijo, da se nahajajo že na koncu svoje krvave gonje. Tomi ji in jankeji si domišljajo, da so šli na vojsko za svojo očetnjavo, morajo pa sami doživeti, da jih zlorabljajo samo za to, da jim kruto puščajo kri v službi Zidov. S krvjo Britancev in Amerikancev ter njihovih pomožnih narodov so priborili Italijo, toda kot spremstvo jim Je sledilo krvavo gospostvo boljševikov. Najprej so odpeljali desettisoče otrok iz Sicilije in Južne Italije, da bodo napravili 1* njih poživinjene individue brez volje kakor iz narodov na Vzhodu, zdaj je že 250.000 italijanskih rodbin, ki jih odvedejo na tlako v boliševiški »raj«, da bodo bedno poginile v sibirskih rudnikih. To ie metoda združenega bol i'eviško-nmerikanskega-angleškega ži-dovstva v Italiji. Iz Jugovzhoda Evrope še ne morejo odpeljati nobenih kompaktnih delov naroda, zato pa razmetavajo denar, da bi jih izigrali drugega proti drugemu ozir. zapletli prebivalce teh pokrajin v nesreče po'no vojno tolp.
Sami ste uvideli, dragi prijatelj, da niti Moskva niti London in Washington niso pod-netili četniške vojne v korist narodov Južne Evrope. Hladnokrvno gonijo tisoče in tisoče Srhov, Hrvatov, Slovencev In TtaM'anov, Al-
Kdo 'C bil Miimhhamen?
Baron Hieronymus Karl FriedrichMiinch-hausen je bil pustolovščin ž^jan Wes-t-falec, ki je po načinu mnogih mladih ple-mičev, samo zaradi boja, služil s svojim mečem kateremu koli mogočniku. Potikal se je po vsej Evropi, se udeležil rusko-turških vojnih pohodov in, končno utrujen, šel v pokoj na posestvo svojega očeta Bodenwerder.
Tukaj pa, ob plamtečem ognju kamina, je stirl vojščak in lovec začel pripovedoval) svoUm prijateliem in vinskim bratcem tist# strahotne zgodbe, ki so ga napravile nesmrtnega. Gorje tistemu, ki je dvomil o resnici — takrat je postal hud ir pozval svojega zvestega slugo in sobojevnika z rdečim nosom, ki je bil vselej pripravljen priseči *a čast svojega gospoda. Toda ob Wesri mu je še do danes ostal naslov »Lažniv) baron — I'v'iivi kliukec«
Danes se da že prav težko ugotoviti, koliko teh norih zgodb in burk je prvotno šlo na rovaš Mflnchhausna samega.
Zgodbe Mtlnchhausna (lažnivega kljukca), kakoršne so krožile po Hannovru, so itile najprej od neznanih pisateljev v nekih takrat zelo priljublienih zbirkah burk in bi bile ootovo že davno Dozabljone, da se nista zavzela za nje u-oda ali kak literarni škrM.
Plemeniti baron sam pa si te zadeve ne bi mogel urediti bol) pustolovsko
Nek nezvesti arhivar po imenu Rasp* !• bil okradel zbirko 4p*elnega grofa v Kasslu in /bežal v london Tam mu je prišel do mi jlek, da je zbral v knjigo znane mu burke In še nek*] novih, ki si jih j* sam Izmislil. Knjigi I* dal naslov; »Pripovedke baron«
bancev, Grkov in Bulgarov v množinskl ogenj strojnic nemške vojne Ml* ali v ogenj lastnih bratov, ki so se v lastnih domačih oddelkih zoperstavill boljševizmu, ne da bi potočili solze zeradl grozne usode teh ljudi. Okrog 30.000 je bilo v imenu »svobode narodov« umorjenih samo Slovencev po samih banditihi Vbodi z iglo, ki jih prizadevajo nemški oboroženi @111, pač niso vredni žrtev, ki so bile žrtvovane za stvar, ki sploh ni r interfesu narodov, ki vodijo četniško vojno.
Imam popolno razumevanje za vsa gesla svobode. Toda vsaki človek, ki količkaj pomisli, mora priznati, da slovenskemu narodu sploh ni bila odvzeta svoboda. Je pa pač nemogoče, da bi v vojni živeli po istem načinu kakor v miru. Zato se morajo izdati zakoni in naredbe in se mora potrebno odrediti, kar nedvomno omejuje svobodo gibanja posameznika. To pa ne velja samo za vojskujoče se države same, temveč tudi za druge narode, ki so bili potegnjeni v vojni vrtinec. Slovenski narod nima povoda, da bi se pritoževal zaradi nasilnosti ukrepov. Imel je srečo, da je ostal ob strani vojne poti in da jo doživlja samo kot opazovalec iz daljave. Ali podrediti se mora kljub temu njegovim zakonom. V ostalem je imela Gorenjska sama dovolj priložnosti, da je sodoživela vse napore Reicha za svojo sijajno obnovo kljub vsem težkočam vojne.
Vi sami pa, dragi tovariš iz Gorenjske, ste bili sami zaprepaščeni, ko ste mi pripovedovali o primerih tolovajskega junaštva. Da, ali ima to kaj opraviti z osvobodilnim bojem, če se nosečim ženskam preparajo telesa, v katerih je že spočeto mlado življenje? Ali >o
vH. Radmannidori. 14. (uliija 1944.
CdlMtta* Kerschischnik iz Wurzen je bil« visoka in vneta funkcionarka komunistične stranke in je delovala kot rajonska tajnica. Storila j« komunističnim tolpam dragocme usluge in s tem povzročila svoji deželi in svojemu narodu mnogo nesreče in škode Zato jo je sodišče oibsodilo na smrt. Toda Gauleiter in Chef der Zivilverwaltung, ki mu je bila sodba od strani sodišča predložena, da jo potrdi, je smatral, da je še mogoče, pomilostiti Kerschischnikovo z dvema drugima na smrt obsojenima ženama, in spremeniti smrtno obsodbo v milejšo sodbo.
To ravnanje ž njo in drugimi jetniki od strani nemških oblasti, o katerih je bila doslej od svojih komunističnih vodij slišala in tudi raznašala samo najhuje, kakor tudi brezdelica, ki jo je, čeprav proti svoji volji imela v zaporu, sta primorale C&lestlno К*т schischnlk, da je ргетпепПа svoje nekdanje nazore in mnenja in da je razmišljala o vprašanjih, ki si jih preje, v zatohlosti komunističnega dela in pod vplivom komunistične propagande, ni imela časa niti želje, zastaviti: kdo skrbi pošteno in resnično za mir v njeni deželi in za dobrobit njenega ljubljenega naroda: ali komunistični banditi, ki ubijajo in ropajo mirno prebivalstvo in opljuvajo T«e, kar je njemu svetega, aH nemški »okupator«, ki ne zahteva od prebivalstva nič drugega kakor samo navadno lojalnost, a mu sicer ne brani, da živi po svojih običajih in da varuje in pomnožuje svoje premoženje, ki temu prebivalstvu nudi zunanjo varnost in različno pomoč.
