NO. 54 Ameriška Domovi ima ; . v' . . * AM€R!CAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, MARCH 18, 1953 LETO Lm — VOL. Lm Ljudstvo ne more v bližino Tita, ki ga je docela | EKSPLOZIJA ..................A-BOMBE V NEVADI ogradila policija s svojimi kordoni in stražami V premierjev dom se je odpeljal Tito v oklepnem avtomobilu. — Ljudstvu je bil zabranjen dostop celo na Downing Street, kamor je Churchill odpeljal jugoslovanskega tovariša. LONDON. — V ponedeljek je Maršal Tito stopil z ladje na kopno v Londonu ter se ozrl na to Prestolnico Zapada preko glav policije, katere je bilo vse naokoli toliko, kakor še nikoli prej °b sprejemu kakega tujega vladarja. Opravljen v uniformo pomorskih častnika rdeče in modre barve in obrobljene z zlatimi na-šivi, se je čokati balkanski voditelj triumfalno peljal po Tem-2i v mali ladji angleške vojne mornarice. Na pomolu so ga pozdravili vojvoda Edinburški, mož kraljico Elizabete, premier Churchill m zunanji minister Eden, ki so mu priredili sprejem, kakršen Pristoja junaku, ki je pred petimi leti povedel Jugoslavijo izza žolezne zavese. Ob prihodu Tita v London so bile uveljavljene najstrožje policijske varnostne odredbe. Vlada se namreč zaveda, da ima Ti- v Angliji mnogo sovražnikov, med katerimi ,so komunisti - kio-minformovci, rojalisti in razne Verske skupine. Policija je potisnila ljudstvo polnih 300 jardov od pomola, kjer se je izkrcal, nasmejan in od sonca ogorjen, Tito. Ko se je pričela povorka avtomobilov pomikati naprej, je šinila nad avtomobili v zrak goreča raketa, ki pa je takoj padla zopet na zemljo in so jo varnostni organi naglo ugasnili. Ko je Tito stopil na kopno, se je najprej rokoval z veličinami, ki so ga prišle pozdravit, nakar si je ogledal častno stražo angleških mornarjev. Godba je zaigrala jugoslovansko himno. Po sprejemnih ceremonijah se je Tito odpeljal s Churchillom v oklepnem avtomobilu, ki je varen pred kroglami. Od ljudi ni Tita skoraj nihče videl, kajti ljudstvu je bil celo prepovedan vstop na Downing Street, kjer je Churchillova rezidenca in kamor je Churchill odpeljal svojega gosta - tovariša. Bilo ni tudi nobenega aplavza, ko se je maršal Tito vozil skozi policijske kordone na dom ministrskega predsednika, od tarp pa na jugoslovansko poslaništvo. Spal bo Tito v neki razkošni vili izven Londona, ki je silno zastražena po varnostnih organih in psih-volčjakih. Kako je treba razumeti "odločno borbo" proti buržujskim pojavom Treba je zavreči moralo Jezusa Kristusa, ker je ta uiorala za človeka nedostojna.” NEW YORK. — Beograjska Borba” je javila, da je Ranko-V]č v svojem govoru na kongre-Su jug. komun, partije naglasil Potrebo “odtočne, čvrste in vz-trajne borbe proti vsem poja-Voto buržujskih, klerikalnih in kom inform i st ionih razumevanj ”. Zagrebški “Vjesnik” je pojas-kB, kako je treba razumeti to borbo. “Treba je zavreči mora-0 Jezusa Kristusa, ker je ta mo-tola za človeka nedostojna. Ob-^ja ga namreč na življenje brez 2avednosti. Krščanska morala Tavaj a k izvrševanju težkih ok-rutnosti. Socialistična morala 1toa svoj vzor v marksističnem Pojmovanju sveta, zanikuje ob-stoj drugega, boljšega življenja, Tcbeškega kraljestva in vseh iz-Venprirodnih strašil in tolažil satana, duhov, angelov in svetnikov, pa tja do Boga in bo-g°v vseh raznih vrst. Za mark-^ leno pojmovanje stvarstva je °g mrtev in mrtvi so vsi bo-&-vi. p0 tem razumevanju ob-s °ji in je viden le stvarni svet.” Letalo z A-bombami ^ INDIAN SPRINGS letališče, &v- — Letalsko poveljstvo, na-auja, da zdaj lahko prenašajo f 0ruske bombe tudi lahki jet-. ^ribniki tako zvani Thunder-Jets. Vojaštvo, ki je bilo v jarkih dve milji od mesta detonacije, je eksplozijo brez škode preneslo. VČERAJ ZJUTRAJ so v Nevadi zopet detonirali atomsko bombo in to v drugačnih okoliščinah kakor doslej, ker so hoteli doznati njene učinke na okolico in življenje v njej. Poročila povedo, da je bila ta detonacija nekaj strahotnega in hkrati veličastnega. Dve milji od detonacije je bilo 1,600 vojakov, ki so tičali v pet čevljev globokih za-kopih. Vsem tem je bilo naročeno' naj v trenutku pred eks-pczijo zatisnejo oči ter stisnejo glavo med dlani. Svetloba eksplozije je dosegla svetlobo 100 sonc, razstrelba sama pa je bila enaka razstrelbi 15,000 tonam TNT razstreliva. Na prostoru detonacije sta bili postavljeni tudi dve hiši s kletmi in zaklonišči, v katere so postavili lutke v različnih pozah, ki so predstavljale ljudi. — Dalje je bilo v bližini kakih petdeset avtomobilov, v katerih so bile tudi ljudi predstavljajoče lutke. — Vse vojaštvo je deto-hacijo dobro preneslo in se zdravo vrnilo v svoje barake. Zdaj bodo znastveniki natančno proučili stanje hiš in avtomobilov, da dcženo pomanklji-vosti, ki jih bodo popravili pri napravah za civilno obrambo. Novi grobovi Emma Pratcher V ponedeljek ponoči je umrla v St. Alexis bolnišnici Mrs. Emma Fratcher, 5704 Prosser A ve. Bila je stara 73 let in rojena v Nemčiji. Družina je dolgo živela med Slovenci. Zapušča sinova Freda in Normana Ott, pastorke Rito Jerkovitz, Roberta in Edwarda, sestro Louise Henning in brata Emila in Hermana Obst. Pogreb bo v petek popoldne ob 1. uri iz Zakrajškove- tekli teden pobrskali po. slučaju Zašel ]e v napačni urad, kjer je presedel dve lefi WASHINGTON. — Muzajoči se senatni preiskovalci so pre- Najdba novega množičnega groba v bližini Buchenwalda BERLIN. — V bližini starega nacijskega koncentracijskega taborišča v Buchenwaldu so našli nov množični grob žrtev nacij-ske tiranije, v katerem je bilo skoraj 700 trupel. Tako poroča zapadnoberlinski list Telegraf. Taborišče so ustanovili nacisti, pozneje pa so ga uporabljali komunisti. Množični grob ,so slučajno odkrili otroci, ki so se tam igrali. Komunistična policija je nemudoma potegnila kordon okoli grobišča. ------o----- Mau-Mau teroristi so kar naprej na delu Dvanajst teroristov je bilo v bojih ubitih, nad sto ranjenih v Kenyji. NAIROBI, Kenya (Afrika).