254. številka. Ljubljana, petek 6. novembra. Vil. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzeusi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejenaa, za avstro-ogerske dežele za celo ieto 16 gold., za pol leta 8 ir«>id. sa četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za Četrt leta 3 golil. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa (0 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pul lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah ta za uijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po poeti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od ćetiri-stopno potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". O d r a v u i h i v o. na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. adnuniatrativne reči, je v ».Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Nekatere misli o našej politiki.
X. Ko bi politika kakovega naroda kaj več ue bila, nego kakova „platouičua ideja" brez meia in kosti, gotovo bi ne bilo toliko ležeče na tem, kuko se vprašanje o njej rešuje. A politika je vse kaj drugega; ona sega v dejanje iu življenje naroda, in nij vse jedno, ali je prava ali kriva; ali da narodu ta ali oni pravce v javnem mišljenj« in delovanji. Meni se celo dozdeva, da je ona vrhovna misel vseh narodnih mislij, da je vprašanje o njenej kakovosti uprav životno vprašanje naroda o svojem bitu: „to be or not to be." Zato jc treba, da se ona temeljito, resno, iu vselej tudi z ozi-rom na dejan j »ko življenje naroda raz pravlja. Iu s tega slednjega ozira uaj je tukaj nekoliko objasnim.
Jc li res vse edno, da li smo kot narodna stranka, ali bolje rekoč, kot narod v glavnih lutkah složni si ali ne? Itna li t"kova sloga ali nesloga kaj vpliva na naš razvi tek V Sploh rekoč: j«.-li je potrebno iu koiistuo, da smo složni, ah pa jo to vse jeduo, recimo, namo kakovo „akademičoo vprašauje," kakoršuo se nex calliuliiu*' tega ali onega profesorja rešuje V
Na to vprašanje daje nam sedanji naš položaj glasen iu jasen odgovor. Vlada nam denes več udarcev zadnje, nego kedaj bodi ; uai avski! ona upotivbljuje in se uko-ristljujc z našo neslogo. Kako čemo vladinim organom v čem bodi kot narod imponirati, ko celokupnega, jed ustvenega naroda ne predstavljamo !
V kakov poštev pa nas jemljejo pr o tili ar odu e stranke? Smo li <d katere bodi uže kakovo koncesijo v čem godi prejeli? Nij li vsaka nenarodna strauka brž pripravljena,  našo  neslogo  v svoj
Pisma iz Italije.
IV.
K u s t o c a.
Svet je kraj, kjer počiva moja noga. Krasne so livade, prijazni so s trto obra-steui h lun. kamor se ozira moje oko, a napojem s krvjo slave sinov, napolucui s trupli junaških rojakov. Davno sem si želel videti ta bona polja, kjer so bili čvrsti domorodci krvavi slavui boj, položiti jim na Širni, nepoznani grob lovorov venec, prinesen jim iz daljne domovine, spleten od tvojih belih rok prtmtlo moje dvte.
„Duico et deoorum est pro patrla mori." To je vašo plačilo blagi junaški sinov/, to vaš spomin zapisan z rudečimi  Grkanii v krvavo zgodovino vaše doiuoviue.   Minolo je
prid po rabi ti V Našim nasprotnikom pri volitvah n. pr. lepše prilike k njih zmagam podajati ne moremo, nego da amo v neslogi. Kjer je efektivna korist naša bila, tam nasprotniki tega nijso namerjavali; storili hi i tej ali onej, navaduo liberalnoj našej stranki to dobrote, ker so sami še preslabi bili k lastnemu porabljenju naših slovenskih morij. Jaz menim, primer jaje našo stranko narodno taborišču vojaškemu, da z ene struni večje usluge nc moremo vknpnemu nam nasprotniku storiti, nego z domaČim piepiroiu ; a z druge večjega udarca sebi samim ne moremo dati, nego da neprijatelja v lastni tabor vpuičanio. Takovo ravnanje je proti elementarnim in fundamentalnim pravilom vse strateg,kc in vse logike!
Vprašajmo se nadalje: more li ena ali druga naša stranka („mladih" ali „starih") sama v gospodarskem ozn u kaj velikega doseči? Je-li sploh mogoče finančnih pod-vzetij samo le ustvariti, pravim jednej stianki samej, ali če je tu tvari, tudi vzdržati, pomnožiti? — Zgodovina „banke Slovenije"! in fie drugih zavodov ■ gromovitim glasom upije: „Složite svoje moči!" Niti ▼ družbi nskeui, niti v književnem oziru morejo eni ali drugi posebej kaj izdatnega, pospešnega, naprednega storit, nego same poskušaje, a potem nnrajo onemoči. Tak je naš dejauski, faktični položaj ! Ugovarjaj, komur ljubo; povestnica zadnjih četverih let glasno prosveduje, da bi brez sloge pri Slovencih napredek mogoč bil.
Na „modus viventli-' mej nami misliti, je torej postulat zdrave pameti. Pri tem nij treba, da vse osobne svojeniisli žrtvujemo, da v kompromisih taji n-rttvujeuio, da se potvarjamo, — temveč, da se postavi konkretni program o splošnih in obcndi točkah z vso od krit o-
še le osem let in nekaj mesecev, kar ste stali tu v dolgih vrstah z bliščeČim orožjem in pogumnim srcem krutemu sovražuiku nasproti in prejeli zadnji blagoslov od sivega vatu duhovna. Malo časa, in koliko se jc spremenilo.