Ceiestine Kerschischnik si je ta vprašanja
potrebni slovenski svobodi odrezani vratovi in razčetrtlnjena telesa mož? Ali morajo ob zibelki nove Jugoslavije stati umor in požig, izropanja celih vasi in likvidacija žen in mož, deklet in mladeničec? Da, mladi prijatelj, ob zibelki t e države boljševiškega kova morajo biti na straži ti sodrugi smrti. Ali to so šele vice. Peklenski ples se bo šele pričel, ko bodo dobili moč v roke, ki se Vam predstavljajo kot Vaši »osvoboditelji«. Užička republika je to dovoljno dokazala. Hočejo, da Vam uničijo Vašo družino in ves Vaš rod, da vse, ki danes še prosto dihajo in mimo hodijo svojo pot, če nočejo biti sokrivci, vse te hočejo spraviti na grozovito pot duševnega in telesnega uničenja. Umiranje v množicah Vašega naroda se je šele pričelo. Dolga pot nesreče in obupa se bo morala še prehoditi, ko bo »priboriena« boljševiška država.
V teh tednih in mesecih, ljubi prijatelj in tovariš, se bo rešila tudi usoda Vašega naroda. Pri velikih odločbah ne more posameznik nič opraviti, ali njegov zgled je vzor za obnašanje slabejših. Nova Evropa se bo tako ali tako rodila. Kdo bo pa pri tem imel kaj besede, to je odvisno popolnoma od obnašanja, ki ga je pokazal v tej veliki borbi narodov. Gre za biti ali ne biti tudi Vašega naroda. Vi sami si lahko izbirate med srečno bodočnostjo v okviru nove Evrope ali pa ponižanjem slovenskega naroda do popolne brezpomembnosti v kontinentalni narodni skupnosti. Vsako nadaljnje čakanje zahteva samo še več krvi. VI in jaz in vsi pametni vedo, da bo vsaka obnova pri nadaljnjem puščanju krvi nemogoča.
Vi, dragi prijatelj, ste se odločili za mlade narode Evrope in se bojujete zato z orožjem v roki. Molite Boga, da bodo tudi drugi, ki stoje še danes ob strani, šli isto pot.
Friedrich Horstmann.
pošteno stavila in je na nje pošteno odgovorila. In da bi svoje nekdanje prestopke proti ljubljenemu narodu, ki ga je kot komunistka nalagala, popravila in ta narod svarila pred nadaljnjimi komunističnimi lažmi, je svoje priznanje napisala na žepni robec z namenom, da ga ob kaki priložnosti lahko izroči svojim rojakom. Kerschischnik je ljubosumno čuvala svoj robec pred Jethiškimi pazniki, ali ob neki priliki ga je opazil uradnik in ga ji je odvzel, čeprav Kerschischnik robca ni hotela oddati in je rekla, da je to »njena tajna«. Tako se je zvedelo za ta odkritosrčni klic na pomoč nekdanje ugledne komunistke pre^g, nego si je to sama želela.
Ta zanimiv dokument ima sledeče besedilo:
»Domovina mlH krm). Bog T« varu| hoB»u-nixma. _____.
NaT Te ne uniči zločinski rol, кј" morilec le" iz egoizma.
Oblast in jaz sva si popolnoma enake. — Oblast dokazuje dobro mnenje, a narod je zaslepljen in ne verjame (pa bo sprevidel — morda prepozno?). Tudi jaz trdim odkrito resnico, a ml oblast ne verjame, ker ima vedno večina pred sabo lažriivce (pa se bo tudi moja nedolžnost dokazala, to vem, a tudi prepozno.)
Ker me je Bog obdaril, da sem poštena v duši, ti morilec že naprej oproščam, umazano delo, saj ga boš iZvršil zaradi svoje zaslepljenosti. Morda boš sam Izprevidel svojo zmoto.
In razočaranje nad komunizmom So ubil'
mi brata, pa ne Nemci, ampak K. P., so dom mi razbili, pa ne Nemci, ampak K. P., sem imela moža, ki me je ljubil, vem, da me danes ne mara zaradi K. P., So me na smrt obsodili zaradi K. P., So me pomilostili — kdo? Nemci, In ker me niso ustrelili, so me na smrt obsodili (brez zaslišanja) kdo? — K. P., ki komaj čaka, da se pojavim na cesti, de izvrši zahrbtno delo.
Ta robec naj bo v slučaju moje smrti zadnji porok mojih misli, katerih ne morem razkriti narodu, za katerega čutim več kot mati za sina-edinca.
Narode moj, kak zli duh Te je obsedel, da postal si morilec lastnega brata in požigalee očetove hiše. Vem,' tuja je zločinska roka posegla vmes in Te preslepila, da ne vidiš 5 prstov izpred nosom.
Slovenci nimamo svoje kulture. Naši pre» dedje so jo šli na sever iskat, zakaj, da bi mi rušili njih težko delo.
Rusi so egoisti, ker ne puste, da bi se od njihovih drobtin najedel lačni sozemljan.
Ali je to intemacionala? Imajo dosti in neobdelane zemlje, pa ne privoščijo, da bi »e o znojil na njih internacionalni sotrpin.«
Tei listini nI treba komentarja.
Prijateljem OF v pomislek
vH. Krainburg, 14. julija. Švedska brzojavna agentura javlja: V nadaljevanju svoje nove cerkvene politike je odredil Stalin postni »svet za cerkvene zadeve« pri svetu ljudskih komisarjev Sovjetske zveze; za predsednika sveta je bil imenovan tovariš Poljanski. »Kako lepo«, si bo mislil naivnež, »sedaj bo pa novi svet pod predsedstvom tovariša Poljanskega, ki je verjetno pobožen pravoslavni kristjan, skrbel za vse, kar cerkvi na Ruskem potrebno.«
Mala opomba: tovariš Poljanski j* ЋА hi je bil vedno vnet član poluradne boljševiška organizacije »bojujočih se brezbožnikov«, katere organizacijo le Stalin že med vojne »razpustil«.
To poročilo in to opombo naj posebne vzamejo na znanje tisti prijatelji OF, ki upajo na sporazum med komunizmom, vero in cerkvijo. Nobenemu, ki je limalo zmožen pre-udariti, ni treba nadaljnji# komentarjev. SI*, pega, kakor pra^ pregovor o grbaveu, be šele grob ozdravil.
Male gospodarske movie#
Ob proglasitvi Protektorata je bWo na
Češkem in Moravskem 236 pivovarn, ki so bile združene v pivovarniški zvezi, dočim je 43 tovarn slada in 25 manjših obratov tvorilo industrijo slada. Te prostovoljne industrijske zveze so bile leta 1941. po nemškem vzoru spremenjene v obvezno enotno organizacijo gospodarske skupine za pivo in slad. V bivši CSR so pospeševali vso industrijo slada zaradi izdatnega izvoza njene proizvodnje, V Protektoratu pa je bilo treba proizvedlo slada koncentrirati tam. Icjer je na razpolago dovol) leSmena. To se je zgodilo tudi zaradi razbremenitve prometa. Vagoni, s katerimi dovažajo ječmen, se uporabljajo redno za odvoz slada v razne pivovarne. S sistematično razdelitvijo slada in surovin so pivovarne mnogo pridobile. Največja (Smichow) je že leta 1942. povečala svojo proizvodnjo piva za 100.000 hI. V industriji piva in slada so se odlično uveljavili razni tehnični napredki, med katerimi so nekateri tudi zelo koristni splošnemu gospodarstvu. Tako s« s novimi kurilnimi napravami v pivovarnah prihrani mnogo premoga. Med vojno Je bilo uvedeno enotno pivo, ki se v vseh pivovarnah Protektorata izdeluje iz istih surovin in z enako stopnjo alkohola. Pivo v Protektoratu se od nemškega piva razlikuje zdaj ssmo i? DO	vmrpnM,
teh 12 jamic je napolnil 12 različnih tekočin z izrazitimi vonji. Saj so se že takrat dobro spoznali prt pripravljanju različnih dUav. tako da je bilo prav lahko moqo'^e narediti 12 po vonju točno razlikujočih »e eseno.