— Vojaštvo in policija sta 16. marca ubila 12 Mau Mau teroristov, nad sto pa so jih aretirali. Oblasti naznanjajo, da se gang-sterstvo teroristov razširja na večje afriške kraje. Taktika te-roristione kampanje se neprestano spreminja. Mesto gerilskih akcij v gozdovih in plemenskih rezervacijah so zdaj zavzeli načrtni umori in napadi v večjih krajih in naselbinah. V mesith in drugih večjih naseljih so oblasti poti teroristom skoraj brez moči. Ne morejo jim namreč preprečiti, da bi se ne mešali s prebivalstvom, med katerim najdejo zavetje. Splošna sodba je, da ima naj hujše šele priti. Mnogi beli priseljenci zapuščajo svoje farme in nepospravljene pridelke ter odhajajo' v mesta. DEJANJA, NE BESEDE!,-PRAVI ZAPAD S0VJ. ZVEZI Washington kakor tudi ostale zapadne prestolnice so skeptične z ozirom na zadnji govor novega sovjetskega premierja Malenkova. — Če je So-vjetiji res za mir in mirno sožitje, naj to z dejanji dokaže. ga pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče. Vzhodnonemški predsednik zbolel BERLIN. — Časopisje v za-padnem Berlinu poroča, da je Wilhelm Pieck, predsednik Vz. Nemčije, nevarno zbolel za pljučnico in vnetjem porebrni-ce. Značilno je, da je to že tretji komunistični voditelj, ki je v nekaj dneh zbolel za to boleznijo, ki je pretrgala nit življenja tudi Stalinu in Gottwaldu. moža, ki se je v državnem de-partmentu izgubil ter zašel v napačen urad, kjer je lepo presedel dve leti in vlekel svojo plačo. Dotičnega uradnika so vzeli s plačilne liste šele po lanskih jesenskih volitvah. Ta uradnik ni samo ostal na plačilni listi urada, kamor je “zašel” temveč je še potem obdržal v uradu svojo mizo, ko je bil že odslovljen kot regularni uradnik. Tam je potem opravljal dolžnosti “svetovalca,” pa neko knjigo je pisal. Letalska nesreča v Indokini SAIGON, Indrtkina. — Tukaj je v ponedeljek strmoglavilo na zemlje dvomotorno francosko potniško letalo. Poročilo naznanja, da je bilo vseh osem oseb, ki so bile v letalu, ubitih. WASHINGTON. — Združene države so se pridružile ostalim zapadnim deželam v pozivu novemu sovjetskemu premierju Malenkovu, naj z dejanji dokaže iskrenost svojega govora o miroljubnih namenih Sovjetske zveze. Državni department je previdno izjavil samo to, da je “z zanimanjem” vzel na znanje izjavo sovjetskega voditelja, ki je rekel,, da se vsa sporna vprašanja med Sovjetsko zvezo ni Zdr. državami ter ostalimi deželami lahko reši na miren način. Za zelo značilno smatrajo v Washingtonu tudi dejstvo, da je Malenkov v svojem govoru pred vrhovnim sovjetom komaj imenoval ime svojega predhodnika Stalina. Kolizija letal nad Japonsko TOKIO. — Dne 17. marca sta nad Hokaido otokom na Japonskem trčili v zraku dve ameriški jet letali. Letalci obeh letal so varno odskočili s padali na zemljo. Druge zapadne prestolnice, posebno London in Bonn, prav tako pozivajo Malenkova, naj z dejanji dokaže iskrenost svojih besed. Senator Knowland, republikanec iz Kalifornije, je izjavil pred senatom, da morajlo Združeni narodi izsiliti takojšen “showdown” s sovjetskim blokom. — Rekel je, da naj Združene države predložijo Združenim naro dom, da označijo Sovjetijo za a-gresorja in kršitelja čarterja Zdr. narodicv. Dalje je nujno priporočal, naj Zdr. narodi prekličejo priznanje rdeče Kitajske in naj uveljavijo embargo ali pa blokado dobav kitajskim komunistom. “Napočil je čas, da narodi svobodnega sveta vstanejo in se odzovejo štetvi!” je rekel senator. Govor Malenkova je izzval res veliko zanimanje po vseh za-padnih državah, zlasti ker v tem govoru mi bilo nikakih običajnih komunističnih tirad o “vojnih hujskačih” in “imperialistih”. — Odkar je Stalin umrl, ni teh izrazov več ne v javnih govorih komunističnih veljakov, ne v sovjetskem časopisju. Ravno en teden pred Malen-kovim govorom je izjavil državni tajnik Dulles na konferenci s časnikarji v New Yorku, da čuti, da se je s Stalinovo smrtjo pričela nova doba, v kateri se bodo uresničile človeške as- piracije po svobodi in človeškem dostojanstvu. Rekel je, da je zatrt j e osebne svobode v Sovje-tiji pripisati tiraniji enega samega moža — Stalina — ki je kapi-taliziral prestiž, katerega si je stekla Rdeča armada v zadnji vojni General Omar N. Bradley: Potrpežljivost je sila. m Vremenski prerok pravi: Lanes deloma oblačno in to-°> kakor tudi ponoči. V ilustriranem tedniku “This Week” je gen. Omar N. Bradley objavil tole misel iz izkušenj svojega odgovornosti polnega življenja: “Moj oče mi je, preden je u-mrl, večkrat rekel: ‘Sin moj, bodi potrpežljiv.’ Zdi se mi, da je to povedal vsak oče vsakemu sinu mnogokrat. Neki stari prijatelj mojega o-četa mi je v kasnejših letih skušal razložiti, kaj je oče mislil in je rekel, da oče ni imel v mislih lenobne, sedeče potrpežljivosti, ampak delovno, pridno potrpežljivost. Z drugimi besedami bi rekli: maj bo cilj kakršen koli, ne sedi in ne čakaj, ampak delaj, da bi ga dosegel. Kot narod moramo neprestano črpati iz tega pravila. Potrpežljživost svobodnih ljudi je y hudi preizkušnji. Piotem, ko smo storili vse, kar smo srna- k Združenim narodom, ustvarili trdnost in vztrajnost, tako v na- trali, da je bilo častno in pravilno, tako napram našim medvojnim zaveznikom, kakor tudi napram našim sedanjim prijateljem, nas je zabolelo in razočarani smo, ker smo ugotovili, da miru nismo dosegli. Po naših človešših možnostih smo bili velikodušni in dajali. Po naših krščanskih pojmih smo delali kakor smo najbolje vedeli in znali. Verovali smo, da so vsi ljudje rojeni za svobodo. — Zastavili smo vse napore, da bi zgradili stalnost in varnost na svetu in pomagali smo tako našim prijateljem kakor tudi našim prejšnjim sovražnikom. Pomagali smo na noge našima prejšnjima sovražnikoma Japonski in Nemčiji. Pomagali smo beguncem. Skušali smo delati v popolnem soglasju z ljudmi vseh plemen, vseh ver, vseh političnih nazirainj. Pristopili smo in pomagali smo Marshallovemu načrtu in celo prelomili smo našo tradicijo s tem, da smo v mirnem času vstopili v zvezo za obrambo Evrope. Dali smo naše gospodarske moči, naše energije, naše ideale in naša upanja, vse, da bi dosegli mir. In vendar ini miru na svetu. Zopet umirajo naši sinovi na bojiščih, to pot nekje daleč, v zelo oddaljenem kotu sveta. Mnogi med nami si ne moremo pomagati, da ne bi v svojih srcih klicali s prerokom Habakukom: ‘O Gospod, kako dolgo bom še klical k Tebi in Ti me ne boš slišal? Celo ko kričim k Tebi o nasilju, me Ti nočeš uslišati!’ V takih trenutkih in v takem razpoloženju bolj kot sicer kdaj potrebujemo krepilne pomoči zavestne potrpežljivosti. Potrpežljivost sama po sebi še ni politika. Toda potrpežljiva čelih kot v akciji, je bistveno potrebna za dobro vodstvo. Če bo naša odločnost v delu za svobodo tako velika kot je ogromen pohlep komunistov po tiraniji, bomo vedno mogli zbirati dobre ljudi za naš boljši namen. Komunizem kot politični sistem traja sedaj manj kot 40 let. Naš narod in država, ki sta zgrajena na krščanskem idealu, živita že nad dvesto let. Krščanstvo samo s pomočjo zvesto vernih ljudi traja že sko-ro 2,000 let. Ne bomo izgubili tega boja. Nevarnost bi bila, če bi skušali prehitevati. Če bomo potrpežljivi in obenem imeli bogato zalogo pripravljenih rešitev, bomo pomagali svetu, da bo tudi v sedanji, kot koprive pekoči nevarnosti, mogel utrgati cvetko varnosti in miru.” Odlet prvih ameriških jet-lelal iz Anglije v Zapad. Nemčijo Petindvajset nadaljnih jet-letal bo odpremljenih v najkrajšem času iz Amerike v Nemčijo. WASHINGTON. — Združene države so v ponedeljek naglo poslale nekaj svojih naglih Sabre jetov (letal) iz Anglije v Nemčijo, kar je njihov odgovor na nezaslišane napade sovjetskih letalcev na ameriška in angleška letala. Iz Združenih držav pa bo poslanih nemudoma v Za-padno Nemčijo 25 teh naglih jet letal. Medtem je bilo ameriškim letalcem v Evropi naročeno, naj nemudoma odgovore z ognjem svojih strojnic in topičev na vsak morebitni napad v bodočnosti. Poslej bodo vsa zavezniška letala, ki bodo izvajala polete v bližini meje, oborožena, kar ni bil slučaj pri sestreljenem angleškem bombniku, ki je bil popolnoma neoborožen. -----o----- Iz raznih naselbin CHICAGO, 111. — Za izreden uspeh v prvem letniku med dijaki, ki so dobili plačano šolnino na University of Illinois, je bil Matthew J. Remec, 1935 — 22nd Pl. ,imenovan v članstvo Phi Eta Sigma društvo. Za dosego te časti je potrebno 4.5 ali boljše na 5 enako popolnih “A” v prvem semestru ali pa v obeh semestrih študija na univerzi.— Čestitamo! CORDOBA, Argentina. — V Cordobi v Argentini je umrl 26. feb. g. Tone Krušič, doma iz Mengša na Gorenjskem Pokopan je v Buenos Airesu. Zapušča v Argentini 3 hčerke in brata Petra, v Niles, Ohio hčerko Kristino, poročeno Slabič, v Mengšu pa ženo Katarino, sestre in druge sorodnike. V Argentino se je preselil pred 4 leti. Naj mu ho, lahka tuja zemlja. WILLARD, Wis. — Mrs. Frank Gosar je morala v bolnišnico na operacijo. Operacija se je posrečila in se bolnici zdravje polagoma vrača. Nahaja se v bolnišnici sv. Jožefa v Marshfieldu, Wis. V isto bolnišnico so odpeljali v kratkem času že drugič tudi Mrs. Pakol. Bolan in pod zdravniško oskrbo je tudi Jože Perme. F. Lekan je prodal svojo 160 akrov obsegajočo farmo Math Dergancu ml., sam pa kupil novo, hišo v Greenwoodu. — L. Perushek. DUNLO, Pa. — V starosti 66 let je umrl tu naročnik Ameriške Domovine Lenard Usnik doma iz Roba pri Vel. Laščah. Zapustil je ženo, tri odrasle otroke in pet vnukov. Naj v miru počiva! Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Rojstni dan— Mrs. Rose Cimperman, 915 E. 72 St., je praznovala v nedeljo v krogu družine in prijateljev svoj 77. rojstni dan. Zdravje se ji vrača— Mrs. Šuštaršič, 395 E. 161 St., je resno zbolela, pa se ji je obrnilo že na bolje. Prijatelji in znanci ji žele skorajšnjega okrevanja. V bolnišnico— John Špeh, 18203 Nottingham Rd., je bil odpeljan v St. Alexis bolnišnico Skrbimo za zdravje— Nocoj ob osmih bo v Newton D. Baker Health Center na 1465 E. 55th St., predavanje in filmska predstava o zdravi in pravilni prehrani starejših ljudi. 