Požgaue vasi, razrušena zidovja vidim zopet živa kot nekdaj. In s krvjo nanio-čeue, z vašimi trupli uapolueno zemlje poganjajo zopet vijolice, nad trato se pa vrti in dviguje vesel škrjanec v jasno nebo iu na holmu prepeva zriček ob težko obloženi viuski trti tako prijazno, tako brezskrbne., kakor nekdaj. Noben križec ne stoji na vašem grobu. Nihče vam ne stavi spominkov, solnce, žaruo svetlo solncc vam pošilja svoje pekoče žarke na vašo zeleno od j o iu poteu južen ratar hodi za plugoui, ter seje iu žanje, upa iu upa dobre letine iz vaših obilih grobov.
srčnostjo in odločnostjo, a da se tudi pošteno drži.
Jaz v sedanjem trenotji vidim historični moment nase povestnice: našega vzdiženja ali našega propada. Nai razkol v javnem življenji ima ginoti, naše vrle moči imajo se v občni prid združiti, pokazati se ima krepost naše politične dozorelosti!
In naše u urod u o delo, za katero smo uže toliko žrtvovali in toliko pretrpeli, bode sad obrodilo, kadar eno prepričanje preseže nas vse, prepričanje, koje nam je genij vele-zaslnžnega dr. Tomana zapustil, kot talisman za vso bodočnost, utelešenje njegove poslovice: „ttložlmo so!*'
Dolenjska in Loška železnica
z oz i ro in na Adrijatsko iu C ni o morje.
Spisal V. C. S it p a n, prvoseduik trgovinske in ubrtnijsko zbornico Kranjsko. (Daljo.)
Žul, da se v Avstriji do zdaj Adrij an-skemu in Črnemu morju nij pri h v a-j a 1 a tista važnost, katere ste vredni, ker bi Avstriji utegnili biti zlat rudnik srednje Evrope, iu uže nekaj let je, ko sem mej redno sejo trgo-govin8ke zbornice v daljšem govoru posebno poudarjal, da je Adrijansko in Cruo morje vprašanje avstrijske moči.
Tukaj nik tkor uečemo ponavljati besedi;, uže tolikokrat izrečen'h o Sueškem prelivu; a povedati hočemo, da na pr., nam je neki avstrijski minister v svoji sobi v pričo mož rekel, da se mu ti dve železnici črez našo Kranjsko zemljo zditi svetovni železnici, ter da so se mu čisto prav zdeli Vsi uzroki, s katerimi sem bil 4 leta pozneje to stvar pismeno podstavil; a v naši deželi se jih je
Daleč tamkaj, daleč za gorami pa vam je vtisnen v spomin v bledem sivem licu starega očeta, stare matere, — ki moli za vas, ki vam pošilja zadnji blagoslov tja v južne kraje, v tuj nepoznaui grob. —
Draga L'bera , pozabil niJHem vroče tvoje želje. Sivi starce, spominjani se zadnje tvoje prošnje pri mojem odhodu: „Pojdi tja, če ti je mogoče iu poišči njegov grob, grob blažega sina, ki počiva na bojnem polji. Nesi mu moj blagoslov, izroči mu očetov pozdrav!a
Nij mi mogoče izpolniti draga Libera, blagi starec vajine prodaje ! Tu nij razločka mej tem iu ouim, tu vse kri jo ista zelena odeja, in po vseh grobih cveto iste c/eticei, pojejo isti pevci škrjanci.
Stopinja prišleca in lahno petje prijetnega glasu me izdrami. Cemovka, zagorela italijanska  deva pride iz vinograda z koše-
se uže zdavnaj razodeva hrepene uj e."
(Konec prihodnjič.)
Politični razgled.
TVotrttitJ«") «■
V Ljubljani 5. novembra.
Ob priliki ttiletnice zdanje vlnttv Averspergove prinašajo federalistični in slo-vnnnki listi bilanco te vlade. Striniaio se v tem, da v Avstriji Se pravega parlamentarizma nij, ker llohenvvart, ki je v rajhsratu dve tretjini imel, je padel zunaj parlamenta, vsled intrig, kar v drnzih parlamentarnih državah nij mogoče. Isto tako — pravijo — bode  padel Anersperg prej ali slej.
f'ciki „Nar. L'sty" pišejo o napredku slovanske polit ko in o zaprekah, ki se jej Htavijo posebno od germanskoga Življa. Z vseh stranij v poslednjem času veje ugodni vetrič, ter se dela v to. da se kmalu povzdigne na Nevi a na Bosporu zmagonosni prapor. Vesela je ta vest, da se bliža konec razpora rusko - poljskega, kakor piše sam poljski dnevnik, ki izhaja v Poznanji; ako se uresniči tedaj sprava teh slovanskih narodov ruskega in poljskega, položen je zakladni kamen k slovanski politiki v Fvropi. Glede Osho? pa resnično pravijo „Narodni Lisly" dalje : „Dosedanja separatističua politika nafta se oddaljuje Slovanstvu vsak dan več, Iq ravno to je želja onih, ki vodijo prvo. Narod češki ne Hjne bodočnosti svoje odtrgati od bodočnosti slovanskega sveta, ter m na zvest ostati geslu, ki jo zaklad slovanskemu življenji, namreč: „svoboda in omika!"
