Poštnina plačana v gotovini LetO LV.	V Ljubljani, V nedeljo, dne 31. julija 1927 St. 170. Posamezna številka 3 Dir
Naročnina
Dnevna Izdaja
ea državo SHS
mesečno ZO Din polletno 12O Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo unesečno 33 Din nedeUskaIzdalo celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
X
VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsla malt oglasi po 1'30 ln 2 U.večJI oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din g Pri večlem □ naročilu popust
Izide ob 4 zJutrcO
razen pondeljka ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6 111 Koltoplsl se ne vračalo, ne f ran hI ran a pisma se ne sprefemalo j- Uredništva tele/on SI. 2050, upravnlSlva il. 2328
Političen list sza slovenslci narod
Uprava /e vKoplIar/cvl ul. it. 6 Čekovni račun: C/ubl/ana Stev. 10.6S0 in IO.M9 xa lnserale, Sara/evoil.756.1, Zagreb SI. 39.011, Praga ln »uda/ il. 24.797
Naša parola.
Na brezštevilnih shodih po celi Sloveniji [e Slovenska ljudska stranka z vsem elanom na delu, da bo njena zmaga 11. septembra t. 1. tem popolnejša. Izredna udeležba in navdušenje zborovalcev je dokaz, da borba za zastopstvo slovenskega naroda v skupščini ne bo nič manj živahna od prejšnjih, ako ne bo celo še bolj. Kajti zavednost velike večine našega ljudstva je preveč velika, da ne bi razumelo pomena tudi teh volitev za politično in gospodarsko prihodnjost slovenskega naroda.
Volivna parola za 11. september je dana sama po sebi, po celem političnem položaju, ki ga naše ljudstvo pazljivo zasleduje in dobro razume, tako da mu ni treba kričavih gesel ali demagoških fraz, v katerih so letos posebno veliki vsi naši nasprotniki.Naša parola je vse delo naše stranke od početka do danes za čimvečjo samoupravo Slovenije, za njeno dejansko enakopravnost v državi, da se bo mogla soudeleževati vodstva državnih poslov kot politično in gospodarsko jak in ustvarjajoč faktor. Vsa borba SLS od osvobojenja dalje je šla samo in edinole za tem in če bo povsod dobra volja ostala neomahljiva, če se bodo vsi, katerih dolžnost je, resno prizadevali za lo, da se ostanki stare miselnosti popolnoma likvidirajo in bodo vztrajno delali dalje, da se korupcija in partizanstvo docela premagata, potem stopamo resnično v novo dobo državnega življenja. SLS je s svojo odločno, pa pošteno in lojalno borbo dokazala, da hoče biti pri tem, če treba, prva, in da slovenski narod more in hoče po odstranitvi vseh ovir razviti vse svoje tvorne sile, da se država izgradi na temeljih poštenja, resnične demokracije, z najboljšimi moralnimi silami, ki ž njimi razpolaga.
Če ne bi bila SLS stala vsa leta neustrašeno na braniku pravic našega naroda, če ne bi bila postavljala znanim bivšim nasilnim in koruptnim režimom nasproti moralnih sil svojega naroda, če se ne bi bila z železno vztrajnostjo držala svojih načel, prinašajoč zaradi tega največje žrtve, bi bil slovenski narod, ki so ga vse ostale stranke zapustile, že zdavnaj podlegel. Samostojno demokratska »inteligenca« je takoj izpočetka z razvitimi zastavami odšla v tabor najkrutejšega centralizma, samostojna kmetijska stranka jo je mahnila deloma po dejanski miselnosti svojih voditeljev, deloma, ker je hotela loviti s taktiziranjem zase drobtine, takoj za njo, socialistične stranke so nihale med centralističnimi nagnjenji svojih voditeljev in anarhističnimi nagoni po revoluciji razvezanih strasti. Le SLS, ki so se ji sčasoma s svojimi simpatijami pridružili kulturni delavci, del uradništva in pridobitnih krogov ter drugih bolj neodvisnih slojev, je držala dosledno ravno linijo, da pribori Sloveniji lastno upravo, slovenskemu narodu pa enakopraven položaj v državi, od česar je odvisen tudi gospodarski napredek in razmah Slovenije in njenih delovnih stanov. Pokazalo se je, da se v Slovenski ljudski stranki res morejo združiti vsi stanovi našega naroda, da jc tako njen političen kakor gospodarski in socialni program kljub vsem težkočam in oviram postopoma ustvarljiv, da je resnično vse-narodna stranka in da se bo s slovenskim narodom moralo računati, ako bo po svoji veliki večini združen pod eno zastavo, v svoji slovenski ljudski stranki.
Slovensko ljudstvo danes bolj jasno kot kdaj koli vidi in čuti, da je bila pot Slovenske ljudske stranke prava, da je le po tej poti mogoče Sloveniji priboriti vse, kar ji gre, in da se le po tej poti morejo razviti tudi tvorne moči države, v kateri smo Slovenci postavljeni kot straža ob njeni najvažnejši meji. Ta zavest, da smo prav hodili, in da bomo v tej smeri hodili tudi nadalje, to jc tista »parola«, ki množice našega ljudstva zbira okoli stranke in jih navdaja s pričakovanjem sigurne in velike zmage na celi črti. Nobenih novih, uži-gajočih, reklamnih gesel ne potrebuje naše solidno in trezno ljudstvo; naše geslo je staro kakor jc star naš narod in vedno novo, ker zasidrano v njegovi duši, v njega preteklosti in njega bodočem razvoju. Uganjati politični hokus pokus pa radevolje prepuščamo nasprotnikom.
f ROBERT FLERS.
v Pariz, 30. jul. (Izv.) Po kratki bolezni je umrl v Vcttelu akademik in francoski pisatelj Robert Flers. Bil je star 55 let. Zadnji čas ie bil literarni ravnatelj »Figara«,	« >
Pomirjenje v vladi.
r Belgrad, 30. julija. (Izv.) Večina ministrov jo danes odpotovala iz Belgrada v volivna okrožja na agitacijo. Tudi ostali politiki so izven Belgrada na agitaciji med volivci. Predsednik vlade bi imel nocoj odpotovati na Bled. Vendar se do večera ni končno-veljavno odločil za lo potovanje, ki bi, kakor smo poročali, bilo odločilnega pomena za nadaljnji razvoj političnega položaja.
V splošnem pa je zaznamovati precejšnje pomirjenje demokratov, o katerih se zdi,
da so se zadovoljili z dosedanjimi koncesijami. V pomirjenje demokratov je predvsem uspel energičen nastop predsednika vlade Velje Vukičeviča, ki je zagrozil, da bo v slučaju, če bodo demokrati nadaljevali akcijo proti vladi, podal demisijo.
Splošno se misli, da so se vsi spori odložili za poznejši čas, ker demokratom nikakor ne gre v račun, da bi sedaj za časa vo-livne borbe napravili krizo vlade, ker bi vsled tega prišli v še težji položaj.
Radičeva stranka se čedalje bolj podira.
r Požega, 30. jul. (Izv.) V Požegije nastal med radičevci velik razdor. Od 56 organizacij jih je iz Radičeve stranke izstopilo 28. Večina teh organizacij je izjavila, da bodo pri volitvah podpirali ljudsko stranko, kj.T kandidira popularni dr. Kuntarič. V izja\ .atero je dal eden izmed predsednikov povodom izstopa iz Radičeve stranke, pravi, da izstopa
radi tega, ker ni Radič ničesar storil za svoje volivce, ampak da se briga le za svojo rodbino in za sebe. Radi tega ne mislijo še nadalje prenašati njegove diktature in njegove fan':' it\ Tudi iz drugih krajev poročajo o ve-111 nezadovoljstvu nad Radičevimi kandidaturami.
Pred neposrednimi pogajanji z Italijo?
r Belgrad, 30. jul. (Izv.) Danes dopoldne je italijanski poslanik Bodrero obiskal zunanjega ministra Marinkoviča in se z njim dolgo razgovarjal. Nekateri krogi verujejo, da je to nadaljevanje razgovorov, ki sta jih imela Ma-rinkovič in Bodrero nedavno na Bledu in da
je bil predmet teli razgovorov ta, da se odstranijo težave za mirno poravnavo spornih vprašanj med našo državo in Italijo. Isti krogi so mnenja, da ni izključeno, da bi se v kratkem pričela neposredna pogajanja med obema državama.
Ženevska konferenca v polni krizi.
ANGLEŠKE IN AMERIŠKE IZJAVE.
v Ženeva, 30. jul. (Izv.) Navodila ameriški delegaciji na pomorski razorožitveni konferenci dosedaj še niso prispela iz Washing-tona. Dosedaj še ni gotovo, ali se bo vršila zaključna seja konference v ponedeljek, ko se praznuje v Švici narodni praznik. Angleži se branijo napram javnosti proti očitkom - »In-transigenta« in opozarjajo na lo, da ameriška delegacija ni bila pooblaščena, da bi proti novim angleškim predlogom iz Londona stavila svoje predloge, kar bi bilo omogočilo nadaljevanje pogajanj. Na konferenci je postala kriza popolna.
v Newyork, 30. jul. (Izv.) Včeraj je podal Coolidge svoje mnenje o pomorski razorožitveni konferenci in rekel med drugim: Zbližanje ni bilo mogoče, ker so Angleži zahtevali večjo mornarico za svojo državo, kot so jo zahtevale Združene države zase. Pod takimi okolnostmi se mora konferenca prekiniti ali pa bi Amerika morala sprejeti pogodbo, vsled katere bi morala porabiti nove izdatke za oboroževanje, namesto da bi se izvršila razorožitev. Predsednik Coolidge je kljub tem neugodnim vestem izrazil upanje, da bo angleška vlada svoje stališče še revidirala in omogočila kompromis.
Državni tajnik Kellog je včeraj razpravljal z mornariškim ministrom Willbournom in mornariškim štabom. Objavljajo, da so njihovi razgovori dali izgleda, da bo pogajanja še mogoče nadaljevati. Posvetovali so se tudi o izjavah, katere naj poda ameriški zastopnik Gib-bson na ponedeljkovi seji konference. Domne-
vajo, da so na včerajšnji seji angleške vlade sklepali o formulaciji govora, ki ga bo imel angleški zastopnik na zadnji seji konference.
v London, 30. jul. (Izv.) Z ozirom na izjave predsednika Coolidgea razpravlja današnje jutranje časopisje o konferenci zelo pesimistično. Anglija je dala v Washingtonu in Tokiu razumeti, da pomenijo angleški predlogi zadnjo besedo Anglije v razorožitvenih vprašanjih. »Daily Telegraph« izjavlja, da bo samo nerazumevanje Amerike krivo, ako se konferenca razide brez uspeha. »Daily News« podpira pisavo »Ne\vyork Timesa«, ki se zavzema za to, naj bi se razpravljalo o Baldwinoveni predlogu jn poskusilo sprejeti vsaj kratkodob-nc pogodbo, da se tako doseže vsaj nekaj uspeha. Japonska se je kot posredovalka umaknila, očividno zato, ker je Amerika japonsko posredovanje odklonila.
Newyork, 30. jul. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se je zvedelo, da je angleška vlada dala angleški delegaciji popolnoma proste roke, da z ameriškimi zastopniki izdela primerne resolucije o zaključitvi teh pogajanj. V poznih večernih urah se je zvedelo, da je ameriška vlada sklenila, naj bi se zaključna seja ne vršila v pondeljek, temveč šele v torek. S tem hočejo dati ministrskemu predsedniku Baldwinu, ki je danes dospel v Kanado, priliko, da še enkrat stopi v telefonske razgovore s svojo vlado oziroma da stopi šc v razgovore z ameriškimi državniki.
Monarhisti v Grčiji zopet rujejo.
v Atene, 30. jul. (Izv.) V grškem kabi-netuse je zopet pojavila kriza. Notranji minister in voditelj gunaristov Taldaris, poljedelski in prosvetni minister se današnje seje ministrskega sveta niso udeležili. Gunaristi zahtevajo namreč odstop republikanskega fin. ministra Kafandarisa, ki do sedaj še ni hotel ustreči želji Taldarisa, da bi pokazal dokumente o svojem delu v Ženevi, kjer bi moral
v Dunaj, 30. jul. (Izv.) Po 14 in pol urni seji dunajskega občinskega sveta je bil sprejet predlog, da se stroški za občinsko stražo vnesejo v proračun v znesku 1.9 milijona šilingov. Med številnimi obstrakcijskimi govori krščanskih socialnih in velenemških občinskih svetnikov so se dogajali viharni nemiri, ro^ot a
pri Društvu narodov zasigurati garancijo Društva narodov za grško inozemsko posojilo. Republikanci mislijo, da so največje težkoče žo premagane in da bo dosedanja koalicija ostala na krmilu. Videti pa je, da gunaristi hočejo svoj nastop izrabiti kot pretvezo, da izstopijo iz sedanje vlade, da bi oslabili vpliv republikanske stranke, ki je dosegla že dve inozemski posojili.
Ustanova socialistične policije na Dunaju
trajna.
VIHARNA SEJA V DUNAJSKEM OBČINSKEM SVETU.
klopmi, žvižganje in »Pfuj- klici v zboru. Svetnik Richter je utemeljeval predlog, toda ves čas njegovega govora ni bilo mogoče razumeti niti besedice. Zatem je načelnik krščansko socialnega kluba Kunscliak očital socialistom, da so prelomili besedo, ker so rekli, da bo ta občinska straža organizirana samo za čas,, do-
kler traja nevarnost, sedaj pa hoče občinski) uprava napraviti stalno organizacijo. Dve policijski oblasti lahko povzročata resne skrbi, Zupan dr. Seitz jo med velikim nemirom izjavil, da bo ta straža varovala samo občinska poslopja in občinska podjetja. Za njim je govorilo več krščansko socialnih občinskih svetnikov, ki so opozarjali na to, kako neskrbno je bila sestavljena občinska straža, ker se med temi stražniki nahaja nad 200 oseb, ki so bile že predkaznovane, in tudi inozemci. Ko je ob 6 zjutraj socialni demokrat Hofbauer predlagal zaključek debate, so se hrupni prizori zopet ponovili in opozicija je zapustila dvorano, ko je svetnik lhimelliardt izjavil, da je vsako sodelovanje v tem občinskem svetu nemogoče. Richter je v zaključnem govoru rekel, da je bila prve dni straža sestavljena predvsem iz brezposelnih, da pa je najboljši dokaz za vestno postopanje pri nabiranju stražnikov dejstvo, da je bilo takoj prve dni zelo veliko število izvrženih. Predlog je bil sprejet z glasovi socialnih demokratov, ki imajo skoraj dve-tretinsko večino.