1954 duhovnikov pobitih ali zaprtih v Jugoslaviji PARIZ. — List “France Soir” objavlja tele številke žrtev med duhovniki katoliške in drugih krščanskih cerkva za železno zaveso, odkar so komunisti .postali nasilni vladarji posameznih narodov in dežel: Zveza sovjetskih socialističnih republik: 40,000 duhovnikov in redovnikov pobitih ali v ječah. Ukrajina: 5,000 duhovnikov in redhvnikov likvidiranih. Romunija: 70 duhovnikov pobitih. Bolgarija: 120 duhaVnikov likvidiranih. JUGOSLAVIJA: 1954 duhovnikov in redovnikov likvidiranih ali vrženih v ječo. Stavka v Seiberling tovarni v Akronu AKRON, O. — V ponedeljek je v tukajšnji Seiberling Tire and Rubber Co. tovarni zastav-0 kalo 1700 delavcev, pripadajočih CIO United Rubber Workers uniji, NAJNOVEJŠE VESTI LONDON. — Maršal Tito se počuti med angleškimi torijci in aristokrati ‘kot doma.” Včeraj se je petkrat preoblekel: ko si je ogledoval London je bil v elegantni sivi obleki; za drugo priliko si je oblekel svojo sijajno maršalo uniformo, nato obleko diplomatov: progaste hlače in “Prince Albert” suknjo, pri kraljici se je pojavil v uniformi admirala ali poveljnika bojnega bro-dovja, zvečer pa je obiskal v družbi ministra Edena in njegove žene elegantni klub Car-leton House Terrace, ob kateri priliki je bil v fraku s “škri-ci” in z belo ovratnico. FAIRBANKS, Alaska. — Dve sovjetski MIG letali sta v nedeljo obstreljevali neko ameriško letalo, ki je odletelo ,s svojega oporišča v Alaski in je bilo na rutinskem poletu za opazovanje vremena. Letalo je vračalo ogenj sovjetskih letalcev. Sovjetska letalqa sta napadla letalo 25 milj vzhodno od polotoka Kamčatke. COLUMBUS, O. — Zakonski predlog, ki je predlagal, da morajo dati prebivalci države Ohio vsasko leto preiskati svoje avtomobile, truke in “trailerje,” če nimajo morda kakih mehaničnih hib, je včeraj propadel z enim glasom manjšine. /UlERI^KA DOyOVlIMA t'~aT^T moramo imeti zado-^ slovenskih duhovnikov. Po-1 J banj e duhovnikov bo veli- ko. .komunisti so jih že veliko tobiii. Iu, drugega kakor počasno de] VeIiko jih je na prisilnem fti UJ.^° ječah, životarijo, kar Up anle od pomanjkanja, duš- čtpir, SoU ti'pljenja in žalosti. Oni, ki .vogali na prostem in zvesti b0 ’!erriu poklicu, ne vedo, kdaj klicnan'*e Prbda vrsta da bodo Ako^ socbšče in obsojeni, v g, ° to dolgo trajalo, Cerkev kov "Venbb ne b° imela duhovni-skrb ^arocIna skupnost mora hovj^l da se 'vzgajajo novi du- morejo ti nastopiti 10! zvam Pride določeni čas. Pi ^ Vzvišenio zvanje v domovi- da iZadosti, da imamo dovolj Uh°Vinikr......................... z OV’ Ireba| je skrbeti tu-lajjv9 Zadostno število katcliških izobražencev vseh sta-borč 1 Padejo v poštev v naši m' Verietno i6’ da bo du' •liko a °V ^ar Primanjkovalo. Ve-r^lj Udov'niškega dela bodo mo-p0drevzeti lajdoni apostoli. , tov ^je naj dobimo kandidate w.^Novniski stan in za raz-m0ra;iOne stanove? Vzgojiti jih to 0 v srednjih šolah in na-T0cja ^s°kih šolah ali univerzah. t-Venei smo zelo reven narod, a študiranje stane veliko. Razen tega so na visokih šolah razne nevarnosti za mlade ljudi, da se lahko zgube in da zgreše svoj poklic. Dijaki sami pišejo v svojem glasilu “Akademik,” da je več kot polovica ameriških univerz izpovedala instrumenta-lizem za svojo vzgojno filozofijo. Kakšna spaka je ta filozofija? Instrumentalizem je: I. ateističen, 2. sloni na popolnem materij alizmu, 3. sloni na relativizmu, 4. sloni na utilitarizmu. Instrumentalizem je brezbožen in prav blizu komunizmu. Kaj žele katoliški akademiki? Žele dobiti katoliški slovenski dijaški dom v Združenih državah ameriških. Pišejo: 1. Od vseh slovenskih begunskih dijakov v Združenih državah nadaljuje študij bora ena tretjina, študirajoči so predvsem štipendisti. Ti so izpostav-jljeni tokovom tuje miselnosti. 'Velik del je na inistrumentalisti-jčnih univerzah, popolnoma prežetih z ateizmom, materij ali-zmom, relativizmom in utilitarizmom. Večina štipendistov ima štipendijo le za določen rok, ve-činicma do “Bachelor Degree-ja,’ ki je bliže začetku kot koncu univerzitetnega študija. 2. ) Zeto redki so tisti, ki študirajo, a se vzdržujejo popolnoma sami. Zakaj jih ni več? Naj dejstva govore: a) Če hoče nekdo zadovoljivo obvladati tvarino in izdelati en letnik v enem letu, a se mora vzdrževati popolnoma sam, si mora sčasoma nujnlo tako resno zrahljati zdravje, da s svojim študijem, tudi če bi ga uspešno dokončal, ne bi mogel nikoli v polni meri koristiti niti skupnosti niti sebi. Kot zgled navaja dr. K., katerega so previsoka dolgoletna bremena strla v cvetu mladlosti in v trenutku zmage. Zmračil se mu je um. Drugi slučaj. Mladi slovenski psiholog P. F. je v Italiji djosegel višek uspehov in priznanj, na kar so ga zdravniki še “v pravem trenutku” obsodili na popolno' razumsko neproduktivnost. List našteva še druge slučaje. Po dnevu v tovarni delati, po moči pa v šolo in nato še študirati pozno v noč, tto mora človeku izčrpati moči. Mnogi akademiki so že prej ob času vojske in revolucije živčno mnogo pretrpeli in sedaj se pridruži še borba za kruh in za študij. Vse to mlora mlade sile ugonobiti. Kako pomagati? Kako priti do dijaškega doma? Dijaki žele priti do lastnega dijaškega diolma. Pišejo: če pomislimo, kako' pičlo so odmerjene in s kakimi nevarnostmi navadno združene štipendije in če se skušamo vsaj malo vživeti v položaj tistih slovenskih študentov, ki študirajlo1, a se vzdržujejo popolnoma sami, moramo spp-znati nujnost dijaškega doma vsaj iz versko-moralnih, narodnostnih, nazorskih in gmotnih razlogov. Tisti pa, ki vsaj malo vidi v bodočnost, ve, kako zelo bomo potrebovali apostolov in strokovnjakov na vseh poljih in se zato zaveda, da je treba najti sprejemljivo rešitev tudi za tiste slovenske dijake, ki do sedaj študija še niso nadaljevali. In teh je največ. Kako skupaj spraviti potrebni kapital? Tako-le mislijfcr: 1. Prvi cilj je, sto ustanoviteljev po sto dolarjev. 