PoTZ^ra Leto LXli. !tew. 1Z8 V UuMliinl, v soScto 8. junlja 1929. Ceno Din 1- Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemši nedelje to praznike. -- Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.^ Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokoplsl se oe vračalo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 tu 3121 Priziv zoper obsodbo Puniše Račića Zagovorniki Puniše Račića so na svoji včerajsnji konferenci sklenili da se pritožijo proti previsoki kazni, državni pravdnik pa je pri ja vi 1 vzklic proti prenizki kazni Beograd, 8. j unija. Tomo Popović in Dragutin Jovano vic-Lune sta bila takoj po razglasitvi razsodbe izpuščena ter sta dane s odpotovala na svoje domove, P uniša Račić pa je bil včeraj popoldne prestavljen iz preiskovalnega zapora v zapor za kaznjence. Dočim je bil Puniša Račić z razsodbo zadovoljen, so njegovi branitelji, pa tuđi državni pravdnik najavili priziv. Puniše vi branitelji so imeli včeraj popoldne dolgo trajno konferenco, na kateri so sklenili, da se pritožijo zoper preostro kazen na apelacijsko sodišče* Poseben odbor bo sestavil tozadevno vlogo, ki bo v ponedeljek izročena sodišču. Prav tako pa je najavil pritožbo tuđi državni pravdnik, ki smatra, da je razprava dokazala pravilnost njegove tožbe in je zato kazen odmerjena prenizko. Ker pa prično za beograjska sodisča v ponedeljek že počitnice, bo priziv prišel v razpravo sele jeseni, bržkone meseca septembra. Ni pa tuđi izključeno, da bo sodišče zadevo izjemoma takoj resilo, da spravi ta proces čimprej s sveta. Jutri bo nastopila nova angleska vlada Danes bo Macdonald predložil kralju definitivno listo svojega kabineta. — V novi vlad i bo tuđi ženski minister. — London, 8. ju ni ja. Lo-ndon-ski listi obja-vtljajo sJedečo sestavo nove an-grleške vlade: Ministrsko predsedstvo; Ramsay Macdonald; zunanje zadeve Artur Henderson; državni tajnik za dominljone in kolonije: Sidney Wefrb; lord predsednik Piarmoor; državni tajnik za Indijo: Wed£ewor>d; mfnistr-stvo pravde Sankesr: vojno ministr-stvo: Tomshaw; zrakoplovno ministr-stvo lord Thomson; ministrstvo za zdravstvo: Artur Greenwood; mtnistr-stvo za delo: gidona Bo-ntfield: mini-strstvo za poljedelstvo in ribolov: Noel Buxton; ministrstvo prosvete Trewe%an; prvi lord admiralitete: Artur Alcxander; minister za delo: Graham; državni tajnik za Škotsko: Adanrson; lankastersko vojvodstvo: sir Oswald Mosley; ministrstvo za promet: Herbert Morison; državni podtajnik za Škotsko: Tom Jobnston; generalni poštni mojster: Srnith; čuvar državnega pečata: Filip Snowden. Listi dostavljajo, da bo Macdonald tekom današnjega dne prediožil to listo kralju v končno odobrite>\ tako da bo nova vlada z iutrišn.iim dnem pre-vzela vodstvo državnih poslov. Nemcija proti porocilu trojke sveta DN Na seji odbora sveta DN je kanadski delegat predlagal pre-ložitev razprav o manjšinskem vprašanju — Poročilo trojice bo služilo kot komentar Madrid, 8. junija. Včeraj dopoldne se je pri čela v odboru Sveta Društva narodov sp-Iošna razprava o porocilu odbora trojke glede manjšinskega vprašanja. Odbor Sveta se je sestal tuđi danes na zaupno sejo v isti sestavi kot včeraj. Kot prvi govornik Je izjavil kanadski delegat Dandurand, ki je decembra I. 1928. pred incidentom v Lu-2anu zahteval izboHšanje postopania z manj^inami, da s poročilom odbora trojke ni zadovoljen. Zato Je predlasal, na] se obravnavanje manjšinskega vprašama odgodi na jesensko zasedanje Sveta društva narodov pri čemer je naglasil, da na se-danjem zasedanju ne bo mogoče sprejeti konćnoveljavnili sklepov. Nemški delegat, državni tajnik Schubert je naglasil, da je spomenica odbora trojke izzvala sloboko r^očararje' ker i° Preveva negativno sta-lišče do manJšinskega problema. Nemčija vstraia na izjavi, ki jo je podal nemški zunanji minister dr. Stresemann marca t. 1., in sicer, da mora Društvo narodov samo pioućitu ali so se države držale svojih obveznosti. Treba je čim prele ustanoviti stalno mnnišinsko komisijo pri Društvu na-rndov in odpraviti izključitev manjšin r>ri proučevaniu njili se tičočih vprašanj. Ker poročilo ne nudi primerne podlasre za razpravo, bo treba sestaviti novo poročilo Za Schubertom je govoril franeoski zunanji Obrtnik! proti sejmom -- Osijek, 8. junija. Organizacija šumarskih nbrtnikov v koprivniskem okraju je poslala velikemu županu Kučiću in ministru trgovine dr. Mažuraniću spomenico, v kateri prosi, naj se odpravijo vsi me^eeni sejmi po vsoj osiješki oblasti ter odvzame-jo eejmarjem njihove koncesije. V svaji prošnji utemeljuje jo, da je trgov/na v vsej osiješki oblasti že itak slaba in da mesečni sejmi^ povzrocaju trgovcem samo škoio, ker ricrajo iti zaradi reprezentanoe nanje. kar pa je Združeno z velikimi stroški. Obrtciki pravi/o, >i& poveem zadostujejo samo letni spjmi v poeamezinh krajih, proti katsrim ni nr-berjt%£«'» ugovora. minister, ki Je predlagal, naj se snlošna razprava nadaljuje na temelju predloženega poročila. Odgoditev ima pravico dovoliti samo plenum Sveta in torej o niej odbor ne more sklepati. Kot zadnji govornik na današnji seji je govoril finski zunanji minister, ki se je pridružil izvajaniem Dandu-randa. Debato je zakfcučil italijanski delegat Sci-aloja, ki je vprašal vsakega posameznega člana, da li dovo!:, da se smatra poročilo trojke za podlago razprav. Nato so pristali vsi ćlani s pTidržkom, nakar ie bilo na željo raznih članov Sveta sklenieno, da naj Adacl, kot poročevalec o manišinskih vpra-šanjih zbere predloge, ki jih vsebuje poročilo odbora trojke v konkretna vprašanja. To Adacijevo poročilo ie bilo sestavljeno danes popoldne s sodelovamiem španskega in angleškega delegata ter Dristojnega uradnika tajniStva Društva narodov in bo tvorilo pod'ago za nadaljnje razorave, dočim bo poročilo samo veljalo Ie kot komentar. Madrid, 7. ^unija n. Semkaj ie dospel italijanski državni podtajnik Grandi, o kate-rem se rrdi v diplomatskih kroeih, da se bo sestal z iugosloveruskim: delegati. Jugo-stovenska delegata Fotić in dr. Šumenković sta že tuka i. dočim dospe dr. Kumanudi v sobcKto. Lastnega otroka umoril Zagreb, 8. junija. Včeraj je zagrebška policija aretirala nekega Mikuletića, rodom iz Istre, ker je izsledila, da je pred enim letom umoril svojega novorojenega otroka in ga zakopal na dvorišču hiše, v kateri je stanovah Mikuletić je na policiji priznal svoje dejanje ter izpovedal, da je otroka umoril zato, ker ie živel s svojo ženo v taki bedi. da si otroka ni upal prcživl.iati. Bogata dedščina Harry Piela Beriin. o. jan.:;a r. Sloviti fil.ms.ki israiec Harry Piel. člgrar pustolovni filmi vzbukjo pozornost po vsem svetu, k prejel :e dni obve-stilo, da mu je neki nezjiani oboževalec zap-ustil vse svoje p-remoženoe in sicer SO.000 mark v gotovini (oJcroz 1,200.000 Din), veliko posestvo na Poljskim in krasno vilo na Wuxtenberšikem. | Paro'a za nedelio: VELESEJEM ? | Premestitve pri pošti Beograd, 8. junija. Premeščeni so nasled-nji poštni uradniki: Fran Klasinc iz Račje-ga v Maribor, Mara Kuhec iz Velike Ne-delie v Ormož, Anastazija Bujak iz Knne-lla v Ljubljano, Mara Debelak iz Sv. Pav-la v Konjice, Fran Ulčakar iz Semiča v Nf>-*vo mesto, Ana Eržen iz Moč v Pragersko, Mark« Kuhar tz Borovnice v Logatsc, Ana Veselio iz Kozjega v Trbovlle. Miran Me-soJedec iz Mislinia v Velenje, Ivan Reber-nik iz Sv. Petra v Savioiski dolini v Celje, "Miroslav Drobnič rz \.jua pri Ptuju v Maribor, Ana Rihterić iz Luko-vice v Ljubljano in Karei Hribernik iz Studencev v Maribor. Osnovanje tvornice svile v Bosni Banjaluka, 8. junija. Tu se čim dalje boTj širijo vesti, da se bo na driavnem pose-stvu v Teslicu osnovala velika tvornica za izdelavo svile. Kapital bi dala na razpo-lago neka angleska skupina vz Londona, pri podjetju pa bi sodelovali tuđi nekateri domaći finančniki. Prebdvalstvo v B^nja-luki in v vsej oblasti se zelo zandnia za to podletje, ki bi lahko zelo lepo uspelo, ker je v blizini Banjaluke na razpolago ceaena električna energija od samostana trapistov. Sedaj ima to električno centralo v najermi mestna občina, ki oddaja tok za 4 Din ki-lovatno uto. Popust za odvetniške skupšeine Beograd, 8. juiiija. Generalna direkciia državnih železnic je đovolila 50^ popust na vseh progah državnih železnic za odvet-nike, ki potujeio na glavne skut)Šcine od-vetnjkov 9. t. m. v Zagrebu in Beogradu. Pogajanja s Poljsko Beograd, 8. junija. Pogaianja za s-kleni-tev nove trgovinske pogodbe med Jugosla-vijo in Poljsko napredujejo ugodno. Obe delegaciji sta imeli doslej že već sestankov. Nocoij je poljska delegacija priredila članom jugoslovenske delegacije svečan banket. Mobilizacija proti kobilicam na Bolgarskem Sofija, 8. junija. \r okolici Haskova se ie pojavila ogromna množina kobilic, ki so unioile velik del setve. Dosedai so uničili že oikoli 60.000 kg kobilic, kliub teniu pa so bile oblasti prisiljene mobilizirati pode-želsko prebivalstvo v starosti od 15 d*o 60 let 7a nadaljmo borbo proti kohilicarn. Mussolinifa skrbi oadanje porodov v Italiji Rim, 8. junija. Na seji italijanske zbornice je prekinil Mussolini nekega govornika, ki ie hvalisal prirastek italijanskega ljudstva, in opozori! zbornico na to, da je padlo v prvih štirih mesecih tekočega leta število porodov v Italiji za 17.000, dočim ie narastlo število smrtnih primerov za 00.000. Mussolini je dalje izjavi!, da ni pod taki-mi okolnostmi optimizem prav nič umesten in da se bliža Italija isti usodi, kakor njena zapadna soseda. kjer stalno pada število porodov. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska bor za danes ni poslovala. INOZEMSKE BORZE. C u r i h : London 25.1925. Newyork 519.05, Pariz 20.31, Milan 27.18. Madrid 73.no, Berlin 123.87. Dima] 72.87. Beograd 912.50, Praga 15.3825, Bukarešta 3.06, Budimpešta 90.56, Zolija 3.7550. Ena ali tri državne opere? Intendant beograjskega Narodnega gledališča demantira, di bi se zavzemal za osnovanje ene same državne opere namesto dosedanjih treh. Kakor znano, so pred dnevi prinesle za-grebške »Novosti« poročilo iz Beograda, da sta se interrdant zagrebškesa Narodne^'-i gledalUča dr. Treščec in intendant beograj-skega Nar^Kliiega gledališća Milan PređiČ zavzela pri ministru prosvete Maksimoviću za osnovainje ene same državne opere, ki bi izmeooraa gostovala v Beogradu, Zn-grebu in Ljubljani. Vest d tem je vzbu-dila v ljubljanskih umetniških in gledali^kih krogih precej nevolje, tembolj, ker pred-stavniki Narodnega gledališća v Ljubiian1 o kaki naimeravani preosnovi oper v Beogradu, Zagrebu in Liubljani v eno samo opero sploh nišo bili obveščeni. Tako upravnik Narodnega gledališča v Ljub ljani gosp. Oton Zupančič kakor direktor ljubljanske opere gensp. Polič sta se od'očno izrekla proti omenjeni rešitvi jperueca vprašanja v naši državi. Včerajšnja »Politika« je objavila sedaj nasledn.'o izjavo upravnika beo2ia;>ke^a Narodnega gledališča: »Glede na izjave j«. upravnika in direktorja Narodnega gleđa-lišča v Ljubljani na vest »Novost-« o neki akciji upravnikerv zagrebškeca m beosraj-skega Narodnega sledališča za osnovanje skupnesa opernesa ansambla, lziavljirii da se ni nobena taka akcija irvedla on ££. mi-nistrih prosvete in fina-nc, ki sta rprejela referat o mnogo boli stvarnih n nujnib potrebah. Ker omenjena izjava mene oseb-no omenia, moram odločno odkioniti. da sem bil kdaj prlstai te ide e. ker jo srru-tram v dana-šn-iih rjzmerah za ieizv-.Jd iiv o, in mislim, da bo veduo ncpralai^n'i Pi mojem skromnem mnenju niio ime : mo;i tovariši v Ljubljani povoda ugibati ka! morda mislkrt o reprezentativnem za«i^u opere v Beogradu in Zasrebu, in nivo 'ne.i d-ovolj upravičenosti, da zopet sprož jo tema o kulturnih potrebah in starosti KultJ-re. Moram samo pripomn-iti dvoie: I.) da je opera v Beogradu bila in ostila edna v državi brez pomoC: operete, čepriv sodti po privatni opereti tuđi beogradsko kuhur-no mlajše obNiinstvo čuti potrebo po mji, in 2.) da mora Bcogiad klub vsemn. ki.r je bi'o v preleklosti, imeti in bo ime!, tur za-služi.« ZasreM4i »Morsenblatt<, ki beleži to :«• javo z zadovoljstvom, ugotavija pa, da vest o skupni operi ni bila vzeta iz zraka, i-tm-več izvira od obeh intemlantov. Ker pa je zagrebški intendant Vladiiiir Treš>:cc :zji-v 11 v interviewu, objavljenem v nekem n-grebškem listu 5. t. m., da iziava o tein ne izvira od njega, t-emveć od intendanti Predića, k: je tuđi po ob*ku pri probvet-nem ministru podal beosrajikemu po roče • valcu Hsta tozadevno izjavo, se mora sna-trd'ti, pravi »MorgenblatK. da nima*no rio-benesa povoda dvomiti nad resniwnoit:o besed intendanta Treščeca, ker ni bil beo-giaiski iintendant vedn«o mnena, kakrine-ga izraza v svoji sedanji izjavi. Kraljevo priznanje našemu kmetu Pomemben kraljev predgovor b knjigi „Naša vas" — Beograd, 8. junija. Kralj, ki od nckdaj ceni ogromen pomen va vče* raj deloma reseno z eruiranjem Chariottc Wolff v Draždanih. Današnje za>liševanje je prineslo novo senzacijo, ker se je izka* žalo, da je bila 244etna Charlptta Wolf iz Draždan jeseni lanskega leta 2 tedna anga» žirana pod tujim imenom kot plesalka v praškera baru »Aihambra«. Preiskava p»roti Faloutu napreduje razmeroma zelo hitro. Posebno pozornost posvečajo preiskoAalns oblasti inozemskim potovanjem Falouta-Pri pregledovanju osebnih aktov Falouta so našli zabelezbo, da je zaprosil kapitan Falout decembra 1928 v predsetorov v ^kodmih tovaraah, kjer je uradoval Falout. so našli pepel zažgane* ga papirja. Pepcl bodo kemično preiskali. Ražen pepela so našli papirnate zrerke, ki izvirajo od pišem in kuvert. Na eni izmetJ njih so našli nemško znamko z žigom rr Berlina, Falout trdi, d* je sresal piina* «vo> je prijateljice \Valffo\c, ker je ei hotri kompromitirati. Praca, 8. junija. 