Katolišk cerkven list. Danic* izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. 60 kr., v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej. Ljubljani 1. prosenoa 1862. Tečaj XV. I,ist 1 Za novo leto. (Po pesmarici pri Majerji p. 33.) Ze sarja celi svet zlati, Na nebu bolnce rumeni; Ze novo leto se rodi. Sladko zapeti nam veli: Marija je rodila Jezusa. Zahvali, o kristjan ! Boga Za vse dari 'z cel'ga setci; Rediti tebe od pekla Dai.3 Jezus se obrezat' da. Marija je rodila Jezusa ! Za no\o leto vošim vam Marijo s svetim Jožefa m; Bog daj nam dosti let živet', Enkrat pa v gnadi Božji vmret'. Marija je rodila Jezusa! Marija spleta venec zlat Za novo leto nam ga dat'; To ni nobeden venec zlat, To je le Jezus dušni svat. Marija je rodila Jezusa! Marija terga lilije, Ovenčati devic glave; Pa ni nubena lilija, Je le nebeška zarija. Marija je rodila Jezusa. Marija terga nageljne, Ovenčati mladence vse; To niso noben' nageljci, So lc nebeški angeljci. Marija je rodila Jezusa! Marija terga majeron, To je Maiiin zlati rron; Vam ženam ga darvala bo, Peljala vas v sveto nebo. Marija je rodila Jezusa! Marija terga rožmarin, To Jezus je Mariin Sin; Možem za novo leto da Ga 'z svojga čistiga serca. Marija je rodila Jezusa! Jezus. Marija. Jožef svet' Je tega venca žlahtni cvet, Za novo leto vam darvan, Ko bil je Jezus obrezan. Marija je rodila Jezusa ! J. V. Mtalolišho duhovstvo in narodnost• Beseda, ki jo je govoril v. č. g. Fr. Košar, špiritval, v M a r b u r š k i slovenski č i t a v n i c i pri shodu 8. grudna 1801. Moj častiti predgovornik je (Ines tjeden rekel, da vsak človek naj rajši govori od svojega poslovanja ali dela. Da je to gotova resnica, vsi občutimo in tudi jaz se hočem dnes temu pravilu vdati. Moj poklic, kakor duhovnega voditela bognslovcev tirja od mene, mladim duhovnom take načele ali vodila v serce vcepiti, po kterih bi se zamogii ves čas svojega življenja varno v vsih zadevah svojega poklica ravnati, ne da bi kje zoper njegov namen zagrešili, velikoveč v vsih zadevah se mu bližali. In ker je zmed n.j tehtniših zadev, ki jih je sedanji čas med Slovenci na den spravil, gotovo narodnost ali oživljanje naroda našega v narodnem zmislu ali pomenu, mora tudi za mene zmed nar imenitniših skerhi hiti, ktere pravila naj bi se dale mladim duliovnikum zastran njih vedenja do narodnosti kakor zvezde vuditelice na daljni in nevarni poti njih dušnega pastirovanja. Zakaj, ako razne časnike beremo, zares tako čudne in med seboj si nasprotne reči zastran narodnosti od katoliških du- hovnov tirjajo, da jim, ako bi ludi holli, zadostiti nikakor ne moremo, temuč da se vidimo primor;.ni, sami si veljavnih pravil iskati. V tem namreč, ko se veči del vsi časniki grozovito nad katoliškim d tiho v s t v o m na Laškem togotijo in ga pogubljujejo, ker se ondotnemu narodnemu gibanju vdali in ga podp;rati noče, akoravno vsak ve, da je uno narodno gibanje na Laškem vse meje vesli in pravice poderlo; ravno tako ali še bolj se serdito nad katoliškim d u h o v s t v o m v a v s t r i j a n s k i h s lo v a n s k i h deželah hudujejo in ga pogubljujejo zato. ker se je gibanju slovanske narodnosti vdalo in jo podpira, akoravno slovanska narodnost na Avslrijanskt m še nikj» r uiej pravice ni preskočila. Iz te le nekoliko omenjene različnosti virov in napadanja slovanske narodnosti na Avstrijanskeni iu laške na Laškem je jasno ko beli den, da ako je na Laškem greli za duhuvstvo, ustavljati sc narodnemu duhu, za duhovstvo na Slovenskem, pustavio., ne more čednost biti, sc ustavljat ravno temu narodnemu duhu, in ako je na Laškem za duhovstvo čednost in dolžnost, narodnost podpirati, za duhuvstvo na Slovenske m ne more greh in sramota biti, narodnost podpirati. Ker se v tej vcrloglavni logiki večine časnikov pravi tir za katoliško duhovstvo v zadevi narodnosti ne more najti, je treba, da po drugi poti odgovora išt-mo na vprašanje: Kako naj se obnaša katoliško duhovstvo nasproti gibanju narodne zavednosti? I. Narpoprej se vprašamo: Ali se sme morebiti katoliško duhovstvo proti oživljanju in napredovanju narodne zavednosti zgolj terpi v nu (pasivno} deržati? odgovorimo: Nikakor ne. Kaj je narodnost? Ako nekteri narodnost Ic kar v jezik stavijo, kar se tako pogosto godi, zaj-dejo v silno nevarnost, na škodljive stranske poti zabresti, posebno kar zadeva politiko in vero, ker ima narod še više bisere varovati, kakor jezik svoj. Zakaj utegne se zguditi in je ludi res tako, da se mora ta ali uni narod zavolj svoje geograliškc lege ali zavolj svojega malega števila z drugimi narodi v deržavljansko zavezo podati, da si zunanji mir zagotovi, in v zavetji miru svoje dušno in telesno blagostanje razvijati zamore. Ta silovita potreba je zložila Avstrijo, to veliko deržavljansko zavezo več raznih narodov in je nar močnejši steber obstoja njenega, zakaj kakor je slavni Jelačič rekel, aku bi Avstrije še ne bilo, Slovani bi bili prisiljeni, jo vsta-imviti. Tisti, ki narodnost edino v jezik stavijo, pa vse te viši in tehtniši vzroke zavez raznih narodov prezirajo in bi bili vsako uro pripravljeni, vse tc zaveze razdreti edino zavolj branihe in viši umike je- zika svojega, ne