ite!
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU
ir.
Iirriajemo TsakoTTstint ilskoiina
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN v THE BEST SLOVENE NEWSPAPER if.
Commercial Printing of All Kinds
^OL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JULY 31, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 151
Rudolph kern
, ^0 šest let trajajoči bolezni, ^ snoči preminil na svojemu do-Rudolph Kern, star 86 let, ^ujoč na 734 E. 260 St. Ro-Mje bil v Avstriji, odkoder je Pfišel v Ameriko leta 1901. Po ^klicu je bU mizar, pri New iork Central železnici pa je de-^ 35 let in je bil preddelavec. ^^jih 14 let je bil v pokoju, ^žina je dolgo let živela na ^6210 Arcade Ave., predno se ^ preselila na sedanji naslov. Tukaj zapušča soprogo Caro-rojena Samide, štiri otroke: °hn, Joseph, Edward in Mrs. ^itherine Melville, tri sestre: Theresa Werner in Mrs. ^onica Mugrauer v Nemčiji ter Marie Witte, in sedem vnu-ov. Sin Rudolph in hči Caroline zgubila življenje v šolskem požaru, ki je uničil Collinwood ®olo pred mnogimi leti. Pogreb ^ Vrši v soboto zjutraj ob 10.
iz Grdinovega Lake Shore ('^rebnega zavoda, 17002 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Jero-in nato na pokopališče sv. Pavla.
^XON NOVAK
dodatno k poročilu o smrti ^tona Novaka se poroča, .■''a ^ojni^a^šča nečakinja Afu« Dodič,1iatere dekliško ime I® bilo tudi Dodič, bivajoča v "Milwaukee, Wis., v Cantonu, O., ^^aka Franka Dodič, tu v '^Velandu pa več znancev in Pf'jateljev, v stari domovini pa ^vijo še tri sestre in en brat.
^ Soboto, 2. avgusta -se bosta ^fočila Doris Mae Ogrinc, hči in Mrs. Anton' J. Ogrinc iz 280 Pasnow Ave., in Norman g" Motko. Poroka bo zjutraj ob • Uri v cerkvi Our Lady of Per-^tual Help na Neff R(J., poroč-Y slavnost pa zvečer v Sloven-Hem delavskem domu na Wa-rtoo Rd. Nevesta je vnukinja ^2nane Globočnikove družine iz 160 St. in Mrs. Mary Ogrinc, , ^^esville, Ohio. Mlademu paru ^^stitamo/in mu želimo vse naj-°'jše v zakonskem življenju.
^ bolnišnice
Gertrude Razinger se je l^ila iz Lutheran bolnišnice, je srečno prestala težko operacijo. Sedaj se počuti veliko a se še vedno nahaja pod ^^avniško oskrbo na svojemu /^ihu na 10212 Unity Ave., kjer prijateljice sedaj lahko ob-. Gjo. Najlepše se zahvaljuje za obiske, cvetlice, darila . Voščilne kartice, ki jih je pre-
^ staro domovino
^ in Mrs. Matt Modic iz 1022 .' 72 St. se 6. avgusta podasta obisk v staro domovino. Ob-.'tala bosta mater Mr. Modica v I klikih Blokah, ki je stara 93
BOU PAPESKI KOT PAPEŽ SAM
COLUMBUS, o., 31. julija—Danes se je začela konvencija ohijske republikanske stranke in ima sprejeti pripravljen strankin program, ki se močno bavi z vprašanjem diskriminacije. Republikanci naj bodo za odpravo diskriminacije.
Po odborih sestavljen material za končno resolucijo zahteva,
tako se trdi v tem priporočilu,
da naj se republikanci bolj zavzamejo za odpravo diskriminacije in za uvedbo resnične enakopravnosti med ameriškimi državljani. Diskriminacije naj ne bo pri vseh vrstah namestitve, naj tudi drugače odpadejo oziri na raso, vero in na narodno poko-Ijenje ter naj se ustanovi urad v državi Ohio, ki bo ta načela s sUo spravil v življenje.
Republikanci so mnenja, da je v državi Ohio 400 do 500,000 črnskih volilcev in volilk, ki po ogromni večini sicer pripadajo demokratom. To pa radi tega,
ker je njihov program iz leta 1948 obljubljal popolno enakopravnost. Ker pa so se po mnenju republikancev črnci razočarali, ker da demokrati niso držali dane besede, je za republikansko stranko sedaj ugoden moment,
da jih pridobi zase in sama vzame za program, kar so imeli demokratje v predzadnji in zadnji konvenciji, pa ga tudi izvede.
Judje in republikanci	^
V kolikor so Judje pri republikancih, ti zatrjujejo, da je. le mal odstotek Judov proti temu,
da bi se popolna enakopravnost tudi v praksi ne izvedla tudi prisilno po zveznem zakonu. Za odpravo diskriminacije je v državi Ohio okrog 90% Judov.
Zahtevo po odpravi diskriminacije je stavilo na republikansko konvencijo tudi delavstvo organizirano v uniji C.I.O. Ohio,
ki v ostalem zahteva močnejšo socialno zakonodajo, vendar pa ne s konkretnimi zahtevami; oči-vidno iz razloga, ker ve, da bo na to konvencijo razočarano ravno tako, kot je bilo nad repubhkan-sko konvencijo v Chicagu. O tej sprejeti resoluciji se je ameriško organizirano delavstvo izreklo po merodajnih mestih—negativno.
Na počitnice
Mrs. Uršula Zdravja iz E. 140 St. se je podala na obisk k svoji hčeri v Indiano, kjer namerava ostati mesec dni. Želimo ji mnogo razvedrila.
Moskva in Rdeči križ
TORONTO, Kanada, 30. julija — Občni zbor mednarodnega Rdečega križa je rešil prvo nalogo, kdo sme biti zastopan in katere delegacije so pravilne. Glede Kitajske je pripustil sedeže tako delegaciji komunistične, kakor delegaciji nacionalistične Kitajske.
Moskva pa je začela s taktiko, da spodkoplje temelje te ustanove. Sovjetska delegacija in delegacije njenih satelitskih držav so začele s propagando, da Združeni narodi na Koreji bombardirajo civiliste in zapostavljajo vojne ujetnike, s tem pa da kršijo določbe mednarodne ženevske konvencije. Rdeči križ ni bil niti nevtralen, niti nepristranski, vsled česar da je zgubil, tak kot je, svoj razlog za obstoj.
Konvencija je z 42 proti 20 glasovom izrekla zaupanje dosedanji upravi te ustanove in s tem zavrgla komunistične obtožbe.
V poletnih predstavah
V	letošnjih poletnih predstavah, ki se vršijo v znanem Cain parku na Taylor Rd., nastopata Miss Marian Birk, hčerka splošno poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Birk, ki vodijo gostilno Birk's Cafe na E. 81 St. in St. Clair Ave., ter Jimmy Tushar, sin Tushar jeve družine na E. 170 St. Oba sta odlična pevca in nastopata v glavnih vlogah. Miss Birk se že več let udejstvuje v petju in dramatiki ter je nastopila že neštetokrat z raznimi dramskimi skupinami v mestu. Ta teden se v Cain parku predstavlja veseloigra "Naughty Marietta," prihodnja dva tedna pa "Chocolate Soldier" in "Annie, Get Your Gun."
Razprodaja
V	trgovini Marsich 0 Russ na 6108 St. Clair Ave. se jutri prične razprodaja poletnega blaga, katero je prvovrstne kakovosti in se dobi po izredno nizkih cenah.
MODERNA FRANCOSKA MLADINA
ST. NAZAIRE, Francija, 30. julija—V preiskavi in v pričakovanju obravnave je pod ključem 20 francoskih nedoletnikov—dečkov in deklic in starosti od 14 do 16 let. Zakaj?
Med seboj so si porazdelili vloge kako gremo na poroko in kaj se zgodi na poroki in po poroki. Porazdelili so si vloge ženinov in nevest, prič in uradnika, ki izvrši poročne obrede in končni cUj?
Po izvršenih "formalnostih" se je mladina po parih umaknila v ločene prostore, da poskusi "s prvo poročno nočjo."
V Iranu veje veter proti Amerikancem: "Vsi Amerikanci naj zapustijo Iran''
Urad za mezde v novi obleki
WASHINGTON, 30. julija— Urad za stabilizacijo mezd se je moral spremeniti po odločbi kongresa. Kongres je bil izglasoval resolucijo, da urad za stabilizacijo mezd nima nobene moči, da priporoča, kako naj se rešijo de-levski mezdni spori, marveč da samo odloča, kakšna naj bo mezda spričo obstoječih veljavnih pravil. V posledici tega se je moral urad za stabilizacijo mezd prenoviti in je šef bivšega urada Feinsinger odstopil.
Bivši urad je rešil 60,000 prošenj, kako R9,j se uredijo mezde v posameznih podjetjih.
VELIKA ČISTKA V RUMUNIJI

in rojstni kraj Mrs. Modic v
Robniku pri Pazini v Istri ji, ima sestro in dva brata, bosta tri mesece in nazaj ženeta v oktobru. Srečna pot!
^^(lušnica
^ ^ petek zjutraj ob 6.30 uri se
Y brala zadušnica v cerkvi sv. v spomin druge obletnice Antona Chandek. Sorod in prijatelji so vabljeni, da opravila udeleže.
DUNAJ, 30. julija—Po vzgledu' Češkoslovaške, ki je začela obsojati mladino in skaute, češ, da so v špijonažni službi Zapada, je tudi Rumunija začela čistko med rumunsko mladino.
(V Češkoslovaški so bili v industrijskem središču Liberec— nemško Reichenberg—obsojeni skautje, češ, da so vršili v svojem skautskem gibanju špijona-žo za Zapad in se dali kot intele-gentna mladina v službo britanske špijonaže. Kot taki dobro izvežbani v mladosti, naj v zrelih letih pomagajo zrušiti sedanji režim v Pragi.)
Poročila iz Bukarešte pravijo, da so šli skozi prestolico tovorni avtomobili polni mladine, ki je imela zvezane roke na hrbtu.