2 clasovi koaliranih strank je včeraj poštanska zbornica vzela na znanje izjavo, ki jo ]e podal ministrNkJ predsednik Udržal v torek, o eksploz. ski katastrofi in o Faloutovi aferi. Komunisti so pričeli proti koncu seje priiavljati š:e-vilne nove govornike. Koalicija ie nato skle. nila, da bo zaključila debato s tem, da bosti od 11 prijavljenih covornikov govorila samo dva. F-tvi od obeh se je besedi od-poveda!, nakar ie povzel besedo govornik koalicije paslanec Bradač in podal izjavo v imenu koaliranih strank. Izreke! je \ lađi polno zaupanje koaliranih strank. obe^iem pa tuđi ministru za narodno obrambo. ki bo :z\edlo o aferi najstrožio preiskavo. Oloomc, 8. junija. Sedaj ima tuđi Olo-muc svo-jo vohunsko afero. Tukaj je bila aretirana 36 letna avs»trriska državljanka Margareta St cimer s svojim spremi icvakem čijar ime dosedaj še ni znano, ker je osum-Uena vohainstva Oba tujca sta fotografirala razne vojaške objekte. Pri aretranih so našli bogato korespondeeco in mnogo li-stin, ki so jih zaplenili. Stcirvericva je h;la elegantna dama in je nas topa U po\sod i veliko smelostjo. Oha vohuna sta bila pre-peljana v zapore o.krož*ieca sodisia. Krivi muslimanski prorok — Sarajevo, 8. junija. V zadnjem Čj^u so se pojavili med muslimani letak i, pod« pisani od nekega Seha Ahmeda, ki napo* vedujejo pro-past islama m »korajinii s*»d» ni dan. Me-d m-uslimani je zaradi teh lct»» kov naatalo precej^nje vznemrri«BJe, tako da je bil Reii*l'Ul'Iema ^aušević prisiljen izdati poseben raTgUs na mtfslimane, ¥ katerem jih opozarj«. da so ti letaki nc» umna »leparija, ker Seha Ahmada v M«Jc1 splon ni. Svoje^asno je žrvel »cea- tamkaj Seh Ahined, ki pa je ic davno umri. Rew# lTl*l'lema povdarja, da ie raxč»rjen}e takih vesti zmožno odvraćati jwth i-v«Hiirvo od rednega dela in ga rapdjevatj ▼ utodtie s4tlepe. Zato poziva musliman«, naj v»«, kar »e ne strm ja s koranom in zdravim razumom, odkltBjajo m K ne purte zava* j«ti v JUKitav, Stran % »SCOVENSKI NAROD*, dne 8. jimija 1929. ♦ev ]'">£ Naše meScanske sole razstavljajo Velik« jubilejna razstava mešcanokih sol na relesejmiL — Rekordna udeležba, — Razgovor našega urednika z rarrnatdjem > g. Hočevarjem. Posebnost lctošnjega vclesejma je raz-stava naših meSčansk.li šo!, ki je zasnovana v velikanskem obsegu. Na razst.-tvi so zastopane skoro vse sole Slovenije z iz-delki ueencev in učenk. Vendar pa se ta razstava moćno razlikuje od običajnih ta-kih razstav. Razstava je namreč urejena po predmetih tako, da ima obiskovalec vtis, kakor da bi posetil eno samo ogromno Solo. Ćlovek se ne more načuditi izdelkom. Ne ve, kje bi pričel .Ali pri risanju, ali pri ročnem deki, ali pri jezikih. ali pri šol-skem zou, kjer se kar tare radovednežev. NaS urednik je naprosil g. ravnatelja Ho-čevarja, naj mu pojasni, kako se v me-ščanskih Solah pouCuic. — S kakšnim namenom ste, g. ravnatelj, razstavili na velesejtnu? Predvsem, da pokažemo najširšim pla-stem uspeh meščanske sole. Namen razsta-ve po predmetih pa je, da pokažemo metodo našega poučevanja, ki je nsmerjena v najnovejše smeri delovne sole, da pokažemo uspehe te metode pri vseh predmetih. Tuđi hočemo s to razstavo dokumentirati, kako se meščanske sole lahko pii!as;ode bi-stvu krajevnih ra2mer. Tako n pr. vidite izdelke te-le sole, ki je na deželi. Vsi predmeti, posebno praktični, se uživljajo v milje našega kmeta, ta zopet v stremljenja obrtništva, ona tretja živi v industriji, pa zopet druga v trgovstvu. Vse pa Je strnje-no v praktičnost. Vsi predmeti na mes'čan-ski to\\ so živi, poučevar.je nr.vezano le na živo potrebo poznejse^a poklienega udej-stvovanja. Se posebej pa hočemo s to razstavo demonstrirati, kako potrebne so baš zaradi tega meščanske sole :ia vse one, ki se hočejo posvetiti praktičnim poklicom. In to ravno je namen na*ih mesčanskih sol. Ta razstava pa je živ dokaz, da so se slovenske meščanske Sole močno dvignile nad povprečnost, da živo služtjo svojemu na-menu, in da so edine *ole, ki so za povzdi-go izobrazbe Širokih mas najbolj pripravne. — Ali bi m! lahko pojasnili, kako n. pr. Izvajate to metodo pri posameznih predmetih? Vidite, tako-le. Vzemimo računstvo. Princip našega poučevanja je predvsem praktičnost. Nič več suhoparno vađenje in mehaniziranje, temveč samodelavnost učencev. Vse, kar se da ponazoriti, se iz-deluje neposredno pri pouku samem ali pa pri ročnih delih, ki so sedaj obvezen predmet na naših šolah. Tako vidite, da je n. pr. operacija kvadriranja tuđi dokazana z izdelkom iz lepenke, oz. lesa, ki so ga učenci ssveda sami izdelali. Vse, kar se računa, mora imeti zvezo z življenjem. Učenci trgujejo, nakupujejo, kalkuliraju — pri geometriji merijo, izdelujejo modele, rišejo praktične nacrte itd. Ravno tako pri vseh ostalih predmetih. Oglejte si samo naš Šolski zoo. Ves prirodopisni pouk slo-ni na opazovanju živih objektov, ki jih učenci sami goje v posebnih prostorih. Da bi videli, kako živo se sedaj zanimajo za ta predmet! In tako vidite je pri vseh predmetih. Zemljepisje: teoretično učenje je v zvezi z vsemi razstavljenimi izdelki; oglejte si te-le reliefe, šematične slike, na-zorno dokazovanje produktov posameznih dežel — ali pa pri 2godovini posnetke orožja, orodja, miniaturne stavbe gradov, gledališč, mest, zbirke denarja itd. Učenci se na ta način resnično užive v pouk, ga razumtvajo z Ijubeznijo in s to metodo je __---------------- m Ljubljanska porota Ljubljana. \ junija. Petek obsojen na 4 leta Včeraj se je nadaljevala in zaključila obravnava poti Cirilu Petku, obtoženemu hudodelstva uboja. Senat je stavil porotni-kom tri vprašanja in sicer prvo glavno glede uboja, drugo glavno glede lahke teles-ne poškodbe in dodatno vpraŠanje. Porot, niki so obe glavni vprašanji potrdili in Petek je bil obsojen na 4 leta težke ječe. Fonarefalec dvodinarskih nov-čičev Potem se Je vršila obravnava proti klju-čavnićarskima vajencema Rudolfu Plotniku in Maksu Lampetu, ki sta bila obtožena po-narejanja dvodinarskih novčičev. Obtožen-ca sta §e mlada fanta in ništa vedela, da sta zakrivila hudodelstvo ponarejanja denarja. bolsko vodstvo in policija sta dala o njima dobro izpričevalo. Porotniki so obe glavni vprašanji glede krivde zanikali in obtoženca sta bila oproSčena. Tatvina v Čudnovi trgovini Senatu predseduje d. v. svetnik dr. Ga-ber, prisednika sta d. v. svetnik Avsec in sodnik Kobal, zapisnikar je avskultant Ko-kalj. Državno tožiteljstvo zastopa namest-nik dr. tužitelja Lovrenčak. Cepelnika za* govarja odvetnik dr. 2itko. Obtožencc Je slabo oblečen šibek fant. Na predsednikova vprašanja odgovarja tiho. Slovenskega jezika ne obvlada popol-noma, zato je navzoč tuđi tolmač italijan-ekega jezika dvomi fvetni v p. Gabrijel* čič. Cepelnikov Emil je samski delavec iz Stanežič. Fant le bll rojen leta 1902 v Trstu. Radi tatvine je 2c sedei, pa ga ni spa-metovalo. Obtožnica trdi, da je obtofenec nevaren tat, ki se jc zadnji čas potikal po Italiji, od koder so ga irgnali radi raznih tatvin. Prišel je v dotnačo občino Št. Vid, kjer je svojo tatinsko obrt nadaljeval. Nastopal je pa zelo predraio. Dne 6\ aprila letos je vlotnil pri belem đnevu, n*đ opoldajisklm odmorom v zakle- dana prilika, da se sami izpopolnjujejo tuđi izven sole. Fizika, kemija — poglejte si samo te izdelke, s kakšno Ijubeznijo so izvršena! — Kakor vidim, so zelo bogato zasto-pani i/delki deških ročnih del. Kako se ob-nese ta pouk? ^ami vidite, da prav dobro! Nedvomno ima za povzdigo tega pouka pri nas ne-precenljive zasluge naš Humek, ravnatelj meščanske sole v Mariboru, katerega šola je tuđi največ razstavila. V Ljubljani ga z velikim uspehom propagirata Novak, ravnatelj meščanske sole v Šiški. ter Tone Sc-liškar, učitelj na meščanski Soli v P ral ah. Ti se še posebno trudijo, da spravijo ves pouk v ročnih delih v zvezo z ostalimi predmeti, kar je edino pravilno. Vse, kar se pri predmetih uči, naj se izdela pri ročnem delu. Ce jemljejo n. pr. pri fiziki električni zvonec, tedaj ga učenci v delavnici tuđi izdelajo. In tako pri vseh predmetih. Ima pa desko ročno delo Še to važnost, da vzgaja mladino za delo, da ročno delo spnstuje in da zna ceniti delo ob vsaki pri-liki. In baš ta predmet daje meščanski soli še posebno označko praktičnosti. Ko bo™'> imeli na razpolago zadostno število uči-teljstva, specijaliziranega za ta predmet, bodo uspehi tega pouka še veliko večji. Ogledal sem si izdelke mariborske, prulske, šišenske ter ostalih šol, pa sem bi! v resnici vzhičen nad izdelki naših mladih fantov. Izdelki iz lepenke, lesa, ilovice, kovine so sijajno izvršeni in pričajo, kako vneto se dela na meSčanski soli. Modeli aeroplanov, raznih strojev — Človek bi ne \erjel, da so to izdelale tako mlade roke. — Ka| pa na ženskih neičansklh Solah? Tuđi na teh se z vso vnemo povdarja praktičnost. Poglejte si samo ženska ročna dela ter oddelek za gospodinjstvo. Mnose sole imajo že svoje kuhinje, pralnice, likal-nice. Vadijo se v vsem, karkoli potrebuje žena v svojem pokliču. Vidite — ne samo prte in blazine — tuđi krpanje nogavic, peri la — vse to goje naSe tovarišice na svojih šolah. Tako je tuđi ženska meščanslca šola dokazala, da je praktična Šola — Šola za življenje. — Katere šo!e so se prav posebno odlikovale? Prav vse! Nekatere se žal nišo mogle udeležiti razstave zaradi prevelikih stroš-kov in oddaljenosti. Posebno veliko so razstavile sole iz Maribora in Ljubljane. Nekatere sole se seveda odlikujejo po svojih posebnostih. Tako n. pr. mariborska deška, I. deška v Ljubljani in II. deška po deških ročnih delih in risbah, ženske me-ičanske sole so prav vse sijajno zastopane, Ribnica se odlikuje po suhi robi, — sicer pa: kolikor Šol, toliko novosti. Vsaka šola je delala z vnemo za to razstavo, zato tuđi ni mogoče kvalificirati posameznih sol po splošnosti — ker to ni razstava posameznih šol, temveč razstava vseh Sol. In vse Sole, ki so razstavile, so se odre-zale! Ogledala sva si z g. ravnateljem vse oddelke. Ogromno dela je tu naloženega. Koliko požrtvovan ja, koliko Ijubezni do naše mladine, koliko uspeha! Zahvalil sem se mu za prijaznost in odše! z razstave z velikim zadovoljstvom. Razstava je odprta se jutri. Kdorkoli utegne, naj ne zamudi te lepe prilike, da si ogleda trud in uspeh de-setletnega dela naših mesčanskih šol. ■ ni njeno delikatesno trgovino Viljema Golo-ba v Prešernovi ulici, katero je odprl z vi-trihom, ki si ga je sam naredil. Odnesel je okoli 900 Din gotovine ter nekaj čokolade, mesnine in konjaka. Se boli predrzen poskus je pa tvegal 16. aprila letos v zlatarski trgovini pri Čudnu v Prešernovi ulici. Ko se je tisto popoldne trgovina odprla, je takoj vstopil Emil. Ne oziraje se na prisotno blagajničarko Drago Fritschevo je šel k blagajni in pričel pobirati denar iz nje. BlagajnlČarka je poklica-la Franceta Bajželja, ki je bil v sosednem lokalu, a tat se pa ni zmenll mnogo zanj. Ko ga je France opozoril, naj pusti denar, je vzel iz hJačnega 2tp* že odprt nož. g* položil kraj sebe na mizo in dejak »Le mirno, le mirno!« Ko si je nabral dovolj denarja, se je pričel umikati proti vratom, pa ga je pre-hitel alarmirani stražnik. Proti stražniku je tat zamahnil z nožem, pa mu ni nič pomagalo, moral je na ričet, ktterega je jedel do danes. Pri čudnu je hotel odnesti ptiček še nad 3000 Din gotovine in 48 srebrnih kron. Skupna škoda, ki jo jc fant nameraval napraviti s svojimi tatvinami, znaSa 4751 Din. Obtoženec prizna, da je z vitrinom odprl Golobovo trgovino, glede poskušenega vloma pri Čudnu pa pravi, da je bil pijan in da je hotel le nekaj vzeti. Prizna tuđi, da je bil v Trstu obsojen na 14 mesecev ječe in da je bil izgnan v Stanežiče, kjer je stanova! pod streho materine hiše. Sploh je fant pred porotnim sodisčem vse svoje tatvine odkrito priznal. Na predsednikovo vprašanje, ali je imel v žepu odprt nož, ko se je vtihotapil v Cudnovo trgovino, je odgovori], da je bil žepni nož zaprt. Iz blagajne je pobral stotake, glede drobiža in srebrne krone se pa ne spominja. Pred-sednik ga je vprašal, če je prišel v Ljub-Ijano z namenom krasti in obtoženec je odkrito priznal, da je skušal krasti, ker doma ni imel kaj jesti. Zaslišane so bile tri priče, ki so izpo-vedale bistveno drugače, nego obtoženec. Predsednik je prebral kazenski list, ki na-vaja, da je fant na slabem glasu in da je bil radi tatvine že Jtirikrat kaznovan. Sod- nik je ugotovil, da je 2890 Din, ki jih je obtoženec ukradel pri Cndnu, shranjenih pri sodttču. Senat je stavil porotnikom tri glavna in eno dodatno vprašanje glede obtoženčeve krivde. Poroteiki so dve glavni vprašanja in tu« di dodatno potrdili in Cepelnik je bil ob= soj^n na 3 leta težke ječe s pooštrenjem. Kdo je zadd 1,200 000 Din V cetrtek je bilo v državni razredni lo* teriji žrebanje za veliko premijo 1J00.00O dmarjev m malo premijo 500.0U0 Din. 2re* banje se >e vršilo že skoro mesec dni vsak dan. V četrtek se je pričelo že pred 7. uro zjutraj. Z napetostjo se je pričakovalo iz* žrebanje premije 500.000 Din, ki je imela pripasti prvemu dobitku za 3000 Din. Xaj-prej je bilo izžrcbanih nekaj manjših do bttkov, ob 7. pa je predteedmk komisije sporočil prvx> številko z 15. uri v uniooski dvorani. 1. Schw»b: ZJata kaaftiica, zbor 6 s^rfmlk-v*. aj«n U«viri« (II- doflede!3ek dne 10. t. m. vsakekrat po^I-dne ob 17. ur! $e vršitt v pev^ki derani po-ilopjt Olasb. Matice v Vefovi uiici uiterni produkciji »o-Jenccv Sole Glaabofle Matice, h ka-terlma vabi rraateOsfrvo naM>udce}e st ariše BOjeitcev oAio-sno natnestfrike stariiev in sorod-n ke posatneznrh gojeceev. Dobrodošli so tud! prioatel'tf G^i^bene Matice, ki se zanimajo za napredtk Sole in njenih foiencev. Na I. produkciji danes v sobo to ob 17. uri n*«to«>i 16 ao.ien-cev. ki obiskujejo Wavirski. violinski, solopev-ski o^Jelek b\ sicer I. do IV. razred. Fodmbn! spored produkoi}« Je nabit v veli poslopia Glas-bene Matice. Pivski pniMlk mrtimw%*\h iol t|nbli*«skt oblasti. V pfosla-vo 10 tetnice ob*to^a naSih rmfUanikib iol w \Tli-ti daties v ntddjo, dne 9. t. m. v uniottiki dvora« 2 a4«4«cni33, kojih Lepi zobje so najdragocenejši dar, ki ga je poklonila narav*, toda ta dar jc treba s»krb» no in redno negovati. Kdor vsak dan \-porabljt ODOL, negujt najboljt svoje zobe in usta. spored izvajaic sojenci meš^anskib Sol iz Ljubljane, Sr. Vida, Sko-ije Loke. TržiCa. Rakeka in Trbovelj. Posanreine točke sporeda vodijo do- tiini srrokovn: uč:telji, skupne nastop* pa stro-kovu: učitelj Ijublianske I- deSke meSCanske 4o- 'e Z- Repovš. Oba sporeda sta sestavljena !r pevsslvih nastopov Prva akadentiia >e vrii po-poldne ob 15. uri. druga pa ivečer ob 20. uri. Fosamezna sporeda trajata aekaj maaj kot 2 uri Obč:ni!