2. Drugi konkretni cilj je: Dijaška prosvetna kampanja. Prosvetno delo je del dijaškega poslanstva. Ob počitnicah nameravajo prirejati .razne prosvetne' prireditve in denar spravljati v sklad za dijaški dom. 3. Iskali bodlo pomoči pri ameriških londacijah. Pet fondacij se je že do sedaj izreklo upapol-no. 4. Nadejajo se, da bodo tudi pri Slovencih blaga srca, ki bodo podprla prepotrebni dijaški dom. Vsem kličejlo: “Prijatelji slovenske mladine, verski in narodni jasnovidci, sestre in bratje akademiki, upajte in delajte z nami! Ne igramo se. Rešujemo vero in narod pri najbolj življenjski korenini!” Vodstvo in uprava dijaškega doma Za ustanovitev in vodstvo dijaškega doma imajo v načrtu: L Formira naj se odbor sponsor jev, v katerega naj se skuša pritegniti čim več ljudi, ki bi hoteli in mogli dijaško akcijo moralno, tehnično in finančno podpreti. 2. Kadar se nabere dovolj denarja, se ustanovi izvršni odbor. 3. Po nakupu in opremi poslopja prevzame odgovornost pred celotnim izvršnim odborom upravni (Odbor. V upravnem odboru bodo sledeči fukcionarji: 1. upravitelj, 2. oskrbnik, 3. duhovni vodja, 4. blagajnik, 5. nadzornik, 6. disci-plinar. Slomškov dijaški dom Akademiki predlagajo, da se naj imenuje dijaški dlom po velikem slovenskem škofu Antonu Martinu Slomšku Slomškov dijaški dom. Vzroki: I. Slomšek je bil svetniški katoličan, 2. Slomšek je bil velik Slovenec, 3. Slomšek je bil vzor prosvetnega delavca, vzgojitelja in voditelja. Odmevi Katoliški visokosolci v Ameriki so povedali svoje misli in svoje želje. Vsi katoliški Slovenci smo dolžni, da z vsemi močmi moralno in gmotno podpremo njih poštene namene in težnje. Ako ne bomloi imeli katoliškega inteligenčnega naraščaja, bo naš narod padel v poganstvo. Zato je pred Bogom velezaslužno delo, podpreti naše katoliške dijake, da pridejo do lastnega dijaškega doma. Predvsem ho' potrebnio; organizirati veliko propagando. To naj vodi akademsko društvo, ki se bo ustanovilo. Pripravljalni odbor že obstoji. Pokojni dr. Janez Ev. Krek je rekel: “Začeti je treba.” Dijakom želimo mnogo poguma in pridnega ter požrtvovalnega dela za prepotrebni dom. Naj veliko pišejo o tem vprašanju, veliko osebno agitiraj o pa tudi — moli-jo. Brez božjega blagoslova ni uspeha. Naj ne abupajio1, ako se stavijo ovire,, morda'velike ovire. Morda bodo vzbudili s svojo reklamo velik odpor in nasprotovanje, vse to naj jim ne vzame poguma. Povsod naj skušajo pridobiti tudi nedijake, ki jih bodo podpirali v njih plemenitem stremljenju. V prvi številki Akademika so prilcbčena imena onih, ki jim ta dijaška zamisel ugaja. Sedemnajst odmevov navaja. Torej ideja vleče. Naj čimprej ustanove dijaki Svoje društvo, ki prevzame skrb, da se čimprej pride do lastnega dijaškega doma. Svetniški Slomšek v nebesih jih bo podpiral. Kdor ima kako lepo misel, kako priti do denarja in do čimprejšnje ustanovitve dijaškega doma, naj sede in napiše navdušeno pismb. ter pritoži ček za 100 dolarjev ali vsaj za 10 dolarjev in ga odpošlje na naslov: “Akademik,” 4250 Lindell, St. Louis, Mo. Skrb za vzgojo katoliških dijakov in sploh izobražencev je veliko karitativno delo, ki je bo Bog poplačal z bogatimi obrestmi. To je veliko apostolsko delo, katerega ne moremo dovolj preceniti in ga dovolj pospeševati in sodelovati. Dejanska ljubezen je iznajdljiva in poišče razna pota, da se izvrši kako dobro delo. Vsakdo lahko sodeluje pri propagandi; četudi nima nič, vsakdo lahko moli, da prikliče božji blagoslov na začeto dalo, vsakdo ima jezik, da lahko nagovori tega ali lonega, da pomaga na ta ali ioni način. V Ameriki imamo veliko število podpornih društev. Ako bi vsako katoliško društvo določito' za vsako leto neki znesek, bi to veliko pomenilo za uresničitev doma. Denar se lahko naloži v North American Bank Co. Cleveland, Ohio na račun Dijaški sklad. V vsakem slučaju naj se ustanovi dijaško društvo. Ako bi se ne posrečilo priti do lastnega doma, bi pa gotovo lahko vzeli ka-« ko hišo v najem. Dobili bi gotovo toliko denarja, da bi redno plačevali najemnino. Pohištvo se dobi od dobrih ljudi brezplačno. Dalje bi šli dijakom na roke v raznih gospodarskih in študijskih potrebah. Potrebna je pisarna za akademske poklice, potrebna je ustanovitev knjižnice s slovenskimi in še bolj z angleškimi učnimi knjigami. Torej pogum velja! Rev. Anton Merkun. •o- 1953 RED CROSS FUND MALI OGLASI Soba v najem Poštenemu moškemu se odda opremljena soba s hrano ali brez, blizu E. 185 St. Na 18611 Chapman Ave., IV 1-7065. (55) Stanovanje se odda Neopremljeno stanovanje se odda odraslim na E. 61. cesti med St. Clair in Superior Ave. 3 lepe sobe brez kopalnice. Kličite med 2. in 4. uro pop. BR-1-0655. (58) Hiše naprodaj Dobra kupčija, blizu sv. Vida, 2 hiši za 4 družine, lot 75x 175. Najemnina $1800 na leto. Se proda za $12,500. Blizu cerkve Marije Vnebo-vzete za 2 družini, zidano, 4 sobe in kopalnica zdolej, 3 sobe zgoraj, 2 zidani garaži, velik lot. Se mora prodati. Lastnik odhaja iz mesta. Cena je zmerna. Blizu Euclid Beach parka za 1 družino, 6 sob, 2 garaži, v prvovrstnem stanju. Ugodna cena. Globokar Realty 986 E. 74th St. HE 1-6607 (mar.18,20) VOZNIK JE OSTAL ŽIV — Raymond M archetti iz Long Beach, Calif, je prestal tole nesrečo skoro brez poškodbe, ne tako njega v avto, ki ga vidite pod težkim tovornim avtomobilom za prevažanje olja. Tudi vozniku avtomobila na levi se ni zgodilo nič posebno hudega, med tem ko je ostal voznik tovornega avtomobila popolnoma nepoškodovan. / Molki itobilo delo