Seja finančnega odbora.
r Belgrad, 30. julija. (Izv.) Za 4. avgusta popoldne ob 4. uri je sklicana seja finančnega odbora s sledečim dnevnim redom: 1. Uredba o nagradah sodnih izvršiteljev. 2. Dopolnitev člena 2. pravilnika o posebnih do-kladah državnih uslužbencev bodisi v denarju bodisi v nal.iri. 3. Uredba o ustroju začasnega gospodarskega sveta pri ministrstvu za Irgo-vino, obrt in industrijo.
Težave demokratske stranke s kandidaturami.
r Belgrad, 30. julija. (Izv.) Demokratski izvršilni odbor je na svoji današnji seji izključil več uglednih demokratov predvsem iz južne Srbije iz stranke ritdi tega, ker so ]io-stavili posebno listo in na ta način slabijo stranko. V Novem Sadu, kjer je oster spor, bo nosilec liste demokratske stranke bivši predsednik narodne skupščine dr. Ivan Ri-bar. O političnih vprašanjih se ni razpravljalo. — Istotako je tudi radikalni izvršilni odbor potrdil večino list.
Strogi regiment v Avstriji.
v Gradec, 30. jul. (Izv.) Štajerski deželni deželni glavar Paul je z ozirom na napet političen položaj in hoteč zabraniti vsake spopade med raznimi oboroženimi organizacijami, prepovedal vsakršne vrste obhodov. Republikanska obrambna zveza jc nameravala prirediti 7. avgusta v Gradcu veliko zborovanje, na katero bi prišle organizacije iz vse Avstrije.
v Dunaj, 30. julija. (Izv.) Kakor poroča »Neucs Wiener Journal«, se dr. Seipel letos nc bo podal na dopust v Karlove Vary, temveč v nek samostan pri Dusscldorfu.
Protest sovjetskega poslanika na Dunaju.
v Dunaj, 30. jul. (Izv.) Dunajsko sovjetsko poslaništvo je vložilo protest pri avstrijski vladi, ker je notranji minister izjavil na seji narodne skupščine, da jc navzočnost trgovinskih zastopnikov Lcguyela in dr. Rapaporta na Dunaju v tem času zelo sumljiva in da obstoja velik sum, da sta prišla sem v svrho pripravljanja novih boljševiških akcij, čeprav za to ni mogoče doprinesti striktnih dokazov. Sovjetsko poslaništvo jc protestiralo proti takemu sumničenju diplomatskih funkcijonarjev. Proti regentskemu svetu v Romuniji.
Vsa Češkoslovaška proti Rothermeru.
v Praga, 30. jul. (Izv.) Socialisti so na velikem manifestacijskem zborovanju sprejeli resolucijo, v kateri ostro obsojajo delovanj. Rothcrmereja in njegove poskuse, vtikati se v srednjeevropske razmere. Socialisti njegovo delovanje odklanjajo, ker služi izključno kapitalističnim namenom in tudi radi tega, ker je popolnoma osebno in ovira konsolidacije razmer v Srednji Evropi.
»Čcskc Slovo« piše, da more delovanje Rothermercjcvo tudi češkoslovaški republiki prinesti kaj dobrega. Napovedane so velike demonstracije Slovakov, pri katerih bodo demonstrirali nc samo proti Rothcnncrovi propagandi, temveč tudi za popolno enotnost češkoslovaške države. Rothermerc jc tudi Slovakom odjprl pčit
S kolom po slavah uradništva.
Ob koncu naših včerajšnjih izvajanj o pojmovanju uradniškega vprašanja v krogih SDS, smo trdili, da pri SDS uradniškega gibanja sploh nihče ne zasleduje in ne pojmuje, da jc SDS vse uradniško gibanje zadnji dve leti prespala in da vodi samo črno desko tistih uradnikov, ki jih je treba pri prvi priložnosti lopniti po glavi in register šikan, ki naj potlačijo uradništvo pod peto SDS. To zadnje podkrepimo še z naslednjim.
»Jutro« je dne 25. februarja 1925 potem, ko je žc v prejšnjih številkah napadlo vseuči-liške profesorje, učiteljstvo in srednješolske profesorje, napisalo uvodnik, v katerem napoveduje nove redukcije uradništva kot program ustaljene in utrjene vlade Nacionalnega bloka PPZ. Ta uvodnik končuje:
»Mesto, da bi državni nameščenci šli v enotni fronti v boj za nacionalno in državno idejo, so v »prečanskih« krajih skoro na celi liniji šli v borbo z državno mislijo in se udinjali bodisi Radiču, bodisi klerikalcem ali pa raznim malkontentom. Tudi Slovenija, kjer je bilo včasih malone vse javno uslužbenstvo, osobito pa UTadništvo v taboru nacionalistov, je pri teh volitvah pokazala tako. Glasilo uradniške strokovne organizacije je pred volitvami pisalo ves čas skrajno defetistično ter vsaj v Ljubljani s svojim pisanjem mnogo pripomoglo, da ni bil izvoljen kandidat Narodnega bloka. Maribor je pravzaprav danes uradniško mesto. Od tisočerih oddanih urad-
niških glasov jih jc tam dobil dr. Pivko le nekaj sto. S to odločitvijo uradništva je bil odnešen nov kamen iz zgradbe državnega na-meščenstva. Tako »o ob otvoritvi Narodne skupščine po veliki krivdi samega uradništva pojavlja činovniški problem v neugodnejši luči nego je bil doslej.«
Tako je pisalo »Jutro« takrat, ko je bila SDS na višku svoje moči, ko je imela polno oblast in vso priložnost za uradnike kaj storiti. Takrat je bil čas, da SDS pokaže, kako uradniško vprašanje razume. Če ni hotela že zanj nič storiti, vsaj klevete naj bi mu prihranila. Njeno prvo delo pa je bilo, da je celokupno uradništvo lažnjivo denuncirala, da se je postavilo v borbo z državno mislijo in mu zagrozila, da bo zato trpelo redukcije in preganjanja, ker baje ni volilo SDS.
To je depolitizacija uradništva, kakor si ga zamišlja SDS! To je ljubezen SDS do uradniškega stanu! Ker strokovno glasilo uradništva ni agitiralo za SDS, je ono krivo redukcij in ne vlada PPZ. To je morala, to je samostojnost uradništva po zapovedi SDS!
Danes se ponavlja stara pesem. Le v toliko se je izpremenila, v kolikor na grožnje SDS nihče več ne polaga nobene važnosti in je zato vse besnenje SDS proti uradništvu le smešno brcanje uklenjenega besnilca, ki je temeljito izoliran, da družbi ne more škodovati.
Vrhničani!
V nedeljo 7. avgusta so na Vrhniki, ki je ena največjih občin v ljubljanski oblasti, občinske volitve. Za 33 odbornikov, ki jih je izvoliti, se bore proti listi Slovenske ljudske stranke štiri liste. Vsi združeni nasprotniki seveda nimajo nikakega upanja, da bi zrušili to našo občino, poskušajo pa na razne načine, kako bi škodovali stranki večine našega naroda. Tako imenovani naprednjaki, v katerih naprednost seveda nihče ne veruje, so sestavili dve kandidatni listi. Eni so dali ime »Napredna gospodarska lista«, drugi pa »Združena gospodarska«. Kogar ne upajo vjeti na prvo, ki ima na vodilnih treh mestih tri tovarnarje, tega upajo pritegniti na drugo. Napredna ni ne ena ne druga, še manj pa seveda gospodarska. "Je rečemo, da ne bi bili dobri gospodarji zase posamezni člani te liste, saj so med njimi, kakor rečeno, trije tovarnarji. Toda od občinskega gospodarstva te liste nimajo ničesar pokazati. Tega se gospodje iz teh list tudi dobro zavedajo, zato ne pričakujejo, da bi s temi listami volil kdo drugi kakor le izraziti svobodomiselci. Preproste ljudi iz posameznih vasi skušajo vjeti z listo, ki so ji dali naslov: »Lista združenih vasi«. Ta lista nosi že v naslovu neresnico. Zakaj iz največjih vasi ni nobenih kandidatov na njej, ne iz Bevk. ne iz Verda, ne iz žažarja. Večina kandidatov je iz Blatne Brezovice. Listo je tem kandidatom vložil demokrat .Telovšek. Marsikdo, ki je doslej mislil, da je ta lista kolikortoliko dobra, je spoznal, ko je videl bratenje z demokrati, kam vodi ta lista in čemu je ustanovljena. Njen jasen namen je, eepiti vrste Slovenske ljudske stranke. Kmetje v vrhniški okolici so toliko pametni, da so to igro vrhniških demokratskih prvakov hitro pregledali. Danes je gotovo, da tudi marsikdo, ki je to listo podpisal, njej ne bo oddal glasu. Nositelj liste se bo moral še bolj potruditi kakor doslej, če bo hotel, da bo on sam izvoljen. Zanimivo je pri tej listi tudi to, da zanjo
agitira g. Verbič, ki je kandidat »Združene gospodarske liste«. On je kandidat liste, ki je izrazito trška, pa agitira med okoličanskimi kmeti za protitrško listo. To govori dovolj jasno. da so vso te liste postavljene samo proti naši stranki. Vse, ki bi bili izvoljeni na katerikoli listi, ki napadajo SLS, bodo v »Jutru« proglašeni 9. avgusta za demokrate ali socialiste.
0 listi socialnih demokratov in bivših komunistov, ki so si dali ime »Združena'delavsko kmetska stranka«, se ne splača veliko govoriti. Kakor doslej, bodo tudi kasneje podpirali samostojne demokrate v občinskem odboru proti SLS. Takoimenovani socialisti so bili na Vrhniki vedno največji prijatelji tako-zvanih kapitalistov. Proti vsakemu predlogu SLS so demokratje in socialisti vedno skupaj glasovali.
Slovenska ljudska stranka ima na Vrhniki četrto skrinjico. SLS se zaveda, da, morajo biti v občinskem odboru zastopani vsi stanovi in vsi kraji v občini. Zato je hf pomembnejše vasi, ki bi ne imela na sigurnem mestu kandidata. Njen županski kandidat dr. Marolt ima v volivni agitaciji lahko stališče. Občinski ziastop je pod njegovim vodstvom dvignil gospodarsko Vrhniko, tako da je danes med prvimi občinami v Sloveniji. Ko je prevzel dr. Marolt župansko mesto 1. 1908., je našel na Vrhniki 265.000 kron dolga, kar je za tisto dobo pomenjalo ogromno vsoto. Ze i. 1922. so bili vsi dolgovi poplačani. In 31. decembra 1926. je bilo v raznih skladih (za zgradbo šole itd.) prihranjenih preko 400.000 Din. Te številke govore, kdo skrbi za procvit vrhniške občine.
Zato je zmaga SLS v nedeljo 7. avgusta gotova. Gre sedaj le za to, da bo ta zmaga tudi sijajna, da bo ostala Vrhnika kakor vselej v prvih vrstah slovenskih občin. Vsi zavedni somišljeniki torej na agitacijo, vsi volivci na volišče!
Občinske volitve na Ježici.
mora občina po krivdi naših županov plačevati davke od vodovoda. Resnica pa je ta, da se je občina v pogodbi zavezala, da bo nosila vse na njo odpadajoče davščine, drugače, bi nam mesto vodovod — zaprlo. Ker se držimo pogodbe, nas napada »Domovina«. Ali mislite, da smo se učili delati pogodbe pri vaši stranki, ki sklepa pogodbe zato, da jih potem prelomi. Le spomnite se na ljubljanski dr. Ravniharjev mandat: Verolomni SDS danes nihče več ne zaupa, kakor tudi vašim pisarijam nihče več ne verjame. Zato le naprej s potvarjanjem in zavijanjem resnice. To je najboljša reklama za vas!
Vsi v boj za SLS!
V nedeljo 7. avgusta vsi na volišče! Naši skrinjici sta tretja in četrta. Pri tretji je nosilec g. A hI in, pri četrti pa g. Sever. Čuvarja tretje skrinjice sta gg. Hovro Kos in I»vro C u n d e r, četrte pa gg. Janko Dolničar in Leopold Len če. Noben volivec ne sme ostati doma. Vse kroglice, v tretjo in četrto skrinjico! Na obeh listah kandidirajo najboljši možje vseli stanov in vseh vasi. Kmetje, delavci in obrtniki gremo složno v boj za zmago SLS. Kdor ni z nami, je proti nam. Izbirati moremo samo med tretjo in četrto skrinjico. Vse druge so brezpomembne, ker njihovi maloštevilni kandidati ne bodo imeli na občinsko gospodarstvo nobenega vpliva. Zato vsi v boj za zmago SLS!
Vodovod je delo SLS.
Vsakemu otroku je znano, da je ves napredek Ježice delo SLS. Možje SLS so bili, ki 90 ustanovili vsa tukajšnja gospodarska društva, kmetijsko podružnico, strojno zadrugo, gasilno društvo, vsa naša prosvetna društva. Naši možje so tisti, ki so nam s pomočjo deželnega odbora, ki je bil v rokah SLS, napravili vodovod. Tako zvani »naprednjaki« so povsod le nergnli in delo zavirali, pa so bili hvalu Bogu na Ježici do sedaj vedno brez moči. In sedaj pridejo pritlikavci, ki so bili tedaj, ko so naši možje ustanavljali gori «.,.^{,11. društva, delali vodovod itd., še v rfbelki ter hočejo delo SLS, ki ga pozna vsa Jožica., zatajiti. »Domovinav dalje laže. da
Delavci, kaj boste volili?