\o ponovno oprzarjamo na obe dve vrireditvi ;n vabijno na mnos?obro;en poset. Cene posameznim vstopnicam so kVo nizke. Pred-prodaja vsropnic se vrši v veži pred L'nioasko dvorano od 10—12 ure ter cd 2—3 in od 7. Me dalje. Iz policijske kronike Ljubljana, b. junijj. Dane* ponoći &o dose mace ra/mere dobro znane. Vinku Magistru, posestnfku in gostilni-čarju na Strmi poti št. 8 je bila ukradena iz kuhin/e njegove hiše ura-budilka, vredna 150 Din. Rudolfu Velepiču, trgovcu, stanu-jočem na Sv. Jerneja cesti 25, je bila ukradena z voza, ki ga je pustil za trenutek na KavŠkovi cesti pred hi§o št. 18, nova «vetil-ka, vredna 100 Din. Anton Binder, trgovec z igračkami iz Prage, je izrocil neki Lenfki R. fantke iz kavfuga, da bi jih proda jala po veletejmu. Navihana Lenfka je igračke nekaj časa žare« prodajala, potem pa z izkupičkom neznano kam pobegnila. Jelico Kidrič, ieno V6eučililkega profe-sorja, je v Ciril Metodovi ulici podrl na tla neznan kolesar ter ne glede na to, da «e je gospa močno poskodovala, zasedel kolo in zdirjal naprej. Kolesar je bil okrog 15 let star ter najbrže dijak po pokliču. Na Marijinem trgu je povoiil kolesar S. TOletno zasebnico Marijo Dolinarjevo, sta-nujočo v Notranjih goricah pri BrezovicL Avgust RenČelj, hlapec pri trgovcu • gadjem g. Pilichu, >e davi ob 4. prišel z dvo-vprežnim vozom na glavni kolodvor k brao-voznemu skladišeu. nakladat sadje. Ko je privoiil v postajo ekspresni vlak, »U ce konja splasila in zdirjala % vozom s kolodvora. Polomila »ta leeeno ograjo med carinskim poelopjem in kretniškim stolpom, pri eemer se je en konj zadel i glavo v koatanj pred brzovoznim skladi^em in se Lgmdil na tla težko po&kodovan. Na kraj nesreče je bil takoj pokličan konjski mesar Pušnik, ki je konja zakial. nakar eo ga odpeljali v meetno klavnico. Drugi konj je k sreČi ostal neposkodovan. Peter Kosi, po^estnikov sin iz MoČilne vaši pri Radečah, je prijavil policiji, da po-grešajo že več dni se^ro, oiir. hčerko Fran-čisko Roeijevo, ki se je mudila do 3. t. m. pri družini Skerjanec v Zg. Ši5ki St. 101. Dekle je staro 19 let, visoke, suhe postave in podolgovatega obraza. Šahovski mojster Reti umri V Cetrtek zjutraj je podiegcl v Pra-^i škrlatinki svetovno /nani šaho\ski mojster Richard Reti. Pokoini je bil rojen 1. 1889 v Zezinoku pri Bratislavi, študiral je matematiko na Dunaju in že kot student se je odlikoval na du* najskih šahovskih turnirjih. Na šahov* skem turnirju v Coteborgu 1. 1920 je dobil prvo nagrado z Rubinsteinom. Pozneje se je z velikih uspehom ude* ležil skoro vseh evropskih šahovskih turnirjev. Posebno pozornost je vzbu* dil 1. 1924, ko jc premagal v Newyorku takratnega svetovnega šahovskega mojs stra Capablanco. Predlanskim si jc priboril Reti šahovski *ampijonat Če« Škoslovaske in kot vodi a češkoslova* »kega moštvii je i£ral na šahovski olim* pijadi v Londonu. Reti. Breier in Tartakowcr so bili ustanovitelji takozvane novoromantič« ne iahovske sole in Reti jc svoje teo* retične nazore razložil v knjigi >»NTove misli o šahovski igri«. Njegova knjiga ie zdaj v tisku. V slepih partijah je imel Reti enakovrednega tekmeca sa» mo v sedanjem svetovnem šthovskem mojstru Aljehinu. Lrta 1925 je dosege! Reti svetovni rekord ?. 29 slepimi par^ tijami v San Paolu. Vdeležiti bi se moral tuđi letošnjega mednarodnefia sa= hovskega turniria v Karlovih Varih. ČcJkoslovaški šahisti so izgubili ž njim učitelja, ki ga bodo težko pogrešali. Retijeva soproga je bila Rusin ja. Deh*U ljudi* dcs«2đ.^ z v«i'tw upnr«i>o n»- ravne »rraiu-Jos€!o\e. grenčici trcdljeiiiC črcveba br«z \ ^*kc5a r. •-, '■ . S:cvilna poročila »dr*vB,kov.*trokovti:iikov pe\. trjuje«. da so tuđi ow. Wi boluje jc b* ledvicah. Dro'nu. reumatizmu, kiinn h in i'.idkorn: bo-lJ\ h trsro\if!dh. kOLLDAR Daae^: SohoU, dne &. junija lif-^*. Kato-liki: Medard. l'ravo&Uvni: dne *J'i. .ium 1929, \ i5e«lav. Jutri: .Nedeij«, dne 9. junija ltfjt*. K^toli-ki: l'rini. in Felic. Pravoslavni: »lo** ,7 ma ja 1929, Kalin?. DANAŠNJE PtlREDlTVE. Op*ra: Cijian b«ron D. Drama: Piskai «e »rn^je, pr^mij^ri>>^i abonma. Kino Matira: Nemorala. Kino Id««J: RdeČa Črka A. Bojna igra Kalvarija na Kodelje\rm ob 20. uri. Ob 16: Fredvajauje filma a mr&>*ih, Li prenašajo telke boleru i. Ob 17: predavanje idravnika dr. Patnča o mrčesu kot prena&alcu boletni ■ predvn-janjem filma. Slikarska razstava v Jakopil'evem paviljonu (Hodnik, Loboda in Cvetek). JITRISNJE PEltEDITVE. Opera: Grofica Marica, ljudska predstava. Drama: Pegiea mojega iro«, goktu .•• ^n-ta Kovačičeva. Kia« Matira: Nemorala. Ki«« Id««J: Rdete «rka A. Bojna igra Kalvarija na Kodei,u-. - m ..b 20. uri. Otvoritev razstave na tehniki ob 11.46. Akademija gojemev me&Čan«kih ftol ob 15. in ob 20. v Unionu. Interna produkcija gojencev Glatben« Matic« ob 17. Raz6ta\a rifearikib ročnih del na l*Hii»k; realni gimnazjji. Tekma Haik: Ilirija ob 17 sa igru^u Ilirije. Propagandni •tafetni tek u Shellov pokal ob 10. DEILRSE LECARNE. Daaet i* jutri: Bahovec na Kt>" ■■■ -m trjju, IVtar na Sv. Petra ce*ti in i! i v Siški. — S. K. Amat#r Trbovlk : S. k. Grafika. V nedeljo, dne 9. t. m. ob 4. popaklne se odigra ni lfriiCu A. S. K. Primone rcvinz-na tekma mc-d S. K. Amater, Trbovije in S. K. Grafika. Ker Je lansko leto jescuj S. K. Grafika v Trbovljah tekmo s S. K. Amaterjem v rdz^merju 4 : 3 izdubila, utea:-ne biti ta revanlna tekrtLa zafiirnua ter opazarjamo na Uto že dane* Predtekma ob po! 3. uri rez. S. K, Merm» iu b. K. Natakir. Med univ. dr. f$ranci pavCoclc specijalist za zobne in ustne botezni se je preselit in ordinira sedmj redno vsak detavnik od 8 do 12. in od 14. do IH. ure v Ljubljani, Pralakova ulica štev. U, I. nadstropje, po/eg Miklošiče\e ceste. Predzadnji dan velesejma Med odhcmmt pu%etaAi \eic-*t ,rna •'* b vi danes naš kocivu-1 iz Cclcrvca m t* k zagrehikega vclesejma g. Lujo SatrMiiek« JCavić. Tuđi danet j« \rvenj« na stjnuicu zelo živahno Priapeli "«o posetmki im t%»* nih krajev Slovenije, po»e>bno kroetovalci, nadalje iz Srbije, Hrvatske, Dalmacije, Bo«» n« in Vrojvo*ne. D*n*» ti je o^«i*lo ^ele« sejem mnogo koroAkih Slovrncev. Od inozemstva »ta bili dopolAie 7*stof>ani \v« strija m Nemčija. Po«li ijredo dofero. po* seSno v stvtrreh. ki j* rakijo kmetmilci in podcželski trgovci. Jutri je radnji d^n letošnjega vclesejmt in zAto tii fi*da, da se abeta it\o velik po-tet. Vaval n* *ejfni4če Ho jutri ntj^rj 4e veiji, nego je bil zadnjo nedeljo. Ljudje vprafajejo, če bo letoinji vcle««j««n r*od*lj» šan. kajti mnofl si razstavljenih viorcev ie ri«o ogl«ldnevu obiti vse paviljone in ogledati »i podrobno v»e ra«*tavljenn htatfo. Mnogim h\ bilo * podtljitn iem ustreženo, toda velesejmtka uprava ie driH strogo sporeda rn vekniejem ho Jutri oh 7. zvečeT rakljHiSen. Oporarjamo t*bčinstvo, da poradi zadnji dan za ogled leto&niefa veiettjma, ki je tako boftto lalolen rn sittematictio orfanirirtja, da mora biti nm* kotnur žat te m ga om ogieda. Stev. 128 »STO VENSKI NAROD«, dne 8. jun ja 1929. Strm 3 Ob lOletnici univerze kralja Aleksandra v Liubliani Od ustanovitve univerze do junija letos je položilo izpite na vseh fakultefah 1353 slušateljev a promoviralo za dnktorje 155 - Elektrotehnični institut M postaja po svojem živem materijalu vedno bolj splošna narodna last slovanskega juga Rektor dr, M. Vidmar Ljubljana, 8. junija. Ideja anlverie v LJubUaiil je hJ-stottČna, vresnlčena v celoU prvlć pod žftzlom vellkega Napoleona. K gimnaziji, ki te je ustanovila v Ljubljani 1563, se Je pridrnlUa v toku stoletU vrsta vi'JJeSoislđh instttucli, & raorcjo ?e-Ijati za organJČno prlpraviiank pofl do ce-lotne untverze. Tu so bile: od začetka XVTI. stoletja filozofija in teoIocBa, Id sta podeljevali tuđi doktorat; od 17ČO stotica za. občno in specialno fiziko; od 1762 sa kirurgijo in anatomijo; od 1767 za mehaniko: približno od 1767 za potjedektro* Ko je dunajska vlada bez vsakrineea ozira na potrebe ljubUanskega kaltnrnega okoliša z gesto absotatista 1783 ljubljanske bogoslovne dirigirala v Gradec, a 1784 filozofsko fakulteto iz Ljubljane premestflav Inomost, se je vsa Kranjska združila v Idi-cu, naj se Ljubljani Izgubljene stolice vr-nejo, a obeuem so kranjski stanovi tuđi zahtevali, naj se ustanovijo Se nove stolice: za nautiko, Hnančno - policijsko znaoost In naravno prarvo ter praktični korzl za Juriste. Ker ie kirurgično - anatoniična 5ola v Ljubljani tuđi po odpravi filozofije Se obstojala, je bila v tej zahtevi kranjskih stanov zajeta ideja, da se ustanovi v Ljubljani popolna univerza takratnega avstrij-&kega tipa. Centralisticna zaglepljenost, kl Je vodila avstrijske politike Že takrat, ko so ljubljanske visokošolske institucije po 1773 »a-čeli degradirati ter jim okrnjevati značaj univerzitetnih zavodov, Je mogla biti vzrok, da so v tem pravcu vztrafali te da so ostali gluhi tuđi za predlog kranjskih deželnih stanov iz 1786-87. A eno izmed pogrešk so morali popraviti: Ljubljana Je dobila 1788 zopet »filozofski Studij«, 1791 zopet »teološki Studij«, a obenem Je imela tuđi »kirurglčnl študU«, kjer se Je predavala kirurgija, anatomija, DOf&dntStvo m ŽivinozdravniStvo, Na vseh treh »StudUlh« so predavali »redale in »izrednl učttoUU, ki so imeli svojega »rektorjat. Kar so kranjski stanovi 1736 žeM dobiti od Dunaja, se Je realiziralo takoj, ko je delu Slovencev 1809 v Nfapoleonovi Iliriji prvič zasijala doba reakcije proti đn-najskemu centralizmu. Kulturno stremljenje ilirskega guvemerja Marmonta in politična dalekovidnost cesarja Napoleona se sijajno zrcalita v načinu, kako sta sprejela predloge slovenskih preporođiteljev, da se višje šolstvo v Ljubljani izpopolni do univerze ter zopet opremi z vseml zunanjlmi atributi visoke Sole. Ecole centrale v Ljubljani, ki je delovala od 1810—1814, Je bila popolna univerza, ki Je imela namen, da iz obrazuje filozofe, »medletace kirurge, iarmacevte, zerrjjjemere, inženjere, arhitekte, juriste«« in teologe (Imela je stolice za franeosko, italijansko in latinsko govor-nistvo, metafiziko, narod, pravo in moralo, univerzalno zgodovino, Code Napolčon, kriminalno pravo, risanje, arhitekturo, matematiko, mehaniko, hidraviiko, eksperimentalno fiziko, sploSno in farmacevtsko kemijo, naravoslovje, botaniko, anatomijo in fiziologijo, patologijo, kliniko, zdravstvo, državno medicino, kirurgijo, porodniŠtvo ter še posebne filozofske in teološke kur-ze). Napoleonova univerza v Ljubljani je imela pravo, da je podeljevala akademska dostojanstva. Povrnitev 'A'vstrijcev 1813 je pomenila za ljubljanski visokošolski Studij zopet okr-nitev in degradacijo (po zlu so Šla zlasti v$a Predavanja iz področja tehnike in pa pravo podeljevati akademsko dostojanstvo). Toda tuđi sedaj so še ostale v Ljubljani tri »fakultete« s skupnim »rektorjem«; »filozofski Studij«, teološki Studij*, »medicinsko - kirurgični studij« (s stolico za ki-rurgiio. Dorodništvo, ŽivinozdravniŠtvo, ranocelstvo). 2iv je ostal tuđi slovenski spomin na ljubljansko univerzo, a v prepo- roditeljskih srcih je fe Cakala nova formula, da se 1848 ob prvi novi zori politične svobode manifestira: hoćemo slovensko univerzo v Ljubljani. Zabteva Slovencev, da dobilo vJ-sokošolskl pouk v Ljubljani v prl-mernem obsegu in v slovenskem Je-, iku, je postala prominentna točka crvega slovenskega politično - pro-•vetnega programa in ce!o nekateri avstrifcki politJkl so se v dobi poll-tlćme irernetl nmfa ocMi, V revolucijonarnem letu 1*148. se je pr-vič javno podćrtal klic po slovenski uni-verzi v Ljubljani. K ostalim ^ i.^okoŠoLskim predmetom v Ljubljani so se pridružila 1849 še predavanja o civilnem in kazen-skem pravu, ki so se vršila v slovenskem Jezika Ko Je reiorma šolstva 1S49 filozofijo združila z gimnazijo, teologijo osamosvojV la, a »medicinsko - kirurgični stadij* od-pravila, so se slovenska predavanja iz ci-vilnega in kazenskega prava nadaljevala do 1854 v Gradcu, a pridružile so se jim še stolica za kazenskopravdni red ie dve bogoslovni stolici. Ker pa dijaki v dobi reakcije nišo mogli več delati izkušenj v svojem materinem jeziku, so ta predavanja prenehala. Zahteva slovenskega naroda po lastni univerzi v slovenskem kuJtur-nern središču po 184S ni "ftoH več utihnila, čeprav je Avstrija v izvaja-nju nemško - nacionalističnega po-grama skromne koncesije zopet ukinlla. Cim so v Avstriji razmere dovoljevale zopet svobodnejšo besedo, so Slovenci le-to za letom na taborih, v parlamentu, v deželnih zborih, v občinah in kulturnih kor-poracijah vedno energičneje tirjali ustano-vitev univerze v Ljubljani. Avstrijska vlada Je, morala vsaj toliko popustiti, da je ustvurila 1895 v Gradcu za slovenski jezik in književnost stolico z obveznim sloven- domačih in tujih revijah), kar je treba tem bolj vpoštevati, ako se pomisli na razmere, v katerih mora ljubljanska univerza delo-vati. Statistika slušateljev V zimskem semestru 1. 1920 je bilo vpi» sanl> na univerzi skupno 695 slušateljev, od teh 119 iz inozemstva, večinoma Slo\ en-cev. Vpisanih je bilo 245 na filozofski fakulteti, 66 na medicinski, 283 na tehnični ;n 101 na teološki. V poletnem semestru je bilo vpisanih 76*> slušateljev. V zimskem semestru 1. 1920/21 je bilo vpisanih 1076 slušateljev, od teh 174 na fi* lozofski fakulteti. 383 na juridični, 98 na medicinski, 322 na tehnični in 99 na teolo« ški. V poletnem semestru je bilo vpisanih 1051 slušateljev. V zimskem semestru 1921.22 je bilo vpisanih 1276 slušatel.iev, od teh 275 na filozofski fakulteti, 399 na juridični, 96 na medicinski, 383 na tehniOni in 121 na teo« loški. V poletnem semestru je bilo vp-isa* nih 1166 slušateljev. V zimskem semestru 1922 2^ je bilo vpisanih 1257 slušateljev, od teh 290 na fi* lozofski fakulteti, 331 na juridični. 96 na medicinski, 429 na tehnični in 111 na teolo* ški. V poletnem semektru je bilo vpisanih 1166 slušateljev. V zimskem semestru 1. 1923,24 je bilo I vpisanh 1276 slušateljev, od teh 275 na fi* I lozofski fakulteti, 352 na juridični. 81 na ! Elektrotehniški institut Izmed institutov naše univerze vzbuja opravičeno največjo pozornost elektrotehnični institut Naša drža\a je zlasti v svojem zapadnem ozemlju dežela vodne energije. Ker čakajo na rešitev veliki elektri-iikacijski problemi, bo treba v kratkem mnogo znanstveno izobraženih delavcev. Na elektrotehnični oddelek ljubljanske univerze se sprejemajo tehniki s štirimi ^~ mestri splošnesa teoretičnega studija. Na oddelku se predava štiri semestre po 6 ur na teden o gradnji električnih strojev. Prvi semester Je določen za gradnjo transiorniatoriev, drugi za gradnjo strojev za enakoroerni tok. V tretjem se obravnavajo sihroni, v četrtem asinhroni stroji in kolektor-vki motori i. I>a se današnji elektro-inženjer izobra-zuje, mu je treba predvsem temeljitega teoretićnega šolanja. \' tretjem in četrtem semestru so za uvod predavanja o znanstvenih temeljili elektrotehnike, nakar se prićno eksperimenti v laboratoriju. Največja pažnja se posveča temu, da dobi dijak v materijo fizikalen \ pogled. Slušatelju je treba vdihniti Ijubezen do stroke, vse drugo mu bo potem življenje samo dalo. Izgradnji instituta je moral posvetiti organizator elektrotehničnega oddelka v>e svoje moči. Mlada država ni mogla za-dostno dotirati svojih visokošolskih insti- Poslopje univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. skim predavateljskim jezikom za glavni predmet. Ustanovila je tuđi vrsto Štipendij, s ka-terimi so nadaljevali studije kandidati do-centur za nameravario ljubljansko univerzo; skoro vsi ti stipendisti delu je jo res danes na ljubljanski univerzi. Že v prvih mesecih življenja naše ujedinjene jugoslovenske domovine Je bratsko razumevanje želj ćelo* kupnega sloveDstva omogočilo zakon z dne 23. julija 1919, ki ustanavlja univerzo v Ljubljani s filozofsko, Jurldično, medicinsko, teh nisko in teološko fakulteto. Ideologija, ki je spremljala ta čin, dokazuje, da so predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev vpoštevali rnočne razloge za ustanovitev popolne univerze v Ljubljani: nivo splošne slovenske izobrazbe in ustroj slovenskega šolstva, ki jima je univerza absolutno potebna in logična dograditev; specijalne znanstvene naloge slovenskega teritorija, ki jih more z uspehom reševati Ie univerza v Ljubljani; davčna moč Slovenije, v primeri s katero se izdatki za univerzo nišo mogli zdeti preveliki, sposobnost Slovencev za znanstveno delo, ki se je ie od nekdaj dokumentirala v odličnem sodelovanju slovenskih učenjakov na raz-ličnih panogah vede; pisanih 1311 slušateliev. od teh 331 na fi* lozofski fakulteti, 305 na ju-ridični. 