Zunanji zastopniki v mestu trdijo, da naj bi komunisti v Ru muniji odkrili zaroto med mladino. Mladina je bila že v aktivni propagandi Jn je razdeljevala protikomunistične letake. Možno je tudi, da gre za mladino me ščanskih staršev, ki so bili itak izključeni iz političnega življe
nja, pa naj se ukloni tudi njihovo potomstvo oziroma prepreči, da ne bi ta mladina zašla v pro-tirevolucioname vode.
čiščenje Judov v Rumuniji?
Zunanji opazovalci trdijo, da je bil slučaj Ane Pauker, ki je bila minister za rumunske zunanje zadeve in Judinja po rodu, ena od pretvez, potem ko so jo odstranili iz njenih položajev, da se začne splošno čiščenje med Judi v Rumuniji.
Levičarsko usmerjeni judovski list v Rumuniji pravi, da je bila judovska zveza v Rumuniji "prečiščena sovražnikov miru" in da so se ti sovražniki miru znali vtihotapiti v vidne položaje te židovske organizacije.
(Na splošno je bila Sovjetska zveza pod Stalinom Judom ne-razpoložena. Sicer je šlo za načelne razlike v politiki, vendar tudi za rasni moment. Med vid nimi predstavniki tiska v Sovjetski zvezi, židovskega pokoljenja, je ostal le Ilija Ehrenburg.)
"V WASHINOrmU so IZNAŠLI SMODNIK" ^
WASHINGTON, 30. julija-Senatni odbor za notranjo varnost je izdal tiskano poročilo, "da se je ruski diktator Stalin kot komunist že leta 1939 odlo čil, da je mogoče spremeniti ameriški državni in družabni red v komunističnega samo s silo." Proletarska revolucija je po mnenju Stalina nemogoča brez uporabe sile. To so odkrili agent-je F.B.I.
MOST DOLG PREKO 4 MILJE
SANDY POINT, Md., 30. julija—Takoimenovani Chesapeake Bay most je bil otvorjen danes in izročen prometu. Državo Maryland združuje ta most z njenimi vzhodnimi in zapadnimi obrežji. Stal je $45,000,000 in je dolg 4.3 milje. Most nosi vsevrst-ne težine in dovoljuje vožnjo s hitrostjo 40 milj na uro. Most je čudo moderne tehnike.
V AKRONU RAZSAJA FOLIJO
AKRON, O., 30. julija—Danes je umrla 10. žrtev napada polija v tem letu. Skupno je na poli ju obolelo dosedaj rekordno število 202 ljudi.
LAUSCHE IN STEVENSON
COLUMBUS, O., 30. julija— Governer Lausche se je izrazil o demokratskemu predsedniškemu kandidatu, sedanjemu governer-ju Illinoisa Stevensonu, da gre za moža "izrednega in kvarno nedostopnega značaja."
Proslava v "Kulturnem vrtu"
Prihodnjo nedeljo se vrši proslava ideje clevelandskih kultur^ nih. vrtov v Rockefeller parku Proslave se udeležijo predsednik Western Reserve University dr. Millis, governer Lausche, župan Burke, kongresnika Bolton in Feighan. Proslava se začne ob pol dveh popoldne.
sini.
VZROKI NENADNIH IZBRUHOV ZOPER AMERIŠKO POMOČ
TEHERAN, Iran, 30. julija—Borba za to, ali naj bo tudi država Iran vključena v ameriško vojaško pomoč, je trajala dolgo časa in so bili Iranci naklonjeni tej pomoči, dosledno temu tudi prihodu ameriške vojaške misije v Iran, ko se je po zopetnem nastopu Mossadegha v svoj-stvu ministrskega predsednika položaj spremenil in se je sklenilo, naj gre ta vojaška ameriška misija domov.
Zunanji opazovalci pripisujejo ta preokret sledečim razlogom:
Vprašanje nacionalizacije premoženja angloiranske petrolejske družbe je bilo rešiti radikalno,
ali pa do nacionalizacije sj)loh ne bi prišlo. Amerika je v tem sporu hotela posredovati, kan so ji iranski nacionalisti zamerili.
Spor med Veliko Britanijo in Iranom radi petroleja se je nahajal pred mednarodnim razsodiščem v Haagu in je bil med razsodniki, ki so stali na strani Angležev, četudi so bili v manj-tudi ameriški razsodnik.
Ko je nastopil predsedstveno mesto konservativni Quavam, je bil ameriški poslanik v Iranu pogostni obiskovalec Quavama in to tudi v času, ko je bilo jasno,
da je upor zoper Quavama splošen in da bo moral odstopiti. S teh dejstev so Iranci sklepali,
da hoče Amerika obdržati Quavama, ki da je po iranskem mnenju "reakcionarna in osovražena oseba."
Iran ima s Sovjetsko zvezo prijateljsko pogodbo, ki datira iz leta 1921. Iran hoče ohraniti svojo nevtralnost in ne izzivati kak sovražni tabor, ne onega iz Moskve, ne onega iz Washing-tona. Iranci končno, tako trdijo nacionalisti, ne rabijo tujih nasvetov. Amerika se pa s svojimi misijami na polju vojaštva,
orožništva, agrikulture in splošnega gospodarstva vtika preveč v notranje zadeve Irana, zato so poslanci postavili splošno pravilo; Vsi Amerikanci naj zapustijo Iran. '
Sabotaže v Kanadi
OTTAWA, 30. julija—Kanadske oblasti so ugotovile, da je v kanadskem obrambenem sistemu razvita mreža sabotaže. Dejstva so:
Radi sabotažp je strmoglavilo devet bombnikov. Med motorje so bile stlačene cunje in drobci jekla.
Kanadska letalonosilka "Magnificent" je bila predmet sabo-terjev, ki so dali med stroje cunje in ostanke bakra ravno v momentu, ko bi naj letalonosilka naWopila dolgo pot v Južno morje.
Nastalo je mnogo požarov v vojaških skladiščih in je cenjena nastala škoda na $7,000,000.
Tam, kjer so nastanjene sirom Kanade kanadske oborožene sile vseh vrst, se je kradlo na debelo.
DVOLIČNA MISS RUSSELL
EDINBURGH, Škotska, 30. julija—Protestantovski duhovnik William Dalman iz Pennsyl-vanije je napadel igralko Miss Russell, češ da je dvolična in egocentrična.
"Miss Russell je poznana povsod po svetu kot igralka, ki nastopa v svojih vlogah s tisto najmanjšo odmerjenostjo oblek, ki je zakon predpisuje, a nič več."
Miss Russell je bila povabljena v protestantovsko cerkev v Houstonu, Texas, kot "posebna privlačnost." V resnici se je verske pobožnosti ob tej priliki udeležilo čez 20,000 radovednežev, kar je "strašno, posebno še, če gre za polje evangelija."
EGIPT SE MODERNIZIRA
CAIRO, Egipt, 30. julija—Nova egiptska vlada je odpravila vse plemiške naslove. Najbolj znan plemiški naslov je "paša." Tudi ta je odpravljen. Kar se tiče vojakov-oficirjev, bo odslej naprej veljal zanje naslov, ki pripada njihovemu činu, kakor na primer poročnik, stotnik in podobno brez pristavka plemenskega imena. Egipt se demokra-tizira.
ČE SO NATAKARJI NA STAVKI
ST. LOUIS, 30. julija—Hotelski uslužbenci, ki so organizirani v unijah, so v stavki, ker jim lastništvo hotelov noče priznati višje plače. Posledica? Gostje v teh hotelih si morajo sami pospravljati sobe, sami nositi kovčke, sami opravljati posle strežnikov, natakarjev in natakaric, kuharic, peric, uslužbenk pri telefonu in računovodstvenega osobja. Razume se, da razni bari ne poslujejo. Promet po dvigalih vzdržuje nadzorstveno osobje. Nameščenstvo, ki je v stavki, je poleg redne plače tudi ob napitnino, ki je tukaj vdomačena. Gre za po višek dosedanjih plač.
ZMANJŠANA POMOČ FRANCIJI
WASHINGTON, 30. julija — Namesto zaprošenih $625,000,-000, ki bi jih Francija uporabila v svoji vojni produkciji, je Washington odobril samo kredit $186,000,000. V Washingtonu je bil francoski poslanik Bonnet, ki se je radi skrčenja kredita pritožil pri državnem tajništvu, po-tolažen s tem, da bo v prihodnjih letih možno razpravljati o tej stvari na novo.
TUDI TO JE MOGOČE SAMO V AMERIKI
CHICAGO, 30. julija—Na razstavi zlatarjev in juvelirjev je razstavljena obleka, ki je sestavljena iz samih dragih kamnov in katere cena je določena $100,-000.
V odsotnosti tajnika
Društvenim zastopnikom in članom podružnice št. 48 SANSa se sporoča, da se naj za časa odsotnosti tajnika Andy Božiča, ki se 6. avgusta poda s svojo soprogo na obisk v staro domovino, obrnejo v vseh zadevah, tikajočih se podružnice, na predsednika Antona Jankovicha na 16108 Grovewood Ave., telefon KE 1-8707.
Stevenson—začni v državi Ohio!
COLUMBUS, 30. juUja — Walter F. Heer, predsednik tukajšnje demokratske organizacije, je pozval kandidata Steven-sona, naj začne s svojo volilno propagando v Columbusu. Heer podčrtava, da je tudi pokojni Franklin Roosevelt, ko je začel leta 1932 svojo volilno borbo, nastopil najprvo v prestolici Ohio v Columbusu.
*
Stevenson je s svojim prvim govorom in nastopom, kakor blisk v temi pokazal pot, po kateri mora iti volilna borba, če naj bo v čast Amerikancem. Neglede na program republikancev, kateri republikancem po zatrdilu Ste-vensona sploh manjka, so republikanci v zadregi vsled nastopa Stevensona in si pomagajo, vsaj v prvih mementih, na tale način iz zagate: "Stevenson (besede republikanca Nixona) čudovito obvlada angleški jezik in se čudovito obrača na inteligentnost. Toda Eisenhower je privlačen po svoji toploti, ki mu omogoča, da prodre med Ameri-kance bolje in globlje, kakor pa Stevenson."
Vdova Eleonora Roosevelt napoveduje, da bo letošnja volilna predsedniška borba na višku ka-valirstva, za kar jamčita oba predsedniška kandidata.
v DVEH DNEH DVE SMRTI
LIMA, O., 30. julija—V družini Fisher je v razdobju dveh dni nastopilo dvoje smrtnih slučajev, posledice vojne na Koreji.