pomisli, na kakošne pogubljive poti da s takim početjem svoj narod tirajo. Narodnost obsega tedaj veliko več, kakor jezik sani. Preslavni časnik „Historiscb politische Blatter,*' kteremu, kar zedmjeiio modroslovno zgodovinsko in politisko učenost zadeva, enakega ne vem, omejuje ali definira narodnost takole: Narodnost v objektivnem pomenu je splošni obstoj naroda, v subjektivnem pomenu pa, zavednost od njega, to je, naj serčniše prepričanje vsih posameznih udov naroda s lo mislijo in leni ču-tiloiu, da se k tej lako obravnani celoti s kervjo ia življenjem, z dobičkom in z dolžnostjo štejejo. (Band XXVI. S. 611.) Obernimo zdaj te besede v posameznem na narodnost slovensko. Narodnost slovenska nas pred vsim uči, da smo vsi otroci ene matere. ktere kri po žilah vsih Slovencov teče, da smo tedaj z vezmi ker v ne ž I ali te navezani na narod svoj, ktera vez, ker je nravna, je tudi boaja, in tedaj njo spoštovati naša dolžnost, tako da človek, ki svoj narod zataja, se punta zoper božjo previdnost in čiste vesti pred Bogom nima in je imeti ne more. Narodnost nas uči, da smo v naročji naroda svojega prejeli življenje, in da nam je narod varoval življenje, in nam kaže dolžnost, da moramo tudi pripravljeni biti, kri in življenje dati za domovino. z a b r a t e s v o j e. — Narodnost nas uči, da se ves narod za nas trudi, nam pridobiti, pomnožiti, zverševati in obranili zaklade duhovne omike in le Ic »nega blagostanja, in naui Laže dolžnost. da s ino tudi mi posamezni zavezani, berzdati sebičnost svoje popačene na t ur in jo podvreči občnemu blagru, ter svoje dušne in telesne moči položiti na oltar sv oje doaio-vi ne, da ji pomagamo k dostojni stopnji duhovne omike in materialnega blagostanja. Urez zatajevanja samega srhe se ne da misliti narodnost. Narodnost nas tiči, da zlati pas, kteri serca vsili rojakov veze, je pa jezik materinski, v kterim si med seboj naznanjamo občnlljcjc prijalclstva m ljubezni, žalost in veselje, potrebe, boj iz ni m liade, krepimo v sebi svete čednosti in si priohčujemo zaklade uma iu serca; zato nam pa tudi nalaga dolžnost, jezik narodni pred vsimi drugimi jeziki spoštovali m ljubili iu si ga skerbno varovati, kakor punčko svojega očesa. Po tem takem narodnost n«č druzega ni, kakor vzajemnost pravic in dolžnost, dobrot in darov posameznih. Od pravic in dolžnost, od dobrot iu darov pa govoriti brez vere, kar vsak ve, je prazno iu neumno. Zakaj kdo bo zatajeval samega sebe, kdo bo spol nov al dolžnosti tudi takrat, kadar so sebičnosti težavne ali celo v kvar, in pa stanovitno — do smerti, ako ga k temu nc žene vera, ktera uiu kaže vsevednega Vladarja sveta, kdaj pravičnega Sodnika našega, ki nas ho sodil po naših dolžnostih in po tem odmeril večno srečo, ali pa nesrečo? Narodnost obsega tedaj tudi vero narodovo; narodnost se ne da in se ne sme ločiti dati od vere, vera je edina dostojna podlaga narodnosti; z vero stoji in pade narodnost. Ker je pa, kakor en sam Kristus, tudi le ena edina vera prava, in sicer, kakor mi verujemo, naša katoliška vera, je tudi katoliška vera naj terdniši podlaga narodnosti in njenih dolžnost. Ker je tedaj sv. katoliška vera v razumku narodnosti poglavitni značaj, ljubi tudi pravi rodoljub čez vse sv. katoliško vero, si prizadeva pred vsim drugim, da katoliški živelj globoke korenine poganja in čerstvo cvete v narodu, skerbno odvrača vse, karkoli bi zamoglo žaliti in .slabiti verno zavest v narodu; in ni in ne more nikdar pravi rodoljub biti, kteremu edino zveličanska vera naroda svojega ni čez vse pri sercu. Toliko govorjenja je bilo potreba, da zamoremo zdaj temelito odgovoriti, da katoliško duhovstvo proti narodnosti se nikakor zgolj gledavno ali pasivno obnašati ne sme, in sicr: 1. Narod:,ost je življenje naroda; in s poginom narodnosti pogine narod sam. Zgled so nam stari Rimljani in Gerki. Narod, ki svojo narodnost zaničuje, zaverže in izda, stori tedaj nad seboj greh samomor, kakoršnega zločinstva se nar manj katoliški duhoven vdeležiti sme. Duhoven tedaj, ki mu narodnost v imenovanem pomenu nikakor ni mar, je izdajavec svojega poklica in naroda. 5£. Narodnost, ki ji svetilnica sv. vere manjka, ne more sama iz sebe najti prave poti. po kteri bi narod peljala k duhovnemu in materialnemu blagostanju, ker nima zadostnega poroštva za spolnovanje dolžnost, ki jih narodu nalaga. Greši tedaj duhoven zoper narod svoj, ako luči sv. vere v narodno razvijanje ne nese. 3. Narodnost brez vere se vsikdar izverže, zbudi vse nar hujše strasti, napuh, za vid in serd; v lastni slepi precenitvi žene narod v nevarne politiške po-skušlie, ošabno terga vse vezi ljubezni in prava do drugih narodov, ter kervolsični risi enaka, preganja, napada, in davi sosednje ljudstva. Živo ogledalo te resnice nam je narodnost laška, ktera stezo vere zapustivši je postala grozovita pošast med evropej-skimi narodi. Ali ni jasnejši od solnca, da greši katoliško duhovstvo zoper svoj poklic, ako si ne prizadeva, še o pravi uri se narodnosti polastiti in jo skoz in skoz s kvasom sv. vere prešiniti, da na to pogubljivo pot ne zajde? Narodnost, ako ni keršanska, je paganska, ako ni za vero, je zoper vero, ako je ne brani, jo