92 na medicinski, 495 na tehnični in 9S na teolo* ški. V poletnem semestru je bilo vpisanih 1173 slušateljev. V zimskem semestru l<>2S/29 je bilo vpi« sanih 1353 slušateljev, od teh 77 iz mozem« stva, večinoma SUovence^'. Vpisanih je bik> 352 na filozofski fakulteti, 320 na juridični, 94 na medicinski, 488 na tehnični in 99 na teološki. V poletnem semestru je vprsanib. 1211 slušate!jev. « » ?i < Statistika absolventov Od ustanovitve univerze do junija letos je položilo na filozofski fakulteti diplomski oz. profesorski izpit 151 slušateljev, na |u-ridičnl vse tri drtavne izpite 348, na medicinski I. rigorozni izpit 178, na tekničnl Pripravljalni del diplomskega izpita 304, geodetski državni izpit 50, strojeovni del diplomskega izpita 166, na teološki 156. Statistika doktorskih promocij Na posameznih fakultetah je promoviralo od ustanovitve do velikonočneea pro-mocijskega termina letos za doktorje filozofije 52 slušateljev, prava 88, tehnike 7 in ttotostte 8, sk«l«) M6, tucij. Treba se je bilo obrniti po pomoć na dobrotnike. S privatnimi sredstvi je bil postavljen najprej paviljon, v katerem ie do-bil elektrotehnični institut 1. 1921 svoje stanovanje. Oprema se je potem prićela z raz-meroma skromnim javnim denarjem. \a izpopolnjevanje instituta se tuđi sedaj še, ko se ie že marsikaj realiziralo, mnogo misli. Tako so n. pr. projektirana stavba za visoke napetosti —' do l.O0".»nio V, razna preiskovališča, mala lastna električna centrala itd. Na oddelku je sedaj vpisanih 170 slu§atel}ev. Ra/ne narodnosti so med njiml. Naj več je Slovencev, precej Polgarov in Rusov. Po svojem živem materijalu postaja elektrotehnični Institut vedno bolj splošna narodna last slovanskega juga. Udejstvovanje slušateljev izven laboratorija Elektrotehniki višjih seme>trov imajo svoj klub. Prirejajo se diskusijski večeri, kjer se živo razpravlja o strokovnih pro-blemih, za katere se določajo reierenti. Institutska knjižnica je pri tei hvalev redni samoizobrazbi zelo koristna. Knjižnica vse-buje vsa novejša dela svetovne literature ter ima na razpolago večje število strokovnih časopisov v raznih jezikih. S pomočio privatnikov se ie ustanovil tuđi ek^kurzij-ski fond, s katerega sredstvi se prirejajo strokovne ekskurzije v inozemstvo. , Visokošolski dneviM v Ljubljani V svrho proslave ltVletnice obstoja univerze kralja Aleksandra se je sestavil rri-pravljalni odbor akademikov, ki so določili teden od 9. do 16. junija kot »\isoko Dr. Majaron, prvi častni doktor naše univerze in g. §ivic (kla\ir). V torek 11. junij^ t»b 5. popoldne je nd univjrzi slavnostno /boro-vanje. na katerem bodi govorili \si za-stopniki lbt, ki so volile v SSLU. V petek 14. junija ob 6. zvečer je slavnostno zbo-rovanje akademske cmladine in javnosti v Unionu. Govorili bodvT zastopniki univerz: iz Ljubljane, iz Zagreba in iz Beograda ter zastopniki raznih kulturnih drustev. V »o-boto 15. junija se vrsi ob 3. pop. nogometi na tekma med akademsko reprezentarKo iz Zagreba in Beograda. Tckma se vrsi na igrisču S-K Ilirije. Ob 8. zvečer je slavriost-ni večer v dramskem zledališču: koriNerva-torist bariton C. ŠvizelJ poje dve ruski romanci, nakar sledi vpnzoritev L. Andrejeva ^Dnevi nasesa življenja«. Izvajajo jkadr-miki. režira višji režiser jt. prof. Osip ^e^t. Vedelja 16. junija: ob U. dopoldnc: *Ma-fetni tek skozi Liubljaro, popoldne ob 5.: N'ogometna tekma med zmasiovalcem v v.o-boto in akad. reprezentanjo Ljubljane. Ob 8. zvečer je zaključna «e^elica v hotelu Ti vol i. Upamo, da bo Ljubljansko oKhi^ivo znalo ceniti vztrajno delo naših akadenii-kov in bo po!nošte\ ilno pusetilo ^krbno pripra\ljene prireditve, v katerih bo aka-' demska omladina iasno prkazala, kako J \ažno delo vrsi za na*<> kulturo. i----------------------------------------------------------------------------• Stavbim gibanje v Ljubljani * V hliiini S»«mntn#» ulice si gradi fnonad«tropno hi*o z vitkim pritlifj^m V. Vnjsk«. K^r j# omiotni »*vpt lnehak in loži ploboko pod ompnj^no tilir«), ima zidovjf* nad tri metre visoko betonsko podla^o. Zidanje ^re v sedanjem lepem vr?-menu uspe^no nd rok in bo hi*a pnh<>-iriji trden v ^rob«»m dozidana in Hobi i* ttr*-*ino. Zidartka dela vrši itavbno poelo vodi arhitekt Schell. — Dale? zunaj mesti kopljejo tvet za visokoprillično »tanovanjsko hiSo *odne-j?a paznikd Vidmarja. Hiia bo od Hunapk« ceste toliko oddaljena, <1a ne bo iiptav-bišče tramvajski usluiriener Jor. Reunik. S kopanjem eveta *o že prifeli. Ker r»o po-slopje zidano ob cesti, bo moralo biti naj-manj enonadstropno z vitokim prilli^jem. — V Kobaridski uliti %\ zida mixar»ki moj-ster Jakob Eri^n »stanavanjsko hiso z vino-kim pritliČjem. Betonski temelj je dogra^n. Zidarska dela je prev/el «tavbnik A. Cela-rec, — Barlova hiša v Kobaridski ulici j« pa tako rekoč d-ozidana in bo pribodnji teden tuđi pokrita. To hišo, ki ima visoko pritličje in pa eno nadstropje, rida mestni stavbnik Ar>jj;elo Battelino.__Na Kaviknvi cesti je trgove«- A. BeliČ dvijrnil svojo pri-tiifno hi5o v enonadstropno po«lopje. Zi-novje je pove?ini dozidano in tuđi ie pokH-to. Zidarska dela je previel stavbnik An4. ferne. — Prim°roma malo se pa zida n« Ižan«ki cesti. Zadnja leta je tam zra*lo i» močvirnatih tal Ie nekaj posameznib hiS, ta-kaj tu >e zidanje dosti dražje kakor na ^r«-morneni in pe&c>nem ?v«»tu. V tla piomjo zabijati kole, za. kar rabijo največ ie!^i. a sele na kole priđe temeljni zid (Iružc in gramoz ter pesek morajo riovaiati. kar tuli mnogo stane. DalH5 zunaj mesta si je »ezi-dal na tej re«ti Tomažin vi*okoprit!i?no tta-novanjsko hi§KV, ki je v crobem dozidana iit tuHi Že pokrita. — Virant i llov<*e -i f»# pridi ve^j^ po«lopje z visokim pritlicj#m in enim nadatropjem. Zdaj fm iMs prvo rji.1-^tropje. Koliko le«.a je moralo tu v i'iehki tla, da bo bifta trdno stala! — V Lui»iovi pritlični hiJi. ki Moji na Ižarr»ki c^«ti bl'Ž« Rie«ta, «e predelava stanovanje v trgovuki loktl. Sedajije trsrovske prostore v tej hi*i bo nbil trjrorec Rus zi ikladiirf. „ Kakor s* ?uje, bo xra*lo na Ižan»ki re«ti »f nir pritliciiih hi* kljub neujrodnemu in primero ma dragerau rvetu. Kupujte pri tvrdkah, ki in«ri-rajo»„Slovenska! Narodu"1 Strtrt 4 »SCOVENSKI NAROD«. pomin v zgodcrvim slovenske kulture. Gar.sla se je sporrrnila ob TOlemi-oi tuđi Ce^koslovaška javnost, ki se zaveda bolj nego mi, koliko je storil na kultumem polju za razvoj slo-va-ms'ke umetnosti in kulturno zbližan.ie slevanskih narodov. Pri bratih Cehih je našel Uangl med vojno zavetišće in zdaj je v Prafii na>ipopulari>eiši elan junusloven-ske kolonije. Naša dolžnost bi bila, da mu pripravimo pat v domovino, kier naj bi vsaj zadtfija leta svojega plodon-osnega življenja preživel v miru in zadovoljstvu. — Ćeskoslovaško odlikovanje polkovni-ka Nedeljkoviea. Ceš-kosknu&ki rrmristrski preds edinik in mš-naster narodne obrarnbe je iizročil v četrte/k v imenu prezidenta republike našemu vojaškemu atašeiu polkov-itiku N-cdeljkoviću Teti Bclega Leva III. stop-rie za vo>iaške zasluge. Izročitev odlikovanja, ki se je vršila v ministrstvu narodne obrambe, so se utieležili visoki vojaški do-srojafnstvenik-i in zastopniki vlade. Miti'istr-ski predsednik Udržal je naglašat, kako je bh1 odliikovanec priljubljen v češkoslovaški javnosti, ki ga bo težko potresala. Polkov-fitk Nedeljković odpotuje koncem junija v Sarajevo, kjer prevzame posle načelnika štaba II. armijske oblasti. — Z naš© unirerie. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega asistenta na anatom-skem institutu medicinske fakultete. Prošnje je treba vložiti do 15. t. m. — Konsrres slovansklh klasičnih Hlologov v Poznanju. Od 3. do 6. t. ni. se je vrŠil v Poziranju to-ngres slovamskih klasičnih filologov, katerega so se udeležili tuđi naši filolozi. Prihodnji koorgres se bo vršal I. \932. v Pragi. — Ic odretniške službe. V imenik od-vetniške zbornice za Slovenijo s sedežem v Marenbergu je bil vptean dr. Ivan Winter-halter. — li »Uradnepa listac. >Uradni list« Ši. 59 z dne 7. t. m. objavlja pravila o pre-gledovanju, žigosanju, obliki sestave in oznamenovanju toplomerov in nadzoretvu nad njimi ter pravilnik o pregledovanju rečnoplovnih objektov. — Nalezllive bolezni v ljubljanski in mariborski oblast!. Od 15. do 21. maja ie bilo v Ljubljanski oblasti 6 shičaiev tifuznih bolezni, 51 škrlatinke, 40 ošpi-c, 14 davice, 43 dušljšTvega kašlja, 9 Sena in 1 nalezljivega vnetia možganov. — V mariborski oblasti Je bilo v istem času 43 slučajev vnetia pri-učesne slinavke, 13 tifuznih bolezni. 78 škr-lafinke, 12 davice, 60 ošpic, \2 šena, 6 kr-čevite odrevenelostt irn 1 malarije. — ŽIvalske kužne bolezni v ljubljanski ln mariborski oblasti. Od 27. maia do 2. iu-nijša je bilo v ljubljanski oblasti 17 sluča-jev svi-njske kuge, 11 svinteke rdečice. 5 mehurčastega izpuščaja. 2 perutninske ko* lere, 1 za^jj in 1 čebelne kule. — V mariborski oblasti je bik) 3. t. m. 9 slučajev me« hmrčastega izpu^čaija, 20 SA'injske kuge, 6 sviraj ske rde-čice ter po 1 vraničnega prtsa-da, konjskih garij in čebelne cnilobe. — Predavanje o srednjoevropskih vpra-ŠABJih na tehnički ?i>oki mli v Draidanih. V«eu?iliš^i profesor dr. Walter Hoflmann ii Freiberga, ki ga poznamo zlasti po n)e-govem predavnnju v zbornici TOT v Ljubljani in ki »lovi kot odličen poznavalec naših gospodarskih razmer, je dobil od sak-*onskega prosvetnega ministrstva nalog, da predava na tehnički visoki Soli v Draždanih o erednjeevropekih vprašanjih. Pr^avanja •# pri?no s 1. oktobrom. _ ObJni ibor SPD je sklican na nedeljo 2*5. t. m. ob IO. uri dopoldne. Vrši 8e v Ljubljani v prostorih hotela Union z običajnim dnevnim redom. PoroČila funkcijonap-jev, doloČila umernic za društveno delova-nje, določitev Planarine in prispevkov, voli-t©v poverjenikov in nndzornikov, sklepanje o prijavljenih predlogih in slučajnosti. — Topografska đela ofirirjev rojnogeo-frafskega taroda. Po uradnem obvestilu bo-do fastniki in pogodbeni uradniki vojno-geografskega Mvoda letos izvr?evali trian-pulacijekn dela v raznih oblactvih, med dru-glmi tuđi v ljubljanski in mariborski oblasti. Ministrstvo naro?a, da mora poStno in brzojavno osobje Častnikom in pogodbenim uradnlkom pri merjenju v pogledu pošte koiikor mogoče pomagati. __ Potrđila o plaćani vozarini pri službenih potovanjih. Ravnateljstvo državnih ieleaaiic naznanja, da mora uslužbenec 7.a-htevati potrdilo o plafani vozarini, ako ga potrebuje, takoj pri potniJki blagajnici. \z-daJanje naknadnih potrdil je zabranjeno. __ Vrenue. Vremenski preroki &o ee po- boljSali in nam napovedujejo vecinoma jasno, toplo vreme. Včeraj jo bil ralaj in proti pričakovanju se je vreme zbolj&alo. Dane« je iv. Medard, o kater«m pravi naše ljud-•tvo, da igra približno tako vlago, kakor 40 roučenikov. Upajmo torej. da »e bo sv. Me-dmrA izkazal in da dobimo kooeno lepo vre-m#, ki smo ga tako dolgo zaman primko val i. 2t vitraj je bilo po većini krajev naJe države lepo, samo v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu je bilo deloma oblačno. Maksimalna temperatura je »nazala v Skoplju 38, v Beogradu ln 3plitu 27, v Mariboru in Zagrebu % v Ljubljani 21.9. Barometer je od včeraj na dtnet rtpidao po»ko*il in davi je k«wl v Ljubljani 762.1 mm. Temperatura je zna-ftala 18.6. — - Ukroini zlet Drav*kesa eokoUkega okružja se vrši letos v Orinoiu, v nedeljo, dne lti. junija. Za primerno tejovadišče je poskrbljeno, tuđi veselični odbor je že na tielu. Zveze z vlaki su k popoldanskemu ua-stopu kakor k predpoldanskiin skušnjam jako ugodne. Zdravo! — Ra/pisana služba. V mariborski moš-ki ka^nilnici se odda inesto prežlednika odnosno pristava. Prošnje je treba vložiti do 23. t. ni. — Dražba lovov. Lo\i občin Dan, Dolc-nje vaši, (Jore, Jurjevke, Loškcga potoka, Strug, Sti^ja in Velikih Poljan se bodo od-dajali v zakup na javni dražbi 31. julija ob pol 11 v občinskem uradu v Ribnici. — lnžen)er Borlsov umlra. Krvava drama, ki se je odigrala pred dnevi v Kamau-fovi ulici v Zagrebu, šc vedno razburia Zagrebčane in ic predmet nairazHčnejših kofiientarjev. Inienjer Borisov, ki je stre-lial n.a stražnika Culjaka in sebe, leži v aKoniji. \z rame na flavi mu curlia neprestano kri in zdravniki pričakujeio katastrofo tekom današnje nočl. Borisov se preme-tava po postelji in je v nezavestl. Ranjani strainik Culjak si ie že opomogrel i» ]c iz-ven nevarnosti. Če ne nastopijo komplikacije, bo v nekai dneh že zapustil bal-nico. — Umorila svoje dete. Pred meseci ie dobila zagrebška policija tiralico od itali- I janskih oblasti za neko Fra>nco MikuJctić, ki je umorilba svoje dete v vaši Kutcšah v Istri. Zagrebška porcija je morilko iskala, toda brez uspeha. Pred nevi je pa neka Mi-kuletićeva roja'Jdnia javila poViciJi, kJe se rronlska skriva. Policija jo ie včeraj are-tirala. Franca je stara 22 let. Izjavila je, da se ie pred 15 meseci omožila z Antonom Mikulbetićem. 16. marca ie rodMa moško dete. Mož je šel po babico v vas, medtem je pa dete umrlo. Z mažem sta ja zakopala na vrtu irn pobeffnila iz Italije. Ona je pobegmla v Zagreb, on ua v Valpovo, kter so ga orožniki pred dnevi aretira-Ii in izročili zagrebški policiji. Mikuletić je priznal, da je žena rodila zdravo moSko dete, ki ga ie takoj po porodu zadavil. 