Nikdar ne bomo volili kandidatov tiste stranke, ki je uvedla PP režim. Pod PP režimom je divjal pri nas najhujši teror proti delavstvu. Nesrečni Fakin v Trbovljah še ni pozabljen. Tudi ni pozabljen naš rojak Ju-van, ki so mu oborožene tolpe na Viču mečkale prste! V prvo skrinjico ne bo padla nobena delavska kroglica! — Ali boste volili radičevske kmete? Ne! Ti sploh delavca ne marajo poznati. Ali socialiste? Tudi ne! Le poglejte njihovo kandidatno listo. Požrtvovalne in za delavstvo "vnete odl>ornike gg. Ro-preta. Jakopiča, Zormana, Pečnika in druge so izrinili, da so prišli na prva mesta taki, ki niso še ničesar naredili za delavstvo. Zalo naj se volijo kar sami. Naših delavskih kroglic pa njihova skrinjica ne bo dobilo. Naše delavstvo bo volilo SLS. I>e SLS je tista stranka, ki vedno iu nesebično poteguje za delav-
ske koristi. Le SLS bo mogla s svojim vplivom v občini, deželnem zboru in v vladi delavstvu pomagati. Zato rte delavske kroglice v skrinjice SLS!
Totaačevd, Jaršanl!
Liste za občinske volitve so razglašene. Če jih pogledamo, vidimo takoj, katero bomo volili. Le na četrti t. j. lista SLS (Severjeva)
vidimo naše izkušene može gg. Dimnika, Plevnika, Bolto, Avbelja in druge. Zato bomo vsi volili četrto — Severjevo listo!
Gostilničarji in trgovci I
Največ zastopnikov našega stanu kandidira na tretji listi t. j. SLS Ahlinovil Zato bomo mi oddali kroglice v tretjo skrinjico!
Volivci!
Čitajte prihodnji teden »Slovenca*. Zvedeli boste še marsikaj zanimivega!
Ne boste ušli.
Starina »Slovenski Narod« je doživel s svojim dolgoveznim pisanjem o redukciji učiteljev v ljubljanski oblasti polomijo. V včeraj izišli številki že poskuša biti stvaren. Da ne bi ta demokratski poraz izgledal preveč žalostno, krije umik »Jutro«, ki menda smatra svoje bralce za male »jutrovčke«, ki vse verjamejo, kar se jim pove.,Na dolgo kolobocijo le par kratkih opomb:
»Jutro« se lovi okrog proračuna, ko govori o redukcijah učiteljstva. Ugotavljamo ponovno, da v proračunu ni prav nobene potrebe, da bi se reduciral le eh učitelj v Sloveniji. Za osebne izdatke je ▼ proračuna določena dovolj visoka vsota, če je »Jutrov« informator nepoučen, naj poprej vpraša, preden po nemarnem preliva tinto. Vse tedaj, kar spravlja v zvezo s proračunom, piše za take svoje vernike, ki ne bero ničesar drugega, kot »Jutro«. Proračun, za katerega je glasovala SLS, torej ni prav nič kriv učiteljskih redukcij. Poudarjamo, naj se »Jutro« jezi ali ne jezi, da so se te redukcije skuhale v Belgradu, ne v Ljubljani. Če bi gospod direktor »Jutra« 1. 1921 ne glasoval za centralistično ustavo, bi govorila samo Ljubljana, ne pa Belgrad in učiteljstvo — tudi svobodomiselno — danes ne bi trepetalo pred redukcijami. Mi smo 1. 1920, ko je bil boj za konstituanto, dovolj jasno povedali vsem stanovom, tudi učiteljstvu, da koplje samo sebi grob, ko voli in agitira za centralistične stranke. Kar so nekateri gospodje takrat skuhali, to jih danes ; peče. Ugotavljamo, da se je Slovenska ljudska stranka vedno borila proti centralizmu in se še danes bori. Zato se tudi bori proti temu, da bi bil v Sloveniji reduciran kak učitelj.
»Jutro« debelo podčrtava to-le:
»Uradniki dele kredite tako, kakor so jih pač zapisali gospodje klerikalci z radikali na vladi. Vlada g. Vukičeviča, ld jo podpira SLS, pa izdaja ukaze.«
Že zgoraj smo povedali, da je to prazna slama, iz katere »Jutro« nikoli ne bo iztolklo nobenega zrna. Kreditov za učiteljstvo je dovolj. Uradniki, ki dele te kredite v Belgradu, niso klerikalci in v vladi g. Vukičeviča ni Slovensko ljudske stranke. Kako se vlada podpira, če se z njo ne sedi skupaj in če se zanjo ne glasuje, to modrost bo moralo »Jutro« šele razložiti. Če tedaj »Jutro« sklepa, baj bo šele, ko hoče finančni minister še eno milijardo prihraniti, moramo reči, da ne nosi SLS za to milijardo prav nobene odgovornosti, ker je že 17. aprila na ogromno veselje samostojnih demokratov izpadla iz vlade. Ta milijarda, ki bi jo rad za prihodnje leto prihranil finančni minister, menda vendar nima nikake zveze s proračunom, ki je bil izglasovan Že 31. marca. Naj vendar »Jutro« nima svojih bravcev za tako bedaste. Bedarije o fuziji SLS z radikali pač nihče ne verjame tudi v uredništvu »Jutra« ne, čemu torej varati s takimi frazami uboge »napredne« pare?
Še ene stvari ne bomo pozabili. So kraji na Slovenskem, kjer je preveč učiteljstva in so kraji, kjer ga manjka. Dr. Puc je že enkrat to predobro povedal, ko je govoril malo slavno besedo »o volivcih ob prometni cesti in o volivcih ob strani.« Če misli gospoda okrog »naprednega« Časopisja, da je potreba začeti debato o takem učiteljstvu, o taki šolski upravi, ki je skušala gotove kraje nagromaditi učiteljstva, naj ve, da se te debate ne bomo ustrašili. Materijala imamo več kot preveč. Tisti izvoljenci med učiteljsvom, ki so se doslej greli pri vladni milosti in včasih bore malo delali, zraven pa tirepetali pred kraji, ld niso ob prometni cesti, naj se zahvalijo »Jutru« in njegovim urednikom, če bo pri tem eden ali drugi doživel kako neprijetnost. Pokazali bomo, da je bila res v marsičem naša šolska zgradba »nesolidna«, kakor .je že enkrat zapisal »Slovenec«.
Centralistična zgradba naše države, na kateri je delala zlasti demokratska stranka, se podira. Pokopava pod seboj tudi svoje duševne očete. 11. septembra zavalimo demokratski stranki in njenemu centralističnemu mišljenju debel kamen na grob. Prepričani smo, da I vodo ravno reduciranci, ki jih Belgrad tako neusmiljeno meče na cesto, krepko pomagali pokopati to protislovensko stranko. Tudi učitelji pri tein prav srolovo ne bodo manjkali.
Vesela vest za rentnike in provizijoniste.
Od generalne direkcije železnic smo izvedeli, da je končno vendar urejeno vprašanje votnili olajSav za rentnike in provizijoniste. Vsi rentniki in provizijonisti dobe iste vozne olajšave kakor stalni delavci in njih družine, ! Rentniki samo v slučaju, če so za delo popolnoma nesposobni, provizijonisti pa, če so bili člani provizijskega londa najmanj pet let. Poleg treh brezplačnih kart na leto dobe vsi listne legitimacije s pravico do kupovanja režijskih voznih kart, njih rodbinski člani pa do nakupa štirih režijskih voznih kart na mesec. Čujemo, da je prišel tozadevni odlok že na tukajšnjo direkcijo. Naj bi se poskrbelo, da se ta odlok tudi čimpreje izvrši.
Korošci in narodni kataster.
Zadnji »Koroški Slovenec« posveča uvodnik vprašanju narodnega katastra. List naravno to ustanovo, ki so mu jo tako velikodušne namenili Nemci, odločno odklanja.
Predvsem ugotavlja »K. S.«, da je načrt katastra v svojem jedru nemoralen. Saj dopušča možnost, da se vsak poljubno letos vpiše za Slovenca, prihodnje leto pa uide zopet pod nemško zastavo. Če komu kaže, se more vpisati v narodni kataster, tudi če ni Slovenec. Z eno besedo: s katastrom se sankcijo-nira neznačajnost in nemoralnost. Toliko glede načela.
Kako bi pa v praksi bilo s svobodo za izraz narodnega prepričanja, si je lahko ustvariti sodbo po sledečem dogodku: Ob zadnjih volitvah v let. letu je Landbund v Blačah pri Žili pod pokroviteljstvom sedanjega deželnega poslanca Ferliča nabil lepake: »Wer stranka wahlt, ist Landesverrater!« To seveda ni bil osamljen slučaj, marveč je tipičen zgled, na kakšen način se terorizira narodna vest koroških Slovencev.
Za narodno pripadnost more biti mero-dajno le eno dejstvo — zaključuje glasilo koroških Slovencev. Vsi Slovenci, ki govore v družini slovenski jezik oz. katerih otroci govore ob vstopu v šolo slovensko, pirpadajo slovenskemu narodu. Vsako drugo umetno določanje slovenskega narodnega posestnega stanja bi resnico le potvarjalo.
Sfiocli
Vič. Volivni shod SLS bo v četrtek dne 4. avgusta ob 8. uri zvečer v dvorani Društvenega doma na Glincah. Govori poslanec Fr. Smodej.
Shod SLS v Kranju bo v ponedeljek dne 1. avgusta, na katerem govori načelnik stranke dr. Anton Korošec, ne bo pri »Jelenu«, kakor se je pomotoma poročalo, ampak na drugem dvorišču »Stare pošte« in sicer ob 11. uri dopoldne. Vsi somišljeniki na shod!
Vrhnika. Danes popoldne ob treh bo na Vrhniki v Domu javen shod Slovenske ljudske stranke. Govori poslanec Smodej. Pridite vsi, ki vas zanima javno življenj, gotovo na shod.
Reteče pri Škofji Loki. V petek dne 29. L m. na večer je bil v tukajšnjem društvenem domu dobro obiskan shod SLS. Govorila sta na njem načelnik SLS dr. Korošec in oblastni poslanec Planina.
Shodi dr. Hohnjeca. V nedeljo 7. avgusta po ranem cerkvenem opravilu v Ljutomeru. — V nedeljo 14. avgusta po ranem cerkvenem opravilu v Gornji Radgoni, popoldne po večernicah v Veržeju. V ponedeljek 15. avgu-srta (na praznik Marijinega Vnebovzetja), po rani sv. maši pri Sv. Križu pri Ljutomeru.
Volivno sihanje.
6 Subotica, 30. julija. (Izv.) Danes dopoldne je imela madjarska stranka sejo, na kateri se je odobril sporazum z demokrati. Ta sporazum je vzbudil senzacijo, ker so Ma-i djari preje sklenili sporazum z radikali. ! 6 Bihač, 30. julija. (Izv.) Za bihaško vo-livno okrožje so muslimani vložili svojo liste z nosilcem Huseinom Alioem. Kandidati sc sa.mi muslimani.
č Sarajevo, 30. julija. (Izv.) Demokrat bodo za sarajevsko okrožje vložili posebne listo z nosilcem Ljubibratičem.
č Sušak, 30. julija. (Izv.) Za sušaško volivno okrožje je bil preje določen kot nosile« HSS liste dr. Maček. Sedaj se je to spremenilo in je nosilec dr. Stanko Šibenik. Mačeh je nosilec v bjelovarsko-križevačkem okrožju č Split, 30. julija. (Izv.) Radičevci v Imot-skem zahtevajo od vodstva HSS v Zagrebu, da kandidira v njihovem okraju domačin in pri svoji zahtevi odločno in nepomirljivo vztrajajo.
JUGOSLOVANSKO-GRSKA TARIFNA
POGAJANJA, ž Rim, 30. jul. (Izv.) Italijanski listi poročajo iz Aten, da so se jugosloijansko-grška tarifna pogajanja ugodno zaključila.
Nadaljnja telefonična poročila na 6. strani.
VOSKA-
čevlji
zdravstveni
Ustanovi). 1842.	SoltOna Izvršitev.
Vsakovrstna
pleskarska in irkosllkarska dela
izvršuje tvrdka
BRATA EBERL nasledniki
Martine, Černe & Co.
Vošnjakova ul. 8. (preje Cesta na Gorenjsko železa.)
mern >>i>	L ubija na	Tele fon it. 2814
Pogled na severno steno Prisanka, kjer jc lani zgradila kranjskogorska podružnica SPD novo pot, da je mogoče doseči vrh brez prestopa italijanske meje. Križec označuje mesto,
kjer so našli ponesrečenega dr. Kroebra.
Državni pravdnik Friderik Krocber iz Halber-stadta v Nemčiji, ki se je nedavno smrtno ponesrečil v severni steni Prisanka.
Ljubljanska stolnica.
Viktor Steska.
Ljubljansko stolnico popravljajo. Ob tej priliki se malo ozrimo v njeno zgodovino!
Thalnitscher piše v svoji Epitome, da je cerkev sv. Nikolaja iz 7. veka; Valvazor pa sporoča, da so jo postavili ljubljanski ribiči 1. 745. Vse to pa ni verjetno. Zakaj ne? Zato, ker so bili Slovenci v 7. stoletju še pogani in tudi 1. 745. bržkone tu še ni bilo kristjanov. Mi vemo, da je najstarejša ljubljanska cerkev sv. Petra. Ta pa je stala dolgo časa precej daleč od Ljubljane, ki se je prvotno omejevala na okolico sv. Jakoba. Tudi cerkev sv. Nikolaja je bila začetkoma precej osamljena, saj se je Ljubljana šele v 14. in 15. veku širila proti tej cerkvi. Če torej cerkev sv. Nikolaja ni nastala v 7. ali 8. veku, kdaj pa je? Sv. Nikolaj je postal pri nas bolj znan šele po prenosu njegovih svetinj v Bari v Spodnji Italiji 1. 1087. Dotlej so v naših pokrajinah le malo o njem vedeli. Odslej se je njegovo ime večkrat imenovalo. Božjepotniki so hodili na njegov grob molit. Njegovo češčenje se je širilo zlasti v 12. veku. Bržkone se je tedaj tudi v Ljubljani dvignila cerkev sv. Nikolaju na čast. Prvotna je bila morda še lesena; potem so sezidali kamenito in ko je 1. 1361. in 1386, pogorela, so sezidali precej mogočno gotsko cerkev, ki je z nekaterimi spremembami stala do 1. 1701., ko so jo potresi tako zrahljali, da g« popravila niso več izplačala.
Zgodovinar dr. Gregor Thalnitscher je to
cerkev natančno popisal in nam ohranil tudi njeno podobo v spisu: Historia cathedralis ecclesiae Labacensis, ki ga je v tisku objavil 1. 1882 Anton Koblar. Cerkev jp bila tako dolga, kakor sedanja; imela je tri ladje; strop je nosilo 14 stebrov; oltarjev je bilo 11.
