SPORT ■i/o ■o -r<"> im ■in -t-» iE- Rekorder Peter Svet str. 20 INTERVJU Župan kot strelovod str. 44-45 RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI VSAK CETRTEI Zaupate nam že 69 let ®\Ü70 ÖlSMfc St. 24 / Leto 69 / Celje, 12. junij 2014 / Cena 2,50 EUR Zaključna prireditev akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje v torek, 17. junija, ob 18. uri v Citv/centru Ceije GOSPODARSTVO Bodoča prostovoljka? Morda se bo mladim, ki si kot prostovoljci nabirajo izkušnje na tujem, kmalu dru«ir pridružila tudi ena od nagrajenk naše tokratne akcije Z Novim tednikom na ustir 7 Kako pa kaj kmetijske zadruge? str. 4-5 VRANSKO Streljanje v Jeronimu, konja. str. 40, 16-17, 34-35 LAŠKO Prenovljen kino odprl vrata str. 11 f 1 ™ Dobrna Po klanškem »paternoštru« str. 8-10 KRONIKA Takšnih umorov ne moreš predvidevati str. 22-23 ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE — Iz brezna v svobodo str. 37 ZAKINTOS www.palma.si SKANDINAVIJA Hotel POSEIDON BEACH 3*sup., nočitev z zajtrkom 16.6. in 23.6. od 398€ 1. otrok 2-12 let 239 €, 2. otrok 2-12 let od 269 €. PO SKANDINAVIJI I DO NORDKAPPA IN PRESTOLNICE 12 dni, 21.6., 12.7. in 2.8. od 1.699€ MARIBOR: 02 48 03 900 • CELJE: 03 42 84 300 • VELENJE: 03 89 84 370 2 NAŠA TEMA UVODNIK TATJANA CVIRN Če bi se poslušali Vsako leto, ko mi na vratih pozvonijo prostovoljni gasilci iz bližnjega društva, v strahu iščem denarnico in zraven prosim vse možne dobre duhove za naklonjenost, da bi bil v njej tudi kakšen evro. Ne, na srečo še nisem tako obubožala, da ne bi imela niti centa, problem je, da skoraj nikoli nimam pri sebi gotovine - vsaj ne takrat, ko bi jo potrebovala. Pri gasilcih pa si človek res ne more privoščiti, da ne bi vsaj enkrat na leto dal nekaj malega za njihovo delovanje in si zaželel, da jih vmes ne bi bilo treba klicati. Naslednjič te pred vrati trgovine ustavijo prostovoljci dobrodelne organizacije in te prosijo za nakup živil za socialno ogrožene. Nakupiš nekaj želenih stvari in jih podariš. Ali pa ti na radiu predvajajo v srce segajoča pričevanja otrok, ki nimajo niti za preživetje. Pošlješ SMS-sporočilo in pomagaš. Ko prižgeš računalnik, se z družabnih omrežij vsujejo prošnje za reševanje brezdomnih živali. Seveda tudi tu ne moreš ostati neprizadet. Če se toliko ljudi trudi in pomaga, kako naj se človek obrne stran, ne da bi občasno naklonil vsaj malenkost za tiste, ki potrebujejo pomoč? Se pa ob tem človek upravičeno začne spraševati, kje je meja vseh dobrodelnih akcij in prostovoljstva. Kje se vse to konča in kje bi morala odgovornost za probleme v družbi prevzeti država? Vseh nakopičenih težav namreč niti množice prostovoljcev ne bodo mogle v nedogled reševati, pa če so še tako prizadevne. Ljudje so bili še nekaj desetletij nazaj veliko bolj povezani kot danes. Sosedi v blokih so se med seboj dobro poznali, skupaj so se zabavali in si pomagali. Otroci so rasli v skromnih razmerah, a vendar je k srečnemu otroštvu prispeval čas skupnih iger in neizmerne svobode, kakršno si današnja generacija osnovnošolcev težko zamišlja. Vsega tega, kar je v obliki nostalgičnih spominov današnjih odraslih Celjanov zabeleženo v filmu, ki so ga pred dnevi zavrteli v celjskem Metropolu, danes žal ni več. Osnovne povezanosti med ljudmi je manj, a ne le v družini. Sodelavcev ne poznamo dobro, čeprav z njimi preživimo večino dneva. Sosede v bloku poznamo le na videz, a še to ne vseh. Pravzaprav veliko pove že podatek iz ene od slovenskih raziskav, da je večina ljudi še najbolj zadovoljna s sosedi, če jih sploh ne pozna. Tudi zato je potrebnega več prostovoljstva. Vsa društva na primer, kjer še vedno poznajo druženje in prijateljski klepet, delujejo po tem načelu, ki pomaga preprečevati osamljenost in spodbuja stike med ljudmi. Le zakaj bi si tako kot Američani morali priskrbeti vsak svojega psihiatra, če lahko gremo s prijatelji ali z znanci na kavo? Ali pa sami kot prostovoljci obiščemo koga od bolnih, starejših. Pričevanj o tem, kako sta v takšni povezanosti obe strani bogatejši za pristne človeške stike, je ničkoliko. Pri nas sicer niti približno ne moremo pričakovati, da bi po vzoru Nemčije lahko za eno leto prekinili službo za opravljanje prostovoljnega dela in se nato vrnili, kljub temu pa določene pravice prostovoljci vendarle imajo. Nekatera dela so na primer povezana z vprašanji njihove varnosti, velikokrat pa je problem tudi možnosti povračila nekaterih stroškov. Če naj bi od 1. septembra ljudje prejemali višjo socialno pomoč zaradi prostovoljnega dela, se bo kaj hitro zastavilo vprašanje, ali morajo potem sami poskrbeti za pokritje vseh stroškov, ki pri tem nastanejo. Marsikdo bo rekel, da je veliko ceneje, če sedi doma in ne dela nič ... Se pa številni mladi s tem razmišljanjem ne želijo sprijazniti. Nova znanja in izkušnje želijo nabirati tudi v tujini. Pri tem jih ne čakajo dobro plačana dela, včasih nimajo drugega kot topel obrok v celem dnevu, toda pripravljeni so stisniti zobe. Za to, da bi znali in vedeli več. Včasih bi bilo dobro, če bi tudi naše državne uradnike poslali kam na tuje po več znanja. Potem se morda ne bi dogajalo, da bi zaradi počasnosti postopkov preštevali mesece zamude pri izpeljavi protipoplavnih ukrepov v Celju. Ali pa bi morda v primerih, ko se ljudje razburjajo zaradi motečih dejavnosti v svojem okolju, kot na primer v Jeronimu, znali jasno povedati, kaj ni v skladu s predpisi, in predvsem ukrepati, če je to potrebno. Čeprav bi bilo največkrat dovolj že to, da bi ljudje drug drugega poslušali in skušali najti sporazum. NE PREZRITE Prostovoljstvo kot ■ ■ ■ ■ I V ■■ I I ■ v nabiranje izkušenj in odlično priporočilo strani 34-35 Prostovoljstvo - zakaj da in zakaj ne V tokratni Naši temi na straneh 16-17 vam predstavljamo različne obraze prostovoljstva. Primera dobre prakse smo našli v Domu starejših Šentjur in v žalskem območnem združenju Rdečega križa Slovenije. Primož Jamšek, strokovni vodja programa Prostovoljstvo v slovenski filantropiji, je v pogovoru s Tino Vengust med drugim opozoril na pasti izkoriščanja prostovoljcev. Študentka turizma Nataša Trobiš iz Celja vidi v prostovoljstvu predvsem priložnost za nabiranje izkušenj. V snopiču Zgodbe s Celjskega je Jasmini Jakopič predstavila svojo izkušnjo z Madagaskarja in iz Turčije. Šentjurčanka Nastija Močnik pa opravlja dvomesečno študijsko prakso na jugu Španije in si, kot je povedala Anji Kovačič, tudi na ta način z delom v hotelu Kempinski nabira odlična priporočila. Prostovoljke na sprehodu z varovanci Doma starejših Šentjur Zmanjka volje, pa tudi idej Kdaj od razmišljanja k dejanjem? Načinov, kako smo lahko koristni kot prostovoljci, je nešteto. Med oglasi v spletni posredovalnici prostovoljskih del so med drugim iskani pomoč pri učenju slovenščine makedonskima dekletoma, pomoč pri izvedbi festivala odrskih ustvarjalcev, delo spremljevalca mladostnikom s posebnimi potrebami na taboru, izvajanje kuharskih, plesnih in šiviljskih delavnic, pa tudi delo v lokalnih osnovnih šolah in zdravstvenih centrih v Kamerunu. Kakšnih prostovoljskih izzivov so se doslej lotili ter kakšne so bile njihove izkušnje, smo povprašali mimoidoče na celjskih ulicah. Slavica Verbovšek, Celje: »Nikoli se nisem odločila, da bi bila prostovoljka. Razloga za to ne vem, enostavno nisem videla take priložnosti, se pa drugače po svojih močeh odzivam na stiske ljudi. Nekaj časa sem z donacijami pomagala pri projektu Botrstvo. Gotovo si vsi v prvi vrsti želimo plačanega dela, je pa nesporno prostovoljstvo prav tako pomembno za razvoj ljudi in za dobrobit cele družbe. Če bi zbrala moč in če bi se mi nasmehnile prave oko- liščine, bi kot prostovoljka pomagala ljudem v Afriki.« Lucijan Cigale, Celje: »Nekaj prostovoljnega dela sem opravil, ko sem bil študent, in sicer sem brezplačno pomagal na fakulteti ter si nabiral izkušnje za življenje. To mi je res pomagalo na moji poti. Tudi od poznanih nisem še nikoli slišal, da bi doživeli kakšno slabo izkušnjo. Je pa vsekakor prav, da so pravice in dolžnosti prostovoljcev tudi zakonsko opredeljene. Menim, da je prostovoljne- ga dela še premalo in da ljudje preveč gledajo na to, kaj bodo dobili v zameno za opravljeno delo. Vse, ki menijo drugače in so pripravljeni kaj storiti za druge, pa podpiram.« Marcel Koštomaj, Celje: »Prostovoljnega dela v smislu druženja, poučevanja, ali vodenja kakšnih delavnic doslej še nisem opravljal, sem pa daroval denar za pomoči potrebne. Zdi se mi, da mi za tako obliko ukvarjanja s soljudmi največkrat zmanjka časa, doslej tudi še nisem zaznal priložnosti, ko bi začutil, da lahko komu pomagam. Če bi se odločil za tak način dela, bi se najraje posvečal dementnim ljudem, starejšim v domovih za ostarele, jim prisluhnil in delal družbo. Zgledoval bi se po mami, ki dela s starostniki. Na prvi pogled se opravlja- nje prostovoljnega dela zdi zelo prijetno, vendar je po mojem mnenju dobro, da so tudi pri tem ljudje previdni. Nikoli se ne ve.« Irena Goter, Štore: »O prostovoljnem delu sem razmišljala, ko sem bila mlajša in ko še nisem imela otrok ter toliko obveznosti, vendar svojih zamisli nisem uresničila. Menim, da bi lahko soljudem pomagala predvsem tako, da bi z njimi vzpostavila človeški odnos, topel stik - na primer pri pomoči starejšim ali pa otrokom. Verjamem, da prostovoljce pri opravljanju njihovega poslanstva vodi predvsem zaupanje, iskreno so predani svojemu cilju in delajo s srcem. Zato se jim dobro delo tudi vrača in dvomim, da jih ima veliko med njimi slabe izkušnje.« TINA VENGUST Foto: GrupA Slavica Verbovšek Lucijan Cigale Marcel Koštomaj Irena Goter Zmoreta občina in država sodelovati? Preizkusni kamen so protipoplavni ukrepi in ekologija »Zadnja dva meseca imam občutek, da se bolj dela na tem, da protipoplavnih ukrepov ne bi izvedli, kot da bi se trudili, da jih skupaj pripeljemo do konca. Verjetno bodo na ministrstvu, tako kot je v navadi, odgovornost skušali prevaliti na izvajalca, lokalno skupnost, ljudi ..., ampak mislim, da je povsem jasno, kdo je tu odgovoren, in mestna občina bo zagotovo terjala odgovornost.« CELJE - Čeprav so v Celju pripravili osnovo državi za 45,5 milijona evrov vreden kohezijski projekt zagotavljanja poplavne varnosti na porečju Savinje, postaja dokončanje vseh protipo-plavnih ukrepov v roku vse bolj vprašljivo. Namesto da bi država in lokalna skupnost složno odpravljali tudi okoljske grehe, se zdi, da sta prav na tem področju prekrižali kopja. Celjski župan Bojan Šrot opozarja, da protipoplavnim ukrepom trenutno kaže dokaj slabo. Čeprav jih je pomemben del zgrajenih in še vedno upa, da bo naložba vendarle uspešno končana, bo po njegovem mnenju okoljsko ministrstvo težko izpolnilo končni cilj: večjo poplavno varnost za ljudi, ki živijo ob Savinji in njenih pritokih. »Včasih se čudim investitorju, na kakšen način vodi investicijo. Po svoje sicer razumem, saj običajno ministrstva niso investitorji in nimajo tovrstnih izkušenj, a ko opazujem, kaj se dogaja na terenu, se mi zdi, da bolj išče razloge, zakaj kakšne stvari ne narediti, kot da bi iskalo Bojan Šrot rešitve in predloge, kako vendarle projekt izvesti, tako kot je bil zastavljen.« Je Celje predaleč od Ljubljane? Do nevarnosti poplav na ministrstvu nimajo takšnega odnosa kot ljudje, ki živimo tu. Bojim se, da bodo na koncu ljudje, če naložba ne bo pripeljana do srečnega konca, ne le razočarani, temveč upravičeno zrevoltirani. Prepričan sem, da je veliko vprašanje, ali se bo podobna priložnost - projekt sofinancira v 85-odstotnem deležu EU- še kdaj pojavila. Državo bi moralo skrbeti morebitno vračanje evropskega denarja, zlasti pa ljudje, ki zadnji dve leti verjamejo, da bodo končno živeli varno. To je katastrofa. Ste tudi zaradi tega z voj-niškim županom Benom Podergajsom povabili okolj-skega ministra Dejana Zidana, naj si izvajanje projekta ogleda na terenu? Da, a odgovora še ni. Ne razumem, da odgovorni vodja del - lani jeseni je to postal Bojan Drnovšek -sploh še ni bil na terenu in si ogledal, kaj se sploh dela. Vsakdo, ki ima izkušnje z linijsko vodenimi naložbami, kot so kanalizacije, vodovodi in tudi ti ukrepi, ve, da je to dinamičen projekt in da se na terenu pojavijo težave, ki jih je treba sproti reševati. To dopušča tudi rumena knjiga, ki je sestavni del projekta. Mi pa se srečujemo z neumnostmi, da gradbeni inženirji popravljajo pravne zadeve, na primer v koliko izvodih mora biti podpisana pogodba, da za zemljišča, kjer je podpisana služnost, zahtevajo izbris hipotek ... Tudi na področju ekologije z državo nikakor ne najdete skupnega jezika. Si občina prizadeva, da bi država opravila svoj del domače naloge? Glede ekologije država na nas pritiska na zelo čuden način, piše nam denarne kazni, namesto da bi pomagala. Inšpektorica ne upošteva realnega stanja, morali bi imeti 200-milijonski proračun, a še ne bi zmogli vsega. Po tej logiki naj ministrstvo po celi državi razpošlje inšpektorje in vsem naloži, naj odpravijo grehe preteklosti, torej tiste, ki jih zdajšnje občine niso same zakrivile. V proračunu smo zagotovili denar za najnujnejšo sanacijo izkopane zemljine pri Stari cinkarni, malo se je zavleklo tudi zato, ker smo pričakovali, da bo to vendarle uredil izvajalec del. Ko je ta šel v stečaj, smo terjatev prijavili v stečajni postopek, zdaj je pogodba podpisana in kolikor vem, ima izvajalec že osnutek okoljevarstvenega dovoljenja. Država določa, da krije stroške onesnaževalec, a zelo težko je razmejiti, kdo je to. Vsi vidijo le cinkarno, a tu so bili še Emo, železarna in na stotine zasebnih kurišč, ki so v desetletjih pokurila na milijone ton ne-kakovostnega premoga ... In še to, nenazadnje je večinski lastnik cinkarne država oziroma paradržava. Sanacija izkopa je zgolj kapljica v morje . ... a na nek način tudi test, ali bi bilo ta problem mogoče po sprejemljivi ceni reševati na ta način. Pričakujemo, da bomo v prihodnji finančni perspektivi vendarle prišli do denarja. Enake probleme ima tudi Hrvaška in za območje okrog Splita so že našli rešitev za evropsko sofinanciranje. Je pa vendar treba opozoriti še na to, da je Celje z ekološkega vidika zelo izpostavljeno. V ozadju so tudi salonski ekologi, ki potencirajo ta problem. Sam nimam najboljšega mnenja o nekom, ki se predstavlja za velikega ekologa, pa pride na čistilno akcijo v obleki s kravato . Eno je zemlja, drugo je zrak. Celjski je močno obremenjen z delci PM 10. Zadnjih 10 ali 15 let, odkar se merijo. Celjani se zagotovo še spomnijo 80. let in tega, kakšno je bilo mesto pozimi. V primerjavi s tistim smogom je danes zrak v Celju takšen, kot da bi bili v Logarski dolini. Veliki povzročitelji prašenja so promet in mala kurišča, industrija zgolj v tretjinskem deležu. In kaj je država počela zadnja leta? Protislovno je, da je dobesedno spodbujala prehod na ogrevanje z lesno biomaso. Zdaj na eni strani rešujemo problem z delci PM 10, na drugi pa država spodbuja ljudi, naj s čistejšega plina prehajajo na les. Zakaj občina z ureditvijo mestnega prometa vsaj nekaj ne prispeva? Javni potniški promet bi lahko zmanjšal obremenjenost, če bi hkrati tudi omejili individualni promet. Ampak Celje ima tudi to smolo, da je zelo blizu avtoceste, tu sta še magistrala vzhod-zahod in cesta sever-jug. Kaj naj pa tu naredimo? IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA NE PREZRITE Župan MO Celje Bojan Šrot v pogovoru z Ivano Stamejčič tudi o gospodarjenju s prostorom, sodiščih, pomoči prijateljem, koaliciji, ki je ni, komunikaciji z meščani. strani 44-45 Referendum padel Da bi nedeljski referendum uspel in bi bila razveljavljena arhivska novela, bi moralo priti na volišča in glasovati proti novemu zakonu, ki ureja delovanje arhivov in ravnanje z arhivskim gradivom, vsaj petina celotnega volilnega telesa. A ni bilo tako, saj je v Sloveniji glasovalo manj kot 12 odstotkov vseh volivcev. Podobna slika je bila tudi na Celjskem. Od 11,68-odstotne volilne udeležbe v državi je najbolj navzdol odstopal prvi velenjski volilni okraj, kjer so našteli zgolj malo več kot 9 odstotkov volivcev, največ, skoraj 13 odstotkov volivcev pa se je referenduma udeležilo v drugem žalskem volilnem okraju in Popravek V časopisu Novi tednik št. 22, ki je izšel 29. maja 2014, je bilo na strani 3 v prispevku Tine Vengust z naslovom Knjige so zamenjale lastnike napačno zapisano ime naše bralke in nagrajenke, ki si je prislužila oddih v Banji Vručici. Njeno ime ni Mira, ampak Mija Kržišnik. Za napako se iskreno opravičujemo. UREDNIŠTVO Mozirju. Tokratni referendum je bil prvič izveden po spremenjenih predpisih, ki za zavrnitev novo sprejetih zakonov določa, da mora glasovati proti vsaj petina volivcev oziroma po zdajšnjih podatkih malo več kot 340 tisoč od skupno 1,7 milijona volivcev. A seveda ni bilo tako, saj je na volišča v vsej državi prišlo le približno 200 tisoč ljudi. Bi pa med volivci na Celjskem v primeru, da bi bil referendum veljaven, arhivska novela padla. Volivci so namreč večinsko glasovali proti njej, in sicer v razponu od malo več kot 60 odstotkov v drugem celjskem okraju do kar 71,5 odstotka v Mozirju. IS ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA Üfc c2x 1» 33 16 ( 24 12 17 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK S 12 22 13 i 25 26 Vse lahko naredite, ko kredit uredite. S kreditom v paketu varnih storitev hitro do cilja. Odpravite se v prijetno poletje s kreditom za osebno potrošnjo z nominalno obrestno mero in brez stroškov odobritve! Zraven prejmete še varnostno SMS sporočilo prvo leto zastonj, zavarovanje plačilnih kartic (za samo 3 €) in še Visa Electron, ki vam jo izdamo brezplačno. In imate vse, kar potrebujete. Ponudba velja do 31. avgusta 2014. 150 let 11 banka celje www.banka-celje.si 4 GOSPODARSTVO Predlani Laščani, lani Mozirjani Zaradi visoke izgube KZ Mozirje so zadruge na širšem celjskem območju lani poslovale z neto čisto izgubo - Promet povečala polovica zadrug Na območju Savinjske statistične regije deluje dvanajst kmetijskih zadrug, kar je 13 odstotkov vseh kmetijskih zadrug v Sloveniji. Največ zadrug, deset, je v celjski regiji. Na območju savinjsko-šaleške regije sta le dve, ki pa skupaj ustvarjata skoraj tretjino prihodkov vseh zadrug v statistični regiji in imata tudi skoraj tretjino vseh zaposlenih. Čeprav je leto 2013 devet zadrug zaključilo s čistim dobičkom, je neto finančni učinek lanskega poslovanja vseh zadrug negativen. In to že drugo leto zapored. Kmetijske zadruge so zirje, zadnja na lestvici je KZ lani ustvarile 100,3 milijona Vransko. Padec prodaje so evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 4 milijone evrov manj kot v letu 2012. Po obsegu čistih prihodkov je na prvem mestu KZ Mo- lani v primerjavi z letom 2012 zabeležili v šestih kmetijskih zadrugah. Najbolj drastičen je bil prav v mozirski, kjer so s predlanskih 20 milijonov lani padli na 17 milijonov evrov prihodkov. V zadrugah, kjer so prihodke od prodaje povečali ali zmanjšali, pa razlike niso velike. Še najbolj izstopata KZ Šaleška dolina, kjer so lani v primerjavi z letom 2012 čiste prihodke od prodaje povečali za skoraj milijon evrov, ter KZ Celje, kjer so za skoraj milijon evrov prihodke zmanjšali. Pet največjih zadrug, kamor se tako po obsegu prihodkov kot po številu zaposlenih uvrščajo Mozirje, Šmarje, Šaleška dolina, Laško in Slovenske Konjice, je lani ustvarilo skoraj 70 odstotkov vsega zadružnega prometa. Predlani ena, lani tri Tri zadruge - KZ Savinjska dolina, KZ Mozirje in KZ Laško - so lani skupaj ustvarile malo več kot 308 tisoč evrov čiste izgube, čisti dobiček ostalih zadrug je znašal dobrih 116 tisoč evrov. V primerjavi z letom 2012, ko je imela izgubo le KZ Laško, se je lani negativna razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo povečala za dobrih 171 tisoč evrov. Leta 2012 je znašala 20 tisoč, lani pa kar 191 tisoč evrov. Največji krivec za tolikšni negativni padec je KZ Mozirje, ki je imela več kot 203 tisoč evrov čiste izgube. Sledi ji KZ Laško z 88 tisoč evri izgube, izguba KZ Savinjska dolina je znašala slabih 16 tisoč evrov. Ta zadruga posluje z izgubo že od leta 2009, izjema je bilo le leto 2012, ko je ustvarila mini- malni dobiček. Mozirska zadruga pa je do lani poslovala z dobičkom. Edina zadruga, ki že dve leti zapored posluje z izgubo, je laška, kjer načrtujejo, da se bodo letos izvili iz rdečih številk. KZ Laško se tudi sicer razlikuje od ostalih zadrug, saj je edina v regiji, ki se ukvarja še s predelavo mesa. Prav predelava mesa pa je tisto področje, ki Laščanom zaradi zviševanja cen surovin, ki jih v celoti ne morejo preliti v cene končnih izdelkov, povzroča največ težav. Nekoč močna in pri kmetih cenjena Zgornjesavinj-ska kmetijska zadruga Mozirje se utaplja v rdečih številkah. Zaposleni se upravičeno bojijo za svoje službe, prav tako tudi kmetje, ki ne vedo, kaj točno se bo zgodilo z njihovo zadrugo. Odgovore na vprašanja, kaj je šlo narobe, kdo je krivec za nastale razmere in kakšne rešitve (če sploh) se obetajo, smo iskali pri v. d. direktorju zadruge Stanku Zagožnu, ki je to mesto prevzel letos marca po odstavitvi dolgoletnega direktorja Andreja Presečnika. Zgornjesavinjska zadruga Mozirje je v lanskem letu pridelala že za 203 tisoč evrov izgube. Skupnih dolgov -kreditov in dolgov do dobaviteljev - se je nabralo že za neverjetnih 9 milijonov evrov. Čisti prihodki od prodaje so se od leta 2011, ko so znašali še dobrih 21 milijonov evrov, do leta 2013 zmanjšali za skoraj 5 milijonov evrov. Brez službe še letos četrtina zaposlenih Trenutno je v zadrugi zaposlenih 136 ljudi, od katerih jih zadruga namerava še letos odpustiti 35 oziroma četrtino vseh zaposlenih. »Kolikor jih pač po zakonu lahko v tem obdobju. Gre za optimizacijo delovnih mest glede na lanske rezultate, a tudi letošnje. Da se to prilagodi in da se masa plač zniža,« je povedal Zagožen in dodal, da bodo odpuščali tudi v prihodnjem letu, če se bo pokazalo, da je to potrebno. Na vprašanje, po kakšnem ključu bodo odpuščali, je odgovoril: »Najprej tiste, ki so sami izrazili željo, da bi šli. Odpravnine bodo dobili vsi.« Zapirajo poslovalnice in trgovine Zadruga bo zaprla tudi nekaj poslovalnic in trgovin. Kot je pojasnil Zagožen, so dve poslovalnici - Solčavo in Stanko Zagožen je funkcijo v. d. direktorja zadruge prevzel marca letos po odstavitvi dolgotrajnega direktorja Andreja Presečnika. Novo Štifto - že dali v najem. Zgradbo v Solčavi nameravajo prodati. Zaprli bodo tudi železnino na Ljubnem, del železnine v Gornjem Gradu, blagovnici Ljubno in Gornji Grad. Nekatere trgovine bodo Sedež zadruge je bil nekoč, še v zlatih časih zadruge, v Mozirju. Neuradno smo izvedeli, da naj bi se uprava iz Gornjega Grada preselila nazaj v Mozirje. Kaj bo ostalo od mozirske zadruge? Le še bleda senca ene nekoč najuspešnejših kmetijskih zadrug imele - po besedah Zagožna tiste, ki prinašajo izgubo -skrajšan delovni čas z manj zaposlenimi. Zadružne trgovine sicer tudi zdaj niso, kot pravi Zagožen, idealno založene. »Kar je škoda za zadrugo in ni v redu za kupce. Kupci niso zadovoljni, borimo se, da bi jih obdržali. Trudimo se, da bi čim prej napolnili trgovine s takšnim materialom, ki je pač nujno potreben,« je še dodal. Vsi bifeji v najem Na očitke, ki še vedno neustavljivo krožijo med prebivalci Zgornje Savinjske doline, da naj bi bivši direktor Andrej Presečnik kot poslovilno darilo dobil restavracijo v Mozirju, je Zagožen odgovoril: »Ni res, da naj bi Presečnik dobil restavracijo Gaj. Zaenkrat je še vse v lasti zadruge. Res pa je, da je vse več ali manj pod hipoteko. Vse gostilne in vsi bifeji so še vedno zadružni.« Bo pa zadruga s 1. julijem vse svoje bifeje oddala v najem. Tudi gozdovi pod hipoteko Zadruga je prodala že kar nekaj svojih gozdov, in sicer malo več kot 50 hektarjev. »Če se hočemo razbremeniti dolgov, ki jih imamo do Mercator-ja, jih bomo morali odprodati še več,« je pojasnil Zagožen in dodal, da ima zadruga v lasti še približno 145 hektarjev gozdov, ki pa so tako ali tako pod hipoteko. Odkupa lesa še ni na vidiku Čeprav je Zagožen za Novi tednik kmalu po nastopu mesta v. d. direktorja zagotavljal, da bo zadruga ponovno odkupovala les, trenutno še vedno ni tako. »Kar se tiče lesa, je bil predvsem problem likvidnosti. Les smo odkupovali, drugi pa ga nam niso plačevali. Ker smo še kar nekaj dolžni, smo se odločili, da novega lesa ne bomo nabavljali, dokler ne bodo poplačane zapadle obveznosti,« je povedal Zagožen. Pred približno tremi leti je zadruga odkupila 39 tisoč kubičnih metrov lesa, lani zgolj še približno 15 tisoč. »Letos pričakujemo, da bomo, ko se bo vse uredilo, odkupili približno 6 tisoč kubičnih metrov lesa. Naslednje leto pa že 10 do 20 tisoč kubičnih metrov,« je bil kljub ne ravno rožnatim razmeram optimističen Zagožen. Zadruga se ni pravočasno prilagodila Ob nastalih razmerah se upravičeno sprašujemo, kaj je šlo narobe. Stanko Zagožen, ki je bil sicer v prejšnjem mandatu tudi predsednik upravnega odbora zadruge in je tako imel vpogled v poslovanje zadruge, vidi krivca predvsem v gospodarski krizi. »V tistih najboljših časih, v 90. letih, je bil edini organizirani kupec zadruga. Avstrijskega trga še ni bilo, tako da je zadruga les prodajala predvsem Smreki v Gornjem Gradu in Glinu Nazarje. Navsezadnje pa sta propadla Smreka in Glin in so ostali samo dolgovi,« se spominja Zagožen. Kriva naj bi bila tudi plačilna nedisciplina, saj plačila, tako pravi Zagožen, do zadruge niso bila redna in je nastajal velik dolg. Se pa po drugi strani tudi zadruga ni pravočasno prilagodila novim zahtevam, ki jih je prinesla kriza. »Prilagoditev je bila prepočasna in smo se posledično še bolj zadolževali. Zahteve upnikov in upravnega odbora so bile, da je treba nekaj ukreniti,« je na vprašanje, zakaj so odstavili dolgoletnega direktorja Andreja Preseč-nika, odgovoril Zagožen. Nekateri še pripravljeni čakati Zagožen se je dotaknil tudi odnosa med kmeti in zadrugo. Kot priznava, je za izstope članov iz zadruge kriva tudi zadruga. »Premalo posluha je bilo do kmetov, v glavnem so nam ušli sami veliki, ki so se lažje organizirali. To je za zadrugo izredno velika škoda,« je bil razočaran Zagožen. Ob tem je dodal, da je še vedno veliko pripadnikov zadruge, ki so pripravljeni počakati. »Ker se zavedajo, da če je zadruga v težavah, ne moreš kar oditi drugam. Določeno število kmetov si to lahko dovoli. A tega pa ne morejo privoščiti predvsem hribovski kmetje, ki imajo manjšo proizvodnjo,« je poudaril Zagožen. Zadruga se mora posodobiti Na vprašanje, kako naprej, je Zagožen odgovoril: »Ravno danes (5. junij, op. p.) smo zaključili vlogo za reprogram kreditov z vsemi obrazložitvami. Tudi z obrazložitvijo svojega programa.« Najeli so tudi že zunanjega svetovalca, dobili pa bodo še prokurista ter nadzornika, ki bo bdel nad finančnim stanjem. Zagožen si želi, da bi se stanje čim prej normaliziralo. »Ne morem pa reči, da bomo postali najbolj uspešna zadruga v Sloveniji v roku enega leta,« je dodal. Zagožen je še povedal, da se mora zadruga računalniško posodobiti. »Vsaka poslovalnica nabavlja zase, vsaka ima svoje cene. Sami sebi smo konkurenca, kar ni v redu. Sistem je treba poenotiti. Prepričan sem, da bomo začeli poslovati na zdravih temeljih in da bomo vsako leto napredovali za kakšen korak,« je optimistično zaključil Zagožen. JERICA POTOČNIK Foto: JP GOSPODARSTVO 5 Kako pa kaj kmetijske zadruge? Novinarki Janja Intihar in Jerica Potočnik sta vzeli pod drobnogled poslovanje kmetijskih zadrug na Celjskem. Izpostavljamo dva primera: mozirsko zadrugo, ki se ubada s problemi in šmarsko, ki povečuje odkup. Poslovanje kmetijskih zadrug v letu 2013 Za tretjino manjši dobiček Čisti dobiček je lani imelo devet zadrug, skupaj je znašal dobrih 116 tisoč evrov in se je v primerjavi z letom 2012 zmanjšal za dobro tretjino. Edine tri zadruge, ki so lani nekoliko zvišale dobiček, so bile Slovenske Konjice, Go-tovlje in Petrovče. Najbolj pa se je čisti dobiček znižal v kmetijskih zadrugah Šentjur, Šmarje in Braslovče. Vse zadruge so lani imele nekaj čez 500 zaposlenih. Po številu zaposlenih je bila največja KZ Mozirje, kjer je po podatkih iz letnega poročila, objavljenega na Ajpesu, delalo 137 ljudi. Sledita KZ Laško s 94 zaposlenimi in Šmarje, kjer je lani delalo 64 ljudi. V primerjavi z letom 2012 se število zaposlenih v zadrugah lani ni občutno zmanjšalo. JANJA INTIHAR V zadnjih desetih letih je na širšem celjskem območju šla v stečaj le ena kmetijska zadruga, in sicer Hmezad KZ Trnava-Gomilsko. Bila je »žrtev« umetne razdelitve nekoč velike KZ Savinjska dolina na več manjših zadrug. Sama na trgu ni mogla preživeti. Zadruga je bila najprej v prisilni poravnavi, leta 2005 je sodišče uvedlo stečajni postopek, ki se je končal šele junija letos. 1 Kmetijska zadruga Čisti prihodki od prodaje (mio EUR) Dobiček/izguba (EUR) Število zaposlenih 1 Braslovče 2,00 3.610 8 Celje 8,00 4.514 26 Gotovlje 3,17 9.251 16 Laško 11,30 -88.430 94 Mozirje 17,00 -203.797 137 Petrovče 5,40 864 20 Savinjska dolina 1,99 -15.876 9 Slovenske Konjice 10,53 54.228 45 Šaleška dolina 12,50 14.826 49 Šentjur 9,80 9.181 33 Šmarje 16,70 12.275 64 Vransko 1,90 7.773 5 Vir: Ajpes, Bonitete Kmetijska zadruga Šmarje povečuje odkup Prvi štirje meseci letošnjega leta optimistični za zadrugo in njene člane Kmetijska zadruga Šmarje je ena tistih zadrug, ki v zadnjih letih beleži pozitivne poslovne rezultate. V lanskem letu je ustvarila približno 17 milijonov evrov prometa, čistega dobička pa je imela 12 tisoč evrov. Največja naložba zadruge v lanskem letu -nova trgovina v Kozjem z restavracijo Zadružnik - je znašala 1,1 milijona evrov. O poslovnih rezultatih, razvoju in pomenu zadruge oziroma zadružniškega sistema na splošno smo se pogovarjali z direktorjem Kmetijske zadruge Šmarje Vinkom Butom. Šmarska zadruga trenutno zaposluje 70 ljudi, kar je 6 več kot lani. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je v primerjavi z enakim obdobjem lani odkupila za 4 odstotke več mleka. V lanskem letu je sicer odkupila 12 milijonov litrov. Zadrugi pa je v prvih štirih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani zrasel tudi odkup živine, in sicer za 6 odstotkov. V letu 2013 je odkupila 2.540 glav živine. Letos zadruga ne načrtuje večjih naložb. Načrtujejo večji odkup grozdja Kot je povedal direktor Vinko But, je bila lani največja naložba zadruge v zadružni center v Kozjem. »Prejšnja leta smo precej investirali v vinsko klet v Imenem in razvoj blagovne znamke Emino,« je izpostavil. Zadruga je lani odkupila 280 ton grozdja, letos pa načrtuje odkup približno 300 ton. »Pogodbe imamo podpisane z 42 vinogradniki, občasno pa odkupujemo tudi od vinogradnikov, s katerimi nimamo podpisanih pogodb, pač odvisno od potreb,« je pojasnil But. Šmarska zadruga organizira odkup mleka in živine, v lasti pa ima tudi trgovine, vinsko klet in restavracije. Za uspešno poslovanje redno plačevanje Na vprašanje, kako to, da jim je tudi v gospodarski krizi uspelo ohraniti pozitivne rezultate, je But odgovoril: »Mislim, da smo se ves čas uspešno prilagajali kmetom in se z njimi dogovarjali. Kmetje so vzeli zadrugo za nekakšen svoj servis.« Kot je še dodal, so se s kmeti ves čas pogovarjali o odkupu mleka, o maržah. Zato, tako pravi But, tudi niso izgubili nobenega mlekarja. So se pa morali na krizo tudi prilagoditi, predvsem na prodajni strani. »Z večjimi kmeti smo sedli za mizo in se dogovorili za pogoje. Ne moremo imeti enakih pogojev za tistega, ki pri nas kupi sto ton krmil na leto, in za tistega, ki kupi pet ton ali tono,« je pojasnil But in dodal, da morajo tistim, ki veliko kupujejo, dajati popuste. Na ta način sicer izgubijo nekaj zaslužka, a ohranijo stranke, torej kmete. But vidi zasluge za uspešno poslovanje tudi v rednih Direktor Kmetijske zadruge Šmarje Vinko But pravi, da so vodstvo in zaposleni zgolj najeta delovna sila, ki upravlja z zadružnim premoženjem in zagotavlja tiste storitve, ki si jih kmetje želijo. plačilih kmetom. »Veljamo za solidnega plačnika tudi pri poslovnih partnerjih, ki niso kmetje,« je poudaril. Ob tem je dodal, da kupci zadrugi ne plačujejo redno. »Kredite najemamo tudi za to, da premostimo tisti čas, ki ga rabimo, da dobimo denar od svojih kupcev,« je izpostavil But. Šmarska zadruga plačuje mleko 15. v mesecu za pretekli mesec, živino pa 35. dan po odkupu. »Osnovno poslanstvo zadruge je, da lahko s svojim premoženjem dobi kredit in s tem pravočasno zagotovi plačilo tistemu, ki ji je živino prodal. Tako kmetu ni treba čakati na plačilo 90 dni,« je pojasnil Vinko But. Niso zgolj trgovina V javnosti pogosto slišimo, da zadruga zanemarja svoje osnovno poslanstvo, to je organizacijo trga, in da se ukvarja zgolj še s tr- govino. But se strinja, da so to neki splošni očitki, ki v določeni meri tudi držijo. »V tem, da je zadruga samo trgovina, ne vidim nič slabega, če je vsaj na tem področju uspešna,« je povedal. Ob tem je dodal, da njihova zadruga ni le trgovina, saj poleg tega, da organizirajo odkup, skrbijo tudi za izobraževanje kmetov. Za svoje člane, teh je približno 500, organizirajo tudi strokovne ekskurzije. »Vse z namenom, da bi se ohranila proizvodnja. Ker če ne bo proizvodnje, ne bo trgovine, ne bo odkupa in tudi zadruga ne bo več potrebna,« je bil konkreten But. V nadaljevanju je But izpostavil Vinsko klet Emino, ki je v njihovi lasti. »Grozdje odkupujemo od kooperantov, ga predelamo, nato pa prodamo vino v njihovem imenu. Pri vinu ne gre samo za trgovino, to so proizvodnja, prodaja, trženje, mar- keting. In vse to zato, da bi na koncu kmetu zagotovili boljšo ceno,« je obrazložil But. Ob tem je dodal, da naložba v vinsko klet ne bi bila mogoča, če ne bi dobili denarja na razpisu in če ne bi imeli trgovin, ki so omogočale prihodke za takšne naložbe. Kmetijska zadruga Šmarje se ukvarja tudi z gostinstvom. Trenutno imajo restavracije v Šmarju pri Jelšah, Imenem in Kozjem. Te po Butovih besedah dobro poslujejo, njihovi prihodki pa omogočajo, da so ugodnejši za kmeta. »Živilske trgovine, v katerih nam promet v zadnjih dveh letih ne raste, imamo zato, da smo bolj likvidni. Ta mehanizem je čisto preprost. Mlekarna ali mesnica proda blago našim trgovskim verigam, ki, slabo plačujejo. Mlekarna ne dobi denarja od Mer-catorja in ga ne more dati nam, pa vzamemo blago od Mercatorja, in ga prodamo v naših trgovinah. Tako pridemo do denarja, zato da lahko kmetu 15. v mesecu plačamo mleko,« je razložil But. Zadruge v službi kmetov O prihodnosti zadružništva je But povedal:« Zadruge so zato, da povečujejo gospodarske koristi svojih članov. Pravzaprav je ta definicija sveta.« Primarni cilj zadruge je, tako But, zagotavljati konkurenčne nabavne pogoje za kmete, po drugi strani pa odkupiti njihove pridelke po najvišji možni ceni. »Jaz vidim prihodnost v sožitju in dialogu med kmetom in zadrugo. Vodstvo in zaposleni smo pravzaprav najeta delovna sila, ki upravlja z zadružnim premoženjem in zagotavlja tiste storitve, ki si jih kmetje želijo. Če mi ne bi zagotavljali teh storitev, ki si jih kmetje želijo, potem nas več ne bi potrebovali,« je poudaril But. Ob tem je še dodal, da se bodo zadruge morale prilagajati potrebam tudi mlajših generacij, ki razmišljajo drugače. JERICA POTOČNIK Foto: JP 6 GOSPODARSTVO Novi lastniki in nova podoba Ostajajo tri zvezdice Nekdanji hotel Štorman, zdaj hotel Celeia, bodo po napovedih novih lastnikov spet odprli v začetku julija. Hotel je v dobrih treh mesecih prenove doživel kar nekaj sprememb, vendar bo kljub temu še naprej nosil le tri zvezdice. Zadnjega pol leta je bilo zaradi tega hotela, ki ga je pod imenom Celea zgradil celjski Izletnik, od leta 1999 pa je bil v lasti gostinca Zvo-neta Štormana, prelite kar nekaj hude krvi. Decembra lani je KBM Leasing Štorma-nov hotel zaradi 1,35 milijona evrov neporavnanih obveznosti prodal družbi Administrator, za katero stoji celjski poslovnež Aleksander Jančar. Štorman je nato vložil tožbo zaradi odvzema posesti, vendar je sodišče zahtevo za vračilo hotela zavrnilo. Kot je znano, je Zvone Štorman konec aprila razglasil osebni stečaj. Novi lastniki so hotel takoj po prevzemu zaprli in se lotili temeljite obnove, ki bo končana kasneje, kot so načrtovali. Med obnovo so namreč ugotovili, da bo treba še več dela, kot so mislili. Koliko bo stala bolj urejena podoba hotela, za zdaj še ne morejo govoriti. Čeprav bodo obnovili vse sobe, recepcijo, stopnišča, ves gostinski del in tudi pročelje ter na strehi uredili teraso, bo hotel še naprej imel tri zvezdice. Arhitekturna zasnova stavbe namreč ne omogoča razširitve sob, kar je potrebno za višjo kategorijo. IJ, Foto: GrupA Prenovljen nekdanji hotel Štorman, ki spet nosi svoje staro ime Celeia, bodo odprli prihodnji mesec. Razglasili najboljše inovatorje Najboljše inovacije in inovatorje za leto 2013 je razglasila tudi Regionalna gospodarska zbornica Celje. V izboru je letos sodelovalo 46 inovatorjev iz 15 podjetij in en samostojni inovator. Skupaj so prijavili 21 inovacij. Zlata priznanja so tokrat šla v podjetja Swatyco-met, Vivapen, Container in Cinkarna Celje. Njihove inovacije se bodo za naziv najboljših potegovale tudi na državni ravni. Še ena nagrada za Gorenje Gorenje je že enajsto leto zapored dobilo nagrado Plus X Award, ki jo v Nemčiji podeljujejo inova-tivnim tehnologijam in izdelkom s področja športa in življenjskega stila. Strokovno žirijo, ki so jo sestavljali člani kar 25 različnih panog, je prepričala najnovejša kombinirana parna pečica iz nove linije Gorenjevih aparatov. Cena za kamnolom strmoglavila Stečajna upraviteljica CM Celja Milena Sisinger pripravlja že tretjo dražbo za prodajo kamnoloma v Veliki Pirešici. Izklicna cena za celoten kompleks, na katerem pridobivajo in predelujejo gradbeni kamen, bo tokrat znašala 1,7 milijona evrov. To je kar devetkrat manj, kot je bila izklicna cena na lanski prvi dražbi. Stečajna upraviteljica je to- lomom izgubil dovoljenje za krat izklicno ceno določila z zbiranjem nezavezujočih ponudb. Za nakup kamnoloma je dobila tri ponudbe, najnižja je znašala pol milijona, in najvišja 1,7 milijona evrov. Ta najvišja ponujena cena bo tudi izklicna cena na dražbi. S kamnolomom v Veliki Pirešici je kar nekaj težav. Ker naj bi v skladu z zakonodajo eno leto po uvedbi stečaja kamno- opravljanje rudarskih del, je CM Celje konec februarja prejel odločbo inšpekcije za energetiko in rudarstvo, po kateri so morali v Veliki Pi-rešici takoj ustaviti rudarska dela. V kamnolomu, ki je že ves čas stečaja v najemu, tako ne smejo več minirati, ampak lahko le še predelujejo zaloge od prej. Če bi ga bilo treba zapreti, bi s tem nastala velika škoda. Zato stečajna upraviteljica upa, da ji bo v tretje kamnolom uspelo prodati. JI Za nakup denarja Gorenjska banka bo danes spet poskušala na dražbi prodati delnice celjskega Izletnika. To bo že druga dražba, saj se prve, ki je bila decembra lani in na kateri je bila izklicna cena za celotni paket 5,5 milijona evrov, ni udeležil nihče. Kot je znano, želi Gorenjska banka unovčiti malo več kot 91 odstotkov delnic, ki jih je zasegla propadli skupini Viator&Vektor. Skupina, ki je Izletnik kupil leta 2007, je namreč delnice zastavil za premalo zavarovanje svojih obveznosti pri Gorenjski banki. Za drugo dražbo je banka krepko znižala svoje zahteve. Izklicna cena za delnico bo namreč tokrat 10 evrov oziroma dobra dva milijona evrov za celoten paket. Lani so o nakupu delnic razmišljali tudi zaposleni v Izletniku skupaj z vodstvom podjetja, vendar bi bil, kot so takrat dejali, nakup zanje predrag. Žal se zgodba ponavlja tudi letos. Kot je povedal direktor Darko Šafarič, je anketa, ki so jo izvedli med zaposlenimi, razkrila, da za nastop na dražbi kljub občutno nižji ceni ne bi mogli zbrati dovolj denarja. Zato si v Izletniku, ki letos praznuje 85 let, želijo, da bi novi lastnik kupil podjetje kot dolgoročno naložbo in bi imel tudi vizijo za njegov nadaljnji razvoj. V Izletniku, ki zaposluje približno 300 ljudi, so tudi lani poslovali solidno. Ustvarili so 16,5 milijona evrov čistih prihodkov in približno 184 tisoč evrov čistega dobička. JI Pred prodajo združitev V prihodnjih tednih bo znano, ali lastniki Term Olimia in Term Olimia Bazeni podpirajo združitev in prodajo obeh podjetij. Terme Olimia Bazeni, ki imajo v lasti vodni park Aqualuna, so sicer na seznamu naložb, ki jih država že nekaj časa poskuša prodati. A tudi Terme Olimia že deset let iščejo novega strateškega lastnika. Vendar pa, pravi direk- saj bi v tem primeru lahko tor Term Olimia Zdravko Počivalšek, vodni park in zdravilišče delujeta kot celota. Zato bi ju tudi kot celoto bilo smiselno prodati, iztržili več. Čeprav imata podjetji različne lastnike, združitev naj ne bi predstavljala večjih težav. Večino delničarjev obeh podjetij namreč obvladuje država. Največji delničarji Term Olimia, ki bodo o združevanju odločali na seji skupščine konec junija, so Slovenske železnice, Nova Kreditna banka Maribor in Kapitalska družba. Terme Olimia Bazeni so v lasti Kapitalske družbe in Nove Kreditne banke Maribor. Streljanje Jeronimu, v drugič V lovu za tolmačenjem zakonodaje in predpisov - Kdo ima prav? VRANSKO - V prejšnji številki Novega tednika smo poročali o strelišču v Jeronimu v občini Vransko. Vodstvo Strelskega društva Vransko je poudarilo, da je dejavnost v skladu s predpisano zakonodajo in da inšpekcijski nadzori niso odkrili nikakršnih nepravilnosti. Krajani, s katerimi smo se pogovarjali, pravijo, da jih motijo nevzdržen hrup, aroganten odnos uporabnikov strelišča in morebitna nevarnost, povezana s streljanjem. Vodstvo občine je prepričano, da gre v primeru strelišča za grobo kršitev javnega reda in miru. Vse vpletene strani pojasnila in odgovore iščejo pri različnih ustanovah. Spomnimo. Strelsko društvo Vransko je župana Franca Sušnika maja letos povabilo na prvo tekmovanje Pokalnega prvenstva SZPS 2014 puška šibrenica, in sicer, kot je zapisalo v uradnem vabilu, na strelišče v Kamnolom Jeronim. Župan se vabilu ni odzval, ker meni, da tekmovanje ni bilo v skladu z veljavno zakonodajo, saj člani prireditve niso prijavili na upravni enoti in tudi ne na policiji. Prepričan je tudi, da je strelišče v Jeronimu nelegalno, saj po njegovih besedah naj ne bi imelo dovoljenja za obratovanje. Kot dokaz navaja prostorski načrt občine, ki za to zemljišče ne predvideva dejavnosti streljanja, temveč zemljišče opredeljuje kot gozdno površino. En inšpektorat pritrdil županu ... Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v odgovoru na vprašanje našega uredništva, ali je dejavnost na strelišču Jeronimo v skladu z resornimi predpisi, zapisalo: »Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje (IRSKO) je ugotovila, da je strelišče na tej lokaciji nelegalno.