2i-vela sta z ženo v veliki bedi, zato sta spravila dete, ki bi iima živLienie samo Se otežkočfllo, s sveta. Oba ie policija izročila sodišću. — Ekrazitna patrona v rok] devetletncf« dečka. Včeraj se je prijetila v Zagrebu v Krčelićevi ulici strasna nesreča, pri kateri se je poncsrečSJ de-vetletno Vladimir Jiz-bec. Našel je ekraz'tno patnono. ki mu je v rokah aksplodirala in mu jih odtrgala ter ga težko poškodvala po glavi in telesu. Vladimir Jazbec, učenec 1. razreda liudske sole, se je s tovariši is:ral na cesti in na* Se! patrono. Ker rw vedel, kaj ima v roki, 'c začel tolča s kamenom po patroni, ki je eksplodirala. Dečka so odpeljali z rešilnim vozom v bolnico. — Obtoženi zaradi miliionske si ep a rile. V ponedeljek začne pred porotnim sodi-ščem v Kotaru razprava proti bivSemu predsedniku družbe »Boke« Radoslavu 2uN kiiću in tovarišem, ki so obtoženi milijon-skih defravdacij. Za proces, ki bo eden naj-večjih zadnjega Časa v DahnaciiU vlada veliko zanimanje. Oškodovanci in obtoženci so najeli zagovornike iz Splita in Zagreba. Oškodovano družbo »Boko« bo zastopal znani zagreib^ki advokat dr. Werk. 37 o§kodovan:h akciionarjev družbe zastopa ražen državnega pravdniika šc advokat Stjepan Buzoli'ć. Žutkić je o-Možen pome-verbe vsote, ki presega pol milfilona Din. iMilošević in Petko\i skupai pa sta pone-verila okoH 1 milijon Din. — Orijrinalna cifaoska sleparila. V selu Maiurec v oblini Križevci ie neki cigan na prav origmalen načiJi o«leparil premož-nega kmeta. Cigan Branko Diurdjević je pri§el pred d>nevi k sel jaku N. in mu za-upal, da ima pri sebi vre^o, v kateri je 150 tisoč Din. Deđiar da ie ukradel. Ponude^ je kmetu ćelo vrečo za 6000 Din, češ, da se boji, da ga orožniki ne vjimejo in mu de-nar odvzamejo. Kmet je mislil. da je naredi ! dobro kupci jo in je ci«ami takoj izpla-Cal zahtevano vsoto. Ko je odprl vrečo, je b:lo v niej nekai bankovcev po 100 in 10 dinarjev, drugo je pa bil sam papir. Kmet je Cigana ovadil orožnikom. — Zopet saraomor clmrazlsta. S Cetinna poročaJo. da si je hotel konča-ti živUenje učenec 6. ra-zreda gimnazije Krsto Orlan-d'ić. Našli so ga nezavestnega v sobi. Roko je dr/alv loncu tople vode ter si prerezal žile. Odpeljali so ga v bohwco in ga resili. Samocnor je hotel izvršiti zaradi slabega reda v inatematiki. — Velika §reea v loteriji ni monopol ni-kogar, srećo more najti vsak igralec drL razredne loterije. ker je urtjena tako, da sopogojno zadene vsaka druga ireclia. Ven-dar je velika prednost, da si Človek *rečko nabavi pri a^aupanja vredni solidni kolek-turi, zato pa opocarjamo vse e*nj. čitatelje na današnjo vrlo primerno prilogo mane stare glavne kolekture dri rairHne loterije Bankovno komanditno druitvo A. Rein i drug v Zaqrebu. Najboliši dokaz xa solidno poslovanje te kolekture je dejatvo, da ii je ti«o^e in tiaoče igraleev po vteb krajih države ostalo zvestih tako dolga leta. _ Ne Triite sreje prane MAOGI-jeve t^teklenice proJ! Le-to lahko datt« pri evo-jem trgovcu zopet nnpolniti z MAGGI-jevo zabelo. Če #e dopolnjuje, je potom MAGGI-jev« zabela dosti cenejša. Toda pazite na to, da se xab#la doplnjuje iz velike MAUGI-jeve steklenice! Le-ta ima ime ^MAGGI< na rumeno-rdefclh etiketah. — Darujte »Podp^rmemu drutftvu tlepikc t Ljubljani, WoHoTa ulica 12. 6/L — Krasni spaini fotelji, katere je raz-stivila tvornica tapctniškga pohišt\a Ru-doH $«ver Iz Ljubljane, vzbuja na vele^ej-mu v paviljonu »E« splošno pozornost in obeudovanje. Fotelje, katerim nikdo ne opazi, da so poles udobnesa naslonjača uporabni tuđi kot postelja, izdeluje v raz-ličnih najmodernejših oblikah in velikosti •dino ta tvrdka, ki se je z neumorno de-lavnostjo in skrajno solidnostjo pridobila splošen ugled v svoji stroki. Ker se pri današnjem pomanjkanju postora vsak rad pc»-s'uži poleg udobnega tuđi praktićnega. bodo nedvomno prišli spalni fotelji in kana-peji, kakor tuđi patentne otomane in drugo praktično tapetnilko pohištvo v polnem ob-segu v promet. illtMMMMMIIHMIIIIIIIIIIIMI.....>> _ Viakovatfka dom»ču industrija za iz-delovanje perzijskih preprogr razprodaja radi zaključka velesejma i»to '20% pod tovar-nižko ceno. Naslov: Velesejem, Paviljon sGc Mev. 393. 365 n — Gatilitft dru&tvo škofljir* priredi doe 29. junija veliko vrtno veselico g |)e*»trim sporedom in pojedino pristnih domaćih klo-bas. V»i prijatelji ga»ilstva se vabijo. 'M):n Iz Liubliane —lj Kralj pokroritelj Ru§ke Matice. Na proinjo občoega zbora Ruske Matice v Ljubljani z dne 9. marca t. 1. je Nj. Vel. kralj blago vol i 1 prevzeti pokroviteljstvo naj Rusko Matico. —lj Nova u u ine ran ja hiš na Karlovaki ce*ti. Veliki župan ljubljanske oblasti je do-volil sporazumno « finanfno direkcijo in de-želnim sodižčem uovo numeracijo bu na Karlovski cesti. Stavba % dotedanjo bUo it. 5 dobi novo hišno Stevilko 7, ki 6e od-vzame hiši s sedanjima številkama 7 in 9. Novo »tevilko 3 pa dobi stavba, ki je sedaj brez hižne številke in stoji med hišo št. 3 in nišo z novo tevilko 7. —lj Sportno kopalište SK Ilirije privab-Ija od dne do dne več kopaicev. Kljub ae-ugodnemu vremenu vlada v»ak dan, posebno popoldne v kopališču živahno vrveaje in kopalci so zelo zadovoljni. Zdaj, ko &e nam obeta lepo, toplo vreme, bo naval na kopališče še večji. Temperatura vode je znašala danes v dopoldanskih urah -1. sto-pinj. Opozarjamo oWinstvo, da se bodo od-dajale jutri kabine samo 2 ali 3 osebam, ker je pričakovati večjega navala in v takem primeru kabin primanjkuje. —lj Na mestni ienski realni gimnaiiji ▼ Ljubljani je otvorjena razstava riearskih in ročnih del gojenk ta voda in eicer v «oboto, 8. t. m. od 14. do 18. ure in v nedeljo, 9. t. m. od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Na ogled to vabljeni vsi, ki se zanimajo za bolsko ro^no delo Kojenk na tem zavodu. -lj Velika tombola Oruštra Skrb u mladino t Ljubljani se vrši jutri v nedeljo ob 3w uri na Kongre«nem trgu. Dobitki bo lepi ter dragoceni, tako da ne bode nikom u r žal, Č« kupi par tablic in poskusi svojo srečo. Ce pa slučajno ničesar ne zadenete, ste pa darovali par dinarjev za DeČji dom, ki ga druitvo Skrb za mladino zgradi, v Aleksan-drovem za revno in bolehno deco. Kupujte tablice v prid dečjemu domu. 368'n —lj >So«ani€ in drugi Primorci: Jutri v nedeljo 9. junija t. 1. vsi k zborovanju v Celje! Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 5.08, zamudniki se lahko peljejo i naslednimi vlaki, ker velja polovična vožnja za vee via-ke, ražen S. O. Expresa. PoloviČen popust dovoljen do incl. 11. junija t. 1. Zato se lahko veakdo vrača kadar mu ljubo. Većina se-veda pojde \z Celja v nedeljo zvečer z vlakom ob 19.13. Pri odhodu kupite ćelo karto do Celja z isto se vrnete s potrdilom na legitimaciji o udeležbi na iborovanju brez-plačno v Ljubljano. Torej ie enkrat brei, kolebanja jutri vsi gložni in mnogobrojni v Celje. — Odbor. 364 n lj— V Jakopičevein paviljonu razstavlja- jo V. Hodnik, P. Loboda in I. Cvetek. V Hodnik, ki je že večkrat razstavii. nastopa s serijo 56 slik, vecinoma motivi s trifclav-skega pogorja in Bohinia. Cnake motive slika I. Cvetek, ki je sMJtar - samouk ter razstavlja prvič 30 svojih del. Prvič se je javno predstavil s svojo unietnostjo tuđi kipar Peter Lo-boda s petimi deli. in sicer z dvema skupinajna Mati z otrokom (ena klesana v marmorju), s Harmonikariem, s portre^tno glavo in reliefom v le*u. —lj Tramvajski tir popravljaj te dni od magistrati proti TranČi. Ker je tramvajska proga na več me«tlh potrebna popravila, bo trajala ureditev tirnic Se precej ca«a. —lj Obnova MathianoTe hise na Dunaj*ki eeati. Odri, ki §o jih poitavili te dni ob tej hiii, kaiejo, da dobi ta niša novo lu*. HiSo bo obnovil in pobelil itavbnik G. Tomnies. —lj »8^»nic in Primorci! Udeleienci narodne slavnosti v Celju imajo po odloku gen. direkcije dri. železnic ugodnost polovične vožnje, ki velja do incl. 11. junija iz Tseh postaj in za vse vlake ražen expreea. Veak-do naj pri odhodni postaji kupi cei vozui istok do Celja, ki naj bo opremljen z žigom te postaje. Listek v Celju ne oddati ker velja tuđi za povratek. Legitimacije za polovično vožnjo se bodo razdeljevale pred od-hodom vlaka. Za udeleience izven Ljubljane pa na veseličnem prostoru v Celju, kjer se bodo izdajala potrdila o udeleibi. Skupen odhod iz Ljubljane jutri 9. junija ob 5.08 zjutraj. —lj Artogenski in mUar^ki te?aj r Ljubljani. Zbornica TOI ponovno opozaria moj-stre in pomoćnike, da prijavijo najkasneje do 10. junija t. I. §vojo udeleibo za avtogen-ski te^aj (15. do 24. junija) odnosno im tečaj za mizarsko luŽenje 15. do 17. junija. Oba tefcaja se vršita eelodnevno v delavnieah tehni&ne irednje iole v Ljubljani ter *e prične pouk 15. junija ob 8. uri zjutraj. Prijave, ki bi priile, po 1trani. Preskrbite s-i vetopuice \ t»rt-i-prodaji pri tvrdki >Orient< na Dunajski cesti. H59 n — lj Retitarij-ka prireditev ljubljaa>Wik akademikov, ki bi se im*Ma vršiti v ,redo V2. t. m. ob 5 i>opoldne na univerz1', odpaje. — li Po/or Š«nt}akobCani! ^cntjakob>ki uev^ki zbor priredi v nedeljo 9. Unija ob iepem \ remenu i^let v 2upano\o jamo p:i CfTosup'jem. Pevcl se odpeljejo / avtoNi-som ob pol 8. zjutraj l/pred dolenj*ke«a kolodvora, a ne i vlakom, kakor prvotno javljeno. Kdor ve ne nameravu udcieiiti o«ledd jdme. naj pnde popoldne k Rusu v Uro^uplje, kjer ho prijateljski >estanek s petjein. \abmio prijatelje, da se izleta v čim večiem §te\ilu udeleže. —lj Jeklent valjčne tastere ter T«a kljti-iavniiar>ka dela i/vr^uje t^r cite veliko ra/stavo dalmatin-fekih ročnih izdelkov, luiiaški trs 4-1. Iz Celja c— Velika naru*!* >t»eUj , tnlik. •«♦ ske^a :u l*t:c sw \ rii jutri n^oilic na Čilu/M. Doih>:\1:k ^e vrš: pri vtefc vUkih sprejem gostu v z go4bo Ui priniemrii nagovori. Iz L.ubl jne prispe tud: ;>i;\%ki *-*bor >Sowe«t in veliko šiev:!o vjb!jc;iih «;u-itov Zato iuiri \ s: k !ypre'einu na Wu!o» dvor in potem \ i-bhi^u po rnestu. p«»pol-d-nc pa x\a (i'a/ < c~ Nevarna noikoJba, V cJ.lio ^^ n,- I\jn Z. \ prepiru :;i n'.i:inoiii vsL.\a!a .■»-lcti>o dc.avčc\u ,.t.-., Ano Ccnakuvo v ircbuii. dasiravuo , •..•>... ^ tt n WCm sCvCv \ blatoslo\. t.^ui i,ia:,a Cerukuvi* je odil-i k 7dra\iuku, ki ic ugo-tovil. da bu 2c.i5.ka najbrže splavila »vol plod, kei ■« b.lu vslcd udarcev precej poJko4ovaiiii v notranio&ti telesa. Napadalci *:a o\a(Jer;a polici i i. c— Na»ilcn bene. V'Ceriu donolJne ic v[ v Preicrnovj ulic: tretiran o5!etni ber.»C Marti« Jesenko, ker je bcraC.I od h:sc do hiie. V neki trgovni j« bnl *ivrtiic;i. P4 je -kozi vrata gredoč uktical produjalki: •Prokleti bafca«. Ker je prtetoien \ ^ »e pri JeliaJi, to z* najkraćim i>oton vili iz mesta. — c Otrednj* druitv« uitjik p«»tat!i mi bn»j*Tiik u»lutbear«T, krajevaa »kupina telj« priredi 16. t. ni. ob 5. uri popoldne a Derkoveni trgu pred Narodnim 'lomom v Celju veliko javno tombolo i mnotfobroJMi-mi kra^nimi dobitki. k^trtri so io \ i/J-v.fii tr^oviue M. Ja-ek na Ghvnem trgu lom-bol-ke kart-* rvo 3 Din »<* dnbijo pri \*+h pbniono^ih i u ratnih trafikah. 34!' n Morilec lepe E^ipčanke pred sodišcem Nadaljevanje senzacijonalne ob ravnave proti morilcu Džiđži Muheb na Dunaju. — Kaj pripovedujcjo prič« o morilcu in njegovi ljubici. Morilec lepe Lgipčartke Diidži Muheb, bivši nadporoenik Gartncr, sc^vc-dc pred sodiščem zelo izzivajočc. Sod; nikc in občinstvo je presenetila njegova indiskretnost, ko je podrobno opisal svoje ljubavno razmerje z lepo Kgipčanko. O sebi pripoveduje, da je bil Džidži zelo Ijubosumcn in da je zaeel v obupu popivati. Priee so izpo= vedale, da je bila Diidži izredno lepa. \a koncertu je bila napram njemu zelo hladna in ves Cas ga je vikala. Po zločinu so našli stražniki v Cart-nerjevem 5epu stcklenico žgania in morilec je močno dišal po njem. Padel je pred stražnike na kolena in ko so mu pomotoma dejali, da je njegova ljubica samo lahko ranjena, jim je poljubijal roke O svojem zločinu je pri zaslišanju izjavit, da ga je storil iz Ijubezni, da je sam beštija, ona pa da je bila angel. Senzacijo je vzbudilo zasliševanje očeta umorjene, egiptovskega ministra Muheb paše. Izjavil je, da je njegova hči Gartnerja vedno odklanjala in da ga je hotel tuđi sam odstraniti iz nje* ne blizine diplomatičnim ali policijskim potom. Vedno je ime! vtis, da je Gart* ner pustolovec in da njegovo heerko hipnotizira. Priča navaja svoje premo* ženjske razmerc in u tega je razvidno, da je Gartner po pravici računal z bogato doto ki bi jo pobasal v žep, Ce bi se poročil z Džidži. Splošno senzacijo je povzro* eilo čitanje protokola o obdukciji, iz katerega je razvidno, da je bila Džidži devica. Zaslišan je bil tuđi egiptski konzul Surur beg, katerega sta Gartner in Džidži prosila, naj vpliva na Muheb pašo. da bi jima dovolil poročiti se. Gartner ie izjavil, da ne ve, kaj se Ho zgodilo, če mu Muheb paia ne bi dil hčerke za ženo, ker je častnik in ima :d.iu a.ti sebi revolver Konzul je dejal, da nima nobene^a premoženja, ne dohodkov, da pa, upa s pomočjo Muheb paše dobiti v Egiptu dobro službo. Pozneje je Džidži i/javila, da se odpove Gartnerju, čc ji oče ne bo dovolil poročiti se z njim. V pismu, ki so ga našli pri Džidži po nje* ni smrti, so bile samo v turščini napi» sane besede Allah il Allah in to je ta= Hsman. Bančni ravnatelj Singer, ki je bil v trgovskih in prijateljskih stikih / rodbino Muheba paše, je izjavil, da je bila Džidži popolnoma na Gartnerjevi stra* ni in da \c podlegala njegovi volji So* barica Muheba paše je izpovedala, da je Gartner se pred posetom koncerta dvakrat telefoniral Džidži. ki mu je razbuđeno odgovorila: Ne nadlegujte me, sicer napravim skandal. Služkinji je dejala, da ji Gartner zastruplja življenje in da se preseli v drugo mesto, čim priđe oče. Usmiljenka. ki ic bila zapo* slena v istem stanovanju, kjer je imM Gartner v podnajem sobo. je pripove= dovala, da je Džidži pogosto zahajala k svojemu ljubčku in ostajala pri njem do jutra. Morilčev značaj dobro karakterizira pričevanje njegove druge žene Ele-onore Gartncr*Hamiltonove, ki je že sodnim potom ločena od svojega moža. Hamiltonova je priletna Anflležinja vi* soke postave, od svojega bivšega moža ločena že deset let. Ona je vdova po petrolcjikem magnatu Carweyu. V gladki nem^čini je nripovedovala. kako se je v odlični družbi teznanila a Gart« nerjem, ki jo je nekega večera v baru /asnubil. Dolgo ga ni hotela uslij.au. končno se je ni udala, ker se je čutila osamljena in Ker jo je družba opo*o» rila, da je Gartner drugaee dober fant, samo dobre žene mu manjka Prvi ne» sporazum je nastal predlansko jesen, ko sta bila še /aročena in ko je Gart* ner zahteval od svoje neveste denar, da bi mogel od