Tedaj je bil stolni dekan dr. Anton Thalnitscher pl. Thalberg, ki je gorel za čast božjo. Ker je bil obenem škofov namestnik, je imel velik vpliv. Dne 2. decembra 1700 je v zasebnem razgovoru razodel svoj načrt svojim ožjim prijateljem proštu dr. Janezu Prešernu, kanonikoma Janezu Pichiju in Bogomiru grofu Polhograjskemu ter kamniškemu župniku Leopoldu Maksimilijanu Raspu. Vsi so odobravali njegov nasvet, da treba staro cerkev podreti in sezidati novo. Stolni kapitelj se je temu načrtu pridružil in škof Žiga grof Her-berstein je namero odobril ter obljubil izdaten prispevek. Stolni dekan se je sedaj krepko lotil dela. Treba je bilo nabrati denar, oskrbeti načrte, pridobiti ljudi za to zasnovo, premagati ugovore, malodušnost in strah tistih, ki so mislili, da je tako ogromno delo nemogoče. Dekan je dal najprej stavbarju Karlu Martinuzziju narisati tloris in naris stare cerkve, potem pa je iskal stavbarje za novo cerkev. Predložili so mu več načrtov, pa noben ni popolnoma ugajal. Tedaj se je knezoškof grof Žiga Herberstein odpovedal škofiji in je odšel v Perugio, kjer je vstopil v kongregacijo oratorijancev, kj ga je ustanovil sveti Filip Neri. Njegov naslednik grof Ferdinand Ktln-burg je tedaj bivnl v Rimu. Dekan nm je sporočil, kaj namerava iu mu poslal načrt na vpo-
gled. Škof Kiinburg pa je v Rimu naročil nov načrt, ki ga je napravil sloveči umetnik Andrej Pozzo. Po tem načrtu so zidali. Delo sta vodila Ferrata in Zameri. Ko je Ferrata odstopil, pa tudi Fr. Bombasi. Že 1. 1700. so dovažali les, kamen, opeko in apno; z delom so pa pričeli 1. 1701. V stari cerkvi so službo božjo končali 5. aprila; sv. Rešuje Telo so prenesli v kapelico tik stolnice. 6. aprila so odnesli cerkveno opravo in nagrobnike. Do 14. maja so staro cerkev domalega podrli in do 6. junija izkopali temelj. Zidovje se je hitro dvigalo. Apno so dobili na Ižanskem, 'kamen za oboke pa so lomili pod ljubljanskim gradom. L. 1701. je zidovje doseglo višino gornjih oken. L. 1702. je bila dozidana polovica stolnice in 28. septembra so pričeli tesarji postavljati streho.
Dekan bi rad dal cerkev poslikati kakemu dobremu slikarju. Ker doma takih ni bilo dobiti, se je moral ozreti v tujino. I,. 1702. je italijanski slikar Julij Quaglio slikal v goriški stolnici. Slava njegovega imena je prišla tudi do Ljubljane in stolni dekan ga je povabil, naj prevzame poslikanje ljubljanske stolnice. Quaglio se je povabilu odzval in 1. 1703. je pričel z delom. Najprej je naslikal na stropu nad velikim oltarjem: Ustanovitev ljubljanske škofije, potem je poslikal kapelo sv. Rešnjega telesa, trikote pod kupolo (štiri evangeliste), kapelo sv. Dizine, Nato se je lotil navidezne plitke kupole in je to poslikal. Visoke kupole (h> Pozzovem načrtu se radi pomanjkanja denarja niso upali postaviti; zadostovati je morala začasna lesena plitka ku-
pola, dokler je niso 1. 1843. podrli in sezidali novo, ki jo je po Quaglievih slikah poslikal Matej Latigus. Ko je Quaglio dokončal kupolo, so oder odpravili in Ljubljančani so hodili trumoma občudovat prelepe freske. Pozimi je Quaglio doma dovršil dve oljni sliki: sv. Dizmo za stolnico in Prihod sv. Duha za Bistro pri Vrhniki.
Koncem marca 1704 je umrl polir Pavel Jugovec; za njim je nastopil pozneje tako znameniti stavbar Gregor Maček, ki je imel pri gradbi stolnice najboljšo šolo. Quaglio je v aprilu 1704 dogotovil freski na zunanji steni stolnice: Angel se prikaže Cahariji in Sv. Janez krsti Jezusa, Marijino Oznanjenje je pa napravil že 1. 1703. Te slike uprizarjajo začetke evangelijev sv. Mateja, Marka in Luke. Četrtega evangelija Quaglio ni uprizoril, ker ni bilo pripravnega prostora. V listi dobi je bila namreč v poletni dobi v*ako nedeljo procesija krog cerkve. Na vsakem koncu cerkve so peli začetek evangelija. V ta namen so postavili slike. Quaglio je to leto dovršil slike v svetišču. L. 1705. je mislil Quaglio dokončati veliko fresko v ladji! pa bolezen ga je /.a-državala; zato je dovršil to veliko delo šele 1. 1706. Kapelice je Quaglio poslikal šele ob svojem drugem prihodu v Ljubljano 1. 1721. do 1723. Tako so nastale najlepše freske v Jugoslaviji. L. 1706. so dovršili tudi oba zvonika, ulilj zvonove, med njimi največjega, ki tehta 64 starih stotov in .je posvečen Božji Modrosti.
Glavno delo je bilo dogotovljeno in služba božja bi se že lahko vršila v novi cerkvi. Treba jo ie bilo blagosloviti in prenesti vanje
iz bližnjih vasi jc biLi ogromna — A. Žagar je bral novo mašo v čezsoči ob velikanski udeležbi iz vseli bližnjih iu daljniU vasi. Vse je bilo pre-jdeleno s cvetjem. Slavnostno pridigo je imel znani govornik prof. Filip Ter&elj, ki je z učinkovite besedo naravnost očaral poslušalce. — 1). Goljev-šček je daroval prvo sv. mašo v Marijinem celju. Pod slavolokom ga je »prejela Marijina družba ter mu izročila šopek cvetlic. V cerkvi, ki je bila popolnoma natlačena, so mu zapeli Vodopivčev Pozdrav novomašniku. Slavnostni govor je imel pisatelj Belfe, dekan v Kanalu. — A. Marlinčič je prvič stopil preti GosjkmIov oltar v nedeljo, dne 17. I. m„ v Cerovem v Rrdih. Na poli iz župnišča pred cerkev so Brici kar obsipavali s cvetjem mladega duhovnika. Oltar jo bil postavljen pred cerkvijo. O pomenu duhovniškega stanu je govoril č. g. Ciril Sedej. Med sv. mašo je zapel tenorist Joško Bratuž par samospevov. — Po 39 letih so imeli v Jelšimah zopet novo mašo, ki jo je daroval č. g. dr. Peter Serdoč, salezijanec, rojen v Argentini. Pred 39 leti jo bral novo mašo v Jel-šanah č. g. Ante Stemberger, znani delavec na verskem in kulturnem ]X>lju, ki še živi v Jelša-nah. Novomašniku so deklela iz domače vasi in drugih krajev nasula obilo cvetja in vencev. Pridigal je salezijanec č. g. A. Luska. NovomaSnik dr. Peter Serdoč se v kratkem vrne v svojo domovino Argentino. — Tržačan K. Cesar iz .Bojana je daroval prvo sv. mašo na Sv. Gori. — Idealnim gospodom želimo, da bi njihovo delo obrodilo si^ teren sad!
* * •
Duhovniške vesti. Kakor doznnvamo, je č. g.
Piščanc Anton, kaplan v Postojni, imenovan za eks-pozita v Suhorju. Dosedanji ekspozit č. g. Gabrov-šek odide za upravitelja v Vreme; vremski župnik Gorše Martin se je odpovedal župniji in bo oskrboval ekspozituro v Matenji vasi.
Smrtna kosa. V ponedeljek dno 25. t. m. je umrl v Solk;uiu šolski ravnatelj v pok. g. Tomaž Jug, v visoki starosti 8P> let. Pokojnik je bil znan po vsej goriški deželi; veliko zaslug si je stekel za procvit slovenske ljudske šolo na Goriškem. Naj počiva v miru!
V valovih Idrijce je utonil dne 21. t. m. Bu-log Vincenc, poslovodja Kmetijske delavske zadrugo v Idriji pri Bači. Ob |>ol 9 zvečer se je šel kopat v Idrijco. Ko so se že vsi skopali in sta še ostala tovariša že jela oblačiti, je Balog dejal, da gre še enkrat v vodo. Šel je in ni se vrnil več. ftelo s pomočjo električne svetiljke so ga našli, ko je bil že mrtev.
Čiphe ^at^S la. ianeni sukanec
najcenejše pri Osre«Snu Čipkarski zadrug'
Ljubljana, Kongresni tre
Zlatomašnik duh. svčtnik Anton ŠmidovniK.
Ljubka od Novega mesta niti uro oddaljena Prečina obhaja danes praznik svojega dušnega pastirja in očeta: zlato mašo duhovnega svetnika Antona Šmidovnika. Rojen dne 7. nov. 1852 v Tunicah je pohajal jubilant ljudsko šolo pri frančiškanih v Kamniku, nakar so ga poslali v Ljubljano, kjer je dovršil gimnazijo. Odslužil je eno leto pri vojakih in vstopil nato v duhovsko semenišče, bil 27. julija 1877 posvečen v mašnika ter bil leto pozneje poslan v dušno pastirstvo: za kaplana v Črnomelj. Sicer močan po postavi je svoji moči le preveč zaupal, zbolel je nevarno, da so se že resno bali za njegovo življenje. Božja previdnost je hotela drugače; določila mu je že takrat delokrog, kjer naj svojo gorečnost za čast božjo in ljubezen do ljudstva udejstvuje v polni meri: župnijo Prečino pri Novem mestu. Kot kaplan v Žužemberku, kjer je od strani pokojnega dekana Tavčarja služboval osem let, je prosil Šmidovnik za Prečino, za katero ga je patron novomeški kapitelj tudi prezentiral, nakar je bil 26. sept. 1888 kanonično umeščen na župnijo.
Ko zapustiš gozd, skozi katerega se vije okrajna cesta iz Novega mesta proti Prečini in dalje proti Luknjiškemu gradu, se ti nudi lep pogled: prostorno pokopališče, okusno šolsko poslopje, prelepa gotska cerkev s kaj lepim visokim zvonikom, prijazno župnišče, trdno gospodarsko poslopje — vse delo zlato-mašnika Šmidovnika. Snažne podružnice po župniji, vse njegova skrb. — Stopi v novo župno cerkev, delano po načrtih stavbnega svetnika Jos. Vancaša, nehote obstojiš: lepota, snaga, do zadnje potenkosti vse lično, okusno, dosledno izvršeno. Oltarji: težko je odločiti, kateri je lepši; vsi oltarji, obhajilna miza, prižnica, krstni kamen — vse kamen, marmor. Klopi, spovednice, najnovejši kip Srca Jezusovega — vse, vse jubilantovo delo. Delal je, skrbel je, pa je delal in skrbel očetovsko, da je župljane najmanj bolelo: z dobro voljo in prostovoljnimi prispevki, zbiral je sam, pa tudi dodajal je sam. Še snuje, še dela načrte: veliki zvon, nove orgije. Ne dvomimo, da bo tudi tu dal Bog svojega blagoslova.
Tudi gospodarsko je vplival na župljane. Kar so svetovali kmetijski in vinogradniški veščaki: umetna gnojila, cepljcnje trt itd., vse je uveljavil med svojimi ljudmi; zadnje delo je rajfajznovka, ki je pred nedavnim časom začela poslovati v Prečini.
Da je svetnik Šmidovnik v prosvetnem oziru storil vse, kar more župnijo dvigati in ji omogočiti častno mesto v številu slovenskih župnij, je razumljivo samo po sebi.
V priznanje zaslug, pridobljenih z zidanjem župne cerkve ter neumornega dela v dušnem pastirstvu, ga je ljubljanski vladika 1. 1910. imenoval za kn. šk. duh. svetnika, občinski odbor občine Prečine pa ga je ravnokar izvolil za častnega občana.
Mladeniško čil in čvrst vrši jubilant še vse številne in težke posle dušnega pastir-stva, počitka ne pozna, oddiha si ne privošči, škofu svojemu sinovsko vdan, duhovnikom brat, župljanom oče. Naj ga ohrani Bog Prečini in cerkvi še dolga leta!
Slovenci v Italiji
Svetli dnevi.
V nedeljo 17. in 24. t. m. je stopilo pred Gospodov oltar 7 mladih s krščanskim idealizmom prepojenih mož. Blagor vam, matere in vzgojitelji, ki ste nam jih dali! Zakaj v deželi teče že več ko sedmo suho leto, polagoma izsahnevajo studenci tolažbe in božjega blagoslova. Samo v zadnjem letu je naša Primorska zgubila 11 duhovnikov, 8 jih je Bog poklical v večnost, trije so se morali izseliti. Novomašniške slovesnosti so pokazale, kako željno je dežela sprejela nove delavce. Navdušenje domačinov in drugih vernikov, ki so prišli ure in ure daleč Da novo mnšo, je bilo naravnost nepopisno. Ni bila samo mati ponosna na svojega sina, tudi ne samo domača vas, ampak na vseh vernikih si bral nenavadno svečano in veselo razpoloženje, kakor bi hoteli reči: Ta je še naš, edino ta bo lahko z nami trpel in 6e veselil. In kako domače so bile vse slovesnosti! Vse kakor nekdaj. »V cerkvi se počutimo še doma, tu smo v svoji hiši,« so modrovali kmetje. Ko bi nam Bog le dal mnogo takih značajnih
mož, ki bodo za nas nesebično delali, trpeli, nas tolažili in dvigali!« V mašnika so bili posvečeni ti le gospodje: M. Zorn, A. Marlinčič, A. Žagar in B Goljevšček iz goriške nadškofije, A. Gulič, K. Ceear in l. Policardo iz tržaške škofije.