preganja. Živ razgled tega nam daje narodnost sardinska in narodnost neapoli-t a n s k a. Pa še več; zamoremo se v poterjenje teb resnic opreti na zgled in besede Zveličarja samega. Lepo je cvetela narodnost j udov.sk a, dokler je živo vero, ktere jedro je bilo pričakovanje Odrešenika, za svoj bistevni del spoznala. Ali začela je pešati živa vera in zastonj si prizadevajo preroki jo buditi. Judom narodnost ni bila nič druzega več. kakor časna čast in slava, bogastvo nezmerno in bedasta sanjarija po kraljevanji čez vse narode. Pričakovali so res Odrešenika, pa le takega, ki bi jim te njih ošabne sanjarije spoinil, — za kaj drugo jim mar ni bilo. Ali s pravo vero vred je pešala tudi smertno ranjena narodnost, in z njo tudi moč narodova. Narod judovski se zgrezne pod jarem paganskih Rimljanov. Odrese-nik pride. Ker je Judom pred vsim obljubljen, želi tudi pred vsim preroiliti zverženo narodnost Judov v duhu keršanske vere. Tako ljubi svoj narod, da še mej njegovih ne zapusti, ter pravi: ,,Nisim poslan, kakor le k zgubljenim ovcam Izraelove hiše." (Mat. 25, 24.) Ako bi bila judovska narodnost v svoj zapopadek sprejela vero Kristusovo, nikdar bi ne bila našla tako strašnega konca. Ali ker je oslepljena vsa in ošabna grešno od sebe pahnila Odrešenika in njegovo vero, se je neki dan Kristus Jeruzalemu približal in ko ,.je mesto ugledal, se je zjokal nad njim, rekoč: Da bi bilo spoznalo tudi ti, in zlasti ta svoj den, kar je v tvoj mir! Zdaj pajeskrito pred tvojimi očmi. Ker prišli bodo dnevi nad te, in tvoji sovražniki te bodo obdali z zasipom, in te bodo o b 1 e g I i in stiskali od vsih strani; in bodo v tla po-mandrali tebe in tvoje otroke v tebi, in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, zato ker nisi spoznalo časa svojega obiskovanja. (Luk. 19, 4!—44.) Razločno tukaj uči Kristus, da bi judovska narodnost ne bila padla, ako bi bila sprejela njegovo vero, in da vse strašne šibe, ki so po vsmertenji Mesijevem pi do končnega zaverženja zadele narod, so le edino zalo čez nj^ga prišle, ker v svojo narodno zavest ni hotel sprejeti edino — pa tudi vesoljno zveličanske keršanske vire. ,,Zato ker nisi spoznalo časa svojega obiskovanja.** Politiški pogin judovskega ljudstva je tedaj izviral iz zverženja njih narodnosti, — zverženjc narodnosti pa iz zaverženja vere. Ta prikazen se je ponavljala pozneje pri poginu vsih drugih iztočnih kcršanskih narodov. Vselej se je narodnost nar poprej sovražno ustavila zoper katoliško vero, od vere ločena pa oslabela in temnila, v tej temi se dalje huje zamotavala v politiške in deržavljanske zmote, dokler si ni poslednjič sama noža pogubnega v lastno serce zasadila. Poloniest c je orjaško stopal od dežele do dežele, kosil pred seboj, kakor kosa kosi travo, ljudstva keršanske, in narod za narodom je zginjal brez sledii s prozora zgodovinskega. Vse to tedaj jasno k »že, da kakor Zveličar naš ni vnemaren bil do narodnosti svoje, tudi noben katolišk duhoven do narodnosti svoje vnemaren hiti ne sme, ako si noče pred sodnjim stolom zgodovine, lastne vesli in večnega Iloga odgovora nakladati za vse zlege, ki jih bo narodnost porodila, ločena od vere. (Konec nasitil.) Mlako matere, reftaiee9 pes teme otroke jezikaii uči/o. Mali. Tonče! ti se zmiraj potepaš, nikoli nisi doma. Tonče. Mama, zmiraj že ue, — danes še nisini bil nič zunaj, včeraj tudi le dvakrat. M. Tonče, ti zmiraj jezikaš, nikoli nisi tih. T. Mama. zmiraj že ne; velikrat sim zunaj, takrat se nič ne jezikam; tudi kadar sim v hiši, se zmiraj ne jezikam, le včasi. M. Tonče, nikoli nimaš nič pospravljeniga, suknjo najdem vselej na tleh ali pa na klop zagnano. T. Mama, na tleh že ne, na tleh pa že ne, to ni res. M. Tonče, ti se prav nič ne učiš, ti nikoli nič ne znaš. T. Mama, včasi se že učim, sej lani sim bil šolo izdelal. M.Tonče, že osem let mi zmiraj nagajaš, nikoli nimam pred teboj mini. T. Mama, osem let že ne, sej bom še le o svetim Antonu osem let star. Vprašanje. Kaj je tukaj napačniga? To je napačno, de mati po ženski natori vsako reč presili in tako otroku zmiraj priložnost daje, izgovor najti, se odgovarjati, izgovarjati in jezikati. Pri otroku se mora govoriti vselej določno, popolnama po resnici, brez nar manjši presi-Ijave, potem pa nikoli ne terpeti, de bi otrok jezikal. Otročji odgovor sme na pr. biti: „Mati, pa ne bom več tako; bom pa bogal; ne bodite hudi, sej se bom poboljšal,*4 ali kaj enaciga, druziga pa nič ne, — nikoli nič hudiga, termastiga, svojeglavniga. Ali nič, ati kaj izdatniga ! (Dalje.) 