Ako se je naš Nilrnberper v- >>'dil, je Upal z roko po številčnici ob urnem kazalcu, ki mu je bila ob postelll do na|bližif> jamice ob kazalcu in je v njo uteknll prst, ga potem povohal in je teko ugotovil ne z očmi, temveč z nosom približno nočno uro. Seveda (1 ir>	^4sa« moral točno zapomniti šte-
vilčni red 12 vonjav in imeti zelo občutljiv no.., V:-r bi bl'p	, -i-rbožne na-
pake pri ugotovitvi zavohanega časa. Kako inu je pač moralo biti nerodno, če Je bil nahodeni
Nam, ki smo navajeni, da г enostavnim obratom stikala takoj dobimo od električne žarnice »Osram« potrebno luč, se zdi taka čudaška ura, na kateri niso časa brali, ampak duhali. neumno bahanje. Ampak ta stvar je povsem potrjena po kronikah in, kakor zagotavljajo urarski krogi, ni bila edina Iznajdba te vrste
4li že veste. •.?
... da ima ledena ali zemeljska podgana kot bajeslovna žival pri narodih Kitajske In Sibirije isti pomen, kakor lo ga ImeM pri nas nekdaj zmaji?
.. da ima le« po strokovni obdelav* trajnost kakor železo*
... da se da polet čebele Todl« po nekih dišavah, kakor eo to dokazali novi znanstveni poskusi?
... da te mavrica pojavi fle celo pri mraz* 20 stopinj, kakor so to pred nekaj časa opazovali v švedski provinci Dalarna?
...da je v starem In srednjem veku epa dalo k splošni izobrazbi svobodnjaka sedem učenosti?
... da se je imenoval Gelselbauer (kmet talec) Usti kmM, ki je proti dodelitvi male kmetije v lastno obdelavo, stopil v aluib* kot poljski delavec za več lett
/
Ob toplem kaminu Je pripovedoval vinskim bratcem svofe nor* zgodbe
MQnchhauina o njegovih čudovitih potovanjih in vojnih pustolovščinah v Rusiji«. Precej skromno priložnostno delo je imelo vendar presenetljiv uspeh, samo da je bila nevarnost, da bo zgubljeno^* Nemčijo. Tu ga je slučajno dobil v roke pesnik Gottfried August B(irger, ki ga j* prevedel 1787. leta.
To delo se ne more dovolj visoko oceniti. BUrger je čisto natančno vedel, kakor to izhaja Ic njegovega predgovora, ki ie danes zasluži, da ga beremo, da je li inozemstva prinesel nazaj dragocen zaklad nemških basni, našo pristno lastnino. Tem bol) se f« čutil OipraviČenega, da ni morda samo prevajal, ampak po svoje razpolagal s to pos**t-jo. Svojemu »Mflnchhansnu« (lažnivemu kljukcu) je dal novo, med satiro, ironijo In na videz iskrenim poročevanjem nihajočo obliko, ki še danes vsakogar očara. Prispeval je pa tudi sam z mnogimi pripovedkami, zlasti s »Seeabenteuer« (pomorskimi pustolovščinami). Ne rečemo ргмтеб, če uvrstimo to delo kot eno lzm»d nmtnoirembnelšlh In
najoriginalnejiih v celokupnih delih pesnika »Leonore«.
Brez dvoma je BUrger ustvaril najpopularnejšega junaka nemške »lažnive pesnitve«, in vrestialski baron, ki je šele 1797. leta umrl. je doživel še veselje, da je njegovo ime zaslovelo po vsej Nemčiji.
Toliko dejanja že dolgo ni bilo nanizanega v filmu, .kakor v tem veledelu, ki spada med najsijajnejša dela nemškega filmskega ustvarjanja. Pa tudi toliko čara In čarovništva izza nemih filmov Paula Wegenerja nI rlskiral nihče. Pa Se nekaj je, kar ga odlikuje: barva, ki podčrta tukal pravljičnost, romantičnost pustolovščin, ki nas povedejo preko Rusije In sijajni dvor Katarine v Orient, v čudeže tisoč in ene noči in od * z gondolami poživljeno mesto lagun Benetke in končno cel6 na luno.
Predvsem pa: »Hane Albers igra gla^^ junaka, in za to vlogo pač niso	.
"fit,12 bogatejši svet«: s temi besedami opravičuje
Miinchhausen tudi Izredni, edinstveni ftlm Ule »MOnchhausen«.	"• '•
Vohal je ure /	nekega N«r=ber,eriia
Pred 100 leti niso še imeli pojma o udobnosti električne razsvetljave, da niti vžigalic Š# niso potnali, ampak so potrebovali kremen In kresilo, da so prižgali luč. Upora ba je bila zelo nerodna In trudapolna Udarjati so morali s kresilom ob kremen da so nastale iskre, ki so jih vlovill na gobo da je začela tleti;' pri tem so si pomagali s pihanjem In so na gobo naložili z žveplom prepojeno nit Slednjič se je pokazal modrikast ostro dišeč plamen, na katerem so prižga" luč.
Zato radi verjamemo nemškemu pesniku Grillparzerju, da je bil hvale**, in vesel nad tanajde hitr#|e	kemič-
nega vžlq«liiika, o kateren. v svojem življenjepisu omenja: »Kadar koli sedaj vzamem v roke kemični vžigalnik, me obdaja čut hvaležnosti, če se spomnim časov, ko sem se ponoči moral dolge ure mučiti, da sem si s kremenom in kresilom prižgal luč «
V dobi kremena in kresila je živel v NOrn bergu mož. ki je zelo nemirno spal. Kadar koli se je v noči zbudil, je takoj hotel vedeti, kako pozno je že. Radi živčnosti In nestrpnosti nI mogel uporabljati kremena In kresila In prišla mu je na misel čudna ideja Napravil si je uro z veliko vodoravno, številčnico In je Izdolbel pri vsqkl izmed dvanajstih številki lončku podobno jamico. V
Spametujte se tudi vm!
Še en opomin Gorenjcem od strani bivše l(omunistl(e
Ijsatao poročilo »Kar a wank en Bote«
r\
Hana Alberi v barv-m#m iilmu MUnch-hauien.
Sobote, 15. julija 1944.
K A R Л W A N K B.N: BOTS
stran 5. — štev. 55.