loviti svojo bivšo ljubico Od Kleonore je zahteval tuđi dc* nar. da bi poravnal svoje dolgove, kn* terih pa ni poravnal. Nevcsti je lagal, da ima 1000 5ilingov mesečnih dohoj* kov. Dne 24. marca 1928 sta se porocih in naslednjega dne sta odpotovaU na rivijero. V kupeju je sedela dama, M se ji je pozneje predstavila kot teti prve Gartnerjeve žene in svarila jo je, naj pazi na svoj denar, Češ, ča je Gartner njeni nećakinji zapravil vsc nre* moženje. O pravem zakonu med VA?» onoro in Gartnerjem ne more biti -jo* vora, ker sta Jivela in ćelo jedla ločc* no. V Monte Carlu ic Gartner zaigra! svoj in njen denar. Kupiti mu je mo; rala vozni listek II. razreda do Dunaja. sama je pa odpotovala v London, da uredi svoje privatne zadevc. Gartner se pa ni hote! peljati v drugem razrc* du in pri kolodvorski blagajni se je sprl s svojo leno. Ko se )e Eleonort vrnila na Dunij, so ji povedali, da Gartner dolgov se ni poravnal. Tri dni pred poroko se je seznanila t rodbino Muheba paie in Gartner je energično zahteval, da mora biti Džidži povabljena na svatbo Sele poineje je zvedela, da je imel x lepo Egipčanko ljubavno razmerje. Kuharica Gartnerjeve druge žene je izpovedala. da se je gospa mo/4 bala. Obtožcnčev brat je izjavil. da mu je Gartner že predlanskim sporo« čil, da se hoče poročiti z Džidži, ki jo je btje zelo Ijubil. Priča je s svojim bratom pogosto zahajal k Džidžini rodbini in zdelo se mu je, da se njegov brat z lepo Ecipčanko dobro ra/umc Včasi je pa priSlo med njima do ne. sporazuma in Džidžini miti je nekoč dejala Gartnericvemu bratu: Resite nas tega človeka. saj je blažen Obtožencc je pripovcdoval svojemu bratu, da noče Džidiin oče ničesar »li-sati o poroki, a Džidži je vztrajala na tem, da mora imeti njen bodoči mož najmanj 1400 iilingov mesečrjih do. hodkov. Zato je brat napenjal vse sije, da preskrbi obtoiencu dobro službo, kar se mu pa ni posrećilo. ^^B VuTt pi'ihroni der>ar. čos m dela] •aaa^avA « krsl^v^ %H% Wrm tU. L»4rrti M«ft^«r. Carh•«}•«« trt. 2*. Pristopite k „Vodnikovi družbi" Ste--.. \2S «S LOVENSKI NARO D«. dne S. jun ja 1929. ^rart * Tako so elegantne dame oblečene na parniku Za kopanje Lotos prevladuje kopalni tri'ko. Ko-palnc ob!eke nosijo samo debele dame. ki bi bile v triko ju neestetione, in pa Btarejše dame, kar pomeni adaj stare nad 60 let. 50-letne dame lahko se no-51*0 tri'ko, ce nišo preveč okrogie. Čnn triko je letos že redek. V modi te barvast triko in sicer kombiniran iz većih barv. Zelo žive barve se združijo v pestro celoto. Ze!o lep je tr ko iz tfveh delov, gornja polovica dru ga one barve nego spo-dtaja. Hlačice so tem-n&Bc životek sve-t!e«;5e barve. Kopal-ne obleke se delajo zda.i iz zelo trpež-nega volnencga ali br>rn.baževinastes:a blaga, kl se ne raz-teime in ne izpremi-nja prvotne oblike. Čez pas je obleka Drepasana z gumijastim pašom. Zelo p-riltimbljene so letos kopalne obleke, sestavljcne iz kratkih plaval-nih hlač;c in krila, ki je tako dol-go, da hlačice popolnoma zakriva. Krilo ali bolje rečeno triko srajca je spodaj a zelo priljubljen zlasti v morslkih le-tov-ščih in na vožnji s pamikom. pa tud'"; pri tenisu. Plašč iz. impregnirane ga blaga je samo za deževno vreme. Plašč iz co-vercoata je pršel sploŠno iz mede in se nosi samo še ob hiadnem. deževnem vrememi. Plašči iz kashe in tvveeda Tgralo isto vlogo, kakor plašč! iz ho-mesnuna, samo da nišo tako urrve-zal-nj. To je prednost in nedos-tatek. Prednost v tem, da jih lahko r>orab:mo za komiplet, nedostatek Da zato, ker je težiko nosit: pod njim kaj druge-ga. ka-kor to. kar je bilo ??■ nie doloceno. To ni plasč, ki b\ ga lahko nosili k vsaki obleki, dočim je plašč iz bo-mespuna skoro univerzalen. O sviJenem plašču ni vreuno rnmogo govorit', ker je ne-nraktičen im predrag. Narejen mora hiti po franeoskem kroju in pnznar ^e niu moraio roke prvovrs.tne š'vilie. SvHene plašče nosl'-o dame v velikih mestih na pro-rrenadt. Konono še nekaj o :zra7ito poletnih plašč'h. Razđeftli bi jih lahlko v dve kategoriji, v dnevne, ki so vedno svet-li, in takozvane polvečerne. ki so crni. Hlejrantne dame okrase crne plašče s šitokhni hermel'nov;m; ovratnik!. Vsi poletni plašči imajo enak kroj in sicer samo prneef-se. Pr:nre^se ie modni ljubljenew, ki bo i-mel glavno beselo tud: pri vseh z mskih plasćih. Pri crnih popokiajTS&ih plaŠ6ih s henneUncm vidi-mo ta kroj većino. Čeprav imajo drugače ka-oi redin«ote in so iz crne vome. Drugi poletni plašči sa v zdo sveti h barvah, zua&ti beige in sivi, zato se lahko nosijo k vsem L>blekam. \epcblten dokaz. — Obtoženi ^te. da ste z avtotno-bilom prehitro vozili. — Izključ^no. gosrx»d sudnik. Laliko ćelo dokažem, da sem vozil zelo po-časi. Peljal sem se nainrei na sodiiče, da odsediiTi ka^en zaradi prehitre vožnje. \ V V Ena, ki bere mošktm levite. — Odkrita beseda poštenjaka. — Odgovor moderne ja dekleta starokopitnežu. 58 Od aeoske zahtevamo dandanes, da je dobra in pndna gospodinja, ni treba, da je učena, ?.e ćelo lepote in bogastva ni treba. Glavno je, da zna dobro kuhati, Šivati, je skromna v obleki, vedenju itd. A poglejte malo okrog sebe! Ali se sploh zineni kdo za. tako dekle? Nihče! Ho-čete dokazov? Evo jih! 2e več let vodim gospodinjstvo v hiši svojih «taršev popolno-ma »ama, brez vsake pomoći, »e o-blacim skromno, ne posečam veselic »kratka de-lam in delam. Nisem Bicer moderna kraso-tica, ali za polj«ko strašilo tuđi ne, imela bi vso opremo, po smrti staršev hiSo in ven-dar tem še samica in kakor vse kaie, boru to tuđi ostala. Zakaj? Ker se ne pudram In ne Šminkam, ne berem opolilih romanov, si ne na ti kam v?alj mespe d ničega hnca na glavo itd. Moški gledajo samo na to, da je dekle kolikcr mo^ofe nališpano. da ima &eveda Še kako dobro plačano eluzbo. da & svojim zaslužkom vzdržuje *ebe, moža in feveda tuđi otroke Za snažen, miren d-om jini ni veliko, saj s svojim zaslužkom lahko pose-čaio gostilne. kavarne, kino. se zabavajo sami ali z ženo, doma je lahko vse umaamo in zanemarjeno. MoSki eo torej krivi, da ni več dobrih gcepudinj in skromnih, pridnih deklet. Poboljšajte š*» tor^i. poppodje! Iščite pridnih deklet, izogibajte #e modnih nali-Španih gospodifen, in na^li hr\r\e iohr^ ž*»-uf! — Samo gospođini?«. 59 Re^eu človek ?em in >\u-h. r1 ni- ..apu-drana, našminkana, do popka dekoltirana ženska. Kakor dalmatinec ponuja svojo robo. Studi ee mi. kakor bi se mi zaetudile siedeče besede, ko bi bile fraza: Človek nisi rojen za uživanje in za uiobje. Živlie-nje imej svojo vsebino t j. resno delo. Saj tuđi ni?i človek. v kolikor Človek s pa*jim življenjem ni več Človek. Srečni oni, ki se poroče. in sročni tuđi oni, ki t=e ne {'iro?e. Eni po poklicani, da rode in ohranijo potomstvo. Ali žive v sredi ali v nesreći, v prepiru ali v slogi, kaj je to komu mar! Vse to je prehodno in je ludi relativno. Drugi pa so poklicani ta gradbo nečeaa, kar naj je kultura — v prid celokupnosti. preko njih groba. Morda sem med temi tuđi jaz. Toda nikar smatrati takih ljudi za trapaste idealiste, za čudake, ali ćelo za. perverzne. Mnogo opravka sem že imel z ž^ntkami in ni mi to v pono?. N e oženim »e, ker nisem vreden mlade, delavne, poštene, neoskru-njene žen*ke. Iz drugih ž>nsk pa naj se de-la gnoj. Tnrornitn*. 60 Čitala sern iziavo Re>nicoljubac med odgovori na anketo in sem vzkliknila: >Pi-sec tega Članka očividno združuje v »ebi ravno vse one tipične laetno^ti sod->bnih mož, radi katerih dekleta ne morejo in ne mnrajo misliti na možit*»v!r Daudanes si namrtč niui dukler ye mlid ifl podjeten, prizadeva dobiti >luitno in ta-bavno puncoc, ki mora biti tuđi inteligentna in tako moderna, da mu sicer vse nudi, ^ !--i isb?»Jutn«> ne mi li na to, da bi sa mogla z njim kompromitirati, Je manj, c*a bi jo kdi'j porocil. Kdo bi mi^lil na to?! To niti ae bi bila prava ljubezen! Najvišje odlikovanje, ki more doleteti .iekle je, če ji reČ© tak »goapod*: >Če ue bi bilo v»e tako, kot je, ce ne bi bilo Uh in onih o\ir, ki w>, bi te zdajle v tem trenutku morda re© r>o-ro^il!« Razumljivo je seveda, da si gospod fK5 par me»e'-ih izbi're »irugo pumo ki inu ie bolj ugaja kot jtrejšnja. Če jih ima več naenkrat. je to zanj 5e večja čast, sploh, 8 Čim večimi d^kl^ti sr* r.uhn.va tem veČji je njegov ugled To je gotovo telo ^fest fantt. ^. To je možka doba Jjubezni. Ko pa si enkrat žeiodec \*o railičaih menzah in gostilnah temeljito pokvari, tedaj gre «am vaše in ei zaieli ženke in domaČega ognjišta. 1 edaj sf ozre U rog ?ebe in »i po i>č© dobro in bogato kuharico. To se pravi nevesto, ki mora biti bogata, kar je glavno, ki se izborno razume na kuhanje in šivanje, ki ima neomadeževano pretekloe-t, to se pravi, da jo ljudje ui-^o videli hoditi 0 kakim gospodom v kino ali na npielicnl, lahko pa je sprejemala gospode na domu. o* aihče tega ne ve. Če je neumna. tein bolje, bo rajši ostajala v kuhinji, Ce ni lepa. tem bolje, iz istega razloga. laka idealna iena bo nudila možu prijeten dom, mu pomagala sleČi suknjo, kadar priđe domov, mu bo ^.l»!J!a t.T>[>at^ in skuhala dobro kobilo. Seveda je še nadalje molno, da se moi po nekaj letih lakona spomni, da mu je žena premalo naobražena. da mu ni duševna družica, iu tedaj misli, da mu aihče ne more zameriti, če si i>Če utehe pri drugih. Tragedija v družini je tu! In vendar mislim, da bi moderno dekle kljub vsej učenosti, hrenkanju na klavir, kljub elegantnim oble kam, ki pa po pravici povedano 6tanejo povprečno toliko kot mo-ške (tuđi z majhnim deuarjem se zna spretno dekle lepo obleči) kljub temu ubo^emu pudru, ki je sploli. kakor je razbrati iz ankete, ena glavnih uvir za ieuitev, kljub vse-mu temu znalo skuhati možu dobro kobilo in mu nuditi udoben dom, in ražen tega *e mu po par letih ne bi bilo treba naveličati in sraniovati omejene žene, niti otrokotn ela-be matere. Če pa. geveda niogki ohranijo dandanaS-n)e naziranj« o ljubezni in zakonu in »voje zahteve, potem ni čudno, če jaz kot 201*tno moderno dekle skoro ne morem misliti na možitev. Hvala bogu, da si že sama služim kruh, kupujem obleke in puder, in se mi prav dobro godi. Moderno dekle. Kako izgleda mamica. Oče se vrne pozno ponoči domov in vpraša sinčka, ki se ne spi. kako izgleda mamica. — Tako, papa, kakor nesreča, ki se mora nekomu pripetiti. V času polet-nega oddiha Vam Vaše lahke obleke ni težko obdržati sveže in čiste, ako )ih perete v Uux-u milu v luskah. Vpliv Afrike na modo Zakonca VV. R. Lei^h sta srečen par. Oba &ta lovca, toda rui'un lovsk l ' - r se bistveno razMcuje. On lovi d a newyorilki naravoslovni muzej, ona, znana pod imenom Pthel Vraphasen, pa iš^e m-odine ideje za svojo znamenito modno šok> v Newyorku. Ko so n.ie-nega moža poslali v Afriko, da nalovi za muzej nekaj redkih eksenuplarjev. je žena spoznala, da bo lahko v Afriki na-Sla rrmogo originaln'h \-zorcev, s kate« rimi bo ustreženo razvajenim ameri-šlkim milijonarfcam. Ko se je mudila Eđiel Trapliaccn med Kikuimi v vzhodni Afrik , je hotela od ne^e zamorke kupila pen'tro oble-ko. Zamorka ie bila pripravljena prodati obleiko. toda njen mol se je vdloč-no uprL Pri odthodu ie zaroorka zašepe-tala Američanki, naj se zadasi dni^o Ijiutro, češ, da si bo mož morda čez noč premislil. In res, drugo jutro je bil mo«ž T>r:pravljen r>rcKlati ženino o^bletko, toda žena ni hotela o tem ničesar slikati. Po. novila se je ista procedura in to je trajalo mesec dm i. Kcnčno je Američađika oiblefco vendarle dobila in sdaj bo amc-ri9k:.m mtli'jonar^am vzorec za ve^erne obleke. Nova ve^crna obleka, posnota po pestri zamorski narodni no§i, priđe baje kmalu v modo in Rthel Trapha-gen ;e pre»pfi£afit, da s© ji obeta velik uspeh. OTROlKE Q>v |C NOGAVICE ^O^^^ j% NajboHse, naftraioe#e, rMo 15 oajceocfše! Nemorala »Semorik« je him, ki ci )« d*l n* &porc4 Ekiuu lemo Matica, da zadovolji o«i d«l kinc-publfike. ki si icli smehj i« vesek rabavt Lz-vrstBi e prav HWQi>nti«*—« \-i8eta tioer iz vmkčunitzd tovLKnia. vttul^r >• fiVm podija tako finalno, da ulfe glon-ro p-n &!e-heffni soeo«: saH'« smeha ^n vs ododra-v«oj«. Mlad iastnuk >e do u^ts ■■tjwMji< v Ura-iestoo opere narnerava poroiki. ka ni všakm v^eć n^rovemu brat«, z*ia-m«nie, ki atovi ob> cn«m 5e kot Irređnc rakrturkti p>rij>adBi4t »am-sik«ca stanu. FVofesor o braitovi poroii! ivodt ruies*r t£i«ti. aato a« nm bo& uiabkna W* r«tna di-va tein«!jit« 6#vr«<*ti. S«!emkf«< »« iw>-Jfvt pired pro#e»orj«fn v iLaM*Li£>n«j4:!i ^ko!-noatih, v«ndo n r^mamlja * svojjmd čari ia predso c« r«-v-*i dobro wv<, }e do aics ra-trdMđ^-n v fi«sBa*o d«4rlico. ka^d Irm^Sb« posudi rotoo tu srce. Vs«ttna temelji na ixwatiki9i taMrtatMiii prisoTiii. ki 90 v tem filma podani « p*4sawaw viintt>oxnos>t^o. Elkn Ridrter v (kviil vlo^ «4« fpvirfe vMin iMbttvmm, k vimImI M visini. irredfio drižo re- šitvi. Rešitev je prišh. To se pravi... morala bi priti. Princsti bi jo moral mladenic razoranc^a (-hraza s temn:mi lisam: poj očini. Bil je tajnik komimi-stične omladine in znal >e je prilizo-^Tati dez tek.stiln-e tovarne v dom, kier se je le-sketala nad vrati koinur.'stična zvez-da. sredi nje pa srp in k!ad;vo. Na predavanju, na katerem je pre-davatclj rohnel na duhovŠčino in to-varn-arje, se je Terka Gerbulakova se-/nanila ? miadim komunis-t^niin taini-koim. Bila mu je všec. kajti domov gre-će je sel za njo in ko >o je na vc-galu ulice dohitel. j-o je T>ri>azno nagovorili — DovoliŠ. sodružica. da te spremim? Ona si je hotela tikanje prepoveda- t', kakor se sprdobi poštetiemu dekle-tti, toda j'pomnila se je. da je v komu-n'stiČn: organ:zac;j:, kjer za inešran-sVe pređsod'ke nimajo veselja ne časa. Dozvolila je. Mladi komunist jo je spremil do vrat barake, v kateri je spalo mnogo mladih, izčrpan:h teles, ki so sestavni deli strojev za izdelovanje tekstilnega blaga. Pri vratih barake, v kateri je stanovala, odkar ji je bila umrla teta, sta se ustavila in začela kramljati. On je rohnel na ves svet. a ona je poslušala. Pokorno, kakor se spodobi mladi ko-mun stki. Nehal je sele. ko se mu je posušilo grk). Da primerno zaključi svoi govor, jo je prije! za obe rok!, rekoč: — Toda obupati ne sme5. sodružica. Zmaj kapitalizma bo un:cen. Za to imamo pesti. Z lastno krvio ga ne borno redili. Tebe izsesava tovamar. mene moj mojster. Pr'de čas, ko bo narobe. Pravim ti: ne O'bapuj. Delu čast in oblast! Stisnil ji je obe r.