1. Naj naravneji pomoček za odpravo po-h u j s I j i v i h derhalskih plesov bi bil ta, de bi *) Ker ni bilo rooe. tega spisa v starim letu dokončati, opomnimo, de poprejšnje ima tamo čase doveršen pomen, ko obravnava starši svojih sinov in hčeri nikakor in po nobeni ceni ne p u šal i na ples. Starši, spolnujtc Ic vi to svojo sveto dolžnost, in tista pogubljiva razvada pople-sovanja, ki vam že odrašene otroke vse popači iu poškodvu na duši in na telesi, je na hip in za vselej odpravljena. Blagor staršem, ki tako ravnajo po svoji dolžnosti, pa tudi še toliko premorejo čez svoje otroke, dc že sama njih beseda zadostuje, jih berzdati in odverniti od vsake nepristojnosti! Blagor pa tudi otrokam, ki imajo šc toliko pokor-šinc in spoštovanja do staršev! — Tode, koliko najdemo še današnji dan — med sedanjim spačcuiiti svetam — teh presrečnih staršev in otrok? Ali ne pričuje prežalostua vsakdanja skušnja, de — posebno v nižjih stančh med pio-stim ljudstvom — starši dostikrat že nc morejo celo nič več zaukazati in ničesar več ubraniti svojim odiašciiim otrokam? Ali ni slišati in viditi vsak dan, dc jim otroci na njih svarjeuje in opominovanje še ncspoštlivo odlajavajo. jih zmerjajo, preklinjajo in — Bog tako nc! — marsikje še tepci? — Se ve pa, dc te tolike krivice in sramote so si dostikrat starši sami krivi, ker svojih otrok niso stra-hovali in pokoršine učili žc od mladih nog. Dokler jc mladika še šibka, jo lahko nagneš in pregneš. kakor in kamor koli Ic hočeš; al kadar odrase v močno deblo. g.i ne ;a;ie več tudi noben vihar. Ravno tako je z odrejo otrok. Tr« l-a jih jc krotiti in berzdati žc v njih otročjih letih: pozneje pri žc odrašenih bi bilo že vse prcpoy.no, vse zastonj. Starši, kteri svoje otroke že od njih perve mladosti ojsro dei že le na to. kar je prav iu spodobno, kteri jim ne spregledujejo nobeno napčnosti in sc jim tudi šiba ii" smili, kadar je je treba; si ohranijo svoje otroke pokorne iu spo«t-Ijive tudi za svoje pozneje leta: nasproti pa tisti preonhki in slepi starši, ki svojim otrokam vse dovolijo, kar si ti le /.mislijo in hočejo, in jim pregledujejo in prizanašajo vse napčnosti. s tim sami podpirajo njih samovoljnost in termo, de jim otroci že odrašeui njih slepo prizanašljivo^t povra-čajo z nepokoršino. zaničevanjem, sovraštvani in marsikicri še s — palico. Takim nesrečnim staršem ni več pomagati zoper njih spačenc otroke, iu llo^ jih s to nepokoršino in ncspošiljivostjo njih otrok Ic pokori za njih poprejšnje napčuo izrejevanje. Ker taki starši celo nič več ne premorejo zoper svoje razuzdane otroke, jc očitno, de j h tudi ne morejo zaderževati od p»hušljivih plesov. Treba te tedaj druzih zdatnejih over za ubran in odpravo te ne*rc< ue razvade. In taki zdatni potnočki sc, hvala Bogu! še nai -dejo; treba jc le resne volje in združene moči, de se prav rabijo. Pomagal bi gotovo sledeči: 2. Odvzemi te mladini priložnost za ples. to je, ne dajajte ji g o d c o v in k e r č m a r j e v ; brc/, muzike in vina ni plesa. — Ugovarjali mi bote: Kako ji bomo ubranili godce in kerčmarje, saj tčin ini nimamo nič ukazovati! — Jest pa rečem: Ako nimate vi te oblasti, jo ima pa gosposka; oglasite sc tedaj Ic pri gosposki, in prosite jo, de naj ne daje dovoljenja za fantovske plese: pa je ustavljena in odpravljena ta kuga tolikeriga pohujšanja, ta izvirik nešteviliiih zlegov. Brez gosposkiniga dovoljenja se ne bo nihče prederznil napravljati plesa; ko bi se pa tudi kdo tega le prederznil, mu bo gosposka že stopila na perste. in vedila bo tako prcdcr/.uost pokoriti z zaporam ali pa z globo (kaznijo v dnarjih), in če bi še to ne pomagalo, tudi z belo suknjo (vojaško) za nagajive plesce; — za godce in kerčmarje pa z odvzetjem njih „patenta" ali pravicc, še dalje cigodigati in kerčmariti. — Tode za tako prošnjo pri gosposki ni zadosti, de se Ic kak posamin človek ž njo oglaša pr: nji; gosposka bi posatn-nežu tudi ne verjela, ako nima sprička za to, dc kar on prosi, žele tudi vsi pošteni srenjci. Tak posamnež bi tedaj pri gosposki nič ne opravil, in bi si nakopal le sovraštvo škodljivost plena: nadaljnn pa ravno tako. ker določuje po-močke. kako bi t»e derhalcki ples odpravil. Stavljen je bil ie poprej, torej raslične eerke. Vr. m vsakoršoih neprijetnost — saj od plescov, godcov in kerčmarjev. Naj tedaj vkap stopijo vsi tisti srenjski možje, kterim je še kaj mar za čast in varnost njih otrok in za dobro ime cele srenje, iu ki jo žele obvarovati vsih pohujšanj in nesreč, ki so neločljive od fantovskih plesov. In ti možje naj si izvolijo zmed sebe nekoliko naj bolj spoštovanih, umnih in zgovornih mož, ki naj potem v imeni zbora in cele srenje gredo do gosposke, prosit omenjene prepovedi vsih fantovskih plesov, iu de naj se ta prepoved da očitno oklicati po vradnijskim hlapci. Take združene prošnje v imeni vsih poštenih ljudi srenje modra gosposka gotovo ne bo prezirala ali odbijala. Ud mož izvoljenih za to častivno poslanstvo se je pa tudi nadjati, de se ne bo nobeden umikal ti časti z izgovarjanjem, de s to potjo za srenjo bi tratil čas za svoje domače opravke, iu za srenj-ske zadeve trosil denar iz svoje mošnje; ali pa še celo s tem, de se boji nagajanja od ..pobov," kterim se s takiiu poslanstvain ples overa. — Možem se „pobov4 ui uikdar bati, — pervič že zato ne, ker možje, če so zares možje, ne bodo svojih zbornih pouienkov in sklepov razklepetavali, de bi jih tako tudi ..pobje*4 zvediii in potem nagajali, ampak ohranili jih bodo vsak za-se za svoje zborue skrivnosti; drugič tudi zato ne, ker nobeden teh poslancov ne popotva čisto sam do gosposke, teinuč vselej po več njih skupej; posebno pa še zato ne, ker ..pobje" dobro vedo, de za tako prederznost, ko bi zaupnim srenjskim možem nagajali, ali jih še celo ua poslanskih potih nadlegovali, bi jih zato gotovo pokoril dolg zapor