Predolgo bi bilo, ako bi hoteli popisati vsaj deloma vse novomašniške slavnosli. Č. g. Alojzij Gulič, in daroval prvo sv. mašo v nedeljo, dne 24 t. m., v Toinaju. Udeležba je bila velikanska, kar priča, da ni liberalizem še popolnoma iztrgal vere iz naših Kraševeev. Asistiralo je 12 maš-nikov, med njimi raonsiguor Anton Kjuder, gosp. dr. Anton Požar, ki je vodil obred, ter g. Anton Simonič, ki je imel globoko zasnovano slavnostno pridigo. Fantje in dekleta so pri slavoloku priredili novomašniku krasen sprejem. — M. Zorn je daroval prvo daritev v svoji rojstni vasi v Prvačini. Že dolgo let ni imela Prvačina. prva liberalna trdnjava na Goriškem, nobenega novo-mašnika. Prav radi tega je treba česlitati vsem, posebno domačemu župniku, ki so pripomogli marljivemu dijaku, da je šole dovršil. K uspehu slav-nosti so veliko pripomogle nove orgle. Udeležba
Stolni kanonik Janez Sušnik, ki obhaja danes svojo zlato mašo, doma pred mikroskopom.
Dnevne novice
ir Obiski na Bledu. Te dni so dospeli na Bled: grški poslanik na našem dvoru g. Poli-chronvades, prometni minister g. Milosavlje-vič in armadni poveljnik v Skoplju general g. Zečevič. Za danes je napovedim prihod ministrskega predsednika g. VnkiSeviča, v torek pa pride črnogorski princ Peter Petrovič Njegoš. — V Bohinj so prispeli princ Pavle, prin-oezinja Olga in njeni sestri princezinji Elizabeta iu Marina. Princ Aleksander je že dalj časa v Bohinju.
-k V domu katoliškega prosvetnega društva na Jesenicah so razstavljeni dobitki loterije Kat. delavskega društva. Naj nihče ne zamudi prilike ter si zares krasne dobitke ogleda. Kdor bi bil še tako nesrečen, da ne bi imel
Zaslon)
dobite en par nogavic
pri nakupu dveh oz. treh parov Inventurna prodaja pri
A. Šinkovec nas! K. Sms
vsaj deset srečk v svoji posesti, naj si jih še nabavi, ker sedaj je še čas in jih je nekaj še na razpolago. V nedeljo 28. avgusta pa bo žrebanje in sicer nepreklicno. Zato naj ne zamudi nihče prilike, da v sedanjih mizernih časih lahko za deset dinarjev pride do prekrasne salonske opreme ter spalnice. Pred in po vsaki kinopredstavi bo platno in zastor odra dvignjen, tako da si bodo dobitke tudi kino-obiskovalci lahko mimogrede ogledali.
+ Razpis župnije. Župnija Vuzenica je razpisana do 8. oktobra 1927.
ir Pri oblastnem šolskem odboru v Mariboru se odda mesto honorarnega uradnika za opravljanje administrativnih poslov oblastnega šolskega odbora. Prednost imajo prosilci, ki so že do sedai opravljali slično službo. Pravilno kolkovane prošnje z navedbo poklica in pogojev je vložiti do 15. avgusta pri podpisanem oblastnemu odboru.
* Gasilci pozor! Rok za pristop nad 50 let starih gasilcev v »Samopomoč« JGZ je izjemoma podaljšan do 15. septembra. Vsakemu priglašencu potrdi odslej zdravstveno stanje v nabiralni poli zdravnik s podpisom. Pristopnina od 1. julija dalje je Din 20. Posmrtninskih prispevkov je doslej Din 15. Podrobna navodila čitajte v prihodnji, 4. številki, »Gasilca«. Ne zamudite roka! — JGZ odsek oSamopo-moč».
■k Kredit za terjatve po oddel. 55 otvorjen.
Za izplačilo obveznosti iz preteklih budžetnih let (oddelek 55) je ministrstvo financ pod D. R. št. 90.643 z dne 11. julija 1927 otvorilo kredit. Delegacija ministrstva financ dobi celokupni znesek Din 7,950.489. Ta kredit je rezerviran za vse obveznosti, ki so bile prijavljene do 10. maja 1927. Tako je odgovorilo računovodstvo delegacije ministrstva financ (odsek za vojaške mirovine) na neko vlogo narodnega poslanca Fr. Zebota. Izplačilo teh terjatev bo torej izvrševala delegacija ministrstva financ v Ljubljani sama.
•k Sprejem učenk v bahiško šolo v Ljubljani. V babiško šolo v Ljubljani se sprejme letos 30 učenk, in sicer 15 ob državnih in 15 ob svojih ali samoupravnih stroških. Šolski tečaj bo trajal 18 mesecev. Prijave naj se vlože
pri upravi babiške šole v Ljubljani do 15, avgusta 1927 in priloži prosilka krstni list, šolsko izpričevalo, da je dovršila najmanj štiri razrede osnovne šole, občinsko potrdilo o državljanstvu in vedenju, dovolilo svojega moža ali, če je ločena, dokaze, in zdravniško izpričevalo, da je telesno in duševno zdrava. Prijavljena učenka ne sme biti mlajša od 21 in ne starejša od 35 let. Vse učenke imajo stanovanje in hrano v šoli. Ob vstopu v šolo morajo položiti 2000 dinarjev naenkrat ali pa v mesečnih odplačilih za nabavo babiške opreme in drugih stvari in knjig. One učenke, ki se šolajo ob svojih ali samoupravnih stroških, plačujejo za internatske stroške (stanovanje, hrano itd.) mesečno po 500 Din. Ob državnih stroških se šolajo samo one učenke, ki dokažejo z občinskim izpričevalom, potrjenim po finančnem oblastvu, da so siromašne. Uprava babiške šole v Ljubljani pokliče prijavljene kandidatinje, ki imajo pogoje za sprejem, na dan 1. septembra 1927 v Ljubljano, da se po opravljenem sprejemnem izpitu in pregledu končno izberejo.
ir Avtobus Brezje—Bled vozi vsak dan iz Podnarta (ne iz Otoč) od vlaka, ki prihaja iz Ljubljane ob 8.20. Ob nedeljah in praznikih vozi le od turistovskega. Cena Din 10. Če potniki izstopajo v Podnartu, prihranijo na vlaku in mostnini Din 5, tako da stane avto pravzaprav le še 5 Din. Na Bled vozi iz Brezij redno vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo ob 14.50.
D,n 3"
meter sifona Inventurna prodaja pri
A. Šinkovec nosi. K. SOSS
Iz Bleda, postajališče hotel Central, odhaja ob 18.50, tako da potniki lahko pridejo še na vlak v Lesce. Poleg tega vozi ob prostem času vedno, če se priglasi 9 do 14 oseb. Sprejemajo se naročila na razne kraje. — Avtopodjetje Bole in Cvenkelj, Brezje.	5932
•k Oddaja tesarskih del za Delavsko zbornico. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo tesarskih del za napravo trinadstropnega poslopja za Delavsko zbornico na vogalu Miklošičeve ceste in Čopove ulice v Ljubljani. Ofertalni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu Šolski drevored 2—II. Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do 5. avgusta do 11 dopoldne.
ir Popravek. G. župan Franc Petek iz Cvetkovcev je poslal k notici »Krvav naborni dan v Ormožu« pojasnilo, da temu niso bili krivi fantje iz Cvetkovcev, ki niso imeli voza in ne soda šmarnice na vozu s seboj, pač pa so se peljali s postaje Osluševci v Ormož z vlakom. To pojasnilo rade volje priobčujemo.
* Organist na razpoloženju od 1. avgusta, 19 let star, cecilijanec, z dobrim spričevalom, z enoletno prakso ter znanjem knjigoveštva, želi službe, če mogoče v bližini železnice. Gre tudi začasno nadomestovat proti povračilu potnih stroškov in nekaj za v žep. — Ponudbe je nasloviti na Dekanijski urad Velika Nedelja.
•k Krvav spopad. V petek zvečer so se v neki gostilni v Bistrici na Štajerskem sprli med seboj vinjeni gostje. Iz prepira se je razvil
pretep, v katerem je dobil 60 letni hlapec Ivan 1 Peršon sunek z nožem v trebuh, ki mu je ranil tudi čreva. Težkoranjenega Peršona so prepeljali takoj z avtomobilom v bolnico, kjer je bil operiran, vendar je malo upanja, da bi ostal pri življenju.
•k Sestanek katoliških abiturijentov bo 13. in 14. avgusta na Ratitovcu. Odhod iz Ljubljane že 12. avgusta popoldne. Kdor se misli udeležiti, naj se javi Antonu Jakopiču, abitu-rijentu, Podpeč 8, p. Videm-Dobrepolje ali Janku Lenčku, abiturijentu, Ljubljana, Dvorni trg 1—III. Natančneje sledi.
•k Veliki bolgarski gradbeni načrti. V »o-fijskem sobranju pripravljajo predlog za kredit 300 milijonov levov v gradbene svrhe. S tem kreditom hočejo predvsem zgraditi Narodno gledališče v Sofiji (ki je lani pogorelo), veterinarsko fakulteto, psihiatrično kliniko, medicinsko fakulteto, umetnostno akademijo in več drugih javnih zgradb. Za dovršitev kopališča Ovča v Sofiji je vlada že dovolila 5 milijonov levov.
ir Smrt turškega književnika. V Carigradu je umrl pisatelj Ahmed Hikmet beg. Pripadal je najodličnejšim sodobnim turškim književnikom in se proslavil posebno s svojimi realistično-humorističnimi povestmi iz turškega življenja.
it Nesreča pri žveplanju sodov. Jurist Josip R. se je od konca šolskega leta nahajal na počitnicah pri svoji sestri v Višnji gori ter je semintja pomagal pri gospodarstvu. Včeraj opoldne je žveplal sode, pri čemer pa je eden od sodov eksplodiral. Pri eksploziji je bil Josip R. težko ranjen v desno nogo, na levi nogi pa lažje poškodovan. Svojci so poklicali brzojavno rešilno postajo v Ljubljani, ki je prepeljala poškodovanca z rešilnim avtom v ljub-lansko bolnico.
■k Za dom slepih otrok je bilo nabranega na velesejmu 1800 Din. Bog plačaj vsem odjemalcem cvetja! Zahvala gre g. Kopaču, g. Mi-kužu za darovani dežnik, ter vodstvu železniške ambulance. Hvala vsem darovalcem cvetja! Še enkrat Bog plačaj! — Za odbor: Josipina Cvelbar.
* Nov zobni atelje v Ljubljani. S 1. avgustom otvori v Ljubljani, Židovska ulica 1, I, nad drogerijo A. Kane, g. Ludovik Bitenc, kon-cesionirani zobotehnik, nov, moderno urejen zobni atelje.	5895
" 251
popusta pri kopaln. potrebščinah Inventurna prodaja pri
A. Šinkovec nosi. K. Soss
•k Opozarjamo nanovo, da potniki nekaterih novih oblačilnic v Ljubljani obiskujejo p. n. občinstvo na domu. Oblačilnica za Slovenijo, r. z. z o. z., Miklošičeva cesta 7, ni s temi potniki v nikakih zvezah.	5937
*	Opozarjamo na današnji oglas Jos. Zidar za družabno potovanje v Palestino.
*	Opozarjamo na današnji oglas Jos. Zidar za romanje v Lurd.
*	Turške srečke kupuje ali zamenja za ratno šteto nom. Din 1000 Efektna banka v Ljubljani, Kongresni trg 9. Telefon 2422.
•k Svotlopisni papir negativni 42, 52 Din, pozitivni 52, 62 Din, priporoča papirna trgovina I. Gajšek nasl. Ljubljana, Sv. Petra c. 2.
V vročih pasjih dneh na svetu vsi trpe, uradniki in delavci hladila si žele, boljSega pa takrat ni, kot čaSa Clio limonade, ki obdrži človeški rod, da v vročini ne propada KUŠAKOVIČA KAL0D0NT najboljša pasta za zobe
dubljana
0 Kdor je zamudil današnji jutranji Tlak, gre lahko še ob 18.18 v Šmarje. Pride pravočasno k telovadnemu nastopu, kjer sodeluje godba dravske divizije. Po nastopu prosta zabava ob zvokih godbe.
O Krščanskemu ženskemu društvu. Podpisana zveza prosi članice in prijatelje zgoraj imenovanega društva, da se po možnosti udeleže skupnega romanja na Svete Višarje 14. in 15. avgusta. Prijave sprejema Prosvetna zveza samo še danes do 12 opoldne v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5. — Slovenska krščanska ženska zveza.
0 Poldnevni izlet v Kamnik priredi prihodnjo nedeljo 7. avgusta Stolna prosveta v Ljubljani. Odhod z glavnega kolodvora ob 2 popoldne. Zbiramo se pred kolodvorskim poslopjem.
© Elizabetna konferenca pri st. Petru v Ljubljani ima sejo v ponedeljek 1. avgusta ob 6 zvečer.
O Shod v Vodmatu. V Vodmatu so komunisti od poslanca Sušnika ;n Kremžarja zvedeli take, da so med smehom in krohotom vseh zborovalcev morali molčati kot ribe in jo od-kuriti po svojih potih. »Enotnost« sedaj laže, da je ta shod končal s porazom za SLS in kle-veče, da so klerikalci iz same jeze nad tem neuspehom razrezali pnevmatiko na kolesu komunističnega tapetniškega mojstra Rajka O. Mi pribijemo, da se »Enotnost« laže in pozivamo ta list in Rajka O., da svojo trditev doka-žeta. Takih »političnih« sredstev se morda poslužujejo ljudje okoli »Enotnosti«, mi ne.
O Rokodelski dom. Pevski zbor v Roko-delskem domu pod vodstvom g. prof. Bajuka ima vajo v torek 2. avgusta. Naj se je vsi gg. pevci točno in zanesljivo udeleže. Pričetek je ob osmih. Novi pevci dobrodošli!
O Obrtniška stavbna zadruga je te dni že vložila svoja pravila pri oblastvu in registrirala svojo tvrdko. Člani prvega načelstva so gg. Franc Pust, tesarski mojster, Avgust Jenko, posestnik, Ferdinand Ferenc, kleparski mojster, Fr. Radešček, tiskarniški korektor, in Fr. Himmelreich, krojaški mojster. S tem je izpopolnjenaobčutna vrzel v našem zadružništvu. Zadruga začne v kratkem poslovati. Člani se sprejemajo vsak dan od 6 do 7 in ob tOTkih tudi od 8 do 9 zvečer v Rokodelskem domu. — Načelstvo ima sejo v ponedeljek ob osmih zvečer. Vabljeni so k tej seji tudi vsi tisti, ki žele še kakih nadaljnjih pojasnil. — Načelstvo.