^ki, potem je potisni 1 čepico na oči !n izsrnil. Terka je g!ed?.l-» Z3 nj:m. dokler ga ni objela tema. Potem ie stopila v baraVo in legla spat. Drugo soboto sta se zopet sešla. se-veda v t3jn:5tvu konrunistične organizacije. Sedel ?e za mizo in čita! korrru-n:stične novine. Ko jo je zagledal, je vrgel novine na mizo rn s-topil k nji. Sele tedai si ga je dobro ogledala. Ime! je razmršene lase in \z njegovih oči je o&sevalo sovraštvo. Terki ie bil všeo. Potem sta se sestajala često in kmalu sta se sha.iala vsak dan. Narprej ji Je govoril o neznosn:h razmerah, ki se nazivah družabn: red. potem v je pa Senetal na ušesa tako, da je zarde-vala. — Naivna si, sodružica. Duhovniki st» te spravili cb z-dravo pamet. Mladost ima pravico uživati vse sladflcosti življenja. KakŠen greh? Čuj... Terka se je spodtaknila in padla. Nekega dne ie naletela v tajn;itvu komunistične organizacije na svojega liubčka, ki jo je bil začel ?e zanemar-jati. Stopila ie k njemu in mu zašepe-tala: — Mati bom. — Kaj me to briga? — Ti boš oče. — Pusti me Dri miru! Pretprosila ga je. da je Sel z njo z pisarne. A zunaj ji je dejal: — Vidiš, takole je ta stvar. Ce bi vladali mi, bi ne :me!a nobenih skrbi. Za otroka bi skrbela d'ržava. Zdaj je pa križ. — Kaj nameravaš storiri? — Pa vendar ne m si §, da se zaradi take neuronos-ti razjočem? Posvefoi-ie-m se. a jutri ti povem. Segla sta si y roke in odšel je. Druži dan jo je poi-skal v baraki in ji tz-ročil nekaj v pap:r zavitaga. — Predno leže^ spat. vzemi tri ičip-ce. Gren^o je, toda z vodo ne smeš zapiti. Nič se ti ne zgodi. Jemlji, dokler ne bo učinkovalo. Pazi, da te nih-če ne bo vide!. Meš-čanska sodi^ča... to je vrag. Terka je stopila, kakar ii je b\\ na-ročil. Ziutraj so jo našl: mrtvo na tk>-stelji. Okrog ust so se ji poznali sle-dovi ž'i'-tih vev. — Strup. — so dejale delavke. ko je nišo mng^e obuditi. — KnoTigal. — je dejal zdravnic, ki je obduciral v mrtvaSrrict njeno truplo. » Stran 6 •SCOVENSKI NAROD«, dne 8. jun! ja 1929. Stev. \n Indija je pravi ženski pekel Senzacijonalna knjiga ameriške pisateljice - Zakaj so Indi angleški „sužnji" - Grozni verski zakoni in običaji - Prostitucija otrok in zločini v zakoniti Amerišika soc'ahia pi'Sa tetića Katarina JViavo je nedavno izdala knjigo »Mother India« (Mati Indija), ki je iz-avala skandal po vse-m svetu Ln si'lno raziburi-la Irudijo, Ameriko in Amiglij-o. Dosegla je uspeli, kakršnesa ni žela že doteo nobena enaka socialna in kulturno zgodo vinska knj^a. Imtiijslki pi-satelji — tuđi Rabinđranath Tagore — m indijski politi'ki — med nišmi tud! Oandhi — njeno epohalno knjigo fanatično zavracaj-o, dasi ji ne morejo očitati, da ne temelji na gol: resnici. A ta resmica je strašna, sramotna za Clovešlko kulturo 20. veka. Nravma propalost, spolske boleani in razne epidemije med Indi so nevarnc vsemu svetu, zJasrti pa Aziji. Evropi in Ame-r:(ki. Katarina Mayo v svoji fon-jigi ne opisuje bujme orientalske romantike čudovite Irljile. ne slika njenih raz-fc-ršnih vladarskih divorov in mističnih tajnosti njenih svet'šč, ne raz.laga zagonetne modro-sti njenih br^manov. Čatrov in strahot njenih dčunsTiov ali poetičnih id'l indijskega lju'be ženske ga življenja. Gospodična Mayo je prav nasprotno strgala zastor z vse tište zlagane incTjsike poezije in Iepote ter razgrnila pred svetom grozno, gnusno istino resničnega vsakdansike-ga življenja v Indiji. Dolgo je žrvela ondi, prepotovala ogromno državo vse križ oni, opazo-vala kmete in delavce, meščane in plemiće, posečala sole in bolnice, se ude-leževala sej vaških :n mestnih občin-skih uprav, državne skupščine in so-di'šč, si ogledala bazare, romarske lor.aje, kmetovalsike sole in ćelo bolnice za krave in teleta. skrat-ka — pre-irčila jte temeljito pirav vse s-pecijalne imdi-jslke naprave, da je do dobra spoznala vse, kar zanima koitlturnega člo-ve-ka. Da pa je mogla pri>ti povsod do vira in videti ter sflišati vse na lastne oči in ušesa. so ji seveda pomagali premnogi Indijci, ćelo elani hrdij^lke vlade, angleški in indijski uradmiki, po-Ttiiki in nov ina ni in tuđi mmoge indij-sike in ansrkšike dame ter pre proste žene. Pctkrajna, ki jo zovemo Ind Ma. je T>o obsegu polovica Zcdhrjenili držav, a ima tr'krat toli'ko prebivalcev. Vsa Indija šteje o-koli 319 milijonov dms; sama Britska Indija (brez držav ind"j-skih knezov) na j;h ima 247 milijnnov. To ogromno ŠtevUo Tnd-nv se daie vla-dati po bnbližno 67.000 Ang/lež;h! Vseh rTvroipcev živi med nj mi okol: 200.000. Med temi otroki. ženskami. sluga mi. dekilami in obrtnici ter razni-mi prid(vb:tn!:k: pa ni niti 64.000 angleških vojakov redarjev in sploh uniformiiraiicev ter le okoli 3430 angleških u radnik o-v in uradnih irsItaižJbencev! Kako je mo Koče, da se 247 milijonov Iudov pokori neznatni peščici 67.000 tujcev? Na to vprašanje odsovarja Katarina Mayo in dokazuje, da je za Indijo pravi blagoslov an'glešlki »jarem«. Na-vaja tuđi dolgo vrsto izjav najbolj kulturnih in naprednih Indov, ki si ne žele ničesar bolj goreče, nego da ostane angfleška vladavina še dolgo, dol'go v nesrečni, le po amtgiteski zaslugi vsaj počasi iz gnusa in oikorelo'Stj se d'vi-ga-joči Indiiji. Gro zo viti indijsiki verski pred piši in narodni običaji, najbolj omejeni pameti, kulturi in higijeni nedostopmi svečenki, fanatični reakcijonarci med najnižjim Ijudistvom im prav tako med najvišem i indslkiirri imteligenti so krivi, da so Imdi po duši brez eneirgije, brez inici'jativno-sti in samostojnosti, leni, ne- | moralni, hrez 6uta za bolest čfoveka in živali, čmerni, turobni ter dekadentni v vsaikem pogledu, zato iziveči-ne s'kralno nevedmi, bolni in beraški. Vera Iradov ubija vermlkcmi v dfirŠe nredvsem zavest, da je vrse ničevno iai brez pomena ter da se čđovek vedno iznova rodi: zato lahko živi v naheč?i nesnagi in uživa kakor prase. Ko s^e Ind rodi, ga polože golega na tla ter se zantj ne z-inenijo, ako je d-ekl«. Zakaj delde je kazen božja; čim preje umre. tem bolje. Ako otroK umre, vr-žejo golo trupel-ce v r«ko, da ^a t>o-žto želve, ribe. ptice ali kaloflšina!koli 23ver. Le za sinove sfcrbe starši, za. hoere pa le bog. Hčer oblačilo manje in slabše ko sin-ove. hčeri manije stre-žejo. ako je bolna in hčeri dajejo manje in slaibše jesti, ako je zdrava. Pori ekod je običaj, da hčere »podarjajo bogovom«. t. j. svećenikom, kjer iih stare prednice uče plesati in peti. In že v starosti petih let postajajo sirotice, 'ker j-ih smatralo v tej dob: za najbolj m'kavne, žrtve svećenikov Večvna teh otroških žrtev kajpada t>o-nire. Kar pa jih ostane živih, so plesačke in pevke pred žrtvenikom med službo božuo, sicer pa so v hisah okoli svet:šć za določene cene romarjem na itslugo. Ko se reve pos-tarajo, dobe žig, da so bi'1-c ^devadassie, t. i. božje ljubice in pi su ne no r^ravico, da smejo berači ti. In njih s«tarši, čeprav imoviti, ugledtni in iz visoke kaste, nišo zato prav mft; oinadeže-vani. Njih ravnanje se smatra za povsem dostojno in pravilno. Ko je angleška vlada prepovedala zlorabo deklic po svetiščih. je izbruhnil vseo-bči upor! Niti dva odstotka žemsik v Britslki Indiji ne zrnata vsaj za silo čitati in psati. Pred 100 leti ni znala teza -prav no-bena žensku: 1. 1911 je znalo čitati in pisati med 1000 ženskaini okoli 10, 1. 1921 pa med 1000 že 18! Več za silo izobraženih žensk imajo indijski moha-medanci, ki so SJploh napred'neise ljudstvo. V versk'h knjigah Indov je stro-£a prepoved. da s-e »žensike ne sm-ejo prepuštati vplivom izven obitelj-'<*. Zato v sole ?rjloh ne smejo. Splošno so tndi mneja. da nai se hčere nauče doma \"^ega za življenje, t. j. delati. tkati in služiti rnožu. Drugega jim ni treba. Vendar se pojav.l'ja v Bombavu in šc porekod pod ansrlesik:m vpMvom med Flars' ttv-nia za visjo duševno kul'^iro deklic. Ta tež-nja pa izvira iz gole sebičnosti staršev. ki upajo, da bodo hčer. ki zna tuđi Čitati in pisaf, lahko bol:;e in — ceneje omožili. Ker se pa nobCTio dekle ne srne po versik^h in narodm:h n-redpisih omož:t1 kssneie kakor v 12. te hi, se niti nai'boli napredne snlarce Fkoraj ničesar v soli ne nauče. Nad 73% itak maloštevilnih in-diiskh šolire i/-stoi>a iz 5ol in se množi. Š2 predeti z.:ia čitati in pisati. Leta 19?2 je dosir>ela v Bengaliji na vsakih sto šolaric le po ena preko pouka -pr^'ih dveh razredov! Navadmo se indijsko dekle onmžl s 7. ali S. letom in ie večinoma devet mesecev po dosrženi puberteti, trrei med 9. in 15. letom že mati Ako je rodila sete s 15. letom, smatra-jo tako prvo materinstvo za sramotno pozno. Zaradi svoje mladosti, svoje vzgoje in svoje enako šibke matere in stare matere, je indijska mlada majčica na-vadno silino nežna. Ker je tndi silno nevedina ter zna le moliti in ustrezati svojenru možu, ki je po verskih pred-plsih na zemlji njen edini bog, irma taka ma.icica nobenega poima o higijeni m vzreji ali ćelo vzgoi: otroka. Zato pa iwnira ogromno porodne, je število mrtvih rojencev stra^Sno visoko in po-mre živih rojencev že v 1. letu vsako leto pribHžno 2 milfona V Bengaliji umre polovica otrak pred 8. letom in le četrtina ljudi doseže 40, leto. Poprečno dosezajo Indi le starost 23 let! Tuberkuloza in spolne bolez-ni ali prez^odriia telesna izčnpanost poleg: raznih epidem-ii naravnost žanje jo med Indi. Kajti tuđi moški se žen:io le kot nezreli dečlki in so po 30. tetu tiavamo že izziti starci. Večina mož se oženi po večkrat, ker so vsak čas vdovci. Spolne bolezn; so med možm: nava-d-en pojav. a moške perverznosti so tako pogoste, da se nad njimi nihče ne zgraža, /^ena pa ie možu manje kot sužinja in le žival, s katero poone ne-kaznovan kar hoče. V ^Padmapurani«. indijski bibliji versik h peanitev, ki imajo neomajno veKia^o zako-nov, je zapisano: »Za ženo n.i sA*etn ni boga. ražen njenega moža. Med vsetni dobrimi de-1i, ki jih more žena opravljati, je najbolj zaslužno, da sk'uŠa možu s po-pol-no poshiSnostin usajati. To mora biti Ženi edino ž:vliensko pravilo. Nai je njen mož pohabljen, star, bolehav ali surov, naj ic togoten. razuzdan, hrez morale, pijan-ec ali igrač, naj poseča razmpite hiše, rivi z drugimi ženskami v oČitnem presustvu. naj n:ma nobene Ijubezni za domačo hišo, naj razsaja kakor hladnik, naj živi brezeastno, naj je šlep. sr^uh. nem ali pokveka. skrat-ka naj ima vse napa.ke :m vse zlobe po vrhu. veridar mora jrtedati žena v svo-iega moža zmeraj ^kaikor v svojega boga. naj nt'U streže z vsn skrsbno-stjo in naj m.u vzlic ^em njegovim napa-ka.ni tie daie n;kol; povoda, da bi bil z v'o nezadovoKien. Žena srne jesti, kadar se je mož na-sitil: ako se on nosti. se mara postiti tuđi ona, ako ;-e on vesel, naj bo ona vesela ž njim. Ako poje on, naj bo navčušena t>udi oma, ako pleše on. naj ga 7. rndosro j^eda ona, ako govori o učenih rečeli on. ga mora ona občudo-vaje poslušati. Vedno mora bk: ona v mjegovi p-risotnosti dobre \ olje in ni-ko<:i naj rmi ne pokaže niti sledu lastne tuge ali nezadovr*l£nosti. Alko se n;en mož v jezi spozabi, j; grozi, jo psuje ali brez povoda ćelo udari, naj \m\ žena odgovarja krotko, naj ga prime za roko, jo potjubUa in ga prosi odlp'uš'čs.nia; nikuli Ta naj tfla.sno ne kriči ali pobegr.e iz hiše. /akaj s teni b; se v javnosti le osmešila in bi prišla na slab grla^. Vse njene besede in dejan^a nai kažeio svetu, da vidi v svojem možu boga Potem io bo spo sto val vsakdo in uživala bo ugled zveste im Čednostine žene. Ko pa ji mož umre, nai se da živa sežgati na grmadi, in vse bo proslavljalo njene vrline.« Take so verske zapovedi za iii-dij-sko zakons»l\o ženo. £e dandanes! Resnica je. da Imd'ka v možu pač ne vidi svojega boga, nego se sa le boji kot hudiča Lj'Ubezen je med njima neznan pojem. Nikidar ne g'leda mož svoje žene kot liubljene tovarišice, žena pa vidi v možu le pireobflastinega, neu«smiljeno sebičnega gospodarja, k: si domišlja, da nm }e žena srečna, ker srne molče in s povedenim i očm: slkil:ti niemu in n-iegovi strast:. In ker <^> indijske tašče vrhu tega strasne pošasti, k: ravnajo zlasti s si-nahami, ki ne rode sinov, kakor z raj-nižjinr sužnji, i:h pisujejo. pretepa^o ^n jim delajo n-epre^tan pdkel. ni čuda. da se reŠ; marš Matera ^birpana mlada žena n ezn o»w e ga trpm-č en i a s samomorom T>a *e za'kons-ko ž;'\ijenje InJT\ že saiivo ra seb: strašno in uprav grozmih posledlc. dokazuje Katarima Mavo z uradirr'm! iziavam: angleWh zđravtvc. L. ISPI so se namreč ojf-očite v Tndij: delujoče javne amjtfešike zdravnice. da naprosijo arujdeskeza po-dicralia. nai prrpove možitev z nedora^l-mi dekl;-cami. Tz te ura;sane prošn'r nava-ia crd" Mayo \-.^r in Irt stara. Zaradi kr-vavif\-e vr\-^r">-> osTn htjeti a. Mož nasl-len perver^cž. H. — OVn]i 12 let. Nosača, ie rodila med velk'Tni nm kani* po I/vrše ni kraniok^as'i1. Medenica in rodila po-po]:norr.a norasvita. T. — Okcli 7 let stara. Je živela z mnžem ;n umrla po treh dneh med mu-kam*. K. — Okoli 10 let stara. Je doSb v irsiniit-ieiva vrednem stanju. Dan po sipre.iermi v bolmico vn je mož zahteval nazai, kakor ie deja!. »za svojo up^a-v-'čeno uporabo^. L. — 11 let. Ostane zaradi pres.ta-r.h nasilnosti vse življenje n-ohabljen-ka. Nos: sploh -ne mnre več rabiti. M. — Okoli 10 let. Je prilez:la r*i rmed iwslanci s svoj'«m sino-ni. mladim majorjem. in svojo li'čerko. Oba sta bila namreč izvaljena. Vodja delavske stranke Macdonald ^e lahfiso zanata na podporo svojega na> starejšega sina, ki je bil tuđi irvolje-n. Nasprotno pa zagleda dosedanji min;-strsk-i predsedin k Ba)dwin svojega sina med poslane! delavslke s'tranike. Zc-l-o verjerno :e, da po-slanc BaMwin mJajši državni podtajnik in da bo fno-ral oče poslušati njegove referate. Tc-lesmo stražo bi lahko sestavil iz svo-iih sinov glavn' tajivk delavvke stranke Henders-nn. Oba nijcaova s r*yva sta b'.Ja izvoljeria. P^lej: ečeta in siira se poja vita v parlamentu tuđi zakonci Oswald Mos-lev i»n lady Moslcy. Mani srečma sta bila zakonca Runcifnan. kjer ie bil izvoljen samo mož. doč'im je ?ena propada a. Med vse-mi poslanci ie dob:! bil kandidat kon-servativne stra-nike, gardni ča^arnik lord Erichbon-S'tuart, ki je bM izvoljeti z ve-čino št rih gilasov. V razipuš»čenem parlamen-t«u je bilo 3 t>os.lanik, v novom parlaimentu i;h bo na 13. Tri so bile izvoljene na listi konservativne stiramike, ena na Iksti liberalne, 9 pa de3avs.ke stranke. K uspe-bu deSavsike stran-ke <;o ncd*\'orr»no mnogo pripomogle Ženske. MacdonaM ie dobro vedel. zakai e b:la nje^o-va t>r-va iziava po vol rvah zahvala vozikam. tlugvst Jšlanche. 