Voljski list „Dzienik Polski" pravi v članku o pad mi grofu (Mam - Martinica pri volitvah na Češkem to-le: „Sploh nam ta sedauji Martiuio za dobo svojega uradovanja tu v Krakovcm uij za loboj zapustil druzega v spomin, n«*go t >, ka je bil neprijatelj na Sega narodnega gibanja in strastni birokrat, črteč vsak napredek, v vsacem ogledu.
M'5j tflti-4tainntt<tit<'i nemške pravno stranko je vnel se razpor. če je nemškemu listu verjeti. Poslaneo Weiss v. Starketifels jo celo iz linško katoliške kazine izstopil.
Svhsk<€ ,.Budučuost" piinaši člunek iz dobrega vira, ki pripoveduje, da Avstrija v zvezi s Prosijo in z dovoljenjem (od Nemčije vplivaue) Kuni je namerava iz Srbije in Bosne narediti posebno kraljestvo pod avstrijskim vojvodom. Čo je to res, in verjetno jo ker Aii'lraši nema uobene samostaluosti, tako itn i It smnrk tu prsta v igri, kateri bi rad pri bodoči svetovni vojski Avstrijo v orijentalne homat*ja zakopal in tako za N me no nenevarno storil.
li Igrudski   „Vidovdan"   pa haš narobe
piše, da so tri velevlasti Srbiji prijazne kar
kaže Avstrije skl ,> trgovinskih pogorleb s podonavskimi kneževinami. — Komo vera? —
Volitve v narodno skupščino srbsko se vrše dene« 5. novembra.
Grof sirfim je pisal enemu svojih sorodnikov pismo, v katerem zaznamuje govorico, da se je on kot poslanik v Pariza igranja na borzi udeležil in dobiček delal iz svojega službenega stanja, kot obrekovanje. Ali bode tega obrekovanja kaj obviselo, odvisno je od posameznih, od časnikov in od javnega mnenja, katero zadnje je izročeno enemu v generalni najem (Bismarkn), ki s tako močnim kapitalom dela, da se ne da proti temu nič narediti.
Od ptrpt»^4*Vfffn dvora misli zdaj tudi Angleška poklicati svojeira poslanika in Franoaka nadomestiti ga samo z enim škofom. K'isija ga uže od 1. IKOG več nema, Holandska ga je uže prej proč poklicala, Nemčija era tudi ne vzdržuje. Vsled tepa pile ,,N. Fr. Pr." sledeče: „S »motno in zapuščeno postaje hiti okolo starčeka na prestolu sv. Petra. Kakor se Pij IX. le malo briera za praktično življenje, mora vendar bolestno občutiti, kako ga vse več in ^eč zapušča, ter postaje prazno in opuščeno okolo božjega namestnika na zemlji. Kam so izginile ponosno nade, vsi ti vsoki plani, 8 katerimi je papež slavil otvorenje vatikanskega zbora. Kot dim so so razprašile. kot pena upale; iz svetega kozarca omamljivo-sti, ki so ga zbrani škofje kuriji natočili, je slednja kmalu si kala samo grenko sč-iedlino. Kaj koristi netmotnost, ako nihče ne izpol-nuje iieztnotn h izrekov? Čemu je nova trlo-riia okolo tro jedne krono, ko se je posvetoo vladanje izgubil -? Papež je dandeues res ubog mož. Ne sicer v gmotnem ogleda, ker se Šo vedno „mili darovi" pošiljajo obilno, in kadar imanjkajo, treba mu je samo roko pomoliti, da sprejme velikanske, do sedaj zametane denarno svote, katere izplačati mu jo laska vlada na podlagi garuntijne postave vedno pripravljena. Papež ima denarja dosti, a vendar ji ubog. Starčeka, ki jo nameraval cerkveno vlado pomladiti, njeno dttlevno svetovno gospodstvo obnoviti in pri lovu po teh visocih namenih se zvruil v propast, je nemogoče odreči sočutja".
Domače stvari.
— (Javna slovenska predavanja.) Ali nij mogočo, da bi se okolo naših čitalnic in narodnih družcb zbrali mladi slovenski omikaui možje in organizirali v ndventu in postu zimske večere, v katorih bi predavali morda celo z vstopnino za kak naroden namen javna slovenska predavanja?
— (K v a n j s k a trgovinska zbornica) je kakor smo zadnjič javili razpuš-čena.   V treh mespcih morajo novo volitve
mnogo predrznilo, vse drugačne opomnje izrekati.
Ako bi sploh Kranjski možje bili poprej poskrbeli, da ne bi železnica šla sč Zidanega mosta na Zagreb, ter ne is Maribora na Beljak, nego, da bi se o pravem času bila napravila iz Ljubljane na Zagreb in iz Ljubljane na Beljak, stale bi denes naše narodno-gospodarne razmere vse drugače.
Nikakor se ne ela razumeti in posebno deželi je na prebritko kvaro, da so poprejšnji trgovinski zborniki tedaj, ko je slavno c. kr. trgovinsko ministerstvo vprašalo trgovinske zbornice, ali naj bi se napravila železnica iz Ljubljane na Beljak, odgovorili, da te železnice uij treba.
Če temu nesrečnemu odgovoru, molčeč o trudu, ki ga je baš ta Gorenjska železnica po/noje prizadela, primerimo samo boj proti P.cdelu za L >ško črto, katerega nam je treba na vse kriplje bojevati, ali uc obide, vsaccira domorodca bridki čut, kolikokrat so deželno koristi neukretuo zastopajo, ker za-stopn ki ali znanja ali ker jim je premalo pripravne volje?