Sin Robert Fisher, star 25 let, narednik na Koreji je bil ranjen in je pri prevozu v bolnico na ranah umrl, kar se je zgodilo pretekli četrtek.
Drugi sin, John Fisher, star 19 let, je bil na Koreji kot kaprol in je bil težko ranjen. Pri prevozu v bolnico je umrl pretekli petek.
Družina Fisher ima še tri mlajše sestre in brate, vsi na domu.
CHURCHILL
NAPOVEDUJE
VARČEVANJE
LONDON, 30. julija—Churchill je napovedal spodnji zbornici, da je treba varčevati pri stroških za oborožitev. Državo je rešiti pred finančnim polomom. Koliko bo skrčil obramben! in oborožitveni proračun, Churchill ni povedal. Rekel je le, da tudi Sovjeti ne izdajajo številk.
Churchill je dobil za svojo gospodarsko politiko zaupnico spodnje zbornice proti glasovom britanskih laboristov.
HUDO BOMBARDIRANJE NA KOREJI
SEOUL, Koreja, 31. julija— Močni bombni napad se je izvršil na tovarne v severni Koreji blizu mandžurijske meje. Gre za tovarne aluminija. Pri napadu je sodelovalo 63 težkih bombnikov,
ki so se vsi vrnili na svoje baze. *
Nadaljne konference med obema delegacijama so ostale brez uspeha, vendar se bodo pogajanja nadaljevala.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
31. julija 1952


99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sunaays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
DRŽAVLJANSKE PRAVICE
(3)
Če je bilo črncem enkrat rečeno, da so svobodni in če so naknadna dopolnila k prvi ameriški ustavi urejevala še potankosti, potem za Ameriko ni preostajalo drugega kot da pripozna črnce kot popolne državljane. Če pripozna ameriški emigracijski zakon polne pravice in dolžnosti novonaseljencem, potem ko postanejo naturalizirani državljani, razen nekaj povsem razumljivih izjem, potem ne more biti razlikovanja ali gre za protestanta ali katolika ali Juda, ali za katerokoli narodnost.
Če gre za te osnovne pravice in dolžnosti, potem bi se logično pričakovalo, naj bodo te pravice in dolžnosti urejene povsod enako z vseobveznim ameriškim zveznim zakonom, v kolikor teh razmerij že ni uredila ustava in njena dopolnila.	- ; ^
V vprašanju ameriških pravic, ki jih imenujemo državljanske pravice, Amerika ni šla po idealni poti doslednosti in demokracije. Vzemimo prvo vprašanje volilne pravice. Ameriški princip je ta, da je volilna pravica združena z osebo brez ozira na njegovo premoženjsko stanje, da je splošna in enako in tajna. Toda južne države predpisujejo na primer črncem, da se morajo registrirati in da plačajo predpisano takso, če naj volijo, obenem pa zahte vajo, da se zvezna vlada v te stvari ne vtiče.
Linčanje, to je samolastna osveta, juridično bi rekli umor nekoga, ki je izvršil kaznjivo dejanje, po privatnikih, to linčanje ne dela časti Ameriki. Nihče si v moderni državi ne sme lastiti zase pravic, ki pristojajo samo javni oblasti! To je načelo vsake moderne države. In ker gre za občutek pravne države kot celote, kar je Amerika kot zvezna država, potem je jasno, da bi bila le zvezna vlada poklicana kot taka, ki naj linčanje spravi s sveta, dejanje linčanja kot tako pa pod kazenski zakon!
Južne države pravijo v Washingtonu, naj se v te stvari ne vtika. Toda najvažnejša je v Ameriki diskriminacija, kot jo imenujemo, ki je obstojala, še obstoja in kateri je demokratska stranka napovedala boj do iztrebljenja. Če se pečamo z besedo "diskriminacija," ta beseda pomeni razlikovanje po narodnosti in veri, ko gre za odnosa je v človeški družbi. Pomeni v prvi vrsti, da se je v Ameriki izvajala praksa, da so se službe, javne ali privatne, podeljevale na podlagi- narodnostnih, pa tudi verskih razlik. Diskriminaciji so bili izpostavljeni od strani protestantov tako katoliki, kakor Judje. Diskriminacija hrani posebne službe za protestante, iz katerih izločuje drugoverce. Dig:-kriminacija loči po narodnostih in noče razumeti, da je ameriški narod "NATION of NATIONS," en političen narod, sestavljen iz 32 svojstvenih narodov. Ali so ti narodi veliki ali mali, ne pride v pošte v. Če naj se vzgoji resnični demokratski ameriški politični narod, potem tega cilja ne bo mogoče doseči do tedaj, dokler se bo diskriminacija še izvajala. Isto velja glede diskriminacije po šolah, po cerkvah, po hotelih in restavracijah, po prometnih sredstvih, kater aso dostopna le belcem in nekatera le črncem.
Problem diskriminacije je vzel v roke zopet Franklin Roosevelt, nadaljeval pa ga je njegov naslednik Harry Truman vkljub temu, da mu je republikanska stranka v zvezi z demokrati iz juga preprečila izvršitev njegovega programa.
Bistroumni Franklin Roosevelt je/začetkom zadnje vojne sprevidel, da bo Amerika močna prvič v produkciji obrambenih sredstev, drugič pa v svoji fizični in družabni kakovosti le tedaj, če ne bo- diskriminacije. Sestavil je komisijo, ki naj skrbi, da se diskriminacija odpravi in preiskuje slučaje, kjer se diskriminacija izvaja.
Predsednik Truman je šel naprej in stavljal kongresu predlog za predlogom čiste konkretne in teoretične narave, da bi diskriminacijo dokončno odpravil. Na demokratskem kongresu stranke leta 1948 v Philadelphiji je bil sprejet strankin program, ki urejuje tudi državljanske pravice. Ameriški jug se ni hotel ukloniti. Na strankini konvenciji letos v Chicagu je demokratska stranka zopet sprejela program glede ameriške notranje politike, ki tudi zahteva pogin diskriminaciji. Napredek je bil v toliko, da jug ni bil več tako glasen.
Rekli smo, da je Amerika polna notranjih nesoglasij in nasprotij. Kadar pa se bo in to bo mpgoče le po zaslugi ameriške demokratske stranke in njenih velikih predsednikov, stopil narod narodov v pravo demokratsko falango brez diskriminacije, bo Amerika pokazala kaj zna.
L.Č.
o NAŠEM IZSELJENSKEM VPRAŠANJU
Izseljensko vprašanje, ki sicer ni samo vprašanje slovenskega naroda, temveč tudi drugih narodov na svetu, je bilo za naš narod pereče, ker smo majhen narod in živimo na ozemlju, kjer se križajo interesi imperialističnih sil. Z izseljevanjem se je zmanjševala odporna sila našega naroda proti nemškemu in italijanskemu imperializmu, kajti malo je narodov na svetu, ki bi v zadnjem stoletju samo z izseljevanjem izgubilo toliko ljudi, kot jih je slovenski narod. Približno vsak tretji Slovenec ima sorodnika v tujini. Okoli eno petino naroda je pogoltnila tujina, kar znaša več kakor 350,000 Slovencev.
Naše izseljensko vprašanje je del zgodovine našega naroda in je povezano z narodno borbo slovenskega proletariata. Revolucionarna borba delavskega razreda proti avstroogrskemu imperializmu in pozneje jugoslovanski buržoaziji, je bila tudi borba za rešitev izseljenskega vprašanja, katero je bilo dokončno rešeno šele v narodnoosvobodilni borbi, ki je poleg kmečkih puntov najrevolucionarnejši vspon slovenskega naroda. Po letu 1945 izseljevanja ni več. Ostalo pa je še vprašanje naših izseljencev, ki živijo razstrešeni po vsem svetu, kakor smo ga podedovali.
Po vojni se je vrnilo nekaj tisoč izseljencev v domovino, večina je pa ostala v tujini. Razumeti moramo, da gre zgodovinski razvoj pri slovenskih izseljencih, kakor pri vseh drugih narodnostih v smeri vedno večjega prilagojevanja novemu okolju. Zlasti pa to velja za sinove in vnuke naših izseljencev-pio-nirjev, ki so se naučili jezika dežele, kjer živijo, prevzeli njihov načn življenja in se polagoma vračajo v novo okolje. Zato lahko danes v glavnem govorimo o Amerikancih, Argentincih, Brazil jancih itd. slovenskega porekla in jih ne moremo smatrati za naše državljane. Na domovino jih veže nacionalna zavest, sorodstvene vezi in pri mlajši generaciji zavest nacionalnega porekla.
Mnogo naših izseljencev bi se vrnilo že preje, če bi jim objektivne okoliščine tega ne preprečile. Nekateri so se vrnili v staro Jugoslavijo, ki pa je zlasti napredne izseljence zelo-razočarala in tako se tudi drugi niso vračali. Mnogi se niso mogli vrniti zaradi ekonomskih kriz, saj je doživela stara generacija v pre-Icomorskih deželah kar štiri ekonomske krize, v katerih so mnogi izgubili vse svoje prihranke. V tem času so se poženili in se zopet niso vrnili zaradi družinskih razmer itd.
Zakaj se niso izseljevali?
Vzrokov za izseljevanje je bilo več. Osnovni vzrok je bil nepravičen družbeni red s protiljud-sko oblastjo, ki ni bila sposobna zagotoviti delovnim ljudem dostojno življenje. Polfevdalna Av-stroogrska ni bila zmožna rešiti socialnih in nacionalnih problemov, ki so razjedali staro monarhijo. Prav tako je bilo tudi v versajski Jugoslaviji, ki je bila ukrojena po imperialističnih računih in obremenjena z nerešenimi socialnimi in nacionalnimi problemi. V Sloveniji kot pretežno agrarni deželi, je bilo rešeno agrarno vprašanje šele v narodno osvobodilni borbi; po revolucionarnem letu 1848 je prišlo do "osvoboditve" kmetov, da so morali zemljo odplačevati, s tem pa jim ni bilo dosti po-magano.
