INTEGRACIJE —
RUŠENJE PLOTOV
Zakon o združenem delu nam je dal tudi nove osnove za sa-moupravno organiziranosl združenega dela. III. kongres sa-moupravljalcev pa je v posebnem poglavju obravnaval lo pro-blematiko kot eno najpomembnejših in strateških zadev v našem nadaljnjem družbenopolitičnem in družbenoekonom-skem razvoju.
Problametika samouprav-nega organiziranja je vredna vse pozornosti predvsem za-to, ker je zadnje čase prišlo do povečanega zapiranja v tovarniške plotove med de-lovnimi organizacijami in celo med tozdi v okviru iste de-lovne organizacije. Tako za-piranje povzroča drobnjakar-stvo in nezmožnost hitrejšega razvoja v ključnih razvojnih smereh. Vse to je tudi prispe-valo k težki ekonomski situa-ciji, v kateri smo sedaj.
Zato je politična in eko-nomska naloga vseh subjek-tivnih dejavnikov — tako zveze komunistov, sindikata, mladine kot tudi samouprav-nih in poslovnih organov — da trajno preverjajo svojo or-ganiziranost v skladu z zako-nom o združenem delu. Taka organiziranost naj postane dinamična sestavina vsega poslovanja in naj prispeva, da se bo sleherna organizacija hitreje prilagajala stabiliza-cijskim zahtevam po povečani učinkovitosti na vseh ravneh.
Vsako organizacijsko pre-strukturiranje pa je treba izvesti v najširši samoupravni razpravi z množico zainteresi-ranih in osveščenih delavcev in zaradi njih. Napočil je č*s, ko je treba odločno rušiti po-djetniške plotove in našo or-ganiziranost snovati na osnovi ustvarjanja dohodka.
Dohodek pa ni podjetniška, ampak je dmžbena kategorija. Odgovornost za to imajo poleg delavcev v posameznih ozdih tudi
vse druge, družbenopolitične in samoupravne strukture. Zato v naši občini zadnje mesece sprem-Ijamo več različnih pobud za združevanje, ki jih dajejo druž-benopolitične organizacije in izvršni svet.
Integracijske pobude pa niso povsod mišljene zgolj kot fizična združevanja. Integracija združe-nega dela so v svoji vsebini vse oblike sodelovanja in dela. kjer je izpostavljena kvalitetna vsebina odnosov, kot npr. delitev dela, skupna vlaganja, skupni nastopi na trgu, skupno izobraževanje, skupno reševanje problemov družbenega standarda itd. Šele taka samoupravno dogovorjena vsebina medsebojnih odnosov naj dobi organizacijski okvir, ki pa je lahko združitev v sozde, DO, tozdu, poslovno skupnost ali pa zgolj samoupravni spora-zum z opredeljenimi aktivnostmi in odgovornostmi.
Na teh osnovah naj potekajo procesi povezovanja in prestruk-turiranja. Najaktualnejše pa je v organizacijah, kjer so integracij-ske pobude že sprožene, kot npr. pri združevanju pekarskih zmog-Ijivosti v Ljubljani ali Mesne in-dustrije Zalog in Tovarne mesnih izdelkov, povezovanje Obloge — Slikoplastike v dejavnost zak-ljučnih del v gradbeništvu, Slove-nija ceste — Tehnike in Obnove, Indosa in Litostroja, vzgojno-varstvenih zavodov v občini, združevanje Olme in Petrola idr.
Vsaka povezava zahteva izredno veliko strokovnega, poli-tičnega in samoupravnega dela. Zato pa je tako uresničena inte-gracija pomemben prispevek k našemu razvoju, stabilizciji in za-gotavljanju perspektive vsakega posameznika in vseh nas.
ANDRIJA VLAHOVIČ