Jeklarna išče delavce Jeklarna nudi izvrstne delovne možnosti v različnih oddelkih z možnostjo napredovanja. Dobra začetna plača in razne druge ugodnosti. Oglasite se v pisarni na Independence Rd., pod Clark Ave. mostom. REPUBLIC STEEL (mar.16,18) Ženske dobijo delo Knjigovodkinja Išče se knjigovodkinjo, ki je imela nekaj izkušnje. Vprašajte za Mr. John Potokar pri DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6517 St. Clair Ave. ali se oglasite zvečer na 1038 E. 61 St. (x) MALI OGLASI Pozor lastniki avtomobilov Ali ste brali o novi postavi, ki se peča z nesrečo z avtomobilom in ki se lahko vam pripeti? Vi boste primorani plačati veliko v denarju za te nesreče. Vzemite zavarovalnino proti temu takoj in jako poceni. Jaz sem zastopnik za družbo, ki je v tem poslu več klot 75 let v Clevelandu. Pokličite me kadarkoli- in si boste prihranili denar. A. JELARČIČ 4663 E. 93 Street VU 3-2239 Garfield Heights (56) Hiša naprodaj Hiša 7 sob, za 1 družino, 3. nadstropje izgotovljeno, dvojna garaža, velik lot. Lastnik prodaja. Na 1458 E. 91 St. (57) Zelo dober nakup Dobro izpeljana mesnica in grocerija že 30 let v slovenski naselbini v Norwood okolici se proda po zelo ugodni ceni radi družinskih razmer. Za podrob-nosti pokličite KOVAČ REALTY 960 East 185 Street KE 1-5030 (56) Pohištvo naprodaj Studio couch, stol za stanovanjsko Soho;, 2 kuhinjski omari iz kovine, plinska ledenica samo 4 leta stara. Vprašajte na 6615 Bonna Ave., spodaj. —(54) Hiša naprodaj 2-stanovanjska hiša, 6-4, z garažo, je naprodaj na 1425 E. 53 St. Kličite po 4. uri pop. HE 1-4459. —(57) Za fine in najnovejše mode spomladanske Sterling Suknje in Sute direktno iz tovarne po nižjih cenah kakor kje drugje, se obrnite z zaupanjem na BENN0 B. LEUSTIG 1034 Addison Rd. EN 1-3426 Naprodaj Rabljeno pohištvo za jedilnico za $25, pralni stroj za $10, otroški voziček $2, in visoki otroški stol $1 je naprodaj. Kdor kupi vse skupaj, dobi za $35.00. Kličite EN-1-3464. (mar.16,18) Ali ste prehlajeni? Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehla j Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KE 1-8854 Molki dobijo delo DIEMAKERS Za srednje in velike dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Mi bi radi tudi govorili z MACHINISTS Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVARNAH, E. 93 in Woodland ter IMS W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment urada. MURRAY OHIO MF0. 00. 1115 E. 152 St. ' (56) Machine Operators AND Assemblers Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo oglasite se osebno v našem employment urada na Engle Rd., južno od Brookpark. FORD MOTOR 00. 17601 Brookpark Rd. (54) T A 0 ZDAJ NAJEMA SPOSOBNE MOŠKE ZA UČENJE PRI DELU FORGING PRESS OPERATORS SKILLED MEN FOR TOOLMAKERS (For experimental work building jigs and fixtures) AUTOMATIC SCREW MACHINE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN (1st and 2nd Class) Vprašajte za W. S. OLIVER v employment uradu od 8 zj. do 5 pop. od pondeljka skozi petka; od 8 zj. do 3:30 pop. v soboto. Dobra plača od ure in dobri delovni pogoji. Prosimo prinesite izkaz državljanstva. THOMPSON PRODUCTS, Im. J 23555 Euclid Ave. (61) Aeronautical Work Tool and Diemakers Toolroom Grinders General Machinists Toolroom Production Grinders Inspectors (Line and Floor) Also Operators for: Turret Lathes Automatics (Multi-Single-Spindle) Družba preskrbi kosilo, kavo, zavarovalnino, bolniško in zdravniško oskrbo. Liberalni sistem počitnic. yi-soka plača od ure in poravnanje živ-Ijenskih potrebščin. Mora biti pripravljen delati katerikoli šift. 10% bonus za drugi in tretji šift. Priložni lokal Dobra transportacija Radi boste delali pri JACK & HEINTZ 17600 BROADWAY Oglasite se v employment uradu V pondeljek skozi petek 8 zj. do 5 pop. V torek do 9 zv. V soboto do 1 pop. V nedeljo od 10 zj. do 2 pop. Prosimo, prinesite izkaz U. S. državljanstva (mar.16,18,20v Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in tnambš. IVAN ZOREC: spomnil osebenjske snahe, je jajce! Domačija ob Temenici ‘Stari ju ima čisto pod no- gami,” so sosedje zmajevali z glavo. “Ko se bosta streznila, mu bosta že pokazala zobe.” “Zdaj ne utegneta; tako silita drug v drugega, da se bosta še snedla.” “Otročji, tak zakon.” “Mož ne sme zmerom samo božati žene.” “Drugače kmalu dobi pisker v glavo ali pa mu naredi ka-kovo drugo neumnost.” “Prava je ta!” Tako so govorili tisti, ki so mislili, da je robatost trdna možatost, tako so se čeljustih lahkomiselni pohajkovalci, ki jim je gostilnica najlepša, najprijetnejša hiša na svetu; ti nikoli niso brali knjig ali časnikov, da bi se kaj naučili, ampak jim je grdo dušanje po mnogoterih sejmih bila največja modrost. Usoda, pravična urejevalka življenja, pa je Trlepa, ki ni mislil, da bi se mu utegnilo kaj obrniti, kmalu prav trdo potipala. — Kraševčina, Nacetov rojstni Popravimo ogrodja in fonderje na vašem avtomobilu SUPERIOR BODY & PAINT CO. 6605 St. Clair Ave. EN 1-1633 FRANK CVELBAR, lastnik dom, je bila ob malem potoku ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO (DR. KERNA) j« zopet ▼ zalogi. Po poiti stane $3.25. Dobite ga v potniški pisarni AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A. v ozki dolini. Hiša je imela tudi krčmarsko pravico, da se je kje imela oddahniti vprežna živina, odteščati zaprašeni potnik, ali pa delovni čas zapravljati in babnico jeziti za-nikarni kmet. In čeprav je domačija stala nekaj bolj na samem, vendar je bila skoraj