© Družba sv. Elizabete. Osrednji svet ima redno mesečno sejo prihodnji torek 2. avgusta ob 4 popoldne.
O Petindvajsetletni«) gasilnega društva
praznujejo danes nJa Ježici. To nad vse požrtvovalno in delovno društvo društvo je bilo ustanovljeno leta 1902. Zjutraj bo sv. maša za vse umrle člane v farni cerkvi, katere se celo-
Poslužile se
inventurne prodate
po znižanih cenah pri
A. Šinkovec nosi. K. SOSS
sv. Rešnje Telo. To se je zgodilo 22. avgusta 1706 z veliko slovesnostjo. Slavlje pa je trajalo še 14 dni. Vsak dan je prišla procesija iz kake večje župnije s svojim pridigarjem, ki je v stolnici pridigal. Slovesnost so zaključili v nedeljo 15. septembra z zahvalnico Te Deum.
V	teh 15 dneh so v stolnici obhajali 16.000 ljudi brez tistih, ki so sv. zakramente prejeli po drugih ljubljanskih cerkvah. Posvetili so stolnico prihodnje leto 1707 dne 8. maja z največjo slovesnostjo.
Delo v stolnici seveda še ni bilo dokončano. Polagoma so postavljali oltarje, najprej še stare, pozneje nove. Oltarni menzi z vsem okrasjem v prečni ladji, t. j. oltarja sv. Reš-njega Telesa in sv. Dizme je napravil znameniti kipar Francesco Robba. Oba keruba na oltarju sv. R. T. sta izredno lepo delo tega umetnika. Ol jne »slike sv. Nikolaja, sv. Treh Kraljev, sv. Trojice, sv. Janeza Nepomučana in M. B. Folinjske (po Rafaelu) je naslikal Matej Langus. Štiri kipe dozdevnih emonskih (ljubljanskih) škofov pod kupolo je izdelal 1. 1713. kipar Padovanee Angelo Pozzo (de Putis).
Stvaritelj stolne cerkve dr. J. Anton Thal-nitseher je umrl 1. 1714. in hvaležni stolni ka-pitelj mu je postavil 1. 1721. na steni ob Diz-mo-vem oltarju lep doprsni kip. Na nasprotni slrani pa stoji doprsnik knezoškofa Antona Alojzija Wolfa, delo podobarja Franca Zajca.
V	1. 1859—1860 ie stolni župnik, kanonik Jožef Zupan, oskrbel lep križev pot (Jos. Plank po Ftihriohu) in marmornat tlak 7, belimi in žrnimi pločami in dal okraske po stenah po-
zlatiti. Za dvestoletnico (1907) je bila vsa stolnica znotraj osnažena; freske so bile umite, orgije postavljene nove (Milavec), samo krasne baročne omare so ostale stare. Tudi cerkvene klopi so nove, le stranice so stare. Stare neprilične spovednice so se umaknile novim; nova okna dajo cerkvi slovesnejši izraz. Zunaj cerkve stoje v dolbinah kipi sv. Jožefa, sv. Mohorja in"Fortunata (Fr. Zajec), sv. Tomaža Akvinskega in sv. Bonaventure, škofa Žige Lamberga in Tom. Hrena (Iv. Pengov.)
Zob časa pa ne miruje. Zopet je treba cerkev zunaj popravljati. Stari omet je treba ostrgati in napraviti novega, na zvonikih je treba marsikaj nadomestiti, zunanje freske je treba osnažiti itd. Vse to pa stane mnogo denarja. Ali bo novi rod vsaj deloma tako radodaren kakor je bil stari, ki je cerkev postavil?
N. B.:
Orlovski Stadion v Ljubljani: Za portal in areno.
V Ljubljani, nasproti igrišča športnega kluba »Primorje«, se nahaja med Dunajsko in Vodovodno cesto velik, z mogočnim zidovjem obdan prostor. Zidovje je okrašeno z velikim številom nastavkov, na katerih počivajo ka-menite krogle, ki se od daleč vidijo kot glave
7J) v irtorn slnnP-čih rarlnvA/lllih ljudi..
Čemu ta mogočen zid iz posebno žgane opeke?! Kaj bo tukaj?
Stadion bo! Orlovski Stadion, ki ga zida radodarna požrtvovalnost vseh slojev slovenskega naroda z vztrajnim trudom in skromnimi prispevki, da bo monumenlalen spomenik njegove kulture. Gradi ga v globokem prepričanju, da si bodo njegovi sinovi v stadionski areni v plemenitem tekmovanju na polju duševne in telesne vzgoje priborili zdravo telo, v katerem bosta prebivala zdrava duša in plemenito srce. Zida ga tudi v znamenju zdravega in prevdarnega gospodarskega čuta, ki ukazuje, naj se tudi za druge športne prireditve pripravi primeren prostor in tej svrhi odgovorjajoča zgradba, ki bosta dokazala, da se tudi z velikanskim delom še vedno prihranijo visoke vsote narodnega premoženja. Zakaj, izdalo se je dosedaj zelo veliko denarja za razne lesene ograje in tribune prireditvenih prostorov, in to brez trajnega haska in koristi, ker je premoženje dano za drage investicije, ki prehitro — gnijejo in trohnijo.
Pri Stadionu je baš nasprotno! To bo mogočna zgradba, bo monumentalno delo vredno umetnika, ki je zamislil sijajni načrt in baš radi tega v čast graditeljem ter v ponos in kras ne samo Ljubljane, temveč cele Slovenije. To bo krasen reprezentativen prostor, s katerim se bodo Slovenci brez strahu lahko postavili tudi pred tujimi gosti. Baš radi tega je vsak za Stadion nabran prispevek, vsnka v korist stadionske loterije kupljena srečka, v pravo svrho naklonjen dar, ki bo zelo dobro milnimi!
Kaj se je dosedaj storilo z nabranimi prispevki in z izkupičkom lanske loterije, ki je vsem v čast nad vse pričakovanje sijajno uspela, o tem so se mogli prepričati posetniki orlovske prireditve na Stadionu v nedeljo, dne 3. julija 1927; to vidijo ljubljanski in okoliški prebivalci vsak dan. S požrtvovalnostjo nabranim in naklonjenim denarjem smo sezidali mogočno zidovje, ki obdaja velik stadionski prostor, prva dela v areni in ob njej. Vsak darovatelj, in vsak nabiralec prispevkov in daril, vsak kupec in prodajalec srečk samozavestno lahko reče: tudi moj prispevek, tudi moj trud je k temu doprinesel.
Še z večjim zadovoljstvom pa bodo to rekli., če so videli slikovitost, ki jo je nudil Stadion v nedeljo 3. julija. Pestri prizori, ki so jih uživali gledalci, že ko se je ogromno število telovadcev razlilo in razvrščevalo po bregovih ob stadionsko areno, so dosegli višek učinka, ko so se strnjene in slikovite čete naših fantov uvrstile preko trojnih stadionskih vrat v obširno areno in v krasni rajalni pohod. Odušev-ljeno občinstvo je vzhičeno. ploskalo, tako je vplivala veličastna slika, ki se je nenadno razvila pred njegovimi očmi!
In ni Čuda! Vsak posamezni gledalec vidi in uživa s svojega nad areno ležečega prostora vse drugače kot pri prireditvah na ravnem kjer stojita izvajalec in gledalec v isti črti in višini. Z vrha areno obdajajočega brega mnoge pregledne je zasleduješ točno izvajanje telovadnih gibov, obenem pa uživaš igro, ki jo nudi krasno prelivanje barv posameznih delov telovadne obleke, igro, ki pri vsakem gibu
kupno članstvo udeleži v paradni obleki. Popoldne ob 2 je sprejem bratskih društev pri Alešu, nato pa skupen pohod z godbo na čelu pred gasilni dom. Tu se razdele diplome 13 še živečim članom, ki so celo to dobo pri društvu aktivno sodelovali. Slavljencem in gostom govori načelnik JGZ g. Barle in načelnik ljubi j. gasilske župe g. Zupan. Godba nato zaigra himno, nakar se sprevod, pomnožen z jubilanti in domačimi dekleti v narodni noši, katere bodo nosile okusno ovenčane diplome, vrne na veselični prostor k Alešu, kjer do petih koncertira viška godba. Potem pa se otvori oficielna veselica. Vabimo vse okoličane, zlasti Ljubljančane, da podpro društvo z obilnim posetom te izredne slavnosti na prijaznem senčnatem Alešovem vrtu.
O Danes na Vič na žegnanje! Gostilna Vr-tačnik št. 12, po domače pri Cigarju, Hudi prav dobra vina ter izborna mrzla in gorka jedila. Se priporoča Marija Jalen.
O Državni nameščenci dobijo čevlje na obroke pri »Voika«, Krekov trg.	5973
O Zoboztlavnik dr. Rodoschegg ne ordi-nira do konca avgusta.	5907
Q Pobegli sladoledar. Nestalen je poklic sladoledarja, takorekoč le dva, tri mesece traja njegov kšeft, nato pa se neha. In še v tem kratkem času je mnogo deževnih dni, ko se ljudem prav nič ne ljubi jesti sladoled. Vse to je natančno premislil sladoledar Tone, doma tam nekje iz Haloz, nato pa je sklenil vreči sladoledarski poklic za prvi večji grm. Še prej je prodal tistih pet litrov sladoleda in nato neznanokam odšel s 165 Din, ki bi jih bil moral izročiti gospodarju. Voziček je lastnik Ke-meter našel v Lattermannovem drevoredu. G. Kemeter je naprosil policijo, naj Toneta izsledi.
O Kopališče v hotelu »Slone od 2. avgusta zopet odprto.
0 Aretiran tat. Včeraj zjutraj ob 5 je bil ustavljen na Bleivveisovi cesti neki človek, ki Je nesel pod pazduho pet velikih ključavnic s ponikljanimi kljukami. Kljuke so bile zavite v rjave papirnate kartone, na katerih je napisano s kopirnim svinčnikom »Vernickelt«, v kartone pa je utisnjena beseda »Universal«. Ker je očividno, da so kljuke ukradene, se oškodovani lastnik pozivlje, da se zglasi na policiji.
O Nesreča. V tovarni >Saturnus« v Mostah je včeraj dopoldne odtrgal stroj 15 letni delavki Milici Berčičevi tri prste na desni roki. Deklico so prepeljali s tovarniškim osebnim avtomobilom v bolnico.
O Dva karambola. G. iz Novega mesta je po poklicu sicer čevljar, vendar pa se raje vozi z avtomobilom po svetu, kot pa da bi flikal čevlje. Ker se šele uči voziti — nima še šoferskega izpita — bi bil na Rudniku kmalu povzročil veliko nesrečo. Zaletel se je namreč v tri vozove ter pri tem precej ranil dva konja. Voznik ga je ovadil policiji. — Neznan kolesar je v petek ob pol 4 popoldne povozil na Poljanskem nasipu 12 letnega Dragota Zbo-garja, ga podrl na tla in znatno poškodoval po obrazu in nogah, nato pa brzo odkuril.
O Tožita nesreča na Cankarjevem nabrežju. Včeraj popoldne se je pripetila na Cankarjevem nabrežju težka nesreča in je manjkalo samo za las, da nesreča ni zahtevala smrtne žrtve. Približno ob tričetrt na tri je gospa Branka Lukanova, žena lesnega trgovca, nameravala iti svojemu soprogu nasproti na kolodvor. Komaj je stopila iz veže hiše 5 na Cankarjevem nabrežju, ko pade iznenada s strehe težek, štiri metre dolg, dva decimetra širok in 7.5 cm debel ploh, ki se je utrgal z zidarskega odra. Hlod je zadel gospo na prsi in jo podrl na tla. Gospa je dobila težke notranje poškodbe v prsnem košu in trebušni votlini. Gospo so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. Policija je uvedla o slučaju obširno
drugače učinkuje. Soglasno mnenje je, da je to eden najlepših pogledov na telovadbo. Na ravnem pa baš to popolnoma odpade.
Navesti moramo tudi drugo lastnost sta-dionskega prostora, to je njegovo akustiko. Govor prof. dr. Rozmana se je čul razločno do zadnjega kotička, prav tako igranje vojaške godbe ob izvajanju telovadnih točk in pri poznejšem koncertu.
Da je Stadion dograjen, bi bil utis prireditve še bolj učinkovit, toda, kar se je dosedaj zmoglo, to je doseženo! To je skromen del — veličastne celote!
Tako velikopotezna dela, kakor je Stadion, pa se ne dajo izvršiti v par letih in brez gmotnih sredstev, če ni posebne naklonjenosti večjih in manjših mecenov. Zato je potrebno, da tudi letos potrkamo na vrata Vaše požrtvovalnosti in zavednosti, ki naj nam pomagata pridobiti najpotrebnejše, da izvršimo letošnji gradbeni program: portal in areno!
Nabiranje je bilo in naj bo marljivo, skrbno in požrtvovalno, vpoštevajoč načelo, da do-prinešena žrtev ne sme zaboleti nikogar. Da se oddolžimo za to žrtev, Vam hočemo tudi mi nuditi nekaj. Zato smo se odločili, da priredimo letos drugo stadionsko loterijo. Srečke po 10 Din komad so naprodaj. Glavni dobitek je enonadstropna »Vila Stadion« z vrtom vred, vredna 160.000 Din. Druge dobitke navedemo prihodnjič.
To smo Vam bili dolžni povedati o našem dosedanjem delu, da o njem sodite in da nam ga z Vašo dobrohotno pomočjo vask po svoji »uočj olajšate.
preiskavo. Kakor čujemo, bo radi tega slučaja vložena še civilna tožba.
O Dr. Tone Jamar zopet ojdinira.
G Ivanka Praznik, papirna trgovina, ustanovljena 1903, je sedaj: Erjavčeva cesta 2.
O Opozarjamo! Opustila, oziroma preselila se je manufakturna trgovina pri Zmajskem mostu nasproti Jugoslov. tiskarne v glavni lokal A. Potoka r, Vodnikov trg 2, Fabjanova hiša. Radi združitve obeh zalog se prodaja vse oblačilno blago do 10. avgusta po skrajno znižanih cenah.