Krels Krainburg
Kralnburg. (Barvni film Mtinchhau-s en.) Veliki barvni film Ufa -Miinichhausen« (Lažnivi kljukec), ki je bi) odlikovan s pridevnikoma »umetniško dragocen« in vaarod-no dragocen«, začno v Krainburgu predvaja ti 14. julija. V tej čudoviti umetnini, ki med doslej prikazanimi barvnimi filmi pač zase lahko zahteva prvo mesto in ki glede svoje sestave. evojih predvajadskih uspehov in krasnih posnetkov trika gotovo vsakogar očara in navduši, je glavni igralec Hans Albers — ka kor sam pravi — našel svojo življenjsko vlogo. Sodeluje pa še dolga vrsta prvovrstnih igralcev, izmed katerih naj zlasti opozorimo na Brlgltte Hornev, lise Werner, Ferdinanda Marian Gustava Waldau, Hlldo pl. Stolz, Her-manna Speelmanns in Leona Slezak. Opozarjamo tudi na podlistek »Kdo je bil Munch-haueen« na četrti strani našega lista.
Laak a. d. Zaier. (Šolsko slavje.) V novi slavnostni dvorani meščanske šole v Laaku se je pred nedavnim vršilo šolsko slavje meščanske in ljudske šole v Laaku. Razen v velikem številu došllh staršev je ravnatelj meščanske šole Emberger lahko pozdravil kot goste Kreisleiterja dra. Pflegerla, številne predstavnike častniškega zbora in oblasti. Petje zbora meščanske šole, igra s petjem, narodni plesi, predvajanja na akordeonu, šaljivi prizori, ritmična telovadba in pravljična, igra, so v prijetno občutenem hitrem menjavanju izpolnili dve doživetij polnih ur. Obilno in navdušeno odobravanje je poplačalo trud učencev. Vzgojitelji Laaka so lahko ponosni na to. S počastitvijo Fiihrerja se je končalo to šolsko slavje.
Hoflein. (Iz vaške kronike.) Pred nekaj dnevi je govoril rojakom v strankinem domu NSDAP v HSflelnu Pg. Belle iz Krain-burga. — Ortsfrauenschaft v Hofleinu je meseca julija t. 1. vkuhala 135 litrov marmelade iz črnlč za oskrbo ranjencev. Ortsgruppen-lelter der NSDAP HOflein se tem potom zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri nabiranju in vkuhavanju črnic. Prav posebno se zahva-. ljuje voditeljici oddelka za narodno In hišno gospodarstvo in njenim pomočnicam v kuhinji.
KreU Radmannsdorf
Veldes. Rojetva v mesecu juniju. Joeef Kuntachitsch, Relfen; Johann-Alois Kunt-»chitsch, Seebach; Herbert Dr&gert, SchloB; Marla Laufer und Peter Zupan, Relfen. — Umrla sta: Maria Muschan roj. Mulej Relfen in Pranzlska Berze roj. Ferian, Wodeschitz.
Spremembe voznega reda. Novi vozni red državne železnice, ki Je sedaj stopil v veljavo, je tudi za naše kraje prinesel nekaj sprememb, ki eo razvidne iz izobešenih voznih redov v kolodvorskih poslopjih.
Naši vofaki pozdravljajo domovino
Iz Jugovzhodne Nemčijs pošiljajo svojim strarSem .bratom, sestram, ter ostalim sorodnikom, tovarišem in znancem posebno še brhkim gorenjskim dekletom, kakor tudi g. šefu bolnišnice GaUenfels ter. vsem uradnikom,, uradnicam, doktorjem In ostalim uslužbencem ter vsem sestram bolnišnice Gallenfels sledeči gorenj.ski fantje — vojaki prisrčne pozdrave: Blasius, Habian Gallenfels; Anton Mali, Gallenfels: Paul Erschen, Kralnburg; Johann Blslak, Kronau; Johann Stanovmlk, Sora; Johann Kom, Oberdorf; Daniel Werdel in Johann Llpnik Sairach.
Z daljnjega Severa pošilja pozdrave staršem, sorodnikom In znancem Franz Nowak iz okolice Frledau.
Diplom Optikt C« KRONFUSS
Kfag«nfurf, Bahahotstralfe 15
BU »nt «eit«r(e Mn Vomilttac cwdilosseii
Enakost pri OF
Lastno poročilo Karawanken Bote
V. H. Krainburg, 14. julija. V čaeu. ko je Stalin zatiral svoje tekmece iz najvišjih vodilnih meet boljše viške stranke, mu je eden izmed njih zelo hudo zagodel: razširil je med sovjetskimi funkcionarji in med prebivalstvom avtentično amatersko fotografijo, ki predstavlja rdečega diktatorja pri družinski večerji. Tu so sedeli sam Stalin njegova židovska žena, njegov tast Moses Kaganovič in nekaj večinoma židovskih prijateljev Miza je bila obložena z izbranimi jedili in bogato okrašena z rožami. Kjer je to bilo baš v letu naj-grozovitejše lakote v Sovjetski zvezi, ko so •srečni prebivalci komunističnega raja v neštetih množicah umirali od lakote in so bili številni primeri ljudožrtja, se je prebivalstvo komunistične države lahko nazorno prepričalo, kaj predstavlja v praksi po komunistih (oznanjena splošna enakost. Vsi drugi boljševiški vodje se obnašajo na isti način; pred narodom se pojavlja-jo v delavskih srajcah in napravijo vtis služiteljev naroda, ki so polni samozataje-vanja, za zaprtimi vrati pa popolnoma izkoristijo privilegirani položaj, da na račun tega naroda luksuzno živijo.
Vodstvo OF tudi v tem pogledu popolnoma posnema svoje gospodarje; ono oznanja splošno svobodo in enakost, katere se pa v praksi prav nič ne občuti. V resnici pa krvave in umirajo v prvih vrstah »prostaški« kmetje in delavci, medtem ko se politični komisarji, po-
veljniki in komunisti drže v primerni razdalji; »prostaški« bandit: imajo strgane obleke in hodijo bosi. »gospodje« imajo nove elegantne suknje in jopiče, njihovim ljubicam nikoli ne manjka ličila za nohte; ko so »prostaški« banditi večkrat lačni, imajo višji vedno dovolj jesti in piti, in da plebejcl ne bi videli, kako živijo gospodje, jim je prepovedan vstop v prostore, kjer se oni nahajajo.
Pri banditu, ki so ga ujeli domobranci v Ljubljanski pokrajmi, so našli zapisano nared-bo »štaba XII brigade slovenske narodne osvobodilne fronte« z dne 27. marca t. 1. sledeče vsebine:
V štabni kuhinji se hranijo samo ožji štab brigade t. j. komandant, politkomisar, namestniki, načelnik štaba, administrator in strojepiska in sekretar ZKM, šef obveščevalnega centra, sanitetni referent, In Intendant brigade.
Vse ostalo osobje in edinice se hranijo na kazanu. Od sedaj naprej bo imela kuhinja spisek, katere ima na hrani, katega se mora strogo držati.
Smrt fašizmu. — Svobodo narodu! Politkom.: Majcen Komandant; D. Jerman.«
In za to svobodo in enakost se bojujejo banditi OF, in boj za to svobodo in enakost pomagajo vsi tisti, ki komunistični OF na kateri koli n^čin gredo na roko.
Naš športni kotiček
Ponovna ustanovitev Turn- und Sport-gemeinschaft v Krainburgu je bila izvedena dne 21. junija 1944. z ustanovno skupSčino v popolnoma zasedenem Parteiheimu v Krainburgu.