vedno glasna in šumna, ker so vsi bližnji in daljni solnčni griči od Litije do Čateža in tja dol v krško dolino vriskali v vinskem veselju. Tako ni bilo čudno, da se je Nacetu včasih zdelo, kakor da je na Trlepovini nekoliko pretiho, prepusto im hudo ob godrnjavem tastu. Ampak zakonska sreča mu je bila prelepa, da bi se ga domotožje moglo trdno prijemati. Ko pa je še tisto zimo na hitro umrl bolehni brat in mu zapustil vso domačijo, je v Naceta planilo novo življenje. “Turška motika, k Trlepovini bogastvo pa res kar samo leze!” so mnogi zavidali. “Ali si videl Trlepa, kako se nosi in kako zvito se reži?” Nace sam se je tudi spremenil. Nihče ne bi bil mogel trditi, da postaja prevzeten ali ošaben; poznalo pa se mu je na glasu, po vedenju in iz vsake besede, kako mu je odleglo, da ni več samo napol gospodar. Saj je zdaj lahko pokazal in zamahnil z roko in ponosno rekel: “To je zares moje, tu sem jaz gospodar!” IV. Čisto drugačnih misli je bil Trlep. Ne samo, da ni Nacetu na Trlepovini dal veljati nobene, ne samo, da se je nanj in na Maričko zadiral za prav in za neprav, — še po Kraševčevini je posihmal lazil in ukazoval, kakor bi bilo vse njegovo. Bil je kakor voda: poln nemira, poln nevolje in venomer je nekaj rinil, motal in vrtal “Le kaj neki se je ugrelo našemu očetu?” sta mlada dva ugibala in se mu kar moči umikala. ‘Glejte, nobene sile mu ni vsega ima zadosti; in strežeta ga kakor bolnika, pa še ti vije in vpije, da že res ni ničemur podobno!” so se tudi sosedje zgledovali. “Krivi ju kakor vrbjo šibi-no, posebno Naceta. Zakaj? “Reci kdo podolgem ali reci počez, jaz pravim in trdim, toliko pameten sem že: tale Trlep trlepni si bo s svojo skopo-ritostjo in samopridnostjo u-mesil še preklicano trd kruh!” Nemara ga pa le kes pika, ker se je umaknil na zapeček? E, vsaki hiši udari ura: očetu luč, sinu ključ!” Ti, ki so tako govorili, se res niso motili, so pravo uganili. Moža je bolela velika otožnost, da ni več pravi gospodar. Podnevi je sitnaril in nagajal, ponoči spati ni mogel od samega skelečega kesanja. Vest ga je morila, da je gledal vase in se bol z mislimi, ki so mu čez-da.lje bolj uhajale k zavrženemu sinu. “Na dveh domačijah šarim, ko pa se bo vrnil sin, ne bo imel kam leči . . .” še pred zoro je vstajal, mo-toglavil po polju in se tepel sam s seboj. Le kadar se je stisnil pesti in dvignil oči: “Naj tak sin gre, kakor je svet dolg in širok, domačije in očeta iskat, — sam si je zapravil oboje!” Žito se je vretenilo v klasje, ječmen je že rumenel. V razoru je prepelela prepelica in štela pedi, na nebu je visel škrjanec in s srebrnimi zvončki zvonil v dobro jutro, solnce je pilo tenko meglo ob Temenici, spočita vas se je s hitrico gnala na delo. A Trlep se je utrgal z njiv in se neutegoma zadrevil na Kraševčevino. Pot ga je speljala med travnike in noga se mu je kar zapičila, ko se je ozrl med puhteče kopice sena. “O ti vražji kosci . . .!” je zarobantil in se z obema roka- Ženski je sredi prijema zastal lopar, tako začudeno je pogledala ranega gosta. “Vprašaj jih sam, burklež jezični!!” se je nevoljno nasmehnila in brž vsadila še zadnji hlebec. “Saj jih tudi bom!” je že vpil. “Pa najbrž ne vedo . . . kako se kosa krži, prav res ne vedo. Tak travnik!! Pokošen pa kakor ostrižena ovca!” Mencal je po veži in gospodinjo pestil z grajo, ki jo je vedel za vse, kar je kje stalo in ležalo. ' Kraševčevka je nekaj časa molče ropotala s piskri in bur-klami, potlej pa jo je pogrelo, da je kar zapihala: “I, kdo pa te je tu najel za varuha?” “Kdo si, da me vprašaš ta- ke in kazal zobe. “In molči, ti pravim, zlepa ti pravim, pa delaj, ti pravim, kakor sem ti že nekaterikrat velel, ne gosteh, ne upiraj se, ti pravim . . .!’ ma uprl v boke, kakor voznik, ko trapasto?” je revskal. “Bo- če se mu sredi ceste stre kolo. “Kako so olasali lepi travnik! Redi so kar kosmate, da bi dober kosec lahko po njih nakosil še malo manj ko za dober voz sena!” Ves nevoljen se je zapodil dalje in na Kraševčevini bušil pred Nacetovo mater, ki je pravkar kruh vsajala v peč. “He, ti, stara! Vprašaj, vprašaj svoje umne kosce, ali vsaj vedo, kje se kuri utiplje ga bi rajši zahvalila, le hočem popravljati za teboj!” “Tu mi ne boš motovilil, nisem te klicala ! Meni se ti za svoje, če kaj imaš!!” O tristoMatičkov! Tako v živo ga še nikoli nihče ni usekal !! Očitek, da nič nima, da je na zapečku in da mu nemara gre le še molek v roke, ga je strahovito privzdignil. “Ženska, ne govori čez oj-nice, ti pravim!!” je dvigal ro- “Kdo te je najel, te vprašam še enkrat?” je togotno cepetala pred njim. “Kaj rogoviliš, kjer nimaš nič iskati? Jaz gospodarim tu, gospodari ti, kjer kaj imaš, če imaš!” A on je stopil tikoma nje, se od jeze zadihaval, da je čutila njegovo vročo sapo, in ji pretil: “Le stoj, ti! Prav do uma ti povem, da se bo na Trlepovini in tudi na Kraševčini godila volja moja, dokler mi bo gibal mezinec na roki, — gosteh, baba, ah ne gosteh . . .! To ti enkrat povem, vedi za zmerom!” “Na miru me pusti, priskut dedčevska!” je že prav težko dejala ih se od jeze in užaljenosti razjokala. Ni hotel poslušati njene hlipajoče ihte; debelo se je pri-veril in kakor burja odhlačal na Kraševčeve njive, da se mu je vsakdo že od daleč uklanjal s pota. Ko se je vračal domov, je bil kaj slabe volje; jezična Kraševčevka mu je z očitkom, da je zapečkar in da nič nima, •V*' • ■ '' II strašno podkurila. V mislih ji je še enkrat strigel hudo be-sedičnost in tiho robantil od užaljenosti in