53 £Va valovih strasti otoman — In kaj zato? Mar jaz in moji prijatelji, ki se udeležimo reformnega banketa, ne delamo tako? Kaj ne £:re tu v enaki meri za našo in za vašo kožo? — Da in zato se Čudim... — Ne, ne Čudite se, — ga je pre-kinil vojvoda, — saj dobro veste, da je reformni banket sa-mo demonstracija, ki polagoma ogroža naše pravice, ki pa bo končno dovedla do padca osovraženega ministra. Mislite, da imata inicijatorja banketa Thiers in Odillon pri tem dru-gačne namene? — Prav pravite, — Je pritrdil ban-kir. — In ker imam prav. upam, da rus bom pogrešal vas m vaših prijateljev v seznamu udeležencev banketa, — je pri-pomnil vojvoda. — To bo največja senzacija, — je menil donrišljavi bankir. __ Vi ste eden glavnih stebrov ve- čine v zbornici in kot tak ste eden nai-manj popularnih ljudi v Franciji, — je dejal de Beaudreil. — Od trenutka pa, ko se udeiežite banketa, boste eden naj-popularnelših. — Kal poreče kralj? — Ne vem, kaj poreče, pač pa vem, kaj stori. n ? * . ; * — In kaj stori? __Izbore si sa ministra najpopular- in pomembno pogledal bankirja. Bankirjev obraz je zažarel in tuđi on se je pomembno ozrl na vojvodo. — Toda v kraljevih očeh bom ne-hvaležnež, — je menil. — Kralj mi je bil zelo naklonjen. — Kaj! — je vzkliknil vojvoda. — Mož, kakor ste vi, se Čuti počaščenega, da mu je Ludvik Fihj> naklonjen! — Ne. nikakor ne, — je odgovoril bankir. — Toda kralja spoštujem. Kralj ima zelo dobro srce. —Ludvik Filip da ima dobro srce! Bežite not monsieur Gćrontii&re! Pogovor med vojvodo in bankirjeon je prekinila Adelaida, ki je stopila v sobo z usodnim pismom v roki. Vojvoda je hitel ne vesti naproti in iztegnil je roko, da stisne njeno. Nagli-ca je bila razumljiva, saj je bil ženin in drugi dan bi se morala vršiti svatba. Toda takoj je stopil presenečen korak nazaj, kajti roika, ki io je hotel stis-niti, se je hitro umaknila m pogled, s katerim se je srečal, se je zaničljivo obrnil od njega. Adelaida je stopila k stricu, ki je začuđeno gledal zdaj vojvodo, zdaj svojo nečakinjo. — Striček, bodite tako prijazni hi prečitajte tole pismo, — ga je prosila. — Prečitajte ga glasno, ker se tiče vojvode prav tako ali pa še bolj kakor na ju. — Mademoiselle, — je dejal vojvoda, — dovolite mi omeniti, da me je ta pozdrav presenetil. — Ni mogoče. da bi vaše presene-čenje presegalo moje, — je odgovorila ActelsknL — Kaj pa vse to pomeni? — je vprašal bankir in pomahal z roko, v ka-teri je držal pismo. — Odgovor držite v rokah, dragi striček, — je odgovorila nećakinja. — Madame la marquise , Kulalie d'Estelle, — je Čital bankir naslov. — To je vaš pisava. gospod vojvoda. — Moja! — je vzkliknil vojvoda in skočil k bankirju. Adelaida je skočila med strica in vojvodo. — Kaj niste slišali, monsieur, da pre-čita striček pismo na glas? — je vpra-šala. — Zaman si belim glavo s to ugan-ko, — je dejal vojvoda. — Kar nai bo prečitano na glas, lahko prečitam tuđi sam. Pismo, ki sem ga pisal jaz, je iz-ključno moja last. Upam, da boste to priznali. — Motite se- monsieur! — je odgovorila Adelaida. — To pismo pripada markizi d* Hstelle. Ceprav je prišlo slučajno in mimo moje volje meni v roke, je še vedno njena last. Vojvoda se je ugriznil v ustnioo in molčal. Njegove in Adelaidine oči so iskale bankirjev obraz, a bankir je ta čas na tihem čital pismo. Tresoč se v kolenih je stopil bankir k vojvodi in mu molče izročil pismo. Vojvoda je pograbil pismo kakor orel svoj plen. toda Adelaida je prestrašeno vzkliknila, videČ pismo v njegovih rokah, kakor bi se bala, da ga ne raz-trga. — In to pismo je vas tako razbuTi-io? -— je vprašal m se pomilovalno na- srnehnil. Bankir in nećakinja sta se molče spogledala. — To pismo ste prinesli stricu, da ga prečita, — je nadaljeval de Beaudreil. — A vi, monsieur Geronniere, ni-•mate poguma prečitati ga? Dobro. Ce je tako, ga prečitam sarn na glas in ne preskočim nobene vrstice, nobene besede. Toda oprostite mi, da nisem presenećen in da se prav nič ne čudim. In vojvoda je čital na glas: »Eulalie! Odgovor iz Rima je prišel. Pater Angelini je pristal na vse. O tem sem bil že vnaprej prepričan. Molčal bo, obenem pa zabrise vse sledove, ki bi izdali svetu tajno najine poroke. Pišem zato. da vas obvestim o tem. Pišem tuđi. ker bi vas rad prosil, da me počakate drevi ob devetih doma. Saj dobro veste, da se morava še o marsičem pomeniti. a čas hiti. Dan je že določen in 29. povedeni Adelaido Geronniere pred oltar. Menda mi ni treba ponavljati, kako važna je za naju oba, da se ta zadeva ne zavleče. Ko bo pod streho, se nama ne bo treba več bati viharja. Previdnost za-hteva. da nemudoma uničite to pismo. 26. decembra. T?igobert.< Tako se je glasilo pismo, ki je bilo zleglo že trem crva v glavo, toda na vojvodo, kate resa bi moralo najbolj za-deti. ni prav nič vplivalo. Beaudreil je prečita! na glas vse, ne da bi se mu tresla roka. Bankir in Adelaida sta se še vedno spogledovala. Kako je mogoče, Ja se vojvoda ne razburjai — Tako zelo zaliho sutunićenje tik pred poroko ni posebno dobro jamstvo, da bo zakon srečen, — je dejal vojvoda. — Sicer je pa od tega trenutka \ šaka vez med našmii rodbinama izključcna. Preden pa za vedno odidem iz te hiše. bi rad zvedel, kdo je pisal to pismo in kako je prišlo v vaše roke. — Kaj ga niste pisali vi? - je vp-ra-Šala Adelaida in pogledala vojvodi narav nost v oči, da se prepriča, če govori res-nico. Toda njegov obra/ še daleč m pričal, da ima slabo vest. Nasprotno, zdelo se je. da je globoko užaljen in ogorčen nad ljudmi, ki mu delajo krivico. Vojvoda je odgovoril z zanimljivim iiasmehom. — Ce mislite, da sern zmožen zločina, mademoiselle, — je dejal obrnjen k Adelakli, - imam najboljši dokaz, da dobro mnenje, ki ga imamo v vaših le-tih o ljudeh, v va^em srcu ni pognalo jilobokih korenin. To priča obenem o pomanjkanju življenskih izkušenj. Zato hi vam mogel oprostiti, da me tako grdo sumničite. Toda vi, monsieur Gćron-nierc, — je nadaljeval obrnjen k ban-kirju, — l Za dame; Kop. trioot iz vaorč. inHaires Kop. votoeui obleka plette*ia . >p. votoeoa otoeka 4 la Jajteen Kop. vo-kieo* otrieka s lentom . Kop. voiaeaa oMeka »Ln. solnčniki • , . • j*p. kop. sAamnUri . « * • • za otrolre: K-op. če-vijt ....,,, -ocp. ohCeka. vxjfna, od . « , * toop. čepića . . . , , t e za gospođe: k»ip. hlačioe Ia trioct . , , kop. obfeka vokcoa .... » 125.— kop. čcv4]i.....f . » aj._ kc«p. plaSč....... » 38g.— i. ŠIIIM BJSl K. SOSS. LHIIUDH ■w PLANINKA* (A7. prenavlja, Cistt hi osvežu-le kri. Uboljša slabo preba-vo. sfabotno delovanje Čre-vesa. aapihovan}e. obolc-ale mokraćne Idsliti«, Jctcr. iotc« !■ Iol5ci k*mca. — Vzpodboja aped( 1d izbor-no učinku]« pri arterioskle* rod. - »PLANINKA. 6ai le pdsten v ptombiranib pak«tih po Dm 20.— i napisom pnoirvalaJca: LEKARNA BAHOVEC, Uabljsna. KoifrtsnJ trs Dobi se v rs€h lekamab Lipovino ?n jelševino bi kupi a v p oh h tvrđka Julio Fischer & Co., Sušak ODPROPA3A! ,? manufakturnega blaga, predvsem mošk'h kamgarnov radi prezidave lokala pri tvrdki NOVAK LJUBLJANA K>ngrešni trg 15 Zelo znižane cene!!! Blago za obleke z vso podlogo že za Din 295'* Razni ostanki izpod tovaniiske cene. Priložnost ugodnesa nakupa -- Ogiejte si? Okorist e se Važno za |*o**etn >mAđa1i oglasU Vsaka beseđa 5© par. Plača se lahko tuđi * znamkah. Za odgovor znanikol - Na vprašanja brc* zruimk* ne u i i ođftovarjamo. - KajmanJŠI o&tas IRn S*—^ " »Walter« pletilni stroji ,x> željf tuđi a aparatom xz vzorC-io pleteni« v več barvah, đelu-'ejo aa]s:ffurne]še, popravila »ploh ae potrebaj-eK)- Zaloja fa pouk / LjubUaul F. Kos, 2idovska u!J-^a 5. 48/L Čevljar. pomoćnika &pf«jmeiii takoj ta finejša dela, tuđi sa Šivano delo. stal-no raesto, hrana in stanovank v hiši. Travnik Fraoc. Trcbnje. 1109 Prodaja košnje l. Knez ia Ljubljane bo prodaja! v nedeLjo. dne 2. junija t. 1. svojo travo za obe letošnji košnji Prodaja se pritne ob 2. i>opo!dne pri A.n£nLkovem kozolcu v Sp. S-iSki. 1118 Frizerko perfektno ondu!«Tko preko seion« sprejine k morju J. Ho^?y, Split, Narodni trg 15. 1243 Z najboljšim uspehom se nad ?3 le< aporabliajo Lamela kapsule ra ozdravljenje spolnih bol-ezn: (triper, bek) kapasje). V ^sakf lekarni puSčica Din 25.—. S ^o4to posije lekarna B'am. Subo-tici. 29-L L. IMikuS Mestot trg Stev. 15 Tvornica dežaikov zaloga izprehajalnlb pallc Krušno molio in vse mlevske izdeikt vedno sveže dobite pri A. M, Zorman Lj u b I jana, Sta ri trg 32 Klavir 3 i! Svarim pred nakupoin navidezoe-ja blajra, cenib kJavirj«v! Kupujte na obroke od Din 400*— prve sve tovne fabrikate: Bfttta-dorfer, Steinway, Fdrster, H5UI, Stinsl original, ki so ne&porno najbolrjšil (lahka, precizna mehanika). Prodaja jih lzkl]ačno le tod. izvedenec in biv. u5it. Glasbeoe Matice Alforez Praznik MestnJ trs 3 Vellkaaska Izbira! 3 dobre pleskarske pomoćnike in 1 vajenca sprejme tako] Ivan Strojan, p!e-skar in liiar, Ljubljana, Sv. Petra nasip š'. 65. 1228 Majhno posestvo krasno, z veliki ra sadaim \T.tom in x ve-č dru-gera dTevja ter 3 zasađenima njifvaroć, veRko pritli^no hiSiO, zraven zid-an sv~In>ak s kk:-jo ter kerolec, vse pos!op.je sko-raj novo in z o>peko zidano, ka-ker tuđi nov voz parizar in konj, se bo prodalo na pro*tovo!ini Javni dražbi na !:cu me sta v Verdu §:. 75 v nedeljo, dne 9. jimija ob 10. uri. 1244 Vzgojiteljica k 3 ktnemrti dečik'U se spreim«. Prednost imđjo one, ki so vešie šivanja. P-onu-dbe s sliko na La-vo^slav Neuhaus, Osijek. 1247 Zatekel se je pes volčye pasm«. Lasitnik naj se zela-sa v upravi naleta ksta, kjer prejme naslo-v, kje ga. !ab>ko do-bi. 1245 Gostikia v tepem industrijskem fcraju ia k-sa bogati okolici, jako po-Lmems* ; ta lesne trgovce, se prcvđa. tno-nadstrotpua btiia v najboljicm sta-nju s prav lepimi sobami, z Vepim ; zemljištem ia eozdom, leži na &re- ! di trsa. Vprai&n.}a pod »Po*««tvo 1227« na uprave »Slov. Nar octa«. 1227 Gostilna Kramar Dolenl&ka ce*t« toH dobra daJmatiaska vina. Dobi se večkrat na teden morske ribe. 123S MAR )A ROGEU manufakturna trgovina perilo za dame ki gospode 5!azo dobro, cene oizk«. Sv. Petra cesta 2t» Posestvo iz 2 stanovaniskin hl* se proda w trgu Vcl. Menges, his. št. 104-1S7 obstoj«če iz 6 njiv, dveh sadnih vrtov, betonaki \Tt pred hišo Št. 157, hlev in podkletena klet, ena hiša Ima 4 sobe in kuhinjo, druga hiša 2 sobi, kuhinjo, klet in shrambo; obt imata dolžine po 16 m, ena je široka 6 m, druga 0 m, pri* pravno za. primorske emigrante, Amerikance, obrtnike ali pen* zijoniste. — Več se izve pri lastniku v Spodnji Šiški, Jcrnv /eva ufica št, 24, Franc Pavlič. — Cena ?a v»e akup*j 130.000 Din. n48 ima \ aiino ia ^oietniKt* %rle»i-|iua £anesNv pomotek za nego i % Z rabo aa novo irnajdeae traneotke pomadt ».VJSCL« m ustav: ^ipidftu t in siviaie ks, po-vrnejo &c tt«ubl!eoi U^je, o^itraa.jo se via pojavi, ki zarad ______ °j^ laii* »?adajo m Uvt Utpeh St tanesljiv pri 60 do 160 pramia. lt*ko/ >c ""—'" so že koaui dalj čava *:veli afi irpadaM Us!e Cene z dosiavitviio vsakemu naročniku aa don. 60 u 115 D.n. »0 tr. ISO Dm, luO at \»h ">a. 160 gr 290 Drn. Vsakcmu naroiiki priložimo ^arancioo za po polu Lipcb m ta let. iU sluša], da ki se biki ^speha, vrnemo denar in poravnamo vst stroike- V tuzemstvo po§i!ja po povzetju Depo za Jueos'.avijo pcuuda »MlS£L«. Beograd, Vasina S. — V Beogradu prodaia lek^rn« Delini. Knez Mihajlova I zku^eni livarji se ift&ejo 2» takojšen nastop. Ponudbe naj se vpo>ljtr]o Osječki i;evaorici felj< tvornici stro^rva d. d.9 Osij^e*. Op OJB«9f*f ilo / Vtl<*d $l»bo ponttreienih kemikMij Vmi razmnoimtec Op*it>%raph mmit in daje ummmmm in nefasn* odti*c Prinesit* aparat k meni, ča c« Vam zopet uredim, in to brczpiačno Za dobro ieloMmnja aparata jamčim, ako boste kupovali Pres*rv«f trt Fixat i vm$tvrnf znamko Globus pri Gusci. Gtnraja, GfšahfjcafCB, £»/•#?I»f#*»£«?a?a u/fca #•< Glavna imioQ^ tn tamoprodaju ori^nul Opaloffttphđ i i Poif«edova n*ca sa službe T. ^OVOT&Y naznanja cenjenemu obćinstvu, Ja se .un^a na DunajsKi cesti 15 (dvjri&e :-esn-o). Vhod je poleg kavarne t/'opa Prirx>roČa se z odličnim spoŠt )v^i»jerr. T NOVOTNV ;cirtdova nit Na uiafurni pap^r xq a ain 4a- Zrebanje v državni raKredni loterifj Dne 5. junija so bile na$Jee povsod! 1217 O Kuhinjsko posodo poredan - Steklenino Žclcznino - plocevino Jfosilke - Cement Vse vrste orodja naicene e pri 1173 CD O II o I B. ZILIC - UUBUANA Ounaiska cesta 11 - Pole« Figovca Inseriraite v „Slov. Narodu"! Ustanovljeno let« 187» Telefon ste*. 2953. Kl učavnicarstvo Avgust Martinčić LJUBLJANA. Rimsaca cesta š%ev. 14 r^ryo in ecllno poravo istih po kenkurtninih c*nah t«r Ima vse prlpadaiote blago stalno na slil? stalna zaloga štedilni^ov v orunanl vestnl in solldit izvrtitvi? „Frotć" za kopalne plašče prtporočm tvrđkm A. & E. Skaberne Lfublfmnm KLAVIRI! Predao kj^.tt k!av.: j., < ■« - f« • «*> prvovTstnih k^avirkv. Prodija ■*jce»«ie « »• y najmanji« otvoke lz,D©»oJ«valaic»t V*ARB|SfK. Ljubiiana. GrecorU^eva L. v t>Uiuit G as^cn« Dvokolo^A a«:l»iikb »v«tovnJi laamk v veLJd ttbin ttk> p^ce-m. Naincveji: rh^deli orro§k:h *o- t:ikov, yć p'er^roste«» lo aa]fl-oej&esa, to evmal Sisak 610 fta&ićeva ulioa 174 (Hrvatska) JenovniH. iamouric ^oiiiem a« ^^ * -'uvtuiit «.«»** vrdkd Vidra u Prag«, *e ie marsiHđu stpomiaja. Vidi« i« 'ud» udaja* žoaai ca-topi« »OMud »ritatttil«. Vidruva tcava t* pžatticru uvi ib «« »eda z«lc pri-luMjeaa a^ CešKam, a v Ju^otUvija a« radi visoka postmin« m carine u« poail)« /•ć. V Beograda »c l^datuja po isti metodi kod Vidra aa Caakaa ptcai^aa kava JAVA' Bivši narodniki Vi irove tave v Ju^oaiavfji t)odo brea dvoma taali na-očevali .JAVA* pš«ai4tiu ^ivo tter vtda **k.o i^*rn»tiu» • r>š«niĆM« kava Pteatca te aajllaJitiiaia« tKo, i« kolja n*fn etm*n aM ri. li pfteaice m tfela najholj •r»lln«-»eftt moderni m«to4t. Jati' tiaaifau kava ir tavratai«. «•»• r»a1Maia »«•'». •* ••!«> „Ja«raM ptenlCm »a*a a>« raatoitrf« ai*c»« im arcav t«vt£ kr*B4 :tio Ih duha- Ja primerna cdrava hrana « otroh« tu (»tfraala. za ala»«>*w« in Čvrste, za duševne in telesne detavce. »Java* »stnlCn* kava Je tt\o okuaa« tm © * utltkom plj« «ak, tail Ust) Ki »icer ne mara kave. .Java- pšenična kava ]• **'*> lidatiia, te je «• um arevec ^akntoatt in I« torel i«lo po ceni. Razumna, štedljiva ge*podtn1a tiporatelia tor«» ^ »Javm* picalCno kavo. Java** pseattna kava trna okvs nanor prava »ava. /a otrok* a« c«a« »>*t* rata aaiaira a\«v* •■ ax» c««i Mf^J« J*TT* ,»aaia^«a)a> kav«v Kdar piaaiiial. pa niifl^a aai a«a •«•*•• nanaaaaaaa Or«#r1e«H* a« *■ mmmii— JmwT plagiran ***** PriporoCajte .JAVA" pšenično Havo avojin znaocj« Kd.^grtt *•*?« larcrfaikov. dobi to S k; paket JAVA- r>ttnitn» kive br««^!*««* ta ■«*•> *j|amam ama^BHHlaHHft. Wn*^ ^F* ^p^arv^HP* Priioaa kaić „Java" K D ^L Beograd, Lomioa ulica Uc Največja zaloga obiačil za gospode in dečke nlektindrova oamta it.12 Ureduje; Joa^» ZopanCiž, — Za «Naiofeo tavkatam Fram Jamiik, — Za aaastft 1b iaaataiai dal liatau CHom ChriMo«. *« Val v L^abi^aV