z ojstriin poštam in palico, ali pa še celo bela suknja. Kar pa zadeva zamudo domačih opravil in stroške za pot do gosposke, mislim, de med odbranimi zaupniki ne bo nobeniga, ki bi tega častivniga poslanstva za blagor srenje nc sprejel toliko rajši, ker se mu stroški za to pot lahko povernejo iz srcnjske dnarnice, in ker z zamudo eniga ali k večimu dveh dni za domače opravila vender ni toliko zainujeniga, de bi tega pridin gospodar ne mogel nikakor več nadomestiti. — Sicer pa, ko bi odboruim možem Ic še bilo težavno, v ti zadevi osebno hoditi do gosposke, jc še drug iu prosteji poinočik, namen taciga poslanstva doseči tudi brez poslanstva in vsih omenjenih pomislikov iu zaderžkov; iu ta uaj vgodueji iu uaj ceneji poinočik je: poslati do gosposke po srenjskim posli pisano prošnjo za odpravo vsih fantovskih plesov. To je zdaj. od kar je za naše cesarstvo izrečena po cesarjevi besedi enakopravnost vsih narodnih jezikov. toliko loži, ker sreujski možje to svojo prošnjo lahko spišejo in vloze v svoji domači slovenski besedi, in jim za to ni treba še le daljno iskati in drago plačevati nezanesljivih najemnikov, de bi jo jim spisali v ptujim nerazumljenim jeziki. Kako lepa. pa tudi ča-tivna priložnost bi bila ta za srenjske može, po laki prošnji v svojim domačim jeziku tudi !e-temu pripomoči k »bveljavi iu vpeljavi v pisarnice, in si s tem zagotoviti tudi vse vradnijske odpise v svoji domači besedi. Kako veselje! dc bi vse svoje vloge do gosposke, pa tudi njene odgovore lahko zamogli saini brati — v svoji domači besedi, ne iskaje iu plačevaje ptujo-jeziških pisavcov, prebiravcov in raz — lagavcov. (konec nasled.) Pogovor tire h protestantov otl Mm-trorih naukov. Poleg nemAkiga. — Spisuje Marešič. Osmi pogovor. ( Dalje.) Od klicanja svetnikov v pomoč. Bogoljub. Veruješ, Vilko, de svetniki vedo kaj od nas? Vilko. KaUo hočem to verovati, sej je v svetim pismu zapisano: Abraham ne ve nič od nas, iu Izrael nas ue pozna. I Izaija 63, 16.) B. Prijatel! te besede spričujejo tako malo zoper klicanje svetnikov v pomoč, kakor zoper sakrament sv. kersta; Kalvin je tudi ostro govoril, de se ta tekst ne more obračati zoper klicanje svetnikov. Besede: Abraham nič ne ve od nas, in Izrael nas ne pozna,4' ie to le pomenijo: Ker smo se od lepiga življenja in od čednosti očaka Abrahama in Izraela (Jakopa) ločili, ne bota ta očaka sas za svoje otroke spoznala, nočeta nič od nas vediti. Sej še dandanašnji pravimo: Oče noče nič od svojiga poredniga sina vediti, in ga noče poznati. V. Kaj nam pomaga, če tudi svetniki od nas kaj vedo? Pomagali nam vender ne morejo. B. Ti tako misliš; naš dragi reformator, popravljavec, drugače uči. V. Kako! kaj! on uči drugače iu nasproti? V miniški halji je morebititi to storil, pač de. . . . B. Ne, storil je kot prosti reformator 1519; to zamoreš brati v njegovi pridigi od pripravljanja k smerti. Glej strau 181, b—, tu začni brati. V. „Tako reci od zakramenta sv. altarja. Dal mi je duhoven sveto Rešnje Telo Kristusovo, ki je znamnje in obljuba občestva s Kristusam in z vsimi angeli in svetniki, de me ti ljubijo, za me skerbe, prosijo, z menoj terpc, me krepčajo, moje grehe nosijo, in pekel premagajo.** B. Poiši list 165, a, in beri, kar je on 1519 v nekim uku zoper svoje nasprotnike pisal. V. Lej vrabca! tu stoji še clo z velikimi čerkami: Od pri prošnje ljubih svtnikov. B. Pravo ! le dalje beri ! V. „Pravim in verujem s celim keršanstvam, de naj se ljubi svetniki časte in v pomoč kličejo; zakaj kdo zamore to reči, de Bog še dandanašnji vidama pri truplih in grobih ljubih svetnikov v imenu svojih svetnikov čudežev ne dela. To pa je res, in rekel sim, de ni keršansko, de ljudje v dušnih potrebah nič bolj in nič priduiši, kakor v telesnih pri ljubih svetnikih pomoči ne išejo. — Se so nekteri tako norski, dc mislijo, de imajo svetniki moč in oblast kaj taciga storiti, ko so vender le proš-ujiki, in vse se le po Bogu zgodi. Tedaj naj se svetniki kličejo in časte*. de se Bog po njih kliče in časti, kakor v psalmu 142. ,,Memento Domine, David: Spomni se, o Gospod. Davida in vse njegove krotkosti." Tako Mozcs postavlja Abrahama, Izaka. Jakopa pred Boga, iu keršanska cerkev to uči prav razložilo v svojih molitvah." B. — Vilko, kaj k temu porečeš? Ce keršanska cerkev to uči, ni nobena druga kakor katoliša; kajti vsako dete pri katoličanih ve, de so svetniki le prošnjiki pri Bogu. Imajo tedaj le katoliki tolažo, od kteic Luter v tretjim zvezku str. 160. a. govori: „Ni kali velika, neizrečena milost, de visoko veličanstvo za me skerbi, se mi v last da, potem, de vsi svetniki za mene prosijo, se za mene potegujejo, iu zame skerbč, mi služijo in pomagajo?'4 Kako zamoretno mi Luterauci moliti: Verujem v občestvo svetuikov, ko učimo, de svetniki nič lic vedo za nas! Ka*o zamorem s takim v zavezi biti, kteri zame ne vč? V. — Kako zamore to biti, de bi svetniki v nebesih od nas kaj vedili? B. Niso li svetniki v naročji Božjim, in ali ni Bog vsiga-veden? Ne more kali Bog svetnikam tega povedati, de smo se do njih obernili? Vender hočem z našim doktorjem Lutram spoznati, de sim premalo učen, de bi zamogel od tacih imenitnih reči govoriti. Le vprašam: Ali zamorejo ljudje na zemlji za nas Boga prositi ? V. Zakaj ne? Sej nas sv. Pavel uči, de naj za druge prosimo in molimo. B. Tako! in odrečemo svetnikam v nebesih to, kar še grešnim ljudem na zemlji radi dopustimo? V. V sv. pisruu stoji, de naj mi ljudje drugi za druziga molimo, pa ue stoji v njem, de naj svetnike kličemo. B. Katoliški ne verujejo, de je v svetim pismu zapovedano, de naj svetnike v pomoč kličejo, le pravijo io uče, de je dobro in koristno. V. Ko pa v svetim pismu ui zapopadeno, bi bilo bolj prav, de bi se to opustilo ? B. Po tem takim misliš, de ni treba nič taciga storiti, kar ni v sv. pismu zapisano? lu mi luterauci spolnujemo veliko taciga, kar ui v sv. pismu zapovedano. Posvečujemo nedeljo, desiravno sv. pismo uič ue govori, sv. pismo govori Ic od sabbata, ki je naša sabota. Nam tedej ni treba hoditi v cerkev; moliti uatn je zapovedano; pa pri sv. Matevžu 6, 6, se bere: Ako hočeš moliti, pojdi v svojo stanico iu vrata zapri. ... Še marsikaj taciga bi ti mogel pred oči postaviti, pa hočem še enkrat klicanje svetnikov v pomoč ti v misel vzeti, in ti brati, kar je Luter dve let pred svojo sinertjo 1544 učil. Stoji v drugim delu njegovih cerkvenih pridig str. 18, a, v pridigi, ki jo je bil v praznik sv. Janeza Kerstnika izustil. Njegove besede se tako glase: „Zdaj tedaj govori: Kaj hočemo s svetniki početi? To ž njimi stori, kar storiš s svojim bližnjim. Kakor svojimu bliž-njimu rečeš: Prosi Boga za me, tako reci: Ljubi sveti Peter, prosi za me. Ne grešiš, če jih tako kličeš." V. Zdaj imam kmalo dovolj, de spoznam, de smo se od Lutroviga uka deleč ločili. B. Luter je tedaj malo pred svojo smertjo učil, kar katoliški še dandanašnji od klicanja svetnikov verujejo. Še ti hočem pokazati, kar je Luter 1521 pri razlagi hvalne pesmi matere božje, namreč magnifikat, pisal. Poiši v pervim zvezku, ki ga pri sebi imaš, stran 477, a. Daroval je bil to razlago knezu Joanu Frideriku vojvodu Soksonskimu. Tu začni. V. — „Ni za verzij i va navada, de se v vsih cerkvah ta pesem (maguificaiJ vsak dan, pri večernicah in še na posebno, spodobno šego pred vsim drugim petjem poje. Mila mati božja naj mi pridobi duha, de bi zamogcl tako njeno petje koristuo iu temelito razložiti, de bi Vaša milost in mi vsi zveličavno pamet in častilo življenje iz nje vzeli, in tako v večnim življenji hvalili in peli večni magnifikat; pomozi Bog! Ameu." U. Vzemi list 489, a, in začui ua kaucu druge verstice. V. „Zato sim rekel, Marija noče biti malikiuja. Ona nič ne stori; Bog dela vse reči. Prosimo jo, de nam po njeni volji Bog da in stori, česar prosimo; tako naj vse druge svetnike v pomoč kličemo, de božje delo prav samo ostane." B. Beri še sklep razlaganja str. 499, b. V. „Pri tem ostanimo in prosimo Boga za pravo razumnost (pesmi) magnificat, de ne sveti in govori samo, temveč gori in živi v telesu iu v duši; to nam dodeli Kristus po prošnji in voli svoje ljube matere Marije; Amen.'4 Ljubi Bog! to je pa vender vse katoliško! B. Kes de, ljubi Bog! v vsim, vsim smo se od Lutra ločili. Bi mi ti zdaj zameril, če bi jest hotel se po-katoličiti? V. Ne zlo, pa vender imam še marsiktero ti ugovarjati. B. Kaj taciga? V. Drugo pot hočem povedati. Offieti po Slovenskim in dopisi. Iz Ljubljane. Sv. Štcfaua dan so imeli rokodelski družniki v križanski sobaui preserčno veselico iu božičuico, ktere so se verh prevzv. deželniga poglavarja iu druzih visokih gospodov vsaciga stanu tudi Mil. knez in škof Jernej vdeležili. Po raznih pesmih in govorih v slovenskim in nemškim jeziku so bili božični darovi razdeljeni. — Kavno ta večer je imela slovenska nCitavnicau pri Slonu silo mično besedo, ktere se je čuda veliko občinstva udeležilo. Slovenske pesmi, preizverstno igranje mojstra Lom-bardi-ta, čez vse pa ^slovenski parlament," smešin pogovor v mnogoterih slovenskih narečjih, so bile reči, ki so pričujoče s preveselimi čuti napolnovale. Veselica v blagim domačim duhu se res ne da prehvaliti; samo zastran eue ali druge pesmi bi bili želeli boljši izvolitve. Zastran prevoda Jirsikove dogmatike smo prejeli naslednji dopis: ,.Častiti gospod vrednik! Prosim sledeče, ako se Vam prav zdi, v ,.Danici" natisnili: „Ker jc bilo unokrat v ..Danici" povabilo, da bi se Jirsikove dogmatike kdo podstopil in jo poslovcuil. torej naznauim. da sem pri volji, z novim letom tega dela se lotit in imenovano dogmatiko po hrovatskem prevodu po-sloveuit. * ) Ako bi se pa že kteri rodoljubov tega dela po izvirnem češkem spisu lotil bil, prosim, naj to berž v „Da-niciu ali v „Prijatlua naznani, da nepotrebnega dela ne bo. — Pri volji seiu, to delo Družtvu sv. Mohora v prid storiti." M. Vr. kaplan. Iz Priinorja. Našo vodeželjno kronovino obiskuje ravno zdaj slavno znani francoski zdenčar. duhovnik Ri-chard | Risar), in sicer na povabljeuje Njih c. k. visokosti nadvojvoda Ferdinanda Maksimilijana. Upamo si. de bo sem ter tje kako vodeno žilo staknil. — pa vodnjakov (_štern) gotovo kopal ne bo, iu tako bo v nekterib krajih vse spet pri starim ostalo, in ko suša pritisne, se bo pa le budalasto ..jojmene" krožiti čulo. ..Pomagaj si sam, ti bo pomagal Bog," pravi stari pregovor. Zato pa naj bi umni župani