V Sloveniji se je začela že v bivši Avstriji pojavljati prva industrija, ki pa je bila tako šibka, da ni mogla zaposlovati odvišne delovne sile iz podeželja. Finančni kapital v Avstroogrski in pozneje v kraljevini Jugoslaviji je močno privijal malega in srednjega kmeta, da so se morali
kmetje zadolževati, kmetije pa so propadale. Večina naših izseljencev je iz podeželja in so obubožani kmečki ljudje, ki so ostali brez zaslužka.
V Avstroogrski in stari Jugoslaviji so bili naklonjeni izseljevanju, ker so se tako iznebili brezposelnih in revolucionarnih delavcev. Med drugim so leta 1888 vpisali okoli 1,000 zasavskih rudarjev v knjižico, da ne smejo dobiti dela na Kranjskem in jih tako prisiliti na izseljevanje.
Stališče jugoslovanskih oblastnikov o izseljevanja je najbolje izraženo v razpravi o izseljenskem vprašanju v "Spominskem zborniku Slovenije" (1939), v kateri je odgovorni urednik Slovenca, Alojz Kuhar med drugim napisal: "Naša slovenska zemlja ne more preživljati vsega našega naravnega prirastka, Slovenci smo po postavah narave prisiljeni, da iščemo kruha izven meja naše male domovine. Krvni odtok je torej življenjska nujnost, ki se ji v danih razmerah ne moremo izogniti."
Ta teorija je bila izdajstvo interesov slovenskega naroda. Odvzemala je ljudem vero v bodočnost in v revolucionarne sile svojega naroda. Ni druge rešitve iz revščine in zaostalosti kot vdati se v "božjo usodo" ter životariti, kajti proti "naravnim zakonom" se ni mogoče boriti.
Za takratne oblastnike je bila delovna sila izvozno blago kakor les in rude. Po njihovi teoriji dežela, ki ne izvaža dovolj blaga, mora izvažati ljudi.. V ta namen so tudi ustanovili izseljenske zbornice, komisarijate in druge institucije, ki so pospeševale izseljevanje. Med drugih je Delavska zbornica v Ljubljani okoli leta 1930 javno pozvala trboveljske rudarje, naj se izselijo v Francijo. V Sloveniji je bila znana Rafaelova družba, ki je skrbela za dušno pastirstvo med izseljenci, da so držali tudi v tujini naše ljudi v "strahu božjem" pred izkoriščevalci.
Tudi potem, ko so se izselili, so pokazali zločinsko brezbrižnost do naših ljudi, ki so bili brez vsake socialne zaščite, prepuščeni na milost in nemilost najbolj grobemu izkoriščanju.
Izseljenci so si morali pomagati sami z ustanavljanjem podpornih organizacij, ki so nastale predvsem zaradi samopomoči, kajti takrat delavci v Zedinjenih državah in drugih državah niso imeli nikakih zavarovanj in nikakršne zaščite. Poleg tega, so se povezali še z naprednimi gibanji dežel, kjer so živeli. Nobena knjiga pa ne pove, koliko Slovencev je izgubilo življenje, ko so postavljali temelje civilizacijam raznih dežel.
Kam^o se selili?
Množično izseljevanje se je začelo pri nas v drugi pplovici preteklega stoletja, v manjših skupinah so se izseljevali že preje. Prva večja skupina protestantov je zbežala iz Kranjske na Solno-graško zaradi verskega preganjanja pf-otireformacije in od tam odšla v začetku 18. stoletja v Zedin jene države. Vodila sta jih Gronau in Slovenec Bolč.
Prve podatke o izseljevanju Slovencev v Zedin jene države najdemo zopet v prvi polovici 19. stoletja, ko naletimo v Zedin jenih državah na Slovence,—misijonarje (ki jih pa ne prištevamo med izseljence), med katerimi je znano ime Friderik Baraga, ki je napisal Indijancem slovnico in slovar in jim prevedel nekaj cerkvenih knjig. V 30 letih 19. stoletja se je izselilo mnogo Slovencev v Brazilijo po želji brazilske carice, habsburške prin-ceze Marije Leopoldine.
Za takratne razmere je značilen dopis iz Zedin jenih držav z datumom 22. oktobra 1854, ki so ga objavile Bleiweisove "Novice" leta 1855. Dopisnik, ki je bil
Amerika ni več tista obljubljena dežela, kamor so se Evropejci! nekdaj preseljevali in so v kratkem obogateli in kamor jih še nekoliko pride pa se kesajo, ko-likof imajo las na glavi, da so prišli, ako nimajo denarja, da bi si kupih zemljišče . . .
Tudi Louis Adamič omenja v svoji knjigi precej domovinskih imen, ki so jih našli v spisku borcev Washingtonove revolucionarne armade za časa vojne za neodvisnost (1775-1883). Na splošno se je pred ameriško državljansko vojno izselilo v Severno Ameriko le nekaj stotin Slovencev.
V	večjem številu so se začeli naši ljudje izseljevati okoli leta 1880, v času od 1880 do 1914 so pa naši ljudje množično zapuščali domovino. Izseljevanje je prekinila za nekaj let prva svetovna vojna.
V	avstrijskih časih je bilo izseljevanje v glavnem prekomor-sko in jih je največ odhajalo v Zedinjene države, ki so bile po državljanski vojni (1860-1865) v razdobju kapitalističnega razmaha. Mnogo naših ljudi pa je že v tistih časih delalo v raznih deželah Avstroogrske in v Westfa-liji, ki je bila poleg Amerike glavno zatočišče za naše ljudi.
Po podatkih kranjsko deželne vlade v Ljubljani, se je v desetletju od 1883 do 1904 izselilo samo v Američo okoli 30,000 Slovencev. Višek pa je doseglo izseljevanje v naslednjih letih, ko je samo leta 1907 odšlo v tujino 20,000 Slovencev. Po ameriških statistikah je bilo v Zedinjenih državah leta 1910 že nad 100,000 Slovencev. V razdobju od 1910 do 1918 je odšlo preko oceana še okoli 80,000 Slovencev. Računali so, da je bilo pred prvo svetovno vojno v Zedinjenih državah okoli 200,000 Slovencev.
Po prvi svetovni vojni se je izseljevanje nadaljevalo, ker pa Zedinjene države niso sprejele več neomejenega števila izseljencev, so odhajali v Južno Ameriko, Kanado in industrijske države zapadne Evrope. Najkasneje so se pojavili naši izseljenci v New Zelandijo in v Avstraliji.
Močna slovenska naselja so nastala v Zapadni Evropi v letih od 1923 do 1930. Po podatkih iz leta 1930 je živelo takrat v Franciji okoli 23,000 Slovencev, v Belgiji in Luksemburgu okoli 9,000, na Nizozemskem okoli 5,000 in v Westfaliji okoli 40,-000. Danes živi v teh državah že precej manj naših ljudi. V Franciji še okoli 12,000, na Holand-skem približno 2,000, v Belgiji okoli 3,500 itd. Iz evropskih držav se jih je nekaj vrnilo, že pred drugo svetovno vojno, nekaj po vojni, precej se jih je pa izselilo v Južno Ameriko, Afriko, Sovjetsko zvezo in drugam.
Še posebej pa je treba omeniti izseljevanje iz Koroške, Julijske Krajine in Trsta, od koder se je mnogo naših ljudi izselilo zaradi fašističnega in nacističnega terorja. Zlasti dosti jih je v Argentini in v Egiptu. Ta proces izseljevanja pa lahko še danes zasledujemo v Italiji v Slovenski Benečiji, kjer so Slovenci še vedno prisiljeni iskati zaslužek po svetu. Prav tako je pri njih še v navadi sezonsko izseljevanje.
(Dalje prlTiodnllCI
VODSTVO SALEZIJAMSKEGA REDA V TORINU—GNEZDO IREDENTIZMA
Veliko prahu v Trstu je dvignila afera okrog salezijanskega duhovnika— Slovenca — Cvetka. Samo zaradi tega, ker je v Trstu slovensko pridigal. Tržaški škof Santin, videč polno cerkev slovenskih vernikov, je od Cvetka zahteval, da takoj zapusti Trst. Ker ni imel urejenega potnega dovoljenja, je Cvetko nadaljeval z dušnopastirskim delom, dokler za izselitev ne bi dobil potrebnega dovoljenja. Toda Santin in vodstvo salezijanskega reda v Torinu tega nista mogla trpeti. Zato so Cvetka suspendirali "a diving"
Pred kratkim je tržaški škof Santin obiskal vodstvo salezijanskega reda v Torinu. Utrditi je bilo treba italijansko-ireden-tistično linijo v tem vodstvu, posebno še sedaj, ko se bo v kratkem v Torinu sestal generalni kapitelj salezijanskega reda, in rešiti je bilo treba vprašanja za-stran salezijancev v Trstu, da bodo dali Santinovi fašistični gonji več opore in da se suspendirajo vsi slovenski sale^ijanci po vzgledu Cvetka, če bi se drznili v Trstu slovensko pridigati. Sa-lezijanski generalni kapitelj mora dati takšne rezultate, ki bodo Santinu v oporo "pri njegovi pravični borbi za razširjanje Kristusovega nauka."
Posvetovanja so potekala "v duhu krščanske ljubezni." Tudi rezultati niso izostali. Vodstvo reda je dalo nalog vodji salezijancev v Trstu Zigiottiju, da ne sme salezijanski zavod v Trstu sprejeti, niti prenočiti nobenega Slovenca. Pod vodstvom Don Tirroneja se v Torinu vrši priprave za generalni kapitelj pod geslom: "Trst je italijanski. Italija je za Trst žrtvovala pol milijona vojakov." Salezijanske revije prinašajo članke pobeglega vojnega zločinca dr. Blatnika in drugih belogardistov proti novi Jugoslaviji, vse s ciljem, da se
podpre "pravična Santinova borba za razširjanje Kristusovega nauka."
Takšno Santinovo delovanje je na las podobno delovanju vojnega zločinca, ko je suspendiral partizanske duhovnike. Iz istih razlogov sta bila ekskomunicira-na tudi profesor Lampret in žup^ nik Bajt. Danes pri nas ni vec človeka in tudi ne duhovnika, ki bi verjel v bajko o potrebi eks* komunikacij, suspenzov in pr®' ganjanja duhovnikov-članov Ci-ril-Metodove družbe iz verskih razlogov. Danes je vsakemu p"" štenemu državljan ju jasno, da so to politični posegi Vatikana i® zastopnika nunciature msgr. Od-dija s ciljem ruštive Federati# ljudske republike Jugoslavije i" formiranja srednjeevropske katoliške federacije. Za takšn" svoje delo pa rabijo pri nas. duhovščino, ki bi s kričanjem " preganjanju vere podprla njih"" va stremljenja.