U*?s je zelo važuo, da so o Loški železnici pozneje tržaški mestni svčtniki, koroški deželni zbor in trgovinska zbornica odločno pristopili k našemu črtežu, namreč k L <ško-Tržaški železnici. ') A v zdanjih razno r ih, katere so nam vso znane, namreč o v p ta Sanji: „a 1 i Loka, ali Predel, ali nič", nam se jako pomenljivo zdi, kako je v nuj-novejšeui času o tej stvari svojo misel izrekla prva avstrijska trgovinska zborni OS« Ker jo bila tudi mene doletela čast, kakor sem uže povedal, Kranjsko trgo-viniko zbornic*) sastopsti pri omeujenem zboru, za to sem v imena tržaške zbornice, ker sem bil poročevalec druzega oddelka, poleg drugih stvarij na konci o tržaški železnici liUiVetoval to:
„Slavni trgovinski zbor naj izreče neogibno potrebo, da Trst, kar bo najhitreje da, dohode d t u g o ž c-lezuico, ki bode k južni železnici vsa sam oh toj u a, ter nadaljevala železnico, slovečo po cesarje viči n a-stoluiku Uudolfu, in naj se na vso m o Č p o ž c n e z a t o namero, po k a t c r e j
*) Tudi tržaško mestno ivetovalstvo In tržaški
prelm alci so storili mnogo materijalnih žrtev, in tudi ljubljanska svetovalnica j O za LoSkO crto uže takoj i/, početka izdala premnogo novcev, ter jili Se zdaj vedno i/.duje.
kom sadja, ter popova neko nerazumuo pesem.   Zagleda me iu se zgane.
Nij si bila svesta, da je kedo čuje. Nekoliko jo oblije nulcčica in svoje lepe zareče oči pobesi v tla. Moram jo dva pota nagovoriti, da me pogleda iu nekako plašljivo obstoji.
Povem ji, od kod sem in kaj iščem. To jo ohrabri. Vsede se, ko jo povabim k sebi v senco zelene murbe, ter mi ponudi lepih rumenih breskev. Vprašujem jo to in uuo posebno o zadnjim boju. Zadel sem ji globoko v sice s tem vprašanjem. Ko pozve-dajem, kuj da jo je tako gcuilo pravi mi s počasuim glasom, da je padel ujeu brat tudi na teu bojišči. Dalje molči. Bere se ji, da ima de nekaj na srci, ki jo tako teži, tako dviguje prsi. Kdo ne ve, kdo bi ne n.-an '. da je zamolčala im? gotovo še dru« zega dražega, katerega pogreša po nesrečnem
boji. Kdo bi ji zameril, ki pozna rane, žalost in britki spomin človeškega sorca, katerega ne zacelijo leta in leta.
Hvala  ti,   draga  italijanska  deva za tvojo prijaznost tvojo lubezen.   Zdaj pa „i.e hitro upet v roke popotni les
1'a daje dokler nij prekasno, Obriši sol/.o Hi dekle iz očos, Ko prej naj ti gledajo jasno 1" Neizmerno   peče  solnco   iz   to višine. Umakniti   se   moram  ujegovim   žarkom in iskati v selu Kustoci hladnega zavetja.
Uže sem v selenej kolibi. Sladko, črno vino ho sinejo pred uiannj na mizi, iz kuhinjo pa diši izvrstna miueštra in mastni „patati".
Samo nekaj mi nij pov olji, namreč čmc-rikava suha starka mi toči vino. Vajen sem vedno le lepili točajk z belimi predpasniki, rttdcčimi lici iu zaljubljeuimi pogledi, takimi
kot so tvoji draga I/bera. DenOS imam posebno smolo. Sem pa denes na drugej strani toliko srečnejši, ker se zabavam z jako prijetno druščino.
Uže zopet, si misliš draga Libcra, in se bojiš in si ljubosumni). No boj se ljubo dete. Pridružil se mi jo le brađast kapucin, suhega obraza in obrite glave. Potuje menda nekam, sam nže ne vem kam, akoravno jo gOSpodek gosto beseden in se Huče in smiičo in ponuja tobak za nos in pihlja z robcem in razklada svoje potovanje in bobna na brevir, kakor bi igral klečeplasko komedjo.
To ti je krasen večer zopet neeoj! Nc-popisljiva miloba veje tu krog in krog. Jaz slonim tu na vinskem holmu in zrem daleč tja v južne kraje. V zahajočem soluci se blišče daljne gore, visoki zvouiki, bele vasi iu samske koče.
Spomnim se pesnikovih besedij, ki poje:
biti, pri katerih narodom stranka, So je edina in delavna, mora zmagati sijajno. Vlada se sklicuje pri razpustu na § 23 postave za trg. zbornice. V komisijo za novo volitev so poklicani razen dozdanjega predsednika V. C. Supani sami nemškutarji.
— (Za nmrlim V onČinom) so izdali predsednik katoliškega drnŠtva (grof \Vnrm brand), čitalnice (dr. J. Bleivveis), slovenske Matice (Gosta), dnhovenske podporne družbe (Kramar) in družbe rokodelskih pomočnikov (kaplan Fiies) povabilo na pogreb, ki jo bil včeraj ob 4. popoludna.