pri tisti priči, ko bi se vodna žila tiajšla. občinam zapovedali, se brez vsiga odlašanja kopanja štern poprijeti, iu pa tako za se kakor tudi za prihodnji svet blagovito delo doveršiti. — Kakor pa omenjeui nadvojvoda za Primorjc po očetovsko skerbč, prav tako so tudi nadvojvoduja Maksimili-janova, Karolina, pravi angel ubožcev miramarske okolice. Velika gospa sc ue sramuje staniš uboštva obiskovati, teaiuč kar je še več, z jedili, z obleko iu z dnarjem siromaštvo obilno podpirati iu tako nektero britko solzico utolažili. Bog plati stoterno obema ! Iz Tersta. Izmed osemnajst mašnikov leržaškc škofije, ki so bili leta 183G tukaj posvečeni, jih še šestnajst živi, ki so z Božjo pomočjo četert stoletja v Gospodovim vinogradu spolnili. Namenili so po blagoserčuim dovoljenji in uredbi svojiga milosliviga škofa Jcrencja to veselo pri-godbo tukaj s kratko duhovsko vajo in pa s pobožnim opra-vilain na tihem obhajali. — Ali človek obrača. Bog ober-ne! nenadni zaderzki nastopijo iu vse jc moglo pri blagi želji ostati. — Zlo milo jiin je to djalo . še toliko več. ker je njih serčna želja bila, po dokončanih 25 letih svojiga pastirstva skupaj iz roke svojiga sadanjiga prečastitljiviga vikšiga pastirja angelski kruh prejeti, si še enkrat prijazno v drage oči pogledati — in po tem vsak ua svojim meslicu ua neogibljivi pozov prevsmiljeuiga Gospoda in sodnika ča-kaje za zadnjo pot svoje ledje opasati. Vender pa, da bi to prigodbo saj nekoliko v hvaležnim spominu ohranili, so določili dve večni sveti maši za svojiga raujkiga vikšiga pastirja, za svoje starše iu pa za vse 183G tukaj posve-čeue sobrate pri sveti Ani. to je. na teržaškim pokopališu, kjer tudi njih omenjeni pokojni prečastiti posvečevavcc iu pa še dva njih sobrata v Gospodu počivajo, vtemeliti. poverh-nino le zadušbiue pa v neko drugo pobožno uaincnibo sporočiti. Miloslivi škof so z dopisani 22. listopada t. I. oboje sprejeti blagovolili. Z Bogam ! Dopis iz Moravskega. — Dragi bratje! Morebiti vam ljubo bode, tudi o nas kaj v vaši Danici brati, ktero vselej z velikim veseljem prebiram. Vsaj smo mi *) Mudimo, da ki pri isdelavi po vsaki ceni mogel češki iivir podlaga biti. Vr. ••) Prav ljubo in drago; prosimo večkrat kaj. Vr. Moravci z vami Jugoslovani liste sv. vere, in v jeziku sorodni, iu ktera vez je pač močneja, kot vera in rod? Za Slovane sploh in za nas .Moravče soscbno imenitno leto 1M>3 se bliža, iu to leto je tisočletnica naših deželnih pa-tronov ss. Cirila in Metoda, kakšni občutki uapolnujejo naše hvaležne serca, če pomislimo: jezero let že spoznava naš nekdaj slavni narod sveto vero, katoliško cerkev, in ji je. hvala Bogu, zvest ostal. med teoi ko so naši nekdanji so>edje. Bolgari, v pogubljivno razkolništvo zašli. 1'reve-ela tisočletna slovesnost je silo pomenljiva za naše ceikveiio življenje. Dozdeva se nam. k »t da bi sveta brata Chil in Metod nas sopel botla obiskali, in pogledati, kaj dobrega se je med nami v lili 1000 let storilo. Ali, da se Bogii smili! v teku stoletij je tudi v naši domovini sveti veti in cerkvi sovražni duh časa strašno divjal iu premnogo lepih reči prave katoliške žive vere naših dedov neusmiljeno pokončal, kaj lepo podobo bi imel krisljanski preiskovavec nekdanjih šeg, ko hi mu bilo dano viditi staro Moravijo v častitljivem kinčti srednjega veka z njenimi bli-ščecimi cerkvami in vclicaiiskimi opatijami. Moravija jc imela mnogo moških in ženskih samostanov (kloštrov) za Keuetlikliue, Avguštine, Prcmoiisfratciize . Cistercimrje, kartužanc. Pavijane. Servite. Frančiškane iu druge rede. Pa k žalosti se je večina tih nekdanjih cerkvenih naprav nekaj po viharnih časih, se več pa po hinavskim Ijtidoljuhju iti brezbožni omiki preteklega stoletja pozgubila. t M mnogih. za vero iu učenost zasiuzmh samostanov nahajaš kot malo ostankov le še Kej g rad, staro Bcruo iu Noviriš. Nar lepša cistercitiska opatija je bila na Vclchradu. za njeno o-.JjiravIjrnje se nam nar bolj milo dela. Mejni grof Vla-•iislav jo je i/, posebne pob •žno-ti /a velehradsko okolico I nos moti lori Veleluad — religione — pravi vstanovno pismo) okoli leta IlDS vstanovil. in «tala je ilo 17S1; ko jc Stila odpravljena, je štela -10 duhovnov, iu 10 drugih uc-p isvecenih mnihov (pr. dr. \Volny-ev cerkveni krajopis Moravije I. d. 2. zv.). ktera posebna pobožnost je blagega mejnega g>ofa tako ganila, tla je v Velehradu opatijo v-stanovil ? Velehrad (t. j. Veliki grad ) je bil leta M»3 ue samo poglavitno mesto vcliko-moravskega kraljestva iu dvorno prebivališče velikega kneza Svatopiuka. lemuc tudi slo-aiiska aposleljna Ciril in Metod sla v njem bivala; tu sla njvadiio stanovala, tu kerslila Svatopiuka in njegovo družino. kakor ludi češkega vojvoda Borzivoja. Tedaj je z v i pravico Velehrad zibel krisljanstva ua Moravskem in 1'eškcm V Velehradu. od koder sla sveta aposteljua seme Božje besede med slovanskimi ljudstvi zaplodila. je bil tudi sv. Metod pokopan, njegov brat Ciril pa je bil že poprej v Kimu umeri. Neko beseiluje sporočilo pripoveduje, tla so njegovo sveto truplo, ko so bili (Igri leta 007 Velehrad ra/.djali, pobožni duhovni v neko cerkev na Slavonsko prenesli. kjer je neki še dandanašnji. Djakovaški