In salezijanci! špijonsko del"" vanje dr. Blatnika v času Narodnoosvobodilne borbe in danes, k" iz Rima organizira pri nas špi" jonsko mrežo, je razkrito. R*' kovniški samostan s svojimi brO" šurami je bil gnezdo bele gard«' Delovanje salezijanskega pred' stojnika v Sloveniji Špana je di danes na popolnoma isti linij''
Spričo takšnega stališča sal^' zijancev v Torinu in salezija®' skega vodstva v Sloveniji za sa okupacije in po osvoboditvi je potem tudi razumljiva vlog* predstojnika salezijanskih bogO" slovcev v Ljubljani, ki je prek® ilegalnih gurirjev s pobeglimi sa' lezijanci vzdrževal zveze in je de' lal ter še vedno dela po njihovih navodilih. Takšno njegovo del"" vanje se odraža—razumljivo-'^ na njemu podrejenih bogosM" cih. Opravičena je torej trdit®' javnosti, da tu nekaj ni v redU'
—Saša Vrhove"'
(Po "Slovenskwn
NA DESETINE MILIJONOV ŠKODE ZARADI TOČE V SLOVENIJI
education molds our PtmiRE
bettbr schools build
a stronger america
pri misijonarju Pircu, piše, da
Na 19. in 20. junija je padala v mnogih krajih Slovenije izredno huda toča, združena skoraj povsod tudi z viharjem in močnim dežjem. Tako poročajo iz Gornje Savinjske doline, da je toča samo v občini Ljubno na-pi-avila več milijonov škode. Toča je v Ljubnem in okolici padala omenjena dneva. Najbolj so prizadete vasi Okonica, Meliše in Radmirje. V okolici Rečice ob Savinji so prizadete vasi Dol-Suha, Poljane in Okonina. V vasi Dol-Suha je toča poškodovala tudi veliko streh.
Istega dne je klestila toča tudi v Mozirju in okolici. Samo na gospodarskih poslopjih in hišah je napravila okoli sedem milijonov škode. Najbolj so prizadeti kraji Mozirje, Brezje, Radegun-da, Libija, Lepa njiva in Lo^ce. Posevki so prizadeti na površini približno 260 hektarov, streh pa je razdejanih pri 183 gospodarstvih. Potrebovali bi najmanj pol milijona nove strešne opeke. Skupno cenijo škodo na 25 milijonov dinarjev.
Podobno veliko razdejanje je toča napravila v Komendi in Mostah v okolici Kamnika. Občutno je prizadeta tudi neposredna okolica Ljubljane, in sicer od Dobrave preko Črne vasi, čez Lavrico, Orle, Sostro in Zgornji Kašelj. Neurje s točo je ruvalo drevesa, razbilo mnogo okenskega stekla, sklestilo sadje, uničilo žito, koruzo in hudo poškodovalo krompir. Tudi fižol je tako hudo prizadet, da ga je treba na novo sejati. Toča je obiskala tudi Grosuplje in okolico, škoda na vsem tem področju še ni ocenjena.
Neurje ni prizaneslo tudi novomeškemu in črnomeljskemu okraju. V novomeškem okraju je toča prizadela zlasti Novo mesto samo in del njegove okolice. Prizadete so bile zlasti vasi Pre- j čna, Gotna vas. Brusnice, Trška
gora, Mirna peč in št. JerneJ' Poškodovana so zlasti žita, kO' ruza, krompir, vinogradi in sad' no drevje. Hudo so prizadeta di državna posestva v Zalog"' Grabnu,'na Grmu itd. Škodo nijo na več deset milijonov d'' narjev.
Črnomeljski okraj je to^ obiskala samo na njegovem naJ' bolj vzhodnem koncu. Prizadet^ je posebno hudo okolica Karlo^' ca v sosedni republiki Hrvatski-
O divjanju toče poročajo tud" iz Podlehnika v ptujskem oki"®' ju. Enako poročajo o precejšoJ* škodi zaradi toče iz Spodnje pavske doline in iz Brd. Celo To|' minci, ki točo zelo redko doži^'' jo, so jo bili deležni kar dvaki"®'' po vrsti, in sicer 15. in 19. junij®' Obakrat je klestila v široke'" pasu med Krnom in Rdečim r"' bom ter Matajurjem. Prizadet" so bile zlasti vasi Krn, VrsU"' Selce, Kamno, Libušnje, SmaS*-' Idrsko, Perati, Avsa, Seliš^' Gaberje, Dolje in Cadrg. Priz®' deti so tako travniki kakor nJ'' ve. Tudi v sadovnjakih letos bo pridelka.
Končno naj zabeležimo, da f istočasno klestila toča tudi n® Frankoldvim in Črešnjicami ^ okraju Celje-okolica. Prizadete s" zlasti vasi Brdce, Crešnjice, L'"' dek in Lipa. Nad Konjiško se je utrgal oblak in je voda, k' je pridrla z gorovja, poškod"' vala na več krajih novo cest" Frankolovo-Crešnjice. Neurji tudi ni prizaneslo gradnji cest® v Rovah, kjer je voda napravi'^ za nad 200,00 dinarjev škode- ^
(Po "Slovenskem porofiew'^
Oglašajte v - * Enakopravnost)

ENAKOPRAVNOST
5TRAN 3
Fjan Milčinski;
Cvetje in trnje
O zivljen ju Frana Milanskega
y Enakopravnosti že nekaj časa priobčujemo zanimive povesti iz knjige "Cvetje in trnje" ter razne druge privlačne spise. Iz komentarjev naših čitateljev, menimo, da so ta dela ugajala.
Avtor te knjige, Frank Milčinski ali •Fridolin žolna, je bil odličen humorist; umrl je pa pred drugo svetovno vojno. Njegova dela uživajo sloves priznanega umetnika in radi tega je tudi pravi, da bi čitatelji njegovih povesti zvedeli nekaj o avtorjevem lastnem življenju.
V naslednjem priobčujemo "življenjepis mojega peresa," ki ga je o sebi spisal sam Milčinski.—Uredništvo.
Ob zibelki kovaškega muzeja v Kropi
(Nadaljevanje)
V sezoni 1899-1900 in 1900-1901 sem bil ob strani prijate-Mateja Hubada upravitelj ®^ovenske drame, v onem času je upravitelju reklo "inten-^ant." Prebiral in izbiral sem popravljal prevode, pisal j^plete, po možnosti študiral z ^alci in udeleževal se izkušenj, °Pfavljal sem kos koresponden-Zato sem imel pravico, da za običajno vstopnino pri-^stvoval predstavam in se jezil. _ je že tedaj grenil življe-del kritike, ki v svoji mo-?ocai imenitnosti pozablja, da ^0 v Ljubljani in da nismo na ^&ju, v Pragi, Parizu.
Vrhu drugega dela je še bilo biti načelne boje o pome-in namenu gledališča. Moje stališče je bilo to, da je najslab-^ ono gledališče, ki je prazno. %sproti praznim sedežem da gledališče ne izvršuje prav nika-_ "kulturne misije." Zdelo se je pa, da gledališče ni kos Gabiti vase občinstva zato, ker je lilije duhu občinstva po snoveh ^ jeziku. Prevodi so bili slabi, ^žali so se besede in ne smisla; 2ato je bil dialog papirnat, odvzemal je možnost žive igre. Po-P^avljal sem jezik, lokaliziral J^e, sestavljal repertoar, ki naj W Ustrezal duhovnemu razpolo-krogov, ki je bilo rp,čimati ^ Njihovim posetom.
sva si navzkriž prišla z Nnkim Aškercem in sem se z in z njegovimi papirnatimi ^•^eali prav pošteno počil v "Slovanskem Narodu." Vrsta član-se je nabrala in ko sem jih fisal, me je bolel zob. Zdi se mi, let pozneje so Aškerca izvo-
lili
v gledališki odbor in mu po-
Verili sestavo dramskega reper-
toarja. Kadar hočeš kritiku zavezati usta, postavi ga na mesto, kjer naj dela, mesto da govori. In je potem Aškerc kmalu izstopil iz odbora. Sicer imam Aškerca, kolikor sem z njim prihajal v stik, vseskozi v prijaznem spominu. Zlasti mi je bilo v nemalo spodbudo naklonjeno in odkrito njegovo priznanje skromnega mojega peresa.
V	dveh letih sem se nasitil gledališke uprave in prenasitil. Spomin na ti leti mi je dolgo časa ležal na duši kakor mora.
Par let po prevratu me je po-setila prijazna skupina gospodov z vprašanjem, mar ne bi hotel z ozirom na zamotane razmere prevzeti uprave gledališča. Odgovoril sem, da se dam rajši obesiti. In je to res. In če bi se bil zgodil ta dogodek danes, gotovo bi se bili dali vkupe fotografirati prijazni gospodje in jaz. One dni pa niso bile naše novine še na oni visoki stopnji, na kakršni so sedaj.
V	"Ptičkih brez gneza" se spominjam svojih gledaliških let. Sledove sta ti dve leti zapustili tudi v raznih listkih: "Odprto pismo slavni gledališki intendan-ci," "Novi gledališki kritik," "Literarni večer" itd., itd. Morebiti me je to intenzivnejše pečanje z dramo za kulisami spodbudilo v teku poznejših let tudi v lastne poizkuse na tem polju: "Brat Sokol," "Cigani," "Kjer ljubezen, tam Bog," "Volkašin," "Mogočni prstan," "Krpan mlajši" itd. Pa sem si s temi gledališkimi poizkusi nakopal zgolj zvrhane kupe slabe volje. Sploh so mi z ljubljanskim gledališčem—združeni prav pičli prijazni spomini.
(Dalje prihodnjič)
■ ■
Sedaj v Euciidu
za vašo priročnost
UPTOWN
PRESCRIPTION
DRUGSTORES
Popolna, zanesljiva lekarniška posluga za zdravnike in pacijente
Ker specializiramo v izpolnjevanju zdravniških predpisov, vam lahko zajamčimo nataeno sestavo zdravil
z svežimi leki.