— (V. C. Snpan) predsednik kranjske trgovinske zbornico se je predsinočnjem odpeljal na Dunaj, da se udeleži deputicijc, ki prosi z* dolenjsko železnico.
— (D i m i t z e v e „G e s c h i c h t e Krains") je izšel pri Kleinmavr-Bambergu v Ljubljani drugi zvezek, ki obsega kranjsko zgodovino do 1278 (do marehf ddske bitve).
— (V č i t a 1 n i c i l j u b 1 j a n s k i) je 8. nov. beseda.
— (P r e u s t r o j c n j o ljubljanskega „Sokola".) V hrvatskem „Obzoru" Čitamo v p>ročilu fvclicega koncerta v listku „pjevački Bave«" mej drugim sledeče: „Skupštinu otvori predsjednik „Kola" g. Saj srdačn;m pozdravom, izrazivši svoju radost, što vidjaše, gdje se u tolikom broju dmžtva potrudišo u Zagreb, da s jedne strane uzvise svečanost otvorenja hrv. sveučilišta, a s druge strane da se dogovore o svojoj boljoj organizaciji. Prisutnim slovenskim gost ovom „So-k o 1 a" poželi, da bi i oni u svojoj kući nastojali, te ustrojili slovenski pjevački s a voz i tada sa hrvatskim stupili u užjn duševnu svezu. Ljubljanski „Sokol", kojino je više tjelovježbeno družtvo, nego li pjevačko, obeća, da ća odmah raditi o ustrojenju samostalnoga pjevačkoga d r u ž t v a n Ljubljani, čim se onamo viati, pošto tamo za sada još takvo neobstoji, i da OS po ostalih m j es tih svoje slovenske domovino uzdizati pjevačka d r u ž t v a, te jih sjedinjivati oko jednoga cilja i jedne misli." — — Tako beremo. Dali Sokolci drže kar so javno obetali v Zagrebu V Potrebno hi res bilo, da se „Sokol" na ta način prerodi, ker s tolovadstvom nij baje bog vc kaj t. j. malo
„V večernem žaru so gora blišči, Mrak tilii v dolini logove zagiinja, Ni čuli g'asu,  — lo meni (toni To gozdu samotnem, samotna stopinja. Po »vetu potujem, Haui ne vein kam, Tako sam, tako sam.
Tam doli pa leži krvavo bojno polje in zdi so mi, kakor hi čul v večernem pihljaj! zadnjo zdihljaje umirajočih, videl dvigati junaško pesti iz grobovja v maščevanje in po-nočuo vajo ubitih v orožji, ki jo kuje in vadi Čas, zgodovina vsacemu narodu, kateri jo zasluži.
K<»s črni, zlatokljuui kos je zapel v grmiči blizu meno svojo večerno peseu. Kako požvižgava iu drobi, zdaj glasno, zdaj liho, zdaj milo, zdaj juuahko iu posled v iniaku zmedli. [| dolino se oglaša večerno zvonenje Vošeeč mir, spravo, ljubezen širnemu krogu, vsej zemlji. Iz holma pa odnaša glas tja proti severu Brez plan iu log, črez reke iu morja, ki se glasi:
„Ave, salve, Libera!"
L i b e r i u s.
več ko nič, in na tem potu v Ljubljani nij življenja.
— (Iz Gradca) se nam piše: Kaki no vendar ti Nemci! Letošnji nniverzni rektor Helly neče več slovenskih prošenj sprejemati, ki se pri njem oddajajo na „odbor podpiralne zaloge"; pravi da morajo nemški pisane biti. Do sedaj 10 se najmer zmirom slovenski pisale in noben rektor nij imel ničesar proti temu. Radovedni smo, kaj bode odbor proti temu storil !
— (Naš prvi članek) v sobotni številki „Slov. Naroda" o Busiji in Avstriji (nam iz ve^too roke došli dopis iz Dunaja) reproducira češki „Posel z Prahv" od 8. nov. in „Pokrok" od pondelika
— (Učenci na s I a p r k i So l i) so bili v i rrtečeu*m letu : Andrej Smukavec, Jožef Skala, Anten Volk, Jakob Pelrič, Jakob Jed-kič, Ferdinand Malik, S'efm Hočevar in Jož. Vrščaj.
— (Učenci podkovaške i n ž i v i -no zdravniške S (t le) v Ljubljani, ki so se lelolnje leto v konjskem podkovalstvn in živinozdravmštvu najbolje izurili, so sledeči : Krmavnsr Janez iz Postojne, UrŠič Jože iz Kobarida na Goriškem, Rotnljaneo Ivan iz Bučke na Dolenjskem iu pa Holoinger Ferd. Il Rogatca na Štajerskem. Preskušnje so — izpraš*vani od g. dr. Jan. Bleiweisa, vodje in nČitelja te šole iz naravoznanstva domaČe Živinoreje, porodoslovja, sodniškega živiuo-snahfttva in ogledovanja klavno živine, — od   g.   Skale ta  iz  živinske „anatomije" in
fi/.iiologije",   iz   ozdravljanja   notranjih in
vnaojih bolesni] iz podkovalstva od g<>sp. prof Konšrka iz rastlineznanstva — dobro prestali in spričala dobili kot izurjeni in z t nastop samostojnega kovaftva sposobni konj-ski kovač', pa tudi za živinozdravniške pomočnike  in   „mesoglede" priporočani.