« Pojasnili so, da je strelišče, delno na kmetijskem in delno na gozdnem zemljišču. Zapisali so še, da bosta gozdarska in kmetijska inšpekcija IRSKO v zvezi z nenamensko rabo zemljišč izdali odločbo, saj je treba glede na veljavno zakonodajo poskrbeti, da se zemljišča ne uporabljajo nenamensko in da posledično na tej lokaciji ne bo hrupa. ... drugi inšpektorat pritrdil društvu Policijska postaja Žalec je na podlagi nadzora, ki ga je opravila na strelišču, o dejavnosti streljanja že marca obvestila ministrstvo za notra- nje zadeve, ki je pristojno za izdajo dovoljenja za strelišča, medtem ko je za nadzor zadolžen inšpektor za notranje zadeve. In žalski policisti so v sodelovanju s tem inšpektoratom v soboto, 24. maja, opravili nadzor na omenjene strelišču, a nepravilnosti, kot je sporočila predstavnica za stike z javnostmi na celjski policijski upravi, niso ugotovili. Omenjeni inšpektorat pri nadzoru tudi ni ugotovil, da bi zavezanec izvajal dejavnosti civilnega strelišča, za kar bi potreboval posebno dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. In ni ugotovil, kot je zapisal, »nobenih izletov krogel, ki bi zaradi izvajanja streljanja na tem strelišču lahko ogrožale krajane oziroma planince na planinski poti, ki poteka v bližini strelišča«. Preiskujejo tudi drugi organi Župan Franc Sušnik je na podlagi pritožb občanov pritožbe naslovil na inšpektorat za notranje zadeve, inšpekcijo za okolje in naravo, gozdarsko inšpekcijo, inšpektorat za promet, energijo in prostor, celjsko območno izpostavo Zavoda za gozdove Slovenije, tržni in davčni inšpektorat. Ker naj bi v 5. členu občinskega odloka o spoštovanju javnega reda in miru pisalo, da občanov ne sme nihče motiti z glasnim pokom, je vranska občina že pozvala vodjo velenjskega medobčinskega inšpektorata, naj končno ukrepa, saj lokalna skupnost nima izvršilnih pristojnosti. Za Novi tednik je tržni inšpektorat že pisno pojasnil, da ima omenjeno društvo po podatkih iz Poslovnega registra Slovenije dejavnosti ustrezno vpisane. Vendar naj bi ustreznost vpisa preveril tudi v okviru inšpekcijskega postopka. Kot smo zvedeli, odgovor o primernosti izvajanja strelske dejavnosti na Jeronimu pripravljajo tudi v uradu varuhinje človekovih pravic. Kako naprej? Do zdaj se člani društva na Občino Vransko po besedah župana niso obrnili s pobudo oziroma z zahtevo, če bi jim bila ta pripravljena poiskati primernejše mesto za strelišče. Občina je že leta 2002 v prostorski načrt želela umestiti strelišče pri lovskem domu na Tešovi, vendar se občani z izdelavo podrobnega prostorskega načrta niso strinjali. So pa zato tamkajšnji lovci in vaški odbor podpisali dogovor, da lahko na tem območju Lovska družina Vransko strelja trikrat letno. Ta dogovor bi lahko razumeli tudi kot primer dobre prakse oziroma kot dokaz, da se tudi na videz nepremostljivi spori lahko rešijo v korist vseh vpletenih strani. Vprašanje je le, če na izbrani lokaciji. ŠPELA OŽIR BISERKA POVŠE TAŠIČ OB ROBU Kam pelje slab začetek? Praktično streljanje menda v svetu ni nova športna panoga. Na spletnih straneh Slovenske zveze za praktično strel-stvo lahko preberemo, da se je ta zvrst streljanja pojavila v 70. letih prejšnjega stoletja kot možnost, da bi se poleg vojakov in policistov s streljanjem lahko ukvarjali tudi civilisti. Na urejenih zunanjih streliščih naj bi se med tekmovanji simulirala praktična uporaba orožja. Za poznavalce naj bi bila ta zvrst formula ena športnega strelstva. Vendar o vsem BISERKA P°VŠE tem vse bolj nejevoljni prebivalci Vran- TAŠIČ skega, še posebej območja na Jeronimu, v bližini strelišča in očitno tudi vodstvo občine bolj malo vedo. Zakaj? Komuniciranje. Zato ker se je Strelsko društvo Vransko, ustanovljeno pred kratkim, očitno lotilo komuniciranja z lokalno skupnostjo povsem napačno. Vsaj s krajani v neposredni bližini bi se še pred prvim izstreljenim nabojem morali dogovoriti o pogojih sobivanja in sodelovanja, da bi se izognili pričakovanim spornim situacijam. Vanje se vsaj lastnik zemljišča in predsednik kluba očitno večkrat zapletata z vsemi, ki po njunem mnenju ne delujejo všečno oziroma v skladu s pričakovanji. Nedopustnih pritiskov v smislu groženj s tožbo in prijav policiji smo bili namreč deležni tudi v našem uredništvu. Zakonodaja. Bolj globoko kot dregamo, bolj jasno postaja, da je tudi zakonodaja preveč nedorečena in medresorsko razpršena, nepregledna in neusklajena. Na državni ravni je doslej ministrstvo za notranje zadeve že pritrdilo strelskemu društvu, češ da legalno opravlja svojo dejavnost. V odzivu inšpekcije za okolje in naravo pa naj bi pritrdili županu, češ da je ugotovljena sporna nenamenska raba zemljišča, ker je omenjeno strelišče na delno kmetijskem in delno gozdnem zemljišču, pri čemer hrup na njiju ni dopusten. Svoboda. In na tej točki se stvari morajo vrniti na začetek: svoboda nekega strelskega društva sega do svobode tamkaj živečih krajanov. Velja tudi obratno, česar ne smemo prezreti! Torej če del občanov izraža svoj legitimen interes za izvajanje športne dejavnosti streljanja v občini, potem je treba med njimi in vodstvom občine ter ostalimi krajani najti dogovor o izboru primerne lokacije. Takšne, ki bo skladna tudi z namembnostjo prostora in lokalnimi predpisi ter zakoni države. Pri dejavnosti, ki je kakorkoli, četudi le v športne namene, povezana z orožjem, je tovrstna občutljivost spoštovanja volje sokrajanov toliko bolj pomembna. Razplet. Glede tokratne jeronimske zadeve se je že razbohotilo ogromno govoric, ki prilivajo le olje na ogenj. Od trditev, da so člani društva dejansko prišleki in je med njimi bolj malo krajanov, do nekaterih starih zamer med zagovorniki in nasprotniki strelišča. Najbolj nevarni so izgubljanje živcev, obtoževanje namesto pojasnjevanja in vsestranska odsotnost dialoga. Mogoče zato ne bi bila odveč kakšna izredna seja občinskega sveta in argumentirano ter civilizirano soočenje vseh v spor vpletenih strani. Zato da bi našli rešitev in nam ne bi bilo o streljanju v Jeronimu treba kdaj poročati tudi na straneh črne kronike... Dob PRILOGA rna Od rastlinjakov do kokošnjakov V Profilplastu so med splošno krizo napredovali Podjetju Profilplast se je med splošno gospodarsko krizo uspelo ne le ohraniti, ampak je celo napredovalo. »Najtežje je bilo v prvem letu, ko se je kriza šele začela kazati,« se spominja Miroslav Jakop, ustanovitelj in direktor podjetja iz Zavrha nad Dobrno. Naročil je bilo bistveno manj, zato so poiskali tržne niše. Danes imajo več naročil, kot so njihove zmogljivosti. Družinsko podjetje je usmerjeno v orodjarstvo, predelavo plastike in izdelavo rastlinjakov. Njegov začetek sega v čas tik pred koncem Jugoslavije, ko se je prav tako porajala gospodarska kriza. Miroslav Jakop, ki je delal v orodjarni v Velenju, se je zato odločil za pot na svoje in to kar v domači hiši. »Najprej smo v podjetju začeli z brizganjem plastike,« se spominja ustanovitelj Pro-filplasta. Na tem področju je bila močna konkurenca, vendar je manjkalo izdelovalcev plastičnih profilov. Tržno nišo so takoj izkoristili, najprej so izdelovali plastične cevi za nadomestno električno inštalacijo, za kar so morali kupiti orodje v tujini. Nato so orodje za izdelovanje drugih plastičnih profilov izdelali kar sami: tako je prišlo še do Profilplastove orodjarske dejavnosti. In ker je bilo dela dovolj, so začeli zaposlovati iskalce dela iz bližnje okolice. Med večjimi naložbami je bil pred šestimi leti nakup strojne opreme, računalniško vodenih CNC--strojev. Na nemški trg Ko se je začela kazati splošna gospodarska kriza, je podjetje takoj poiskalo nove Iz Profilplastove delavnice. V podjetju je deset zaposlenih. SPODBUDNA ZGODBA možnosti na nemškem trgu, ki ga je kriza manj prizadela. V Profilplastu tako danes na svojem orodjarskem področju izdelujejo orodja za vlečenje plastičnih profilov, orodja za brizganje plastičnih delov in orodja za izrez ter upogibanje pločevine. Z nekaterimi orodji je podjetje uspelo vstopiti na zahteven nemški trg, dela tudi za Audi, Mercedes, BMW, General Motors in Opel. V Profilplastu imajo posebej veliko naročil na področju orodjarstva. »Naše dejavnosti se prepletajo, druga brez druge skoraj ne morejo biti,« poudarja direktor Jakop. Na področju predelave plastike dajejo poudarek vlečenju plastičnih profilov iz različnih mas, kot so PVC, ABS in PS. Poleg tega opravljajo brizganje plastičnih delov iz različnih materialov, kar potrebujejo v industriji na različnih področjih, od industrije bele tehnike do pohištvene industrije. Rastlinjaki po meri V letih splošne gospodarske krize so se zato, da bi jo premagali, lotili še izdelovanja rastlinjakov, večinoma po meri. Ideja se je porodila kar zaradi domačih potreb pri Jakopovih, kjer dajejo prednost zdravi hrani ter na- sploh radi vrtnarijo. Tudi pri rastlinjakih so izkoristili tržno nišo, saj je bila pred nekaj leti ponudba slaba ter je kakovostnih izdelkov manjkalo. V Profilplastu so tako razvili nov izdelek, orodje za izdelavo sestavnih delov rastlinjaka pa so izdelali kar sami. Prvi kupci so bili iz soseščine ter med prijatelji, nato se je prodaja razširila po vsej Sloveniji. Izkazalo se je, da potrošniki v časih gospodarskih kriz pridelajo več hrane sami, saj vsak evro obrnejo po dvakrat. Tudi vse večja potreba po zdravi hrani je prispevala k uspehu rastlinjakov iz Zavrha nad Dobrno. Načrtov jim v Profilpla-stu ne manjka. Zaradi precejšnjega povpraševanja nameravajo dejavnost širiti še posebej na orodjarskem področju. Zamisli za nove izdelke je dovolj, po rastlinjakih trenutno razvijajo nov izdelek, vrata za avtomatsko odpiranje in zapiranje domačih kokošnjakov. Ljudje vse bolj cenijo zdravo, domače perutninsko meso in jajca, v današnji bitki s časom pa ni vse kot bi moralo biti. Tako se je tudi pri Jakopovih zgodilo, da so v časovni stiski kurnik zvečer pozabili zapreti ali zjutraj pozabili odpreti. Ko vrat niso zaprli, se je zgodilo, da so našli zjutraj kokošnjak prazen. Rešitev je na dlani, vrata se bodo zapirala in odpirala s pomočjo senzorja, občutljivega na svetlobo. BRANE JERANKO Foto: BJ Danes ima družinsko podjetje Profilplast deset redno zaposlenih, vsi so občani Dobrne. Miroslav Jakop je na čelu podjetja, njegova soproga Meta ima na skrbi predvsem pisarniška opravila. V orodjarski stroki je zanimivo, da kljub splošni brezposlenosti kadrov celo manjka. PflOfiMAsT VRATA ZA KOKOŠNJAK Vrata z avtomatskim zapiranjem in odpiranjem, deluje na senzor svetlobe. Končno mir pred lisicami, kunami... Nam pa ena skrb manj in miren spanec. V kratkem v prodaji, samo pri nas. Za rezervacijo naročila pokličite še danes: 03/ 781 80 33 ali nam pišite profilplast@profilplast.si Profilplast d.o.o. Zavrh nad Dobrno 10 3204 Dobrna www.profilplast.si RASTLINJAKI PO MERI DOBAVA TAKOJ Za naročilo pokličite: 03 /781 80 33 V podjetju Profilplast v Zavrhu visoko nad Dobrno med drugim izdelujejo rastlinjake. Na fotografiji ustanovitelj in direktor podjetja Miroslav Jakop. DOBRNA PRAZNUJE 9 Pogled na del Klanca nad Dobrno, drugo največje naselje v občini Ohranilo se je veliko starega stavbarstva. Tole staro hišo je obnovila družina z Gorenjske. Po klanskem »paternoštru« Drugo največje naselje občine Dobrna je zelo razvejano - Z ustvarjalnega Klanca kar trije prejemniki letošnjih občinskih priznanj »Včasih so za Klanc rekli, da je tako razpršeno naselje, da so ga imenovali kar klanški paternošter,« pravi o drugem največjem naselju občine Dobrna Branko Dobovičnik. »Paternošter« je starinsko ime za rožni venec s številnimi jagodami. Dobovičnik je edini občinski svetnik s tega območja. Razprostranjeno naselje, ki ga deli na dva dela potok Klanščica, izvira pod skalo Koška ura, nato se izliva v potok Topličica, od tam naprej v Dobrni-co ... Koška ura? Kakšno povezavo ima lahko skala z uro? »Klančani so jo imenovali tako, ker jim je v starih časih služila kot sončna ura,« ve Branko Dobovičnik. V starih časih, ko ročnih ur za navadne smrtnike še ni bilo, je skalo po peti uri popoldne pokrila senca. To je bil za kmetovalce na njivah znak, da je končno čas za malico. Še ena skala proti vrhu Klanca je posebej pomembna, to je Žebljarjeva skala. Ob njej so dobrnski planinci v zadnjih letih uredili pot z jeklenico. Veliko zanimivega je na Klancu, ki se začne v dolini, takoj za zdraviliščem Dobrna, in se nato vije visoko nad njim strmo navkreber. Pozornost kanalizaciji V naselju na pragu zdravilišča je kmetov dandanes bolj malo, večina jih je zaposlenih v zdravilišču in v centru za usposabljanje otrok s posebnimi potrebami, veliko tudi v Celju in Velenju. »Ljudje se ne odseljujejo več, več je priseljevanja,« opaža svetnik Dobovičnik. V manjšem delu Klanca nastaja celo strnjeno novo naselje z družinskimi hišami. Občina končuje letos za to strnjeno naselje in za širše območje gradnjo osnovne kanalizacije. Prizadeva si tudi, da bi zgradila kanalizacijo še za drug del Klanca, saj občina kandidira na razpisu za dodatna evropska sredstva. In ceste? Ceste po Klancu so bile večinoma asfaltirane že v času, ko je Dobrna spadala v nekdanjo veliko celjsko občino in nato v veliko vojniško občino. Zato so te ceste danes marsikje takšne, da je potrebna njihova sanacija. Tudi v osamosvojeni občini Dobrna so po klan- Letošnji bronasti grb Občine Dobrna bo prejela družina Švent s Klanca, ki se ukvarja z izletniškim turizmom. V ozadju fotografije je slika akademske slikarke Suzane Švent. Če omenjamo klanško obdelano zemljo, je treba vsekakor omeniti klanške vinogradnike. Vino klanc-berger so nekoč pili celo na dunajskem cesarskem dvoru, velike površine Klanca so pokrivali vinogradi. Danes ostaja na Klancu dvanajst vinogradnikov, med njimi je bil najbolj uveljavljen pokojni Mihael Švent. V zadnjem obdobju so na Klancu znova posadili veliko novih trsov, od tam je tudi predsednik dobrnske vinogradniške sekcije Roman Ramšak. škem »paternoštru« postorili že marsikaj, prav tako na cestah. Na Klancu so imeli dolgo težave zaradi vode, ki je bila med močnim deževjem včasih onesnažena in še manjkalo je je. Zato jo je bilo treba med sušo dovaža-ti. Leta 2007 so se na Klancu razveselili novega vodovoda iz nove vrtine, ki služi tudi tej razprostranjeni vasi. Plazovi Klancu ne prizanašajo, en makadamski odsek ceste, ki služi za nekaj domačij, je zaradi plazu povsem zaprt. Občina problem rešuje. Ustvarjalnosti jim ne manjka Naselje Klanc ima približno štiristo prebivalcev. »Klančane moram pohvaliti, ker so delavni in pripravljeni priskočiti na pomoč v vsakem trenutku. Tudi zelo družabni so,« pravi o sova-ščanih Branko Dobovičnik, ki po vsaki zimi organizira delovno akcijo, ko čisti cesto okoli dvajset vaščanov. Prav Na Klancu nad Dobrno, kjer so nekoč pridelovali vino za dunajski cesarski dvor, vinogradnikov danes ne manjka. Med njimi je po ljubiteljski plati Branko Dobovičnik, ki je med drugim občinski svetnik. tako je pobudnik rednega vaškega silvestrovanja na prostem, ko se ob okrašenem božičnem drevesu zbere do štirideset vaščanov. Veliko Klančanov dela v dobrnskih društvih, od turističnega in gasilskega do upokojenskega. »Ljudem to druženje in sožitje veliko pomenita. Če tega v teh težkih časih ne bi bilo, bi bilo še slabše,« ugotavlja Dobovičnik. Tudi glasbenikov ne manjka po Klancu, med njimi sta Mitja Marošek, letošnji prejemnik županskega priznanja, in David Kostanjevec. Ma-rošek je med drugim strokovni vodja Godbe Dobrna, Kostanjevec je več let vodil cerkveni zbor. Celo odličnega športnika imajo, kolesar Klemen Štimulak je namreč tudi lanski državni prvak, ki je v vožnji s kolesom dosegel najboljši čas, prejel pa bo tudi letošnje župansko priznanje. Letošnje župansko priznanje, bronasti grb Občine Dobrna pa bo prejela družina Švent, seveda tudi s Klanca. Na kmetiji bo galerija Šventova izletniška turistična kmetija Pri Minki je nastala pred desetimi leti, ko je gospodinja Minka ugotovila, da je najbolje delati na svojem. Poklicna slaščičarka je najprej več kot dve desetletji delala v hotelu na Dobrni, nato nekaj let v Štormanovem pod- 10 DOBRNA PRAZNUJE jetju. »Lepo je, da te drugi opazijo, da cenijo rezultate tvojega dela,« pravi o občinskem priznanju družini Švent Minkin soprog Matevž, ki prepeva v dobrn-skem kvartetu Grča. Kmetija je hribovita, treba je veliko ročne obdelave. Na izletniški kmetiji danes sprejemajo predvsem skupine iz Celja, Velenja in Ljubljane, tudi Dobrnčani se radi zberejo pri njih, ko kaj praznujejo. Izletnike in druge obiskovalce pogostijo s kosilom ali z malico, posebnost so seveda Minkino pecivo in torte. Še več, doma imajo trgovinico, ki jo vodi sin Matej, kjer nudijo domače suhomesnate izdelke, ocvirke, mast, kis, sadne sokove, likerje, žganje, različne čaje ... Od dela na kmetiji živita dva družinska člana. Načrtov seveda ne manjka. Za druženja večjih skupin na prostem želijo Šventovi postaviti kozolec in v mansardi urediti likovno galerijo. Domača hči Suzana Švent je namreč akademska slikarka, ki bo v galeriji predstavila svoja dela. Prav tako načrtuje slikarske delavnice. »Že kot majhna deklica je poslikala vse kuharske knjige,« se spominja Suzaninega slikarskega začetka njena mama. Oba Šventova odrasla otroka sta že od nekdaj odlična šahista, hči je bila v starostni skupini do 20 let celo državna prvakinja. Nastopala je na evropskih prvenstvih in na svetovnem. BRANE JERANKO Foto: BJ fs/ä ' »V W,*SiS Pogled iz bližnje okolice Žebljarjeve skale na nekdanji zadružni dom, vinograd in obnovljeno kapelo. Nekdanja Orozlnova klet na Klancu nad Dobrno, ki jo čaka lepša prihodnost, saj so jo začeli urejati. Vino iz njene kleti, »klancberger«, so pili na dunajskem cesarskem dvoru. Na Dobrni nov častni občan Osrednja prireditev občinskega praznika Dobrne bo jutri, v petek 13. junija ob 17. uri. Med slavnostno sejo občinskega sveta bodo podelili letošnja občinska priznanja, med njimi bo prejel priznanje častni občan Stanislav Božnik, ki je bil četrt stoletja poveljnik gasilskega društva. Božnik je med drugim sodeloval v upravnem odboru Gasilske zveze Celje ter v komisiji za informatiko Gasilske zveze Slovenije. V občini Dobrna je vse od njene ustanovitve občinski svetnik ter je v tem mandatu njen podžupan. Letošnji zlati grb občine Dobrna namenjajo Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, ki praznuje 40 let dela. Srebrni grb bosta prejela družina Pungartnik, ki skrbi za pol tisočletja star Vovkov mlin ter Ida Hrovat. Hrovatova deluje v KUD Dobrna ter v gasilskem društvu. Med tremi prejemniki bronastih grbov so družina Švent, ki skrbi za turistično kmetijo, Drago Pirh in Ivan Kristan. Pirh je poskrbel za rekonstrukcijo stavbe gostilne Triglav na Dobrni, Kristanu bodo podelili grb za delo v društvih. Županska priznanja bodo prejeli uspešni kolesar Klemen Štimulak, glasbenik Mitja Marošek ter zbiralec Peter Habe. Priznanja za uspešne devetošolce namenjajo Lauri Čerenak, Adrijani Dečman, Miji Hrovat in Uli Pihler. V kulturnem programu bodo nastopili kulturni ustvarjalci iz dobrnske občine ter mladostniki iz centra za usposabljanje, delo in varstvo. BJ Staro gostišče v stari podobi Opravljena je rekonstrukcija znamenite dobrnske gostilne Triglav DOBRNA - »Izviram iz dveh gostilniških rodbin. Med njenimi člani sem v bistvu edini, ki ni deloval v gostinstvu,« omenja investitor Drago Pirh, ki je na Dobrni poskrbel za rekonstrukcijo starega gostišča Triglav. V novi Gostilni Triglav je 34 ležišč, poleg tega imajo tudi večji apartma, medtem ko je v gostinskem delu kar sto dvajset mest. Drago Pirh, ki se je za razliko od sorodstva odločil za področje avtokaroserije, je v nekdanje gostišče Triglav zahajal s poslovnimi partnerji. »Stara stavba mi je bila zelo všeč, zelo dobro se je vklopila v središče Dobrne,« se je rad spominja Pirh. Nato je med svojimi potmi na Paški Kozjak opažal zapuščeni Triglav. Pozneje je opazil, da se je stavba znašla na licitaciji, in jo kupil. Spodnjesavinj-čana vežejo na Dobrno lepi spomini, njegova mama je v tem kraju vodila gostilno Koren. Na Dobrno so bili na- vezani že njegovi sorodniki po očetovi strani, ki so imeli v Vitanju kar tri gostilne. Tja so radi prihajali gosti z Dobrne. Gostišče Triglav je kupil leta 2009, nato se je lotil njegove obnove. Pirhu so različni strokovnjaki sprva svetovali prenovo stare stavbe, vendar se je na koncu izkazalo, da stavba zelo strogim zahtevam za turistične objekte ne ustreza. Na koncu so namreč ugotovili, da so temelji gostišča Triglav premalo močni. Investitor se je povezal z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Stari Triglav so nato podrli, novega postavili v istem tlorisu, zunanji videz je isti, materiali so sodobni. Nov Triglav je seveda energetsko varčen in naravi prijazen. Zidovi so izolirani, stavbi služi toplotna črpalka, ki hladi in ogreva, zbrana deževnica je uporabljena kot voda za sanitarne potrebe. Zaradi prostorske utesnjenosti, saj je gostišče tik ob glavni cesti skozi Dobrno, sta predstavljali rušitev starega Triglava in gradnja novega Triglava posebno zahtevno nalogo. Investitor je zelo zadovoljen z delom Občine Dobrna in celjske upravne enote, saj sta imeli obe pri pridobivanju dovoljenj velik posluh. »Delam v poslovnem svetu, vendar na takšen posluh doslej nisem naletel. Zato sem prenavljal z veseljem,« je zadovoljen investitor novega Triglava, ki bo služil Dobrni in njenim gostom novih sto let. Starega dobrega gostišča na Dobrni, ki je bilo uveljavljeno že v času Avstro-Ogrske. Kljub temu da je bil rojen v gostilni v Šentilju pri Velenju, je prišel do lastne gostilne šele v zrelih letih. In kaj zdaj? Tehnični pregled novega Triglava je že bil opravljen, trenutno iščejo vodilni kader. To je dandanes kljub visoki brezposle-nosti kar težka naloga. Točnega datuma odprtja zato še ni mogoče napovedati. BRANE JERANKO Foto: BJ Staro gostišče Triglav so podrli do tal, po smernicah spomeniškega varstva so zgradili novo poslopje. Štiri leta so zbirali denar in načrtovali naložbo, vredno približno 200 tisoč evrov. Za nakup stavbe so plačali 64 tisoč evrov, za vso tehniko, ki jo že uporabljajo, 30 tisoč evrov in za obnovo 100 tisoč evrov. Na odprtju novih prostorov Šmocla so ob podarjeni sliki Likovnega društva Laško ponosno stopili skupaj predsednik Šmocla Jonas Lesjak, župan Občine Laško Franc Zdolšek, idejni vodja projekta Jurij Šuhel in ravnatelj osnovne šole Marko Sajko. Nekoč za zaljubljene, danes za najmlajše Novi prostori za izobraževanje in medgeneracijsko druženje - Urejeno bo tudi popoldansko varstvo otrok LAŠKO - Nasproti Osnovne šole Primoža Trubarja Laško so člani društva Študentskega mladinskega otroškega centra Laško (Šmocl) odprli vrata prenovljenega Kina, kot ga imenujejo La-ščani. Več kot dvajset let je objekt sameval, prej pa je bil to prostor, kjer so se domačini ob večerih družili, gledali filme in se tudi zaljubljali, pripoveduje idejni vodja projekta Jurij Šuhel. Najmlajši Laščani, tako osnovnošolci kot tudi srednješolci, do zdaj niso imeli svojega prostora, kjer bi se lahko družili in izpopolnjevali svoje vrzeli na različnih področjih. »To so naši sončki in otroke moramo postaviti na sonce,«, je upravičil namembnost prostorov župan Občine Laško Franc Zdolšek. »Zaprt kletni prostor društva Šmocl je namenjen predvsem zabavi in aktivnostim starejše mladine, od zdaj naprej pa bodo tudi naši sončki imeli prostor, kamor bo posijalo sonce in jih spodbujalo,« je še pripomnil Zdolšek in poudaril, da je predvsem pomembno to, da čim več otrok energijo posveti ustvarjalnemu delu in ne van-dalizmu na ulicah. Popoldansko varstvo Prenovljeni prostori kina bodo namenjeni tudi starejšim, ne le mladini, torej medgeneracijskemu druženju in s tem prenosu znanja in izkušenj na mlajše rodove. Predsednik društva Šmocl Jo- nas Lesjak pravi, da se bodo osnovnošolci lahko urili v montaži in snemanju, poleg tega bo zanje organizirano tudi popoldansko varstvo. V novih prostorih že imajo nekaj igrač, družabnih iger, nekaj novih so na odprtju dobili od javnega zavoda Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško (Stik), s katerim sodelujejo pri več projektih za otroke in mlade. Desna roka osnovne šole Projekta ne bi mogli izpeljati brez laške mladine, je prepričan idejni vodja projekta Jurij Šuhel. Ta se je šele pred mesecem sestal z na novo izvoljenim ravnateljem osnovne šole Markom Sajkom, ki je takoj ponudil pomoč, Šuhel pa upa, da bo mladinski center postal desna roka šole, s katero bo sodeloval pri projektih. Da je takšen prostor šola potrebovala že dolgo časa, se strinja tudi Sajko. Dejavnosti, v katerih je vključenih več otrok kot za en razred, so bile težko izvedljive. »V mislih imam tudi videokonferenčne delavnice z otroki iz tujine, popoldanske delavnice robotike in dodatne aktivnosti v šoli, ki bi jih lahko izvajali v novih prostorih,« je svoje načrte pojasnil Sajko, ki pravi, da bodo morali projekte skrbno umestiti v ta prostor, da bodo dobili sredstva za njihovo izvedbo. Vse v enem Da prostor po 18. uri, ko bodo najmlajši odšli domov, ne bo ostal neizkoriščen, bodo Laščani končno dobili nazaj to, kar so nekoč že imeli. Manjšo dvorano za manjše kulturne prireditve in kinod-vorano, se veseli Šuhel. V nekaj minutah bo namreč možno spremeniti namenskost dvorane. Šuhel je prepričan, da bo v Laškem od zdaj veliko več prireditev. Pred štirimi leti, ko so začeli zbirati sredstva, so ustanovili tudi multimedij-ski center TV Laško, ki so mu namenjeni zgornji prostori in Novi prostori mladinskega centra bodo služili kot dnevni prostor za igro in izobraževanje osnovnošolskih otrok in za izvedbo različnih kulturnih prireditev. Dvorana z vso opremo je brezplačno na voljo vsem društvom v Laškem. kjer bodo v sodelovanju z OŠ izvajali foto in video krožek. Delajo prostovoljno Osnovno opremo so dobili od donatorjev. Odpisano pohištvo so prostovoljci obnovili, zato denarja za opremo niso potrebovali, pripoveduje Šu-hel. Nova elektronska oprema trenutno zadošča za potrebe otrok, a ker je tehnološki napredek zelo hiter, župan Zdolšek dvomi, da jo bodo s sredstvi, ki jih imajo na voljo, lahko nadgrajevali. Posebno prizadevanje predstavnikov Šmocla in ostalih prostovoljcev je pohvalil tudi župan, ki pravi, da so vsi skupaj prostovoljno in z velikim zanosom obnovili 215 kvadratnih metrov prostorov za nove generacije. Župan je ob tem projektu dejal, da je mladim treba dati možnost, saj zainteresirano vse počnejo z velikim veseljem. Upa, da bodo tako zagnano tudi nadaljevali in bo dvorana postala primer dobre prakse in ponos mesta. Mladi si zaslužijo veliko, je prepričan: »Če bomo znali poskrbeti za njih, bo urejena tudi naša prihodnost!« ANJA KOVAČIČ, foto: AK Celo mesto za otroški in mladinski program »Ne samo za Stik, temveč za celo občino je to zelo dobra pridobitev. Z Jurijem Šuhlom zelo dobro sodelujemo, s Šmoclom smo skupaj izpeljali že več otroških in mladinskih projektov,« pravi direktorica Stika Janja Urankar Berčon. Na ta način bodo poskušali preprečiti migracije otrok in mladine v Celje, kjer se dogaja več, še dodaja. Letošnje poletje Stik in Šmocl skupaj pripravljata projekt za aktivno preživljanje otroških počitnic z imenom Veseli avtobus, ki je pred leti že obstajal. Otroci bodo lahko varno v spremstvu usposobljenih oseb aktivno preživljali prosti čas od 1. julija do 31. avgusta. NA KRATKO Prihodnjo podobo trga približali občanom ROGATEC - Minulo sredo so v Rogatcu predstavili konceptualno zasnovo ureditve trškega jedra, ki jo je po naročilu občine in v skladu s smernicami zavoda za kulturno dediščino iz Celja pripravilo eno od arhitekturnih podjetij. Občina želi z ureditvijo slediti arhitekturni podobi, ki jo je trško jedro imelo nekoč. Z njegovo prenovo želi zagotoviti povezanost z obstoječo turistično infrastrukturo v neposredni bližini ter umik tranzitnega prometa iz osrednjega dela trga. Trg, ki je z odlokom razglašen kot kulturni spomenik, je bivalen, župan pa meni, da bi njegovo zaprtje za tranzitni promet tja prineslo več življenja, ob pogoju, da bi prometna ureditev prebivalcem omogočala nemoten dostop do doma. Nedavna predstavitev je bila tudi priložnost, da so občani izrazili svoj pogled na predvideno zasnovo. Ta bo po besedah župana Martina Mikoliča skozi čas še dopolnjena, občina pa se bo s projektom poskušala potegovati za sofinanciranje na morebitnih razpisih. TV Potrdili poročilo o izvajanju zimske službe GORNJI GRAD - Na 31. redni seji občinskega sveta Občine Gornji Grad so svetniki med drugimi obravnavali Poročilo o izvajanju zimske službe 2013/14, ki ga je v imenu izvajalca, Komunale Gornji Grad, pripravil vršilec dolžnosti direktorja Zdenko Purnat. V poročilu navaja, da mila zima z manj padavinami kot običajno občanom ni povzročala večjih nevšečnosti, beležili niso nobene prometne nezgode, katere vzrok bi bilo pomanjkljivo čiščenje cest. Izjema je bilo obdobje žledoloma, ki v tokratnem poročilu ni omenjeno, ker je uvrščeno na ločeno proračunsko postavko o odpravi posledic naravnih nesreč. Za izvajanje zimske službe v sezoni 2013/14 so porabili dobrih 46 tisoč evrov, največ za plačilo podizvajalcem, malo več kot sedem tisoč evrov za delo komunale, enako tudi za nabavo peska, ter skoraj 3 tisoč evrov za soljenje cestišč. Občinski svetniki so poročilo soglasno potrdili. HŽ Odprli center za biomaso NAZARJE - Nazarska industrijska cona je bogatejša za nov Biomasin biomasni center (BBS), največji te vrste pri nas. Postavilo ga je podjetje Biomasa iz Luč. Direktor podjetja Rok Suhodolnik je ob odprtju povedal, da so lahko center odprli, ker v podjetju trdo delajo, imajo dobre ideje in sodelavce, brez katerih takšnih rezultatov ne bi bilo. Center se razlega na 50 tisoč kvadratnih metrih, njegova glavna dejavnost pa je predelava lesa za energetiko. V Biomasi namreč letno proizvedejo do 170 tisoč kubičnih metrov zračno sušenih sekancev. HŽ Tic v novih prostorih ZREČE - V mestu so včeraj odprli nove prostore turistično informacijskega centra. Novi prostori, ki so v isti stavbi, so skoraj dvakrat večji, novost je trgovinica z izdelki blagovne znamke Okusi Rogle. V turistično informacijskem centru nudijo različne ustne in pisne informacije za območje destinacije Rogla-Pohorje, kamor so poleg Zreč vključene občine Slovenske Konjice, Oplotnica in Vitanje. Poleg tega organizirajo namestitve gostov. Investitorja v nove prostore sta LTO in Krajevna skupnost Zreče, ki je lastnica prostorov. Obiskovalcem desti-nacije so prilagodili tudi delovni čas Tica, saj je pisarna po novem odprta tudi v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne. BJ Za Almin dom dve ponudbi ŠTORE - V ponedeljek se je iztekel rok za oddajo ponudb za najem Alminega doma. V občinski upravi so prejeli dve ponudbi. Za oddajo celotnega turističnega penziona v najem je Občina Štore objavila razpis za javno zbiranje ponudb, po njem ga namerava oddati najboljšemu ponudniku. Za najem se je zanimalo več interesentov, dva od njih sta si stavbo osebno ogledala. Občina Štore, ki je lastnica turističnega penziona Almin dom, ga oddaja v takšnem stanju, kot je. Potrebna naj bi bila le manjša vzdrževalna dela, saj je stečajna upraviteljica podjetja Hudournik stavbo redno vzdrževala. V občini pričakujejo od Alminega doma turistični razvoj Svetine, ki je bila v akciji Turistične zveze Slovenije že dvakrat razglašena za najlepšo slovensko hribovsko vas. Penzion z restavracijo je od leta 2009 zaprt, saj je domače podjetje Hudournik, ki ga je zgradilo, je šlo v stečaj. BJ Sonce v novi podobi CELJE - Mestna občina je v okviru investicijsko vzdrževalnih del začela prenavljati historično fasado na enoti Sonce Vrtca Anice Černejeve. Na razpisu je bilo za izvajalca del izbrano domače podjetje Remont, ki ima veliko izkušenj z obnovo starih meščanskih poslopij. Vsa dela na meščanski vili Kajuhova 5, v kateri je enota Sonce, bo namreč treba opraviti v skladu z izdanimi kulturno varstvenimi pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Delavci podjetja Remont so ob ulični strani pročelja že postavili gradbeni oder in kot pravi ravnateljica Vrtca Anice Černejeve Vanja Krašovic, bodo fasado na zunanjih straneh stavbe začeli prenavljati takoj, na dvoriščno stran pa se bodo preselili sredi julija. Gre namreč za tako zahtevna dela, da jih ni mogoče opravljati, če so v vrtcu malčki. Zato bodo med poletnimi počitnicami od 14. julija do 15. avgusta, ko je zaradi dopustov tudi sicer precej odjav otrok iz vrtca, malčke iz enote Sonce začasno preselili v enoto Luna ob Ljubljanski cesti. Čas, ko bo vrtec prazen, bodo izkoristili še za ureditev vhodnega stopnišča in obnovo lesenih vhodnih vrat, ob vhodu pa bodo na- Ob stari meščanski vili Kajuhova 5, v kateri ima že desetletja svoje prostore enota Sonce Vrtca Anice Černejeve, je že postavljen gradbeni oder. mestili tudi nov nadstrešek. V vrtcu so se glede nadstreška že uskladili z zavodom za varstvo kulturne dediščine, lahko pa bodo sodelovali tudi pri izbiri barve fasadne- ga ometa. In kot pravi ravnateljica, bi ta morala ostati sončno rumena, saj ne le da je enota poimenovana Sonce, v tej barvi je oblikovana tudi celostna podoba vrtca. Pogodbena vrednost del, ki morajo biti končana do konca avgusta, znaša 114 tisoč evrov. IS, foto: SHERPA NA KRATKO Nastanitveni center zapira vrata CELJE - V Nastanitvenem centru Celje trenutno živi še 17 ljudi. Nova domovanja zanje bo treba poiskati v naslednjih mesecih, večina preostalih beguncev pa se je iz centra izselila že v preteklih letih. Celjski center je eden zadnjih, ki so jih po državi uredili pred 22 leti za begunce večinoma iz Bosne in Hercegovine. V bloku Gostinstva Celje ob Ribarjevi ulici živi 17 ljudi z začasnim zatočiščem, polovica starejših od 60 let, večina žensk, vsi pa so državljani Bosne in Hercegovine. Ostareli in onemogli se borijo tudi s številnimi zdravstvenimi težavami, ki so večinoma posledica preživetega vojnega časa in tega, da so morali zapustiti svoje domove. Za zapiranje centra so se v Vladi RS odločili zaradi znižanja stroškov, nekaj pa je verjetno prispevalo to, da je v zelo slabem stanju tudi blok Gostinstva Celje, ki je od maja v stečaju. Vsem bodo v naslednjih mesecih zagotovili sobe v drugih ustanovah, lahko pa si bodo tudi sami poiskali drugo nastanitev, ki jim jo bo v tem primeru sofinancirala država. Za ta center ima zdaj ministrstvo za notranje zadeve s podjetjem Gostinstvo Celje sklenjeno najemno pogodbo, po kateri za oskrbo vsakega stanovalca plačuje po 225 evrov mesečno. IS Končan tretji del prenove trškega jedra LJUBNO OB SAVINJI - V petek so na Ljubnem z manjšo slovesnostjo odprli prenovljeno trško jedro od pekarne Naraločnik in Zdravstvenega doma proti Rastkam. Gre za tretji del prenove trškega jedra, v okviru katerega so posodobili 580 metrov ceste, uredili pločnik, javno razsvetljavo, obnovili vodovod, uredili ločevanje fekalnih in meteornih voda ter pod zemljo namestili telekomunikacijski in električni vod. Projekt, ki so ga začeli izvajati jeseni 2013, so končali v začetku maja letos. Celotna vrednost investicije znaša približno 600 tisoč evrov, od tega polovico prispeva Evropski sklad za razvoj podeželja. Do popolnega zaključka obnove trškega jedra manjka še četrti del, ki bo zajemal ureditev parkirišča pred cerkvijo in ureditev ceste s povezavo do Proda. Ta del obnove v občini načrtujejo v prihodnjih dveh, treh letih. HŽ Manj onesnaženja Smo edina institucija v Jugovzhodni Evropi z mednarodno akreditacijo e-študija. Študirate lahko v programih: VIŠJEŠOLSKI PROGRAMI Poslovni sekretar Ekonomist Velnes FAKULTETNI ŠTUDIJ Marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostmi Poslovna administracija Poslovanje Organiziranje in menedžment socialnih dejavnosti Menedžment vseživljenjskega izobraževanja Vabljeni na informativne dneve v juniju. D Prešernova 1,2000 Tel: 02 228 38 76 info@doba.si www.doba.si UNIQUe ŠOŠTANJ - V drugi polovici junija se bo začela gradnja fekalnih kanalov v krajevni skupnosti Topolšica. Župan Občine Šoštanj Darko Menih in Josip Petrak, direktor podjetja Nivig, sta podpisala pogodbo za projekt v vrednosti približno 232 tisoč evrov. Načrtovani sta gradnja dodatnih kanalov z ločenim sistemom odvajanja odplak in priključitev na obstoječi primarni fekalni kanal Topolšica-Metleče, medtem ko bodo obstoječe kanale, ki so stari in ne tesnijo, uporabili za odvajanje meteornih voda in jih bodo speljali v obstoječi potok. Trenutno odvajajo odpadne vode iz gospodinjstev preko pretočnih greznic v potok, površinske jarke ali gozdove, zaradi zadrževanja v greznicah pa so vode podvržene postopku staranja in zato prihaja do onesnaženja okolja. Napeljali naj bi približno 1500 metrov kanalizacijskih kanalov, na katere bi se priključili štirje stanovanjski bloki in 30 objektov, kar pomeni ureditev kanalizacijskega sistema za 400 uporabnikov. Predviden zaključek del naj bi bil v septembru. AK Obljuba nepokorščine še velja RADEČE - Pred časom smo poročali o problematiki dvojnega ovinka na dotrajani cesti pri Didlnovem grabnu. Krajani so na nedavnem zboru odločili, da bodo na posluh Direkcije RS za ceste čakali le še do 20. junija. Sicer obljubljajo državljansko nepokorščino. Predsednik KS Vrhovo Drago Klanšek je pojasnil, da so se na nevarnem cestišču, kjer se je pred časom zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom, čez noč znašle zvočne zavore, ki voznike opozarjajo na bližajočo se nevarnost. Ukrep se jim večinoma zdi dobrodošel, še vedno pa vztrajajo pri postavitvi prometnega znaka za omejitev hitrosti, preplastitvi cestišča in njegovi obnovi, ki je zaradi pomanjkanja denarja kljub izdelanem projektu obležala v predalih direkcije. Spodbujajo zaposlovanje V ROGAŠKA SLATINA - Občina že skoraj deset let z nepovratno denarno pomočjo spodbuja samozaposlovanje ali zaposlovanje oseb, ki so več kot dva meseca prijavljene kot iskalke zaposlitve na zavodu za zaposlovanje. Občinski svet je na zadnji seji potrdil nov pravilnik o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna. Pravilnik je usklajen z novo zakonodajo in zadnjo evropsko uredbo na tem področju. Po besedah župana Branka Kidriča ukrep dosega svoj namen, saj se upravičenci potegujejo za pomoč, kar prispeva k spodbujanju malega gospodarstva v občini. Višino denarja, namenjenega za nepovratno pomoč, občina določi ob sprejemanju proračuna, po besedah župana pa znesek zadostuje za podporo okoli 20 novim zaposlitvam. TV Digitalizacija radijskega sistema ŠMARTNO OB PAKI - Železniška proga skozi občino je vključena v projekt uvedbe digitalnega radijskega sistema na slovenskem železniškem omrežju, ki ga po vsej državi uvaja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Postaviti nameravajo optične kable, zgraditi bazne oddajno-sprejemne postaje in ob njih postaviti antenske stolpe. S projektom bo omogočeno poenotenje obstoječega sistema radijske komunikacije, bistveno se bo povečala varnost železniškega prometa, zmanjšale se bodo motnje in zamude vlakov ter stroški signalne opreme. Del proge naj bi bil opremljen z novimi komunikacijskimi povezavami do konca leta 2015. AK KULTURA 13 Med najboljše štiri pevske zbore je strokovni ocenjevalec Franc Plohl uvrstil tudi zbor Pevskega društva upokojencev Celje pod vodstvom Milana Kasesnika. Kultura kot priložnost za druženje Na reviji upokojenskih pevskih zborov strokovni ocenjevalec izbral najboljše glasbene sestave Da kulturno udejstvo-vanje presega meje zgolj umetniškega ustvarjanja, je prejšnji torek z nastopi na regijski reviji upokojenskih pevskih zborov z naslovom Pojmo, prijatelji dokazalo 250 pevcev enajstih pevskih zborov, ki so se potegovali za uvrstitev na državno revijo. Revija, namenjena spodbujanju glasbene ustvarjalnosti v tretjem življenjskem obdobju, je nastala pred dvanajstimi leti na pobudo Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje in celjskega javnega sklada za kulture dejavnosti. Udeleženci so pevske skupine društev upokojencev in drugih društev, kjer v vokalno glasbeno ustvarjanje vključujejo upokojence. Letos so na reviji nastopili pevski zbori društev upokojencev iz Bra- slovč, Celja, Laškega, Mozirja, s Polzele, iz Rimskih Toplic, Slovenskih Konjic, Šempetra v Savinjski dolini in Vojnika. Vsak od zborov se je predstavil s tremi pesmimi iz svojega repertoarja po lastnem izboru. Srečanje je strokovno spremljal glasbeni strokovnjak Franc Plohl, ki je po reviji podal oceno nastopov in izbral najboljše za sodelovanje na državnem srečanju upokojenskih pevskih zborov letos jeseni. Navdušila ga je zagnanost »Izkazalo se je, da so tudi nekoliko starejši pevci zelo dobri pri glasbenem ustvarjanju, najpomembneje pri vsem pa je, da se družijo in s tem ohranjajo stike,« je prepričan Plohl, ki sta ga pri članih zborov še po- sebej navdušila zagnanost, s katero so predstavili svoj program, in žar, s katerim so prepevali. Plohl je med zbori predlagal štiri najboljše, med katerimi bo organizator izbral najboljši glasbeni sestav, ki bo Savinjsko regijo jeseni zastopal na državni reviji. Strokovnega ocenjevalca so še posebej navdušili Mešani pevski zbor Jesen Društva upokojencev Občine Laško pod vodstvom Jožice Soko, Pevsko društvo upokojencev Celje pod vodstvom Milana Kasesnika in Mešani pevski zbor upokojencev in invalidov Mozirje pod vodstvom Matjaža Že-leznika. Po besedah strokovnega ocenjevalca bi z nekaj popravki na državni reviji lahko sodeloval tudi Moški pevski zbor KD Antona Aškerca iz Rimskih Toplic pod vodstvom Polone Tanšek Aškerc. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Ko sram postane Mars Festival vizualne umetnosti Vstop prost, ki ga letos že 15. leto zapored pripravlja Društvo likovnih umetnikov Celje, se je včeraj (v sredo) začel v celjskem mestnem središču. 22 vizualnih umetnikov bo vse do sobote na celjskih ulicah predstavilo 17 umetniških projektov, kot so inštalacije, performansi, intervencije in akcije v javnem prostoru. Letošnja rdeča nit vseh festivalskih vsebin je občutje sramu. »Včasih se počutimo, kot bi bili z Marsa. Nerazumevanje, Najboljši celjski in velenjski gledališčniki Regijski gledališki selektor, režiser Miha Golob, je med 15 predstavami ljubiteljskih gledaliških skupin s Celjskega na regijsko Linhartovo srečanje uvrstil dve izmed njih. Za nastop na 53. državnem srečanju slovenskih ljubiteljskih gledališč, ki bo septembra v Postojni, se potegujeta predstavi Krčmarica Mirandolina v izvedbi KUD Zarja Trnovlje in Gospod poslanec v izvedbi Gledališča Velenje. Celjski ljubiteljski gledališčniki so predstavo na regijski ravni Linhartovega srečanja uprizorili v nedeljo zvečer v Domu kulture Velenje, kjer je javni sklad za kulturne dejavnosti podelil tudi letošnje regijske nagrade - priznanja regijskega selektorja. Nagrado je prejel igralec Peter Iršič za vlogo Janeza Novaka v predstavi Gospod poslanec v izvedbi Gledališča Velenje. Tatjana Bezovšek si je nagrado priigrala z vlogo Neže v predstavi Ljubezen in pohlep v izvedbi Kulturnega društva Gornji Grad. Prav tako so nagrade na regijski ravni prejeli Tomaž Čretnik za vlogo Lea v predstavi Sleparja v krilu v izvedbi Kulturnega društva Gornji Grad, Tomaž Potočnik za vlogo direktorja pokopališča v predstavi Nasvidenje nad zvezdami v izvedbi Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki in Vesna Močilar za vlogo Irene v predstavi Gospa poslančeva v izvedbi Gledališkega društva Radeče. Posebno nagrado selektorja za celostno najbolj domišljen koncept pri predstavi Gospod poslanec Gledališča Velenje sta si zaslužila Alice in Kajetan Čop. Nocoj v Domu kulture Slovenske Konjice na ravni regijskega Linhartovega srečanja bo sledila še uprizoritev predstave Gospod poslanec. Ali bo celjskim in velenjskim ljubiteljskim gledališčnikom uspelo prepričati državnega selektorja Marka Bratuša in se uvrstiti na državni nivo, bo znano najkasneje do sredine julija. ŠO Preplet poezije in vode Konec tedna je bil v Ljubljani in Celju razpet med poezijo in vodo. Na Ljubljanici in Šmartinskem jezeru je bil prvi mednarodni festival poezije na vodi - Nikoli ne moreš dvakrat stopiti v isto pesem. Potem ko se je festival prejšnji petek začel v slovenskem glavnem mestu, se je v soboto zvečer nadaljeval v knežjem mestu. Celjski del festivala, ki ga je v sodelovanju z Inštitutom IRIU organiziral Celjski mladinski center, je bil na ladjici Jezerska kraljica na Šmartinskem jezeru. Inštitut IRIU je na festivalu predstavil pesnike v Sloveniji manj znanih literatur, katerih dela so izšla v njegovi zbirki Hudi časi: Irca Desmonda Egana, Maltežana Immanuela Mifsuda in Romuna Octaviana Sovianyja. Obiskovalci so najprej prisluhnili prebiranju literature vseh treh evropskih književnikov, s katerimi so kasneje med plovbo po jezeru tudi poklepetali. ŠO Na reviji so sodelovali Mešani komorni pevski zbor DU Vojnik, Mešani pevski zbor Jesen DU Občine Laško, Mešani pevski zbor DU Polzela, Ženski pevski zbor Ri-mljanke Rimske Toplice, Pevsko društvo upokojencev Celje, Mešani pevski zbor DU Šempeter, Mešani pevski zbor upokojencev in invalidov Mozirje, Mešani pevski zbor DU Braslovče, Moški pevski zbor KD Antona Aškerca Rimske Toplice ter Ženski pevski zbor in Moški pevski zbor DU Slovenske Konjice. jezikovne prepreke in nepremostljive blokade, ki jih ne razumemo, nas velikokrat zaklenejo v pandorino skrinjico frustracij. Če se temu pridruži še negotovost, nas je enostavno sram,« letošnji izbor teme festivalskih vsebin pojasnjujejo člani društva, ki so prav zaradi tega domiselno pripravili tudi letak s programom dogajanja. Besede so napisali od zadaj naprej in s tem nakazali na zmedo v sodobnem svetu. ŠO Študij na daljavo/e- študij za odrasle na DOBI E-študij je popolnoma enakovreden klasičnemu študiju, z enakimi standardi in vsebinami, samo način je drugačen. Poteka v virtualnem okolju, študirate aktivno vsak dan, vendar sami izbirate čas učenja. Na DOBI lahko študirate v obliki e-študija v treh višješolskih in petih visokošolskih programih. Zakaj izbrati prav DOBO? Smo edina fakulteta v Jugovzhodni Evropi z mednarodno akreditacijo e-študija, pri nas je študij prilagojen odraslim, programi so interdisciplinarni in praktični. Nudimo vam tudi podporo 7 dni v tednu, zavezuje nas etičnost ter več kot 3000 uspešnih diplomantov. www.doba.si UNIQUe 14 KULTURA Letos plesali na temo želja Žirijo najbolj prepričala plesna miniatura Poželenje sprememb Sare Polanc iz Glasbene šole Laško-Radeče Če smo praviloma vajeni, da v Slovenskem ljudskem gledališču Celje spremljamo gledališke predstave, je bilo v nedeljo nekoliko drugače. Že šesto leto zapored so gledališke odrske deske postale plesni parket, na katerem so si obiskovalci in žirija ogledali 27 plesnih nastopov. Celje je namreč tudi letos gostilo Mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1. Na tekmovanju, ki sta ga organizirala državni javni sklad za kulturne dejavnosti in njegova celjska območna izpostava, so v dveh starostnih skupinah (skupina B - rojeni med letoma 1996 in 2000 ter skupina C - rojeni med letoma 1999 in 1995) nastopili slovenski plesalci, ki so aprila na tekmovanju v Ljubljani dosegli zlata priznanja, in plesalci s Hrvaške, Češke, iz Belgije, Grčije in Avstrije. Občinstvo si je v slabih treh Žirija v sestavi Slovenka Teja Reba, Španec Eduardo Torroja in Japonec Ryuzo Fukuhara je znotraj obeh skupin podelila nagrade za najboljšo miniaturo, najboljšo idejo in najboljšo plesno izvedbo. Pri skupini mladih, rojenih med letoma 1990 in 1995, je bila žirijo najbolj navdušena nad miniaturo Alje Ferjan in Jana Rozmana (KD Qule-nium iz Kranja) z naslovom Giljotina odločitve. V kategoriji mladih, rojenih med letoma 1996 in 2000, pa so za najboljšo razglasili miniaturo Sare Polanc (GŠ Laško-Radeče) z naslovom Poželenje sprememb. urah ogledalo najrazličnejše plesne miniature, ki so se zelo razlikovale. Nekatere so bile energične, spet druge umirjene, ene duhovite, druge otožne, vsem pa je bila skupna letošnja tema - Želim si. Ta je mlade plesalce izzivala k razmisleku o njihovih resničnih željah, njihovih izvorih in poteh do njih. Ni presenetljivo, da si je veliko udeležencev želelo prav ples. Prepoznavajo ga namreč kot stanje, ki si ga želijo, kjer se počutijo svobodno in najbliže svojemu bistvu. To je bilo nenazadnje razvidno tudi iz njihovih pisnih predstavitev plesnih koreografij, s katerimi zamisel o plesni miniaturi, nekajminutnem plesnem nastopu, podajo v pisni obliki in tako olajšajo delo žiriji. Domačinke med najboljšimi Celje ni znano zgolj kot gostitelj enega največjih slovenskih tekmovanj v sodobnem plesu, temveč tudi kot mesto z zelo dobro razvito dejavnostjo na tem umetniškem področju. V knežjem mestu in njegovi okolici deluje kar nekaj plesnih šol, ki se med drugim ukvarjajo s sodobnim plesom, to so Harlekin - društvo za umetnost plesa, Plesni forum Celje in plesni teater Igen, v zadnjem času pa imajo zelo dobro razvito plesno dejavnost tudi nekateri oddelki za ples v glasbenih šolah v regiji, kar je v soboto dokazala tudi Sara Polanc iz Glasbene šole La-ško-Radeče. Za avtorski so-loples Poželenje sprememb pod mentorstvom celjske plesalke Aje Zupanec je v Na Opusu je v skupini plesalcev, rojenih med letoma 1996 in 2000, nastopilo pet plesalk s Celjskega. Po dve iz celjskega Harlekina in Plesnega foruma Celje ter ena iz Glasbene šole Laško-Radeče. Na fotografiji je Kaja Vajdetič iz Plesnega foruma Celje. skupini mladih plesalcev, rojenih med letoma 1996 in 2000, prejela priznanje za najboljšo celoto. Odlično se je odrezala tudi Špela Jezov-šek iz celjskega Harlekina. Z avtorsko plesno miniaturo z naslovom Bila sem že B pod mentorstvom plesne pedagoginje Ane Vovk Pezdir si je prav tako v skupini B priplesala priznanje za najboljšo plesno izvedbo. Barve Harlekina je zastopala še Medeia Pilih Bogme z avtorskim soloplesom Že- lim si, želim ... že spim prav tako pod mentorstvom Vovk Pezdirjeve. Kaja Vajdetič iz Plesnega foruma Celje se je pod mentorstvom plesne pedagoginje Goge Stefanovič Erjavec predstavila z miniaturo Teža peska in Tamara Macuh prav tako iz foruma ter pod mentorstvom Stefanovič Erjavčeve s plesom z naslovom Želim si, da bi imel to željo nekdo, ki jo potrebuje. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Sodobna klasična glasba na celjskem odru Zanimiv vpogled v delček ustvarjanja slovenskih skladateljev sodobne klasične glasbe je ponudil četrtkov koncert v Celjskem domu. Godalni kvartet Ar-cus, ki ga sestavljajo mladi nadarjeni slovenski glasbeniki, je odigral sedem novih del slovenskih skladateljev. Koncert je sodil v projekt Noč slovenskih skladateljev, ki ga že več kot 20 let pripravlja njihovo stanovsko društvo. Gre za serijo celovečernih koncertov sodobne slovenske klasične glasbe, ki so letos že bili v Škofji Loki in Celju, sledila pa bosta še v Novem mestu in na Bledu. S tem želi društvo približati ljudem sodobno klasično glasbo, ki je bila letos napisana za godalni kvartet in podobne sestave. Društvo namreč vsako leto z razpisom povabi skladatelje, da prispevajo svoja dela v določeni obliki ali za določeno zasedbo. Rezultat tega dolgoletnega spodbujanja ustvarjalcev je nekaj sto skladb, ki jih pogosto izvajajo tudi v rednih abonmajskih programih tako na naših kot tujih odrih. Kot pravi Celjan Nenad Firšt, predsednik Društva slovenskih skladateljev Godalni kvartet Arcus sestavljajo Nejc Avbelj - violina, Uroš Bičanin - violina, Špela Pirnat - viola in Katarina Kozjek - violončelo. V Celju so prvič odigrali sedem novih slovenskih skladb. (DSS), sicer pa skladatelj, čigar skladbo Twosome za violino in violončelo so izvedli na četrtkovem koncertu, številni mladi izvajalci z veseljem igrajo te skladbe. Pri tem imajo tudi ta privilegij, da se lahko s skladateljem posvetujejo glede interpretacije. »Ni pa to nujno,« pravi Firšt, ki sam praviloma ne hodi na vaje svojih skladb, ampak izvedbo prepušča poustvar-jalcem, saj je prepričan, Nenad Firšt:»Rojstvo vsake skladbe je praznik slovenske glasbe.« da jim je kot vrhunskim umetnikom treba pustiti največjo možno mero avtonomije. Do izvedbe je danes lažje priti tudi po zaslugi razve- jane koncertne dejavnosti društva. Nekatere skladbe sicer doživijo samo eno izvedbo, nekatere raje igrajo kot druge, veliko pa se jih znajde na rednih repertoarjih. Skladbe v okviru Noči slovenskih skladateljev posname tudi nacionalni radio, iz česar nastaja bogata fonoteka slovenske glasbe, ki jo lahko slišijo tudi poslušalci evropskih radijskih postaj. TC, foto: arhiv DSS KULTURA 15 V Zgodovinskem arhivu Celje je od prejšnje srede na ogled razstava Umetnost marginalije. Na njej so predstavljene originalne risbe oziroma čačke jugoslovanskih politikov, ki so nastajale v času različnih zasedanj med letoma 1975 in 1995. Od risb jugoslovanskih politikov do fotografij solunske fronte Zgodovinski arhiv Celje odprl svoja vrata - Z vrsto različnih razstav veliko več kot zgolj prostor, namenjen hrambi arhivskih dokumentov Arhivi po vsem svetu praznujejo svoj praznik 9. junija. Mednarodni arhivski dan je tudi letos z dnevom odprtih vrat in vrsto različnih aktivnosti obeležil Zgodovinski arhiv Celje. Prejšnjo sredo je zaprl razstavo Za poljubčke je dobil vse: črna kronika v sodnih fondih Zgodovinskega arhiva Celje in odprl zanimivo gostujočo razstavo risb jugoslovanskih politikov. Direktor zgodovinskega arhiva dr. Borut Batagelj je z razstavo Za poljubčke je dobil vse zelo zadovoljen, saj so z njo dosegli zastavljen cilj - na preprost, tabloidni način predstaviti bogato gradivo s področja črne kronike, ki ga hranijo v celjskih arhivskih depojih. Ko se dolgočasijo politiki V arhivu kljub zaprtju omenjene razstave ne manjka vedrih vsebin. Od srede si je namreč mogoče v čitalnici ogledati gostujočo razstavo Umetnost marginalije: risbe jugoslovanskih politikov, ki je nastala v produkciji Istorij-skega arhiva Pančevo, s katerim celjski arhiv tesno sodeluje od leta 2008. Razstava predstavlja originalne risbe politikov bivše države, ki so nastajale v času različnih sestankov in zasedanj med letoma 1975 in 1995. Gradivo je zbral v Pančevu rojen pravnik Vitomir Sudarski, ki je največji del kariere delal v novinarstvu. Od leta 1975 in vse do devetdesetih let 20. stoletja je presedel ure in ure na raznih zasedanjih, sestankih in forumih. Sudarski je bil tako po eni strani priča dogajanja, po drugi pa je postal zbiralec te posebne vrste ustvarjalnosti politikov. Ilustracije politikov je, kot je pojasnil, pridobival na dva načina. »Na zasedanjih sem preživel ogromno časa s politiki in ko sem videl, da nekdo riše po papirju, sem ga poprosil, da mi izdelek podpiše in pokloni. Na drug način sem risbice pridobil, ko sem izvedel, da je nekdo to počel na sestankih, kjer nisem bil prisoten.« Kot je razvidno z risb, je večina politikov risala figure bolj enostavnih, splošnih potez, nekateri pa so celo poskušali portretirati ljudi okrog sebe. Večini ilustracija ni šla dobro od rok, zato lahko govorimo zgolj o čačkah. Sicer pa avtor razstave kot bolj talentirane politike na področju ilustracije izpostavlja Marka Loliča, Iva Vučkoviča, Žika Berisavljeviča in celo Milana Kučana. Temnejše plati človeške zgodovine Da je celjski arhiv veliko več kot zgolj prostor, namenjen hrambi arhivskih dokumentov, je ponovno dokazal zgolj teden po odprtju razstave risb jugoslovanskih politikov. Od včeraj (sreda) si lahko obiskovalci v prostorih arhiva ogledajo nekoliko resnejše in temnejše plati človeške zgodovine. Na ogled je gostujoča razstava Solunska fronta v objektivu vojaškega slikarja in fotografa Drago-ljuba Pavlovi ca. Razstavo Narodnega muzeja Valjevo so v celjskem arhivu dopolnili s prikazom nekaj originalnih dokumentov, ki solunsko fronto povezujejo s Celjem, med drugim z dokumenti, ki obeležujejo proslavo preboja solunske fronte v Celju, in z gradivom, ki povezuje prvega ravnatelja Zgodovinskega arhiva Celje Janka Orožna v vlogi udeleženca te fronte. Arhiv s tem projektom napoveduje razstavo o veliki vojni na Celjskem, ki bo od konca septembra 2014 na ogled v Muzeju novejše zgodovine Celje. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA zvočne slike kulture c L6J G G C VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 ## ^m www.radiocelje.com 95.1 ] 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz NA KRATKO Iz časov klasične fotografije SLOVENSKE KONJICE - V kulturnem domu so odprli razstavo konjiškega fotokronista Mateja Nareksa z naslovom Iz filmskega arhiva Slovenskih Konjic. Nareks je v tem mestu s fotoaparatom navzoč na večini javnih dogodkov. Na razstavi je devetnajst povečanih slik iz obdobja pred začetkom fotografije v digitalni tehniki, ko so bili v fotoaparatih še filmi. Gre za Nareksove fotografije iz obdobja med letoma 1993 in 2003, ko je začel ustvarjati v digitalni tehniki. Na razstavi tako predstavlja različne panorame mesta in dogodke, kot so jurjevanje, martinovanje in proslava 850 letnice prve pisne omembe Konjic. Matej Nareks ima v mestu svoj fotostudio. BJ Tekmovanje plesnih parov amaterjev PODČETRTEK - V večnamenski športni dvorani Podčetrtek je bilo pretekli konec tedna mednarodno plesno tekmovanje v standardnih in latinskoameriških plesih. Plesni klub Lukec Krško je letos organiziral že deseto mednarodno tekmovanje plesnih parov amaterjev, tokrat prvič v Podčetrtku. Na tekmovanje se je prijavilo približno 200 parov iz Avstrije, Nemčije, z Madžarske, iz Italije, s Hrvaške, iz Litve, Anglije, Romunije, Bosne in Hercegovine, z Danske, iz Rusije, s Češke, Slovaške in iz Slovenije. Vrhunec tekmovanja je bil v soboto, in sicer finale latinskoameriških plesov za člane. Sebastijan Vodlan iz Plesnega kluba Lukec Krško je povedal, da so bili tekmovalci, kljub temu da gre za amaterje, vrhunski, saj redno trenirajo. JP Pomembni za ohranjanje ljudskih pesmi POLZELA - Kulturno-umetniško društvo Polzela je na grajskem dvorišču gradu Komenda v soboto organiziralo 16. srečanje malih vokalnih skupin, na katerem se je 9 glasbenih sestavov predstavilo s po tremi pesmimi. Manjše vokalne skupine, ki jim je srečanje tudi namenjeno, so po besedah predsednika društva Marka Slokarja pomemben člen pri ohranjanju pevske tradicije na Slovenskem, predvsem ljudskih pesmi. Polzelski vokalni kvintet Lastovka s tovrstnim poslanstvom deluje že 31 let in je obenem tudi pobudnik srečanja, na katerem je sodeloval do zdaj prav vsako leto. Poleg njega so letos nastopili še člani petrovškega mešanega okteta društva upokojencev, Seksteta Gomilsko, petrovške Vokalna skupina Candela, vranskega Oktet sv. Mihaela, Ljudskih pevcev iz Tepanja, vokalnega kvartet iz Rogatca, Stiškega kvarteta in vokalne skupine Zapet s Ponikva. ŠO V družbi Telovajčka VRANSKO - Zavod za kulturo, turizem in šport je tudi letos pripravil pester program počitniških aktivnosti, imenovan Telovajčkovo športno poletje 2014. Dogajanje je razdelil na štiri dele. V okviru Telovajčkovih dejavnosti v športni dvorani, ki bodo vsak ponedeljek in sredo od 7. julija do 6. avgusta, bodo otroci lahko igrali namizni tenis, badminton, košarko in mali nogomet. Naslednji sklop dogajanja sta pohoda v začetku in na koncu julija. Šolarji bodo nenazadnje skupaj z zmajčkom Telovajčkom 22. julija iskali zaklad in 5. avgusta premagovali ovire na poligonu. ŠO Poletel je Pisani balon LAŠKO - Minuli konec tedna je veselje med otroke in mlade prinesel brezplačen festival Pisani balon. Organiziral ga je Študentski, mladinski in otroški center Laško (Šmocl). Festival je na gradu Tabor prvič zaživel pred več kot 15 leti, ko so kulturna društva iz občine pripravila raznolik nabor prireditev za otroke. Nekaj let je festival miroval, v kulturnem društvu Šmocl pa so idejo začetnikov znova obudili. Organizatirji pri tem sledijo načelu, da so vse dejavnosti za otroke, mlade in starše brezplačne. Festival je vrhunec doživel minulo soboto, ko so se zvrstile delavnice, lutkovne predstave, igre, na vrtu Hotela Savinja pa je bil zvečer koncert dveh domačih skupin. TV 16 NAŠA TEMA I »V tržnem sektorju lahko beseda prostovoljec zelo hitro postane ideja, kako priti do brez* plačne delovne sile. Zlorabe so možne tudi v javnem sektorju, kjer bi prostovoljce vključevali a. za dela, ki bi jih morali opravljati zaposleni. Močna zloraba prostovoljstva pa bi bila, če bi r določene probleme na dolgi rok puščali na ramenih prostovoljcev in da zanje ne bi iskali sistemskih rešitev,« pravi Primož Jamšek, strokovni vodja programa Prostovoljstvo v Slovenski filantropiji. Pripravljeni pomagati brez nadomestila za stroške Tudi prostovoljci imajo svoje pravice - Nekatere zgolj na papirju Prostovoljstvo je nepogrešljivo na številnih področjih v naši družbi. Tudi v zadnjih poplavah na Balkanu so bili prostovoljci eni prvih, ki so prizadetim priskočili na pomoč. Ob tem ni odveč razmislek o položaju prostovoljcev v Sloveniji. Ti so kadrovsko sicer močni, finančno pa ne tako zelo. Kar nekaj je tudi sivih območij, ki še čakajo na bolj celovite rešitve, da bi se status prostovoljstva izboljšal in da bi bilo manj zlorab tistih, ki so pripravljenih delati v dobrobit drugih, ne da bi v zameno pričakovali plačilo. Za pokrivanje potreb ljudi je potrebno tako plačano kot prostovoljsko delo. V Slovenski filantropiji kot poglavitno področje, kjer na lokalni ravni v ospredje stopa prostovoljstvo, opažajo civilno zaščito in prostovoljna gasilska društva. Ta imajo dolgo tradicijo, od njih pa smo močno odvisni ob naravnih in drugih nesrečah. S krčenjem socialne države in z novonastalo družbeno situacijo, ko sta se pri nas povečali revščina in socialna izključenost, se je povečalo predvsem število potreb in hkrati prostovoljcev na področju humanitarnega delovanja. Enakovredni členi organizacije Prostovoljci imajo svoje dolžnosti, a tudi svoje pravice. Tisti, ki se pridružujejo pro-stovoljstvu, naj bi po Zakonu o prostovoljstvu postali enakovreden partner organizacije, pod okriljem katere delujejo. Tako kot naj bi zaposleni pred začetkom dela vedel, kaj ga čaka na delovnem mestu, bi moral biti tudi prostovoljec seznanjen s tem, kaj od njega pričakujejo, kaj so njegove naloge in katere so morda neprijetne plati njegovega dela, pravi Primož Jamšek, strokovni vodja programa Prostovoljstvo v Slovenski filantropiji. Kot dodaja, mora imeti prostovoljec pravico do podpore, da med izvajanjem prostovoljstva ni prepuščen samemu sebi. Ta pravica je povezana tudi s pravico do usposabljanja, ki prostovoljcu omogoča pridobivanje informacij in znanj, ki jih potrebuje za svoje delo. Večinoma na lastne stroške Jamšek poudarja, da je prostovoljni sektor v Sloveniji kadrovsko močan, finančno pa ne. Spoštovanje pravice do povrnitve stroškov je zato v praksi težko zaslediti. Številne manjše prostovoljne pobude za sabo nimajo večjih organi- težko opravljati brez povračila stroškov, saj si tega enostavno ne morejo privoščiti. Tako je na primer s skupino brezposelnih, ki si v zadnjem času čedalje bolj želi vključevanja v prostovoljsko delo. S tem namreč zapolnjuje svoj čas in daje smisel svojemu življenju. In varnost? Ustanova, v katero je prostovoljec vključen, mora poskrbeti za njegovo osnovno varnost pri delu in ga opozoriti na možna tveganja. Zakon o prosto-voljstvu določa, da morajo biti vsi prostovoljci, ki opravljajo nevarna dela, tudi nezgodno zavarovani. Slovenska filantro-pija je v zadnjem času prostovoljce pozvala k izpolnjevanju zacij in enostavno ne zmorejo povračil. »Turistično ali kulturno društvo, ki pripravi štiri ali pet dogodkov v nekem kraju, prejme od občine, ki je najverjetneje njegov edini financer, nekaj sto evrov. Prostovoljci ne samo da si plačujejo potne stroške, ampak še kaj spečejo in še kaj prinesejo od doma, le da lahko izpeljejo, kar so si zadali. To naredijo z velikim veseljem, saj verjamejo v svoj projekt.« Po drugi strani je določena prostovoljna dela mnogim »Etična komisija v prvih dveh mandatih ni prejela nobene pritožbe, v zadnjem obdobju pa se prostovoljci in organizacije bolj obračajo nanjo. To ne pomeni, da se je stanje v prostovoljnem sektorju poslabšalo. Gre bolj za to, da se je na vseh ravneh povečala ozaveščenost, da vsako ravnanje ni sprejemljivo,« pojasnjuje Jamšek. »Če se za prostovoljstvo odločimo samo zato, da bomo pomagali drugim in se žrtvovali zanje, bomo zelo hitro nehali opravljati takšno delo. Razočarani bomo namreč nad tem, da se stvari odvijajo prepočasi. Lahko imamo super čistilno akcijo, čez en teden pa na očiščeno mesto na primer nekdo spet pripelje kup smeti. Zato je dobro, da nas k prostovoljstvu žene cel kup različnih motivov.« vprašalnika o pogostosti poškodb pri delu, ki bi pokazal njihovo dejansko število. Zakonodaja sicer predvideva, da bi organizacije za prostovoljce plačevale tudi prispevke v zdravstveno in pokojninsko blagajno, kar se v praksi ne izvaja, razen za civilno zaščito. Slovenska filantropija si prizadeva, da bi bilo plačevanje prispevkov obvezno predvsem za tiste, ki intenzivno opravljajo prostovoljsko delo, ko lahko pravzaprav govorimo o prostovoljski službi. O socialnem letu lahko le sanjamo Takšno prakso poznajo na primer v Nemčiji, kjer lahko državljan leto dni posveti opravljanju družbeno koristnega dela, pri čemer mu teče delovna doba. Država prostovoljcu plačuje vse prispevke, delodajalec pa ga je po letu dolžan sprejeti nazaj v redno službo. Za to enkratno pravico se odloči veliko Nemcev, ki se odpravijo predvsem na prostovoljno delo v tujino, razlaga sogovornik. Prostovoljni sektor pri nas lahko o takšni ureditvi zaradi trenutnih razmer po besedah Jamška le razmišlja. Se pa položaj prostovoljcev spreminja z nekoliko manjšimi koraki. Od 1. septembra bo na primer lahko prostovoljec prejemal višjo socialno pomoč iz naslova delovne aktivnosti, kamor se bo po novem uvrščalo tudi prostovoljno delo. Prostovoljec ni nadomestek za zaposlenega Zakon o uravnoteženju javnih financ na opravljanje prostovoljnega dela sicer ni vplival neposredno. Ima pa, kot svari Jamšek, druge občutljive posledice. S tem ko se zmanjšuje število zaposlenih v javnem sektorju, se povečuje tveganje, da bi javni sek- tor nekdanje zaposlene želel nadomeščati s prostovoljci. »Ti bi morali dopolnjevati delo zaposlenih, nikakor pa ne opravljati nalog, za katere ima neka javna inštitucija javno pooblastilo. Ravno zato, ker bi bilo to v nasprotju z zakonodajo, se v javni sektor ne vabi prostovoljcev, so pa toliko bolj zaželeni volunter-ski pripravniki.« Kot primer sogovornik navaja medicinske sestre, ki so si lahko še pred nekaj leti za nekatera opravila vzele nekoliko več časa in so tako na primer zadovoljile potrebo ljudi po druženju. Danes, ko zaradi krčenja njihovih delovnih mest drvijo od ene obveznosti k drugi, je v zdravstvu večja potreba po prostovoljcih, ki so družabniki bolnikom in njihovih svojcem. Primerjave so nehvaležne Primerjava dojemanja prostovoljstva v Sloveniji in tujini je po besedah Jamška zelo nehvaležna. Anglosaksonske države imajo na primer res veliko prostovoljcev, kar je odvisno tudi od tega, da nimajo tako močne socialne države, kot jo imamo mi. »Tam prostovoljci v bolnišnicah in domovih za ostarele hranijo ljudi, saj jih sicer nihče od zaposlenih ne bi nahranil. Števila prostovoljcev torej ne moremo enačiti z razumevanjem oziroma s podporo prostovoljnemu delu v neki državi,« pravi. Med prostovoljnimi praksami, s katerimi se počasi spogledujemo v Sloveniji, je izpostavil socialno ekonomijo. Gre za aktiven način vključevanja ljudi v lokalno skupnost. V tujini se to dogaja pod imenom »crowdfun-ding«, čemur bi po slovensko dejali množično financiranje, ko odločitev o podpori določenim projektom ni v rokah občinske uprave, temveč ljudi. Podobna oblika spodbujanja lokalne soudeležbe je, da mesto nek odstotek proračuna nameni uresničitvi idej, ki jih predlagajo posamezniki. Najboljše zamisli ljudje izberejo na nekakšnem referendumu. Prostovoljno delo je torej usmerjeno v skupnost, ki se je v zadnjem času precej oddaljila. Ker je osnovne povezanosti manj kot nekoč, ko so si ljudje in velika sorodstva pomagali med seboj, potrebujemo več organiziranega pro-stovoljstva. Vprašanja, vredna razmisleka V Slovenski filantropiji med »sive cone« prostovoljstva, o katerih bi bilo treba premisliti), uvrščajo predvsem organizacijo prostovoljnega dela tako, da bi bili prostovoljci čim bolje zavarovani. Hkrati bi morali bili zahtevani zneski primerno visoki, da bi lahko organizacije še vedno odprto sprejemale prostovoljce. Enako velja tudi pri plačevanju drugih stroškov zanje. Druga pomembnejša dilema, ki jo izpostavlja Jamšek, je, koliko se bomo s prostovoljnim delom še naprej odzivali na družbene probleme, kot je na primer revščina, kdaj pa bomo zahtevali odgovornost pristojnih. TINA VENGUST Poleg zakonske še etična ureditev Prostovoljstvo v Sloveniji ureja tudi etični kodeks. Takšna ureditev je pomembna v luči zmanjševanja zlorab. Jamšek izpostavlja predvsem tržni sektor, kjer ljudi pod pretvezo prostovoljstva vabijo k opravljanju določenih storitev z obljubo, da jim bodo kasneje ponudili delo. To ni prostovoljstvo, temveč delo na črno, poudarja. Kodeks po njegovem prepričanju pomaga tudi pri širjenju zavedanja o prostovoljstvu. V Slovenski filantropiji si želijo, da bi imeli ljudje, še posebej mladi, dobro izkušnjo pri opravljanju takšnega dela. Kdor se odloči za prostovoljstvo, se k taki obliki dela namreč vrača in ima posluh za družbene potrebe. Kdor bo imel slabo izkušnjo, pa se bo morebitnim novim prostovoljnim priložnostim izogibal. Kodeks razblinja tudi zmotne predstave o prostovoljcih kot izjemnih ljudeh. To, da so opravili dobro delo, jim po besedah sogovornika še ne daje pravice, da bi nad drugimi vršili moč, ki jo dobijo kot prostovoljci, za vsiljevanje svojih političnih, verskih ali drugih osebnih prepričanj ali za zadovoljitev svojih čustvenih, seksualnih, finančnih ali drugih potreb. VSAK ČETRTEK ImMHigllMla ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN www.novitednik.com tednik@nt-rc.si NAŠA TEMA 17 PRIMERA DOBRE PRAKSE Utrinek iz sprehoda v bližnjo okolico Doma starejših Šentjur, kamor so stanovalce pospremili šentjurski skavti. ranjenimi vojaki leta 1917. Sveža energija Temelj, na katerem na stara leta sloni dobrodelnost »Zelo jasno opredelimo, kje je potreben strokovni pristop, kje je potrebno znanje zaposlenega, kje pa lahko pomagajo prostovoljci. Največ, kar lahko naredijo, je stik s stanovalci. Za tega se seveda trudijo tudi zaposleni, prostovoljci pa ga lahko nadgradijo, ker si lahko vzamejo še več časa.« »Etična komisija v prvih dveh mandatih ni prejela nobene pritožbe, v zadnjem obdobju pa se prostovoljci in organizacije bolj obračajo nanjo. To ne pomeni, da se je stanje v prostovoljnem sektorju poslabšalo. Gre bolj za to, da se je na vseh ravneh povečala ozaveščenost, da vsako ravnanje ni sprejemljivo.« V Domu starejših Šentjur je pomoč prostovoljcev zaželena in potrebna na različnih področjih. Tako na področju družabništva posameznikom, kot vodenja najrazličnejših skupin. Poleg strokovnosti zaposlenih je prav trud prostovoljcev dodatna začimba, ki starostnikom lepša jesen življenja. Prostovoljsko delo v Domu starejših Šentjur koordinira socialna delavka Elizabeta Prtenjak, ki je vesela, da so zunanji prostovoljci pripravljeni voditi najrazličnejše skupine, v katere se vključuje večje število stanovalcev. Gre za bralni klub, domsko knjižnico, literarni krožek, molitveno skupino, ter različne pogovorne skupine. Družba prostovoljcev posameznim stanovalcem je osredotočena na njihove potrebe in želje. Pri tem gre največkrat za spremstvo v okolico doma, skupen sprehod ali klepet ob kavi. V utrip Doma starejših Šentjur se vključujejo tako mlajši kot starejši prostovoljci, s tem pa stanovalci dobivajo širšo možnost vključevanja v lokalno skupnost. »Zaposleni se vsekakor trudijo za kakovost življenja naših uporabnikov, prostovoljci pa v življenja starostnikov vedno znova vnašajo nek nov dražljaj iz okolice, jim krajšajo čas, se z njimi, pogovarjajo, berejo, igrajo igre ali pa izvajajo manjše zaposlitvene dejavnosti.« Tudi kosmati in na štirih nogah Medtem ko pri mlajši generaciji v domu v prostovoljskem duhu vzgajajo predvsem dijake Srednje zdravstvene šole Celje, so ponos te ustanove že nekaj let tudi starejši prostovoljci Karitasa Šentjur. Kot pravi Prtenjakova se ti zaradi poznavanja potreb starostnikov morda še lažje vključijo v komunikacijo z njimi. Dvakrat do trikrat na mesec stanovalce osrečijo prostovoljci Športnega kinološkega društva Celeia s štirinožnimi prijatelji. Njihovi obiski so po besedah sogovornice izjemno pomembni zato, ker stanovalci v družbi s kosmatimi smrčki podoživljajo to, kar so nekoč že poznali in imeli radi v domačem okolju. Svojec v čevljih prostovoljca Že to, da so vrata doma na široko odprta, je po prepričanju Beti Prtenjak eden izmed razlogov, da se prostovoljci počutijo sprejete. Marsikdaj se zgodi, da se za prostovoljno delo odloči svojec enega izmed stanovalcev, saj začuti, da bi tako lahko naredil še več za druge in njihovo kakovost bivanja. Dom pa o možnostih opravljanja prostovoljnega dela obvešča tudi različne srednje šole v okolici. Prostovoljce dvakrat letno povabijo na srečanje s pogostitvijo, bolj oddaljenim prostovoljcem povrnejo tudi potne stroške. Določijo pravila igre Ob prvem kontaktu bodočega prostovoljca Prtenjakova z njim opravi uvodni sestanek. Če se prostovoljec odloči za sodelovanje, podpiše dogovor o opravljanju prostovoljskega dela, v domu ga poučijo o etičnem kodeksu, o hišnem redu ter o posebnostih komunikacije s starostniki, spodobnostih vživljanja in posebnih procesih bolezni. Prtenjakova nato spremlja delo prostovoljca, z njim pa sodelujejo tudi drugi kadri. Prav to, da organizacija, ki prostovoljcu nudi opravljanje prostovoljskega dela, omogoča tudi ustrezno informiranje in izobraževanje, je po prepričanju sogovornice ključno, da se lahko šentjurski dom pohvali le s pozitivnimi izkušnjami obojestranskega sodelovanja. »Brez prostovoljcev naše organizacije ne bi bilo,« poudarja sekretar žalskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije Matjaž Čre-šnovar. Okoli 200 prostovoljcev na terenu je nepogrešljiv del 16 krajevnih odborov v šestih občinah spodnje savinjske doline. V zadnjem času vedno pogosteje odkrivajo prikrito revščino. Prav prostovoljci na terenu so po besedah Črešnovarja tisti, ki prepoznajo ljudi, ki zase menijo, da jim nič ne manjka, čeprav morda v svojem gospodinjstvu nimajo niti pitne vode ali pa urejenih osnovnih bivalnih razmer. Poleg tega obiskujejo starejše na domu in v domovih za starejše, ob koncu leta zanje pripravljajo srečanja, mesečno izvajajo Postaje RK ... Na potrebe drugih so v svoji okolici bolj pozorni predvsem starejši, v zadnjih letih pa telefonsko številko žalskega območnega združenja vse pogosteje zavrtijo tudi mlajši, ki so pripravljeni pomagati. Med njimi je kar nekaj takih brez zaposlitve. »Za mnoge je prostovoljno delo na nek način priložnost, da se izkažejo, s tem pa dobijo priporočilo, ki jim bo morebiti koristilo pri iskanju dela,« pravi sekretar rdečega križa v Žalcu. Podpora strokovnjakov Ustreznega ravnanja z ljudmi v stiski, s tistimi, ki so zaradi različnih razlogov osamljeni, ali takšnimi, ki so zaradi svojih težav nagle jeze, prostovoljce učijo strokovnjaki s področja sociale in zdravstva, ki zanje pripravljajo predavanja ter jim svetujejo. Se pa prostovoljci kljub dobri podpori srečujejo z nekaterimi težavami. Črešnovar opaža, da se v zadnjem času pritožujejo predvsem zaradi vodenja obsežne dokumentacije, ki jo zahteva Zakon o prostovolj-stvu. Volje pa jim ne smejo vzeti tudi trenutki, ko želijo socialno ogrožene, ki so ostali brez služb, spodbuditi in motivirati za delo in ponovno socializacijo z raznimi delavnicami. Kadar te osebe raje sedijo doma in čakajo na pomoč Centra za socialno delo, prostovoljcem to seveda ne uspe. Slabo voljo jim vlivajo tudi nekateri, ki delajo na črno, pa se kljub dodatnim prihodkom ne odpovedo hrani RK. Prav prostovoljci krajevnih odborov pa najbolje vedo, kakšno je dejansko stanje njihovih sokrajanov, ki se po pomoč pri plačilu osnovnih položnic namesto na svojo krajevno organizacijo obrnejo na žalsko območno združenje. Prepričani so namreč, da jih v Žalcu na sedežu ne poznajo in da bodo ugodili njihovi prošnji, pa četudi njihove socialne razmere niso tako črne. Največ pomeni beseda hvala Prireditev ob 100-letnici žalskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije minuli petek je bila na primer ena od gest, s katerimi se ta organizacija trudi, da se prostovoljci počutijo njen enakovreden partner. Poleg zahvale za njihovo delo se na OZ Žalec zavedajo, da je treba skrbeti za dobre medsebojne odnose in negovati stike s prostovoljci. »Lani decembra smo se vpisali med prostovoljske organizacije, kar pomeni, da upoštevamo tudi določila Zakona o prostovoljstvu, kar se tiče zavarovanj in možnosti povračila stroškov. Prostovoljci morajo voditi poročila o opravljenem delu, mi pa jih posredujemo naprej,« našteva Črešnar. TINA VENGUST Foto: arhiv RK Žalec »Zaposleni se vsekakor trudijo za kakovost življenja naših uporabnikov, prostovoljci pa v življenja starostnikov vedno znova vnašajo nek nov dražljaj iz okolice, jim krajšajo čas, se z njimi, pogovarjajo, berejo, igrajo igre ali pa izvajajo manjše zaposlitvene dejavnosti,« pojasnjuje socialna delavka Elizabeta Prtenjak. Z opredeljenimi načrti do evropskega denarja Program za kulturo prinaša nekaj novosti - Celjani stavijo na kreativne industrije V petkovi razpravi v Barbarini dvorani Knežjega dvorca v Celju so predstavljali svoja stališča direktorji kulturnih ustanov oziroma predstavniki posameznih umetniških področij v celjski občini. Spregovorili so o ciljih, ukrepih in prednostnih projektih na področju svojega dela. V primerjavi s predhodnim program za kulturo za obdobje 2007-2013 so ena bistvenih novosti tokratnega dokumenta kreativne industrije, to so arhitektura, oblikovanje, umetnost in podobne druge dejavnosti, ki temeljijo na intelektualni lastnini. Celjani namreč enega od potencialov pri razvoju kulturnih vsebin vidijo na področju industrijskega ustvarjanja. Novosti novega programa so nenazadnje povezane tudi z novo infrastrukturo na kulturnem področju. Občina si namreč želi, da bi jo uporabniki izkoristili kolikor se le da. CELJE - Mestna občina pripravlja program za kulturo za obdobje 2014-2020. V ta namen je v petek dopoldne v Knežjem dvorcu organizirala javno razpravo, katere namen je bilo vključevanje predstavnikov strokovne kulturne javnosti v proces vsebinskega oblikovanja konkretnih ciljev in prednostnih nalog. Program za kulturo bo temeljni strateški dokument na področju kulture v naslednjem šestletnem obdobju. Ker gre v tem primeru, kot pravi strokovni sodelavec za kulturo na celjski občini Vlado Kožel, za srednjeročno obdobje, bo program v prvi vrsti vsebinsko usmerjen, njegove vsebine pa se bodo navezovale na nove razpise, med katerimi je tudi Ustvarjalna Evropa 2014-2020. »Za tako dolgo obdobje si enostavno ne moremo privoščiti, da bi finančno ovrednotili vse postavke, zato je program v prvi vrsti namenjen opredelitvi aktualnih vsebin,« pravi. Osnovni namen programa je tako zagotoviti kandidaturo na številnih razpisih, saj so jasno zastavljeni cilji in strategija zelo dobra popotnica pri prijavljanju na razpise in črpanje evropskih sredstev. Knjižnico se trudijo približati uporabnikom V petkovi razpravi v Barbarini dvorani Knežjega dvorca so cilje, ukrepe in prednostne projekte predstavili direktorji kulturnih ustanov oziroma predstavniki posameznih umetniških področij. Direktorica Osrednje knjižnice Celje Polona Rifelj je izpostavila, da si bodo knjižnico še naprej prizadevali približati uporabnikom vseh starosti, jo predstaviti kot čim bolj interaktivno okolje in jo umestiti kot najpomembnejšo kultur-no-informacijsko ustanovo v regiji. »Za to je treba izstopiti iz togega stereotipa, kaj knjižnica je. Da bi to dosegli, se že povezujemo s podobnimi ustanovami iz okolja in pripravljamo razne kulturne projekte ter dogodke, ki privabljajo najširše občinstvo, in to bomo počeli tudi v prihodnjem obdobju,« še dodaja direktorica. Izziv so elektronske oblike gradiva Podobna stališča ima tudi Zgodovinski arhiv Celje, ki tudi v prihodnjih letih želi karseda svojo dejavnost približati širši javnosti. »V javnosti želimo spremeniti mnenje, da smo zgolj inštitucija, ki se navezuje na preteklost, prav nasprotno, sodobni arhivi smo močno vpeti v sodobni čas, saj edino s tega položaja lahko opravljamo svoje osnovno poslanstvo,« izpostavlja direktor celjskega arhiva dr. Borut Batagelj, ki v prihodnjem programskem obdobju kot enega glavnih izzivov vidi na področju elektronskega gradiva. Arhivi še namreč nimajo odgovora, kako zagotoviti hrambo. Kot razlog navaja, da regionalni arhivi nimajo niti kadrovskih niti infrastruk-turnih možnosti, da bi lahko sledili bliskovitemu razvoju in spremembam, ki se dogajajo na terenu. Obnavljali bi infrastrukturo SLG Celje, edino profesionalno gledališče v regiji, se želi v prihodnjem šestletnem obdobju tesneje povezovati z nevladnimi organizacijami, zato si prizadeva za rešitev problema infrastrukture, ki bi takšno sodelovanje in možnost izvajanja novih gledaliških zvrsti tudi omogočila. »Prednostni cilji in projekti so v kriznih razmerah usmerjeni v nadaljnji umetniški in kakovostni vzpon, pri čemer moramo za vsako ceno ohraniti obseg sedanje produkcije,« pojasnjuje svetovalec upravnice gledališča Borut Smrekar. Ob splošnem zmanjševanju sredstev za dejavnost sta največja problema, kot še dodaja, dotrajana infrastruktura in selitev Odrapododrom v prostore nekdanje knjižnice. Mestna občina Celje bo še naprej oba projekta prijavljala na evropske razpise, saj sta odločilnega pomena za nadaljnji razvoj dejavnosti in ohranjanje dosežene kakovosti. Problem ostajajo depoji Glavni cilj Pokrajinskega muzeja Celje v prihajajočem obdobju je postavitev stalne arheološke razstave. V kolikor bo muzeju in občini v prihajajočih letih uspelo nadaljevati obnovo Knežjega dvora, bodo muzealci v njem uredili stalno razstavo o orožju in na novo postavili numizmatično zbirko. V doglednem času si želijo na novo postaviti tudi etnološko zbirko, ki naj bi zaživela kot živi muzej na eni od kmetij v okolici Celja. Direktor muzeja Stane Rozman upa, da bodo do leta 2020 rešili problem depojev, ki so tudi zaradi dotoka novega gradiva premajhni in neustrezni, enako kot je po njegovih besedah neustrezna tudi restavratorska in konservatorska delavnica. Želijo si pravičnejšega točkovanja V galeriji sodobne umetnosti bodo v prihajajočih letih poseben poudarek posvečali popularnemu pogledu na sodobno umetnost, kar naj bi med drugim dosegli, kot pojasnjuje kustosinja Irena Čerčnik, s kuratorski projek- ti kustosov iz mednarodnega prostora, predvsem tistih, ki so bili del rezidenčnega programa celjskega centra sodobnih umetnosti. Oživili bodo delovanje Galerije Račka, posebna skrb pa bo namenjena tudi stalni zbirki centra sodobnih umetnosti. Samozaposleni umetniki si v prihodnjem programskem obdobju želijo izenačitve z vsemi ostalimi kulturnimi delavci, zaposlenimi v javnem sektorju. Svobodna umetnica Andreja Džakušič pravi, da se s težavami pri zaposlitvi srečujejo predvsem vizualni umetniki, zato si želijo, da bi jih galerija zaposlila vsaj za tisto obdobje, ko posameznik pripravlja razstavo. Nad ljubiteljsko kulturo bdi celjski javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegov vodja Tomaž Črnej pravi, da se nadvse trudijo, da se obseg finančnih sredstev, namenjenih ljubiteljski kulturi, ne bi zmanjševal. Prizadevajo si, da bi v prihajajočem programskem obdobju oblikovali pravičnejše kriterije za dodeljevanje finančnih sredstev društvom. Za kakovostno delovanje bi ljubiteljska kultura v knežjem mestu nenazadnje potrebovala tudi dvorano, podobno Celjskemu domu. ŠPELA OŽIR Foto: ŠO NA KRATKO Pogled v prihodnost BISTRICA OB SOTLI - Zavod Otok in Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli Metulj sta v okviru projekta Semena prihodnosti v soboto organizirala ekskurzijo v Ars Electro-nica Center v avstrijskem mestu Linz. Približno 70 ljudi, med njimi tudi otroci, ki so bili udeleženci podjetniških delavnic, si je pod vodstvom znanstvenice in izumiteljice mag. Maše Jazbec ogledalo novosti na področju nanotehnologije, genske tehnologije, računalništva in robotike. Udeleženci ekskurzije so si v 3D-tehniki ogledali tudi vesolje. Kot je povedala Vesna Horvat iz Zavoda Otok, so z ekskurzijo želeli otrokom prikazati, kakšna bo tehnologija, ko bodo tudi sami podjetniki. JP Novorojenčki pri županu PREBOLD - Občina vsako leto pripravi dva sprejema za novorojenčke. Prvi letošnji je bil včeraj (v sredo) v dvorani preboldske knjižnice. Župan Vinko Debelak je sprejel 28 novorojenčkov, rojenih med lanskim decembrom in letošnjim aprilom, in njihove starše. Občina jim je tako, kot je to že v navadi, izročila darilni bon v vrednosti 150 evrov, kulturni program pa so pripravili vrtčevski otroci. V letu 2013 se je v preboldski občini rodilo 58 otrok in leto prej 53. Še posebej velik porast rojstev je bil leta 2011, ko so Preboldčani zabeležili kar 72 novorojenčkov. ŠO Pohodniki v Matkov škaf SOLČAVA - Prvo junijsko nedeljo se se pohodniki že tradicionalno odpravili do Matkovega kota oziroma tamkajšnjega škafa. Tudi minulo nedeljo se je malo manj kot 150 pohodnikov v organizaciji Planinskega društva Solčava odpravilo na slabe tri ure trajajoč pohod, katerega cilj je bila koča pri Matkovem škafu. Škaf nastane, ko voda spomladi v rahlem slapu pada v debelo snežišče, ki ga pozimi napolnijo plazovi, in tako v sneg izdolbe luknjo v obliki škafa. Slednji letos meri v globino dobrih 18 metrov. Pohodnike je na cilju pri škafu čakal izkušen vodnik z opremo in tisti, ki so bili dovolj pogumni in so se počutili sposobne, so imeli edinstveno priložnost spusta v globino škafa. Žiga Prepadnik, predsednik solčavskega planinskega društva, pravi, da so glede na slabše vreme z udeležbo in izvedbo pohoda zelo zadovoljni. HŽ Počastili 60 let društva upokojencev LUČE - Lučki upokojenci so v dvorani gasilnega doma, ki so jo gostje in obiskovalci napolnili do zadnjega kotička, pripravili slovesnost, s katero so počastili 60-letnico delovanja društva. V več kot dve uri trajajočem programu so se predstavili člani društva s svojimi številnimi dejavnostmi, in sicer s poudarkom na petju. Gre za eno najbolj aktivnih društev v celjski regiji. Predsednica društva in slavnostna govornica na prireditvi Martina Kladnik se je v svojem govoru omenila nekatere pomembne dogodke in posameznike, ki so vplivali na delovanje društva. Poleg nje so na prireditvi slavljencem nekaj besed namenili tudi župan Občine Luče Ciril Rosc, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak in Emil Hedžet, predsednik celjske pokrajinske zveze društev upokojencev. HŽ Dobro so pripravljeni ŠENTJUR - Celjska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje je v sodelovanju z domačim območnim združenjem Rdečega križa Slovenije in občino minulo soboto v Gorici pri Slivnici pripravila 20. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa. V usposobljenosti nudenja prve pomoči se je pomerilo 11 ekip prve pomoči civilne zaščite občine, območnih združenj Rdečega križa, podjetij, gasilcev in drugih društev ter organizacij. Šest ekip se je pridružilo iz Zasavja. Največ točk je zbrala ekipa PP Gorenje, d. d., ki se je z najvišjim številom točk prebila na državno srečanje, ekipa PP Žiče - Slovenske Konjice je osvojila drugo mesto, tretji pa so bili člani ekipe OZRK Šentjur in GZ Šentjur. Pri Zasavcih so slavili člani ekipe III. OZRK Zagorje, ki prav tako odhajajo na državno preverjanje. Na stojnicah so se predstavile številne specializirane organizacije, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja, Gasilska zveza Šentjur pa je opravila gasilsko vajo s simulacijo gozdnega požara in reševanja poškodovancev. TV »Otrok se nauči hoditi, govoriti, jesti... ogromno osnovnih opravil. In previdni otroci se zadovoljijo s tem ter se ne sprašujejo, zakaj, čemu, kako ... Mladi raziskovalci pa so vedoželjni in želijo vedno znova odgovore na vprašanja, ki porajajo nova vprašanja. To je dobro, zato ostanite takšni še naprej,« sta mladim raziskovalcem zaželela povezovalca programa zaključne prireditve v Narodnem domu. Kriza se v raziskovanju ne i^k ^^ ^P ^k Iz leta v leto več mladih raziskovalcev, mentorjev ^^ ^m I I in tudi raziskovalnih nalog CELJE - Ob koncu že 36. leta mladinskega raziskovalnega dela so minuli teden v veliki dvorani Narodnega doma podelili priznanja učencem in dijakom, ki so letos sodelovali v projektu Mladi za Celje. Kot je v mestni občini že v navadi, so ob tej priložnosti izdali poseben bilten Mladi za Celje 2014, v katerem so zbrani povzetki raziskovalnih nalog in dosežki celjskih učencev in dijakov z različnih tekmovanj na državni ter mednarodni ravni, najboljše mlade raziskovalce pa so že pred tem popeljali na nagradno ekskurzijo na Primorsko. Hiter pregled letos pripravljenih nalog tako med učenci kot dijaki pokaže, da se kriza v raziskovalnem delu mladih ne pozna. Raziskovanja se je namreč lotilo približno 300 mladih, ob strani jim je stalo 107 mentorjev, rezultat njihovega dela pa je bera 133 raziskovalnih nalog, medtem ko so jih lani pripravili 124. »Najbolj razveseljuje to, da je zadnja leta v Celju vse več tako mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev kot tudi raziskovalnih nalog, ki jih skupaj pripravijo,« pravi Srečko Maček, ki že peto leto vodi delo komisije Mladi za Celje. Mladi so raziskovali na kar 26 različnih raziskovalnih področjih, celjskim dijakom in učencem iz vseh devetih celjskih osnovnih šol pa so se s tremi raziskovalnimi nalogami pridružili tudi raziskovalci iz laške OŠ Primoža Trubarja in šentjurske OŠ Franja Malgaja. Med srednjimi šolami so sodelovali dijaki vseh treh gimnazij, ob tem pa še treh šol ŠC Celje, ki so izstopali zlasti z raziskovanjem konkretnih vprašanj oziroma iskanjem rešitev za izboljšave na svojih strokovnih področjih, ter dijaki ekonomske in zdravstvene šole ter šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. Po številu raziskovalnih nalog so bili absolutni rekorderji osnovnošolci s Hu-dinje, saj so jih pripravili kar 22. Priznanja tudi na državni ravni Kot vsako leto so avtorji tudi letos 74 osnovnošolskih in 60 srednješolskih raziskovalnih nalog predstavili doma, kjer so šli skozi prvo ocenjevalno sito. Najboljši so se uvrstili na državno tekmovanje mladih raziskovalcev in v drugi polovici maja iz Murske Sobote domov prinesli 8 zlatih, 15 srebrnih in 30 bronastih priznanj. In tudi zato jim je celjska podžupanja Darja Turk zaželela, naj dobro izkoristijo prihajajoče počitnice, da bodo po uspešnem in nepozabnem šolskem letu septembra lahko obujali spomine tudi na nepozabne počitnice. IS, foto: arhiv MOC Priznanja mladim raziskovalcem sta podeljevala predsednik komisije Mladi za Celje Srečko Maček in podžupanja Darja Turk. NA KRATKO Starejši so se srečali VOJNIK - Na Frankolovem je bilo vsakoletno srečanje starejših krajanov, starih več kot sedemdeset let. Srečanja, ki ga pripravljajo ob krajevnem prazniku, se je udeležilo 47 krajanov. Uvod v srečanje je bila maša v cerkvi, po njej je bilo v gostišču družabno srečanje. V programu so nastopili domači osnovnošolci in Kvartet Frankolovo, zbranim sta v nagovorih zaželela zdravje predsednik krajevne skupnosti Dušan Horvat in župan Beno Podergajs. Najstarejša udeleženka in najstarejši udeleženec srečanja sta v 89. letu življenja. Srečanje s pogostitvijo starejših krajanov sta pripravila krajevna skupnost in župnijska karitas. BJ Iztrebljajo glodavce VELENJE - Na območju vseh treh šaleških občin ves teden poteka redna deratizacija kanalizacijskega sistema. Z iztrebljanjem glodavcev želijo preprečiti pojav in širjenje nalezljivih bolezni ter ekonomsko škodo ob prekomerni namnožitvi glodavcev. Deratizacijo izvaja Komunalno podjetje Velenje, ki uporabnike kanalizacijskega omrežja poziva, naj ne obremenjujejo kanalizacije, da ne bi prihajalo do napak pri nastavitvi vab v kanalizacijski sistem. Deratizacija se izvaja z rodenticidi. To so pripravki, ki vsebujejo antikoagulante in posledično vplivajo na strjevanje krvi. Zaradi preprečevanja zastrupitve neciljnih vrst so učinkovine v vabah prisotne v zelo nizkih odmerkih. Ostanki hrane sodijo v zato namenjene zabojnike, odpadno jedilno olje pa nikakor ne v odtoke. Tega lahko občani oddajo v zbirnem centru ob Škalskem jezeru. Uporaba kanalizacijskega sistema med nastanitvijo vab ne bo motena. Opozarjajo pa še, da je v kanalizacijo prepovedano metati razne krpe, osvežilne robčke, palčke za ušesa, damske vložke, tampone, kondome in vanjo zlivati čistila in strupe. AK Za dostojnejše slovo ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je minuli torek namenu predala obnovljeno poslovilno vežico na pokopališču na Sladki Gori. Poslovilna vežica ima odslej na novo urejeno osrednjo poslovilno dvorano, prostor za svojce, obnovljene sanitarije in nov nadstrešek, ki ga bodo žalujoči uporabljali med žalno slovesnostjo. Obnova, vredna približno 150 tisoč evrov, je hkrati zadnja naložba v poslovilne vežice na pokopališčih v šmarski občini, obnovljene vežice imajo namreč tudi že v Zibiki, Šentvidu, na Kristan Vrhu in v Svetem Štefanu. V Šmarju pri Jelšah pa je pred dobrimi desetimi leti zrasla nova poslovilna vežica s tremi poslovilnimi prostori. TV Pomoč za pridne roke kmetov DOBJE - Občani se lahko do 23. junija prijavijo na javni razpis za dodeljevanje pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja. Občina je v ta namen zagotovila 18 tisoč evrov. Največji del razpisne pogače, in sicer 16 tisoč evrov, je namenjen naložbam v kmetijska gospodarstva, kamor se uvrščajo izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskem gospodarstvu, stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije in opreme, stroški gradnje ali izboljšanja nepremičnin, infrastrukture in pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo ter stroški postavitve pašnikov in obor. Ker je interes za denarno pomoč velik, bo občina zneske sorazmerno prilagodila glede na število upravičencev. Po besedah župana Franca Leskovška je razpisa dobra spodbuda občanom za posodobitev njihovih kmetij in kmetijskih strojev. TV S prašičkom do cerkvene strehe VITANJE - V podružnični cerkvi sv. Antona v Breznu, v bližini trga, so praznovali Antonovo nedeljo. Posvečena je sv. Antonu, zavetniku živali. Ob tej priložnosti je bil med drugim voden ogled razstave Križi skozi stoletja, ki jo je v tej cerkvi pripravil Narodni muzej Slovenije. Mašo v počastitev sv. Antona, zavetnika cerkve, in procesijo, ki so se je udeležili številni župljani, je vodil župnik Lojze Cvikl. Po maši je bila licitacija živega prašička, ko so morali udeleženci ugibati njegovo točno težo. Vsak dražitelj je daroval po deset evrov, nabralo se je vsega skupaj več kot tristo evrov, ki so jih namenili za obnovo strehe župnijske cerkve. Lastnica prašička je postala Vilma Ošlak, ki je ugotovila prašičkovo točno težo. Prašiček je bil težak 21 kilogramov. Voden ogled razstave Križi skozi stoletja je pripravil mag. Darko Knez, ki je njen avtor. Velika razstava, kjer si je mogoče ogledati tudi razpela z območja Vitanja, Slovenskih Konjic in Zreč, bo na ogled do začetka januarja. BJ Postali bodo energetsko varčnejši ŽALEC - Občina je v petek podpisala pogodbo z ljubljanskim gradbenim podjetjem Tipo investicijske gradnje za energetsko obnovo I. in II. osnovne šole Žalec. Energetska obnova obeh šol, skupaj vredna malo manj kot 1,4 milijona evrov, bo vključevala toplotno izolacijo fasade, menjavo ali vgradnjo oken oziroma vrat, izvedbo toplotne izolacije tal, optimizacijo ogrevalnih sistemov, izboljšanje črpalk in prezračevanja učilnic ter kuhinje. S finančnimi sredstvi evropske kohezijske politike bo sofinanciranih 85 odstotkov izdatkov, preostali del bo zagotovila žalska občina. ŠO Novi vodja občinske uprave TABOR - V času porodniškega dopusta Saše Zidanšek Obreza je župan Vilko Jazbinšek za vodenje posameznih področij dela občinske uprave pooblastil uslužbenca Simona Jana in Alenko Krečo. Ker je Saši Zidanšek Obreza, dosedanji tajnici občinske uprave, v tem času potekel petletni mandat opravljanja tovrstne funkcije, je župan maja pooblastil novega vodjo. Za vršilca dolžnosti tajnika občinske uprave za prihodnjih šest mesecev je imenoval Simona Jana. Nov javni natečaj za omenjeno delovno mesto bo po lokalnih volitvah. ŠO 20 ŠPORT Za Montreal usodno prelaganje desk na Rogli Policist: »Svet Peter? Ja, pa kaj še ...« - Državni rekord vstopil v peto desetletje -V Peter Svet na štadionu AD Kladivar (Foto: GrupA) Danes je minilo 40 let, odkar je celjski atlet Peter Svet na mitingu v Berlinu pretekel 5.000 metrov v času 13 minut, 32 sekund in osmih desetink. Tedaj je za dobro sekundo zgrešil jugoslovanski rekord, nihče od Slovencev pa odtlej 12 štadionskih krogov in pol ni pretekel hitreje. Rekordu bo po napovedih strokovnjakov še dolgo časa rasla brada. Svet je zdaj star 65 let. Pred 14 leti se je dokazal še kot veteran in na evropskem prvenstvu na Finskem v teku na 3.000 m z zaprekami osvojil zlato medaljo. Jutri po 18. uri se bo na celjskem atletskem štadionu začela prireditev Tek z legendo. Do 150 ljubiteljev teka bo na petkilometrski razdalji počastilo spomin na izjemen dosežek izpred štirih desetletij. Boste lahko tekli, pred dnevi ste namreč potarnali zaradi bolečine v stegenski mišici? Bom, bom, toliko za »hec« že. Res sem prejšnji teden malce prehitro tekel med vadbo in me je zapeklo, a so mi mišico usposobili s fizio-terapijami. Poškodbe so zaznamovale vašo športno pot. Ste zadovoljni z njo? Pravzaprav bi lahko bila precej uspešnejša. Zaradi težav s kolenoma sem dvakrat prekinil kariero. Leta 1976 mi je po sedmem kilometru počil meniskus, a sem vztrajal do cilja in presegel slovenski rekord Draga Žun-tarja na 10.000 metrov. Po tekmi nisem mogel hoditi. Najbolj pekoča pa je ra- nica, ki se je sprva zdela povsem nedolžna, toda preprečila vam je celo sodelovanje na olimpijskih igrah leta 1976 v Montrealu. Kaj se je pripetilo? Čeprav sem dvakrat izpolnil olimpijsko normo, mi je zvezni selektor postavil še en pogoj. Zmagaj še na prvenstvu Balkana v Celju, mi je dejal. Nisem se pritoževal, bil sem pač izjemno pripravljen. Na »dirko« sem čakal na Rogli. Pa sem upravniku pomagal prestavljati deske. Pri tem sem se zaskalil v prst. Naslednji dan sem se ulegel v senco s knjigo. Nenadoma sem na roki opazil temno črto, ki se je vlekla od dlani preko podlahti do nadlahti. Zastrupitev! Od lesenega odkruška, dvemilimetrskega. Trener bi moral priti pome šele naslednji dan. Upravnik mi je posodil avto in odpeljal sem se predčasno v Celje. Cepili so me, naslednji dan pa sem se sicer nekako privlekel do cilja, povsem izčrpan in s slabim rezultatom ... Časa pred odhodom v Kanado je preostalo še dovolj! Res je, doma sem imel že celotno opremo olimpijskega komiteja. Toda v Beogradu so se odločili drugače, v Montreal je potoval tekač brez norme. Nobena pritožba ni zalegla. Najboljši športnik Celja ste bili dvakrat, leta 1973 in tudi leto kasneje, ko ste prejeli Bloudkovo plaketo. Tudi zaradi izjemnega dosežka v Berlinu, točno pred 40 leti! Na olimpijski dan sem odpotoval z metalko kopja Natašo Urbančič in njenim možem Zlatkom Bezjakom, ki mi je kričal vmesne čase. Spremljal sem vodilno skupino, v njej so bili svetovni zvezdniki. Zmagal je odlični Nizozemec Jos Hermens. Mislim, da sem bil šesti. Rezultat me je presenetil. 13 minut in 32 sekund. Vedel sem, da gre za slovenski rekord. Morda tudi za jugoslovanski. Enostavno nismo vedeli, koliko znaša dosežek Daneta Korice. Bil sem za dobro sekundo počasnejši od njegovega rekorda, kar sem izvedel po pristanku v Zagrebu. Približno tri mesece prej ste razveselili Velenje, Slovenijo, Jugoslavijo. V medijih je bila na široko opevana vaša zmaga v krosu na balkanskem prvenstvu, tudi zaradi domnevne odlične taktike. So spomini po štirih desetletjih še živi? So, vsekakor. Čeprav sem bil jugoslovanski prvak, nisem razmišljal o naslovu. Sloviti Dane Korica je bil še vedno v odlični formi, favorit pa je bil Romun Ilie Flo-roiu. Do zadnjega kilometra je bilo vse v redu, potem pa sem »počil«. Kakšna taktika neki ... Približno 500 metrov pred ciljem sem trenerju Simu Važiču dejal, da ne zmorem več. Vpil je za mano, naj tečem do konca, pa karkoli že bo. Tedaj pa sem videl Romuna na sredini klanca, da se je ozrl proti nam, zasledovalcem. To je bil dober znak zame. Potegnil sem. Izplačalo se je, še lepo prednost sem si pritekel do ciljne črte. Sledili so nepozabni trenutki, kajti častni krog na štadionu so z vami odtekli otroci! Kako je sedaj z mladino, ki jo trenirate? Dol-goprogašev ni na vidiku že vrsto let. Saj so mladi pridni, toda starši so neučakani, kar takoj želijo uspehe. Mladi atleti celo preveč trenirajo, držim jih nazaj. Namreč kasneje se prehitro zasitijo. Res pa je, da moraš biti malo »čohnjen«, da tako mučiš samega sebe. Zaradi rahitisa ste zelo pozno shodili, a očitno ste kasneje vse nadoknadili. Sloveli ste celo po pravilni, lepi tehniki teka. V določenem obdobju ste v petih letih pretekli 17.000 kilometrov. Nadebudni atleti vas hvalijo, da jih znate potolažiti po neuspešni tekmi. Ste vi ali Simo Važič avtor stavka »nič ne de, jutri imaš pomemben trening«? Ne. Zanj je poskrbel Milan Medan, Srb, ki je prvi premagal Korico. Bil je »nor« na treningih, nismo mu mogli slediti. Na tekmah pa je odpovedoval. Po eni izmed njih smo ga pobarali, kaj se je zgodilo. Pa je dejal: »Ah, nič zato. Jutri imam namreč pomemben trening.« In poskrbel za naš smeh. Zdaj pa razjasniva, kako ste vi skrbeli za smeh ob svojih vrstnikih. Morda najprej glede izbire vašega imena. Kaj sta rekla starša? Oče si je predstavljal, da se bo rodila deklica in da bo Petra. Dobil sem ime Peter. Ja, potem pa se je začelo. Kot deček sem stopil v trgovino na Glavnem trgu in starejša gospa je držala bonbone v roki. »Kako pa ti je ime, fantek?« Pa sem rekel, da Svet Peter. »Iz starejših ljudi se norca delaš, da te ni sram«, tako me je nahrulila in sem seveda ostal brez bonbona. V šolskih klopeh so se prijatelji začeli smejati, ko smo se na začetku sezone predstavljali učiteljicam, kajti vedeli so, kaj bo sledilo. Po Celju krožijo anekdote s policisti. Kaj se je točno pripetilo? Letni bazen je bil odprt do 19. ure, oskrbnik pa ga je hotel zapreti prej. Nekaj osnovnošolcev se nas je uprlo in smo se igrali naprej. Pa nam je zasegel kolesa in poklical policijo. Miličnika sta se pripeljala z »marico«. Stali smo v vrsti. Dejala sta, da nas bosta »popisala«. Dokumentov seveda nismo imeli in začelo se je hihitanje. »Priimek in ime!« Prvi je bil na vrsti kasnejši atlet. »Škof Ivan ...« Potem sem bil jaz na vrsti. »Svet Peter.« Drugi miličnik je zavpil prvemu: »Pa kaj pišeš, a ne vidiš, da brijejo norce iz naju!« Kaj pa je bilo na cesti? Bil sem srednješolec, s kolesom sem se brez pomoči rok peljal po Dečkovi cesti. Zaustavila me je patrulja. Ista zgodba, brez dokumentov in najprej priimek, nato ime. Svet Peter ... Ko se je pomiril, mi je naročil, naj grem domov po dokaz. Nič nisem »Približno 500 metrov pred ciljem sem trenerju Simu Važiču dejal, da ne zmorem več. Vpil je za mano, naj tečem do konca, pa karkoli že bo. Tedaj pa sem videl Romuna na sredini klanca, da se je ozrl proti nam, zasledovalcem.« imel, zato je do kolesa in športne torbe ter miličnika z mano odkorakala mama. »Mi smo Svetovi, sin pa je Peter.« In sem končno lahko krenil na trening. Že to je dovolj. A še katera? Morda najmočnejša, na kratko. Bil sem referent za rekreacijo pri Aeru. Prišla je televizijska ekipa. Varnostnik pa nas, ne vem zakaj, ni spustil do dvorane. Po daljšem prepričevanju me je vprašal, kdo sem. Nekaj dni kasneje je celotno podjetje govorilo o njegovem zapisniku. »Došao živ čovek, koji tvrdi, da je Sveti Petar, a ja ga nisam pustio« (Prišel je živ človek in trdil, da je Sveti Peter, a ga nisem spustil). DEAN ŠUSTER Foto: osebni arhiv Petra Sveta Najstarejše državne rekorde imajo Celjani. Petru Svetu (10. na EP leta 1974) sledi Rok Kopitar z 49,11 sek na 400 m ovire leta 1980 v Mariboru, tri leta kasneje pa je v Lozani Stane Rozman 10 kilometrov pretekel v času 28:32,86. Na lestvici rekordov bo večno ostala Renata Strašek (prav tako Kladivar), ki je imela najboljši rezultat s starim kopjem: 64,68 m leta 1995 v Velenju. Slovenski rekord Petra Sveta v teku na 3.000 m z zaprekami je veljal 28 let. Prizor z balkanskega prvenstva v krosu v Velenju leta 1974. Peter Svet kot vodilni s številko 126, levo od njega je (zakrit) Romun Ilie Floroiu, za njim pa tudi Dane Korica (125). ŠPORT 21 Sankaku pred jubilejno tekmo Mladi aduti morajo nadomestiti odsotnost tria Žolnir - Polavder - Drakšič Lucija Polavder je lani poskrbela za pripravo dvorane v Podčetrtku, nato v njej zmagala, potem pa se hitro vrnila k izpolnjevanju organizacijskih zadolžitev. Tokrat bo zaradi poškodbe izpustila tekmovalni del. Športna dvorana v Podčetrtku bo tudi letos gostila tekmo evropskega pokala za judoiste in judoistke. Celjski judo klub Z'dežele Sankaku bo skupaj z Judo zvezo Slovenije v soboto in nedeljo že desetič pričakal judoistično smetano, v ospredju pozornosti pa bodo, kot je že v navadi, tekmovalci domačega kluba. Največji delež pri pripravi tekmovanja dajejo člani San-kakuja, ki skrbijo za sleherno podrobnost. Urška Žolnir, ki je zadolžena za prijave tekmovalcev, je dejala, da je praktično že vse pripravljeno. »Vse skupaj bi se lahko začelo že v torek, ko smo pripeljali in postavili blazine. Zdaj te čakajo le še na tekmovalce. Vsi že nestrpno pričakujemo začetek tekmovanja, da se iz nas sprosti adrenalin. Ta pa se bo seveda tedaj povečal pri tekmovalcih.« Brez naveze Polavder - Drakšič Žolnirjeva je dejala, da je bilo s pripravami ogromno dela, saj se je prijavilo okrog 380 tekmovalcev. Morda se bo kdo odjavil, a kakorkoli že, v športni dvorani v Podčetrtku se jih bo znova trlo na vsakem koraku. Zagotovo bodo spet uživali, saj gre za umirjeno okolje z odličnimi pogoji tako za tekmovanje kot treniranje. Na tatamiju pa ne bo Lucije Polavder in Rokija Drakšiča. Nista še zacelila poškodb z evropskega prvenstva. »Cilji kljub odsotnosti Lucije in Urške ostajajo visoki. Vsi bodo zagotovo naredili vse, da se domačemu občinstvu prikažejo v svetli luči. To tekmovanje je med drugim tudi priprava za tekmo svetovnega pokala na Madžarskem, ki nas čaka že prihodnji teden, zato smo v Podčetrtku na pripravah že celoten teden, tukaj pa bomo tudi do konca prihodnjega tedna. Pogoji so izvrstni,« je poudaril trener Marjan Fabjan. Brez zapletov Fabjanovim varovancem tudi letos teče vse kot po maslu, brez večjih zapletov. Evropski pokal je v njihovih mislih že od začetka sezone. »Priprava dvorane je velik zalogaj. Največ dela je z vožnjo blazin, ki jih je treba pripeljati iz Celja in Slovenske Bistrice. Nekaj več logističnega usklajevanja je, ampak ni večjih problemov. Vse je bilo pravočasno tukaj,« je dejala Lucija Polavder, odgovorna za dvorano. Petra Nareks je imela nalogo sodelovati s sponzorji in obenem pridobivati finančna sredstva, kar je v teh časih nehvaležno delo. »Največji delež pri tem je opravil že >Fabi<, jaz pa sem nato le zaključila stvari. S tistimi, s katerimi že dolga leta sodelujemo, je bilo lažje, saj so nam veliko bolj priskočili na pomoč. Ni pomembno, ali finančno ali materialno. Na koncu se je super razpletlo,« je optimistično zaključila Nareksova, ki ima visoke načrte tudi na blazinah. Koliko medalj? V vsaki kategoriji bodo nastopili povprečno po trije slovenski tekmovalci, glavni favoriti v moški kategoriji bodo predstavniki domačega kluba, Matjaž Trbovc, Adrian Gomboc, Gašper Jerman in Miha Žgank ter Vito Dra-gič, v ženski konkurenci pa bodo v ospredju Petra Na-reks, Tina Trstenjak, Anka Pogačnik in Ana Velenšek. Oba dneva se bo predtek-movanje začelo ob 10. uri, finalni boji bodo po 16. uri. MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (SHERPA) Tudi po Rimu na prvem mestu Atletinja celjskega Kladi-varja Martina Ratej je na diamantni ligi v Rimu v metu kopja osvojila drugo mesto in obdržala vodstvo v posebnem točkovanju discipline. To je bila četrta letošnja tekma diamantne lige, druga z ženskim metom kopja. Najdaljši met Ratejeve je znašal 63,12 m, v predzadnji seriji, ko se je prebila na odlično drugo mesto. Svetovno podpr-vakinjo, Avstralko Kimberley Mickle, je tedaj prehitela za sedem centimetrov. Zmagala je Čehinja Barbora Špotakova, svetovna rekorderka in olimpijska zmagovalka. Na prvi tekmi po porodu ji je uspel dosežek 66,43 m. Ratejeva je bila seveda zelo zadovoljna. Odločila se je, da na naslednjem diamantnem mitingu z njeno disciplino, ki bo v soboto v New Yorku, ne bo nastopila, malo zaradi dolge poti, še bolj pa zato, ker želi tekmovati v torek v Ostravi: »Čeprav nisem presegla 65 metrov in mi niti eden izmed metov ni uspel po željah, sem zadovoljna, tudi zaradi tega, ker se mi je uspe- Martina Ratej med metom, ki ji je zagotovil zmago na uvodni tekmi diamantne lige v Dohi. lo vrniti na drugo mesto. Na Češkem bom neobremenjena in obenem motivirana, da bi presenetila Špotakovo na njenih tleh, kar mi je sicer že uspelo.« Uvod v sezono je izjemen. »Podobnega smo tudi načrtovali. Na dobri poti smo. Pred nami je piljenje določenega elementa v tehniki meta. Po Dohi je Martina izgubila en teden treninga zaradi manjše poškodbe noge in zdaj ga skušamo nadoknaditi,« pa je sporočil trener Andrej Hajn-šek, ki Martino »prepušča« tudi Jožetu Kopitarju in Miru Kocuvanu. DEAN ŠUSTER Foto: MARTINA RATEJ TEAM NA KRATKO Velenjčanke blizu uspeha Beltinci: Velenjske nogometašice so znova le državne podprvakinje. Igralke Rudarja Škal so imele v nedeljo v odločilni tekmi v gosteh zahtevno nalogo. Za naslov prvakinj bi morale premagati Pomurje. To jim ni uspelo, izgubile so s 4:3. Sprva so povedle, v 37. minuti je zadela Moira Murič, kasneje so zaostajale že s 4:1. V končnici derbija sta pred 600 gledalci zaostanek znižali Larisa Šoronda in Maruša Sevšek. »Gostiteljem čestitam za spektakel, svojim igralkam pa za predstavo in nasploh celotno sezono. Škoda pa, da so po vodstvu zaigrale slabše,« je dejal trener Rudarja Dušan Uršnik. Rotman zase in za Rudar Montevideo, La Plata: Z južnoameriške turneje se je slovenska nogometna reprezentanca vrnila s porazoma z 2:0 proti Urugvaju in Argentini. Roman Bezjak, od katerega si Celje obeta odškodnino ob morebitni prodaji iz bolgarskega Ludogorca, je na prvi tekmi igral od 67. minute. Na obeh srečanjih je navdušil Rajko Rotman, vezist Rudarja. Zanj se je najbolj ogrel Porto, ki naj bi ponudil milijon evrov odškodnine. To bi bilo za velenjski klub izjemno darilo v obdobju, ko je načrtoval ostro krčenje proračuna. Rožman brez osmerice Celje: V ponedeljek se bodo pred začetkom priprav zbrali nogometaši Celja. Športni direktor kluba Ambrož Krajnc se je v dogovoru s preostankom vodstva kluba odločil, da prekine sodelovanje z osmimi igralci. To so Mario Močič, Matej Centrih, Boban Vasov, Ivan Jovanovič, Miha Korošec, Domen Rozman, Tadej Gaber in Nace Ermenc. K članskemu moštvu bo priključenih precej celjskih mladincev (Nino Pungaršek, Matic Marcius, Jon Šporn, Blaž Zbičajnik, Rok Kidrič), v neugodnih finančnih razmerah pa ne gre pričakovati odmevnih okrepitev. V uvodnem delu prvenstva bo manjkal Igor Jugovič. Odlični hrvaški vezist se je poškodoval med minulo sezono. Moštvo bo vodil trener Simon Rožman. Uspešen zaključek sezone? Veszprem, Velenje: Slovenska moška rokometna reprezentanca je v prvi kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Katarju, v gosteh izgubila proti Madžarski s 25:22. Izbranci selektorja Deniča so navkljub ne preveč kakovostni predstavi in nekaterim mrkom v svoji igri Veszprem zapustili z aktivnim izidom in realnimi možnostmi za preboj na sklepni turnir. Obeta se nabito polna Rdeča dvorana na povratnem obračunu (nedelja, 18.00). V Tacnu tudi Srabotnik London: Po neuspešnem nastopu na evropskem prvenstvu na Dunaju je celjski kajakaš Simon Brus s slovensko reprezentanco odpotoval na tekmo svetovnega pokala v britansko prestolnico. V kvalifikacijah mu je slalomsko progo v drugem poskusu uspelo odpeljati brez napak in se je uvrstil na 26. mesto. V polfinalu je imel 12. dosežek in je le za dve mesti zaostal za finalom. V Londonu se je poškodoval Peter Kauzer, zato bo na drugi letošnji tekmi svetovnega pokala, konec tedna v Tacnu, tekmoval poleg Brusa še en Celjan, mladi Martin Srabotnik. (DŠ) Panorama NOGOMET 3. SL - vzhod, zadnji, 26. krog: Grad - Šentjur 0:2 (0:1); Lampret (39), Belak (77-11m), Dravinja - Tromejnik 7:1 (3:1); Naglič (23, 89), Čander (36, 59), Klavže (39-11m), Klokočovnik (65), Ribič (86), Nafta - Šmarje 3:2 (0:2); Čakš (21), Firšt (28). Vrstni red: Dravinja 66, Drava 57, Odranci 47, Rakičan 46, Beltinci 44, Šmarje 42, Nafta 39, Ljutomer 37, Malečnik 31, Tromejnik 30, Šentjur 25, Grad 22, Bistrica 16, Čarda 10. Štajerska liga, zadnji, 26. krog: Pohorje - Žalec 9:2 (4:1); Vidmar (39), Dolinar (69), Mons Claudius - Zreče 3:2 (1:1); Krivec (1), Zdovc (83), Peer (90-11 m); Boček (16), Klobasa (52), Peca - Šoštanj 1:1 (0:1); Radivojevič (13). Vrstni red: Fužinar 59, Dravograd 55, Lenart 48, Radlje 46, Mons Claudius 38, Zreče 34, Marles hiše 32, Žalec 31, Pesnica, Peca 29, Kovinar, Šoštanj 28, Pohorje 24, Slovenj Gradec 21. MNZ MČL Celje, zadnji, 20. krog: Radeče - Vojnik 3:1 (3:1); Berger (17), Ribič (31), Pavlovič (44); Verhovšek (37), Kozje - Krško B 4:1 (3:0); Levstik (18, 24, 65), Štus (37), Rogaška - Mozirje 8:2 (6:2); Kantolič (3-11 m), Tadina (14, 45), But (18, 55), Grošič (31, 85), Bek (35); Kunej (5), Danijel (26). Vrstni red: Rogaška 41, Mozirje 31, Krško B 30, Radeče 27, Vojnik 24, Kozje 14. (MiK) 22 KRONIKA Takšnih umorov ne moreš predvidevati Šentjurčani presenečeni, a počutijo se varno Umor 62-letnega Alojza Podlogarja in način, kako je domnevni morilec prikrival njegovo truplo, sta Šentjurčane šokirala. O tem pričajo številni komentarji policijskega odkritja podrobnosti, ki so povezane s primerom. A Šentjur velja za mirno mesto in prebivalci kraja, s katerimi smo se v pogovarjali te dni, se kljub temu še vedno počutijo varno. S komandirjem Policijske postaje Šentjur Ludvikom Petričem smo odšli do ulice Na Lipico, kjer se je zgodil umor. Da se stanovalci kljub tej tragični novici ne počutijo ogroženo in da jih ni strah, da bi se kriminal po takšnem dogodku povečal, kaže to, da so vhodna vrata skoraj vseh blokov na stežaj odprta. Je pa za Šentjur že od nekdaj veljalo, da je bilo ravno tam največ samomorov, nato je število upadlo, a se je v zadnjih letih na tem območju zgodilo kar nekaj umorov. Leta 2011 kar trije, v vseh primerih je šlo za partnerske spore. Zadnji primer, ki bi se lahko končal usodno, je bil v začetku maja prav tako na šentjurskem območju, ko je 74-letni moški streljal v reševalca nujne pomoči, ki sta prišla po njegovo ženo. »Včasih storijo takšna huda kazniva dejanja ljudje, za katere si ne bi nikoli mislil. Umori so specifična kazniva dejanja in takšne primere je nemogoče predvidevati,« razloži Petrič, medtem ko za nekaj trenutkov postojimo Ulica Na Lipico v Šentjurju velja za urejeno in mirno sosesko. Podlogarjev avto je še danes parkiran pred stanovanjskim blokom. 62-letni Alojz Podlogar naj bi umrl zaradi 27-letnega soseda. pred blokom, kjer je umrl Podlogar. Kot dolgoletni policist je videl že marsikaj. Umor Podlogarja ga spomni na primer pred več kot desetimi leti v naselju Lutarje: »Mlajši osumljenec je takrat spolno zlorabil in umoril žensko ter jo nato vrgel v vodnjak.« Preseneča jih način Roko na srce policisti zaradi narave svojega dela nad kaznivimi dejanji niso več toliko presenečeni, saj se jih popolnoma ne da preprečiti. Bolj jih preseneča način storitve. »In prikrivanja. Truplo je v tem primeru domnevni storilec skrival v svoji kleti, kar je nenavadno. Kot policist poskušaš razumeti, v kakšni smeri takšen storilec razmišlja,« nam zaupa. In vsak umor je drugačen. V družinskem okolju je morda drugače. Če se v družinah že pojavi nasilje, so o tem praviloma obveščene tudi druge ustanove, centri za socialno delo, zdravstveni domovi, šole. Praviloma bi morali v teh ustanovah te podatke upoštevati in se na njihovi podlagi z družinami strokovno ukvarjati, da ne bi prišlo do tragedije. A statistika kaže, da se umori dogajajo tudi v družinah, kjer nasilje vsaj po podatkih policije in uradnih ustanov ni vidno. Če pa se zgodi tragedija, kot je bila zadnja v Šentjurju, je nemogoče predvidevati, da bi se kaj takšnega zgodilo - dokler se ne zgodi. Odziv človeka je uganka Razloge, zakaj se takšne stvari dogajajo, je prav tako nemogoče enoumno opredeliti, dodaja Petrič. »Ko so na primer raziskovali, zakaj je bilo pred leti na našem območju več samomorov, se je pokazalo, da so svoje življenje končali predvsem starejši občani, za katere je bilo preveliko breme, da so živeli sami na domačijah ali da so bili bolni. To svojo stisko so obrnili proti sebi. Stvari se spreminjajo ... Šentjur postaja kot mesto zanimiv tudi za ljudi, ki se sem preseljujejo iz drugih krajev, je tudi prehodno mesto. S tem se spreminja tudi način življenja. Stiska ljudi se obrača navzven, z agresijo proti drugemu. Na to sem pomislil leta 2011, ko so bili trije umori na Šentjurskem. In takrat sem se nekoliko bal, da bi se kdo lotil posnemanja storjenih INFO 113 Verižno trčenje na avtocesti Nesreča je za nekaj ur zaprla avtocesto oziroma ovirala promet. V ponedeljek nekaj minut pred 19. uro se je na avtocesti za izvozom Vransko v smeri proti Celju zgodila huda prometna nesreča. Škoda, ki je nastala v trčenju več vozil, naj bi presegla milijon evrov. Promet je bil zaradi nesreče ohro-mljen več ur. Prometno nesrečo je povzročil voznik romunskega tovornega vozila, ki je trčil v zadnji del avtobusa, ki je stal v koloni. Ta je nastala na delu avtoceste, kjer vzdrževalci opravljajo obnovitvena dela. V verižnem trčenju je bilo udeleženih 7 vozil. Poleg povzročiteljevega tovornega vozila še štirje avtobusi in dve osebni vozili. Poškodovani so bili štirje udeleženci, najhujše poškodbe pa sta dobila voznik tovornega vozila in voznik avtobusa, lažje pa oba voznika osebnih avtomobilov. Romun naj bi bil zelo hudo poškodovan, po nekaterih podatkih še ni izven življenjske nevarnosti. V kolikor bo okreval, utegnejo policisti zoper njega napisati tudi kazensko ovadbo zaradi povzročitve prometne nesreče. Preiskave namreč še niso končali. Foto: PGE Celje Trčil v kolesarko Sredi preteklega tedna se je v neposredni bližini Zdravstvenega doma Celje v Gregorčičevi ulici zgodila prometna nesreča. Neznan voznik belega avtomobila je na prehodu za pešce trčil v kolesarko. Moški ji je nato ponudil pomoč, a jo je ta odklonila, kasneje pa je zaradi bolečin vendarle poiskala zdravniško pomoč. Policisti zaradi razjasnitev okoliščin nesreče pozivajo neznanega voznika, ki je odpeljal dalje, naj se oglasi na celjski policiji, prav tako pa za pomoč pri razjasnitvi naprošajo tudi morebitne očividce. R V V|' ■ ■ v v Po požaru našli gojišče konoplje Pretekli teden je zagorelo v gospodarskem poslopju v okolici Rogaške Slatine. Kriminalisti so pri ogledu pogorišča ugotovili, da je imel lastnik v objektu prostor, prirejen za gojenje konoplje. Do požara naj bi prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Nekaj konoplje, ki jo je požar ni uničil, so policisti zasegli. Nadaljnja preiskava je pokazala, da naj bi bile v gojenje konoplje vpletene tri osebe, stare 41, 65 in 40 let. Drogo, pripravljeno za pakiranje in preprodajo, naj bi hranili še v dveh objektih in bližnji okolici. Osumljene so ovadili zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. POGLEDyueJiS KRONIKA 23 Smrad izdal domnevnega morilca Truplo zavijal v folijo in polival z milom umorov. Zavedam se, da gre za sociološka vprašanja o tem, zakaj se nekje zgodi tako hudo dejanje, kot je umor,« še pojasni Petrič. Na območju Šentjurja so policisti zelo vpeti v preventivno sodelovanje z občani in občinskim svetom za varnost občanov, vodje policijskih okolišev pa so vsakodnevno na terenu. Občane želijo ozavestiti tudi o tem, kako ravnati v primeru, če se v soseščini zgodi kaj takega, in na kaj morajo biti tudi drugače v svojem naselju pozorni. Toda Petrič se zaveda, da preventiva deluje, vendar ne more preprečiti vsega hudega: »Kot sem že rekel, nikoli ne veš, kaj človek razmišlja in kako se bo v določeni situaciji odzval, kaj bo naredil.« Več kot sto razgovorov Toda vsak takšen primer je treba vzeto skrajno resno. Tudi preiskava okoliščin Podlogarjevega izginotja ni bila lahka. Zanj so skoraj vsi, ki so ga poznali, vedeli, da je večkrat odšel kam, ne da bi komurkoli povedal. Večkratna objava o njegovem pogrešanju pa je javnost le spodbudila k odzivu, a do policije so prihajale žal informacije, ki niso bile točne. Samo v tem primeru so od dneva Podlogarjevega izginotja policisti opravili več kot sto razgovorov z različnimi osebami, preverili so več deset informacij, ki so jih dobili. Podlogarja naj bi krajani videli pri zdravniku, nato se je oglasila oseba, ki naj bi ga videla, ko je kupil vozovnico za vlak, s katerim naj bi se odpeljal v tujino. Preiskovali so vse. Na podlagi podatkov o uporabi zdravstvene izkaznice so celo izsledili, da naj bi bil pri zdravniku. A se je kasneje izkazalo, da to ne drži, da naj bi prišlo do napake, ko so pri zdravniški evidenci druge osebe nekje v eni od zdravniških ambulant ali bolnišnici pomotoma vnesli Podlogarjevo ime. Prišli so tudi do podatka, da je bila v njegov mobilni telefon prenesena mobilna kartica srbskega mobilnega operaterja. »V takšnih primerih se moramo v preiskavi zanesti na vir, opravljati poglobljene razgovore in se na podlagi teh odločiti, ali gre za zanesljivo informacijo. Vedno preiskujemo v več smeri, kar pomeni, da sumimo tudi to, da se je zgodilo najhujše. Kar se je v tem primeru žal tudi potrdilo,« še zaključuje Petrič. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA 27-letni (Z. R.), ki je osumljen umora 62-le-tnega Alojza Podlogarja iz Šentjurja, je v priporu. Kot so sporočili s celjske policije, naj bi Podlogarja ubil zaradi koristoljubja. 62-letnika so pogrešali že od 9. aprila. Sum, da gre za umor, je postal utemeljen pretekli teden, ko so v kletnih prostorih bloka našli njegovo razpadajoče truplo. O pogrešanem Šen-tjurčanu smo poročali že aprila, ko so njegovo iz- ginotje policiji prijavili sosedje. Alojz Podlogar je bil samotar, vrsto let tesnejših odnosov z ljudmi, razen s svojimi znanci, ni imel. Sosedom se je zdelo čudno, ker naj bi za več dni Podlo-gar okno v stanovanju pustil odprto, pred blokom pa je ostal parkiran njegov avtomobil. Policisti, ki so s silo vstopili v stanovanje, tam niso našli ničesar, iskali so ga še na drugem naslovu, kjer naj bi občasno živel, a tudi tam niso našli ničesar. V dneh po izginotju so policisti pregledali tudi kletne prostore, a je bilo truplo zaklenjeno v enem od kletnih boksov. Policisti v tistem času še niso utemeljeno sumili, da gre za kaznivo dejanje, zato pravne podlage za hišne preiskave kletnih boksov niso imeli. Ves čas pa so prejemali informacije občanov, ki naj bi Podlogarja nekje opazili, vendar noben podatek ni potrdil, da bi šlo za pogrešanega. Opravljenih je bilo tudi več iskalnih akcij. Mu je ukradel denar? So pa policisti imeli kazensko ovadbo, ki jo je marca podal Podlogar ravno zoper 27-letnega soseda. Tega naj bi povabil k sebi na večerjo in nato ugotovil, da mu je 27-letnik ukradel 8.300 evrov, kar je ta zanikal. Tudi v preiskavi umora so 27-le-tniku predlagali poligrafsko testiranje, na kar je pristal, a se je ves čas izmikal, ko bi se moral oglasiti na policijo. Na koncu je bil za storilca usoden smrad iz kleti, zara- di katerega so ostali sosedje poklicali policiste. Truplo Podlogarja, zavito v folijo, so našli ravno v kleti 27-letnika. Prizor je nakazoval na okruten umor, katerega ozadje še ni popolnoma preiskano, zato policisti te dni še vedno zbirajo informacije, ki bodo pokazale celotno sliko dogajanja. Z gasilnim aparatom po glavi »Osumljeni in 62-letnik naj bi se 9. aprila okoli polnoči v kletnih prostorih stanovanjskega bloka sprla. Do prepira je prišlo zaradi marca izginulega denarja. Med prepirom je osumljeni z gasilnim aparatom po glavi večkrat udaril 62-letnika in ga odvlekel v klet, kjer mu je glavo zavil v folijo. Po dejanju je klet počistil, pokojnemu vzel predmete, ki jih je imel pri sebi, in jih odvrgel v smeti. Mobilni telefon je kasneje v Mariboru dal neznani osebi,« pravi vodja celjskih kriminalistov Damijan Turk. Po dogodku je 27-letnik večkrat odpotoval v Avstrijo in Bosno in Hercegovino. Ko je prihajal domov v Šentjur, je truplo, ki ga je pustil v kleti, zavijal v različne folije in vrečke ter ga polival z različnimi mili, kletne prostore pa osveževal z osvežilci zraka. Prav tako je truplo posipal z lepilom za keramiko. 27-letniku zaradi kaznivega dejanja umora iz koristoljubja grozi najmanj 15 let zapora. Sšol Komandir PP Šentjur Ludvik Petrič. Njemu in njegovi ekipi ni vseeno, ko se zgodi kaj takšnega. Občani in PU Celje se zavedajo, da so ravno v Šentjurju policisti izjemno vpeti v preventivno delovanje v lokalnem okolju. Pogrešajo Ivico, Sergeja našli mrtvega Že od minulega tedna pogrešajo 46-letno Ivico Sajnkar iz Zagrada v Celju. Pogrešana je visoka okoli 165 centimetrov, vitke postave in ima do ramen segajoče črne lase. Zaradi bolezni ima na grlu napravo za pomoč pri dihanju. Ob odhodu od doma je bila oblečena v modro trenirko, obuta pa je bila v natikače. Policija zbira vse podatke o pogrešani na številki 113. So pa žalski policisti preklicali iskanje od 24. maja 2014 pogrešanega Sergeja Čremošnika iz Žalca. Pred dnevi so ga namreč našli mrtvega ob stru- VSAK ČETRTEK ob 12.15 Pogrešana Ivica Sajnkar gi Savinje v bližini naselja Zgornje Roje. Na truplu ni bilo vidnih znakov nasilja. 95.1 | 95.9 I 100.3 | 90.6 MHz IZ SODNIH DVORAN S kladivom dvakrat sosedo po glavi Na Okrožnem sodišču v Celju so v ponedeljek 91-letnemu Milanu Laliču iz Celja izrekli varnostni ukrep. Moškemu so očitali poskus uboja svoje sosede 22. marca letos, ko jo je na stopnišču v enem od stanovanjskih blokov na Otoku v Celju napadel s kladivom. Ker je kaznivo dejanje storil v stanju neprištevnosti, je dobil ukrep zdravljenja na Oddelku za forenzično psihiatrijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Tam bo ostal do pravnomočnosti sodbe. Sodnica je za javnost zaprla del sojenja, v katerem so opisovali obtoženčevo psihiatrično stanje, ki naj bi bil zelo slabo. Psihiatrična izvedenka in izvedenka sodne medicine sta ga opisali kot neprištevnega. Kot takšen ni kazensko odgovoren, možno pa je psihiatrično zdravljenje. Imel naj bi trajno blodnjavo motnjo. Sodišče mu je tako izreklo ukrep zdravljenja na psihiatriji, ki lahko traja največ do pet let. Vsakih šest mesecev bo sodišče Laliča ponovno preučilo in odločilo, ali mu bodo zdravljenje podaljšali ali ga bodo izpustili na prostost. Je pa Lalič sodnici kaznivo dejanje priznal. Po njegovem mnenju naj bi mu soseda kradla in prihajala v njegovo stanovanje. Oško-dovanka je bila presenečena nad njegovimi besedami, enako tudi njegovi sosedje, ki verjamejo oškodovanki in ne storilcu. Sicer pa napadena danes nima hudih posledic, je pa priglasila za malo več kot 7 tisoč evrov pravno premoženjskega zahtevka. Tožijo ga zaradi žalitve Na Okrožnem sodišču v Celju se je pred dnevi začelo sojenje upokojenemu prokuristu Fit Medie Jožetu Volfandu. Zaradi žalitve ga zasebno toži ljubljansko podjetje Papir servis. Volfand naj bi pred časom v reviji Eol pisal o korupciji in domnevnih spornih poslih Papir servisa, kar so v podjetju dojeli kot obrekovanje. Obtoženi je možnost priznanja krivde zavrnil. Volfand namreč trdi, da je pred objavo podjetje večkrat prosil za mnenje, vendar so mu takrat iz podjetja grozili s tožbo. Papir servis od obtoženega zahteva opravičilo in preklic izjav ter deset tisoč evrov odškodnine. Sodnica Romana Gradič je naslednjo obravnavo razpisala za 15. oktobra. Maček spet na sodišče Okrožno državno tožilstvo je spremenilo obtožnico v primeru Branka Mačka, ki je leta 2009 na avtocesti pri Arji vasi povzročil prometno nesrečo s tremi mrtvimi Celjani. Kot je znano, so mu sprva sodili zaradi predrzne vožnje, zaradi česar je dobil 10-letno zaporno kazen, ki jo je že začel prestajati. Nato je vrhovno sodišče razveljavilo tako sodbo okrožnega kot višjega sodišča in Mačka izpustilo na prostost. Ker so vrhovni sodniki odločili, da ni šlo za naklep, je moralo tožilstvo obtožnico spremeniti v kaznivo dejanje povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti. Razlika je tudi v višini zagrožene kazni. V prvem primeru je najvišja možna kazen 12 let, po novi opredelitvi kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil, pa je najvišja zagrožena kazen 8 let. Maček bo imel možnost priznanja krivde, na podlagi katerega si »prisluži« nekoliko nižjo kazen. SIMONA ŠOLINIČ Strošek tudi iztrošena medicinska oprema Vedno manj hospitalizacij CELJE - Splošna bolnišnica Celje je v prvih treh mesecih letošnjega leta dosegla rezultat, ki kaže 451 tisoč evrov izgube. Kot ocenjujejo v vodstvu bolnišnice, ne zmorejo več zniževati stroškov pri nabavi zdravil in zdravstvenega materiala, saj so v preteklem obdobju ravno tu močno racionalizirali poslovanje. Vedno višji so tudi stroški vzdrževanja medicinske opreme, ki je že dodobra iztrošena. Že večkrat smo poročali tudi o gradnji novega ur-gentnega centra, ki bo sicer sofinanciran z evropskim denarjem. Kljub temu je že vplival na izpraznitev bolnišnične denarnice. Ravno zaradi gradnje urgentnega centra so morali v bolnišničnem kompleksu urediti nov vhod, kar je posledično povečalo stroške varovanja. Medtem ko se stroški kopičijo tudi zaradi zunanjih izvajalcev laboratorijskih storitev, se je kot dobra stvar pokazala energetska obnova bolnišnice. Na tem področju je bolnišnica že dosegla manj stroškov. Vedno manj hospitalizacij »Na prihodkovni ravni bodo vsi varčevalni ukrepi usmerjeni v realizacijo dogovorjenega obsega dela, ki ostaja v okvirih iz leta 2013. Edine spremembe tega programa gredo le na račun spremenjenih zdravstvenih programov glede na potrebe prebivalstva naše regije,« pravi direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc. Tu gre predvsem za povečanje obsega programa na področju okulistike in zmanjšanje števila hospitalizacij, saj vedno več bolnikov obravnavajo na ambulantni način zdravstvene oskrbe. Varčevalni ukrepi pa se bodo tudi letos nadaljevali pri kadrovanju. Ta letos sicer predvideva 34 novih zaposlitev, a bo velik del no- V prvih treh mesecih letos je bilo v celjski bolnišnici na zdravljenju 8.600 bolnikov, opravili pa so približno 83 tisoč ambulantnih in diagnostičnih obravnav. Porodov je bilo 463. vih zaposlenih razbremenil obstoječe zdravstveno osebje. Zato kot posledico tega vidijo predvsem zmanjšanje vseh oblik pogodbenega in nadurnega dela. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN Podobno kot v drugih slovenskih bolnišnicah se tudi v celjski bolnišnici na vedno več področjih zdravstvene oskrbe pojavljajo čakalne dobe, ki presegajo dopustno mejo. Vodstvo bolnišnice vidi razlog za to tudi v tem, da se prebivalstvo na splošno stara, kar pomeni, da je potreb po zdravstvenih pregledih in zdravljenju vedno več. V zadnjem času se kaže tudi to, da prihaja v Celje vedno več bolnikov iz drugih regij in območij. Pozitivno je, da so se zmanjšale čakalne dobe predvsem na področju ortopedije, torej pri operacijah kolka in kolena. Zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja pa se podaljšujejo čakalne dobe pri ultrazvočnih preiskavah srca, dojk, vratnih žil in spodnjih okončin ter pri pregledih v kardiološki, revmatološki in endokrinološki ambulanti. Čakalne dobe poskušajo skrajšati s tem, da so povečali storilnost zaposlenih, ki delajo dlje od svojega rednega delovnega časa. NA KRATKO Postavili zabojnik za oblačila REČICA OB SAVINJI - Prebivalci Rečice ob Savinji so bogatejši za novo pridobitev - rdeč zabojnik Tekstilko, ki ga je postavila Komunala Mozirje v sodelovanju s podjetjem Zoltan. Vanj lahko krajani odlagajo odvečna vrhnja in spodnja oblačila, hišni tekstil, torbice, pasove in čevlje. Tovrstni zabojniki so postavljeni v več slovenskih krajih. Praviloma več kot polovico vsebine zbrane na ta način namenijo za ponovno uporabo, tretjino zbranih izdelkov predelajo v krpe, tretjino uporabijo za tekstilno in papirno industrijo, preostanek neuporabnih tekstilij pa sežgejo. HŽ Gradijo hitreje, kot so načrtovali BRASLOVČE - Podjetje Kronoterm je v začetku leta začelo graditi nove, večje proizvodnje prostore v industrijski coni v Trnavi. Do konca maja je v celoti postavilo armirano betonsko konstrukcijo s fasadnimi oblogami. Glavna gradbena dela opravlja slovensko podjetje, železno betonsko konstrukcijo hale pa so izdelali v Italiji. Predvidena cena zgradbe, vključno z nakupom zemljišča in opremo, bo med 5,5 in 6 milijoni evrov. Novi prostori bodo omogočali uporabo boljše tehnološke opreme. Povsem nov bo tudi tehnološki laboratorij s centrom za testiranje toplotnih črpalk. Če bo podjetje še naprej gradilo z enakim tempom, bo naložba gotova letos decembra, kar pomeni tri mesece pred načrtovanim rokom. ŠO Znani zadnji trije finalisti MOZIRJE - V Športnem parku Mozirje so bile v soboto druge kvalifikacije - prve so bile pred tednom v Ajdovščini - za nastop na prvem državnem prvenstvu v rokometu na mivki, ki bo v Čatežu ob Savi. Turnirja se je udeležilo 5 ženskih in 4 moške ekipe. V finale so se uvrstile najboljše tri ženske in moške ekipe. V ženski konkurenci so zmagale igralke RK Mivka Ajdovščina, na drugo mesto so se uvrstile igralke RK Veplas Velenje, tretje so bile članice RK Nazarje. Tudi v moški konkurenci so slavili Ajdovci, drugi so bili Velenjčani, na tretje mesto so se uvrstili igralci RK Pomurje. Pokal za najboljšega vratarja turnirja je prejel Robi Lainšček iz velenjske ekipe Mešani, za najboljšega igralca Vojin Darjan (Team Ljubljana), najboljša vratarka je postala Edita Amon (RK Veplas Velenje), najboljša igralka turnirja je bila Maja Svetik (RK Mivka Ajdovščina). HŽ Dr. Ocvirk v volilni komisiji DOBRNA - V občini so imenovali volilno komisijo, ki bo delo opravljala štiri leta. Za njenega predsednika je bil imenovan mag. Mitja Podpečan, ki je odvetnik v Ljubljani, za namestnico predsednika komisije Mateja Smrečnik. Smrečnikova je v občinski upravi Dobrne pravnica. Med osmimi člani volilne komisije je še slovenski teolog, nekdanji duhovnik in misijonar dr. Drago Ocvirk, ki se je odločil za družinsko življenje. Člani volilne komisije so še Marko Lesjak, Vera Horjak Kravos, Drago Pungartnik, Mateja Čerenak in Katja Švent. Vsi so občani Dobrne. BJ Že 23. binkoštovanje KOZJE - Minulo nedeljo je bilo na Pilštanju že 23. bin-koštovanje. Tudi tokrat je bilo posvečeno pastirskemu prazniku. Letos se je na pilštanjskem trgu zbralo občutno manj ljudi kot prejšnja leta. Obiskovalci so si ogledali prikaz pastirskega običaja, to je venčanje kenika in luknce. Kot je povedal predsednik Turističnega društva Pilštanj dr. Peter Kozmus, je« ke-nik« pastir, ki prvi prižene živino na pašo, »luknca« pa tisti, ki pride na prizorišče zadnji. Obiskovalci so se lahko okrepčali s tipično pastirsko hrano, to so »cvrki«. Z binkoštnimi pesmimi so se predstavili Pilštanjski gospodarji, s štajerskimi plesi pa folkloristi Osnovne šole Lesično. JP Socialna občina ŠOŠTANJ - Na zadnji redni seji so šoštanjski svetniki sprejeli rebalans proračuna za leto 2014. Spremembe so bile nujne zaradi sprejetih predlogov o sofinanciranju programov turističnih društev in turistične zveze, znižanja cene za socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, zaradi sanacij poplav, plazov, žledoloma kot tudi zaradi gradnje novega Vrtca Šoštanj in prenove osrednjega trga, Trga svobode. Zaradi težav z občinskim prostorskim načrtom so znižali sredstva za športni park in jih preusmerili v prenovo trga. AK RADIO, KI GA BEREMO 25 90.6 95.1 95.9 100.3 Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. Štajerski fakini: Gasilec je junak 2. Modrijani: Zadnjič nocoj 3. Jurčki: Doktor ena a 4. Katrca: Sj ni rejs 5. Rosa: Babica naša slavi 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. SUMMER - CALVIN HARRIS (3) 2. ADDICTED TO YOU - AVICII (7) 3. STAY WITH ME - SAM SMITH (1) 4. THE MAN - ALOE BLACC (5) 5. I WILL NEVER LET YOU DOWN -RITA ORA (2) 6. LAST NIGHT - THE VAMPS (5) 7. NOBODY TO LOVE - SIGMA (2) 8. LOVE NEVER FELT SO GOOD -MICHAEL JACKSON & JUSTIN TIMBERLAKE (3) 9. RISE LIKE A PHOENIX - CONCHITA WURST (4) 10. A SKY FULL OF STARS - COLDPLAY (1) DOMAČA LESTVICA 1. TAKO JE - LEA SIRK (2) 2. 