Gotovi smo, da boste zadovoljni tudi z našimi zmernimi cenami.
Naj. vaš zdravnik pokliče telefonično
IVanhoe 1-9252 •
PROSTA DOSTAVA ZDRAVIL ŠIROM VZHODNE STRANI MESTA
IS asa tretja lekarna se nahaja na
18599 Lake Shore Blvd.
Druge priročne lekarne
10543 Carnegie Avenue
RA 1-2700
Vogal East I05th in S+. Clair
MU 1-3600
Kulturni razvoj Krope, železarskega trga pod Jelovico, po osvoboditvi kažejo dvig umetnega kovaštva, začetki graverstva in cizelerskega kleparstva Jn skupno s Kamno gorico gradnja sodobnega kopališča, izvedba pripravljalnih del za gradnjo dostojnega Prosvetnega doma ter - T-anizaclie kovaške; ;a mu-ja Slovenije.
Dne 29. junija 1952 je predsednik Sveta za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije minister Boris Ziherl odprl v Kropi slovenski prvi kovaški muzej. S tem dogodkom je zvezano odkritje spominskih plošč na rojstnih hišah slikarjev J. Potočnika in P. Žmitka, zaključek obnove zadnjega kroparskega vigenca zgodovinske kovačnice žebljev, izročitev kovaškega muzeja javnosti in razstava domače umetne kovinarske proizvodnje z najnovejšimi umetnokova-škimi, gravetskimi in cizelersko-kleparskimi izdelki.
Kropa je obenem s Kamno gorico in Železniki, Jesenicami in Bohinjem otrok poznosrednjeve-škega železarstva, ki ga je končala v 19. stoletju moderna železarska industrija s strojnim obratom. Težke udarce, ki jih je zadala starodavnemu kropar-skemu ročnemu železar^vu nova industrija, kaže najbolje številčno nazadovanje Krope, ki je leta 1850 štelo 1,320, leta 1931 pa samo še 572 prebivalcev in jih šteje danes 698.
Rešitev za Kropo je pomenila ustanovitev zadružne industrije 1894, današnjega "Plamena," ki je Kropi zagotovil obstoj in v novi Jugoslaviji tudi napredovanje.
V zvezi s propadanjem ročiie-ga kovaštva žebljev je propadalo v Kropi tudi umetno kovaštvo, ki je izdelovalo v 18. stoletju kakovostne okenske mreže, izveske, nagrobnike ter pohištveno odo v je. Od nekdanjih umetnih kovačih je še živeči Šolar pravil J. Brtonclju, da je njegov oče izdelal okenske mreže za cerkvi v Dražgošah in na Jamniku, da je še pred njim koval nagrobnike A. Mertel, pozneje pa J. Paprot-nik, ki je oče kroparskih pokopaliških vrat in mreže na Pibrov-čevi grobnici.
Mojster B. Šolar pa je ob sodelovanju H. Pibrovca napravil leta 1908 ograjo in okenske mreže na nekdanji "Plamenovi" pisarni.
Prvi smotrni poizkusi, da bi umetno kovaštvo oživelo, so bili narejeni 1900, ko je poslal "Plamen" tri kovače (B. Šolar, J. Zupan in Ignacij Blaznik) na Dunaj, da se izpolnijo v tehniki in stiliziranju. Vendar so vlivani in stiskani izdelki v začetku 19. stoletja še popolnoma obvladovali trg ter se "Plamenov" poizkus ni posrečil. Tako je bilo tnogoče oživiti kroparsko umetno kovar-štvo šele 1936, ko je "Plamen" ustanovil triletno vajensko šolo in pripravil prvo delavnico s površino okoli 30 kvadratnih metrov, ki je začela delovati z dvema ognjema in pet delavci leta 1937.
Naslednje leto je delavnica sprejela štiri in 1940 še tri va-
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 Togal Eait 62nd Street: vhod tamo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zi. do 8. zv.
Ur. J. V. ŽUPNIK
jence s štiriletno učno dobo. Novi delavnici je stal spodbudno ob strani profesor arhitekt Jože Plečnik, tako da se je do invazije Hitlerjeve Nemčije razvijala z najlepšimi upi za prihodnost.
Skoraj ves umetnokovaški naraščaj z mojstrom na čelu pa je izgubil življenje v narodnoosvobodilnem boju, kakor je podobno izgubila Kropa v boju za svobodo 65 mrtvih, to je nad desetino svojega prebivalstva. V zvezi s partizanskimi akcijami je med okupacijo proizvodnja padla in se je leta 1943 morala delavnica preseliti v Radovljico.
To in pa dejstvo, da se je upal 1942 Gauleiter Rainer v Kropo samo v varstvu tanka, kaže najlepše vlogo in položaj Krope v boju proti okupatorju. V veUki meri ima za to zaslugo narodni heroj Žagar, predvojni učitelj na bližnji Dobravi, ki je pripravljal tudi Kropo in Kamno gorico na neogibno okupacijo, z njo na oborožen odpor, in po okupaciji organiziral oborožene akcije iz okoliških gozdov na Jelovici.
Po osvoboditvi je "Plamen" razširil umetnokovaško delavnost s temelji v industrijski, današnji šoli za umetno kovinar-stvo, kjer nadaljuje predvojno umetnikovaško izročilo zlasti J. Brtoncelj; 24 učencev (11 umetnih kovačev, devet graverjev in štirje cizelerji kleparji) v šoli ter delavnica s kovaškim mojstrom, petimi izučenimi umetnimi kovači, graverskim mojstrom in prinčenim kleparjem so delovna družina, ki že proizvaja in ki hkrati pripravlja bodočo proizvodnjo umetnega kovaštva, graverstva in cizelerskega kleparstva.
Od 1,137 kilogramov leta 1947 je narastla umetna kovaška proizvodnja na 2,811 kilogramov z vrednostjo 1,810,95? dinarjev v letu 1951. Kroparska šola in delavnica pa predstavljata šele začetke našega umetnega kovinar-
stva, ki ima vzporedno s porastom življenjskega standarda jugoslovanskih narodov najlepše perspektive. Po račimih J. Gašperiča bi mogla Federativna ljudska republika Jugoslavija pri življenjskem standardu, ki ga je imela Zahodna Nemčija leta 1951, zaposliti skupaj z industrijskimi umetnimi kovinarji vsaj 7,000 do 10,000* ljudi!
Šola za umetno kovinarstvo je v nekdanji fužinarski (Klinarje-vi) hiši št. 9, kjer je našel prostore tudi kovaški muzej. S šolo življenjsko zvezana delavnica pa je od 1948 v predelanem starem vigancu pod šolo, kjer ima najstarejši umetnokovaški oddelek 140 kvadratnih metrov prostora, 1951 ustanovljeni graverski 44 kvadratnih metrov in cizelerski 24 kvadratnih metrov, izložba vzorcev ter zaloga izdelkov pa 40 kvadratnih metrov.
Kroparsko umetno kovaštvo poznamo z rednih razstav šole za umetno kovinarstvo in iz številnih izdelkov skoro po vsej Sloveniji, zlasti iz Ljubljane, kjer je dobUa v zadnjem času nad vse prikupne svetilke restavracija na ljubljanskem Gradu. Kroparsko umetno kovaštvo se je tako skladno vključilo v naše kulturno življenje, da moremo v njem^ upravičeno gledati naše narodno umetno kovaštvo. Samorastlo se je naslanjalo na izročila gorenjskega železarstva iz preteklosti, upoštevalo sposobnosti železa za njemu ustrezajoče naloge in jih reševalo z uporabo vseh kovaških tehnik od tenjenja in cepljenja tja do utope za dosezanje lepotnih vrednot in ustvarjanje umetnin. Umetno kovaštvo je obenem s čipkarstvom in vezij-stvom vrhunec našega umetniškega ustvarjanja v umetni obrti in kulturno enakovredna kakovostna dejavnost "grafiki, slikarstvu in kiparstvu v upodabljajoči umetnosti.
Kovaški muzej bo ogledalo železarske proizvodnje in kovinar-
ske umetnosti ter s tem kropar-ske in kamnogoriške železarske dejavnosti v preteklosti in sedanjosti. V sestavu Slovenskega tehniškega muzeja, Jesenic, Železnikov, Guštanja in upamo, da tudi skorajšnjega terniškomu-zejskega tovariša na Primorskem, bo ponazarjal kovinarstvo kot eno najpomembnejših panog slovenske obrti in industrije. V skupnosti z bodočim Prosvetnim domom bo prispodoba in bistvo nove kulturne Krope in Kamne gorice, v skupnosti obojega z modernim kopališčem in kakovostnim zgodovinskim stavbarstvom v zeleni prirodi planinskega sredogorja pa tudi izhodišče za bodoči turizem Krope in Kamne gorice.
(Po "Ljubljanskem dnevniku")
SENENA MRZLICA
Vsako leto v tej sezoni tisočeri ljudje trpijo na tako zvani sene-ni mrzlici ali hay fever. To neprijetnost povzroča cvetni prah raznega rastlinstva, ki plava v zraku; vdihovanje tega prahu draži dihalne sluznice in povzroča hay fever. Značilno je ,da večina ljudi to draženje brez škode prenese; drugim pa povzroča resne neprilike.
Znanstveniki pravijo, da največ tega dražilnega cvetnega
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postrežem pri nas. kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
KRASNA, SKORO NOVA HIŠA NAPRODAJ
Bungalow s 5^ sobami, zidan veneer; 3 spalnice, lota 50x425, garaža 14x20; lepo splanirano, sadno drevje in lep vrt. Nahaja se blizu šol, trgovin in transportacije. Se mora videti, da se lahko oceni. Cena znižana za hitro prodajo, ker lastnik odpotuje iz mesta. Cena $23,500.
761 Babbitt Rd.
EUCLID, OHIO

Izredno
nov podvig!
ill








m
SEDAJ HIGH TEST
Sohio X-taiie gasoliuu se je pravkar dalo eno največjih izboljšav v zgodovini Sohio gasolina! X-tane sedaj prekaša standard najboljšega gasolina — a se prodaja še vedno po ceni regularnega gasolina!
Če rabite gasolin regularne cene, nadejajte se razlike z novim X-tane.