Po „Nov."
— (Zdravnik samosevec.) Zupan S. iz St. Jakoba v Ljubljanski okolici je bil v desne prsi z nožem snu jen tako, da so mu pljuča skozi rano ven pogledalo in je rana nevarna. Njegovih ljndij eden je prišel v Ljubljano iskat zdravnika; ker ga ni doma dobil, iskal ga je v gostilnici pri Virantn. Tam se hitro oglasi nek slučajno uavzočen pOitopaB H. in se zlaže kmetu, da je on zdravnik P, ter da hoče znjim iti. Kupi ni pekov flašter in se odpelje s kmetom. Ko pride k ranjenemu mu svoj prilep kar pritisne ua rano, katero je bil prej z navadno šivanjko BSlil, Računi potem neko svoto honorarja, katero dobi in jo potem zapije po potu. Nekatere vesti celo govorč, da je slepar celo testament za ranjenca delal in za to še posebno visoko svoto zaračunil. Stvar je naznanjena sicer kazenski soduiji.
— (Zelja)  je letošnjo jesen na ljubljanskem   trgu jako  veliko in je „po alepi ceni". Sto glav sc kupi za 1 gl. 60 kr. To rej bode razvožuja „kranjskega zelja" iz de žele v Alejcsandrijo in na Laško letos dobra.
— (Z Broga) v Ljubljani so nam piše : Kcduj hode naš nemški magistrat vendar enkrat odpravil to grdo bajto sa „oolnlno" ? Kolikrat so „ nemški" mestni očetje užo „vklo-uili" in Bvojega sklepa ne držali?
— (Požar.) Pogorel jo 1. nov. kozico g. Zime pri Gelii. (Jiitška „Tagespost" pa precej nepremišljeno suuiuiČi, du so tega in diuzih požurov v celjski okolici krivi tisti, ki
imajo z zidaujcoi ali postavljanjem novih poslopij dobiček.
Razne vesti.
* (Grof And. Zamorski) poljski rodolfub i podpornik narodne stranke poljske v gmotnsm ogledu, je umrl nvnoln soboto v Krakovem, kjer j* Živel z*radi udeležbe poslednje vstaje poljske v pregnanstvu.
* (Slovanski delavcH na Dunaji imajo 8  t.  m.  skupni shod i posvetovanje
0 centralnem društvu slovanskih delavcev v Avstriji.
* (Strašen umor.) V Železniškem vozu, ki se je po noči od 2. do 3. novem, vozil li Brna na Prerovo je hil v Badnjem mestn najden nek pO otnik zaklan. Vrat. mu je hil prerezan in denar vzet. Umorjeni se imenuje LVncst Klatseher iu je iz ValaŠke Mczeriče. Umorjeni, bogat fabrikant, jo bil v Rpaniji z nožem nnpad-n. Morilec mu je denar vzel in v mali štaciji izstopil. Policija ga je uže zasledila. Je nekov jud L. Freund i/. Trenčina na Ogerskem.
* (O k o 1 o B m i I i j a K a s t e 1 a r j a) se zbira s*daj ve« republikanski svet parižki. Viktor 11 "igo, Jolea Simon. Krnil Girard'n so mu napravili pojedino v čast, pri katerih se jo od srca slavilo pobratenje obeh sosednjih republik. Viktot Hugo jo po „S'ecle" napil zvezi romanskih narodov: Francozov, Lahov
1 Spnnjolov.
* (Brez rok in brez no g). V D raž-danih kažejo zdaj odrasten«»ga človeku, ki so je narodil bral rok in nog, tako da obstoji samo iz truni a. Rodom je iz Sibirije, ter so zove M. Kobelkov, 22. 1. star. Disi-ravno nema nobenega uda, vendar opravlja razi i trna dela.
* (T u r š k e g a sultana življenj e.) V BUltauovej p. Inči je (»000 si ur in postrel-nio. Razbeljeni so v 2 oddelka; eni dobivajo plačo In brattO, drugi samo hrnno. V prvom oddelku je dalje 350 kuharjev čaji. 400 navadnih kuharjev, 300 vrtarjev, 600 črnih skopoeV in 600 navadnih slug. V kuhinjo sultanovo kupci vsak dan pošljejo 1200 ko-štrunov, 2O00 kokoši itd.; račun za meso znaša na leto 60.000 frankov. Vrh tega je še množica godev (ženskega spola), komedijantov, umetnikov itd, nri dvoru. Dohodki sultanovi, katero ima od države, tedaj znašajo na l*to 30 milijonov frankov.
Naroflno-gospodarske stvari.
Iz Gorice [Izv. dop.]
Učitelji, kateri so bili poslani letos v kmetijsko Bolo v Gorico, imeli so 17. oktobra zadnji izlet v Amonestero k g. bar. Kitterju, katerega posestvo se nahaja blizu nekdaj slovečega mesta Akvileja. Tukaj so videli slušatelji vsa za obdelovanje zemlje potrebna kmetijska orodja, lepo obdelano in uravnane vinograde, katera se razprostirajo po lopi ravnini, katera Človeka spominja na grozo-vltno razdejanje in pokončanje slovečega mesta Akvileje, katero je Atila spremenil v razvaline. Pri baronu B tterju, kateri ima kakih BOO glav goved, se jo videlo modro gospodarstvo i živinorejo, umno in dobro sestavljeni hlevi in gnojišča. Videli so tukaj g. slušatelji mnogovrstna plemena goveje živino, namreč: meriadvorsko, tirolsko, murco-dolsko, švicarsko bernsko, pinegavsko in furlansko pleme. Potem, ko so slušatelji videli, kako morajo gnojišča in hlevi za govejo živino uravnani biti, so se prav po bratovsko napotili v Akvilejo, kjer so imeli potem pri l.rčmrii 1\ M., kateri jih je z prav dobro jnbo in izvrstnim vinom preskrbel, pri katerem so gosp. učitelje kmetijstva s petjem kratkočasili.