1000-E LUČI - BO! (6) 3. PARTY GENERACIJA - MITJA PODLESNIK (5) 4. NJEJ - NIJE (3) 5. SENCE PLEŠEJO - MAMA REKLA (4) 6. SVOBODNA KAKOR PTICA - JASMINA BUČ (4) 7. NEZNANI SVET - 3SOMS (3) 8. SEDE MI - CHALLE SALLE (2) 9. Z MANO GREŠ - ALMA (1) 10. MEN VSE - CAZZAFURA FT. SENIDAH (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: UPTIGHT DOWNTOWN - LA ROUX JUBEL - KLINGANDE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: STARA DUŠA - MI2 LE S TABO - ATLANTIX Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Iz Toronta na srečanje poslušalcev Radia Celje Na željo številnih poslušalk in poslušalcev nedeljskih popoldnevov Radia Celje, ki jih vodi Slavica Pa-dežnik, smo v soboto zanje pripravili že drugo srečanje v gostišču Medved v Celju. Dobre volje ob odlični glasbi dua Bonnie&Clyde in številnih presenečenjih resnično ni manjkalo. Slavica je poskrbela, da so bili zbrani ves čas »v akciji«. Tako so se pomerili v raznih nagradnih igrah, kot sta ples z banano in prenašanje vode v žlici, preizkusili so se tudi v kvizu, v najbolj debeli laži ter v karaokah. Za nekaj presenečenj so poskrbeli tudi udeleženci srečanja. Med njimi Rudi Lukovnjak, ki je na dogodek priletel naravnost iz Toronta. Presenečenje dneva pa so bile vrtnice, za katere je poskrbela poslušalka Olga Bejtojuka iz Nemčije. Veselo druženje se je zaključilo z željo, da bi bi čas do prihodnjega snidenja čim prej minil in da bi bilo podobnih srečanj še veliko. Foto: VLADO GABERŠEK Najstarejši udeleženec srečanja je bil Slavko Čuk iz Zabukovice, ki šteje častitljivih 93 let, najmlajši pa komaj osemletni Timotej Jančič iz Laškega, oba v družbi Slavice Padežnik. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 12. junij_ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 13. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 14. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox) NEDELJA, 15. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Milan Rajtmajer, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK, 16. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Milan Rajtmajer, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK, 17. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SREDA, 18. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v Magistrski študijski program Energetika (II. bolonjska stopnja, redni in izredni študij) ter Doktorski študijski program Energetika (III. bolonjska stopnja, izredni študij) Informativna dneva: sreda, 18. junij 2014, ob 16.00 v Krškem in četrtek, 19. junij 2014, ob 16.00 v Velenju Priključi se tudi ti! Wwww.fe.um.si FAKUUEIÄZA ENERGETKO krško - velenje VOZILA PRODAM RENAULT clio 1,4, 1986, registriran do septembra, dobro ohranjen, prodam. Telefon 051 840-133. 1655 RENAULT clio 1,2, letnik 1998, zelo dobro ohranjen, dodatno še 4 zimske gume, prodam za 600 EUR. Telefon 051 229686. 1657 KUPIM POŠKODOVANO vozilo ali vozilo v okvari, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 040 325-128. p STROJI PRODAM PRODAM STISKALNICO Fožina, 80 l in prikolico za hlodovino, prodam. Telefon 041 650577. 1667 NA južni legi Savinjske doline, nad graščino Novi klošter prodam stavbno parcelo, veliko 905 m2, za 30.000 EUR. V ceni so zajeti tudi stroški prepisa lastninske pravice na novega lastnika. Informacije po telefonu (03) 547-2424. 1675 ODDAM BREZPLAČNO oddamo košnjo trave (približno 7.000 m2) na Hudinji. Informacije po telefonu 041 318-444. 1656 STANOVANJE PRODAM LESNO obdelovalni stroj, primeren za mizarje, prodam. Telefon 031 317-714. 1687 LEPO ohranjeno, malo rabljeno kosilnico Bucher Sip M 200 prodam. Informacije po telefonu 041 393-254. 1692 POSEST ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje ZAZIDLJIVO parcelo, voda, elektrika, klet, 2 km iz Štor, proti Svetini, prodam. Telefon 041 325-191. 1506 GRADBENO zazidljivo parcelo, 310 m2, Šmiklavž-Ljubečna, prodam. Telefon 031 317-714. _ 1636 ZAZIDLJIVO zemljišče v Šempetru, Ob strugi, zemljišče je na odlični lokaciji, 1.000 m2, prodam za 50.000 EUR. Telefon 040 367-007. 1653 V NEPOSREDNI bližini Šmartinskega jezera prodam vrtičke, velike po 100 m2 po 1.000 EUR. V ceni so zajeti tudi stroški prepisa lastninske pravice na novega lastnika. Informacije po telefonu 041 727-314. 1675 CENTER Celja. Oddam ali prodam opremljeno garsonjero, ugodna cena, minimalni stroški. Telefon 041 847-917. 1694 PRODAM ZELO dobro ohranjen štedilnik Inoks, samostoječi, 3 plin, 1 elektrika in posteljni okvir, masivni les, prodam. Telefon 041 763-098. 1562 LESENO kmečko kuhinjo prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 308-251.1669 ŠEST lesenih stolov prodam. Telefon 031 657-069. 1681 ENOSOBNO (preurejeno v dvosobno) stanovanje v Novi vasi v Celju, 39 m2 prodam za 38.000 EUR. Telefon 040 367-007. 1653 OPREMLJENO trisobno stanovanje, z garažo v samem bloku, Štore - Lipa, 84 m2, ugodno prodamo za 76.000 EUR. Telefon 041 847-093. 1659 ODDAM V SAVUDRIJI oddamo za dopustovanje apartma za 3 do 4 in 4 do 5 oseb. Najem je možen od 15. maja do 15. septembra. Informacije po telefonu 041 424-086. 1259 DVOINPOLSOBNO opremljeno stanovanje in garažo, blizu Zdravilišča Laško, možna uporaba dvigala, oddam. Telefon 041 943-056. p PRODAM 4ntik antika.book@siol.net Pri novi celjski založbi ANTIKA je konec aprila, po 22 letih, izšel ponatis zgodovinskega romana pisateljice Anne Wam-brechtsammer z naslovom DANES GROFJE CELJSKI IN NIKDAR VEČ. Delo je med slovenskim bralstvom doživelo status »kultnega romana«, ki odlično opisuje vzpon in zaton najmočnejše rodbine na Slovenskem. Knjigarna in antikvariat d.o.o. Kocbekova ulica 6, ?5, 3000 CELJE 3 490 89 90 DANtS CROFjE CL'L[SK1 IN NIKDAR VEČ h 5131K? fi KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Na zalogi imamo tudi bele, težke piščance za dopitanje. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582119, 070 270-438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p KOKOŠI nesnice jarkice, tik pred nesno-stjo, rjave, črne in grahaste, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130979. p PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Zbiramo tudi naročila za breje plemenske svinje. Telefon 031 311-476. p Knjigo, ki je na voljo v mehki in trdi vezavi, lahko kupite ali naročite v knjigarni in antikvariatu ANTIKA, v Kocbekovi ulici 6 v Celju. www.antika.si PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, mesni tip, domača reja, prodam. Telefon 031 544-653. Š 132 SIMENTALKO, staro 11 tednov, teličko in bikca, stara 10 in 15 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 1616 KRAVO, staro 5 let, prodam. Telefon 041 332-267. 1668 TELICO, rjavo, prodam. Telefon 041 732194. 1665 BIKCA simentalca, težkega 200 kg, okolica Dobrna, prodam. Telefon 031 464629. 1684 DVE telički in dva bikca, teža približno 120 kg, prodam. Telefon 031 424-547. 1679 V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 1605 V VOJKOVI ulici oddam opremljeno eno-sobno stanovanje v pritličju. Telefon 041 213-601. 1626 STANOVANJE v manjši planinski koči, v bližini je gozd, območje Rimskih Toplic, na višini 500 m, 20 kilometrov iz Celja, opremljeno, s posebnim vhodom, oddam. Telefon 031 622-062. 1652 V CELJU oddam opremljeno stanovanje za nedoločen čas za eno ali dve osebi. Telefon 070 418-525. 1688 novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2014 - štiri male oglase v Novem tedniku, dolžine do deset besed, in dve čestitki na Radiu Celje - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške ugodnosti lahko koristijo samo naročniki Novega tednika (in njihovi ožji družinski člani, ki imajo isti naslov), ker niso prenosljive. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Na oglasnem oddelku Novega tednika lahko poravnate nastale obveznosti brez provizije. Uredništvo NT&RC NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. ob Četrtkih - kradab ZGODBE S CELJSKEGA :...................................................................................................................................: NAROCILNICA I NAROCILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: I DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev l/ PODPIS: ~ NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Zaupate nam že 69 let novi tednik MALI OGLASI / INFORMACIJE 27 Čakam, prisluškujem miži, kdaj med tisoči stopinj začutim tvoje, kdaj med tisoči zaznam tvoj dih. (Ivan Minatti) V SPOMIN JANKU POKLICU (3. 5. 1945 - 12. 6. 2013) Mineva žalostno leto od slovesa dragega moža, očeta, dedka in brata. Hvala vsem, ki s prijazno mislijo ohranjate in z nami delite spomine na čas, ki smo ga preživeli v njegovi topli družbi. Njegovi najdražji Čeprav med nami več te ni, tvoja dobra volja še živi. Vse življenje trdo si garala, vse za dom, družino dala. Sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V SPOMIN Minilo je žalostno leto dni, kar te ni več med nami, draga DANICA VIDEC iz Šentjurja (9. 5. 1966 - 14. 6. 2013) Zahvaljujemo se vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Zelo te pogrešamo: vsi tvoji Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... V SPOMIN THOMASU CVIKLU (22. 1. 1976 - 7. 6. 2006) Vsem, ki se ga že osmo leto spominjate, z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem prezgodnjem grobu, mu prižigate svečke in podarite kakšen cvet, iskrena hvala. Tvoja mami n stähli personal TRAJNO DELOVŠVICI-TAKOJ za Kanton Zürich in okolico v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele IŠČEMO dipl. medicinske sestre (m/a dipl. zdravstvene tehnike (m/B Pričakujemo • slovensko državljanstvo • zaključeno izobraževanje • znanje nemškega jezika (ali certifikat B2) Ponujamo • takojšno delovno vizo • pomoč pri iskanju stanovanja (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • nadaljnje šolanje • zelo dobre pogoje, plačo in zavarovanje Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite: info@staehlipersonal.ch 0041 55 610 12 12 Govorimo tudi slovensko. Stähli Personal / Iris Stähli / dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu Najboljši naslov za delo v Švici! www.staehlipersonal.ch KUPIM DEBELE krave In telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 DEBELE krave in telice kupim za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 179-780. p DEBELE, suhe krave in telice za izvoz. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM BELO vino: rizling, šipon in rdeče žametna črnina prodam. Telefon 031 336-110. 1680 SUHO koruzo in ječmen v vrečah prodam. Telefon 031 317-714. 1687 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n JARKICE, rjave, na začetku nesnosti, enoletne kokoši za zakol ali nesnost (po naročilu tudi očiščene), dnevno sveža jajca ter vse vrste visoko kakovostne krme za kokoši in piščance prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 1540 OKROGLO mizo za teraso, osem stolov, izolirano leseno steno z oknom na odpiranje, trojna zasteklitev, 210 * 80 cm in radiator, 80 * 90 cm, ugodno prodam. Telefon 031 734-139. p ČOLN Sevylor, motor Tomos 4 in plinsko napravo za avto prodam. Telefon 041 355-853. 1673 TELEVIZOR Gorenje za 60 EUR in aparat za masažo hrbtenice prodam po ugodni ceni. Telefon 548-3849, 031 729-910. 1676 KUPIM KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, moto-kultivator, priključke in tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130. 1143 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n m* Poroke Celje Poročili so se: Tjaša NA-REKS iz Celja in Peter BOŽIČ iz Ljubljane, Andreja LAPORNIK in Roman MUZEL, oba iz Rožnega Vrha. Laško Poročili so se: Petrina SAKALJŠEK in Kristjan GLAŽAR, oba iz Sopote, Tatjana PAJNKIHAR in Jurij NAPRET, oba iz Hrastnika, Sanja ^ DOMAZET in Dario BARIČ, oba iz Velenja, Barbara FARTELJ in Iztok JOŠT, oba iz Celja. Šentjur pri Celju Poročili so se: Janja URŠIČ iz Vrh in Damijan PESJAK s Svetine, Klavdija LESKOV-ŠEK iz Presečnega in Jurček JURKOŠEK iz Krajnčice. Žalec Poročila sta se: Mojca BERGANT in Andrej SKOK, oba iz Jeronima. Mozirje Poročila sta se: Tanja RUS iz Preloga in Boštjan MAKŠE iz Ljubljane. Velenje Poročila sta se: Katja ŠIN-KO in Marko URŠELJ, oba iz Mislinje. Smrti Celje Umrli so: Jožefa ROZMAN iz Štor, 82 let, Alojz RUPNIK iz Laškega, 80 let, Veronika FISTER iz Celja, 69 let, Anton SMEH iz Celja, 88 let, Dragutin PETEK iz Žalca, 72 let, Vida LAH iz Prebolda, 81 let, Tomislav SUHOLEŽNIK iz Žalca, 58 let, Antonija NOVAK iz Celja, 85 let, Ge-novefa ČAKŠ iz Celja, 90 let, Ana KOVAČIČ iz Celja, 83 let, Bogdan ŠNABL iz Frankolo-vega, 86 let, Janez ARLIČ iz Dobrne, 79 let. Laško: Umrli so: Avguštin SEIDL iz Spodnje Rečice, 86 let, Jo-žefina VERŠEC iz Rimskih Toplic, 72 let, Milenko IVA-NOVIČ iz Spodnje Rečice, 59 let, Franc KLEMEN iz Laškega, 86 let. Šentjur pri Celju Umrl je: Janez SKALE iz Bukovja pri Slivnici, 73 let. Žalec Umrla je: Marija RAJH iz Šešč, 89 let. Mozirje Umrla sta: Pavla GLOBOČ-NIK iz Ljubnega ob Savinji, 92 let, Marija LAZNIK iz Nove Štifte, 86 let. Velenje Umrli so: Anton ZEME iz Šentjurja, 86 let, Boštjan OTOREPEC iz Velenja, 45 let, Stanislava RAMŠAK iz Velenja, 89 let, Avgust KOVAČ iz Velenja, 71 let, Franc KRE-ČIČ iz Celja, 84 let, Zvonimir PISANEC iz Šmartnega ob Paki, 63 let, Sonja MATJAN iz Rogaške Slatine, 70 let, Ivan ZAJC iz Ljubljane, 91 let, Rozalija NAVRŠNIK iz Velenja, 64 let, Katarina KO-ČEVAR iz Celja, 64 let, Anton HROVAT iz Zreč, 80 let. PRAŠIČE, težke od 20 do 30 kg, prodam. Telefon 041 268-432. 1682 TELIČKO, 250 kg, prodamo. Telefon 031 278-786. 1686 DVA bikca simentalca in teličko, težko 180 kg, prodam. Telefon 070 207-449. 378 TELICO simentalko, težko 200 kg, prodam. Pokličite v četrtek ali petek, telefon 031 544-199. 1693 KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Na zalogi imamo tudi bele težke piščance za dopitanje. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582119, 070 270-438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p DRVA bukova, cena 105 EUR, drva so slovenska, brez ostankov v sredini, prodam. Telefon 041 242-405. p firumntki i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja SUHA bukova drva, spravljena oktobra, možna dostava in razrez, prodam. Telefon 041 318-144. 378 SUHE, okrogle bale, primerne tudi za konje, možnost organizacije prevoza s hijapom, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 802-480. 1690 Mffi astrologinja i jasnovidnosti cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterje SEM sam, star nekaj čez 70 let, srednje postave. Iščem žensko za skupno življenje v manjši planinski koči, obdani s travniki in gozdom, na višini 500 m, območje Rimskih Toplic. Telefon 031 622-062. 1652 on®wo ik pntocelje 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE ZELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; DELO ŽELEZOKRIVCA NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 9.7.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE ŽELEZOKRIVEC - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; DELO ŽELEZOKRIVCA NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 15.6.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TGM - M/Ž; UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO ZA NIZKE GRADNJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.6.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE NATAKAR "NATAKAR V GOSTILNI IN PIVNICI STARI PI-SKER CELJE - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V GOSTINSKEM LOKALU, POGRINJANJE MIZ S PRTOM, PRIBOROM, POSODO IN STEKLOVINO, SPREJEMANJE STRANK, VROČANJE JEDILNIH LISTOV IN MENUJA ZA PIJAČO, SVETOVANJE PRI IZBIRI HRANE IN PIJAČE, SPREJEMANJE NAROČIL TER ODDAJANJE NAROČIL KUHINJSKEMU OSEBJU, PRIPRAVA NAPITKOV KAVE, KOKTAJLOV, STREŽENJE HRANE IN PIJAČE STRANKAM PRI MIZAH, POSPRAVLJANJE MIZ TER ODNAŠANJE POSODE IN PRIBORA V KUHINJO, IZROČANJE RAČUNA TER UPRAVLJANJE PLAČILNIH NAPRAV IN BLAGAJNE". DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.6.2014; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., SAVINOVA ULICA 9, 3000 CELJE DELOVODJA GRADBENIŠTVA DELOVODJA - DELO SE IZVAJA V NEMČIJI - M/Ž; VODENJE IN DELO NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 9.7.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE TEHNIČNI RISAR ZA STROJNIŠTVO PROJEKTANT KONSTRUKTER / TEHNIČNI RISAR NA SISTEMIH CAD - M/Ž; PROJEKTIRANJE ORODIJ NA PODROČJU LETALSKE IN AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.8.2014; NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VAS TEHNIK ZA GRADBENIŠTVO GRADBENI INŽENIR - M/Ž; VODENJE GRADBIŠČA IN UREJENJE DOKUMENTACIJE, OBRAČUNI V NEMŠČINI, NEDOLOČEN ČAS, 22.6.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE TEHNIKI ZA ELEKTROTEHNIKO IPD. "OPERATER 2 ZA ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO. - M/Ž; IZVEDBA RAČUNALNIŠKIH MREŽ, ELEKTROINŠTALACIJSKA DELA, ZAKLJUČEVANJE KOMUNIKACIJSKIH SKLOPOV. OSNOVNO ZNANJE RAČUNALNIŠTVA NA MREŽAH. PRODAJA / KOMERCIALA, PISANJE PONUDB IN POSLOVNI OBISKI." NEDOLOČEN ČAS, 14.6.2014; EPROMAR, RAČUNALNIŠKI INŽENIRING IN MARKETING, D.O.O., KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE UE LAŠKO STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TGM - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKE IN LAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE IN DRUGA POMOŽNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 13.6.2014; GRADBENA MEHANIZACIJA FERDINAND HERCOG, S.P., TEVČE 8, 3270 LAŠKO DELAVEC ZA PREPROSTA DELA PRI NIZKIH GRADNJAH POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA, UREJANJE BANKIN, ČIŠČENJE KANALOV, ROČNI IZKOPI, DRUGA POMOŽNA DELA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 13.6.2014; GRADBENA MEHANIZACIJA FERDINAND HERCOG, S.P., TEVČE 8, 3270 LAŠKO VODJA PROJEKTA VODJA PROJEKTA - M/Ž; IZGRADNJA ZELO ZAHTEVNIH, ZAHTEVNIH IN MANJ ZAHTEVNIH OBJEKTOV, DAJANJE NAVODIL ZA DELO IN NADZOR NAD DELOM PRI IZGRADNJI OBJEKTOV, KONTROLA KAKOVOSTI IZVAJANJA MONTAŽNIH DEL TER USKLAJEVANJE POTEKA DEL Z NAROČNIKOM OZIROMA NADZOROM, IZDELAVO TERMINSKIH PLANOV ZA IZVEDBO OBJEKTA IN KONTROLA IZVAJANJA VSEH FAZ, NEDOLOČEN ČAS, 16.6.2014; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/Ž; SESTAVA ZAHTEVNIH ZVARJENCEV, BRANJE NAČRTOV, VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.6.2014; TRUNKL, STROJEGRADNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, STORITVE IN GOSTINSTVO, D.O.O., ZGORNJE LAŽE 1, 3215 LOČE DELAVEC ZA PREPROSTA DELA V PROIZVODNJI KOVIN IN KOVINSKIH IZDELKOV DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž; DELO NA EKSCENTER STISKALNICAH, OPRAVLJANJE PREVOZOV Z VILIČARJEM, OBREZOVANJE, PREBIJANJE IN KALIBRIRANJE PROIZVODOV, DELO NA BRUSILNIH STROJIH IN STROJIH ZA OBREZOVANJE KOVINSKIH IZDELKOV, MONTAŽA, DEMONTAŽA IN BRUŠENJE ORODIJ, KONTROLA PROIZVODOV, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK, TEKOČE VZDRŽEVANJE DELOVNIH STROJEV IN PRIPRAV, NOTRANJI TRANSPORT POLIZDELKOV, ORODIJ ...; DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 17.6.2014; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V GOSTIŠČU WI - KING V SLOVENSKIH KONJICAH, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 12.6.2014; GRADBENI SERVIS IN GOSTINSTVO PETER LESKOVAR S.P., TOVARNIŠKA CESTA 10, 3210 SLOVENSKE KONJICE VODJA PROIZVODNJE POHIŠTVA "VODJA PROIZVODNJE - M/Ž; NAČRTOVANJE, ORGANIZACIJA IN VODENJE PROIZVODNEGA PROCESA.ORGANIZACIJA IN VODENJE MONTAŽE. POZNAVANJE PROGRAMOV AUTOCAD, MEGACAD, MEGATISCHLER.SPOSOB-NOST UPRAVLJANJE CNC STROJA." DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.6.2014; SPLOŠNO MIZARSTVO DANIJEL TAJNIKAR S.P., PRELOGE PRI KONJICAH 1, 3210 SLOVENSKE KONJICE RAZVIJALEC TURISTIČNIH PRODUKTOV VODJA ANIMACIJA IN REKREACIJE - M/Ž; ODGOVORNOST ZA STRATEŠKO IN OPERATIVNO IZVAJANJE ŠPORTNE DEJAVNOSTI V OLIMPIJSKEM ŠPORTNEM CENTRU ROGLA TER ZA TRŽENJE PROSUKTOV ŠPORTA GOSTOM, SNOVANJE IN IZVAJANJE PROGRAMOV ZA ŠPORTNE-AKTIVNE TURISTE IN VRHUNSKE ŠPORTNIKE TER ŠPORTNE DOGODKE NA DRŽAVNI IN MEDNARODNI RAVNI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.6.2014; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D., KOVAŠKA CESTA 10, 3214 ZREČE ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK - M/Ž; PROTETIČNA IN KONZERVATIVNA DELA V MLAD. ZOBNI AMBULANTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.6.2014; SANIDENT STORITVENO PODJETJE, D.O.O., KOVAŠKA CESTA 25 B, 3214 ZREČE UE ŠENTJUR PRI CELJU VOZNIK TOVORNJAKA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; NAKADANJE, RAZKLADANJE V MEDNARODNEM PROMETU, AVSTRIJA, ITALIJA, MADŽARSKA, ČEŠKA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.6.2014; AV-TOPREVOZNIŠTVO JELOVŠEK ZDRAVKO S.P., CEROVEC 29, 3230 ŠENTJUR NATAKAR NATAKAR - M/Ž; DELO V KAVARNI IN RESTAVRACIJI., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.6.2014; ETRA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., SVETELKA 5, 3222 DRA-MLJE VODJA KUHINJE VODJA VI - VODJA PREHRANE - M/Ž; VODENJE, ORGANIZIRANJE, NAČRTOVANJE, USKLAJEVANJE IN KONTROLIRANJE DELOV- NEGA PROCESA V PREHRANI IN DISTRIBUCIJI HRANE, NABAVA BLAGA ZA POTREBE KUHINJE V SKLADU Z JAVNIMI NAROČILI IN SODELOVANJE V POSTOPKIH JAVNIH NAROČIL, SKRB ZA PRAVILEN IN HUMAN ODNOS DELAVCEV V KUHINJI, SKLADIŠČENJE BLAGA IN SPREMLJANJE PORABE ŽIVIL, IZVAJANJE NOTRANJEGA NADZORA HIGIENE ŽIVIL IN HACCAP SISTEMA, VODENJE EVIDENC IN PRIPRAVA POROČIL, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI DNEVNIH OBROKOV, PASIVNO IN AKTIVNO SODELOVANJE PRI IZOBRAŽEVANJU, PRIPRAVLJANJE JEDILNIKOV ZA STANOVALCE, SKRB ZA KAKOVOSTNO IN NEOPOREČNO PREHRANO STANOVALCEV, PRIPRAVA MESEČNEGA RAZPOREDA IN PREDLOG LETNEGA RAZPOREDA DELOVNIH UR, SODELOVANJE PRI POSTAVLJANJU STANDARDOV, SODELOVANJE PRI IZDELAVI INTERNIH AKTOV IN PRAVILNIKOV DOMA, AKTIVNO SODELOVANJE V DELOVNIH TELESIH IN ORGANIH DOMA (KOLEGIJ), SODELOVANJE PRI PRIPRAVI PROJEKTOV IN VODENJE PROJEKTOV, OSTALE NALOGE PO NALOGU DIREKTORJA; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.6.2014; DOM STAREJŠIH ŠENTJUR, SVETINOVA ULICA 1, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTERE STROJNIH INSTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA KLIM, HLADILNIH NAPRAV, TOPLOTNE ČRPALKE, KURILNE NAPRAVE, VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 20.6.2014; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTA-LACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA AVTOKLEPAR KAROSERIST - M/Ž; MONTAŽE, DEMONTAŽE IN SERVISIRANJE VOZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.7.2014; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA VOZNIK TOVORNJAKA VOZNIK TEŽKIH MOTORNIH VOZIL - M/Ž; MEDNARODNI PREVOZI BLAGA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.6.2014; TRANSPORT-BIRO, TRANSPORTNE STORITVE, D.O.O., AŠKERČEVA ULICA 10, 3250 ROGAŠKA SLATINA ELEKTRIČAR ELEKTRIČAR, - M/Ž; VLEKA INŠTALACIJSKIH VODNIKOV, FINOMONTAŽA ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ, AVTOMATIKA, VEZAVA ELEKTRO OMARIC, MONTAŽA VIDEONADZORNIH SISTEMOV, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 12.6.2014; ELEKTROTEHNIKA ISKRA, ELEKTROINSTALA-CIJE, GREGOR IVAČIČ,S.P., SEDLARJEVO 12, 3255 BUČE KUHAR KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA JEDI PO NAROČILU, SKUPINE, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 13.6.2014; GOSTIŠČE JELENOV GREBEN BORUT JEŽOVNIK S.P., OLIMJE 90, 3254 PODČETRTEK NABAVNO-PRODAJNI REFERENT PROGRAMA BELE TEHNIKE IN AVDIO VIDEO, IT PROGRAMA - M/Ž; NABAVA PRODAJA, NEDOLOČEN ČAS, 20.6.2014; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 21.6.2014; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE RAČUNOVODJA SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA ZA JAVNI SEKTOR - M/Ž; SAMOSTOJNO RAČUNOVODSKO DELO NA PODROČJU PRORAČUNA, NEDOLOČEN ČAS, 14.6.2014; APO VIZIJA, RAČUNOVODSTVO IN DAVČNO SVETOVANJE TER DRUGE STORITVE, D.O.O., PARTIZANSKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE UEŽALEC ORODJAR ORODJAR - M/Ž; ORODJARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.6.2014; OROD-JARSTVO, MARJAN MOHORIČ S.P., PERNOVO 33, 3310 ŽALEC KEMIČNI ČISTILEC IN PRALEC VZDRŽEVALEC TEKSTILIJ - M/Ž; SORTIRANJE, PREGLED MADEŽEV, PREDDETAŠURA, VLAGANJE V STROJ, NADZOR NAD DELOVANJU STROJA, DETAŠURA, ZLAGANJE, MANJŠA POPRAVILA - ŠIVANJE, PREDAJA OZIROMA DOSTAVA IN PREVZEM, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 16.6.2014; SIMONA SEVER S.P., KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA, DVOJNA ULICA 10, 3313 POLZELA OPERATER NA CNC-STROJU KOVINARSTVO, OPERATER CNC STROJA - M/Ž; DELO NA REZKALNEM CNC STROJU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.6.2014; OROD-JARSTVO, MARJAN MOHORIČ S.P., PERNOVO 33, 3310 ŽALEC NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, SKRB ZA UREJENOST LOKALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.7.2014; BAR MAJA IN UPRAVLJANJE TRŽNIC, ZDENKA MARIN S.P., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 70, 3312 PREBOLD KEMIJSKI TEHNOLOG MLADI RAZISKOVALEC PRI IZBRANEM MENTORJU -M/Ž - M/Ž; DOKTORSKI ŠTUDIJ NA PODROČJU BIOTEHNOLOGIJE, DOLOČEN ČAS, 42 MESECEV, 14.6.2014; INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE, CESTA ŽALSKEGA TABORA 2, 3310 ŽALEC KINO Spored od 12. 6. do 18. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Hiša velikega čarodeja - animirana družinska pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 14.40, 16.00 Hiša velikega čarodeja - animirana družinska pustolovščina, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00 sobota, nedelja: 15.00, 17.00 Kako izuriti svojega zmaja 2 - animirana družinska pustolovščina sobota, nedelja: 14.00, 16.15 Kako izuriti svojega zmaja 2 - animirana družinska pustolovščina, 3D sobota, nedelja: 15.30, 17.30 Kako ne umreti na zahodu - komični vestern od četrtka do srede: 18.15, 19.20, 20.30 Locke - triler četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 18.30 sobota, nedelja: 18.30 Maščevanje v visokih petah -komedija od četrtka do srede: 17.00 Možje X: Dnevi prihodnje preteklosti - domišljijska akcija, triler od četrtka do srede: 17.20, 19.50 Na robu jutrišnjega dne -znanstvenofantastični triler od četrtka do srede: 16.20 Na robu jutrišnjega dne -znanstvenofantastični triler, 3D od četrtka do srede: 19.00 Rio 2 - animirani sobota, nedelja: 15.10 Seks na eks - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.30 Sosedi - komedija od četrtka do srede: 18.10, 20.15 Trd oreh - animirana komična pustolovščina sobota, nedelja: 14.10 Zlohotnica - akcijska pustolovska drama, 3D od četrtka do srede: 19.30 Zlohotnica - akcijska pustolovska drama od četrtka do srede: 16.10, 17.45, 20.10 ČETRTEK 20.00 Byzantium - domišljijski triler PETEK 21.00 Byzantium - domišljijski triler SOBOTA 21.00 Byzantium - domišljijski triler NEDELJA 20.00 Byzantium - domišljijski triler SREDA 20.00 Bekas - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Hiša velikega čarodeja - animirana avantura, sinh., 3D 18.30 Panika - slovenska komedija, drama XX 19.45 Seks na eks - komedija 20.30 Abeceda - dokumentarec 21.35 Jej, spi, umri - drama SOBOTA 18.30 Hiša velikega čarodeja - animirana avantura, sinh., 3D 18.30 Abeceda - dokumentarec 19.45 Panika - slovenska komedija, drama 21.15 Seks na eks - komedija NEDELJA 16.00 Hiša velikega čarodeja - animirana avantura, sinh., 3D 18.00 Seks na eks - komedija 19.00 Panika - slovenska komedija, drama 20.00 Jej, spi, umri - drama PONEDELJEK 20.00 Tir - igrano dokumentarni film PRIREDITVE ČETRTEK, 12. 6. 11.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje_ Odsev odprtje razstave likovnih del učencev Osnovne šole Glazija Celje 17.00 Pokrajinski muzej Celje Po kulturno-zgodovinski zbirki javno vodstvo po razstavi 18.00 Mestna plaža Celje Trije prašički lutkovna predstava; gostuje Lutkovno gledališče Velenje 18.00 Mladinska knjiga Mestna knjigarna Celje Biti človek srečanje in pogovor z avtorjem Cirilom Zlobcem 18.00 Vodni stolp Celje_ Elektrijani koncert najmlajše celjske zasedbe 19.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Večer hudomušnih šansonov četrtkov kavarniški večer 19.00 Savinov likovni salon Žalec Izbrana dela Adija Arzenška odprtje razstave 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Izdelovanje folklornih kostumov in narodnih noš pogovor z Marjetko Škorjanc 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin 19.19 Mestna knjižnica Velenje Nela Sršen: Rak na duši z avtorico se bo pogovarjala prevajalka knjige Stajka Skrbinšek 19.30 Glasbena šola Velenje Zaključni koncert solopevcev 20.00 Celjski mladinski center Džjezz 2014 Extra Big band Glasbene šole Celje PETEK, 13. 6. 18.00 Mestna plaža Celje Skrinjica želja glasbeno animirana predstava za otroke; gostuje: Sten Vilar, Studio Anima 19.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Resonanca (rock'n'roll uspešnice za vse generacije) kavarniški koncert 19.00 Hotel Evropa Celje Godalni orkester Strunikat koncert 20.00 Umetniška četrt Celje Slavica Isovska odprtje fotografske razstave 20.00 Celjski mladinski center Džjezz 2014 Gašper Bertoncelj meets Dena DeRose Quartet (ZD/ SI) 20.00 Zdraviliška dvorana Dobrna Pozdrav poletju koncert Glasbene šole Velenje 20.30 Velenjski grad Urbano jamranje koncert Šaleškega študentskega okteta 21.00 Mansion Celje Mansion Playboy party razglasitev Playbojevega dekleta leta 2014 SOBOTA, 14. 6. 9.30 do 13.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Drevesne sanje otroške likovne delavnice 10.00 Hotel Evropa Celje_ Skupina Venus koncert 17.00 SLG Celje_ Yasmina Reza: Kako poveš, kar si odigral abonma sobota popoldanski in izven 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ukrajina gala koncert, KUD Bereginja 18.30 Cerkev sv. Jurija Šentjur Maša s koncertom ljudskih in umetnih pesmi v izvedbi MePZ sv. Jakob 19.00 Plesni Forum Celje TV-avantura plesno-gledališka predstava za otroke 19.30 Glasbena šola Velenje Mešani pevski zbor Gorenje Velenje letni koncert 20.00 Celjski mladinski center Džjezz 2014 Uroš Perič band, ob 10-letnici ustvarjanja 20.00 Hotel Evropa_ Orkester Akord koncert 19.30 Pred Domom kulture Velenje Slovenska popevka pod magnolijami koncert 20.00 Cerkev Marijinega vnebovzetja Olimje MPZ Terme Olimia poletni koncert ob dnevu ljubiteljske kulture NEDELJA, 15. 6 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 Dom kulture Velenje Love to dance plesna prireditev 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Štirje letni časi v dveh slikah plesna predstava, baletna šola Tamare Divjak 19.00 Velenjski grad_ Urbano jamranje koncert Šaleškega študentskega okteta 20.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Poletna noč koncert ŽePZ skladateljev Ipavcev in MPZ Karl Virant Braslovče 20.30 Vodni stolp Celje_ Slovenski večer koncert Akademskega pevskega zbora Celje VODNIK 29 % abljeni k Ribniku Vrbje! Delovni čas INFO centra v juniju: 15.00-20.00, ponedeljek-petek, 9.00-20.00, sobota, nedelja in praznik Ponirkove otroške delavnice: 17.00-19.00, sobota in nedelja Jezdenje ponijev: 17.00-19.00, petek in sobota PONEDELJEK, 16. 6. 19.00 Vodni stolp Celje Kitarski orkester Glasbene šole Celje koncert TOREK, 17. 6. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika čevljarja Antona Mužiča 18.00 Mestna plaža Celje Metuljček Cekinček lutkovna predstava; gostuje Lutkovno gledališče Velenje 18.00 Celjska kulturnica Zvonko Perlič literarni večer 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Oda odam, OŠ Šempeter 19.00 Krekov trg Celje_ Orfej Celje odprta vaja mešanega pevskega zbora 20.00 Velenjski grad_ Na eks komedija; predstavila se bosta Strašna Jožeta - Jože Kranjc in Jože Robida 20.30 Vodni stolp Celje_ Blue string trio koncert SREDA, 18. 6. 17.00 Lapidarij Osrednja knjižnica Celje Gusarska zabava z gosti 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Učenci predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice zaključni nastop S z o 0_ O O ^ ONZ OD 16.30 MESTNO SREDIŠČE: MODERIRANJE RADIA ANTENA ŠTAJERSKA PETEK 20. JUNIJ veseli svatje ansambelspev muff kingston big foot mama u SOBOTA 21. JUNIJ OB 20.00 VODNI STOLP OTVORITEV POLETJA V CELJU / POVABILO NA POLETNO MUZEJSKO NOČ od 18.00 do 22.30 središče mesta, knežji dvor, umetniška četrt, balkon muzeja novejše zgodovine, krekov trg: koncerti ORGANIZATOR:——... C PRIREDITEVOMOGOČA: © MEDIJSKI POKROVITELJI: O t.«*. [■"g^gj ifflssitednik www.celeia.info G V Celju smo face brezplačno dogajanje z bogato gostinsko ponudbo JT 18.00 Mestna plaža Celje Ustvarjalna delavnica ustvarjanje ob pomoči animatorke 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej 19.00 Celjska kulturnica Biseri Celja odprtje razstave slikarskih del članov KPD Svoboda Celje 20.00 Velenjski grad Moški pevski zbor Kajuh letni koncert 21.00 Vodni stolp Celje_ W. Shakespeare: Kar hočete v izvedbi Mladinske gledališke skupine Celjskega literarnega društva in glasbene skupine Freeflight Društva vabijo kavarna Miško Knjižko - Četrtkov kavarniški večer Četrtek, 12. junija, ob 19. uri Gal in Severa Gjurin Vstop prost! Več info na tel. 03 426 17 61 kavarna Miško Knjižko - Kavarniški večer za mlade in mlade po srcu Petek, 13. junija, ob 19. uri Resonanca band. Vstop prost! Več info na tel. 03 426 17 61 I. nadstropje knjižnice Celje Od 16. do 30. junija 2014 Fotografska razstava Naravne vrednote Celja in okolice, avtor Franci Horvat lapidarij knjižnice Sreda, 18. junija, ob 17. uri Tradicionalna Gusarska zabava (gusar Berto, čarovnik Grega, Harlekinov plesni POKAŽIKAJZNAŠ, gusarke iz OŠ Frana Roša, gusarske igre, ličenje v gusarskem salonu, bralni in igralni kotiček Miška Knjižka). Prireditev bo v lapidariju, v primeru slabega vremena v knjižnici. Vstop prost! Več info na tel. 03 426 17 61 kavarna Miško Knjižko - Četrtkov kavarniški večer Četrtek, 19. junija, ob 19. uri Matej Krajnc: portret Leonarda Cohena Vstop prost! Več info na tel. 03 426 17 61 ČETRTEK, 12. 6. 13.00 Mestni park Celje Foodie se nudi prireditev okusov, zvokov in podob Celjskega mladinskega centra 19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ O patanjalijevih strunah o jogi in umetnosti koncentracije, kontemplacije in meditacije vodi Domen Kočevar 19.00 Celjski dom Celje_ Pomoči in izcelitve po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga PETEK, 13. 6. 17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev SOBOTA, 14. 6. 8.00 do 12.00 Griže Kmečka tržnica 8.00 Ploščad Centra Nova Velenje Kmečka tržnica 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 8.30 Ploščad Centra Nova Velenje Predstavitev turističnih društev Slovenije 9.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice jezdenje ponijev NEDELJA, 15. 6. 17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice PONEDELJEK, 16. 6. 14.00 Mladinski center Velenje Inkubus popoldanski mladinski center 19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Tečaj čudežev predava Aristid Havliček - Tili Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti. Razstave Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Branko, 70 let, 214 cm, do 16. 6.; razstava Irene Čebular, Perilo, korzeti in krinoline 19. stoletja, do 1. 7. Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12. Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvorec: razstava Francija Černelča Friderik in Veronika, ujeti mit v steklu, do 30. 6. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Goool, zbirke nogometnih dresov Milana Rajtma-jerja in Tilna Zupanca, do 10. 9. Galerija Volk in mesto Celje: XVI. poletni slikarski ex tempore JSKD OI Celje: Celjske poletne vedute - žigosanje platen; ustvarjanje ljubiteljskih slikarjev iz Celja in okolice, ki slikajo v mestnem središču, do 20. 6. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Solunska fronta v objektivu vojnega slikarja in fotografa Dra-goljuba Pavloviča, do 15. 7. Osrednja knjižnica Celje: razstava fotografij zahodne Sahare: Barva peska, do 15. 6.; razstava raziskovalnih nalog Mladi za Celje, do 30. 6.; razstava fotografij Francija Horvata, do 30. 6. Galerija AQ Celje: fotografska razstava Slavice Isovske, do 10. 7. Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica Galerija železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Motoristov dnevnik Brigite Kokič, do 4. 7. Galerija Kulturnega centra Laško: razstava likovnih del ljubiteljskih likovnikov iz Laškega, do 30. 6. Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava akvarelov Tatjane Hren, do 30. 9. Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generaliča in Zlatka Ko-lareka, Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica Medobčinska splošna knjižnica Žalec: razstava fotografij Francija Horvata, Utrinki, do 31. 5. Jakijeva hiša Galerija Nazarje: prodajna razstava likovnih del Umetniki za Karitas, do 30. 6. Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice. Planina pri Sevnici: Kozjansko žari. Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša. Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Knjižnica Gimnazije Celje -Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI Frčada Frčada je nadzidek z oknom na strehi, za katerim je ponavadi urejen stanovanjski prostor. Frčadna okna so smiselna tam, kjer želimo povečati prostornino podstrešnega dela, ali tam, kjer moramo pridobiti dodatno stojno višino. Majhne frčade so s funkcionalnega vidika popolnoma nesmiselne — prostoru ne zagotavljajo zadostne osvetljenosti, uporabniku ne omogočajo vidnega stika z okolico. So lahko le zunanji estetski element. Konstrukcija frčade omejuje pot svetlobe v prostor. Zato je prostor, ki ima vgrajena strešna okna, za 30 do 40 odstotkov bolje osvetljen kot enak prostor z enako velikimi okni v frčadi. S kombinacijo strešnih oken dobimo stekleni del strehe, ki ponuja vso širino razgleda na okolico. Frčada, razen če ni povsem steklena, zelo omejuje razgled. Vgradnjo strešnih oken moj- ster izvede iz notranjosti, za izdelavo frčade pa je potrebnih več delavcev, ki delo opravljajo na strehi, poleg tega pa potrebujemo dodaten material: les za konstrukcijo, strešnike, žlo-te, fasadno oblogo ... Na strehi so frčade zelo opazen element, strešna okna se ujemajo s streho in zato so vidna samo z višine. gSS Če želite oglaševati \ v rubriki TaP? Vsi naši mojstri, llvp pokličite: ■"V 031 692-860 Preureditev in osvetlitev mansarde S preureditvijo podstrešja pridobimo dodatne bivalne prostore in hkrati izboljšamo energijsko bilanco celotne hiše. Ker je neizkoriščeno podstrešje običajno slabo izolirano, je ob prenovi smiselno razmisliti vsaj o dodatni izolaciji. Količina svetlobe, način vgradnje in funkcionalnost so trije pomembni dejavniki, ki jih moramo upoštevati, ko razmišljamo, kako urediti in osvetliti prostore v mansardi. razmislimo o zamenjavi strešne kritine. Ko prenavljamo mansardo, je vredno razmisliti tudi o tem, kako bomo poskrbeli za toplo sanitarno vodo. Med okolju prijaznejšimi načini je ogrevanje s sončno energijo, zato je smiselno namestiti sončne sprejemnike, s katerimi lahko pokrijemo tudi do 70 odstotkov vse energije, ki je potrebna za ogrevanje sanitarne vode. ti še na druge vire svetlobe. Dovolj dnevne svetlobe med drugim pomeni tudi manjšo porabo elektrike za osvetljevanje. Primerni so tako strešno okno kot frčada oziroma kombinacija obeh. Za frčado se je smiselno odločiti takrat, ko potrebujemo višino in volumen. Strešno okno daje po drugi strani zaradi lege v poševnici bistveno več svetlobe, in sicer trikrat več v primerjavi s frčado in dvakrat več v primerjavi z vertikalnim oknom. Hiše z neuporabljeno mansardo so praviloma nekoliko starejše in porabijo precej več energije. Ko se odločimo za mansardo, se ponavadi srečamo z neizolirano streho, izolacija pa je položena le po tleh. Toplotni izolaciji podstrešja, s čimer močno zmanjšamo toplotne izgube, se tako skorajda ne moremo izogniti. To je tudi pravi čas, da Ena od prednosti mansard je raznolika možnost osvetlitve prostorov, tudi od zgoraj. Pri mansardi so vertikalna okna v čelnih stenah eden od možnih virov svetlobe. Če ima soba večjo površino in želimo prostor enakomerno osvetliti, je treba pomisli- dnjo ne posegamo v konstrukcijo niti bistveno ne spreminjamo zunanje podobe stavbe. Pri vgradnji je treba paziti le na to, da razmiki ustrezajo širini okna. V nasprotnem primeru so možna manjša tesarska dela. Frčada pa poleg tesarskih del zahteva še vrsto drugih obdelav, zaradi česar je cena izvedbe lahko tudi do trikrat višja. Če se odločimo za strešna okna, naj bodo nameščena tako, da ujamejo sončno toploto, zato da v sončnih zimskih dneh na ta način dogrejemo prostor. Več naj jih bo proti vzhodni, zahodni in južni strani. Pred poletno vročino se po drugi strani zaščitimo z uporabo zunanjega mrežastega senčila, ki za 80 odstotkov zmanjša prehod sončne energije skozi steklo. Senčila so prevečkrat prezrta, a so zelo pomemben element pri izboljševanju energijske bilance hiše. Pozimi nam lahko bistveno zmanjšajo toplotne izgube, poleti pa preprečijo pregrevanje mansarde. Vgradnja Razlika je tudi pri vgradnji. Strešno okno je vgrajeno med tramove ostrešja in z vgra- VSI NAŠI MOJSTRI 31 1 harmoni jadoma ' '____S salon opreme in storitue Pvc, alu in lesena okna, vhodna in dvižna garažna vrata, zimski vrtovi, vse vrste senčil, notranja vrata, vodovod in ogrevanje, siikopieskarstvo, obnova doma, obnova kopalnic -10% otvoritveni popust na pvc okna 031 78 60 70 I 031 311 640 | info@iarmonijadoma.si E: tesarstvo.napotnik@gmail.com W: www.tesarstvo-napotnik.si d o m o f i n -GSM: 041 756 668- -tesarstvo -krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK _yP 2m strešnih cevi UAM PODARIMO pri zamenjavi strešne kritine. 10 EVROV VAM PODARIMO za pregled vozila pred dopustom CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 ™E: 10 P^WEMSTOW r ^ BsTnoapinsiiKd PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 ujujui.strojepLastlka.sL ASFALT ASFALT KOVAČ D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 47 A. 3225 PLANINA PRI SEVNICI +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 A6FALT.K0VAC@SI0L.NET 0NSTAQ DISTALICUE VERHDf MOH »®WM 1 | Z vami že 20 LET. ■ IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC IŠEI d.0.0. Pražlnska vas 34/d, Štoie, gsm: 041 682 907 Kupon za 25 EVROI/ Pri naročilu storitev nad 500 evrov L J Petindvajset let sem star, tretjino življenja sem po zaporih, nikogar in ničesar nimam, nič ne znam, moje zdravje je na psu in slabo delam drugim in sebi. Kako dolgo še? Še nekaj let tako in potem bom umrl? Kakšen smisel ima vse to? Kakšen smisel ima moje življenje? < Po glavi so mi rojile besede, je v meni spremenilo vse,« pojasnjuje trenutek, ki ni več dopuščal poti nazaj. Bog je ljubezen Nekaj dni kasneje so ga izpustili iz zapora, želje po drogi pa od takrat ni bilo več. Nato se je odpravil v Španijo, kjer se je vključil v komuno in tam preživel nekaj časa. In spoznanja o življenju so samo rasla. Za številne dogodke, ki so se vrstili, je uvi-del, da niso bila naključja, ampak da so ga vodila točno do življenjskih spoznanj, ki so ga ponovno zgradila. »Naključij ni,« meni. Po usodni noči v zaporniški celici so se nizale ure in ure, ki jih je v strani droga. Uporabi močne besede, ob katerih bi ateisti morda ostali ravnodušni, ne pa tudi tisti, ki verjamejo v nekaj več. »Kdor misli, da stoji, naj pazi, da ne pade, piše v Svetem pismu. Zavedam se, da smo ljudje omejeni. Nekdo potrebuje dlje časa, da se zlomi, nekdo manj. A verjamem, da sem svojo preizkušnjo prestal, da mi je bila dana, da sem jo premagal. Ne zaupam vase, zaupam pa v Boga, da mi je zdaj dal vse, kar rabim za dobro življenje. Pomemben je ta trenutek. In v tem >zdaj< se počutim osvobojeno. Miren sem in nad skušnjavo, ki jo omenjate. Nobenih skrbi otroku, ki zaide v droge, in kaj storijo narobe? Danes so mnogi vpeti v hud vsakdanji tempo in časa za družino je v 24-urnem dnevu premalo. Sogovornik nam da presenetljiv odgovor, a ga razloži popolnoma razumljivo. Pove tisto, kar v družinah ostane pogosto zamolčano. »Po mojem mnenju droga ni odvisnost. Je samo neke vrste pokazatelj problema odvisnosti. Vsi vemo, da se nekatere odvisnosti dajo skriti za maskami ali družinskimi zidovi, nekatere ne. Nekdo zaide v alkohol, nekdo v igre na srečo, drugi v seks, tretji v droge,« nadaljuje. Preden je tudi sam poskusil drogo, »Pred kratkim je najstniško dekle na Celjskem storilo samomor in potem so se ljudje spraševali, kako to, da je to storila, če pa je bilo doma vse v redu. Ne, ni bilo v redu. Nekaj je moralo biti narobe, da je končala svoje življenje. Kaj je bilo narobe? O tem se ljudje premalo pogovarjajo,« je jasen Ensaf, ko se sprašuje, kaj ljudi pahne v odvisnost in jih tudi potisne čez rob ... da se moram nehati drogira-ti, a obenem sem ugotovil, da pravzaprav nočem nehati. In v tistem trenutku sem se sprejel. Priznal sem si, da sem baraba, da sem slab človek. In če delam slabo drugim, zame ni upanja, če sem takšen. Vere nisem nikoli prej dojemal globoko, toda v tisti noči sem v svoji stiski in izgubljenosti klical Boga, naj mi pomaga. Potreboval sem novo >srce<. In takrat se Ensaf Dedič je svojo življenjsko zgodbo zaupal tudi Rudiju Mlinarju, slovenskemu pisatelju, ki je na podlagi izkušnje 32-letnika napisal tudi knjigo Stopinje v svetlobo. Knjiga, ki čaka na izid, ni samo opis dogajanja osebe, ki je ena mnogih, ki je iskala pot iz krčevitega objema mamil. Je globoko razmišljanje in vpogled v osebnost človeka, v njegovo spoznanje o sebi, oproščanje, sprejetje in ljubezen. naslednjih mesecih preživel ob branju Svetega pisma, kar ga je utrjevalo v duši. Drogi je rekel »ne«, ne potrebuje niti metadonskega zdravljenja. Verjame, da je skozi njega delovala večja sila. Pravi, da ni popoln. »Je pa popolno tisto, kar me vodi in kar mi daje moč. Bog. In bog je ljubezen,« doda. Uredil si je življenje. Jeseni bo začel opravljati pripravništvo v zdravstvu, saj končuje izobrazbo v zdravstveni stroki. Vmes je delal v Španiji in tudi v Sloveniji v domu upokojencev. »Včasih sem kradel, lagal. Danes sem nad vsem tem. Dobil sem dar, da sem lahko drugačen, boljši. Da zdaj pomagam ljudem,« razloži z nasmehom na obrazu. In v očeh. Počuti se osvobojeno In če pravi, da ni popoln on, ampak tisti, pri katerem je našel moč, nas je zanimalo, kako danes gleda na ljudi, ki se drogi ne morejo upreti, in ali je resnično dovolj močan, da ga skušnjava spet ne bo zasužnjila. Prizna, da pogosto razmišlja o tem, kakšno moč ima sam in kakšno moč ima na drugi nimam za jutri in to je zame svoboda.