SportkreisfUhrer tovariš Alfred Radlh je izrekel prisrčno dobrodošlico vsem navzočim in predvsem pozdravil Kreisleiterja NSDAP dr. Pflegerla, inšpektorja Neutzlerja /kot zastopnika Landiata in Ortsgruppenleiterja Jung-schaffnerja.
GemeinschaftsfUhrer tovailš Franz Tatschl je potem spregovoril In je podal pogled nazaj o razvitku in delu Turn- und Sportgemeln-schaft KrzJnburg, ki je bilo žal radi junaške smrti našega tovariša Franza Lener tako hipoma prekinjeno. Po vpoklicu kot Gemein-schaftsfUhrrr der Turn- und Sportgemein-schaft Krainburg se delo nadaljuje z novimi moCmi. Z dobro propagando po listkih, lepakih in kinoreklamami je dobilo mnogo rojakov zanimanje za šport in jih je bilo mnogo pridobljenih. Telovadno in športno udejstvovanje stalno narašča. Da je mlado društv.o doseglo že lepe uspehe, dokazuje o neutrudljivem delu in trdni volji, da se bosta izvajala telovadba In šport kljub vsem težkočam. Tako je bil tovariš Radlh pri tekmovanju Gaua starih telovadcev Kftmtna dne 4. junija 1944. v Kla-genfurtu, na prvem mestu; pri lahkoatletskih tekmah dne 4. junija 1944. v Klaifenftlrtu je bil tovariš Radlh pri metu diska na 4. mestu; tovariSica Inge Bumdorfer je bila pri ekoku na daljavo in pn metu krogle pri istih tekmah na drugem mestu. Tudi prav mlado nogometno moštvo se je dobro borilo In izkazalo s tem. da so že dve igri proti oddelku protiletalskega topništva v Wartu nadmočno dobili.
O samih telesnih vežbah je Izvajal tovariS Tatschel da imajo namen, da človeka telesno in znaCajno vzgoje, da ga napravijo zmogljivega in odpornega in da napravijo prvi pogoj, da bo naetal zdrav, močen in življenja zmožen narod. Telesno se vežbatl, pomeni eopomagati pri obnovi domovine, in vse ljudi tudi v političnem pogleau v smislu nacionalsocializma vzgajati in utrjevati. Vse to služi namenom.
da se vzgoji #naiocl telovadcev« kakor ga želi Fiihrer. Kamerad Tatschel se je potem zahvalil Kreisleiterju, Landratu in županu za finančno pomoč, ki mu je pomagala, da je preskrbel potrebno športno orodje in pokril druge izdatke. Zahvalil se je tudi Ortegrup-penleiterju in ravnatelju učiteljišča za vsako-časno uslužnost in razumevanje v športnih zadevah. Ob zaključku je naznanil sodelavce in društvene voditelje, ki jih je istočasno zva-nično vpeljal v delo. •
Zatem je spregovoril Kreisleiter dr. Pflegerl. Veselo pozdravlja, da se bo športno delovanje v Krainburgu nadaljevalo in so se našle pridne roke, ki so prevzele vodstvo Turn- und Sportgemeinschaft Krainburg. Upaj da bo prebivalstvo Krainburga priložnost vežbanja telesa bogato izkoristilo in je vzpodbujal prisotne, da pristopijo društvu. Predvsem je pozval mladino .naj se telesno udej&tvuje.
Ustanovitvena ura je bila zaključena z obljubo, da bodo nadaljevali s športom,, da bi postalo telo vsakega posameznika jako in močno za končni boj in zmago našsja naroda. S Sieg Hell našemu Fiihrerju Adolfu Hitlerju je bila zaključena ustanovna svečanost.
Vesti iz Ljubljane in okolice
Novodobnega »Robinzona« so ujeli. Ljubljanski »Slovenec« poroča; Po gozdovih okrog Dobrave, Podutnika In bližnjih krajih se je že lansko poletje potikal neznan možak. Hodil je okrog brez vsake obleke in s svojo čudno pojavo plašil otroke, ki eo nabirali jagode in jurčke. Cel6 odrasle ženske so imele velik strah pred njim. Tudi letos kakor hitro so dozorele jagode in so pričeli ljudje z bero, so se tekoj pričele govorice o tej nenavadni gozd-j P^lltaanl, ki da se spet pojavlja na razllč '^rajlh. Enkrat podi otroke dobrovskega hriba, a drugič ga že zopet vidijo spret v bre-zo\^klh hostah. In ko je te dni nekaj otrok Iz Dragomerja spet pri jokalo iz gozda domov, so se loški in bres/ovški domobranci odločili za učinkovito racijo po okoliških gozdovih In res ujeli to strah In preplah vzbujajočo gozd-
Rodbinska kronika iz Gorenjske
Kreis Krainburg
Krainburg. V juniju 1944. je bilo zabeleženih 37 rojstev in 14 smrtnih primerov. — Zakonsko zvezo so sklenili; Anton Scheitle in Elisabeth Federspiel iz Krainburga; Zorko Ju-govitsch in Helena Boschitsch iz Luckenwalda ozir. Krainburga; Zdenko Moti in Daniela Ma-lowrschnik, iz Laak a. d. Zaier ozir. Krainburga; Rupert Stanitsch in Franziska Miche-lin iz Krainburga; Johann Derling in Anna Hriber iz Radmannsdorft ozir. Krainburga; Alois Gogala in Gertmd Jesenko iz Naklas ozir. Heiligenkreuz; Franz Matiasch In Mana Kautschitsch iz Krainburga: Franz Schwegei in Johanna Sneditz iz Gallenfelsa; Franz Er-jawetz in Marianne Archer iz Zwischenwas-sern. — V prvi polovici leta 1944. je bilo pri Standesamtu Krainburg zabeleženih 191 rojstev in 114 smrtnih primerov. Zakonsko zvezo je sklenilo 87 parov.
Heiligenkreust. Meseca junija so se narodili: Stanislaus Polanz, Sebenje; Anna Steffe, Se-benje; Johann Schlamberger, Gallenfels; Maria Graschitz, Stenitschno; Maria Teran, Steni tschno; Marian Peter Pertschitsch, Trstenik. — Umrl je; Anton Achatschitsch, Stenitschno.
PoUand. Rojstva v mesecu juniju. Alois Tschifiik, Lom; Vida Jerascha^ Jasblne; Peter Klementschitsch, Paula Klementschitsch, Vida Habian, Alois Foiker, vsi štirje iz Gabrschke Gore; Anna Schubitz, Gorenje brdo; Bem-harde Kreinik, Saprewolam. — Umrli so: Vida Habian, Predmost; Maria Dolenz, Wout-schach; Joeef Pintar, Afriach; Marta Tscfaa-desch, Srednja Vas.
Kreis Stein
Steinftr Feistritz. Meseca junija se je naredil Johann Samlen, Kregarjevo. — UmrM so; Anna Osolnik' Podstudenez; Anton Sager, Šakal; Johann Prodnik, Kregarjevo; Raimund Suschnik, Podstudenez; Franz Balaatitsch, Stahowltz.
Stein. Rojstva v mesecu juniju. Johann Janko, Schutt; Antonia Stele, Kosiscđie; Anna-Aloisia Widitz, Neul; Stanislawa Koschel, Duplitz; Johann Jeras, Goditsch; Maria Ult-scher, Podgier; Aloisia Spruk, Hrib; Michael Koschel, Schutt; Maria Rlchter, Graben; Cyrill Klemenz, Neumarkt; Franz Schimenz, Ober-feld. — Umrl je; Ha raid-Albrecht Wolf, Stein.