Če rab.ite najboljši gasolin, je zelo možno, da bo ta nov, močnejši gasolin nudil natančno isto izvršilnost, ki jo sedaj dobivate — in jo storil po coni regularnega gasolina! iVaj bo sodnik vqs motor!
ŠE VEDNO PO
REGULARNI CENI!
prahu raztrosi plevel, znan v tej deželi pod imenom ragweed. Znanstveno ime te rastline je Ambrosia artemisiaefolia. Ta plevel je zelo razširjen; raste po praznih mestnih stavbiščih, po farmah in prerijah, tako rekoč skoro povsod. Pravijo pa, da nekateri kraji južne in vzhodne Floride, južne Califomije, Arizone, New Mexice, severozapadni del naše pacifične obale in gozdnati kraji držav Maine, New Hampshire, Wisconsin, Minnesota in Michigan so prosti tega plevela. Mnogi ljudje, ki so dostopni za seneno mrzlico se v sezoni cvetja ragweeda umaknejo v enega ali drugega omenjenih krajev.
Nekaterim občutljivim ljudem povzroča hay fever tudi cvetni prah divjega žajblja (sage brush), goldenroda in drugih rastlin, ki cveto v tej sezoni.
—NOVA DOBA
NAJBOUŠA SEKURITETA, KI
JO MORETE IMETI Zemljišče je najboljša Investicija, ki jo morete kdaj imeti.
Imamo zidano poslopje s 6 stanovanji, da vam to dokažemo. Corkota za vsako stanovanje posebej; stanovanja se lahko odda. Imajo po 4 sobe. Vse to dobite v stanovitni naselbini za samo $24,000.
Pokličite še danes, da vam pokažemo to poslopje. Mr. Shemkunas P O R A T H 2828 Euclid Ave. SU 1-6600
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
EE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
PRODA SE HIŠO ZA DVE
DRUŽINI. Za podrobnosti se zglasite na 1259 E. 61 St.
V NAJEM
V NAJEM SE ODDA
GOSTILNIŠKO KUHINJO,
ZMOŽNI OSEBI. Za podrobnosti pokličite po 10. uri zjutraj. EN 1-4423



"Certainly I didn't mind giving blood—I liardly felt it. But the big thing is I know I've done something unselfish — I've helped a wounded fighting man. Maybe I'vesaved his life. You'll never know what a thrill it is— until you give so that a man may live."
WHAT MAmmD TO THAT PIHT OF BLOOD YOU WERE 60IMC TO GIVE ?
CALL YOUR RED CROSS TODAY!
ContrlbutMl of a Fubltc Sttrvic« to th* tloed D*m#f Program by

STRAN A
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
OVČAR MARKO
POVESI
(Nadaljevanje)
"Kar za nosom pojdi. Mrha že pošteno smrdi."
Gros je šel stikat v senco pod bukve. Ravs je prenehal trgati meso in je čakal. Gros je bU od njega le še nekaj korakov. Pes pa ni bil voljan pripustiti k plenu še koga drugega in je naenkrat zarenčal in zagrabil tako togotno za kost, da je zaškrtala.
Gros se je prestrašil. Vsak bi se. Zbežal je in kričal: "Medved, medved!" Sekiro in puško je vrgel proč in se pognal v veje samotne smreke.
Podgošar ga je hotel se bolj oplašiti! Zarenčal je kakor togo-ten medved in za njim sta začela lomastiti in rentačiti tudi Pok-lukar in Marko.
"Bežita, cel brlog jih je," je kričal Gros na smreki.
Celo Ravsa so premotili ovčarji, da je stisnil rep in stekel navzdol proti Šimnu in Jaku Fanta pa pred njim v skok, v oglarsko bajto. Zaloputnila sta duri in jih podprla.
Ovčarji so še malo porentačili in polomastili potem pa odšli spat na Jezerca.
Drugo jutro še pred dnem so videli pastirji šimna in Jaka pri Završnici. Hlastno sta pila mrzlo vodp; užejalo jih je žganje. Ši-men se je hotel postaviti pred
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
YOUNG Insurance Executive and mother employed, need 4-5 room unfurnished heated apartment. N.W. or suburb. Moderate rental.
IRving ti-4062
IMPERATIVE! — Young couple cramped in 2VŽ room apartment, 1 year old daughter sleeping in closet, desperate for 5-6 room, 2 bedroom apartment, any desirable location N., N.W. Pay up to $80 if suitable. Take possession at once. — Mrs. Brant.
Buckingham 1-6953
RESPONSIBLE Couple, 2 children, urgently need 4-5 room unfurnished apartment. N. or N.W. Moderate rental.
UNderhill 7-8325
FEMALE HELP WANTED
ŽENSKE
18 . 45 let kozmetike — parfum Čisto, lahko, zanimivo delo Prosti čaj in kava tekom obeda in odmora 3 uniforme Mnogo drugih podpor
DANA Mfg: Co.
2161 N. California
YOUNG WOMAN for nursemaid in refined country home, good wages, references required. DP. welcomed. Call Mr. Ranson.
HArrison 7-3268 for appointment
REAL	ESTATE
FOR	SALE
Glen Ellyn—Two Year Old Lovely 6 ROOM RANCH HOME with 2VŽ room apartment. $60 month income. $5,000 cash will handle. Call owner Glen Ellyn, 135 M or write R. Murray, Route 13, Glen Ellyn, HI.
Glen Ellyn—Two Year Old Lovely 6 ROOM RANCH HOME with 2VŽ room apartment. $60 month income. $5,000 cash will handle. Call owner Glen Ellyn, 135 M or write R. Murray, Route 13, Glen Ellyn, HI.
Midlothian — LOVELY SEVEN ROOM MODERN HOME. — Stoker heat; new floors; glazed porch; lot 100x200; landscaped; fruit trees, berries and vegetable garden. Bus and R.I.R.R. transportation; near churches, schools. Call owner — Blue Island 5038 J or write: 14801 Kostner, Midlothian, 111.
Ančko, sedaj ga je skrbelo, če se bo zvedelo, kako so bežali. Gros pa se je oglasil pri ovčarjih in jih posvaril, naj nikar ne gonijo Podjavor, kjer cel brlog medvedov oblega Vršičnikovo žrebe.
Ob kolena so se tolkli ovčarji, tako so se smejali, ko je odšel. Joža je zložil pa pesem od medveda in psa, Grosa, Šimna in Jaka. Vsi so se je naučili peti in so se namenili, da se strupeno ponorčujejo.
*
Zavoljo dežja in mrzle burje so prihajali ovčarji že med tednom s tropi na Reber. Marko je čakal termina, sobote, in ostal zadnja dva dni sam na Jezercih.
Podlipnikovo Ančko je Markova trma bolela, ker je dobro vedela, da zaradi nje Marko noče prignati domov. Znala si je po govarjati z drugimi in ni marala da bi jo kdo opazoval v zami šljenosti: "Nalašč mi nagaja. Naj ga nikar ne skrbi, se mu bom že ognila."
Spomnila se je, kako so jo pomladi dražali, ko je Marko obesil njeni ovci veliki zvonec: "Ali ga bo prinesla s planine? Morebiti je pa Marko premenil zvonec, saj je tretjinek tudi kravam prevezal vence. Oh—."
Mama je opazila, da Ančki ni nekaj prav, pa se ji ni posrečilo, zvedeti od nje, kaj jo mori: "Z Markom sta si prišla navzkriž zaradi Šimna. Saj je bolj prav tako." Prepustila je Ančko samo sebi. Pri tropu na Jezercih pa je Marko premišljeval, kaj poreče Ančki, ko se sreča z njo Tako in tako in tako. Ko se je pa poslovil od koč, spet ni vedel kako.
Ančka je prepuljevala na njivi korenje, ko je v soboto pripel čez vrh Podlipnikov veliki zvonec. Marko ni zavriskal, ni zatrobil:
"Traa-taaa! Aan-čkaaa!"
"Morebiti ne vidi, da sem na njivi?"
Tiho je gnal čez meli na zeleno Reber in zastavil trop v pašo.
' Kakor bi hotelo še sonce pona gajati Ančki, je skozi okno med oblaki posvetilo na Markov trop in se odbijalo od opranih belih voln.
Volkun je veselo obljavela Ma-nico, ki je prišla naproti bratu in da odžene zvečer ovco in jag-nje domov. Otrok je vzklikal tako glasno, da je Ančka slišala na njivo.
Manico je umirila psa, se obrnila proti polju, napravila z rokami trobilo in poklicala: "Aančkaa!"
Marko je molčal.
Ančka se ni odzvala Manici, kakor bi je ne bila slišala: "O, ve, ve, da sem na njivi, pa se ne oglasi. Morebiti je pa njemu prav tako hudo, kakor meni. Ali pa še huje."
Zadela je jerbas in naglo od šla domov. Po jedah so se preletavale in krakale vrane.
Skozi Krnice je prizvonkljal Podlipnikov trop. "Bum, bum, bum," je pripel veliki zvonec mimo hiše. Ančka se ni mogla več premagati. Pogledala je skozi le-so na dvor. "Ooo!" se je tiho začudila. Prva je šla njena ovca z velikim zvoncem in ves locenj je bil ovit v zaskasnelo gorsko cvetje; "Če mu nisem smela voščiti srečne planine, ko je gnal čez Vrh, ga pozdravim, ko je prignal nazaj v ovčjak. Kdo mi more braniti!"
Odšla je na dvor. Pred skednjem se je vzpel k njej Volkun. Pobožala ga je, pritisnila svojo glavo k njegovi in gledala Marka, ki je zapiral ovčjak.
Marko je šel k njej. Odrinila je psa in ponudila roko ovčarju: "Marko!" Hotela je še reči: "Vesela sem, da si srečno prepasel planino." Ko sta si pa pogledala v oči, se je nagnila in mu poše-petala: "Ti—moj fant!"
Marko je stisnil njeno roko, pogledal naokrog, če ju kdo vidi, spustil robevnico na tla, potegnil Ančko k sebi, jo objel in poljubil: "Ančka! Deklic moj!"
Podlipnica se je tako začudila, ko sta se Marko in Ančka pri smejala v kuhinjo, in je Ančka nesla robevnico, ne Marko, tako začudila, da je pozabila odzdra viti ovčarju. Obrnila se je k Ančki:
"Kaj nista skregana?"
"Sva bila, pa nisva več in nikoli več bova. Kaj ne. Marko?"