« Zanimivo je, da se Dedič ni popolnoma umaknil iz okolja, ki ga je vso mladost potiskalo v jemanje drog. Razloži, da ga to okolje ne moti. Prekupčevalci mu niso na cesti dobesedno vsiljevali drog. To se dogaja samo v filmih. »Sam sem hodil do njih po mamila, niso jih oni ponujali meni. Na plan pa pride včasih le misel, kako zelo so moralno neodgovorni. Ni jim mar za to, kako droga, ki jo prodajajo, uničuje tuja življenja. Gledajo samo na denar. In če opazim kje kakšnega prekupčevalca, imam zdaj dolžnost, da ga prijavim. Če ga ne, sem takšen kot on,« pojasni. Kdaj pa kdaj se pogovarja tudi z odvisniki. A ga ne marajo zelo, še doda. Ne obsoja jih, ker ve, da je bil nekoč sam točno takšen in si sprva ni znal pomagati. Mnogi zavrnejo besede, ko jim jih pove, >češ, da ni tako<, in na takšen način lažejo sami sebi. Vendar pri globljem pogovoru z njimi ne najde več skupne točke. Sporočilo staršem V pogovoru beseda nanese tudi na starše. Se ti na splošno znajdejo pri pomoči je imel za svoje takratno razmišljanje razlog, da je to storil. Torej kaj je tisto, kar nekoga vleče v odvisnost? Po njegovem mnenju je v odgovoru na to vprašanje srž problema. »Mislim, da gre za praznino v ljudeh. Ta je problem celotnega človeštva. In ljudje nato iščejo lažno zapolnitev te vrzeli. Neke vrste nadomestilo. Ko sem kot najstnik bil zunaj in kadil travo, sem razmišljal, kako bi bil vesel, ko bi prišel domov, začutil toplino, domačnost, pripadnost domu . , neke vrste svetlobo, če me razumete. Doma sem imel resda vse, gledal sem televizijo, igral računalniške igrice, imel kolo. Topline in domačnosti pa ni bilo in ravno to bi mi dalo upanje. Večina staršev danes misli, da je pomembno, da ima otrok obleko, hrano in vse za šolo. Toda to ni ljubezen. Verjamem, da so starši zelo zaposleni, da morda ne najdejo vedno časa za otroke. Ampak ta praznina, ki jo ljudje čutijo, je ravno to pomanjkanje ljubezni. Starši naj na to nikoli ne pozabijo,« še zaključi Dedič. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA 38 REPORTAŽA Nostalgija po časih, ko smo se še znali družiti Dokumentarni film Otroci iz socialističnega bloka Zvezdana Martiča bo pri mnogih zbudil spomin na lastno otroštvo »Imel sem zelo lepo mladost in rad se spominjam svojih prijateljev.« »Naše otroštvo je bilo sproščeno, to je bil čas, ko sem imel ogromno možnosti igranja z vrstniki.« »Našim otrokom privoščim, da bi imeli tako otroštvo, kot smo ga imeli mi.« Se tudi vi spominjate svoje mladost na takšen način? Niste edini. Zgornje besede so namreč izrekli nekdanji otroci rumenega bloka v Smrekarje-vi ulici 6 v Celju, ki so se po 40 letih spet srečali. Ob tem so zaživeli spomini na čase otroške igre, druženja, skromnih življenjskih razmer in drobnih radosti. Pripovedi o najrazličnejših prigodah, povezanih z življenjem v njihovem bloku, je želel na filmski trak ujeti Zvezdan Martič, prav tako otrok rumenega bloka. Napisal je scenarij, poskrbel za režijo in nastal je 50-minutni dokumentarni film Otroci iz socialističnega bloka, v katerem se prepletajo pripovedi nekdanjih otrok s širšo strokovno analizo tistega obdobja. Predpremierno so ga zavrteli v celjskem Mestnem kinu Metropol pred tednom dni, na TV Slovenija pa bo na sporedu 17. junija. Film se vas bo zagotovo dotaknil, če ste starejši od 30 let. Večina se namreč spominja otroštva skoraj tako ... Z vseh vetrov Po vojni so v Sloveniji zrasli številni bloki, s katerimi je oblast reševala stanovanjski problem priseljencev v mesta, ki so našli službo v tovarnah. Prišli so z vseh vetrov, z najrazličnejšo izobrazbo in socialnim statusom. Če danes velja, da so bili to grdi socialistični bloki, je bila za tiste, ki so se lahko vselili vanje, to neizmerna sreča. Naenkrat so imeli veliko prostora, kopalni- »Luč na stopnišču je bila na avtomat, mi pa nismo bili dovolj veliki, da bi jo lahko prižigali. Zato smo pobrali predpražnike pred vsemi vrati in jih nato enostavno raztrosili nazaj po bloku, ko jih nismo več potrebovali.« co, vodo, ogrevanje. Bloki so bili grajeni tako, da so imeli veliko zelenih površin in s tem dovolj prostora za igro otrok. Pri tem jih ni nihče omejeval, njihov svet je bila tudi širša okolica, v primeru rumenega bloka ves okoliš nekdanjih »hrastij«, kot so rekli delu Dečkovega naselja, ki je danes povsem pozidan z bloki, nekoč pa je bil to prostran travnik z močvirjem, s potokom, hrastovimi drevesi, kjer so otroci nabirali življenjske izkušnje. Ne tako kot danes, ko so parkirišča polna avtov, na travo ne smejo, drugje pa tudi ni varno in še starši so jim ves čas za petami. Vsi k sosedu pred televizijo O tem, kako varno so se počutili ljudje takrat, pove podatek, da so pustili ključe od stanovanja kar nad vrati, ko so šli od doma. Sosedi so popazili tudi na tuje otroke, če staršev ni bilo doma. Za novo leto so bila vrata vseh stanovanj na široko odprta, da so se lahko družili in obiskovali. Eden od sosedov je vsem popravljal električne aparate, soseda Skupinska slika nekdanjih otrok Smrekarjeve ulice 6 na predpremieri filma v Metropolu pa je vsem ženskam uredila frizuro, medtem ko se je ob nedeljah kuhala goveja juha. Tisti, ki so imeli prvi televizijo, so gostili tudi vse druge. Za pranje in sušenje perila je bil poseben razpored, saj sicer ni bilo dovolj prostora za vse, dokler se niso pojavili prvi pralni stroji. To pa je bil tudi prvi znanilec konca skupnosti, kot so jo poznali do takrat. Skromnost V bloku so živele družine, ki niso bile posebej premožne, zato ni čudno, da se današnji odrasli stanovalci spominjajo tudi prigod, povezanih s skromnim življenjem tistega časa. Zvezdan Martič si je na primer razbil brado, ko mu je spodrsnilo na bananinem olupku sredi bloka. Ampak od kod naj bi se tam znašel olupek, če banan takrat ni bilo? Skrivnost, ki še vedno ni razjasnjena . Hkrati se drugi spominjajo, da so bili kdaj tudi lačni in da so se z igro zamotili in pozabili na to. Ker ni bilo denarja za bazen, so imele deklice sončno teraso kar na strehi bloka. Vse je bilo treba deliti, tudi »Vsi imamo prvi blok in prvo ljubezen. Tega ne moreš primerjati z ostalimi.« bonbon, ki si ga prislužil, ko si šel namesto sosede v trgovino. Ob nedeljah pa je bilo treba celi družini očistiti čevlje. Nekateri so se kmalu odselili, ker so dobili večja stanovanja ali so si sezidali hiše, drugi so ostali desetletje in več. Za vse otroke rumenega bloka pa velja, da so bila to nepozabna leta, ki se jih spominjajo, kot da bi tam preživeli vsaj pol življenja. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Zvezdan Martič z Božo Leban, ki ga je v otroštvu velikokrat pazila, podobno kot druge otroke iz bloka. Film Otroci iz socialističnega bloka je nastal v Dokumentarnem programu TV Slovenija. Scenarist in režiser je Zvezdan Martič, snemalec Aleš Živec, montažer Matjaž Jankovič, urednik Peter Povh. Nekdanji otroci, ki nastopajo v filmu, so Zdenka Gajšek, Banka Jen-žur Leskovšek, Cvetka Drozg, Branko Leban, dr. Robi Kroflič, Nela Remezenko, Zoran in Zvezdan Martič, Boris Čop, mag. Vojka Ojsteršek, Vito Selčan in Alenka Grad Pečnik. S strokovnimi komentarji nastopajo dr. Aleš Vodopivec, Matevž Čelik, dr. Srna Mandič in dr. Maša Filipovič Hrast. Nekdanje otroke so v filmu odigrali učenci IV. OŠ Celje. Naslova Smrekarjeva ulica 6 ni več, namesto tega je na še vedno rumenem bloku tabla z napisom Šaranovičeva ulica 4. Kako je nastal film Najnovejši film Zvezdana Martiča, ki govori o nekdanjih časih, ki se jih večinoma spominjamo z nostalgijo, ni prvi te vrste. Ta tema ga očitno zanima, saj je že pred časom posnel film z naslovom Dobri stari časi, v katerem je skušal ovreči tezo, kako je bilo včasih vse dobro, danes pa je slabo. Je torej takšen spomin rezultat tega, da ohranimo predvsem lepe trenutke? Martič pravi, da je bistvo drugje. »Tarnamo, kako nam je zdaj težko, včasih pa niso imeli ne hrane ne obleke, samo v glavi so bile stvari malo drugačne. Ljudje smo socialna bitja, pogrešamo čase, ko so bili stiki med ljudmi povsem drugačni, kot so danes, zato se zdi tisto obdobje toliko lepše. V blokih se ne pozdravljamo, nimamo stikov ne s sodelavci ne s prijatelji. Očitno gredo stvari v smer ameriškega načina življenja, ko se ljudje selijo za službami, sorodnike videvajo za božič, njihov najboljši prijatelj pa je psihiater, ki mu pripovedujejo, kaj se jim je zgodilo, in ki jih posluša. Upam, da se bomo zavedli, da obstaja druga pot,« pravi Martič, ki ga je prav srečanje nekdanjih otrok iz rumenega bloka spodbudilo k ustvarjanju filma o časih, ko so bili ljudje povezani, ko jim ni bilo vseeno za soseda in ko so znali stopiti skupaj. Nihče od nekdanjih otrok ni zavrnil sodelovanja v filmu, razen štirih, ki niso prišli niti na srečanje. Poleg Martiča sta bili glavni organizatorki dogodka Alenka Grad Pečnik in Vojka Ojsteršek, ki sta bil po ogledu navdušeni nad filmom in nad tem, da so se nekdanji otroci spet našli. Za piknik imajo menda že vse dogovorjeno! Prva točka bo ocena filma . V eni od anket so slovenski raziskovalci spraševali ljudi, v kakšnem odnosu so s sosedi. Eni so rekli: »Odnosi so odlični, sploh se ne pogovarjamo!« INTERVJU 39 Dobro šolo naredijo dobri učitelji »Ko začne namesto nas misliti sistem, je to slaba popotnica za vzgojo generacij prihodnje intelektualne elite naroda,« opozarja ravnatelj GCC Gregor Deleja Gregor Deleja: »Tudi ko učitelji obupujemo nad tem, kaj se je zgodilo z družbo, v šoli vedno znova ugotovimo, da je med mladimi še vedno neizmeren čut za sočloveka v stiski. Dobrodelnost je tisto, kar zaznamuje našo šolo, zrasla je iz pobude enega razreda, zdaj povezuje vse dijake in učitelje.« Skoraj poldrugo leto je trajalo, da je Gimnazija Celje - Center (GCC) v tretjem poskusu le dobila novega ravnatelja. Zdaj to funkcijo že dva meseca opravlja Gregor Deleja, ki ocenjuje, da so bili minuli meseci neprijetni tako za oba kandidata kot tudi za vse zaposlene v šoli. »Vesel pa sem, da tega nikoli niso kazali v razredih. Uspelo nam je ohraniti stopnjo profesionalnosti, saj učitelji učijo z zgledom, znanjem in izkušnjami,« pravi in dodaja, da dijaki formalnega »bre-zvladja« niso čutili, svojo protikandidatko in v tem obdobju v. d. ravnateljice Matejo Glušič Lenarčič pa pohvali, da je bilo v šoli veliko narejenega. Kljub temu pogosti obiski inšpektorjev mogočnega šolskega poslopja ob Kosovelovi ulici dajejo slutiti, da se razmere v 72-članskem učiteljskem kolektivu, ki ga dopolnjuje še 8 učiteljev iz drugih šol ter 11 administrativno--tehničnih delavcev, še niso povsem umirile. A kot zagotavlja Deleja, je najbolj pomembno to, da znajo v zbornici strniti moči vselej, ko gre za dobrobit dijakov. Za to pa je v šolah nenazadnje namenjeno večino časa. Kakšni so torej zdaj vaši občutki? Na prvem mestu sta vsekakor odgovornost in ponos, da sem prevzel vodenje tako dobre šole, kot je GCC. Čutim spoštovanje do tradicije dela številnih generacij učiteljev, do tega, da premoremo takšen potencial mladih v vseh treh programih in da je, kot pravi tudi naša himna, to šola, ki dejansko stoji v centru mesta in prihodnosti. Po drugi strani pa je biti ravnatelj zagotovo ena najbolj kompleksnih funkcij. Najprej mora ravnatelj poskrbeti za tisto, zaradi česar šolstvo sploh je, torej za vzgojo in izobraževanje mladih po vsej vertikali. Naš končni cilj je dijak in res se moramo truditi, da delamo v njegovo dobro. Po drugi strani je šola organizacija z veliko zaposlenimi, s proračunom, z načrtovanjem in s sprotnim ocenjevanjem opravljenega dela in kot takšna zelo kompleksna tudi zaradi komunikacije na treh ravneh: s starši in z dijaki, med učitelji ter z zakonodajalcem in zunanjim okoljem. To je izziv, ki se mu posvečam po svojih najboljših močeh s ciljem, da čim prej osvojim vsa potrebna znanja za res dobro vodenje. Seveda je vodja le zadnji v vrsti, kajti dobro šolo na prvem mestu delajo dobri učitelji. Izpostavljate kompleksnost funkcije, pri čemer se mi zdi, da imajo zaradi zelo natančnih predpisov v šolstvu prav ravnatelji najbolj zvezane roke ... Šolstvo je pač velik sistem in zaradi te velikosti je vanj treba umeščati kup omejitev, zato da lahko deluje. Vsako kolesce, ki se zavrti v »Pravila morajo biti napisana tako, da nakažejo splošno pot vrednote, ki nam mora biti skupna, in cilj pravila mora biti spoštovanje te vrednote. Zdaj pa pravila dejansko ne izhajajo več iz spoštovanja vrednot, temveč iz nekih prece-denčnih situacij, ki se le nadgrajujejo in učitelje spravljajo v strah. Kajti najslabši učitelj je učitelj, ki se boji. In ne boji se znanja ali svojega podajanja znanja, dela v razredu, temveč administrativnih ovir, ki vplivajo na delo v šoli.« nasprotno smer, lahko pomeni na nek način izpad ali zaustavitev sistema. To je ena plat, druga je nenehno spraševanje o smiselnosti določenih meril in standardov, ki se odmikajo od tega, zaradi česar sploh smo v šolah. Ko se odmikajo od dijakov in temeljev vzgoje in izobraževanja ter nas učitelje pehajo v večno pre-strašenost in samospraševanje, ali je prav to, kar delamo. Počasi nam to odvzema temeljno predpostavko, da smo učitelji tisti, ki mislimo s svojo glavo in znanje prenašamo naprej. Ko začne namesto nas misliti sistem, je to slaba popotnica za vzgojo generacij prihodnje intelektualne elite naroda. Pretirano uravnavanje tistega, kar bi morala biti avtonomija šolskega prostora, torej prodornosti misli in reševanja izzivov, je res slabo. Če torej razumem oko-stenelost upravnega dela, ko gre za nadzor nad javnimi financami, saj zapravljamo svoj lasten davkoplačevalski denar, na drugi strani ne morem razumeti kratenja želje prenašati znanja - in to ne le tistega iz učnih načrtov, temveč tudi znanja za življenje. Nacionalni kazalniki, kot je matura, učitelje usmerjajo z zelo obsežnimi učnimi načrti. Ta merljivost je pogoj za napredovanje po vertikali, zato je velik del naše odgovornosti, da dijaki dosežejo čim boljše rezultate, a po drugi strani jim moramo vcepiti tudi zavedanje, da je ob tem znanju še veliko nemerljivega, tistega, kar potrebujejo za življenje in kar jih kasneje res naredi uspešne. Obdobje tik pred koncem šolskega leta, ko se zaključujejo ocene in hkrati vzpostavlja tudi organizacija dela že za prihodnje šolsko leto, je zagotovo zelo naporno, kajne? Res je, iskreno smo utrujeni vsi, tako dijaki kot učitelji. To je čas, ko si moramo vzeti tudi nekaj minut, da pogledamo, kaj smo naredili dobro in kaj slabo v preteklem letu, ključni pa so tudi trenutki za načrtovanje prihodnosti. Smo šola, ki želi naprej. Ne po neki rutinirani poti, temveč vsako leto iščemo nove izzive. Zato moramo zdaj strateško načrtovati na vzgojno-izobraževalnem področju kot tudi na vseh ostalih, ki pripomorejo k optimizaciji pouka, dela in organizacije v šoli ter razvoja šole. Prepričan sem, da so naši trije izobraževalni programi velika prednost šole, ker so tako pestri in heterogeni, po drugi strani pa je zelo zahtevno sestavljati urnike. Tudi zato smo ena redkih srednjih šol, ki ima še vedno popoldanski pouk. Prihodnje šolsko leto bo tako za vse dijake prvih dveh letnikov predšolske vzgoje. Kljub številčnemu upadu generacij je vpis v našo šolo zadnja leta približno enak, letos imamo celo omejitev na umetniški gimnaziji in predšolski vzgoji. Trudimo se, da bi počasi le omogočili vsem dijakom pouk dopoldne, za kar je potrebna preureditev notranjosti šole. Kako se boste tega lotili? Ker ministrstvo omejuje investicije v šolstvu, saj v prihodnjih sedmih letih denarja za kaj takšnega ne bo namenjalo, moramo iskati druge »Konkurenca mora biti tudi v šolstvu. Ljudje smo namreč naravnani tako, da smo najbolj zadovoljni, če nam je udobno. To udobje pa preveč botruje rutini. Ne vstaneš s kavča, čeprav te zdravnik opozarja, da se moraš gibati, ko pa te zadene prva srčna kap, bi naredil vse, da ji ne bi sledila še druga ... Tej rutini se v šolah ne smemo prepustiti.« rešitve. Morda se bo priložnost pokazala na kakšnem mednarodnem razpisu, morda bo v finančnem obdobju 2014-2020 na področju kohezije tudi kaj denarja za vlaganja v šolski prostor. Šolsko poslopje je zaradi svojega sece-sijskega sloga res izjemno, a notranjost je treba optimizirati tako, da sledimo sodobnemu času. idejne rešitve, kako preurediti notranjost in izkoristiti še neurejen del podstrešja, pripravlja skupina mladih arhitektov, naših nekdanjih dijakov, vključenih v Alumni klub GCC, ki se krepi in v njem nastajajo nove in nove ideje. Že ob stoletnici poslopja pred dvema letoma ste v šoli napovedovali, da je potrebna temeljite prenove. Tega ste se že lotili, kajne? Res je in postopoma bomo nadaljevali, najbolj intenzivno seveda poleti, ko bo šola vsaj en mesec prazna. Poleti bomo poskušali zamenjati 21 oken v učilnicah, ki so obrnjene na ulično stran, sledila bo še zamenjava približno 50 na dvoriščni strani. Prav pri oknih izgubljamo največ toplote. Dotrajane so vodovodne inštalacije, največja je obremenitev po obeh vertikalah stranišč, zato bo sledila postopna obnova sanitarij. Šola je tudi izjemno velik potrošnik električne energije in ker smo včlanjeni v dve mednarodni mreži, ki zagovarjata traj-nostni razvoj, moramo za okolju in življenju prijazno šolo optimizirati porabo energentov in zagotoviti ugodno in prijetno počutje dijakom v učilnicah. Zamenjati je treba na primer približno tisoč svetil, radi bi poskrbeli tudi za novo ožičenje šole, saj je optika do stavbe sicer pripeljana, a posamezna vozlišča niso povezana. Vse to so seveda dela tudi za prihodnja leta, a letos bi radi uredili še vse kabinete za naravoslovje v pritličju. Vseh teh del se ne da narediti hkrati zaradi tega, ker smo omejeni z denarjem, po drugi strani pa tudi zaradi tega, ker moramo skrbeti za nemoteno izvajanje pouka. Se glede na številčno vse bolj šibke generacije dijakov med celjskimi srednjimi šolami že ustvarja konkurenca? Treba je poseči vsaj desetletje nazaj, ko je bil malo umetno spodbujen porast zanimanja za gimnazije in s tem odpiranje novih gimnazijskih programov. Na gimnazije se je vpisovala že polovica generacij, kar ni nikjer v svetu in kar tudi pri nas ni bilo realno. Nikjer namreč polovica ljudi ne vidi svoje prihodnosti na intelektualno akademski poti. To se nam zdaj maščuje, čeprav bi morali bolj misliti že takrat, saj se je vedelo, da se generacije številčno zmanjšujejo. Ker smo šole financirane po številu dijakov, smo res na trgu in konkurenčnost med šolami nastaja. Kar po svoje ni slabo, dokler jo bomo ohranili na tej ravni, da bomo šole med seboj tekmovale le v tem, kaj boljšega ponuditi dijakom, še vedno pa ohranjale zgledno sodelovanje med seboj, saj smo le ustanove z istimi cilji. Sprašujem tudi zaradi tega, ker ste prav celjske šole znane po izjemno dobrem sodelovanju. Z dopolnjevanjem učne obveznosti se je ohranilo tudi veliko delovnih mest ... To se zaenkrat še ni spremenilo in upam, da se tudi ne bo. Dokler bomo šole znale ohraniti dialog in konkurenčnost na ravni truda, da bi prepričali bodoče dijake z dobrimi vsebinami, je to v prid vseh šol. Če pogledamo tri celjske splošne gimnazije, smo vse tri zaenkrat polne. Ko pa bo prišlo do velikega padca vpisa v kateri od šol v regiji, se lahko pojavi nevarnost tudi za bolj neprijazen konkurenčen boj, ki ne bo imel več zveze z vsebinami, temveč s preživetjem. in sredstva za dosego tega cilja bodo manj izbrana. IVANA STAMEJČIČ, foto: SHERPA 40 FOTOREPORTAŽA Z Novim tednikom na konju! Pred ježo se je treba s konjem najprej spoznati. Konju se vedno približamo od spredaj, nikoli od zadaj. Ko ga spoznavamo, ga nežno božamo, lahko ga tudi skrtačimo. Pri naslednjem koraku konja osedlamo in mu previdno nataknemo uzde. Naša nagrajenka Pia Jakop (desno) je takšnega dela že vešča, saj že dve leti trenira jahanje. Je tudi članica Konjeniškega kluba Žonta. Pia je uživala na 14-letni Colei, 20-letni Vivaldi je polepšal dan naši najmlajši nagrajenki Lani, Marjana pa se je povzpela na 13-letno Peggy. Uro jahanja so profesionalno izpeljale inštruktorice Vesna Drča, Nataša Jager in Tajda Bosio. Nagrajenke uživale v uri jahanja Naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje je v sodelovanju s Centrom konjeniškega športa Celje za bralce časopisa pripravila prav posebno ponudbo. Tri srečnice, ki so izpolnile kupon v Novem tedniku in so bile izžrebane, so prejele nagrado v obliki individualne ure z inštruktorjem jahanja. V notranji jahalnici Centra konjeniškega športa Celje jih je spremljala tudi naša ekipa. Dve od treh nagrajenk sta poleg konjeniške dejavnosti že bili na konju. Predznanje iz jahanja sicer ni bilo pogoj za sodelovanje v nagradni igri. V uri jahanja so uživale 8-letna Lana Bek iz Celja, 53-letna Marjana Dobnik iz Podgorja pri Letušu in 17-le-tna Pia Jakop iz Šentjurja. Ob tej priložnosti smo poklepetali tudi z direktorico Centra konjeniškega športa Celje Niko Bosio. Center obstaja že šest let. Pokrita jahalnica in zunanje jahali-šče ter spremljevalni objekti omogočajo nemoteno delo in trening ne glede na vremenske razmere. Center obsega tudi kavarno in restavracijo. »Odlični tehnični pogoji nam omogočajo tudi organizacijo tekmovanj,« je izpostavila Nika Bosio in dodala, da se med konjeniki, ki prihajajo iz tujine, že širi dober glas o centru. V prihodnosti nameravajo, če bo poslovno okolje to dopuščalo, zgraditi še kakšen hotel, kjer bi lahko sprejeli obiskovalce in namestili tekmovalce in bi takšen objekt lahko dodobra izkoristili predvsem v času turnirjev. JERICA POTOČNIK Foto: GrupA Nika Bosio, direktorica Centra konjeniškega športa Celje: »Razmišljamo, da bi povečali zmogljivosti za sprejem konj. Trenutno lahko sprejmemo 300 konj, radi pa bi jih 350.« Ko konja osedlamo in mu nataknemo uzde, se nanj povzpnemo. Lana tega ni počela prvič. Kot je povedal njen oče Aleš Bek, je bila na konju že večkrat. Kako pravilno držati vajeti, nam je pojasnila inštruktorica Vesna Drča. Vajeti primemo v roko tako, da damo mezinec spodaj. Vajeti zapremo s palcem, tako da nam ne uhajajo. Vajeti vedno držimo tako na kratko, da so v rahlem stiku z brzdo. Tudi Lana Bek se prav nič ne boji konj. Pravi, da so konji zelo lepe živali, da so pridni in prijazni. Če bi le imela možnost, bi imela konja kar doma. Marjana Dobnik je bila na konju prvič. Kot je povedala, so bili občutki enkratni. Prav nič je ni bilo strah, saj je konja vodila profesionalna dreserka. Marjana ima rada živali, konja imajo tudi doma. n___i_:__x__::_ i__ Do zdaj ga še ni jahala. Vendar se bo to, kot je navdušeno povedala, v kratkem spremenilo. Pravilna drza zahteva, da svojo težo razporedimo po središču sedla. Noge damo v stremena in pete potisnemo navzdol. Peta je vzporedna z bokom, ramena morajo biti potisnjena rahlo nazaj, da so v liniji z boki in s petami. REKREACIJA 41 Adrenalina željni so se preizkusili v pustolovskem parku. Tekmovanje v lokostrelstvu je popestrilo dogajanje. Zdrav duh v zdravem telesu Mesec športa v knežjem mestu povezal Celjane Od 9. maja do 8. junija so številni športno-rekreativni dogodki v sklopu projekta Mesec športa v knežjem mestu povezali Celjane različnih generacij. Z dobro obiskanostjo na vseh dogodkih smo dokazali, da se zavedamo velikega pomena rekreacije in da se strinjamo s sloganom zdrav duh v zdravem telesu. Organizatorki - Športna zveza Celje in Mestna občina Celje - se nadejata, da bo projekt v Celju postal kar tradicionalen. »Športno dogajanje se je izkazalo za dobrodošlo popestritev v knežjem mestu,« je prepričan vodja projekta Hasan Ibric. Mesec športa v knežjem mestu je bil izveden že drugo leto, a z bolj razširjenim programom kot lani. Letos so se obiskovalci lahko udeležili kar 11 različnih brezplačnih vadb in sodelovali v številnih športno-rekreativnih programih ter poslušali zanimiva strokovna predavanja o športni prehrani, izbiri primernih vaj in podobno. »Dosegli smo svoj namen, povečalo se je število udeležencev na različnih športno-rekreativnih dejavnostih, marsikdo se je z določenimi vadbami srečal prvič,« pojasni Ibric. Rekre-ativci pa smo spoznali, da je vadba včasih lažja in bolj načrtovana v skupini ali pa zgolj dodatna motivacija za športne podvige. Najbolj obiskan tečaj salse V okviru brezplačnih programov so lahko športni navdušenci en mesec obiskovali redne športno-rekreativne vadbe, na katerih je 34 vaditeljev različnih vadb strokovno podajalo vsebine vadečim. V maju je bilo izvedenih 788 ur vseh brezplačnih vadb. Celjani so najbolj obiskovali tečaj salse, šolo teka, odbojko, nordijsko hojo in se družili na skupinskih pohodih. Salsa je bila najbolj priljubljena vadba, saj se je v plesnih korakih preizkusilo kar 102 plesalcev. Številni Celjani prosti čas radi izkoristijo za tek ob Savinji, v šoli teka pa je 78 rekreativcev pridobilo nova znanja o pravilni tehniki teka. »Vse vadbe so bile polno zasedene, nae-šteli smo skupno 16.614 posamičnih obiskov,« pravi Ibric. Tekmovalni duh prebujen Tekmovalno-rekreativni del programa je prebudil tekmovalni duh Celjanov in Celjank. Zelo obiskani so bili med drugim gorski tek Juriš na Grmado, kolesarski maraton, tradicionalni nočni tek, tek na Celjsko kočo in številni drugi. Še posebej zanimiv in poln adrenalina je bil veliki premi-erni dogodek Urbani gladiator, ki je privabil tekmovalce iz vse Slovenije. Postavljene so bile tri proge, svojo moč in vzdržljivost je 600 udeležencev preizkušalo na več kot 45 ovirah, ki so se navezovale na najbolj zanimive kulturno--zgodovinske lokacije Celja. V organizacijo tega dogodka je bilo vključenih več kot sto oseb. Urbani gladiator je presegel pričakovanja obiskovalcev. Čeprav so bili na koncu tekmovalci premočeni in umazani, smo vseeno zaznali zadovoljne nasmeške na obrazih gladiatorjev. Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše, saj so bili organizirani Urbani gladiatorček za otroke, otroški teki, rolanje po Celju in druge aktivnosti, na katerih je bilo mogoče čutiti otroško razigranost in veselje. Prav posebni preizkušnji za tekmovalce sta bila tudi Bike festival Celje-Logar-ska dolina in Half Iron Triatlon Celje-Logarska dolina. Pestro dogajanje ob koncu projekta Sončno in nadpovprečno vroče vreme je zaznamova- lo sobotno dopoldne. Kljub visokim temperaturam so se udeleženci Meseca športa v knežjem mestu podali na pohod na Celjsko kočo, saj so organizatorji projekta pripravili pester program ob koncu projekta za športne navdušence. Na Celjski koči so se okrepčali s čajem in z golažem. Brezplačno so lahko uporabljali adrenalinske objekte v čudovitem okolišu Celjske koče. Otroci so se spuščali po drči in poletnem sankališču. Pogumnejši so se spopadli z izzivi v pustolovskem parku. Drugi so se preizkusili v lokostrelstvu. Pestro dogajanje so popestrili z žrebanjem praktičnih nagrad. Poletje prinaša visoke temperature. A naj to ne bo ovira, da bi se prenehali ukvarjati s športnimi aktivnostmi. Športno druženje lahko nadaljujete tudi v poletnih mesecih ob odbojki na mivki vsak ponedeljek med 19. in 21. uro na celjskem bazenu. JASMINA JAKOPIČ Foto: SHERPA »Užitkarjenje« na soncu Obiskovalci so se okrepčali z golažem. Otroci so se spuščali po poletni drči. Zabava na poletnem sankališču 42 NA KOLESIH Na pločnikih in kolesarskih stezah se je treba voziti previdno in brez divjanja, saj so lahko tudi rolarji žrtve prometne nesreče. Na osmih koleščkih Rolanje je vse bolj priljubljeno - Varni tudi v prometu Kako bodo merili hitrost? Dvoumni člen v zakonu Uporabo rolerjev v prometu »natančno« opredeljuje Zakon o pravilih cestnega prometa. Vendar je tako po mnenju laikov kot policistov, ki delajo na terenu, člen o tem nekoliko nerazumljivo zapisan. Predvsem stavek, da hitrost teh udeležencev v prometu »ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci.« Policisti bi ob natančnem upoštevanju tega člena namreč lahko kaznovali vsakega rolarja, saj je znano, da vožnja na rolerjih skoraj vedno preseže hitrost pešca. In nadalje - katera pa je »največja hitrost, s katero se lahko gibljejo pešci«? Ali bi jo morali policisti natančno izmeriti, da bi lahko z njo primerjali hitrost uporabnikov rolerjev, preden bi jih lahko kaznovali? To sta vprašanji, ki neuradno begata tudi policiste. Gre za nejasnost zakona, ki pa ne prinaša zapletov, saj na celjski policiji zaenkrat ne opažajo, da bi rolanje na našem območju predstavljalo problem z vidika cestno prometne varnosti. Je pa dejstvo, dodajajo na policiji, da je rolarjev v prometu vedno več in da bo sčasoma tudi temu treba posvetiti še več pozornosti. Kazni za kršitelje na rolerjih namreč niso nizke. Plačilo 40 evrov jih čaka, če za vožnjo ne uporabljajo pločnika, kolesarske poti oziroma poti za pešce, v kolikor urejenega pločnika ni. SŠol V toplejših dneh se na pločnikih in kolesarskih stezah pogosto srečamo z mladimi na rolerjih. Ti se s to zabavno športno aktivnostjo ukvarjajo zaradi gibanja in sprostitve, velikokrat pa tudi zaradi lažjega in hitrejšega premagovanja razdalj. Toda eno je, če v čevljih na osmih koleščkih uživajo v vožnji na kakšnih gladkih površinah, kjer ni drugih vozil, drugo pa je, če se znajdejo v prometni gneči, kjer so lahko hitro udeleženci nesreče, če niso dovolj previdni ali če njihovo znanje ni najboljše. V Zakonu o pravilih cestnega prometa so za rolarje, podobno kot za voznike skirojev, kotalkarje in rolkarje, določene površine na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, ne pa na cesti. Pri tem ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, čeprav je zakon pri tem dvoumen. Primerna hitrost Da je treba voziti previdno in ne z največjo hitrostjo, opozarja tudi Metka Umek, profesorica športne vzgoje, ki v OŠ Griže že nekaj let uči otroke rolanja. Pred skoraj desetletjem je z Društvom učiteljev in profesorjev športne vzgoje Celje izdala zgoščenko z mini brošurico, kjer je s posnetki in z risbami nazorno prikazala, kako in s kakšnimi metodami se je dobro lotiti učenja in kako odpraviti napake. Izhajala je iz svojega bogatega znanja drsanja, saj je bila v mladosti uspešna drsalka celjskega kluba. Njene metode še vedno uporabljajo številni drugi učitelji po Sloveniji. Posebej opozarja, da je treba dobro obvladati vse elemente, preden se otrok odpravi na cesto. Ne samo da mora znati vijugati, se obrniti in se ustaviti, predvsem mora znati prilagoditi svojo hitrost, da lahko reagira, če ga na poti kaj preseneti. Tudi sama ima kot rolarka bogate izkušnje, saj se ji zdi uporaba rolerjev včasih najhitrejša možnost, da prideš z enega konca mesta na drugega. Pravi, da so pasti zlasti zalite razpoke ali pesek na pločnikih, kar lahko povzroči padce, podobno tudi robniki, če so previsoki. Obvezna oprema za varnost V šoli otrokom ponudi rolanje kot del učnega programa, saj s tem razvijajo svoje gibalne sposobnosti in ravnotežje. V šoli poskrbijo tudi za izposojo zaščitne opreme. Občasno pripravi šola še kakšne dodatne aktivnosti v kraju, na katere povabi tudi krajane. Tako so v Libojah pred kratkim imeli lepo obiskano prireditev z mini tečajem rolanja, s preverjanjem na poligonu in z druženjem ob glasbi. Na tečaju se otroci najprej naučijo hoje po kakšni nedrseči površini, na primer preprogi ali travi, ker je to bolj varno. Učiti se lahko začnejo že triletni otroci, če imajo razvito ravnotežje. Ti, ki znajo drsati in ro-lati, kasneje tudi lažje osvojijo smučarsko znanje, pravi Metka Umek. Od prve ure morajo otroci nositi čelado, ščitnike za kolena in komolce in obvezno tudi za zapestja, ker so tovrstne poškodbe najpogostejše. Kmalu se naučijo pravilne drže, kot bi »objemali debelo teto«, padanja in pobiranja, znajo se uloviti na roke in kolena, redki pa so padci nazaj na hrbet, pravi Metka Umek. Celo otroke s posebnimi potrebami je naučila rolanja. Šlo je sicer malo počasneje, na koncu pa so prav tako znali. Zadnji dan tečaja pelje Metka otroke običajno po terenu naokrog, da se naučijo, kako je treba na pločnik in z njega ali po stopnicah. Predvsem pa jih opozori na pravilno obnašanje v prometu, kjer je treba paziti zlasti na prehodih za pešce. TC Foto: SHERPA Za hitrejše premagovanje razdalj svetuje Metka Umek večje koleščke, manjše pa za lažje vijuganje. Otroke tudi nauči, kako je treba menjavati koleščke, da se prehitro ne obrabijo, da je bolje kot z njimi zavirati z zavoro in da luže zanje niso priporočljive. Predvsem pa je pomembno kupiti rolerje, ki so dovolj kakovostni in stabilni, saj ima sicer otrok težave pri učenju. Spretnostni avtoslalom Pri spretnostni vožnji na poligonu so veljala posebna pravila o zaščitni opremi, ki so jih tekmovalci morali dosledno upoštevati. Na avtopoligonu na Ljubečni se je v nedeljo, 25. maja, zbralo skoraj sto voznikov iz Slovenije in Avstrije, ki so se pomerili v zdaj že tradicionalnem avtoslalomu, ki ga organizira AMD Šempeter. Tekmovanje velja za eno največjih slovenskih avtomobili-stičnih prireditev v Sloveniji. Tekmovali so lahko vsi, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje, med stožce pa so se lahko podali tudi s svojimi osebnimi vozili. Zmago med vijuganjem po poligonu si je prislužil Avstrijec Patrick Mayer, ki je tudi lanski prvak v svojem razredu na avstrijskem tekmovanju Slalom Race Cup. Najboljši Slovenec Gregor Ferenčak se je uvrstil na drugo mesto, tretji je bil lanski zmagovalec na Ljubečni Dragan Gajič. V spretnostni vožnji so se pomerile tudi ženske. Prva je bila na cilju Sanja Paradiž, v kategoriji »legende« pa je slavil Rado Romih. Kot nam je povedal predsednik AMD Šempeter Saša Friedrich, je bil avtoslalom hkrati tudi priložnost, da vozniki še bolje spoznajo svoje odzive v določenih situacijah. »Marsikdo ne ve, kako se bo vozilo odzvalo v neki situaciji v prometu, kjer bo morda treba hitro zapeljati levo, desno ali storiti določen manever. Na ta način pri spretnosti vožnji vozniki spoznajo tudi, kako se odziva njihovo vozilo. Vsaka takšna zadeva je dobrodošla, saj voznik pridobiva znanje.« SŠol, foto: arhiv AMD PODLISTKA 43 ZGODBE IZ KAMRE AUkamra www.kamra.si Stavbna dediščina mozirskega trga (8) Predstavljamo Cesarjevo, Žuževo in Doblškovo hišo. Cesarjeva hiša Stavba Na trgu 11 je visoko-pritlična hiša s štiriosno ulično fasado. V notranjosti so ohranjeni križno grebenasti oboki. V njej so živeli znana po-dobarja in pozlatarja Andrej Cesar in Ivan Cesar ter režiser in scenarist Franjo Cesar. Slednji je bil zaposlen v celjskem gledališču, po upokojitvi pa je bil zelo prizadeven in uspešen mozirski režiser. Andrej Cesar, ki se je rodil leta 1824 v Novi Cerkvi in umrl v Zagrebu leta 1885, se je izučil podobarstva in po-zlatarstva pri podobarju Ma-stjaku na Frankolovem in se potem dve leti učil v Gradcu. Leta 1853 se je naselil v Mozirju, od koder je izvrševal razna naročila po Štajerski in Koroški. Med drugim je naredil oltarje za cerkve, ki stojijo v okolici Gornjega Gradu, Ljubnega ob Savinji in v Solčavi. Sin Ivan Cesar, podobar, rojen leta 1864 v Mozirju, se je učil pri očetu, pozneje pa pri Jaku Gschiellu v Gradcu, kjer je obenem obiskoval v obrtni šoli še večerni risalni pouk. V mestu Keszthely ob Blatnem jezeru se je naučil klesati podobe iz kamna, nato je štiri leta obiskoval umetno obrtno šolo na Du- naju in se vrnil v domači kraj. Izdelal je dva oltarja za cerkev sv. Jurija v Mozirju leta 1890, glavni oltar za Brezje, dva oltarja pri sv. Radegundi, dva v Šmartnem, dva v Kokarjah in tri pri sv. Lenartu. Žuževa hiša Je nadstropna hiša iz 18. stoletja z zunanjo podobo iz 19. stoletja. Čelno stran členijo rustika, delilni zidec in podokenske table. Žuževi so bili v Mozirju znani trgovci, kasneje Novakovi. Dr. Andrej Novak je bil sodni svetnik v Gornjem Gradu. V hiši je imel od decembra 1891 ordinacijo zdravnik Anton Pavliček. Rojen je bil leta 1866 v Tynu nad Vltavo na Češkem. Junija 1890 je bil promoviran za zdravnika v splošni bolnišnici v Pragi, kjer je ostal do konca leta, nakar se je preselil v Tavo, kjer je služboval dobro leto. V Mozirje je prišel decembra 1891 na prigovarjanje Marka Lipolda. Po dobrem letu službovanja v Mozirju je zbolel in umrl. Bil je iz premožne trgovske družine, ki ga je dala s posmrtnimi ostanki prepeljati po železnici na Češko, kjer je tudi pokopan. Med boleznijo sta zanj skrbela njegova mati in brat. Na njegov grob so položili vence trško županstvo in rodbine Lipold, Tribuč in Goričar. Doblškova hiša Hiša Na trgu 2 predstavlja reprezentančno baročno hišo. Nadstropna hiša s klasicistično podobo iz 19. stoletja in postsecesijskimi prvinami iz leta 1929 je bila zgrajena v baročnih proporcih. Zunanjost členijo delilni zidec, strešni zidec in rustika; »gank« na dvoriščni strani. Za hišo so značilni baročni oboki. Obnove zunanjosti v 19. in 20. stoletju niso okrnile njene stavbne dediščine. V hiši sta bili gostilna in mesarija. Danes sta v njej cvetličarna in trgovinica. (Ponovno objavljamo opis Doblškove hiše, saj smo hišo v prejšnjem zapisu napačno poimenovali Dobelškova. Lastnici hiše Veroniki Romic se za napako opravičujemo.) ROMAN MEŽNAR Knjižnica Mozirje Viri: Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mozirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu; Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje: Občinska kulturna skupnost, 1985; Mozirje. Mozirje: Občina, 2008. Cesarjeva hiša Žuževa hiša Doblškova hiša Iz Žusemske župnijske kronike (1901-1913) - 2. del Podobica bratovščine sv. Valentin na Žusmu Nov velik jubilejni zvon so naročili pri Janezu Grassmeyerju v Viltnu na Tirolskem. Prvega junija so iz Šentjurja z okrašenim parizarjem prepeljali star velik zvon na Žusem. Na binkoštni ponedeljek so ga po prvi maši ob sedmih dvignili v zvonik cerkve svetega Jakoba. Opoldne pa je zvon prvič zapel in od takrat, kot je zapisal župnik, »doni v mogočnem svojem glasu daleč po domači in sosednjih župnijah«. Veliki zvon je uglašen na d in se ujema z glasovi f, a in e starih zvonov, ki so bili preneseni v župnijsko cerkev svetega Valentina. Zvon krasijo podobe papeža, cesarja in Lurške Matere božje. Na njem je napis: »V spomin trojnega jubileja Žusemski Iz knjige prof. dr. Ignacija Vojeta Od Osmanov do Celjanov - Utrinki preteklosti (Celjska Mohorjeva družba, 2014) smo v nadaljevanih že objavili zgodbo o romanju Celjskih grofov - knezov. Zdaj je na vrsti zgodba iz Žusemske župnijske kronike, sledila bo še ena, in sicer o reševanju dediščine Mohorjeve družbe. farani in njih župnik Anton Šebat.« Zvon je težek 1.460 kg in je stal 6 tisoč kron. Kot povsod po Slovenskem je vojna pobrala tudi te zvonove. Na Žusmu sta ostala le dva, eden iz 14. in eden iz 16. stoletja. Še isto leto je dal župnik premestiti staro uro z zvonika svetega Jakoba v zvonik cerkve svetega Valentina, ki jo je na novo predelal urar Martin Jesarek. Darežljivi verniki Iz kronike izvemo tudi za druge nove pridobitve oziroma popravila cerkvene opreme. Zelo darežljiva je bila Neža Horjak, tobakarica iz Ljubljane, ki je leta 1902 darovala bel mašni plašč in dolgo albo v vrednosti 70 do 90 goldinarjev, za božič leta 1905 pa je poslala za cerkev svetega Valentina novo zelo lepo rdečo obleko. Karla Cociancig iz Loke pri Žu-smu pa je darovala leta 1912 vse štiri obeske za nebo, vredne 70 do 80 kron. Za veliko noč 1905 je cerkveni ključar Jožef Lipovšek kupil za 40 kron novo podobo Zveličarja. Popraviti je bilo treba tudi križev pot. Prva in deveta postaja sta bili poškodovani, zato je obe sliki restavriral akademski slikar Jožef Dekleva za 20 kron. Za božič 1906 je župnik naročil lepe nove jaslice od Müller-ja v Münchnu. Stale so 160 kron; denar za nabavo so s prostovoljnimi prispevki zbrali župljani. Popravila je bil potreben tudi kelih, ki je bil dolgo vrsto let nerabljen in zavržen. Ker je bil nodus zlomljen, je zlatar Kager iz Celja napravil novega iz srebra, tako da je ta kelih z lepimi emblemi v celoti iz srebra in pozlačen vreden vsaj 400 kron. Prav tako je isti zlatar popravil nalomljeno stojalo monštrance in slednjo očistil za 40 kron. Obhajilo in birma Anton Šebat je vestno beležil bogoslužne dogodke v župniji. Prvo sveto obhajilo je bilo v Žusmu vsaki dve leti običajno na belo nedeljo. Leta 1902 je k prvemu svetemu obhajilu pristopilo 69 učencev in učenk obeh šol (šola v Loki se je ob veliki noči 1902 razširila v dvora-zrednico), leta 1904 je bilo 45 učencev in učenk, 17. junija 1906 pa 81 otrok. Za leto 1908 ni podatka, leta 1912 pa je bilo 160 otrok obeh šol. Pri tem podatku je župnik zapisal: »Nekaj veličastnega!« Včasih je k poročilu o prvoobhajancih dodal: »Župnik jim je dal zastonj sveče, vence, šopke; opoldan jesti in piti, da so lahko počakali slovesnih večernic.« Kaže, da so bile birme vsakih 6 let. Leta 1906 škof Mihael Napotnik »niso mogli priti vsled slabotnega zdravja na strmi žusemski hrib delit zakrament svete birme«. Zato je šlo 189 birmancev k sveti birmi v druge župnije. Tudi leta 1912 je prejelo zakrament svete birme 205 otrok v drugih župnijah. Kaže, da je bilo takrat v Žusmu in okolici veliko častilcev svetega Valentina. Kot je zapisal župnik Anton Šebat, je na željo mnogih romarjev začel akcijo za pridobitev vseh cerkvenih dovoljenj, tako da je leta 1905 ustanovil bratovščino svetega Valentina. Napredek kraja Župnik Anton Šebat je napravil veliko koristnega za kraj Žusem, da bi ga dvignil iz zaostalosti in bolj približal svetu. 1. oktobra 1903 so na njegovo prošnjo v Žusmu odprli poštno nabiralnico (delovala je vse dni v tednu, razen ob nedeljah) s poštno povezavo v Loki. Cestne povezave hribovskega naselja Žusem z dolino so bile zelo slabe. Zato je župnik pritegnil župljane k prostovoljnemu delu za odpravo takšnega stanja. V postnem času 1904 so župljani od Kapele pod Žusmom do vrha čez Kutež zgradili novo lepo cesto (prej tudi poti ni bilo tam). Župnik jim je dal po enkrat na dan pijačo in nekaj orodja. Drugo cestno akcijo je izpeljal leta 1906. Ker je bil pod Kapelo hud in nevaren klanec, se je na njegovo prošnjo januarja odzvalo več mož, ki so brezplačno »preložili« klanec. (se nadaljuje) 44 INTERVJU Župan kot strelovod Obnova komunalnih vodov in tlakov je začetek abecede - V Celju brez evropskega denarja ne bi bilo večine naložb »Če nimam pristojnosti, tudi odgovo tij v občinski lasti ne vtikam. Je pa r kriv oziroma odgovoren, čeprav ne o skregano z zdravo pametjo in tudi n pane smo v Sloveniji naredili za stre pa jim vzeli vse vzvode, da bi lahko »Če nekoga danes moti romska družina, lahko koga drugega jutri albanska, srbska ali ne vem katera še. Kasneje so se vedno strahovi ljudi izkazali za takšne, kakršni strahovi običajno so: znotraj votli, okrog in okrog jih pa nič ni.