prezv. škof Strosmajer so obljubili o ti reči pozvedovati. ker nas tedaj toliko svetih spominov na Velehrad veže, skazuje moravsko ljudstvo s tem svojo pobožno hvaležnost, da sc rado na ta sveti kraj ozira iu roma, čeravno ne manjka sovražnikov, ki mu njegovo svetišče napadajo. Procesije. včasih do bOOO romarjev, spremljane od duhovnov, prihajajo i/, vsih slovanskih krajev Boga hvalit ondi, od koder nam je solnce krisljanstva posijalo. Imamo dopisov, da so bile božje poti preteklega leta prav številne. Ljudje, ki so jih vidili. z ginljivostjo pripovedujejo, kako pobožno iu s solznimi očmi so romarji stopali v cerkev, poklckovali pred oltarjem sv. Cirila in Metoda iu goreče k Bogu molili. Okrepčani po zaslišani besedi Božji iu sprejetih zakramentih zapuščajo pobožne pesmi prepevajo sveti kraj. Leta 1803 bodo v Velehradu tisočletno slovesnost obhajali. V ta namen se bode opatijska cerkev popravila, da bode k.» OAincana nevesta v obleki žeiiilvanski. Milili darov v ta namen v zlatu, cerkvene obleke iu drugih cerkvenih reči že pošiljajo iz Moravskega, Češkega, Avstrijanskega, Oger-skega in Sedmograškega. Velike dela prizadenejo veliko stroškov. Tudi na Stajarskem jc več duhovnov Moravcov. — Vsak, tudi nar manjši dar prejemlje duhovni pastir Velchradski, v. č. g. karol Molilor, hvaležno in vse bode vestno obernil v cerkveni prid. Za keršansko omiko moravskega ljudstva se veliko dela po razširjanji dobrih bukev. To je toliko bolj veselo, ker ravno dandanašnji jc svet prenapolnjen s kužnimi knjigami. Ktercmu dušnemu pastirju je neznano, da po slabih bukvah ljudje tudi na kmetih ob vero in lepo življenje pridejo? Pač marsiktera dogodba pri kervavi sodbi spričujc, da branje spačenih spisov ljudem silno veliko škoduje. Pridige in keršauski nauki v cerkvi in šoli dandanašnji ne zadostujejo več, potreba je ljudstvu poutočkov dati zoper morivni strup, ki se po zanikarnib bukvah povsod trosi. V okoui priti tej dušni kugi, ki tudi ljudem na kmetih žuga, se je vstanovila pred nekaj leti v Bcrni družba duhovnov; njen predsednik je slavnoznani profesor bogoslovja iu slovauski pisatelj g. Franc Sussil. Ta družba verlo napreduje; osnovala je cerkveni časnik ,,lllas" (Glas/, ki potlaja izverstnih spisov; vtemelila je tako imenovano dediuo ss. Cirila iu Metoda, ktere namen jc izdajati dobre knjige in jih med ljudstvo razširjati. Vsak, ki nar manj 10 gold. plača, bode ud imenovane dedine. Zato pa dobiva vsako leto, dokler živi, nar manj dvoje lepih bukev, ktere so enake bukve? Življenje ss. Cirila in Metoda, sv. Frančiška Borgijauskega, sv. Avguština, sv. Ja-iie/.a kapisirana, popularna (poljudna ali domača) dogmatika. cerkvena povestuica, Fabiola i. t. d. — Dedina šteje sedaj med ljudstvom na deželi (in med temi tudi več udov v sekovski škofii) če/. 11.000 udov, tedaj se na leto razširi nar manj 22.000 dobrih bu^ev. (Tudi Praška in Brik-seuska škofija imate ena a i družbi; bi nc mogle tudi v druzih škofijah enako v stanov iti?) — Nar bolj se je prikupil koledar „Moravau*4 (Moravec). Ta koledar, ki ga marljivo in izverstno vredujc g. Nace Vurn, špiiitval v otev-uici zanemarjenih otrok, obsega mnogotero pobožnih, zgodovinskih, občnokoristnih iu kratkočasnih spisov, in ker ga dedina izdaja v 22.000 iztisih, je res prava hišna knjiga moravskega ljudstva. Vspešno delo imenvanega g. špirit-vala, čigar ime je na Moravskem iu Češkem dobro znano, se nc da prelival it i; njemu imajo Moravci mnogo zahvalili. (konec prihodnjič.) i\c vodita za noro teto, kakor jih jc vertinec skupaj znesel. Vošiti k nov'inu letu stara jc novica, Slovenskim bravcam komej se prileze večj Podati novga mora letaš kaj Danica : r\ ošiti-new bo morde nova mična reč. Le vprite čversto torej zdaj očeta , Nastav te sluhoželjne sem ušesa, Ncsitc dam v locanji ali kosi. Vse, kar Danica letaš Vam nc vosi. 1. 4. Ne vošimo za novo leto Nc Vošmo grešniku vesti pokoja. Preveč vošivcov tu al tam : Ne brez težav in grenkih tug Vnc dobro vošijo nešteto življenja. Oni bolj sebi, kakor Vam, Ker njemu jc po rož'cah mehka Nar bolj pa. dc jim za vošilce hoja Podaste ljubljeno rcšilce. Nar glajši steza v brezno pogub- 2 Ijenja. Nc vošimo prijatlov preobilno, 5. Ker pravih jc število malo; Ne vos'mo ljubljenim Slovencam Ko Vas obda vihar in morje silno, Lc samih domoljubov zlatih, Se njih zlato bo pokazalo. Ker brez nasprotnikov derhali j Tud pridni bi lahko dremali. Ne vošimo preveč posvetne hvale, 6. Lahko takrat si vreden hode Nc vošimo prijatlara graje; Predolziga življenja, In ko derhali bodo slavo gnale. Ker starost ima rada Se ti odpira zleg že na atežaje. Manj čednost ko terpljenja. Nc vošimo nikomur Pri liiši jezikača, Š (em sladko sc pogosto Veselje v iole obrača. 8. Nc voš'mo nove suknje Lcnuham, postopačem; Nc voš'mo godernjavsa Namest' darii beračem. 9. Nc vošimo pregrehi In potuhi teka; Naj resnica, čednost Vse kremplje ji poseka. 10. Nc vošimo nciuškutarjem Preveč peres, papirja: Čečkali čez Slovence Bi le se več hudirja. 11. Ne vošimo iganjarjem Ne sadja, ne krompirja, Ker žgo iz njega strup ca Hlapca in pastirja. 12. Nc voš'mo dušmaiu keršanstva PrcčisLne s,obode; Ker z njo le v ketiae tl