"Nikoli več, Ančka."
"Kaj pa bo šimen rekel?"
"Briga me Višnarjev. Marko je moj fant."
"Atu to ne bo vešeč," je pomiš-Ijevala Podlipnica.
"Ga boste že pogovorili. Saj ste moja mama."
"Hm!" Podlipnica je skomi-zgnila z ramami.
Marko pa je prijazno stopil k njej: "Dober večer, mama! Bog daj, mi odzdravite in roko mi dajte. Prignal sem s planine."
"Bog daj. Marko!" Tesno ga je prijela za roko, kakor bi mu hotela reči: "Fant, le drži se. Jaz sem z vama."
V	kuhinjo je planil Volkun. Veselo je zacvili in ni vedel, kateri bi se bolj prilizoval, Ančki ali Podlipnici.
TRrfjAJSTO POGLAVJE Drevje se obleta
Po stogovih se je sušila jeda in veter je vrtil pred branami za ptiče razobešena strašila. Na njivah so najpridnejši že pulili in obrezovali repo in korenje in ga s konji in voli v koših vozili v repnice in kleti. In iz zelnikov je bilo zelje do redkih glav, ki so se še trdile, že posekano.
Volar Žorga Boštjan, črednik Lukež Komar in Rotijin Tevž niso več gonili tropov na pašo. Goved se je pasla na otvezilu, raztresena po mejah in dete-Ijiščih, in je dolgočasno mukala, če niso živine predolgo prebili.
V	jatah so se preletavali po strniščih drobni ptiči selivci od njive do njive, vedno proti jugu, da se čimprej umaknejo za kukavico, kobilarjem in lastovkami zimi.
V	lipah so stegovale vratove in krakale vrane, se pozibavale na vejah in prhutale ter prožile orumenelo listje v travo.
V listju pod grmi so brskali kosi in pošumevali stmadi, ki niso nič več kakor pomladi povpraševali: "Si ti kaj mooja?" in od-govarjali: "Sem, sem."
Vse živo je bilo po polju ptičev, ki so prileteli že z gora in nekateri odhajali še dlje: pa so samo počivkavali, nobeden se ni oglasil s pesmijo.
Po Pečeh so se spenjale koze. V zarjavelo Reber je le še redek dan prizvonkljal kak trop jar-
Zastopniki
^^Enakopravnosti #
Za St. clalrsko okrožje: JOHN REN KO 1016 Ea*f 76rit Street
UTah 1-6888 •
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje; JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 #
Za newburško okrožje: FRANK REN KO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
V
cev. Ostriženo drobnico so pasli ovčarji po sečah, med lipjem in hrast jem, najrajši pa na ravnih Blatih, kamor je tudi Tomaž gonil žrebeta in nevprežne konje, bolj zato, da so se prehodili, pre-dirjali in preskakali, kakor zato, da bi se napasli.
Najbolj nepokojen je bil Podlipnikov žrebec.
Kakor vsak dan je spet prišel Marko k Tomažu. Konjar mu je odzdravil in vrgel brzde: "Danes sam ujemi žrebca."
Marko je pobral brzde: "In, če me brcne?"
"Pazi, da te ne bo."
Marko je potegnil škornjice— oče jih je nosil nekoč—čez kolena in odšel med konje. Okroglo uro se je sukal med njimi, preden je ujel žrebca za grivo in bradelj, ga obrzdal in pripeljal h konjarju.
"No, saj gre," ga je pohvalil Tomaž.
"Skoraj vroče mi je, tako je nagajal, mrha. Primi ga, da grem po koc in stremena."
Tomaž pa ni bil prav nič uslužen, kakor druge dneve: "Privezi ga k hrastiču in ga saim osedlaj."	'
Marko se je začudil: "Sam? Ko vendar Tomaž ve, da žrebec bije, kadar mu vržeš koc na hrbet." Rekel pa ni nič. Milčo je zaokrenil konja, ga odpeljal in privezal.
"Le navadi se konj, če misliš k vozarjem," je zaklical za njim konjar.
Okrog hrastiča sta šele plesala Marko in žrebec. Pa mu je le pripasal koc in stremena, žrebcu razposajenemu: "Da bi me konj strahoval!"
Marko se je bil razvnel. Odve-zal je žrebca, prijel za vajeti in streme in skušal zajezdariti. Je premetaval žrebec ovčarja, dol go ga je. Nazadnje je pa le ovčar sedel na žrebcu in prijahal k Tomažu.
Konjar je dvignil bič: "Nategni vajeti in stisni konja s koleni, če ne, boš odletel." Tomaž je švrknil žrebca pod vamp in zategnil, da je konj z vsemi štirimi naenkrat odskočil. Marko se je moral oprijeti grive.
"Spusti grivo, saj imaš stremena in kolena," je vpil nad ovčarjem konjar.
Marko je spustil grivo in v razpotegnjenih skokih odvihral na žrebcu po ravnih Blatih.
Ustavil je skok in prešel v dir. Obkrožal je svoj trop. Volkun je od nestrpnosti cvilil, tako rad bi bil stekel z žrebcem in Markom, pa ni smel od jarcev.
Žrebec se je upehal in ni več rad dirjal. Marko ga ni maral siliti; popustil mu je na korak. Njegove misli pa so zdirjale z
EUCLID POULTRY
54# EAST 185lh ST., KE 1-8187	Jerry Fetkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
—		BIJKOVNIK STUDIO JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STREET, IV 1-1797 Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure v nedeljo od lO. do 3. ure
		
		
		
54# EAST 185lh ST., KE 1-8187	Jerry Fetkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA
667 EAST 152nd STREET 16201 WATERLOO ROAD 712-714 EAST 200th STREET
GROCERIJA IN MESNICA
PIVO IN VINO
samo na 667 East 152nd Street,
kjer lahko kupite za vzeti iz prostora, ali vam dostavimo v zabojih na dom.
BEER & WINE TO TAKE OUT Pokličite GL 1-6316
Se priporočamo za naročila
POZOR!
Velika razprodaja letnega blaga, oblek in perila
po
ugodnih cenah
PRIČNE SE 1. AVGUSTA
MARSICH & RUSS
6108 ST. CLAIR AVENUE
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
zelenih Blat na belo cesto, ki se je vila med jesenskimi polji, med strnišči in z ozimino posejanimi njivami, skozi barvajoče se gozdove proti Kranju in Ljubljani in še naprej v Trst, k morju. Videl je samega sebe na ljubeljskih ridah, kako kot vozodaj pretegne na ostrih ovinkih samo z zadnjim parom tako težko obložen parizar, da ga v ravnem klancu komaj zmagujejo trije pari: "Oh! In kadar bi odšel, bi podal Ančki roko s konja. In ponosna bi bila na Marka, vozarja, in bi ga bila bolj vesela, kakor je vesela Marka, ovčarja. Skrbelo bi jo pa tudi, če mi morda oje ne zlomi noge, in da bi se mi ne pripetila kakšna druga nesreča, katere, nagosto kakor odri-vači, preže ob cestah na vozar-je. Oh! še svet se vidi lepši s konja kakor s tal; in gore se kar sklanjajo k človeku, ki sedi v sedlu."
Razjezdil je, molče odpel
stremena in koc, razbrzdal žrebca in ga spet spustil na pašo k drugim konjem.
"In sedaj si misli. Marko," j® povzel Tomaž, "si misli: Več tisoč konj, tesno drug ob drugem. In tam na oni strani spet tisoŽe konj, tesno drug ob drugem, k na vsakem konju močan in zdrav fant, v čeladi in oklepu. Pa poženejo konje drug proti drugemu, vedno bolj hitro, in so si vedno bliže in zemlja bobni. Ti pa stiskaš konja s koleni, čim" dalje bolj trdo držiš sabljo, ker veš, da bo tam sredi polja nekje kakor'sodni dan in ti lahko odleti glava, če je ne boš dovolj branil To je ataka! Krajcpataljon!"
Tako je učil konjar Tomaž, ki je petnajst let s konja s kirasirj' ogledoval svet, jezdariti ovčarja Marka, ki se je zarekel, da se prej ne bo ženil, dokler ne bo vozil s svojo vprego in s svoji® vozom po svetu.
(Dalje prihodnjič)
MI DAJEMO MERCHANTS ZNAMKE
BAILEY'S
RAZPRODAJA
PO-
INVENTARJU
KOiVčJVA ČISTKA
MOŠKIH
poletnih
OBLEK
PREJE ' ^9.95-32.50
Lično, sveže, ne - grbančljivo rayon blago. Privlačni vzorci. Eno - prsni. Stranski žep. Mere 37 do 46. Regularne, kratke, dolge. Samo 130 v skupini.
BAILEY'S drugo nadstropje: Downtown

SEl\ZACiJA DOBRIH NAKVPOV-
MNOCO NARODNO ZNANIH HLADNIH OBLEK OD $35 DO 37.50
Samo 80 oblek bo danih na tej razpro-
daj i po tej nizki ceni.. Mere 38 do 44. ^
Regularne, kratke, dolge.	^
BAILEY'S drugo nadstropje: Downtown
90
ČistUa molkih
BELIH PRAZNIČNIH SRAJC
1.79
T
2 za 3.50
VREDNOSTI DO 2.95
Izvrstne kakovosti, svetle, sanfori-zirane broadcloth praznične srajce. Ovratniki se ne zmečkajo. Nekatere so malo zaprašene radi prekladanja. Nekaj posebnih vzorcev. Različne mere.
BAILEY'S pritličje: Downtown
VREDNOSTI DO 75c	Vrednosti do 2.95
MOŠK*E NOGAVICE	KOPALNE HLAČE
39«	2 59
Pastelne barve, poletne teže, različne mere. 10 do 12.	Moške kratke kopalne hla-. če _. . . z všito oporo. Majhne mere.
Pritličje: Downtown	Pritličje: Downtown
4.99 bombažne	Vrednosti do 2.50
HALJE	zlatnina-pasovi
2®'	Zlatnina, poleg *1 .QQ fed. davka 1
Samo 50 teh halj v majhnih in srednjih merah. Barviti vzorci; za čistko.	Moški pasovi v škatljicah in zlatninski komadi. Lepa izbera raznih predmetov.
Pritličje: Downtown	Pritličje: Downtown
/