V r a u c os k a I rga t e v.
L: Bordeau* se piše v „Journal dea !>«'■-bats", da je tam trgatev končana. 800.000 hektolitrov vina je v bordelaiskem vinskem
kraji spravljenega v sode. Za GO procent je letos boljša letina, kakor po navadi. Uže zdaj je za 60 milijonov tega viua zaarauega, ker bo d hto. Prve najbolji« torta vino, Chattau Luftitte, ae proda sod za fmOU frankov. Potlej nij čuda, da je Praneotka tako bogata !
Tuj« a.
4, n o v c iu b ra : Kvrojpa: Globočuik iz  Kranja. — Milavcc iz Gradca.
;■: i JSIduu: Siurukar, Volič i'.Kamnika. — G ust i 11 iz Metlike. — Levičnik iz Železnikov. — Bearekar iz Gradca — Spati iz Celja. — Satran iz Koritniee.
Pri BavMAtl-Oal iz Celja. — Vidie iz Dunaja. ■— Obereigner iz Šnoperka. — .Jeuenak iz Bleda — Rudolf iz Gradca. — Kocb iz Kranja. — Res, Kac iz Dunaja.
Pri orel: Feldrerlit iz F.orciiec— Ernst
iz Glradoa, — lirantner iz Zagorja. — lioiuiis z ženo iz Zagreba.
Uua.&j3&a bora/i 5 novembra.
(.Izvirno telegvafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih	.   70 gld. 45	kr
Enoroi drž. dolg v srebru	.   . 4   , 41)	_
1860 drž. polojUo ....	. 109   n 75	r
Akcijo narodne banke	«»88   p. —	
Kreditne akcija ....	Ml   „ -	
		
Kapo!..........	8    „ 84'/	1 n
		
Srebro.......                              . .	K 4 ,40	
Vktin bolnim moč in sdravje brej lekb in brez stroškov po izvrstni
Eeifteciere to Barry
v £->oneionu,
2S let uže je nij bolezni, ki bi ju n** kila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odradčenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vhc bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljetije, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, ćuuienjc v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, Otolnolt, diabet, trganje, shujšanje, Dtedloloo in prehlajenje j posebno se priporoča za dojence in je bolje,
nego dojničiiio udeko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdrav iluih, bral vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. \Vurzerja, g. F. V. Heneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnima svetnika I >r. .Aiigelstciiia, l»r. Shorelanda, Dr. (anipl-t lla, prof. Dr. l>č<lč, I>r. 1'rč, grotinje CaStl« Btuart, Markize de Prelian a mnogo druzih imenitnih otiob, se razpošiljava na poselil.o zalitevanjc zastonj. Kratki izkaz iz SI).000 spine valov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
ilonn, U». jul. 1852. Kevaleseiero Du llarry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in ohistnih boleznih, a t. d. pri kamuju, pri prisadljivcin a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) K mi. VVurzer, zdravilni svetovalce in člen mnogo učenih družtev.
VV i n c h e s t e r, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevaleseiero je ozdravila večletne i  nevarnostne  prikazni,   trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sani glede vašega zdravila, ter vas teplo vsakemu priporočam. James Shorelaiid, rauoeclnik, 'JO. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr, A n g e I s t c i u a.
Bero lin, G. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Kevalesciere du llarrv vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel s tein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo it 76.1)21. 0 b e rgi in p e r n, (IJndcnsko), 22. aprila 1872. Moj pati en t) ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetie jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalesciere du llarrv po-polnama zdrav.
Viljem ISurkart, rauoeclnik.
M o n t on a, Istra.
Učinki Kevalesciere du BarrV bo izvrstni. Ferd. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik.
ot. 80.4IG. Gosp. F. V. lieneke, pravi protesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „ltcrlincr K I i n i s c h u \V o c h e n s c h r i t'tu od 8. aprila 1872 to Iu: r Nikdar ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kcvnlcnta Ara-bica" (Kevalesciere;. Dote je v 4. mesecu vedno večin več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Kevalescičre gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 64.210. Markizi) de llrehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipob^udriji.
St. 711.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dusseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
8t. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojaSk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tišcanji v prsih.
Št. 75.5170. Gospoda Gabriela Tcšnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na •koro,brcznndcjiii prsni holečini in pretresu čutnic.
St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujsanji.
St. 75.1128. Barona Sigmo 10 letne hraniote na rokah in nogah i t. d.
Kevalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odradčenih in otrocih prihrani 50 krat već na ceni, glede hrane.
V plehabtih pniieah po pol funta 1 gold. 50 kr., luut 2 go!d. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr, 5 fun-ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
- RevaloBciore-BiBcuiten v pufticab & 2 gold. 50 kr. n 4 gold. 60 kr. — Bovaleactere-Chooolatee v praha n v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. >0 kr., 48 tal 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta* 10 gold., za 288 taa X0 gold., — za 576 taa 36 gold.