jeze. “O, le počakajte, čeljusti široke! Saj je komaj ‘dobro jutro’, ko bo ‘dober dan’, bo moj, ves moj dan . . .!” je svedral še druge misli in gledal v čas, ki mu je čezdalje bolj zorel. Pod vasjo ga je prestregla vdova Goršeta. “Kje pa si že bil, ti,” ga je pozdravila. “Eh, s Kraševčevko sem se lomil,” je zamahnil z roko. — “Vse ji gre v nič, pa ti ne vidi. In če ji človek dopove, kaj ni, da bi bilo, ji še prav ni!” “Vidiš, do mene pa te nič več ni,” mu je presekala besedo. “Ah si kaj hud, ka-li.” “Beži, beži! Zakaj neki?” je brž popal in ga je minila vsa nevolja, ko se ji je zagledal v žive oči in smehljajoče se lice. “Pa vendar . . . Saj te tako dolgo že ni bilo.” “Ali bi ti bilo prav, če bi prišla ljudem na zobe?” “Po volji mi pa tudi ni, da bi se skrivala, ko nama res treba ni!” “Kaj ne veš, kakšne križe imam z domačijo.” “Kakšne? Saj si jo dal iz rok!” “še vedno se bojim zanjo, n® upam si odmakniti peta, vse ^ šlo navzdol!” “Da, in tako se pekliš ha^ potrebo, skrbi vkladaš povsod, hvaležen pa ti ni nihče; sal sam praviš, da ne ... jaZ’ glej, bi ti bila hvaležna do ko* molca, ko bi se včasih le za trenutek oglasil in mi pomaga' vsaj z dobrim svetom.” “Storila bi pa nemara le P° svoji ženski pameti.” “O ti — ! Ali te bom, če me boš tako grdo dražil!” hiu je zapretila med smehom narejeno otožnostjo. Pa res. Po polju in okol' živine letati mora — sama, prodajati prirejo in pridelek mora — sama; kupovati, kar domačija potrebuje — sama, z družinčadjo se prerivati sama; živeti in se ubijati —- sa' ma; povsod in za vse zmerom — sama, le sama, nikjer je prave moške roke ... “še malo potrpi, glej jo, saJ sva si v besedi!” se je smejal “Kako se me braniš!! 2a' kaj — ? Samo to povej!' se je vznevoljila. Pa on se je smejal in šalil: PODPIRAJTE SLOVENSKA TROOVCF GLASBENA liATIGA poda KONCERT ROSSINIJEVA “STABAT MATER” IN SLOVENSKE PESMI 1878 1953 V NEDELJO 22. MARCA 1953 ob 4. uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Cene vstopnic: $2.00 - $1.50 - $1.00 JV a znani 1 c in JZahOala Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po daljšem bolehanju umrl naš nadvse ljubljeni oče, tast in stari oče Primož Kogoj Blagopokojnik je zatisnil svoje mile oči dne 17. februarja 1953. Pogreb se je vršil dne 21. februarja iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida in po opravljeni sv. maši zadušnici in pogrebnih obredih smo njegovo truplo izročili, materi zemlji v naročje na pokopališču Kalvarija. Pokojnik je bil doma iz Bohinja na Gorenjskem in v Ameriki se je nahajal 50 let. Tem potom se preostali iskreno zahvaljujemo vsem, kateri so položili krasne vence in cvetje h krsti blago-pokojnika. To nam je bilo v dokaz, da ste pokojnika spoštovali in nam bili v veliko tolažbo v dneh žalosti. Dalje iskrena zahvala bodi izrečena vsem, kateri so darovali za sv. maše, katere se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Hvala lepa vsem, kateri so dali svoje avtomobile brezplačno v poslu-go pri pogrebu, kakor tudi pogrebcem, ki so nosili krsto. Najlepša hvala sosedom za krasen skupni venec in vso pomoč ob bridki izgubi ljubljenega očeta. Iskreno zahvalo izrekamo pev- skim zborom Glasbena Matica, Slovan in Zvon ter Planina —________ _________ za zapete žalo- stinke pokojniku v slovo ob krsti. Lepa hvala Rev. Victor Tomcu za opravljene cerkvene pogrebne obrede, Mr. Frank Mačerol od podružnice št. 6 SMZ za poslovilen govor ob grobu, ter pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za lepo voden pogreb in vsestransko najboljšo poslugo v dneh smrti. Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi, kateri so nam stali ob strani in bili v pomoč in tolažbo na en ali drugi način, ko smo izgubili dragega očeta. Enako lepa hvala vsem, kateri so pokojnika prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, in vsem, kateri so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Ti pa, preljubi jeni oče, tast in stari oče, počivaj v miru v hladnem grobu poleg svoje ljubljene življenjske družice—naše drage mame, kateri si sledil v večnost. V naših srcih si ohranimo ljubeč spomin na Vaju dokler tudi mi ne pridemo za Vama tja, odkoder ni več vrnitve. — Spavaj v miru, snivaj sladko! ŽLEBI - STREHE POPRAVLJENE in NADOMEŠČEN^ GLAVAČ i Sheet letal & Roofing Co* 1052 ADDISON RD. WI 3-3363 ali HE 1-5779 PERUTNINA 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS § # V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zre- ^ zane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, © bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. ^ ANDY HOČEVAR in SINOVI I Tel. v trgovini MO 2-2330 — na domu MO 2-2912 @ Žalujoči ostali: JOSEPH in AUGUST, sinova MARY, MRS. FRANCES PATRICK, MRS. ANNA KENNEDY, in MRS. MILDRED HURLEY, hčere SNAHI, ZETJE in SEDEM VNUKOV Cleveland, Ohio, dne 18. marca 1953. V'.'« v NE VZAME VELIKO PROSTORA — Ljubitelji klavN' ske glasbe Mozarta, Bacha ali Mandela, ki nimajo dovolj M' likega stanovanja, kamor bi mogli postaviti pravi piafio, bodo gotovo veseli tega malega spineta. Novi inštrument je bil prvič razstavljen na pomladnem velesejmu v Frankfnt' tu v Zah. Nemčiji. Kazanje slik v Euclidu V nedeljo 22. marca ob 2:30 popoldne Občinstvo je vljudno vabljeno, da nas poseti v obilnem števil«- bo MR. ANTON GRDINA kazal slike vseh naših prejšnjih Vabi prireditev kakor tudi slike o otvoritvi domovih prostorov, razvitje ameriške zastave'in o otvoritvi balincarskih prostorov. KLUB DRUŠTEV IN DIREKTORIJ