(fo svetu
Iz Londona v Lizbono došU potniki poročajo, da se je v Londonu razvila živahna »trgovina z razvalinami«, Ici je dobila nečuven razmah zaradi poruSenj po orožju >V 1«. Ta trgovina je poglavitno v rokah številnih židovskih me-Setarjev z hišami, pa tudi emlgrantje vseh vrst so udeleženi pri teh poslih kot podmeše-tarjl. Več društev hišnih posestnikov je it zaprosilo vlado, naj izda zaščitne ukrepe, zlasti ker so se megetarji lotili tudi tega, da barantajo sedaj že tudi z nepoškodovanimi poslopji za njihovo >razvalinsko vrednost«. Kot kupci nastopajo v številnih primerih tudi pripadniki invazijske armade, številni nakupi na daljavo gredo tudi v Zedinjene države, tako da vse kaže na nevarnost potujčevanja in razprodaje mestne zemljiške poseeti. Doelej pai se ni slišalo nič o tem, da bi britanska vlada kaj ukrenila za zaćčito svojih oškodovanih hišnih posestnikov.
no prikazen v osebi obupanega komunista, kateiemu se je menda od samjh dobrot v komunističnem raju omračil um In je revež ves zmeSan taval po gozdovih ter strašil ljudi. Identitete zaradi njegovega žalostnega duševnega stanja nI bilo mogoče ugotoviti, zato so ga odpremili na opazovalnico. Tako je zdaj dveletni gozdni strah tukajšnje okolice vendarle enkrat na varnem.
ZAHVALA
Ob mm rti mojega dobrega moža, gospoda
DIMETZ JtSTlBlA, železničarja, .
se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sploh veem, zlasti pa g. župniku za opravljene pogrebne molitve, nadzorstvu in delavcem Bahnmeieterel Littai, Iskreno zahvaljujem za sočustvovanje, spremstvo na zadnji poti, za šopke In vence.
Sawadorf, 7. Julija 1944.
žalujoča vdova Leopoldlna mrnpfr roj. Hrovat.

I
••M kcfk Duwke, Di* horM dtn Korptr ob und »chubl vof м«1кк^ C(idlhmgsltronliK«H. Kronkheiltn »utttfi hew## v##-Miedtn werdtft. w«il un$f
#eL##(W wit4,
BPErTKREUTZ KG . fol^rtUl. ». Vtririeb von A»lhmo - Ргб p«reftfi. B#flin-Temp#lko# I.
Oglasi v našem listu so
TDl I A SCHUHFABRIK
I \
I Ш ■ ЧУ GE6. AL B. H.
NEUMARKTL.OBERKRAIN
ORAHTANbCHRIFl: TRIO NtUMARKTL / FERNSPRtCHER NR. 20
Z ialoatnlm arcem naznanjamo vsem aorod-nikom prijateljem In znancem, da emo name-ato vvidMija dobili jtalostao vest, da je dne 22, junija 1944. padel na fronti naš ljubi brat
Kepitz Ciril,
SuUliit,
Htar komaj 18 let. Njegovo truplo počiva na Z&padu. Dragi naš Ciril, počivaj v miru.'
Teraaln, 11. Julija 1944.
Xalujnfl bratje: Jnkob, LwhvlK. .lohann; »<■ 'lri': Tb^rrnln, Лпчи, Mnria tn oHfiiln 4nr<»rt4tv
ZAHVALA
o priUkl neprl«atcovane amrti natega ljubljenega In nepozabnega očeta, et. očeta, brata, strica In svaka, gospoda
Franz Paplepja,
uitnjarja lil lenni'sa trgovcu v Uoalowitsch,
smo prejeli toliko izrazov sožalja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Zato bodi izrečena tem potom naša najprlsrčnejia zahvala za darovane Številne vence in mnogo-brojno arematvo na njegovi zadnji poti. Vspm plačaj!
•■žalujoče druilne: Papler In Spmml,
kg#
ф
strti pod udaifcem krute uaode naznanjamo veem aorodnikom,	jn prijateljem
žaloetno vest, da je naS nad vee ljubljeni edini sin In brat
Xianixlaus ^ursibilsdi,
Soldat,
v najlepši mladosti, star 38 let, padel dne 9- junija na Zapadu.
Preljubi nai Stanko. nI se TJ lapolnila želja, de bi Ae enkrat vidri na« in pa domačo va*. Spomin na Tebe bo паЈа molitev.
Dobrava-Altendorf, v juliju 1944.
ialujcčl: mtarM, sestre In ontalo sorodstvo.
etnul « — iter. 55.
K A K A W A N K 1; N В O T C
Sobet«, IS. јиМјж 1M4.
£i€Šktspiete
AiIgemPine FUmtreuhand ti- m. b. H.
ZwEigstelle SUdost
ASSLING
14., 15., le., 17. Vn.
Germ an m Juf«ndliche unter 14 Jahren niebt le., 19., 20. Vn.
V ergiBmeinnicht Jugendliche imter 14 Jahrem nkbt »gelaesen!
KRAINBURG
14., 15., 16., 17.. Vn.
Miinchhausen
FUr Jugendliche nicht zugelween! 18., 19., 20. vn.
Der laufMide Berg
Fur Jugeođliche zugelamen!
LAAK
14.. 15., 1«. Vn.
Wildvogel
FUr JugenđUche nicht sugelaseen! 18.. 19., 20. VU.
Der Mustergatte Fte Jwgendlicbe nicbt zugelaaaea!
KADMANNSDORF 14., 15., le. Vn.
Oefahrlicher Frllhling ЈмвмиШсће unter 14 Jahren nicht zugelaaeen! 18., 19., 20. Vn.
Nacht ohne Abschied FUr JugNidUcbe nicht zugelaeseo!
TILDES
14., 15., 56. Vn.
Serenade
FUr Jugendliche nicht zugelaseen!
1*., 20. Vn.
UngekiilJt soil man nicht schlafen gehn Ftir JugeodUch« nicht sugelaesen!
NEUMARKTL 15., 16. Vn.
Dae FerienMnd
FUr Jugenđllche augelasseo!
19., 20. Vn.
SchloB Vogelod
TUr Jugendliche nleht zugelaseen!
STEIN
14., 15., 16., 17. vn.
TonelH
FUr Jugendliche nicht zugelassea!
18., le., 20. vn.
GroBetadtm^odie
FUr Jugendliche nicht mgelaamn!
ST. VEIT
15., 16. vn.
Lache Bajazzo!
FUr Jugendliche nioht augelassen! LITTAI
15., 16. vn.
Operette
FUr Jugendlicbe nicht augelajeeen! 19., 20. vn.
Frau Sixta
FUr Jugendli«Ae zug^aeMi^
MIESS
15., 16. vn.
Zirkus Renz
FUr Jugendliche augelaseen!
SCHWARZENBACH 15., 16. vn.
Uneterblicher Walzer
FUr Jugendliche zugelassen!
/Л1 jedem Film dJe Deutsche Worhenechau;
AMTLICHE BEKANNTMACHLNGEN
Der RRichMtatthalter in KarntMi.