— Prodajo: Barry du fiarrv & Com p. na M»u-aajl, ViFavUflaelupaM št. 8, v LJublJaul K d. Vtilir, v Gradei bratje Oberanzmevr, v 3ua-K.a.ioi I Mre liti ck Frank, v C'elovel P. Birn-jRuhor, v Liončt Ludvig Mtillor, v Maribora f. Koletnik * M. Mor tč, v teranu J. 13. I tockhaiiBen, kakor v vbou mestih pri dobrih le-> rjib in trpt.cerijhkih trgovcih; tudi razpošilja duiaj-
aki* UŠI riji ■ m> krnit' nr> motnih n«. k h 7. niču h <ili novnettlh
Oznanilo.
Prodaja so zdaj pri M. (.cihcr-ji v l.jubijan i po zelo znižani ceni:
Ključ
za poštovanje, ratitovanje in motridno mero s „po-
jasniloni" vred po 2 kr. a. v.
A becednica k podobami
7a čitanjo in čtetje, po 18 kr. a. v.
Kdor pa naroči pri pisatelju Žnidarčie-u na Banjltoah (pošta* Canalo bei Giirz) po 10 iztiBov to ali une knjižice, ta prejmo na vsakih 10 še 2 utiša za privrzek.
„Slovenski UČ tolj" govori v 3 št. (stran 44) obširno o „Abecednicl" tor sklepa tako: „Kaj ta-cega nemajo šo Nemci ne, kakor so te podibo, katere služijo dvojnemu namenu: kazalncmti poduka in izpoznavanju pismen. Mislimo torej, da bi se moglo slovensko učitoljstvo po pravici ponašati s to „Ahecednico". Priporočamo jo najtoplejo vsem čeat.-čitateljem našega lista."
„Abi cednica" se dobiva tudi v Colovci v tis-karnici družbo sv, Mohora, v Mariboru pri Ferlincu v Gorici pti Woku!atu in Filaku, v Zagrebu pri llartmanu, v Pragi pri Gregrii. (311—2)
c
(-£ S
c m
C B
m ■ p — < 3
212 s
w&
c I
O
i*
l 3
J- • m'
aH'
a> K~ o< "3 o ">
a a I
<
m »
0
O   p  O 03
'—JS      R B
a
iS *»
m 2. i
S*
E 0
>—i p — ■ £2. STm
s B JL 8 9 P B • o| g
M 5! p* < -o rtB-o II
Ji g °5
E il. I f
g c    _ o<
tei"— 55 *
a f
n B* 5 5 < 5 "   S* ji;
t   "0 f2-»
f:iil&
|l t si'
gg,
■oj". »
—, —i J± «—.t—, t* <~-  C, £
c-n 5.« g E -5..S r2.
Pri svojem odhoilu iz Sodra* žice 'v Ldubijano) kličem vsem prija-te!jl-ui in /.iiaiici-ni sično ^Na zdravje:"
(317)
Matija Mlekuž.
Traakitljo
(1 t.mdvv■urin)  ozdravlja tudi pismeno
*>/•. it lin h na i> u ti <ij i,
Praterstrasse 42.
(201—5)
Pri Dunajski razstavi 1. 1873 2 modaliji za iia|ir<?d€'l«. za H
s skupno težo 300 centov, vlitih za votivno cerkev na Dunaji, razstavljenih.
zvonov
Cos.
kralj.
dvorna livarna za zvonove in metale
Ignacija Hilcerja & sinov
v Dunajskem Novem mestu (Ig'in-Giz ZE-HIIlzer &z Solin in "^7"l©xa.©r-3iiTe'UListeiđ.t)
se priporoča :
zvonov v sni v teže
/u narooevanje
in vsakega glasa,
vlitega metala.
ter tudi za vsake izdelke iz
Za prej odločeni glaa ali čisto barmonifinl akord naročenega avonovja (več zvonov) so dajo poroštvo. Zvonovom se pmlaja uidi vsa druga oprava, jarmi iz lesa ali železja po najboljši in najnovejši šegi narejeni, tako da se veliki in telkl ivonovl prav lehko gonijo, ker teko ])o zobcih na novo iznajden način ; tudi se lehko presučejo, kedar koli treba, brez posebne naprave, tako da zvonovi dalje tipe in mnogo lepši poj O,
Tndl bo zvonovi tako uredijo, da se pri zvonenji vsi lepo vjemajo in kcmb'ji drug za drugem v lepem redu bijejo. Za tako uređenje jo iznašla ta livarna novo sisteme, po kateri vsak novo opravljeni zvon, pa tudi vse zvonove v zvoniku en sani Slovek v kakih urah po /oio pripm.sti napravi brez vseh stroškov tako urediti umre, da zvonovi enako, hitreje ali bolj počasi teko.
Naročila se izgutovljajo natančno in po ceni.   Zarad plače so ugodni pogoji. (287—5)
Kar (<t livu nt a ohfoji, ,'i.'S let, je vitlu X!f.'iO rrčji/t zroHur, L \ ,s-o h-}ihti i l>S(Hi n-ntot\
fsdatei/ m xa »rotiuiarvo irdxovureni Maka A rune.
L&srmtja \ix .i-.ib ., isaroiine tiakarncu.