« V Celju se te dni končuje obnova drugega dela starega mestnega jedra, konec pomladi pa je pred razgretim jesenskim predvolilnim obdobjem tudi čas, da pogledamo, kaj je bilo v mestni občini narejenega v preteklih letih. Če aktualni župan Bojan Šrot napoveduje, da se bo o ponovni kandidaturi odločil konec poletja, je zdaj priložnost tudi za pregled neizpolnjenih obljub. Na vprašanje, ali so štirje mandati prekratko, predolgo ali ravno prav dolgo obdobje županovanja, odgovarja, da na vsak mandat gleda posebej in da so tudi cilji, ki si jih zastavlja s sodelavci, etapni. »A kolikor sam poznam, so bili župani uspešni in so lahko naredili nek razvojni preboj le v mestih, kjer so imeli daljši mandat. Kolega v Gradcu je bil župan več kot 25 let, v partnerskem mestu Singen traja mandat 8 let in župani opravljajo po dva ali tri mandate.« Je Celje z več kot 50 tisoč občani »obvladljivo« za nepoklicnega župana? Očitno je, že od februarja 2006 sem nepoklicni župan. Mislim, da moji sodelavci in občani tega niso niti opazili, saj sem na občini zelo veliko časa. Res pa je, da po toliko letih za nekatere stvari porabim veliko manj časa, kot sem ga na začetku, ko se je bilo treba veliko učiti. Župan je vendarle prvi komunalec v mestu, večina njegovih pristojnosti je namreč vezana na to področje in na družbene dejavnosti. Ampak vmes se predpisi spreminjajo in se je treba učiti ves čas ... Res je, žal na slabše, saj se stvari čedalje bolj zapletajo in to postaja že skoraj neobvladljivo. Tisti, ki funkcijo opravlja daljše obdobje, lahko primerja, kakšno je bilo na primer prijavljanje na razpise pred desetimi leti in koliko dokumentacije je treba zdaj pripraviti. Resnici na ljubo smo to državo nekako zavozlali. Po vaše: plusi in minusi 16-letnega obdobja. Za Celje? Zdaj bi bilo čudno, če bi kot župan govoril o minusih ... Zagotovo so tudi. Seveda, a za to, da župana kritizirajo, so poklicani drugi. Sploh je zadnje čase v tej državi moda kritizerstva. Zanimivo je, da se čutijo najbolj poklicani tisti, ki sami niso kaj veliko naredili v življenju ... Mislim, da je veliko plusov. Nikoli ne pripenjam medalj zgolj sebi, ampak lahko smo ponosni na vse, kar smo naredili na okoljskem področju. Še vedno smo edina občina oziroma regija v Sloveniji, ki ima ravnanje z odpadki v celoti urejeno po evropskih direktivah. Veliko smo naredili pri infrastrukturi in urejanju vrtčevskega in osnovnošolskega prostora. Resnici na ljubo je treba povedati, da nam ne bi uspelo brez izdatne evropske podpore. O minusih ... Stanje v gospodarstvu je slabše, kot bi si vsi želeli, nikakor ne moremo zmanjšati brezposelnosti, ki je ves čas nad državnim povprečjem. Upam, da se obetajo boljši časi. Čeprav je zdaj malo vlagateljev, le družba Messer bo v Celju gradila kisikarno. To je tudi edina večja investicija na gospodarskem področju v bližnji prihodnosti. Neizpolnjene predvolilne obljube? Teh ni, kar obljubimo, to naredimo ... Neurejen je ostal mestni potniški promet, tudi obnova starega mestnega jedra je šele na začetku. Obnova komunalnih vodov in tlakov je začetek abecede, če naj mestno središče spet postane kraj srečevanja meščanov. Za mestni potniški promet je opravičilo morda to, da veliko stane, a bo mestni svet enkrat moral zagristi tudi v to. Po naši oceni bo treba zagotoviti približno 500 tisoč evrov letno, pri čemer to ni enkratna naložba, temveč se pojavlja vsako leto. A dokler ne bomo zgradili podaljška sever- ne vezne ceste do Ostrožnega, avtobusnih linij ne bo mogoče logično in funkcionalno urediti tako, da bi bile tudi učinkovite. Tudi to je razlog, da čakamo. Brez EU marsičesa ne bi bilo Če so bili v prvem mandatu v ospredju v glavnem projekti, ki so bili del državnega proračuna pred koncem leta 1998 (knjižnica, mestni grad, mladinski center, bolnišnica ...), ste v Celju v času predpristopnih pogajanj k EU zaslutili, da bi lahko bili dobra tržna niša evropsko sofinancirani projekti. Največji iz-plen sta bila centralna čistilna naprava in Rcero s toplarno. Kolikor se spomnim, je začetek prvega mandata minil brez naložb, mestna občina je bila tudi precej zadolžena glede na obseg proračuna. Zelo smo varčevali, ponoči smo imeli celo redukcije javne razsvetljave. Večji projekti, ki jih naštevate, so sledili kasneje in smo jih gradili s pomočjo evropskega in ne državnega denarja. Praktično vse naložbe zadnjih dvanajst let smo zgradili z evropskim denarjem. Začelo se je s čistilno napravo in ker nam je uspelo, da smo jo zgradili z ostankom denarja, je EU naredila izjemo in smo ga lahko porabili za nadgradnjo kanalizacijskega sistema. Ta črpališča ob Savinji so se že nekajkrat izkazala za zelo učinkovita ob visokih vodah, vse dokler reka ne prelije visokovodnega nasipa. Sledili so okoljski projekti in kasneje sta bila tudi knjižnica in Knežji dvorec, ki seveda še ni končan, zgrajena z evropskim denarjem in ob sofinanciranju države. Edini naložbi brez evropskega denarja sta le Arena Petrol in Dvorana Zlatorog. Uspešno ste končali projekt Celjski včeraj in jutri, medtem ko ima Šmar-tinsko jezero infrastrukturo, nima pa še vsebine, kajne? Tudi vsa infrastruktura še ni končana. Manjkata še dve tretjini pešpoti, je pa tam urejena kanalizacija. Kar se vsebin tiče, nikoli nismo predvidevali, da bo zanje skrbela mestna občina. To je odvisno od podjetnih ljudi. Zelo dolgo je trajalo, da so bili za to območje sprejeti prostorski akti. Mislim, da je tik pred zdajci gradnja žičnice za smučanje na jezerski vodi, skupina mladih želi urediti tudi skakalnico za skoke v vodo, eden od domačinov tam ureja kamp. Z državo nam je uspelo urediti lastništvo čuvajnice, ki jo želimo prodati ali oddati nekomu za turistično-rekreativ-no dejavnost. Želimo si, da okoliški ljudje v čim večji meri spoznajo, da je jezero s svojo lepoto poslovna priložnost. Kako bo s črpanjem evropskega denarja v prihodnje? Bojim se, da slabo. Že zadnja leta se zatika, najbolj nazoren primer so zdaj pro-tipoplavni ukrepi, kjer se zatika na vseh možnih področjih. V naslednji finančni perspektivi bo za občine zelo malo denarja. Sam sem na to opozarjal na seji razvojnega sveta vzhodne kohezijske regije, ki je sicer umetna nelogična tvorba, ustvarjena zgolj za potrebe statističnega preračunavanja, sicer ne vem, kaj bi v njej počeli Postojna in Ilirska Bistrica. V mestni občini ocenjujemo, da bo približno trikrat manj denarja kot doslej. Res pa je, da so morda tudi naše potrebe malo manjše, kot so bile, saj nam je doslej uspelo veliko narediti. Še vedno se bomo usmerjali v gradnjo infrastrukture, kolesarskih stez, ki so regijski projekt, in v obnovljive vire ter prehransko samozadostnost, kjer so možnosti za nova delovna mesta. Koliko evropskega denarja je Celje dobilo v tem času? Na pamet je težko reči, ampak mislim, da za kakšen proračun in pol. Gospodarjenje s prostorom Šibka točka Celja je gospodarjenje s prostorom. Mestna občina nima občinskega prostorskega načrta, pripravljati ste ga začeli pred več kot desetletjem, vmes je bil nekajletni zastoj in še vedno ni sprejet ... Zakaj? Se najdejo kritiki, ki to izpostavljajo kot šibko točko, ampak se ne strinjam. Mestna občina zelo dobro gospodari s prostorom. Imamo veljaven prostorski načrt, ki je bil sprejet leta 200l ali 2002, takoj zatem pa smo res začeli pripravljati novega. Vmes se je dvakrat spremenila zakonodaja, v tem času smo želeli kupiti še nekaj zemljišč, ki bodo namenjena za obrt in industrijo. Izkušnje namreč kažejo, da lastniki zelo neradi prodajajo zemljišče, ko se za to pojavi potreba, če pa že, potem nenormalno dvignejo ceno. Če ni lastnica občina, je težko zagotoviti zemljišče, ko se pojavi investitor. Je razlog tudi to, da se lahko veliko bolj po domače dela, če občina nima OPN? Ne, kje pa! Saj imamo veljavni prostorski načrt, ki določa, kar je bilo sprejeto takrat, določa zazidalna zemljišča in njihovo namensko rabo. Tudi novi OPN ne bo določal velikih sprememb iz industrijske v stanovanjsko rabo ali obratno, temveč bo na novo določil nekaj zazidalnih zemljišč, bistven del pa so tudi infrastrukturna mreža s prometnicami in presoje vplivov na okolje. Urejanje posameznih območij z OPPN zagotovo ni v prid enotni in načrtno zastavljeni podobi mesta in primestnih območij. Ker omogoča stihijsko prodajo zemljišč, je lahko dobra osnova, da gradnje v Celju narekujejo investitorji . Ne, to ne drži. Prostorski načrt določa namenskost in mimo tega ne gre. Ne poznam nobenega primera, da bi prišlo do zlorabe ali do slabega gospodarjenja s prostorom. Bo Celje dobilo nov OPN? Bo, zagotovo bo. Kdaj? Najverjetneje v letu 2015, v bistvu je OPN v zaključni fazi. Treba ga je uskladiti s približno 30 drugimi nosilci razvoja, občina sama silno malo odloči, čeprav OPN na koncu formalno sprejme mestni svet. Trdim pa, da s tem, ko ga še nimamo, mestu ni narejena nobena škoda, v Celju je še vedno na voljo dovolj zemljišč za industrijsko in stanovanjsko gradnjo. INTERVJU 45 urnosti nimam, zato se v delo podje-es, da če bo v njih kaj narobe, bom dločam o ničemer. To je absurdno, i primerljivo z evropsko prakso. Žu-lovode za slabo voljo in jezo, hkrati kaj nadzirali ali popravljali.« Sodišča ter pomoč prijateljem in družini Zlasti prva leta je zaznamovalo kar nekaj afer. Začniva s prodajo in potem s ponovnim odkupom stavb. Za rušenje predviden kino Dom je epilog z oprostilno sodbo dobil na sodišču, a vseeno - zakaj tako nenavadna odločitev? Ta zadeva je prišla na dnevni red zlasti zaradi moje takratne politične aktivnosti, saj sem bil na čelu stranke. Tisti, ki so postopek pozorno spremljali, so opazili cel kup absurdov. Za prodajo smo se odločili zato, da bi lahko izpeljali postopek, saj nismo bili popolni lastniki, solastnika poslopja sta bili namreč podjetji Nepremičnine in Kinopodjetje Celje oziroma kasneje Tuš. Za odkup pa zato, da smo lahko zaokrožili kompleks in ga uredili. Za oškodovanje pa nikakor ni šlo, kar se je izkazalo tudi na sodišču. Trdim celo, da smo izpeljali dober posel. Gradbeništvo Božičnik je bilo kar nekaj časa glavni izvajalec del za občino, kajne? Tisti, ki to trdi, je lažnivi kljukec. Naj si ogledalo postavi tako, da na Supervizorju preveri vse posle, ki jih je Gradbeništvo Božičnik opravilo za občino. Če ne neposredno za občino, pa za podjetje Nepremičnine. Za fiktivno plačevanje komunalnega prispevka za zemljišče ob Ljubljanski cesti je bil pogojno obsojen vaš sodelavec v občinski upravi Miran Gajšek ... Že, ampak tudi Nepremičnine so poslovale po predpisih. Dela so oddajale na javnih razpisih in vsak si je lahko hitro preračunal, kdo je najcenejši. Pri tem se ne da favorizirati enega izvajalca. To obdobje se je potem končalo ... Gradbeništvo Božičnik je za občino zgradilo OŠ Frana Kranjca na Polulah in obnavljalo IV. OŠ ter OŠ Hudinja, mislim, da nič drugega večjega. So pa bili ti očitki del diskreditacije, in sicer po pravilu, da laž sčasoma postane resnica. Še vedno je mogoče slišati, da ko so se ustavila dela za občino, se je izkazalo, koliko podjetje zmore. Zdaj je namreč v stečaju. Kje pa. Kar je podjetje delalo za občino, je bil le majhen del njegovega poslovanja. Zdajšnje stanje je bolj posledica tega, da so se ustavile vse naložbe, ne le javne, tudi zasebne. Je po tej logiki zaradi nas šel v stečaj tudi Gradis? To ni edini primer pomoči prijateljem, tu so še sklad za razvoj podjetništva in Roman Šumak, podjetje Premena in plakatna afera, kasneje I-Rose (podjetje bratovega soseda), ki je prevzelo skrb za računalniški sistem, in to, da je bila mestna občina naročnica in plačnica storitev podjetij mestnih svetnikov . Tole za mestne svetnike prvič slišim, zagotovo pa ni šlo za pomoč prijateljem. Kar se Romana Šumaka tiče, pa je neverjetno sistematičen človek in ne verjamem, če bi se kdo drug prebil skozi vso tisto goro dokumentov, pregledal vrsto nerazčiščenih zadev in neurejenih lastniških razmerij iz prejšnjega obdobja. Lokalni podjetniški center je zapustil v urejenem stanju. Tu je še družina, trije bratje Šrot. V tem kontekstu zgolj dve vprašanji. Ste se za vodenje SLS leta 2007 odločili tudi zato, da bi pomagali bratu Bošku na čelu pivovarne? Ah, kje pa. Razlog je bil, da je bila SLS del koalicije in pri koalicijskem partnerju precej v nemilosti. Šlo je za dogovor v stranki in ne za dogovor med bratoma. Še na kongresu stranke nisem vedel, da je brat lastnik Kolonela in da teče privatizacija pivovarne, čeprav so vsi mislili, da to vem in skrivam. Da je tako, lahko danes prisežem na kar koli. Če bi vedel, je vprašanje, ali bi bil pripravljen prevzeti vodenje stranke. Bi verjetno znal presoditi, da me bo to obremenjevalo. Sicer pa je bil kongres v soboto, predsednik vlade pa je v ponedeljek ali torek v parlamentu najavil lov na tajkune. Toliko politično izkušen pa sem že, da nisem več naiven. Kako komentirate večne očitke, da sta NT in RC zato, ker je vaš brat Srečko direktor, svakinja Anica pa večinska lastnica podjetja, tudi »vaša« medija? Naj presodijo bralci, če me slučajno kaj drugače obravnavate kot vse ostale. Sam mislim, da ne, sem pa vesel, da gre za dobra regijska medija, ki sta korektna, znata pokritizirati, a tudi pohvaliti, če se kaj dobro naredi. Sam sem se že zdavnaj nehal obremenjevati s tem, kaj mediji pišejo. Ljudje niso neumni in sami vidijo, kaj se v realnem svetu dogaja. Na sodišče hodite tudi iz drugih razlogov (zaposlitev direktorice občinske upraven Tine Kramer, spor s Perčičem). Kolikokrat in koliko postopkov je končanih in koliko še odprtih? Vsi so končani in tudi ni res, da so zoper mene vsi postopki zastarali. V vseh sem bil oproščen. Koliko jih je bilo? Trije, ob tem je bil uveden še predkazen-ski postopek za zemljišče podjetja Viva, češ da smo ga prepoceni prodali. Menda me je zdaj inšpektorica ovadila zaradi zemljine pri Stari cinkarni, ampak o tem uradno nisem seznanjen. Najbolj zanimivo je, da si v prvem trenutku kriv, baraba in lopov, ko se postopki končajo z oprostilno sodbo, pa to nikogar več ne zanima. Danes lahko trdim, da je bilo tudi ravnanje nekaterih organov v teh postopkih nekorektno. Imam zelo dobre informacije, kako se je delalo v postopku kina Dom. Vse se je dogajalo v predvolilnem času, vmes pa nič. V zadevi Perčič sem bil dejansko žrtev. Ne verjamem v tolikšna naključja, da bi Perčič sam ujel točno zadnji dan, ko je bil še čas za vložitev predloga za pregon. Očitno je imel inštrukcije. Koalicija, ki je ni V Celju od leta 2002 deluje koalicija SLS, SD in sDs. Ves čas le v obliki programskega sodelovanja, brez podpisane pogodbe. Zakaj? Ker mislim, da ta ni potrebna. Ocenjujem, da so podpisi koalicijskih pogodb na simbolni način delitev volilnega izplena, s čimer se ne morem poistovetiti in takšnega načina ne bi dopustil. Politika na lokalni ravni je predvsem komunalna politika in ne stvar ideoloških vprašanj. Zato tudi pri vodenju mestnega sveta nikoli ne obravnavam svetnikov kot opozicijskih ali koalicijskih. Naučili smo se, da je pametno vložiti veliko truda v pripravo gradiv, pri nas je zato zelo pomembna politična koordinacija, ki se je udeležijo vodje vseh v mestnem svetu zastopanih strank in list. Pojasnimo jim gradivo in že na teh sestankih razrešimo večino odprtih vprašanj. Kar nekajkrat smo pripravljena gradiva tudi umaknili z dnevnega reda in jih še dodatno usklajevali. Trdim, da je pamet pravično razdeljena med vse ljudi, ne poznam nikogar, ki bi se pritoževal, da je ima preveč in tudi ne, da je ima premalo. Pametne pobude zato prihajajo iz vseh svetniških skupin. Prav je, če se razmišlja v pozitivni smeri in ne da se energijo usmerja v destruktivnost. Slišati je mogoče, da koalicija v praksi tako dobro deluje, ker je v ozadju podprta z »računico«. Gre zlasti za kadrovanje (zadnja primera sta imenovanji direktorjev ZD Celje - SLS in Nepremičnin - SD) in vračanje uslug. Ne, sploh ne. Ko omenjate kadrovanje, je zelo dobro pogledati, kako se odloča Kviaz. Ves čas trdite, da se v imenovanja nikoli ne vpletate neposredno. Je zato na čelu občinskega Kviaza predsednik celjskega odbora SLS Marko Zidanšek, vaš človek, torej? V Kviazu so zastopani predsedniki vseh strank in list. Ampak predsednik ima le bolj odločujoč glas . Še nikoli nisem bil na seji Kviaza, ampak kolikor vem, je bila doslej večina odločitev sprejeta soglasno. Tako bi težko govorila o trgovanju. Torej kadrovanja v tem smislu v Celju ni? Pa ... mogoče bi kakšna kadrovska rešitev lahko bila boljša, zagotovo pa tudi slabša. Razumem Brvarja, ki je odlično vodil MCC, da je želel narediti korak naprej. A ker je član SD in mestni svetnik, še ne pomeni, da bo imel zaradi tega kakšne bonitete pri vodenju Nepremičnin. To je zelo zahtevno področje in čaka ga težko delo. Če na hitro ocenim, se prav glede stanovanjskih vprašanj name obrača največ občanov, čeprav glede na veljavne predpise tu res nimam nobenih pristojnosti. Enako tudi ne za druga delovna področja naših javnih podjetij. Komunikacija z meščani Veliko ljudi meni, da so slabo obveščeni, da jih mestna oblast ne vključi v razpravo, že ko se posamezni projekti pripravljajo (gradnja nebotičnika, obnova starega mestnega jedra), zato se ustanavljajo civilne iniciative. Zakaj se vam določenih stvari ne zdi vredno povedati vnaprej? Če sva poštena - ne spominjam se, da bi bilo o kakšni stvari toliko razprav kot o gradnji nebotičnika, čeprav tu občina ni bila investitor. Tudi v primeru obnove starega mestnega jedra ne vem, če bi bila razprava lahko še širše zastavljena. Na dobro obiskani predstavitvi stroka ni bila kritična. Treba je vedeti, da po zakonodaji nimamo čisto prostih rok. Projektanta smo izbrali na javnem razpisu in potem smo lahko z zavodom za varstvo kulturne dediščine povedali le korekcijske želje. Priznavam pa, da bi občina lahko na splošno več storila na področju odnosov z javnostmi, ampak v najširšem smislu. Sam sem se kar dolgo trudil, da bi sodelavcem dopovedal, da je vsako stvar treba trikrat povedati: da bomo delali, da delamo in da smo naredili. Slaba obveščenost je tudi razlog za nestrpnost (selitev javne kuhinje in romske družine z Mariborske ceste 36). Se vam zdi o takšnih rečeh res nepotrebno govoriti vnaprej, je to za vas populizem? V veliki meri, da. Ampak tudi stanje duha v naši družbi je v veliki meri razlog za to, da smo postali bolj nestrpni. V primeru selitve javne kuhinje nismo bili neposredno vpleteni ... ... a šlo je za naše ljudi. To je res. Moram pa reči, da do neke mere razumem stanovalce bloka, ker niso zaupali, da razdeljevalnica ne bi sčasoma prerasla v gostinski lokal ... Zdajšnja rešitev za javno kuhinjo je zelo dobra in vesel sem, da je prišla ta pobuda iz I. OŠ, čeprav smo vmes razmišljali tudi o tem, da bi se z mestnimi gostinci dogovorili za zagotavljanje brezplačnih obrokov socialno najbolj ogroženim po sistemu študentskih bonov. Glede selitve Romov pa je treba vedeti, da to nista edini romski družini. V trenutku, ko bi pristali na to, da se moramo s krajani vnaprej dogovarjati in iskati njihovo soglasje, bi vzpostavili čuden in nevaren način poslovanja. Občina bi lahko na takšen način prišla tudi do koristnih podatkov. Kaj si meščani res želijo, na primer glede oživljanja starega mestnega jedra. Za pobude meščanov že vrsto let deluje Servis 48 in teh pobud ni tako malo. Se pa včasih najde kdo, ki mu je dolgčas in čeprav ne govori resnice, to vztrajno ponavlja. V veliki meri gre za takšen način pri podiranju dreves v mestnem središču, ob začetku obnove trga pred kinom Metropol, češ, še zadnja drevesa v mestu nam podirajo ... A imamo drevored ob Gregorčičevi ulici, obnavljamo ga ob Kersnikovi ulici, samo lani smo zasadili 130 novih dreves. So nas lani krcali, češ da ne zalivamo zelenih mestnih površin, a so jih naši gasilci redno zalivali, ampak to so počeli ponoči. Prepričan sem, da nam večina ljudi zaupa in verjame. Je pa vedno peščica, ki ni zadovoljna z ničemer. Če znate v Celju občasno ponuditi veliko zabave (Štimung fest), po drugi strani v starem mestnem jedru pogrešajo, da bi kdaj vstopili v lokal, pogledali, kaj se dogaja ... Skratka županovanje a la Zoran Jankovic. To ne gre? Če pred leti morda ni bilo tako, sem zdaj v mestnem središču vsak dan, dopoldne ali popoldne, velikokrat tudi zvečer. Ne hodim pa v mestu na malico in tudi po trgovinah me ni veliko videti, zato ker pač ne kupujem veliko. Mislim pa, da je za Celje bolje, če se Zoran Jankovič zgleduje po meni, kot da bi se jaz po njem. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA »Zelo zgodaj sem se naučil, da se vsem nikoli ne da ustreči. V prvem mandatu smo začeli obrezovati drevje, kar bi sicer morali redno početi. In se je vsulo: eni bi požagali vse, drugim je bilo žal že veje...« 46 BUKVARNA / PODLISTEK Tim Harford: Ekonomist pod krinko Ekonomija za vsakdanjo rabo Zakaj so bogataši bogati, reveži revni in zakaj ni mogoče kupiti spodobnega rabljenega avtomobila? Zapisan podnaslov je kriv, da me je pritegnil vodič po ekonomskih zakonitostih vsakdana. Vrsto let po študiju, ko so od teorij Adama Smitha, Johna Maynarda Keynsa in Miltona Friedmana v spominu ostala zgolj imena, je zame napočil čas, da se stanja v denarnici zavem še s katerega drugega kot zgolj s kompulzivnega vidika, ki ga tako radi pripisujemo ženskim potrošnicam. Za Harforda so ekonomisti ljudje, ki na ostale posameznike in dobrine gledajo kot na zapleteno igro signalov in pogajanj, merjenja moči in boja umov. Ob tem jim je jasno, kdo bo dobil kaj, kako in zakaj. Ekonomisti torej v nas ne vidijo le telesa na dveh nogah, ampak morebitne partnerje, konkurente in člane ogromnih družbenih organizacij - gospodarstev. Ob tem se ob pitju svoje skodelice kave zavedajo nevidne sile, ki uravnava gibalo, da nekdo v Etiopiji goji, pobira in praži kavo, drugi v naši državi redi in molze krave ter prideluje mleko, tretji v eni od tovarn valja jeklo, uliva plastične delčke in sestavi kavni avtomat, četrti keramiko oblikuje v ljubke skodelice in O avtorju: Tim Harford je britanski novinar in kolumnist, ki živi v Londonu. Doslej je izdal več knjig o ekonomiji, vse od leta 2003 pa v rubriki Ekonomist pod krinko objavlja kolumne na straneh časopisa The Financial Times. Z ekonomijo so bile povezane tudi njegove oddaje na radiu in televiziji mreže BBC, s svojimi predavanji pa gostuje tudi na Nuffield Collegu na univerzi Oxford. Fotografski kolega Andraž Purg je že pred časom predlagal, da bi bralce povabili, naj nam pošljejo fotografije o tem, kje vse in kako jih spremlja Novi tednik. Njegov dober predlog bo z vašo pomočjo zaživel! nato nekdo pred nas postavi omamno dišeč kapučino. In za tiste, ki nismo niti »e« od ekonomistov, se zdi pravi čudež, da tega uigranega tima, ki je potreben za naše »kafetar-ske« užitke, pravzaprav nične ne vodi. A ne za Harforda. Ta poskuša s svojim delom ekonomskim nevednežem pomagati, da bi svet videli kot ekonomisti. Tega ne doseže z razlaganjem menjalnih tečajev in poslovnih ciklov, ampak na primer z odkrivanjem skrivnosti trga rabljenih avtomobilov. Njihovo ponudbo in povpraševanje je za razlago pomena notranjih informacij na delovanje trga že leta 1970 izbral ameriški ekonomist George Akerlof. Ugotovil je, da kljub visoki konkurenčnosti trg ne more delovati, če prodajalci vedo veliko o kakovosti avtomobilov, ki jih prodajajo, kupci pa ne. Harford kakovostna rabljena vozila primerja z breskvami, medtem ko so kupi pločevine na štirih kolesih limone. Breskve so vredne več za kupce kot za prodajalce, na primer 5 tisoč evrov za kupce in 4 tisoč evrov za prodajalce. Limone pa so bolj kot dobra naložba priložnost za stroške popravil. Medtem ko prodajalci vedo, ali je avto breskev ali limona, morajo kupci o tem ugibati. »Če za avtomobil ponujate 2.500 evrov, boste hitro ugotovili, da so po tej ceni naprodaj samo limone. Če pa bi seveda ponudili 4.001 evro, bi na trgu odkrili tudi breskve, toda limone ne bi izginile in 4.001 evro ni primerna cena za avtomobil, ki ima samo 50 odstotkov možnosti, da bo deloval, kot se spodobi,« pojasni Harford. In zakaj torej težko pridemo do spodobnega rabljenega avtomobila? Noben prodajalec ni pripravljen prodati breskve za manj kot 4 tisoč evrov, noben kupec pa ni pripravljen odšteti toliko denarja za avtomobil, ki ima 50 odstotkov možnosti, da je limona. Zato prodajalci breskev ne dajo na prodaj, edini avtomobili, s katerimi se trguje, pa so zanič limone. Če Zaključna prireditev akcije (S)hujšajmo z fjoutm tednikom in Radiem Celje KI 117 Nacionalni inštitut IM IJb za javno zdravje city/center Vse najboljše TOP FIT o kakovosti izdelka nekaj ljudi ve več, kot vedo drugi, se z nekaterimi visokokakovostnimi izdelki sploh ne bo trgovalo ali se bo trgovalo zelo malo. Če želite priti do odgovorov na vprašanja, zakaj revne države ostajajo revne, Kitajska pa je obogatela, kaj oblikuje ceno kave, ki jo plačate v restavraciji, in razumeti druge zakonitostih, ki se skrivajo pod površino vsakdanjih doživetij, boste morali postati ekonomist pod krinko. To je lahko droben korak v smeri, da postanete iznajdljivejši potrošnik in v času, ko nas s plakatov in oglasov nagovarjajo s številkami, ki vlečejo na levo, v sredino ali na desno, tudi bolj premišljen volivec. TINA VENGUST Torej, vabimo vse bralce, da nam pošljete fotografijo o tem, kje (in kako) vam bo letošnje poletje delal družbo Novi tednik. Po uredniškem izboru bomo objavili najbolj duhovite fotografije, ki jih morate seveda opremiti tudi z zgovornim naslovom. Najboljše - po vašem izboru -bomo tudi nagradili. Fotografijo v elektronski obliki pošljite na e-naslov tednik@nt-rc.si in pripišite vse svoje podatke: ime, priimek, naslov, e-naslov, gsm), da vas bomo lahko po potrebi poklicali še pred objavo. Svetovna vojna 1914-1918 Jakob Juhart je bil frizer na soški fronti Jakob Juhart je bil kot rekrut vpoklican v Avstro-Ogrsko vojsko leta 1912. V prvi svetovni vojni se je bojeval na soški fronti, kjer bil vojaški frizer. Po vojni je kmetoval na do- mačiji v Braslovčah in ob tem tudi bil krovec s slamnato kritino. Prispevek: Peter Juhart, Braslovče Jakob Juhart (sedi na sredini) je 17. marca 1918 dopisnico s fronte poslal ženi Cilki Juhart. itUlM ■V ]s j - m? M &m.' v. > Vir: Album Slovenije, www.kamra.si MLADI ZA MLADE 47 Mladinski pevski zbor na Češkem Pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Vojnik smo bili od 29. maja do 1. junija na obisku pri čeških prijateljih v Chomutovu in Jirkovu. Emilija Kladnik Sorčan, ki vodi pevski zbor, je pred devetnajstimi leti predlagala sodelovanje s češkima zboroma iz Jirkova in Chomutova, kjer sta pevovodkinji Liana Jichovä in Eva Steinbachovä. Predlog o sodelovanju z vojniškim zborom je padel na plodna tla in izmenjaje so sledili obiski enkrat na Češkem, drugič v OŠ Vojnik. Letos smo bili na obisku pri čeških prijateljih mi. V Chomutovu so nas sprejeli učitelji, starši in učenci, pri katerih nas je nekaj preživelo svoje bivanje na Češkem. Drugi so pot nadaljevali v sosednje mesto Jirkov, kjer so dobili svoje gostitelje še preostali pevci. Sprejem v obeh šolah je bil izredno prijateljski. Naslednji dan je bil zelo delaven, saj smo imeli pevci vseh treh zborov dva nastopa. Najprej smo zapeli vrstnikom v čudoviti dvorani v hotelu Červeny Hrädek. Poslušalci so bili navdušeni nad našim petjem. Zvečer je v Chomutovu sledil slavnostni koncert otroških pevskih zborov, kot gost je nastopil Mladinski pevski zbor OŠ Vojnik ob klavirski spremljavi Janje Belej. Petje vseh zborov je bilo čudovito. Navdušili smo zahtevno češko občinstvo. V svojem pevskem programu smo imeli V £a£v poMxifi poč-ifnio FK.ISTAHV n* bomo^ počjv^fi. ^^^ F&>i-toiiffd vcfvarjalni ^F* ^/opoldnevi bodo pot&fcafi od ponedejjfca do p&ijca mej 10, in H. uko. YoVxttfäd ustvarjalni dop V \rat*\ delavnic,: oblikovanje z glino, poslikava izdelkov slikanje na platno, recikliranje embalaže mozaik v mavec, večbarvna grafika Prilagodili se bomo tudi starosti otrok in njihovim željam. JUUJ in AV&VST 2014 7.7.-II. 7. / 14.7.-18.7. / 21.7.-25.7. / 28.7.-1.8 4.8.-8.8./18.8.-22.8./ 25.8.-23.8. Vljudno prosim, da upoštevate rok prijave, saj bo le tako mogoče kakovostno organizirati delo. češko ljudsko Pletla v kytku rozmaryn-ku. Vsi trije zbori smo zapeli skupni pesmi v slovenskem in češkem jeziku, kot solistke so se predstavile Liana Jichovä, Eva Steinbachovä in Emilija Kladnik Sorčan, na klavirju pa jih je spremljala Hana Jichovä, ki je sodelovala na vseh srečanjih zborov, najprej kot pevka v zboru, zdaj pa na klavirju. Posebno presenečenje so bile pevke ženskega pevskega zbora, ki so se s svojim nastopom zahvalile za dolgo in dobro sodelovanje Emiliji Kladnik Sorčan, še posebej pa ravnateljici Majdi Rojc. Zahvali se je pridružil ravnatelj šole iz Chomutova. SONJA MARGUČ, 9. b OŠ Vojnik Mihela Jezernik -unikatna oblikovalka Valentina Orožna 8a, 3230 Šentjur Gsm: 031 674 784 USTVARJALNI PRISTAN Prešernova J J, 3000 Celje Tel: 03 54 42 706 mihaelajezernik@siol.net http://facebook.com/mihelajezernik PfcJSTJVNf V ceno je vključen ves material in orodja, ki — jih bomo potrebovali pri delu, strokovno ~ vodstvo in varstvo ter prigrizek, osvežilne pijače in sadje po želji otrok. Cena tedenske delavnice je lO evrov, za posamezni dan pa 20 evrov. Za posamezni termin se lahko prijavite najkasneje en teden pred začetkom posameznega termina v USTVARJALNEM PRISTANU, Prešernova II, 3000 Celje Telefon: 03 5442706 in 031674784 Elektronski naslov: mlhaela.jezernik@siol.net Jubilejna prireditev Na letnem telovadišču Športnega društva Gaberje v Celju so pripravili tradicionalno, letos jubilejno 35. cicibaniado, športno prireditev za najmlajše v spretnostnem poligonu. Društvo to prireditev pripravlja v sklopu akcije Športne unije Slovenije Veter v laseh - s športom proti zasvojenosti, ki je letos posebej namenjena družinam. Prireditve se je tako udeležilo 90 otrok v starosti med 4. in 6. letom, v osmih ekipah iz vrtcev Mavrica Vojnik in Šmartno v Rožni dolini, iz Vrtca Tončke Čečeve Celje, enot Center, Gaberje in Aljažev hrib ter iz Športnega društva Nova vas in domačega športnega društva. Tekmovanje malčkov na poligonu je navdušeno spremljalo veliko njihovih staršev in drugih članov družin. Po tekmovanju so se najmlajši predstavili še s krajšimi nastopi, gasilci Prostovoljnega društva Gaberje pa so ob letnem telovadišču zanje pripravili šaljivo tekmovanje zbijanja plastenk s curkom vode iz gasilskih brentač. ŽB, foto: NATAŠA PLAUC 48 MLADI ZA MLADE Nastop pri Mišku Knjižku V sredo, 21. maja, smo pevci Cici zbora OŠ Frana Kranjca, učenci Grega Štor, Katarina in Ana Viher z učiteljicama Matejo Štor in Matejo Lajh ter s pianistom Davidom Kostanjevcem pripravili kulturni program z naslovom Kaj bi brez babic in dedkov za otroke in njihove starše v knjižnici Pri Mišku Knjižku. S petjem, z igranjem in s hudomušnimi skeči smo jim pričarali prijetno popoldne. O, kako luštno smo se imeli. Pevci Cici zbora Zlata kuhalnica Rogatcu in Slivnici Strokovna ekskurzija na Primorsko V petek, 30. maja, smo se ob sedmi uri zjutraj zbrali pred šolo v Taboru in se napotili proti Primorski. Spotoma smo pobrali še osmošolce z Vranskega. Vožnja z avtobusom je bila zelo dolga. Po treh urah in pol smo prispeli do kraja Most na Soči. Najprej smo se sprehodili do hribčka Kuk, od koder smo imeli lep razgled. Potem nas je vodička odpeljala v mesto, kjer smo si ogledali ostanke rimske hiše. Kasneje je sledila še vožnja po Soči z ladjico Lucija, na kateri smo imeli tudi kosilo. Kapitan ladje je bil zelo zabaven, povedal nam je tudi legendo o zmaju, ki je ugrabil dekle. Na ladji smo doživeli tudi mornarsko poroko. Po vožnji smo se namenili v kobariški muzej, kjer hranijo ostanke prve svetovne vojne. Videli smo veliko stvari: nože, ročne in druge bombe, puške, pištole, topove in naboje. Tam hranijo tudi različne kose oblačil in uniforme, ki so jih nosili vojaki. Vodič nam je razložil tudi, kako in kje so potekali boji v Posočju in kakšne so bile njihove posledice. Na koncu smo si ogledali še kratek dokumentarni film. Po ogledu muzeja smo se odpravili proti domu. Strokovna ekskurzija mi je bila všeč, najbolj pa ogled muzeja, saj me vojna tematika zelo zanima. LARA NOVAK, 8. c OŠ Vransko-Tabor V Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje je bilo v četrtek, 29. maja, tekmovanje za zlato kuhalnico. Namenjeno je osnovnošolcem od šestega do osmega razreda. Tekmovale so ekipe IV. OŠ Celje, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, OŠ Frana Roša, OŠ Gustava Šiliha, OŠ Lava, OŠ Rečica ob Savinji, OŠ Planina pri Sevnici, Oš Tončke Čeč, OŠ Rogatec in OŠ Slivnica pri Celju. V vsaki ekipi so tekmovali trije učenci, spremljal pa jih je mentor. Ekipe so ižrebale delovna mesta in prevzele kuharsko opremo. Za pripravo jedi so imeli mladi nadarjeni kuharji uro časa. Pripravljali so rižote z dodatki po svojem izboru in istrske fritule. Strokovna komisija je na koncu vse jedi tudi ocenila. Ocenjevala je pisno gradivo, »mise en place«, mehanske postopke obdelave živil, toplotne postopke obdelave živil, videz in okus jedi. Državnega tekmovanja, ki bo oktobra v Portorožu, se bosta udeležili najboljši ekipi tega tekmovanja, in sicer ekipi OŠ Rogatec in OŠ Slivnica pri Celju. Za odlično opravljeno delo čestitamo vsem tekmovalcem in njihovim mentorjem. Izjave po tekmovanju Iztok Leskovar, ravnatelj SŠGT Celje: »To je že četrta izvedba tekmovanja za zlato kuhalnico v naši šoli. Izjemno je pomembno, da mladi razvijajo svoje kuharske spretnosti, da skupaj ohra- njamo kulturo prehranjevanja prednikov. V današnjem času vedno manj pozornosti namenjamo kulturnemu prehranjevanju, zato je toliko bolj pomembno ohranjanje znanja in pomena pravilnega prehranjevanja.« Anja, OŠ Slivnica pri Celju: »Za tekmovanje smo se pripravljali dolgo časa. Recept za rižoto smo najprej nameravali poiskati na internetu, vendar smo se potem odločili za klasičen način in smo ga poiskali v knjigi, prav tako recept za miške. Vzdušje v kuhinji je bilo super in tudi tekmovanje nam je bilo vsem všeč.« Mihela Stoklas, Kaja Čosič, Špela Jeger in Tadeja Klančnik, članice novinarske ekipe SŠGT Celje ©PTIIÄ OČESNA AMBULANTA Otroško ddiIo s polorizironimi stekli že od 35 € di - pogodbeni partnerji ZZZS - brezplačna kontrola vida - večkrat tedensko priznani zdravnik okulist, ki opravua kompletno diagnostiko vida - na zalogi mesečne kontaktne leče ßauch&lomb - velika izbira modnih korekcuskih okvirjev - video sistem izbire očal in izdelava na najsodobnejših strojih - v službi dobrega vida že 29 let - Prvi pridobili SQ cerfitikat za kakovost ANNE KLEIN VERSACE FERRE ChristianDior tel.: 03 / 492 3410 Gregorčičeva ul. 4, 3000 Ceue P.e. Šentjur, tel.: 03 / 749 22 90 C- Leona Dobrotinška 3 OvoguE GO """'" VALENTINO Optika Gleščič že od leta 1984 v svoji poslovalnici v Celju in Šentjurju nudi vse vrste okvirjev in stekel za korekcijska očala, multifokalna stekla z garancijo, bifokal-na stekla, fotosensibilna in lažja stanjšana stekla ORMA vseh vrst svetovno znanega in enega najboljših proizvajalcev stekel, francoskega podjetja ESSILOR. Vsa stekla imajo ob pravilnem ravnanju enoletno garancijo. Stekla so zaščitena s trdim slojem proti mehanskim poškodbam. Pri njih lahko najdete vse vrste kontaktnih leč in čistil najboljše kakovosti: Bauch & Lomb in Zeiss. Očesne ambulante in optične delavnice so opremljene po strogih normativih EU, z najboljšimi diagnostičnimi aparati in stroji za izdelavo očal, kjer so napake izključene, kar je predvsem pomembno pri izdelavi multifokalnih stekel. Izbiro korekcijskih okvirjev, barvnih kontaktnih leč in korekcij- skih stekel so vam olajšali s posebnim video sistemom, s pomočjo katerega boste lahko še pred nakupom videli svoj izgled. Vsekakor pa niso pozabili naših najmlajših, saj imajo za njih pestro izbiro otroških okvirjev z eno- do desetletno garancijo. Zaposlujemo visoko strokovno usposobljene optike z dolgoletnimi izkušnjami, ki vam svetujejo in izdelajo le najboljše za korekcijo vašega vida. MLADI ZA MLADE 49 Moje mesto skrivnosti šepeta V ponedeljek, 26. maja, je bil v Osnovni šoli Frana Kranjca Unesco dan - Moje mesto skrivnosti šepeta. Naš biser ob Savinji nam je šepetal številne skrivnosti, ki smo jim učenci z veseljem prisluhnili. Posebnost projektnega dne je v tem, da se učenci o bogastvu kulturne dediščine učijo kar na ulicah mestnega središča. Letos so se nam pridružili tudi Unesco glasniki, ki so s svojo prisotnostjo pridali košček mozaika in tako še obogatili naše dosedanje delo. Vsi učenci in učitelji smo se tako podali na pot po različnih zgodovinskih obdobjih, raziskovali in si ogledali številne kulturnozgodovinske znamenitosti. Seveda tega dne ne bi mogli izpeljati brez vseh kulturnih ustanov, ki so nam omogočile zares ustvarjalen in poučen dan. ALJA ŽEKAR, vodja Unesco dneva Predstavila gradove in antično Celje Sam sem imel nalogo predstaviti življenje na gradovih tretjima razredoma. Naredil sem predstavitev s slikami in napisal besedilo. Moj cilj je bil, da učence vključujem z za- Dobrodelni dijaki Na naši šoli smo priredili tradicionalno predajo ključa, ki je imela dobrodelen pridih. Namesto podarjanja daril trenutnim imetnikom ključa smo denar, ki ga je zbral celoten kolektiv, raje podarili v dobrodelne namene. Za to dejanje smo se odločili z glasovanjem in določili, da bo izkupiček dobila v dar Anita Stopar, deklica, ki potrebuje denar za operacijo noge v ZDA. Njena operacija je izjemno draga, omogočila pa bi ji čim lažje življenje in boljše zdravstveno stanje. V petek, 30. maja, smo tri dijakinje, ki živimo v bližini njenega doma, obiskale Anito. Družina nas je sprejela izjemno toplo, nas pogostila, pokramljali pa smo o zadevah glede operacije in preživeli izjemno kvaliteten čas. To nam je dalo potrditev, da je denar šel v prave roke in dejstvo je, da vsaka pozornost prinese tako nam kot Aniti nasmeh na obraz. Znova smo dokazali, da je dobrodelnost tudi v srcih najstnikov. Aniti želimo vse najboljše. ZALA ZBIČAJNIK, 3. č, I. gimnazija v Celju, foto: FOTO ROJNIK OTROŠKO POHIŠTVO, POSTELJNINA, ŠOTORI, BLAZINE PISALNE MIZE, OTROŠKE HIŠKE, OTROŠKE KUHINJE, ..... .........X___________ ,.x.._ .. V» t, jV«i . GUGALNIKI, OTROŠKE VRTNE HIŠKE itn. nimivimi vprašanji, jim povem veliko novega na razumljiv način. Pokazal sem jim tudi dva videa, ki sta jim približala srednjeveško zgodovino, predvsem viteštvo in zabavo. Svojo predstavitev sem sklenil z igro, v kateri so morali poiskati predmete, ki ne sodijo v srednjeveški čas. Moj vtis je, da so se na drugačen način naučili nekaj novega in da so pri tem uživali. Tudi sam sem zadovoljen nad drugačnim Unesco dnevom, zame pa je bila to dobrodošla nova izkušnja. NIK, Unesco glasnik Za petošolce sem pripravila nekaj zanimivosti o antičnem Celju - Celei, ki sem jih predstavila potem, ko sem si skupaj z njimi ogledala stalno razstavo Mesto pod mestom Pokrajinskega muzeja Celje. Učenci se so nato razdelili v tri skupine in si po mestu ogledovali znamenitosti, povezane z antično Celeio. Izpolnili so učne liste, narejene v smislu orientacijskega pohoda. Ta dan mi je bil všeč. Pridobila sem nove izkušnje in svoje znanje delila z učenci ter jim tako malo popestrila njihov Unesco dan. Če bo le mogoče, bom tudi v naslednjem letu z veseljem na podoben način sodelovala. KLARA, Unesco glasnica !: INFO@STASKKA.COM WW.STASKKA.COM +38670243794 Trgovina STASKKA-vse za otroka V otroški trgovini STASKKA ponujamo nakup visokokakovostnih lesenih izdelkov znamke KIDKRAFT, otroške kuhinje, otroške hiške -hišice za punčke, gugalne konjičke, pohištvo, opremo, igrače itn. Smo ekskluzivni zastopniki znamke Izziwot-not (otroško pohištvo, posteljnina, košare za novorojenčka, darila ob rojstvu), Smartplayhouse (moderne vrtne hiške) ter za znamko LittleBird-Toldme(gugalni konjički in igrače za dojenčke). Vsi izdelki v naši trgovini so izbrani skrbno in preudarno, saj želimo uporabniku ponuditi vi-sokokvalitetne izdelke po ugodnih cenah. Naš program lesenega pohištva je temeljni razlog, zakaj se kupci vračajo, saj je naša glavna naloga narisati nasmeh na obrazih vaših zadovoljnih malčkov. Pridružite se zadovoljnim kupcem tudi VI. Obljubimo vam, da vas ne bomo razočarali. POSEBNA AKCIJA GUGALNIH KONJIČKOV DOKONČA JUNIJA2014! Celjska Mohorjeva družba -Prva slovenska založba- Pester izbor knjig Celjske Mohorjeve in drugih založb za otroke, starše in vzgojitelje. Vabimo vas v našo knjigarno: Celje Prešernova 23 T 03/490-14-20(21) www.mohorjeva.org 50 BRALCI POROČEVALCI Upokojeni prosvetni delavci v Savinjski dolini Na Režajevi domačiji v Dolenji vasi pri Preboldu so upokojeni prosvetni delavci in delavke z zanimanjem prisluhnili domačinu Vladu Skoku, ki je povedal marsikaj zanimivega o zgodovini in sedanjem utripu Prebolda z okolico. Več kot sedemdeset upokojenih prosvetnih delavcev in delavk iz vse Slovenije si je pred dnevi ogledalo lepote in znamenitosti Spodnje Savinjske doline. Pot jih je najprej zanesla na Vransko, od tam pa do gradu Žovnek, kjer so se sprehodili tudi ob jezeru in se povzpeli na bližnje hribe. Potem so si na dvorišču Reža-jeve domačije, kjer je urejena zgodovinska zbirka Prebold skozi čas, ogledali zanimive razstavne eksponate iz bližnje in daljnje preteklosti ter film o občini. O nastanku zbirke in marsikaj zanimivega o zgodovini Prebolda in okolice jim je pripovedoval oče in pobudnik ustanovitve tega enkratnega muzeja Janez Skok. V Žalcu so obiskali eko muzej hmeljarstva in pivovarstva, v Petrovčah baziliko svete Matere božje in potem tudi sadjarstvo Mi-rosan. Dan so zaključili na kmečkem turizmu Krašovc v Pongracu pri Grižah, kjer so podelili tudi priznanja jubilantom. Najstarejša članica je Jelka Kronovšek s Polzele, ki je marca dopolnila devetdeset let. Društvo upokojenih prosvetnih delavcev Slovenije (DUPDS) obstoja od leta 1998. Vanj je včlanjenih 169 slovenskih prosvetnih delavcev, ki so porazdeljeni v sedem sekcij (Celje, Hrastnik, Trbovlje, Bela krajina, Go- renjska, Ljubljana in Savinjska dolina). Tokratno srečanje je organizirala sekcija Savinjska dolina, katere prva predsednica je bila Rozka Kobale, za njo Anči Skok, zdaj pa ji predseduje Ida Ocvirk. JANEZ VEDENIK Tisti dve besedi ... Učenci OŠ Lava in ljubiteljski slikarji likovne skupine Prijatelji iz Celja so pripravili peto skupno razstavo, ki bo na ogled do 16. junija v avli OŠ Lava. Za več ustvarjalnosti Ljudje v šoli postajamo manj ustvarjalni. Šola nas »oduči« od ustvarjalnosti. Ne šola sama po sebi, temveč šola, kakršno imamo, šola zgodnje industrijske dobe, ki je v zadnjih letih nekoliko prenovila svoje pristope, ni pa se ustrezno prenovila njena osnovna filozofija, ki šolo še vedno razume kot tovarno za proizvajanje z zadostnim znanjem opremljenih mladih ljudi (Musek, 2011). V Osnovni šoli Lava se zavedamo, da bosta ustvarjalnost in inovativnost v bližnji prihodnosti postala pomemben del učnega procesa, zato smo se vključili v pilotni projekt, kjer spodbujamo in opogumljamo učence, da se bodo v šoli lahko v večji meri izražali inovativno. Seveda sama nova zamisel predstavlja šele začetni korak. Učence je treba voditi skozi cel proces razvijanja in nadgrajevanja ideje in jih pripeljati do končnega oprijemljivega izdelka. Osnovno idejo - izdelati unikatno, prepoznavno in inovativno oblačilo - smo nadgrajevali in razvijali celo šolsko leto. Učenci so na začetku iskali priložnosti, nato opazovali bodoče uporabnike, iskali rešitve problema, se povezali s predstavniki lokalnega in poslovnega okolja, izdelovali prve prototipe in na koncu projekta izdelali uporabne inovacije. Veseli smo, da smo lahko naše inovacije - čudovite obleke in torbice - prvič predstavili skupaj z našimi Prijatelji. URH KODRE Foto: BLAŽ ČREPINŠEK Mozirska športna dvorana se je konec maja vrisala na zemljevid objektov, ki so gostili projekt Ne--odvisen.si. Gre za vseslovenski družbeno odgovoren program, namenjen pogovoru in osveščanju o vseh vrstah odvisnosti, tako tistih »klasičnih«, bolj znanih in že večkrat obravnavanih, zlasti drogah in alkoholu, kot tudi novejših, o katerih se ne govori toliko, a so ravno tako nevarne. Pri organizaciji projekta so se združile osnovne šole Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. Dopoldanski del je bil namenjen osnovnošolcem, ki so se na prilagojen način pogovarjali o odvisnostih, nevarnostih in pasteh, v katere se lahko ujamejo v vsakdanjem življenju. V večernih urah so se voditelj Bojan Kodelja in gosta Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, in Miha Kramli, terapevt in vodja ambulante za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici, v pogovoru dotaknili tem, kot so medosebni odnosi, postavljanje meja v vzgoji otrok, kemična in nekemična zasvojenost, ter poskušali pomagati staršem prepoznati znake otrokove odtujenosti in preprečiti negativne posledice prekomerne uporabe računalnika ter jih nadomestiti z ustvarjalno in uravnoteženo rabo za današnji čas nepogrešljive digitalne tehnologije. Pasti sodobnega časa Miha Kramli je na praktičnih primerih, s katerimi se vsakodnevno srečuje pri svojem delu, izpostavil, kako pomembna sta pri vzgoji otroka miselna enotnost obeh staršev, postavljanje meja otroku na način, da so uresničljive in smiselne. Vlasta Nussdorfer je poudarila pomen družine pri vzgoji otroka, starše je poskušala opozoriti na škodo, ki jo povzročajo, ko se nekritično in velikokrat neupravičeno postavijo v bran otroku za vsako ceno, četudi je ravnal narobe, kajti takšnemu otroku zrastejo krila, ki kmalu postanejo neobvladljiva. Oba sogovornika sta izpostavila problem sodobnega časa, ko ob kopici vsestranskih pritiskov, odgovornosti in obveznosti hitro izgubimo pristen stik z otrokom, ki je tako prepuščen samemu sebi in je ranljivejši za pritiske družbe. Za odprto dlan S pomočjo posnetka sta se javila tudi kantavtor Iztok Mlakar, ki je o odvisnosti spregovoril na humo-ren način skozi analizo slovenske ljudske pesmi Tam dol na ravnem polju, in Nataša Pirc Musar, ki je starše opozorila na internet, ki otrokom prinaša precej pasti, vendar na drugi strani tudi ogromno znanja, možnosti za razvoj, zato naj se starši, namesto da otroku internet prepovedo, o nevarnostih podučijo, otroka nanje opozorijo in uporabo nadzirajo. Bojan Kodelja je ob koncu zapel pesem, v kateri med drugimi pravi: »Neodvisen si takrat, ko znaš in zmoreš sam. A imaš za vse ljudi odprto dlan.