De» Chef der Zivilvcrwaltune in den beeetiten Gebieien KSmtenn nnd Krains.
IVd-Pb-34-»-1944 Pb-34-*-1944/K
Kkeenfurt, a« M- JiiH 1#4.
Betreff: Бгхвпгвг- und VeAraucherpreiee fiir Soeieerfrfihkartoffeln der Brnte 1944.
Bekannimadiung
NbM Бпемм- mud VerbraiieherpreiRp Mr 8i»ei»efriihk«rteffehi der Gmte 1*44.
Mr SDew(>frUhkartoffeln der Bmte Ш4 zelten vom If. JiiM bia 19 Juli 1944 nacheteben<le Freiee:
I.	Erien8«rfestpreiiie:
Freehtfrei Bmpfai-srsetation	H I
100 k« in Reiehemark..... 18.—
II.	V«rbr«Beherhoch»tpreiee:
je % kg	j« лО kg
Rpf.	RM
13	12.-
'G r 6 S • n k I a • • •
ie % kg Rpf. 9.40
le ttbrisren trilt die Anordpunir (ibnr PrejM und •oennen fflr Speieefrilhkartoffein der Krnt« 1944, Zl. M-i-1944 und Pb-34-«-ie44-K vam 5. Jiih 1944.
II 10.80
je 50 leg RM 8.40
Hand<Je-IV<i-Pb-
1пј Auftrair: gez. Dr. Kaluiann.
9'
ai
Haiismadchrn ges. das gut kochen kann f. gepfl. Haush. i. Bad Soden/Taunus. Angeb. erb. unter F. M. 95.529 an ALA AMeigen-GmbH., Frankfurt/M. •	5786
v tenekl bolnišnici v LJubljani je dekletom Iz Gorenjskega daiUL moinoet, obiskovati babiftko šolo. Pogoj: dovršeno 34 leto »taroetl; pouk traja S2 meeecev. IntereaMitke naj ee javijo do 20 junija 1944.; prijavna meeta жо:
T arezu Krainburg: Dr. Hermann Samonigg, bolnišnica GaJlenfells;
T »rezu Radmanaiedorf: Dr. R6UUr, zdravstveni urad (Lamdrat);
▼ emu Stein: Dc. BrilUng, adravetvemd urad (Landrat).
(5779)
Sundmacbung.
Beim Amtagericht A B i i n g kamen Klagen, Grund-buciua&tr&ge und eonetige Antrilge niir am Donnenitag Jeder Woche In der Zeit von 8 bis 12 Uhr angebracht werdea.
Parteien, die an einem anderen Tage beim Amtagericht ABling vorsprechen, mtiseeo dam it rechnen, auf den nftcheten Donnerstag (Amtstag) verwieeen zu werden.
jLmlAgericht AGIing, am	1M4,
Dr. Domenlg; •. h.
Hazylas.
ЛЧ Amtagenchtu A B 11 n g le vlagajo to4b«, zemlji&ko-lajjlžnl predlogi in vse druge vloge »emo ob četrtkih v*ake*H tedna v čaeu od 8. do 13. ure.
Stranke, ki se zglase pri Amtagerichtu ABling ob drugih dnevih, morajo biti pripravljene na to, da ee bodo napotile ma prihodnji četrtek (uradni dan).
Amtsgericht ABling, dne 4. julija 1944.
Dr. Domenlg, a. r.
Erweiterung der Selbstversorgung ttii Holzgosgenerotoriahrzeuge
Bei den gchwierU«! Arbeiteverhttllnieaen in der Fongtwlrt-•chaft let e» nicht raftelich. mit foreteleenen Arbeitekrtiften dureh niielitsliohen Binflchlan von GeneratorhoUi eme wpltere Stmigenm. d«r Generatorholzaufbrmeimit lu erreiohen.
OemSB lemeineamem RunderlaB voin 9. Junl 1944 de« R«ch« foretmeleteni. Reichmvmrkphrmininlmtern Beauftrartwi fUr ofii Vleriabreaplan, der Gene ralhpvollm Kohtirte fOr Rdetunueauf-Euben RвtohвшiI^iвteг Soeer. ZentraUtell« fUr Generatoren. bjw. den nleruu еггапеепеп DurnnnlhrimReheetimraiineen, wird oeii Baattzern топ Niitzkraftfahrzeuff^n die mit Holr.ieneratoren aiw-»eet.attel »ind oder aiwzemtnttet werden кНппеп minmehr die AlMflichkeit гегећеп. »inh in erweitertem Umfane rrtit Generator-waJdholi aelhit au твшогкеп (erweittrle Seloetvereoreun^) Hierfilr kom men hauot^Schlich Fahneiiee bi Frag«, ii* thren Standort In der NHhe »on Wal'hmgen h.sben.
Die nHheren ВроНттчпееп uber Antrae«tellimi und Dnrcn ftthrun* di***r erweitert<>n Selhetvereorgimg, die woiren Plaiz mangel hier nicht »luti Abdmck k^mmen kHnnen, aind bel den ")berbOre»rm»i«tern T,andr%ten Fahrberelt*phsft«leitem und hr en rtrtlichen FomtStn'em einwneehen.
Da« hierdurcti newannMi" Hotz dart nur sum Generator betrieb verwendet wenter), VeretBB' werden naob den hiefUr grl tenden Vonw>hriften. inel^nonde'e naon der Anordnumt liber die Abrabe and den Bemiir vor fenten Kraftetoffen »cm 16. MHtJ! 1848 (Deutecher Reir.heanwiger 63). »eahndet, leKehenenfall« kami
Der Reichsmlivister fiir RU-stung und Kriegsproduktion Chef der Transporteinheiten Speer, Berlin NW 40, Alsen-straBe 4, Telefon 11 65 81, aucht Kraftfahrer und Kraft-fahranlernlinge, Lohnbuohhal ter(-innen), Stenotyplstinnen und Kontoristlnnen, Einsatz im Reich und in den be-setzten Gebieten, Senlere-rlnnen und Relnemache-frauen, Eineatz auflerhalb Berlins. Unterkunft etc. wird gewShrt.	(5779)
Wir haben einen groBen Personenkreis imUmgeng mit der Einheitsseife beobachtet. Das war Detrubllch anzusehen.
Unoefahr jedes Seifen-stOck wird nur zur Hšifte „verbraucht", die andere HSifte wird vergeudet. -Befolgen Sle unsere guten RatschlSge, die wir hier verfiffentiichen werden.
Warta-Seife
Leset den Karawanken Bote
der BfTolimi(<^hfcie'f fflr d«n Nabventehr da« Р^чћг^вик aucb »iif Onind 'le* I IŠ К1јП. inderwoititt >n AnepruOT n»hm*n.
1М(чи»т W«rmir gpwehmnmn MŠ»Hchk«it	w»it(iren Stelgn
rung Oi'Tiprnfor'i'ilMiifhnniriitig	im Huihiipk aiif dir
*<Nitelzt>rt>'n TrsnHpoftsnfordnnin^en miH i'" dip nerjpitiep I,нv um fnil(miekr»ft«t«ff«pi<tor erhMht* B^dentiinf »"
Der RelrhM(ifth«)»»r In Mmlzhiirg BtmnmkrhHcter Mr den Nahrerkehr fttr den WuhrkwU XV1U.