Maribor
□	Češki visokošolci iz Kraljevega gradca bodo obiskali Maribor in jim bo dala mestna občina na brezplačno razpolago Dijaški dom za dobo obiska.
□	Vodstvo obrtmo-nadaljevalne šole naznanja, da se vrši vpisovanje vajencev in va-jenk za šolsko leto 1927-28 od 16. avgusta do 10. septembra v posvetovalnici na mestnem' magistratu, in sicer vsak delavnik od 10 do 12. Novi učenci morajo predložiti pri vpisovanju šolsko odpustnico, drugi pa izkaz obrtno-nada-Ijevalne šole. Šolnina je ista ko lani, namreč po 15 Din za vsak šolski mesec, oziroma 105 dinarjev za celo šolsko leto. Vplačevanje se tudi letos lahko vrši v mesečnih obrokih, priporoča se pa, da se položi pri vpisovanju kar celotna letna vsota. Čas za vpisovanje je z ozirom na veliko število vajencev in vajenk kratko odmerjen, sredi septembra pa mora vodstvo imeti že vse prijave zbrane, zato se naprošajo delodajalci in delodajalke, naj pošljejo svoje vajence in vajenke čimprej k vpisovanju.
□	Združenje vojnih invalidov, krajevni odbor v Mariboru, je od 1. januarja do 30. junija obdaril nekaj svojih najrevnejših članov v obliki denarnih podpor in sicer so prejeli: Ivan Kranjc v Mariboru Din 100; Petek Alojz v Mariboru Din 200; Klaiderman Josip v Mariboru Din 150; Skrbot Jurij, Zg. Hoče pri Mariboru Din 150; Nipič Marija v Mariboru Din 150; Leber Marija v Studencih pri Mariboru Din 100; Hojnik Terezija v Orehovi vasi pri Mariboru Din 100; Kočevar Ana v Mariboru Din 100; Kaizer Terezija v Mariboru Din 100; Knezer Rozali.ia v Mariboru Din 180; Brumen Ivana v Bohevi pri Mariboru Din 100; Krojz Alojz v Mariboru Din 75; Napast Jožef v Bohovi pri Mariboru Din 50. Skupaj Din 1555.
□	Streli na ulici. V petek zvečer so sedeli stanovalci hiše 29 v Frankopanovi ulici na vrtu, ko je nenadoma počil strel na cesti, krogla pa je švignila tik nad družbo v vrtu ter se zarila v plot. Strel je oddal eden od treh mladih fantov, ki so stali na ulici. Policija je kasneje našla tri sumljive fante, vendar so vsi trije tajili, da bi bili streljal'. V isti ulici je bil popoldne istega dne zasačen neki učenec meščanske šole, ki se je zabaval s tem, da je streljal s flobert pištolo v bližnje drevo. Orožje mu je bilo odvzeto.
□	Povečanje mestnega vodovoda. Sedanja suša se že znatno pozna na vodnjakih pri mestnem vodovodu in je nevarnost, da bi začelo vode primanjkovati. Na dvorišču mestnega kopališča je velik vodnjak, kojega voda je zelo dobra. Da se odstrani za vedno nevarnost pomanjkanja vode, bodo spojili vodnjak mestnega kopališča z vodovodom.
□	Autoomnibus promet na progi Maribor-Ruše se ustavi ob sobotah in bo prevažal osebe le še ob nedeljah.
□	Nova avtomobilna zveza za osebni promet. Vodijo se pogajanja za novo avtomobilno zvezo za osebni promet med Mariborom in Gradcem.
□	Za šest tednov na posodo. Falska elektrarna je znatno dvignila cesto med Falo in št. Lovrencem. Novo cesto so posuli z gramozom in mariborska mestna občina bo dala cestni parni valjar za šest tednov falski elektrarni na posodo, da bo zgladil zgoraj omenjeno cesto.
□	Izpuščen iz preiskovalnega zapora. Svoj čas smo poročali, da je bil pozvan v preiskovalni zapor časnikar Franjo Pire, nakar se je odredila zaplemba vse korespondence »Doma ubogih«. Ker je sedaj sodišče tudi zaslišalo priče, je ugodilo pritožbi g. Pirca ter ga izpustilo iz preiskovalnega zapora,
□	Iz stavbnega gibanja. V Trubarjevi ulici 6 bo prezidala Zalokar hišo v tovarno za čokolado in prizidala dvoje stanovanj. — Na Radvanjski cesti gradi Samas Tur novo eno-nadstropno hišo, g. Podlesnik je dogotovil novo vilo, Mohorčič v Varbanovi ulici 63 gradi novo hišo in Helena Adamič v Vetrinjskj ulici pre-urejuje prodajalniške prostore.
□	Lažniv slepec. Te dni je hodil po Mariboru pod vodstvom petletnega dečka neki slepec ter prosil milodare. Policija se je za nepoznanega slepca zanimala iu kmalu so ugotovili, da se skrivajo za črnimi očali popolnoma zdrave oči, ki normalno vidijo. Lažnivi slepec se zove Stanko Vesedsky, ki je češki državljan, potikal se je pa že več. let po Srbiji, kjer je najbrž beračil kot slepec. Poslali ,ga bodo na Češko.
□	Nezgoda mestnega avtoomnibusa. Včeraj dopoldne je zadela mala nezgoda mestni avtoomnibus, ki je vozil iz Celja proti Mariboru, v bližini Zor-Polskave. Med vožnjo so se zrahljali vijaki, s katerimi Je pritrjeno kolo k osi in nenadoma je zadnje kolo odletelo od voza. K sreči je avlo polagoma vozil, tako da je lahko šofer voz takoj ustavil ter je s tem preprečil težjo nesrečo,,
Cel/e
•0" Udeležimo se današnjih prireditev celjskega prostovoljnega gasilnega društva! — Na pomoč!
st Premestitev. Sodnik pri upravnem sodišču v Celju g. dr. Jurij Štempihar je premeščen kot sodnik v Preko pri Zadru in obenem dodeljen pravosodnemu ministrstvu v Belgradu. Z dr. Štempiharjem odhaja iz Celja odličen pravnik.
st Izlet na goro Oljko prirede v nedeljo 14. avgusta celjski Krekovci. Izlet je združen s službo božjo v cerkvi na gori. Po službi božji se vrši tabor Krekovcev. Krekovci že danes vabijo svoje prijatelje, da se izleta v čim večjem številu udeleže.
st Predsedniki volišč. Ob volitvah v narodno skupščino bodo poslovali kot predsedniki volišč sledeči gospodje: Volišče Celje I. dr. Friderik Bračič, višji deželnosodni svetnik v Celju: Celje II. dr. Ivan Premšak, višji deželnosodni svetnik v .Celju; Breg I. dr. V. Fle-rin, višji deželnosodni svetnik v Celju; Breg II, P. Holeček, profesor v Celju; Gaberje I. H. Stepančič, višji deželnosodni svetnik v Celju; Gaberje II. J. Napotnik, profesor v Celju.
St Prostovoljno p 'Ino društvo v Gaberju priredi v nedeljo 7. avgusta ob pol 3 popoldne pred društvenim poslopjem veliko tombolo, združeno z ljudsko veselico. Čisti dobiček prireditve se bo porabil za izpopolnitev požarne opreme.
0" Konkurz je napovedal pekovski mojster Franc Lesjak na Bregu.
Kamnite
V svoj poraz naši demokratje niso verjeli do konca prve občinske seje novega odbora. Gospod dosedanji župan, ki je otvoril sejo, se kar ni mogel ločiti od županske mize in jc nastopal tako, da ga je govornik večine odločno zavrnil. Pri vo-litvi svctovalstva so hoteli demokrati nagajati, pa jim je spodletelo ob vzorni disciplini obeh večinskih klubov. Eden od »Združene liste«, ki je preje najbolj rohnel proti demokratom, je sicer potegnil z demokrati, pa ni napravil s tem absolutno nobenega vtisa. Mi demokratom novega zaveznika prav od srca privoščimo. Obenem z mirno vestjo lahko zatrdimo, da ne bo pomagalo nič vse nagajanje demokratov pri javnem delu, ker večina razpolaga s 15 glasovi, dočim jih imajo demokrati z vsemi priveski samo 10.
Za spremembo voznega reda na kamniški progi se jc zavzel okrajni glavar, vladni svetnik dr. Ogrin, ki je, podprt z izjavami 13 obželezni-ških občin, trgovske in delavske zbornice osebno interveniral pri ravnateljstvu, da bi jutranji vlak vozil iz Kamnika približno eno uro pozneje ko dozdaj, dopoldanski odhajal iz Kamnika in popoldanski iz Ljubljane pa okroglo eno uro preje ko dozdaj. Korak okrajnega glavarstva pozdravlja Vsa javnost, predvsem dijaki in delavci; ker komaj 5 odstotkov vsega delavstva prične po izjavah delavcev samih z delom v Ljubljani pred osmo uro. Prosimo železniško ravnateljstvo, naj ugodi tej prošnji okr, glavarstva, ker bo s tem silno ustreglo celemu okraju.
Vič
t Franc Gutnik. 30. t. m. je za vedno za-tisnil oči v najlepši starosti 48 let mož, katerega bomo vsi težko pogrešali. Vsak, kdor je rajnega Franca Gutnika pozna!, je cenil njegovo dobro srce. S trajno hvaležnostjo se bodo spominjale njegovih dobrot poleg drugih tudi vse naše organizacije, katere je v obilni meri podpiral. Mnogoštevilnim revnim otrokom je krstni ali birmanski boter. Mnogo je tudi storil dobrega kot dolgoletni član Vincencijeve konference na Viču in pa kot občinski svetovalec. Večni mir in pokoj njegovi duši, preostalim pa naše najglobokejše sožaljel
Vabimo vse člane prosvetnega ter drugih naših društev, da spremijo na zadnji poti člana in dobrotnika društva g. Franca Gutnika, ki jc danes boguvdano preminul. Pogreb pokojnega se vrši v pondeljek dne 1. avgusta ob pol 7. uri popoldne iz hiše žalosti, Glince, Tržaška cesta 5.
Volivna borba. Kandidatne liste za občinske volitve jc okrajno glavarstvo potrdilo ter jc vrstni red sedaj sledeči: t. SDS in SKS (nosilec Andrej Knez, 2. SLS (nosilec Ivan Štrubelj), 3. Gospodarska lista radikali, bivši demokratje ter Izvenstran-karji (nosilec Franc Marinčič), 4. Socijalisti ln neodvisni (nosilec Jurij Pctrovčič). Vsled razcepljenosti v naprednih vrstah je letos časopisni vorivni boj izostal, kar pa mi samo pozdravljamo, osobito ako se spomnimo ogabnih časopisnih volivnih borb prejšnja leta. Naša skrinjica je pri občinskih in državnozborskih volitvah druga.
Jesenice
V laškem ujetniitvu. Cele Jesenice so pretekli ponedeljek govorile, da se je prt plezanju na Jalovec ponesrečil Torkar Franc ml., da, nekateri so vedeli povedati, da se je pod njim udri sneg, drugi, da je padel čez najnevarnetSo steno itd., kakor je pač v takih slučajih navada, era sc rado pretirava. »Slovenec« od torka pa je pravilno poročal, da sc ni ponesrečil, pač pa da ga jc zajela italijanska patrulja ter ga odvedla proti Trbižu. Pogrešani se jc v četrtek popoldne vrnil zopet na Jesenice ter povedal, kako se mu je godilo. Ker je obmejni kamen postavljen tako, da ga je na jugoslovanski strani nemogoče obiti, ker tu zija globok prepad, jc stopil okoli kamna po ita-lijansicem ozemlju, in v istem trenotku je zavpil fašist »stoj«I Ker je imel nanj namerjeno puško, mu ni drugega preostajalo, kot da sc je pokoril povelju. Ko je fašist prišel do njega, je zahteva! legitimacijo, katero je vtaknil v žep, Torkarju pa povedal, da naj gre z njim, da bo spodaj podpisal, da jc stopil na italijansko ozemlje, potem bo pa takoj izpuščen. Toda to je bila samo vaba, kajti od tu je šlo dalje in dalje, dokler ni prišel v Bovec, kjer so ga vtaknili v zapor. Pravi, da so ves čas lepo ravnali z njim, toda ves čas pripominjali, češ, kako lepo znajo fašisti ravnati z »jetniki«, da naj bi v Jugoslaviji hvalil to postopanje. Na razna posredovanja so ga v spremstvu dveh fašistov poslali na Vršič ter tam oddali naši obmejni straži. Tu sc je šc odigral smešen dogodek. Torkar je imel pri sebi cepin in tega jc hotel Italijan konfi-scirati, češ, da tam smatrajo vsak košček železa za orožje. Fašist je stal na italijanski strani, gra-ničar s Torkarjem pa na naši, a ccpin jc bil v wp.dini. Ko ie hote] Italijan seči po cepinu, ga jc
DrOETKER-
IEVIM
BACR1NOM
Najbolje preizkušene recepte pošlje na željo brezplačno in prosto poštnine Dr. Ootker, <1. z o. z. Maribor.
Torkar z nogo sunil na našo strna, da jc ccpir žvenketal po jugoslovanskih pečinah. »Tako« j« dejal Torkar, »sedaj pa le pojdite ponj«, in res se je mladi fašist pripravil, da bi stopil za cepinom, toda šuniadijski Srb obmejne čete mu je pomolil pihainik pod nos ter mu zaukazal »stoji«. Fašisti so povsod govorili gladko slovenščino.
Velik dogodek nas čaka meseca avgusta. 14. in 15. sc bo v velikem obsegu praznovala 301ctnica katol. del. prosvetnega društva na Jesenicah. Naj nc bo ta dan nikogar, ki ne bi od blizu in daleč prihitel na Jesenice, v skrajni kot naše lepe Gorenjske, da se par ur pomudi med nami ter razvedri. Novi društveni prostor v nekdanji Črni gošči je na široko izravnan tako, da bo letos mnogo večji kot pa je bil druga leta. Ker so železnišitc zveze na vse strani kar najugodnejše, zato naj nikdo nc zamudi te dneve priti na Jesenice! Nihče naj tudi nc opusti prilike, da si ne bi v Domu ogledal razstavljenih dobitkov loterije za postavitev novega društvenega doma na Jesenicah.
Kranjska gora.