« HELENA ŽAGAR Prevzem nove avtocisterne V soboto, 17. maja, je bil v Športnem parku Vojnik prevzem nove gasilske avtocisterne AC 16/60. Po prihodu uniformiranih gasilcev in praporščakov s prapori in po slovenski himni je zbrane pozdravila voditeljica Andreja Petrovič, ki je povezovala celotno prireditev. Sledili so govori predsednika PGD Vojnik Romana Kuglerja, predsednika GZ Vojnik-Dobrna Benedikta Podergajsa, predstavnika Uprave RS za zaščito in reševanje Silvestra Šrimpfa, podžupana Občine Vojnik Braneta Petreta in predstav- nika KS Vojnik Sama Kune-ja. Moški pevski zbor KUD Franceta Prešerna Vojnik in godba na pihala iz Nove Cerkve sta popestrila celotno dogajanje s svojimi glasbenimi vložki. Botrom smo se zahvalili s predajo spominskih plaket. Zahvalili smo se tudi sodelavkam na Občini Vojnik, in sicer Ireni Špegel Jovan, Tanji Golec Prevoršek in Vesni Poteko, ter izvajalcu nadgradnje vozila Marijanu Pušni-ku. Sledil je blagoslov novega vozila, ki ga je opravil naš sokrajan in celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Tudi njemu smo v spomin na ta dogodek poklonili spominsko plaketo. Trak sta prerezala Benedikt Podergajs in boter Vladislav Gorjan. Ključ blagoslovljenega vozila je Podergajs predal Romanu Kuglerju, ta je naprej predal ključ poveljniku Adolfu Jan-cu, slednji pa Mateju Vrbiču, ki je obljubil, da bo vestno in skrbno opravljal nalogo skrbnika novega vozila. Po uradnem delu je bila zabava, kjer sta nas zabavala ansambel Vihar in Vili Resnik. BARBARA SUHOLEŽNIK KUGLER Trak so prerezali (z leve) predsednik GZ Vojnik-Dobrna Benedikt Podergajs, boter Vladislav Gorjan in predsednik PGD Vojnik Roman Kugler. ŽIVALSKI SVET 51 LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI Z dlakami ni težav Kitajska gola psa Spiro in Tonči in za nameček še maček Oto Kitajski goli pes se rodi kot gol ali dolgodlak. Goli pes ima dlako le na glavi, vratu, spodnjem delu nog in repu. Dolgodlaki pa ima dlako po celem telesu. Kinologi uvrščajo pasmo med najinteligentnejše. To je izredno potrpežljiv in prilagodljiv pes, primeren tudi za družine, vendar je treba paziti, da ga otroci ne poškodujejo, saj ima občutljivo kožo, ki jo je treba primerno negovati. Na Kitajskem naj bi se pojavil že v 13. stoletju, vendar njegov izvor še ni povsem pojasnjen. Kitajski goli psi v naših krajih niso več tako neobičajni hišni ljubljenčki, da ne bi katerega srečali na ulici. Verjetno je najbolj znan lastnik takšnega pasjega para Velenjčan Boštjan Čukur, ki sliši tudi na imena Playa iz Veleja, Čuku-zzy ali še najbolj znano 6pack Čukur. Z ženo Niko ima dva »kitajca« in še enega mačka. Starejši pes je Spiro in bo star osem let, medtem ko ima Tonči tri leta. »Prvi v naši družini je zagotovo maček Oto, ki je star devet let,« razlaga Čukur. Slednjega sta rešila pred oglasu, ki ga je zasledil, sta z smrtjo in ga tudi obdržala, čeprav prej mačk nista imela. Pri golih psih pa je šlo za ljubezen na prvi pogled. Po nekem Niko šla iz radovednosti pogledat, kako izgleda ta pasma v živo, in domov sta se vrnila s Spirom. »Ta pasma te tako nav- duši, da ni nič čudnega, če se prvemu ljubljenčku kmalu pridruži še eden. Poznam veliko takih primerov,« pravi 6pack. Vizualno so res posebni in ne zameri ljudem, ki se smejijo in čudno reagirajo, ko vidijo gole pse. »To je pasma, ki ti je všeč ali ne,« pravi Čukur. Sicer pa je že kot otrok imel doma vedno živali. »Če ni bil pes, je bila pa kakšna druga žival: ptič, miš, riba ... Enostavno sem navajen J 6pack Čukur z ženo Niko ter s Spirom in Tončijem, kitajskim golima psoma živalske družbe in prav čudno bi bilo, če bi prišel domov in ne bi bilo nobenega psa, ki bi pritekel k vratom.« Različni, a vendar prijatelji Vse tri hišne živali so ka-rakterno zelo različne, pravi Čukur. Takole jih opiše: »Spi-ro je zelo občutljiv in hkrati nepredvidljiv, Tonči je vesel in štorast, maček Oto pa šef družine. Skupaj pa so največji prijatelji, ki znajo v isti postelji prespati več kot pol dneva.« Ko ga vprašamo, ali sta on in žena mogoče bolj navezana na koga od njih, pravi, da ne more nikogar posebej izpostaviti, saj se imajo vsi enako radi. Psa ju pogosto spremljata na njunih poteh, sploh kadar ne gre za daljša potovanja. Nazadnje smo ju srečali v Celju na prireditvi Evropska vas, kjer je Boštjan nastopal, Nika pa je medtem čuvala oba psa. Sta namreč zelo rada v družbi svojih lastnikov in neizmerno žalostna, če ju pustita doma. »Sicer je to malo bolj naporno za naju, a je vredno,« pravi 6pack. Psička potrebujeta nekaj časa, da se privadita na novo okolje, a pomembno je, da sta lastnika zraven. Spiro se sicer ne vozi rad v avtu, Tonči pa se ne pritožuje. Kar je dobro, glede na to, da se udeležuje tudi razstav in je prvak med mladimi »kitajci«. »Za to sicer skrbi njegova vzrediteljica, ker midva nimava časa za takšne stvari,« pravi Čukur. Skrb za drugačna psa Ker imajo kitajski goli psi zelo občutljivo kožo, kjer ni dlak, je namesto česanja treba poskrbeti za mazanje s kremami in zaščito pred soncem. Pozimi sta tudi oblečena, tako da je tudi s tem nekaj dela. Drugače pa je skrb odvisna od tipa »kitajca«, pravi Čukur. »Spiro je recimo bolj slok, šibek in občutljiv, medtem ko je Tonči čokat in manj občutljiv.« Je pa ena prednost vsega skupaj. »Z dlakami nimamo težav ...« pravi v smehu Čukur. TATJANA CVIRN Foto: osebni arhiv Setveni koledar ^ Čas za presajanje je do 13. junija do 7. ure. 12. ČE od 13. ure list 13. PE list do 16. ure, od 17. ure plod 14. SO plod do 11. ure 15. NE od 18. ure korenina 16. PO korenina 17. TO korenina do 14. ure, od 15. ure cvet 18. SR cvet Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED Četrtek, 12. junij: Zaradi luninega kvadrata z Neptunom bo moč presoje v tem dnevu na nekoliko nižji ravni. Dobro je, da se tega vpliva zavedate in niste preveč zaupljivi. Seks-til Lune z Marsom bo dvignil energičnost, samoiniciativnost in pogum, akcije se bodo obrestovale. Še zlasti uspešni boste rojeni v ognjenih in zračnih znakih. V večernih urah bo lahko zaradi vpliva Urana prišlo do kakšne nepričakovane spremembe. Petek, 13. junij: V zgodnjih jutranjih urah bo Venera v opoziciji s Saturnom. Pojavilo se bo skrbno, lahko celo črnogledo razmišljanje, tudi v medo-sebnih odnosih se bodo lahko čustva trenutno ohladila. Tik za tem aspektom bo nastopila polna luna v znamenju strelca. Nemir, ki bo v okolici, bo lahko mimogrede povzročil pretirane Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-935 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na facebooku Astrologinja Gordana Astrologinja Dolores j'e dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si reakcije. Energijo usmerite v raziskovanje in pozitivne namene. Luna bo zvečer vstopila v znak kozoroga, kar bo umirilo večerne ure. Sobota, 14. junij: Mars bo v kvadratu s Plutonom povzročal napetosti in prinašal destruktivno energijo. Velja velika previdnost v komunikaciji, prometu in rokovanju z nevarnejšimi predmeti, saj bo povečana možnost nezgod. Ta vpliv boste izraziteje občutili rojeni v raku, kozorogu, tehtnici in ovnu. Večerni kvadrat Lune z Uranom situacije ne bo sprostil, na pohodu bo samovoljno delovanje. Ne naredite si po nepotrebnem škode. Nedelja, 15. junij: Luna, ki potuje po kozorogu, bo v opoziciji z Jupitrom, zato svetujemo, da ohranite treznost, zmernost in realna pričakovanja. Odsvetujejo se tudi nakupi. Luna bo zvečer vstopila v Vodnarja in prinašala bistveno bolj prijazno energijo. Ponedeljek, 16. junij: Pred vami je aktiven začetek tedna, ki bo zaradi trigona Lune z Marsom zelo uspešen. Še posebej uspešni boste rojeni v zračnih znamenjih. Prisoten bo tudi pozitiven seksil Lune z Uranom, zato se lahko domislite kakšne izvirne, odlične ideje. Torek, 17. junij: Merkur, planet komunikacije, se bo na svoji retrogradni poti iz znamenja raka vrnil v znak dvojčkov. Ukvarjanje s starimi problemi bo spremljalo živahno dogajanje in komuniciranje. Prihajalo bo lahko do podvojitev, zato bo treba informacije preverjati. Sonce bo popoldne v trigonu z Luno. To bo sprostilo energijo in naredilo dan prijazen. Zvečer bo Luna vstopila v ribi, zato bo čustvena energija v ospredju. Sreda, 18. junij: Konjunkcija Lune z Neptunom v znaku rib bo zmanjšala realno presojo, zato dan ne bo primeren za sprejem pomembnejših odločitev. Intuicija bo močno povečana, čustvena energija in občutljivost bosta v porastu. Odličen čas za alternativne interese. Sekstil Venere z Jupitrom bo prinašal odlično, zelo pozitivno energijo. Dan bo kot naročen za druženje, zabave, primeren bo tudi za nakupe. Astrologinji GORDANA in DOLORES Trženje vzajemnih skladov za družbe za upravljanje ALTA. Infond vzajemni sldadl Sprejemanje in posredovanje naročil za nakup in prodajo vrednostnih papirjev za ALTA Invest d.d.: 52 ZA ZDRAVJE Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com In sladkorna bolezen kroji življenje Najpomembneje je zelo dobro poslušati in slišati svoje telo Diabetes tipa 1 je od inzulina odvisna sladkorna bolezen. Praviloma se pojavi že v otroštvu in mladosti oziroma do 30. leta. Verjetnost, da zboli otrok, čigar eden od staršev je diabetik, je od 2- do 5-odstotna. Če sta diabetika oba starša, je verjetnost, da bo diabetik tudi otrok, kar 30-odstotna. Zdravljenje z inzulinom je nujno vse od pojava bolezni. Diabetes tipa 1 ima v Sloveniji približno 10 odstotkov vseh diabetikov. Tiha bolezen, ki človeka počasi uničuje. S temi besedami marsikateri sladkorni bolnik oziroma diabetik opiše svojo bolezen. Čeprav je navzven bolezen za druge skoraj nevidna, večina zdravih ljudi ne ve, da morajo diabetiki 24 ur na dan živeti s to boleznijo na način, da je skoraj vse njihovo vsakodnevno početje - služba, konjički in predvsem prehrana - popolnoma podrejeno diabetesu. Bolezen jim narekuje način življenja, majhna odstopanja sicer niso prepovedana. A telo jih zazna in lahko odgovori z zapleti in s takojšnjim slabim počutjem. Sladkorna bolezen je kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina ali pa telo proizvedenega in-zulina ne zmore učinkovito porabiti. To glukozi oteži prehod v celice, kar povzroči, da ne delujejo normalno. Večina hrane, ki jo pojemo, se spremeni v glukozo, obliko sladkorja. Glukozo potrebujemo kot vir energije, ki daje moč mišicam in drugim tkivom ter prehranjuje možgane. Ves proces zmoti presnovo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Brez inzulina telo ne more pridobiti nujno potrebne energije iz hrane. Diabetes je torej resna bolezen, ki lahko, če je ne uravnavajo oziroma zdravijo pravilno in pravočasno, pripelje do trajnih okvar in nepravilnosti pri delovanju številnih telesnih organov ali celo do njihove odpovedi. Težko je predvsem na začetku Zdravljenje sladkorne bolezni vodi v odpravo simp- h Predsednik Združenja diabetikov celjske regije Slavko Brus: »Način življenja z diabetesom ne pomeni popolnega odrekanja, zahteva pa red in previdnost pri tem, kako se prehranjuješ in kako zdravo živiš. Pomembna je količina. Torej koliko boš pojedel. Na primer zdaj ko je vroče - kaj mi govori telo? Ali lahko pojem eno kepico sladoleda, morda dve ali samo polovico?« tomov in preprečevanje ravno teh akutnih in kroničnih zapletov, absolutno pa se z zdravljenjem izboljša kakovost bolnikovega življenja. Največjo in najpomembnejšo nalogo ima ravno bolnik, čeprav so v zdravljenje poleg zdravnika vpeti tudi ostali specialisti, medicinske sestre, dietetiki in nenazadnje tudi bolnikovi svojci. Bolezen namreč vpliva na življenje vse družine. Tega se zelo dobro zaveda Nevenka Mejavšek iz Celja. Sladkorna bolezen tipa 1 je namreč njena spremljevalka že več kot 35 let. In tudi ona priznava, da je to bolezen, ki človeka počasi uničuje. Zato je izjemno po- membno, da diabetik zna in zmore dobro poslušati svoje telo, dodaja. »Težko je predvsem na začetku, ko izveš diagnozo. Bolezni moraš prilagoditi življenje. Navaditi se je treba tudi na tehtnico za tehtanje živil ob vsakem obroku. Brez tega ne gre. Če si povabljen na kakšno zabavo, kosilo, se moraš temu prilagoditi, ker ne veš, koliko maščobe bo v nekem obroku, kakšne bodo porci-je ... Preračunavaš,« razloži. Dan se začne z zavestjo, da je diabetes spremljevalec, in temu primerno načrtuješ dan, opravila, prehrano. 24-urna inzulinska črpalka Mejavškova ima najhujšo obliko sladkorne bolezni, torej diabetes tipa 1. 24 ur na dan ima na sebi inzulin-sko črpalko. To je manjša elektronska naprava, s pomočjo katere si v telo dovaja inzulin. Na nek način naprava posnema delovanje zdrave trebušne slinavke, tako da stalno, v nekajminutnih presledkih, izloča majhne količine inzulina. Ta je prilagojen posamezniku in vzdržuje količino sladkorja v normalnih mejah med obroki hrane in med spanjem. Ob obroku hrane lahko črpalka doda Nevenka Mejavšek je sladkorno bolezen dobila v mladosti. »Ves čas sem bila utrujena in žejna, dnevno sem spila tudi več litrov tekočine. Pridobivala sem težo. To vse so bili znaki, za katere takrat nisem vedela, da kažejo na diabetes. Včasih ni bilo takšnega dostopa do informacij. In ko ti povedo diagnozo, potrebuješ čas, da se navadiš in naučiš s tem živeti.« v telo še dodatno količino inzulina, ki ustreza količini zaužite hrane. To določi uporabnik z nekaj pritiski na gumbe črpalke. Črpalka ima cev, ki jo ima Mejav-škova nameščeno v podkožju trebuha. »Vsak misli, da vse naredi črpalka, a ni tako. Pri njenem delovanju moraš sodelovati tudi sam in preden jo dobiš, moraš opraviti tudi terapijo, kjer te o njenem delovanju tudi poučijo. Vedeti moraš, kaj pomeni ena enota inzulina, kakšna je njegova dnevna ali nočna poraba - koliko inzulina potrebuje telo, če si telesno aktiven, in koliko, če nisi. In smo spet pri preračunavanju,« razloži Mejavškova. A črpalka je lahko tudi ovira ne glede na to, koliko izboljša delovanje človekovega telesa. Ker ni vodoodporna, jo je treba odstraniti ali nanjo paziti pri umivanju, tudi letni dopust ali dnevno kopanje v času počitnic nista odvisna samo od vremena, ampak tudi od počutja bolnika. »Glede na vrednost sladkorja je odvisno, ali lahko plavam ali ne. Načrtovanje in še enkrat načrtovanje. Včasih se človek počuti kot robot,« oriše svoje življenje Mejavškova. Diabetes dojema absolutno kot bolezen. »Čeprav za sladkorno bolezen pravijo, da je >tvoja prijateljica< in da jo moraš sprejeti, se včasih res počutim, kot da počasi uničuje telo. Ker ni organa, na katerega ta bolezen ne vpliva. Ves čas moraš biti popolnoma organiziran, saj te nenehno opozarja,« še doda. Sladkorna bolezen ni ozdravljiva Včasih je mogoče slišati, da je diabetes ozdravljiv. Vendar to ne drži, pravi predsednik Združenja diabetikov celjske regije Slavko Brus. »Ta bolezen ni ozdravljiva, lahko pa je dobro vodljiva. Človek mora poslušati svoje telo in vedeti, kdaj ima nor- malne vrednosti sladkorja, a se mora pri tem resnično držati reda.« Pri Brusu so diabetes odkrili leta 1982, a ker takrat ni bil toliko pozoren na simptome, ki so že kazali na sladkorno bolezen, je z njo, ne da bi vedel, živel že dlje pred postavitvijo diagnoze. »Zdaj razumem, kaj se je dogajalo, ko sem bil ves omotičen, poten in brez volje. Ko so mi bolezen odkrili, so se že kazali prvi zapleti na delih spodnjih okončin,« razlaga Brus. In ob odkritju je temeljito spremenil svoje življenje in prehranjevalne navade. Tehtal je sto kilogramov in je s telesno vadbo težo znižal za skoraj trideset kilogramov. Drugačen, zdrav način življenja mu je vrednost sladkorja vrnil v normalo. Po dveh letih so mu zdravniki zmanjšali odmerek zdravila, opustil je celo inzulin. A ker v zadnjem času ne more biti več tako telesno aktiven, kot je bil včasih, je še toliko bolj pozoren na morebitne simptome, ki bi lahko pokazali, da se je stanje spet poslabšalo. Tako Brus kot Mejavško-va ves čas poudarjata ravno to, da mora človek zelo dobro poznati svoje telo. »Problem je, da marsikdo med diabetiki pravočasno ne zazna padca sladkorja,« dodajata. Padec sladkorja naj bi bil celo bolj nevaren kot njegova povišana stopnja v krvi. »Pri vsej zadevi je treba omeniti še, da je sladkorna bolezen dokaj >individual-na<. S tem mislim, da tisto, kar velja zame, morda ne velja za nekoga drugega.« SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Diabetes tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni. V tem primeru ne gre za pomanjkanje inzulina, temveč za odpor proti njegovemu delovanju. Odpornost na inzulin se s starostjo povečuje. Pri zdravljenju zadoščajo dieta in antidiabetične tablete. Sočasno pa je treba zdraviti tudi težave, ki se pojavljajo vzporedno, kot so povečan krvni sladkor in povišane vrednosti maščob v krvi ter visok krvni tlak. Delno pomagata tudi zmanjšanje telesne teže in opustitev kajenja. Kakšni so lahko zapleti? Sladkorna bolezen lahko povzroči različne zaplete. Kadar gre za znižane količine sladkorja v krvi (hipogli-kemija), bolnik to zazna kot drgetanje, znojenje, strah, bledico, hitrejši srčni ritem. Zmedenost ali težava s zbranostjo pomenita, da gre že za srednje težko znižanje sladkorja v krvi, skrajni zaplet je lahko nezavest. Praviloma diabetiki, ki imajo že vrsto let to bolezen, sami točno vedo, kaj je pripeljalo do takega stanja. Vedo, da je takrat treba zaužiti obrok, ki je bogat z ogljikovimi hidrati, če je stanje težje, pomagata tudi kocka sladkorja ali sladek sok. Druga skrajnost je stanje zvišane vrednosti sladkorja v krvi (hiperglikemija). Med kronične zaplete, ki so tipični za sladkorno bolezen, spadajo tudi okvare ledvic, žilic na očesnem ozadju, živcev, srčni ali možganski infarkt, ateroskleroza in angina pectoris. Znaki sladkorne bolezni Gre za različna opozorilna znamenja, ki se med seboj nekoliko razlikujejo glede na to, ali gre za sladkorno bolezen tipa 1 ali 2. Izbruh diabetesa tipa 1 je običajno nenaden in vključuje nenormalno žejo in suha usta, pogosto uriniranje, utrujenost, nenadno izgubo teže. Rane se počasi celijo, možne so ponavljajoče infekcije, oseba ima tudi zamegljen vid. Pri diabetesu tipa 2 so simptomi podobni, le manj izraženi. Napredovanje tega tipa bolezni je postopno in zato težje ugotovljivo. Mnogo ljudi v zgodnji fazi diabetesa tipa 2 ne kaže nobenih simptomov in je bolezen diagnosticirana šele čez nekaj let, ko že nastajajo okvare nekaterih telesnih organov. Ali ste vedeli? Po zadnjih podatkih iz leta 2003 živi v svetu 194 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, od tega 30 milijonov v Evropi. V Sloveniji ima sladkorno bolezen 8 odstotkov prebivalcev. * Trebušna slinavka (pancreas) meri od 14 do 18 centimetrov, je podolgovate oblike in sivo rožnate barve. Žleza leži v zgornjem delu trebušne votline za želodcem in je priraščena na zadnjo trebušno steno. Na desni strani jo v obliki podkve obdaja dvanajstnik, njen osrednji del križa hrbtenico, na levi pa rep žleze sega do vranice. * Nekdaj so inzulin pridobivali iz goveje ali svinjske trebušne slinavke, danes pa ga proizvajajo tako, da neki bakteriji ali plesni z genetskim inženiringom vsilijo, da ga izdeluje, potem pa izcedek očistijo. Tako pridobljen inzulin je povsem enak človeškemu in ga imenujemo tudi humani inzulin. * Sladkorni bolniki ne bi smeli kaditi, alkohol pa lahko uživajo le v zmernih količinah ob obroku, saj je v alkoholnih pijačah, predvsem v sladkih vinih, likerjih in pivu, veliko kalorij in sladkorja. Kaj morajo upoštevati diabetiki? Dietna prehrana je osnovna metoda za zdravljenje vseh tipov sladkorne bolezni. Dnevne potrebe po energiji, ki jo človeško telo dobi z živili, so odvisne od njegove telesne dejavnosti, spola, starosti, telesne teže, zato ne veljajo za vse enako. Priporočljivih je pet dnevnih obrokov. Med izdelki, ki se jim morajo diabetiki izogibati, so med drugim ocvrte jedi, maslo, mastno meso, salame, klobase, industrijsko pripravljene jedi, pudingi in brezalkoholne sladkane pijače ter živila z veliko maščob in sladkorja. Ne prezrite, kaj pomenijo vrednosti sladkorja v krvi: od 3,5 mmol/l do 5,6 mmol/l - normalna vrednost nad 5,6 mmol/l- hiperglikemija pod 3,5 mmol/l - hipoglikemija na sladkorno bolezen kaže vrednost sladkorja v krvi, višja od 7 mmol/l na tešče, oziroma 11 mmol/l po hranjenju pozornost zahtevajo že vrednosti nad 5,6 mmol/l, izmerjene na tešče, takrat gre za blago hiperglikemijo oziroma moteno toleranco na glukozo povzeto po Zvezi društev diabetikov Slovenije AKCIJA 53 city/center NIJZ Vse najboljše Nacionalni inštitut z a javno zdravje Shujsajmo x Novim tednikom in Radiem Celje TOP FIT center za zdravje in rekreacijo B Zdravstveni dom Celje Pred člani skupine je le še teden dni sodelovanja v akciji (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. V zadnjem tednu so člani skupine izgubili skoraj 13 kilogramov, od začetka akcije pa so lažji že za 178 kilogramov. Zdravje v koraku in palicah »Hujšarji« tokrat spoznavali nordijsko hojo Vsak korak šteje Predzadnjo delavnico smo izkoristili za spoznavanje nordijske hoje. To obliko telesne aktivnosti največkrat pripisujemo starejšim, čeprav kup pozitivnih dejavnikov prinaša tudi mlajšim generacijam. Ker v primerjavi z običajno hojo omogoča kar do 40 odstotkov večjo porabo kalorij, ni naključje, da je navdušila tudi člane naše skupine. Kot pove že samo ime, nordijska hoja izvira iz nordijske države. Leta 1996 so jo zaželi razvijati na Finskem. Nordijski narodi so znani kot strastni tekači na smučeh, ker ta oblika telesne aktivnosti ni bila primerna za vse, pa so pri navadni hoji začeli uporabljati še palice. Med ukvarjanjem z nordijsko hojo je v gibanje vključeno celo telo, kar 90 odstotkov vseh mišic, je poudarila profesorica športne vzgoje, kineziologinja Bri-gita Fižuleto. Med drugimi pozitivnimi učinki je naštela krepitev dihalnega in srčno--žilnega sistema ter zmanjšanje in odpravljanje bolečin v vratu, ramenih ter križu. Slednje je še posebej dobrodošlo danes, ko na delovnem mestu ljudje večinoma sedimo. Palice so vodoravno ob telesu, gibajo se naprej in nazaj z našimi rokami. Z njimi ne mahamo gor in dol ali jih križamo pred sabo. Držanju in gibanju palic priključimo odločen korak. Nordijska hoja je torej zelo aktivna hoja s pete na prste. Pokurimo več kalorij Ljudje, ki za svojo rekreacijo izberejo nordijsko hojo, hodijo bolj pokončno in popravijo vzorec hoje po degenerativnih spremembah v kolenih, hrbtenici in podobno. Ker med nordijsko hojo telo porablja več kisika in ker se pri tej dejavnosti zveča udarni volumen ter poveča frekvenca srca, je poraba kalorij v primerjavi s klasično hojo višja za do 40 odstotkov. Nordijska hoja torej lahko pripomore k temu, da ljudje uspešneje izgubljajo telesno težo. Kako izberemo palice? Brigita Fižuleto svetuje, da ljudje za to obliko rekreacije ne bi uporabljali pohodni-ških palic, ampak palice za nordijsko hojo. Te so narejene iz steklenih vlaken in karbona. Oblikovane so anatomsko, imajo poseben pa-šček, ki omogoča prost pretok krvi, prilagajanje dolžine velikosti roke in omogočajo sproščen odriv. Odsvetovala je uporabo zložljivih palic, ki so težje, poleg tega pa se pri njihovi uporabi na sklepe rok in ramen prenaša preveč tresljajev. Po znanje na delavnico Nordijska hoja je oblika telesne aktivnosti, pri kateri se ohranijo vse značilnosti naravne, biomehanske in pravilne hoje. Premikanje rok pri pravilni tehniki spoštuje razpon gibanja pri običajni hoji. Za pridobivanje znanja o tej aktivnosti mlajši uporabljajo spletne tečaje in video analize ter po besedah sogovornice relativno dobro osvojijo tehniko. Še lažje pa se z njo spoznamo, Brigita Fižuleto je pojasnila, kako zase izberemo pravilno višino palic za nordijsko hojo. Ko se odpravimo v trgovino, moramo biti športno obuti. Ko palico primemo za ročaj in jo postavimo na tla, mora kot v komolcu tvoriti 90 stopinj. Pri določanju ustrezne višine palice si lahko pomagamo tudi z matematično formulo, in sicer tako, da svojo višino pomnožimo z 0,7. Hujšanja ni brez gibanja. Da zaradi prekomernih obremenitev ne bi trpelo zdravje članov skupine, je Brigita Fižuleto še enkrat pojasnila nekaj zlatih pravil. Ljudje, ki želijo spremeniti način svojega življenja, morajo telesno vadbo izvajati trikrat ali štirikrat na teden. Po dnevu vadbe naj bi sledil počitek oziroma kakšna manj intenzivna oblika rekreacije. »Telovaditi moramo po pameti in ne preko meja svojih zmožnosti, drugače si lahko nakoplje-mo poškodbe,« je dejala. Tisti, ki se borijo s prekomerno telesno težo, morajo še posebej paziti na to, da ne dehi-drirajo. Poleg miganja je dobro poiskati duševno hrano po lastnem okusu - obisk kulturnih prireditev, druženje s prijatelji ali kakšen drug konjiček. če se za nekaj ur pridružimo delavnici nordijske hoje. »Huj-šarje«, ki so se na delavnici večinoma prvič srečali s hojo ob palicah, taka priložnost čaka že jeseni. Takrat bodo opravili tudi test hoje, ki bo pokazal, kako so okrepili svojo fizično sposobnost, od kar so se pridružili naši akciji. TINA VENGUST Foto: GrupA Obveščamo vas, da bodo v Lekarni Center potekala obnovitvena dela od 7.6.2014 do predvidoma 20.9.2014. Lekarna Center bo vtem času poslovala neprekinjeno. «L CELJSKE LEKARNE Neprekinjena oskrba z zdravili, Lekarna Center, Stanetova I3a, Celje; tel.:03 4250260 54 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Profesor 1. »No, kako gre vašemu gospodu profesorju, gospa?« »Ne vem, kaj bo z njim. Ko je danes prišel k zajtrku, je mene udaril z žličko po glavi, jajce je pa poljubil.« Profesor 2. Zvečer se je profesor odpravil na sprehod s svojo soprogo. Na cesti je srečeval svoje učence in večinoma vsi so ga lepo pozdravili: »Dober večer, gospod profesor.« Profesor pa je vsakemu odgovoril: »Hvala, tebi ravno tako!« »Pa zakaj vendar vsakemu rečeš isto?« »Jaz že vem, kaj si mislijo, ko me pozdravijo!« je odgovoril ženi. Cviček zmaga Na zavod za zaposlovanje na Dolenjskem pride mlad moški in uslužbenka ga vpraša: »Ste nealkoholik?« »A?« »Sprašujem vas, če pijete brezalkoholne pijače?« »Ja, če drugega nimate, jih bom tudi nekako prenesel.« Ne bo vstal Sodnik odšteva sekunde boksarju, ki leži na tleh. Tedaj se iz publike oglasi starejša gospa: »Ta ne bo vstal! Poznam ga z avtobusa.« Evroskeptik Janez pravi prijatelju: »Veš, jaz sem velik evroskeptik.« »Aja, kako pa to?« »Še nikoli nisem videl bankovca za 500 evrov!« Drina Učiteljica sprašuje, kako dolga je Drina. Prvi učenec reče: »100 km!« Drugi učenec: »200 km!« Roko dvigne Janezek: »7,5 cm brez filtra.« Razlika Mlado dekle pride k zdravniku skupaj z babico. Zdravnik reče mladenki: »Slecite se!« Babica: »Zaradi mene sva tu!« Zdravnik: »Odprite usta!« I Spraševali smo vas, kdaj in kje se boste lahko srečali z našimi letošnjimi »hujšarji« na zaključni prireditvi. Pravilen odgovor se glasi: v torek, 17. junija, ob 18. uri v celjskem Citycentru. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Ljubica Krajnc, Štihova 3, Ljubljana. NAGRADNO VPRA7ANJE Kje smo člani naše medijske hiše pred dnevi preživeli nekaj prijetnih uric skupaj z izžrebanimi bralci? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Delnice, vroče delnice! Ob prebiranju poročil, sklepov ter drugih »stečajnih in prisilnih« dokumentov, ki jih objavlja sodišče, se običajno držimo za glavo. Tokrat pa smo se pošteno nasmejali. Stečajna upraviteljica Alposa je namreč objavila, da prodaja delnice Banke Celje. In to kar 907 komadov. V dobrih starih časih, ko je celjska banka še cvetela, izkupiček najbrž ne bi bil slab in bi gotovo z njim lahko poplačala še kakšnega upnika Alposa. Zdaj, ko je banka odcvetela in bo vsak hip v državni lasti, njeni lastniki pa skupaj z delnicami zradirani, se sprašujemo, kaj za vraga je tako dolgo čakala s prodajo. A v Šentjurju res ne vedo, kaj se dogaja v Celju? MODROSTI Ko sem študiral, sem si želel, da bi potem dobil službo. Ko sem imel službo, sem si želel družino. Ko sem imel družino, sem si želel, da bi otroci prišli kmalu do kruha in ko so bili pri kruhu, sem si želel upokojitev. Sedaj ko sem v pokoju, pa sem ugotovil, da sem pozabil živeti ... Modrost nam je poslala Jožica Majcen. Poletje? Kakor za koga ... Kolega Brane Jeranko gotovo sodi med najbolj zmr-zljive ljudi tega planeta. Morda se bo kdaj znašel v Gu-inessovi knjigi rekordov, če bodo uvedli to kategorijo! Medtem ko namreč v uredništvu vsi stokamo, kako je vroče in se slačimo, je on oblečen v debelo termo jopo in ima kapo na glavi. Če bomo kdaj odprli dopisništvo v tropskih krajih, bo z lahkoto preživel v tamkajšnjih razmerah . 9 2 7 6 8 6 7 9 7 6 8 5 3 4 1 5 2 8 3 7 5 9 2 3 6 9 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Prazna glava in gola zadnjica V takšni ustvarjalni krizi pa že dolgo nisem bila. Če ste mislili, da se to dogaja samo pisateljem (vsaj v filmih se jim), se motite. Tudi novinarjem se. Popolna blokada, namreč. Rok za oddajo tele kolumne je potekel že pred enim dnevom, jaz pa še vedno ne vem, kaj naj napišem. Kako naj povem kaj zanimivega in zabavnega, ko pa se mi, čeprav tega nočem, dogajajo samo resne in dolgočasne stvari! Ko se me je pred skoraj tremi leti prav nesramno dotaknila Matilda, ki pa sem jo, vsaj upam, za dolgo brcnila stran, sem si rekla, da se bom v življenju samo še heca-la in na vse okrog sebe gledala pozitivno in z nasmehom. Skratka, da se bom iz vsega, tudi žalostnega in resnega, malce norčevala. Mislite, da mi uspeva? Tolikozamorjen-cev in resnobnežev že dolgo ni bilo okrog mene. Naj začnem kar doma. Že zjutraj, ko bi nas moralo kar razganjati od vznemirjenosti, kaj nam bo prinesel nov dan, sem od mojih najdražjih deležna le nerazumljivega momljanja, ki naj bi pomenilo dobro jutro<. Še pes me pogleda samo z levim ali desnim očesom, obeh mi ne privošči. Kisli nasmehi se potem bolj ali manj nadaljujejo ves dan - v službi, na cesti, v trgovini, na stopnišču hiše, kjer stanujem ... In kako naj potem človek napiše kaj zanimivega in smešnega, če pa se mu nič takšnega več ne dogaja? Pisati o starih časih, ko smo se veliko pogovarjali, še več smejali in se nam je kar naprej dogajalo kaj smešnega, se mi ne ljubi več. Govoriti o tem, kaj vse bi lahko bilo danes drugače in to, če se le da, obrniti na smešno plat, pa mi tudi že preseda. Družina, pomagaj! »Pa napiši, kako si predlani na morju zalezovala znanega baletnika, ker ti ni bilo jasno, kam potem, ko zleze v vodo, skrije kopalke,,« mi predlaga sin. Ojoj, tale zgodba mi ni ravno v čast. Ja, res sem ga opazovala, in to celo z daljnogledom. Nekega dne, ko sem poležavala na plaži, sem REŠITEV SUDOKU 104 Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 17. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. IffiBIfllff lote «Do® ©dO 0 6 8 5 4 2 9 6 7 3 1 6 3 1 5 7 8 4 2 9 7 2 9 3 1 4 6 8 5 5 9 6 1 3 7 8 4 2 3 4 8 6 2 9 1 5 7 1 7 2 4 8 5 9 6 3 2 6 5 9 4 1 3 7 8 9 8 3 7 6 2 5 1 4 4 1 7 8 5 3 2 9 6 namreč ugotovila, da je šel v vodo v kopalkah, že po nekaj metrih pa se je nad gladino pojavila njegova gola zadnjica. Le kam je dal kopalke, jih drži v roki, si jih je ovil okrog noge, sem se spraševala. Ne, gotovo mora biti kaj drugega, saj bi ga ovite kopalke najbrž ovirale pri plavanju. Še zlasti, ker je običajno bil v vodi več kot uro in je preplaval zaliv po dolgem in počez. Kje so torej kopalke? Moram razrešiti ta misterij, sem si rekla. In sem ga nekaj dni, vsakokrat ko sem videla, da je šel proti plaži, opazovala z bližnjega hribčka. Z daljnogledom. Vedno je bilo enako - hitri »oblečeni« skok v vodo in že naslednji hip gola zadnjica. Po treh dneh sem se naveličala opazovanja in sem se takoj, ko je bil moj plavalec sredi zaliva, odplazila k plaži. Na mestu, kjer je šel v vodo, sem pregledala in pretipala vse skale. Zadetek! Kopalke sem našla stlačene v majhni vdolbi-nici. Od besa, da je bila rešitev tako preprosta, jaz pa velika koza, ker sem se s tem sploh ukvarjala, sem se odločila, da jih vzamem in skrijem drugam... Ne, ne, o tej dogodivščini s kopalkami res ne morem pisati, dragi sin. Le kaj si bodo o meni mislili bralci? Pa piši, kako se iz mirne in preudarne osebe spremeniš v živčno razvalino, ko se bliža čas dopusta in je treba napolniti kovčke, mi predlaga samooklicani šef družine. Pa kaj bi pisala o tem, saj najbrž nisem edina, ki že dva tedna pred odhodom pripravlja sezname, kaj vse je treba vzeti na morje. In to za vsakega družinskega člana posebej, tudi za psa. Potem pa dva tedna zlagam kupčke, jih preverjam, dopolnjujem, zmanjšujem. Za vsakega družinskega člana, tudi za psa. Ne, o tem, kako me priprave na dopust skoraj poberejo, res ne morem pisati. Le kaj bi rekli bralci! Zato bodo tokrat ostali brez zabavnega branja. Do naslednjič pa upam, da bo svet postal vsaj malce bolj vesel. Sicer grem pa kmalu na morje. In tisti znani baletnik bo tudi tam. MATILDA Zaupate nam že -69 let— K RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka Povsod zvaml BREZMADEŽNA (LAT.) OBALNO PODROČJE VSE V REDU (ANG.) LETOVIŠČE PRIPOREČU DEBELA PALICA NEMO-RALNEŽ E KELLY LEBROCK PESNIK (EKSPR.) PEVKA PRODNIK SLOVENSKA PISATELJICA (ELA) ŠVEDSKA IGRALKA OSVEŽUJOČA PIJAČA JAREM (REDKO) STARINSKA PUŠKA (SLABS.) ANGLEŠKI PISATELJ (ROALD) STIL 2 ŽUŽELKIN ORGAN PRISTANIŠČE ZA JAHTE BARVA KART 12 PISATELJ CANKAR 15 EVA MOŠKON AVSTRALSKI IGRALEC BANA EMBALAŽA OTON ŽUPANČIČ NEM. IGRAL. (USCHI) DRUGA OBUKA GENA ORJAŠKI KUŠČAR ŠTTRI-STRUNSKO GODALO AMERIŠKA OBVEŠČE-VAL SLUŽBA ROKOMETAŠ KAVTIČNIK GRŠKO GOROVJE AMERIŠKA IGRALKA FANNING SEVERNI JELEN 20 MAJHEN VOL (EKSPR.) IZOBRAŽENEC ITAUJANSKO MESTO KDOR TKE LISTNATO DREVO IVAN JEZERNIK DELVEČJE CELOTE POSMEHLJIV ODNOS DO ČESA EINIČNA SKUPINA V V. AFRIKI ŽENIN OČE ORANJE KDOR OMAGA (REDKO) POTOMEC NIZOZ. V JAR MESNI IZDELEK RIMSKA LJUBLJANA DIKTATOR AMIN IZRAELSKI OČAK DEL OBRAZA ZAHODNO-AFRIŠKA DRŽAVA VEDRO Z 0RNAMENT1 STARO GER. MANSKO PLEME n AM. IGRALEC (ROBERT DE) LATINSKI PREDLOG IVO ZORMAN HRVAŠKI PEVEC LUTKAR ANGLEŠKI SIMONČIČ PEVEC ANT 19 Nagradni razpis 1. nagrada: bon za vadbo v Centru za zdravje in rekreacijo Top-fit v Celju 2. nagrada: bon za kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju 3. nagrada: bon za storitve šiviljskega servisa Flikca v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 17. junija. Rešitev nagradne križanke iz št. 23 Vodoravno: OPEŠANOST, POPAČENKA, ETIL, VERB, KOZANA, BL, TAKO, UDINE, NOČ, DINAMIT, OSMODEK, ZALA, EKA, METROPOLA, EN, GLOVER, JAKA, GIGI, ETANOL, OS, NOB, ŠEJK, OREL, DION, SKLADANCI, TA, TUŠ, KLIN, MIŠ, DE, ZAPREKA, ANITA, VIDEOFON, GOTIKA, PODVIG, MA, OPIS, TRAGED, OKO, BUJTA REPA, JEZERA, ASA, PEDAL, UČAKAR. Geslo: čas za slastne češnje Izid žrebanja 1. nagrado, moško polo majico in knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Zlatko Kronovšek, Parižlje 64, Bra-slovče. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Danica Gobec, Spominska 5, Celje. 3. nagrado, bon za storitve šiviljskega servisa Flikca v Celju, prejme: Danica Maček, Svetina 23a, Štore. Nagrajencem čestitamo. Knjižne nagrade dobite na oglasnem oddelku, kjer vas čakajo mesec dni, ostale bomo poslali po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ona: Bodite karakter in se prenehajte skrivati za krinko nezainteresiranosti. Zdaj je ravno pravi trenutek, zato se nikar preveč ne obirajte. Tudi nasprotna stran si želi isto stvar kot vi. On: Slaba volja vas bo hitro minila, saj vas bo poklicala oseba, ki vam je že dlje močno pri srcu. Odzovite se povabilu na zabavo, kjer boste preživeli čudovit konec tedna. Ona: Prijatelj vas bo odkrito osvajal, zaradi česar vam bo sprva malce nerodno, a se boste prav hitro prilagodili njegovemu pristopu. Priložnost je tu, zato se nikar ne obirajte, ampak vzemite, kar se vam ponuja. On: Prizadevanje pri prijetni neznanki se vam bo pošteno izplačalo, saj vam bo uspel velik met na ljubezenskem področju. Mogoče bo ostalo samo pri prijetni avanturi, vendar pa bo lahko po drugi strani ravno to tisto pravo. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Imelo vas bo, da bi poklicali nekdanjega partnerja, saj spomini v vas še vedno živijo. Premislite raje dvakrat, preden storite to potezo, saj marsikomu takšno ravnanje ne bo ravno najbolj všeč. On: Rešiti boste morali situacijo, v katero so vas namenoma zapletli prijatelji. Vendar nimate vzroka za zaskrbljenost, saj je vse skupaj precej bolj preprosto, kot zgleda na prvi pogled. Le pogumno, uspelo vam bo. ehEH Ona: Pojavilo se bo izredno zanimanje za vaše proste trenutke, zato se nikar ne izogibajte tistim, ki si jih želijo. Kdo ve, mogoče se bo iz vsega tega še kaj izcimilo. Pazite na zdravje, saj se vam bližajo manjše težave. On: Preplavila vas bodo silovita čustva in kar verjeti ne boste mogli, kako zelo se boste spremenili v odnosu do partnerke, ki bo takšno spremembo vsekakor znala ceniti in vam jo tudi povrniti. DVOJČKA Aff ■ STRELEC Ona: Spremenili boste odnos do partnerja, kar bo dobrodošla sprememba v vajinem odnosu. Tako se bodo stare zamere razrešile kar same od sebe in ponovno bosta našla interes drug pri drugem. On: Nikar se ne zapirajte vase. Trenutne manjše težave še ne pomenijo, da ste nesposobni, ampak so le svarilo, da tudi vi niste povsem neranljivi. Kar brez skrbi: kmalu se vam bodo odprla želena vrata. Ona: Ta trenutek vodijo vaše življenje izredno pozitivne sile, kar lahko izkoristite na več načinov. Še posebej se potrudite na ljubezenskem področju, kjer lahko v kratkem času pričakujete izredno pozitivne spremembe. On: Na delovnem mestu vam bodo ponujali neke vrste napredovanje, a bo s tem prišlo tudi precej več dela. Energije za to vam v tem trenutku resnično ne primanjkuje, zato se nikar ne ustrašite nove odgovornosti. Ona: Čaka vas zanimivo srečanje, iz katerega lahko odnesete še kaj več kot le poznanstvo. Mogoče je prav to tisto, kar že tako dolgo iščete, zato nikar ne počnite neumnosti, da vam kasneje ne bo žal. On: Zaradi opravljanja vas bo pošteno pekla vest. To bo povsem upravičeno, saj dobro veste, da ste si s takšnim ravnanjem nakopali celo kopico sovražnikov. Ne bi bilo slabo, če bi začeli razmišljati o opravičilu... DEVICA Ona: Naj vas ne bo strah tveganja. Dejstvo je, da lahko s tem ogromno pridobite, a skoraj nič ne izgubite. Je že tako, da ste se sami spravili v situacijo, ki je tako slaba, da je vsaka sprememba lahko samo izboljšanje. On: Storili boste tako, kot vam veleva srce, vendar se boste s takšno potezo zamerili nekomu, ki vam lahko kar precej škoduje. Pazite se, kajti ni je nevarnejše stvari kot je ljubosumna znanka . Ona: Pred vami je obdobje, ko se bo marsikaj korenito spremenilo, vendar bodo spremembe predvsem na bolje. To zadeva še posebej vaše ljubezensko življenje, kjer so takšne spremembe na nek način skoraj neizogibne. On: Z vami je pogosto tako, da vas šele neprijetno razočaranje uspe privesti na pravilno pot do uspeha. Razmislite raje in se naslednjič poskusite učiti predvsem na tujih in ne svojih napakah. In poskrbite malo za svoje obveznosti. KOZOROG Ona: Prepustili se boste uživanju v družbi partnerja in preživeli konec tedna brez stresa in napetosti. Dogovorili se boste o vajini skupni prihodnosti, ki ste jo zadnje čase kar nekako zapostavljali. On: Partnerka vas bo prijetno presenetila s svojim novim pristopom. Pomagajte ji in ji stopite naproti. Tako se vam ta teden obeta prav izjemno obdobje, ko se boste ponovno popolnoma sprostili in si privoščili tudi malce neobičajne reči. VODNAR Ona: Prijeten konec tedna se lahko sprevrže v trajnejšo zvezo, ki jo že dolgo iščete. Prijatelj vam bo odkril veliko skrivnost. Toda vseeno vam bo prijetno pri srcu. On: Doživeli boste precejšnje presenečenje zaradi svoje partnerke, vendar bo vse skupaj zelo prijetne narave. Nikar ne skrivajte svojih čustev, ampak se prepustite prijetnemu ljubimkanju. Ona: Pustite domišljiji rasti krila in uresničite skrite želje. Partner vas enostavno ne more zavrniti, četudi bi to hotel. Kar se tiče poslovnega življenja, se vam obeta precej vihrav teden z obilico preobratov. On: Držite se svojih življenjskih načel in vse se bo končalo na najlepši možen način. To zadeva predvsem vaše ljubezensko življenje, kjer se ne da delati kompromisov na račun lastne sreče. 9 7 14 10 17 13 11 8 18 56 RUMENA STRAN Z ^ nami na konju! In z lepimi spomini ... Bil je resnično lep sobotni dan in prijazni gostitelji. Naša medijska hiša je namreč pospremila nagrajene bralce na Lopato, kjer ima prostore Center konjeniškega športa Celje, ki je poskrbel, da smo združili prijetno s koristnim ter galopiramo novim izzivom naproti. Stari 69 let v Novem tedniku in pred 60. rojstnim dnevom Radia Celje smo še »fit in hit« za vse zveste in tudi vse mlajše bralce in poslušalce. Najbolj pogumni med nami so se povzpeli na konja tudi dobesedno! Saj veste, da si iz tega ali onega razloga tudi v vsakdanjem življenju preprosto želimo »biti na konju«, brez odvečnih skrbi, pokončni, plemeniti ... Janja Intihar je pokončno zazrta v prihodnost, Andreja Balja se je trdno oprijela grive, Anja Kovačič kot nova sodelavka je še malce sramežljiva, Teja Podgoršek razmišlja, da bi se takole še lažje povzpela na kakšen hrib, Tea Podpečan ima vse pod nadzorom, Igor Šarlah pa se v imenu moškega dela ekipe naše medijske hiše že pripravlja na galop. Na skupinski fotografiji so se nam z leve in desne pridružile tudi nagrajene bralke Novega tednika, ki so si prislužile uro jahanja v spremstvu inštrukto-ric. Levo je Pia Jakop z Vesno Drča, skrajno desno Lana Bek z Natašo Jager ter Marjana Dobnik s Tajdo Bosio. Lano je na preizkušnjo pospremila tudi družina (z leve) v sestavi: Aleš Bek, Blanka Kračun, Allina Bek. In ob bok bralcem in gostiteljem z leve in desne se je postavila ekipa naše medijske hiše. V prvi vrsti klečijo: Kristina Šuhel, Jerica Potočnik, Robert Gorjancjtok-rat še v vlogi gosta, a kmalu že rednega sodelavca), Anja Kovačič, Špela Ožir in Simona Šolinič. V drugi vrsti stojijo: Bojana Avguštinčič, Igor Šarlah, Janja Intihar, Ivana Stamejčič, Simona Brglez z Alexandro, Dean Šuster s Tomijem. V tretji vrsti: Branko Jeranko, Teja Podgoršek, Biserka Povše Tašic, Aljoša Bončina, Edi Einspieler, Tatjana Cvirn, Andreja Balja. Manjkali so: Srečko Šrot, Sabina Kotošek, Vesna Lejič Mlakar, Vojko Grabar, Minja Bajagič, Vera Orešnik, Vera Gmajner, Suzana Rober, Tina Vengust, Branko Ogrizek, Saška T. Ocvirk, Zlatko Bobinac, Marjan Brečko in Mojca Knez. Rajši ne bomo zapisali, kakšne »preizkušnje« se jim obetajo na naslednjem druženju naše medijske hiše. Naj bo presenečenje. Deloven za fotoaparatom na Lopati je bil Andraž Purg. Nekatere pa so odjezdile Letos so se naše vrste kar pošteno premešale. Je pa res, da se je dobro godilo našim brbončicam. Kajti vsako slovo sodelavk z daljšim in krajšim stažem pri Novem tedniku in Radiu Celje se je poznalo tudi na dobro obloženi redakcijski mizi. Brez smeha in obujanja spominov tudi ni šlo. Špeli Kuralt, Anji Deučman, Urški Selišnik in Nini Pader želimo varno in dobro ježo kjerkoli že so. In v svoji sredi pozdravljamo nove moči: Jerico Potočnik, Anjo Kovačič, Kristino Šuhel ter Roberta Gorjanca. Da bi bili vsi čim dlje trdno v sedlu in bi se za nami tako kot za dobrimi konji še dolgo prašilo! Foto: arhiv NT (SHERPA, GrupA)