Vimioht vor Anstecfcunal
Шм kleitte, dordiNachlSssigkeithir-voif*nifeft« AnsttckufiK hal h&ufig •ine ichwerwieg«nd« Erkrankung zur Folg«. Dann wird die A'.lgemeinheit dttrdt ArfreitMusfall belas!cl. * Nicht iDfstiicb win, aber Yorsichtig!" Im BtoaUaUe siad die ricbtigen Gcgen* % 1. CHJNOSOL, trhiitHcli.

tkati efUsi
Službo dobi
Vajenec, marljiv in pošten, ki ima veselje do fotografskega obrta, se takoj »prejme v Krainburgu. Koesi Maria, Photo Pog-atschnik, Krainburg.
3649-1
Prodam
Prodam mize, klopi, podboj za vrata, modele za vere je, okna po ceni od 10 do 40 RM. Irene Crojak, ABling, Adolf-Hitler-Strafie 52.	Зв22—6
Im Luftschutzraum:
Koffer aus dem Weg!
Hobt Ihrden Flucktweg seibst veibout «е% ttir Euck Wuntlen in <Jie Hoijt wenn tlv in Not dcn Raum \«еЛа|# und brouck dann ouch motk
Uansaalast

Wie ein Schwamm
tougt sich die Wasche beim Ein-weichen mif Henko-Wosser voll; d*r meiste Schmutz geht so spte-lend heraus. Weichen Sie aber genugend longe ein. Sie kommen dann viel besser mil dem Waschpulver zurecht.
Henko
zum Einweichen und WasserenthSrten.
Karawanken Bote spada V vsako gorenfsko hišo!
Allado kožico, belo, brez rog — za rejo, prodam po dnevni ceni. Katharina Bukoimik, Ho-temasch 25, Post Hoflein.
3656-6
Prodani 8 mladih prašičkov.
Oirčiče-Felsendorf St. 24 pri Krainburg-u.	3654-6
Kupim
Kupim vodno avtomatično se-salko z& Vodnjak (žtimo) z motorjem 380 V, z rezervoarjem ali brež njega, 1 kovčeg-Gramofon s ploščami. 1 fotoaparat z moderno optiko. Ponudbe na K. B. Kralnburg.
3644-7
Kupim moško ali žensko kolo in dfve »obni želejsil peči. Sta-jer Anton, Schuhmacher, VaSe 43, Zwi.4chenw8,.43ern. 3638-7
I'raSioke rej«, ЗО do 40 kg težke, kupim. Marenčič, Heili-g-enkreuz.	3647r7
Kupim кгвуо — dobro mleka-rico s teletom ali po teletu. Ponudbe na Jaurher, Breslach.
3026—7
Kupim tudi etaro, dobro ohra njeno hromatično harmoniko ali zamenjani za lepo psiho в tremi opledaK. Dopisi na K. B Krainburg;.	5787-7
Oddam v za kup
40 arov veliko posestvo nn Dol. Štajerskem /. živino in pridelki dam pod zelo ugodnimi pogoji v naj< m ali sprejmem oskrbnika, ali hlapca in deklo, ki bi samostojno vodila kmetijo. Ponudbe na Fran« K on jedi tz, Margaretenherg , 4 bel Kralnburg, P. Wart aH na Pođkraj št. 31, Poet Eichtal, Unter Steiermark, 3641-13
Menjam
Menjam sadno stiskalnico za kotel za žganjekuho v nerabnem stanju. Ogleda se v soboto popoldan ali nedeljo. Naslov T K. B. Krainburg.
3631-15
Elektromotor dam za koiija,
4 do 10 let starega. Razlike doplačam, ali konja kupim. Naslov pri K. B. Krainburg, pod 3655-15.
Zamenjam dobro ohranjen globok otroški voziček za enakega športnega. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 3653-15.
2e D i t V e
301etni železniški uslužbenec v Karntnu želi spoznanja v svrho ženitve z Gorenjskim dekletom srednje postave, čedne zunanjosti do 25 let. Cenjene dopise 8 sliko na K. B. Krainburg pod »Srečna bodočnost«.	3637-21 Želim dopisovati z Gorenjko v tujini. Dopise pod »Golica« na K. B. Klagenfurt št. 5717-21. Osamljen, brez otrok, 46 let star, iščem gospodinjo. Prednost imajo delavke aH kmečke služkinje od 40 let naprej. Dopisi na K. B. Klagenfurt pod štev. 5786-21.
izggbljeoo
16. junija 1944. se je izgubil en koštrun, bele bai-ve s črno liso, okrog glave je imel zvonček, odšel je proti Dovjem-Maistem. Najditelj dobi nagrado.	5789-22
_.Razno _
Dne 25. junija 1944 se je našlo moško kolo. Lastnik ga lahko dobi v ABling, ZoisstraBe 4,
__5770—23
Dr. Rudolf Oman je pričel dne 10. julija s splošno zdravniško prakso v Krainburgu, Veldeeer StraSe 31 (Preje Dr. Bežek). Sprejema od 8 do 12 in 14 do 16 ure.	3630-23
amiidi« Sonntogsdiemt
Krainburg:
Am 16. JiUi; Dr. Karl Petritech,
Krainburg, Veldeaer Str. 14, Femruf 179.
ЈШи % ž;ifnstnim srcem naznan,iarno vsem TP sorodnikom, prfjateljem in znancem, da sem prejela namesto veeelega svidenja žalortno vest, da me je r,a vedno zapuatil moj ljubi
•'(lini s'n
Vrlio¥nik Andreas,
I'»n-/,pr>rr<4i)uller,
, cvetoči mladosti, star komaj 21 let. Umrl je dne 23, febiuarja 1944. na Vzhodu. Truplo krije tuja zemlja daleč od domačih prelepih planin, katere je tako zelo ljubil * vsemi utripi svojega mladega srca in življenje.
Sladko spavaj, octal ml boA večno svetel spomin do svidenja, kj ga Vsemogočni enkrat določi.
Spomin na Tebe bo moja molitev. Preserje, v juliju 1944.
tiUujof* mati tfr ontaJo »orodatvo.
0#f frMg hdf MchrMftunQ irtrd itoch g*iWg*H durch h*uiHett*n> dan Varbrauch der erzeugten OOtcr, W*nn dethalb nlamend mehr k#uW, ali er braucht, dann werden nlcM werwge aliai, tondern аНа gemjg ertialtan. — Olai gllt abento Mr DARMOk, dat au&i heuta ki (•algendam Mafje hergeilelK irird,
MRM01-WERK DtJULKHMIMAU
w I E N
TEITIIIBIPUI^A
Krainburger Textiifabriken o. m. b. h.
MIP/^IIINIBIUIPC
■Sfr
A
Krankheit*
keii^^'ikmt&ajchBJ
Mdw KronV* ia6f mm# LDA# m der Komplfront d«»
eff^A. D#f Will« xuf Gttundung d«fthelb Pfiicht) #f muB di« Kvn# dar Arst« Nnd d*# WiHcvng b«w&Krt«f ArsMaimiHal iHilareHltseai
AS TA
ARZNEIMITTEL
iulgelassene Fabriken
Brauchbare Maechineu kauft
KURT FRICK
klagemfwri
SalinstraHe temrai