Lotoviščarjev imamo sedaj že čez 400, pa šo vedno novi dohajajo. Tudi v bližnjem Podkorenu in Gozdu jih je nekaj. Večino tvorijo letos Srbi in Hrvati, pogrešamo pa Ljubljančanov. Županstvo oziroma Letoviško društvo je letos mnogo storilo za povzdigo tujskega prometa. Tako je določilo cene sobam v hotelih in privatnih stanovanjih, zbolj-šalo cestno razsvetljavo, zgradilo tenis-igrišče, drugo leto pa namerava napraviti veliko kopališče v Jasni.
Stavbna sezona je letos izredno živahna. Tri hiše so žo skoraj popolnoma dograjene, med njimi kavarna g. Doboviškove; dve, v spodnjem kraju vasi, pa bosta tudi prav kmalu gotovi Povpraševanje po stavbnih parcelah od slrani tujcev je precejšnje, vendar nj resnih interesentov.
Meja na Vršiču je sedaj po italijanskem vojaštvu strogo zastražena. Vršijo se namreč vojaški manevri, ki bodo trajali do 20. avgusta. Z nove poti na Prisanlt se prav lepo vidi kretanje vojaštva in čuje ostro streljanje.
Naši rojaki-graničarji, ki so dosedaj bivali v nekdanji postaji žične železnice malo pod Vršičem, si grade prav na meji dve lični kočici. Graničarji so večinoma sami Srbi, pa so vsi prav prijazni fantje in se z njimi dobro razumemo.
ŽREBANJE LOTERIJE
društva »Trgovske akademije« v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. — Srečka 10 dinarjev. Dobitkov 885, od 50,— do 100.000 Din. Poizkusite
srečo, naročite takoj srečke I
CesRov&c pri ICršKem
Shod SLS. Na povabilo širšega odbora KKZ v Leskovcu, nas je dne 17. t. m. obiskal naš oblastni poslanec g. dr. Milavcc. Imel je javen shod pred farno cerkvijo. Govoril je o pomenu in važnosti občinskih volitev in potem o politiki SLS sploh Temeljito je obračunal tudi s politiko SDS in SKS. Navzočih je bilo tudi precejšnje število pristašev teh strank, pa so molčali kot grob, mnogi pa, ki so bolj odkriti, so z nami vred govorniku odobravali njegova točna izvajanja.
Občinske volitve. Vložene so bile 4 kandidatne liste in sicer lista SLS, leskovška gospodarska, svetoduška gospodarska in krška gospodarska lista. Žreb je odločil, da je skrinjica SLS druga. Demokrati iz Krškega iu radičevci iz Leskovca in od Sv. Duha so se skrili za ščit treh gospodarskih list, ker si ne upajo z barvo na dan. Prazno upa-njo — tudi na ta način ne bo šlo. Značilno je tudi to, da so se demokratje in radičevci zvezali. Imajo pač velik strah pred SLS, ki jo začela stopati tudi na krški demokratski otok. »Mi smo samo za pametno in pošteno občinsko gospodarstvo, proč s politiko pri občini!« — tako se glasi demokratski in radičevski evangelij, kateremu pa se zavedni naši volivci pomilovalno smejejo. O, res je, da gre pri občini za dobro gospodarstvo, toda v korist ljudstva! Kako zna gospodariti SDS, to pa vsi predobro vemo, tudi v Krškem! Zato bomo, ko bunic stali pred skrinjicami, oddali svoje kroglice v 2 skrinjico za SLS. Volitve so namreč preložene od 7. avgusta na 2. oktober 1927.
Tota. V soboto zvečer ob 10 se jo vsula nad I.eskovcem in po okolici strahovita toča. škoda je nepregledna. Koliko nam je pobila že samih šip in opeke! Vinogradi so po večini uničeni, poljski pridelki občutno poškodovani, novi hmeljski nasadi ravno tako. Zalo potrebujemo nujne državne pomoči. Pričakujemo, da se bodo naši poslanci in oblasti zavzelo za nas.
Ne samo najcenejše — ampak tudi najboljše barve, lake,
iirnež, steklarski klej, čopiče ter vse potrebščine za slikarje, pleskarje i. dr. v te stroke spadajoče predmete dobite v staroznar.i trgovini na Miklošičevi ccsti, nasproti fran- |\fon lonriH čijkanske cerkve.	l»dll JdllbdJ .
Trbovlfe
sfe Društvo >■Invalidski dom« v Trbovljah Imn Se par tisoč srečk na razpolago. Kdor noče uunuditi redke prilike, udeležbe na efektni loteriji z bogatimi dobitki, naj takoj naroči iste, a cenjene odjemalce, ki imajo srečko že dalje časa v :x>8esti prosimo, da nam nakažejo nemudoma denar vsaj do '24. avgusta t. 1., sicer neplačane srečke ne morejo igrati.
Olepševanje kraja. Odkar ima rudniški ravnatelj g. inž. Pauer, zastopnik okrajnega zastopa, cesto iz kolodvora do trga Trbovelj v svoji roki, je napredek in olepševanje našega kraja idden. Tako nam je zgradil odnosno popravil ce-»to iz kolodvora, da se sme imenovati ena prvovrstnih. Že ko izstopiš iz vlaka, si presenečen, ko stopiš na obcestni trotoar, ki vodi skoraj že do Vod. Ceste lepo napete in zravnane, da nI ob dežju nobenega blata; kanalizacija iu potok Trbovelj-ščica reguliran. Posebno veliko dela je dal potok pri Veberju, ker se je moral radi zravnanja premostiti. Sploh se mora reči, da je vsa zasluga g. ravnatelja, da danes zgledajo kot so. Omenimo še, rla se na vseh delih kaže trajnost, ličnost in okus.
Občni zbor Dramatičnega odseka je danes, v nedeljo, ob 7 zvečer v pevski sobi Društvenega Doma. Navzočnost vseh članov dolžnost!
Posvetovalnica ca matere v Trbovljah posluje, pričenši s 1. avgustom dalje, vsak ponedeljek in četrtek popoldne od 2. do 4. ure. Sprememba je torej samo v torek popoldne, ker la dan v nadalje odpade, četrtek ostane kakor doslej. Običajne uradne ure sestre pa ostanejo do nadaljnjega ša v ponedeljek, sredo in petek od 8. do U). ure.
Zagorje ob Savi
Orlovski nastop dne 24. t. m. je pokazal, da Ie Orel najdejavnejša telovadna organizaciji! v Zagorju. Telovadba je uspela tako po številu telovadcev. kakor po natančnem izvajanju nad vse pričakovanje.
Ljudska stavbna zadruga jo dogradila pivih pet stavb, v katere se v avgustu že vselijo stranke. Stiivbe so poceni in solidno zgrajene. Za bodočnost ima žo zopet nova naročila.
Srebrnomnšniški jubilej župnika in svetnika g. Sitarja je pokazal priljubljenost jubilanta pri ljudstvu. Dasi je v soboto zvečer s ornimi oblaki zakrito nebo kazalo, da se vsak čas vlije ploha, se je vendar zbral pred Zupniščem poln trg ljudi. Med množico prikoraka rudniška godba in do 40 članov močan pevski zbor, obsevana od neštetih bakel in lampijončkov. Po lepih godbenih in pevskih točkah pozdravi jubilanta g. Hrastelj; glasni vzkliki so pričali, da je govoril vsem iz srca. Bengaličen ogenj, rakete in streli pa so bližnji in daljni okolici naznanjali, da bo drugi dan v Zagorju srebrnomašniška slavnost. Kakor bi tudi nebo hotelo častitati jubilantu, se .ie med blisk in pok raket in strelov mešal blisk in grom iz oblakov, ki so proti pričakovanju zadrževali vihar in dež, dokler ni podoknica minula. Drugi dan ob 10. uri je g. jubilant ob polni asistenci opravil najsv. daritev. kakor jo je prvič pred 25 leti. Pred sv. mašo je govoril natlačeno polni cerkvi rojak zagorski g. Čerin, novomeški prošt. Na koru je sodeloval orkester.
Preslikavanje žiipne cerkve je Lilo la teden dovršeno. Delo ni bilo lahko z ozirom na razsežnost stavbe in z ozirom na to, da se je moral varovati efekt znamenitih VVolfovih slik. Vendar jo mnenje strokovnjakov in ljudstva, da se je delo mojstru, g. Petru Železniki! v vsem posrečilo.
ŽeSeznato CKINA-VINO
Vzhaja toIJo do Jedi, okrepča živce, zboljša kri in je rekovalescenfom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških uvtorilet. Izborni okas. Nad 10.000 zdravniških priporočil. Dobi se v vseh lekarnah.
Kočevje
K požaru dne 26. t. m. Tisti, ki so culi do 11 zvečer dne 26. t. m„ zlasti potniki, ki so prispeli z 11. vlakom, so opazili v smeri Rog na nebu močno žarenje. Takoj so sklepali na požar. Res je »Slovenec« dne 29. t. m. prinesel notico; »Velik požar v Gorjancih«. Niso se motili.
Od kapi zadet. Dne 29. t. m. ponoči jc umrl Matija Wittreich, posestnik v Klinji vasi št. 39. Zjutraj so ga našli mrtvega v postelji. Zadela ga je kap.
Noče biti dežja. Tako smo že toliko časa brez dežja, da bi ga kmet kar rad za svoje polje. Ne bi ga seveda rad meščan, ki ve, da se mu ne bi bilo mogoče kopati in solnčiti. No, 29. t. m. se je pripravljalo celo dopoldne, a padlo ga je le prav malo in solnce je zopet zaaobilo vladarsko žezlo v roke. Kočevarji se bojimo le strahovlade cestnega prahu, ki ga vozovi in avtomobili tako zelo razburijo.
Dopisi
Sv. Barbara v Halozah. Dne 17. t. m. ob 20
fc strela udarila v zvonik in cerkev romarske podružnice sv. Ane, tik Borla ob Dravi, a hvala Bogu ni zažgala, zato se je mogla opraviti tijidnev-nica na čast sv. Ani v polnem obsegu z krasnim uspehom. Bilo je nad 6000 romarjev polnih zahvale, ker je v soboto dne 23. t. m. zvečer dokaj obilen dež brez toče namočil ptujska žitna polja ter haloške vinske gorice.
Naše dijaštva
POČITNIŠKI TEČAJ SLOVENSKE DIJAŠKE ZVEZE NA GORI OLJKI V SAVINJSKI DOLINI OD 8. DO 11. AVGUSTA.
Tovariši, tovarišice! Agitirajte za čim lepšo udeležbo: vsak zaveden član našiii kat. organizacij se mora tečaja udeležiti. — Za hrano in stanovanje je preskrbljeno. Polovična vožnja velja od 6. do 12. avgusta. Vsi stroški so proračunjeni samo na 25 Din. — Tovariši, udeležile se polnoštevilno tečaja, kamor pridejo naši najboljši prijatelji. — Tečaj lahko združite tudi z izleti v planine. Prijavite se nemudoma tovarišu Iv. Podpečanu, rand. med. Slednja Hudinja pri Celju, da bomo mogli /a vse poskrbeti. — Akademiki, abiturijentje.
Dr. Ivan Hubad
zobozdravnik v Skol|l Loki
ne ordlnira od L VUI. - 6. VIIL L L
srednješolci — vsi na goro Oljko na počitniški tečaj slovenske dijaške /.vozel — Predsednik.
Knjige in revije
Glasnik presv. Srca Jezusovega. Vsebina 8. številke: V. Kopatin I). J.: V boj z.oper kugo spi-rttizma! — Dr. J. Žagar: Bogastvo presv. Srca Jezusovega. — Moč dobre knjigo. Blaženi Peter Fa-ber (s sliko) — Milan Savin: Možje, na plan! (pesem). — B. B.: Velikodušna mati. — Špauiju presv. Srcu (s slikama). — Fr. Tome D. J.: Pisma o notranjem življenju. — Težave In ovire. — Častimo Slomška I — »Hodi za menoj!« (Premišljevanje za mesečno duhovno obnovo.) — Ob drugi obletnici »Doma duhovnih vaj« (s sliko). — Sveti oče o duhovnih vajah. — Tečaji duhovnih vaj za tretje četrtletje. — I. Zore D. J.: Kako je urejeno Apostolstvo molitve? (s sliko). — J. Šolar: Sv. Marjeta Alakolc (s sliko). — Skupine posvečene presv. Srcu. Slovstvo. — Polet po katoliškem svetu. — Dopisi. — Zalivale. — List stane celoletno 15 Din in se naroča pri upravi Glasnica presv. Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskega ccsta 0.
Najugodnejša prilika ^ X l
Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29, kjer se, radi razprodaje letne konfekcije, dobijo fine in in navadne perilne obleke, krasne modno bluze in krila, otroški in damski predpasniki 1.1, d.
20 do 40°|o pod ceno! g^n
Po sveiu
Rekvijem za kraljem Ferdinandom.
v Bukarešta, 80. jul. (Izv.) Danes se je vršil v Curtea de Arges slovesni requiem za pokojnim kraljem Ferdinandom. K svečanostim so se pripeljali s posebnim vlakom člani kraljeve rodbine, regentski svet, vlada, diplomatski zbor in drugi gostje. Služba božja je trajala do pol 12. Kraljica-vdova Marija je ves čas službe božje neprestano jokala. Po službi božji so člani kraljeve rodbine po romunskem običaju razdeljevali med ubožce dotičnega kraja obleko iu živež. Žalne svečanosti so se vršile danes tudi v Bukarešti, kjer so bili navzoči člani parlamenta in senata.
Proti resentskemu svetu v Romuniji.
v Pariz, 30. jul. (Izv.) Posebni dopisnik r,Intransigenta« poroča iz Bukarešte, da v zelo vplivnih političnih krogih resno razmotri-vajo vprašanje ali bi ne bilo bolje za državo, da zasede romunski prestol princ Karel, kakor da bi 20 let vladal regentski svet, ker številni zgledi v zgodovini kažejo, kako škodljivi so bili v različnih državah za državo taki regentski sveti. To vprašanje mislijo rešiti potom ljudskega glasovanja.
Sovjeti se umikajo prelomu z opozicijo.
v Moskva, 30. jul. (Izv.) Prve resolucije plenarne seje osrednje kontrolne komisije so sestavljene tako, da so popolnoma zakriti notranji spori z opozicijo. To vprašanje bo prepuščeno osrednjemu odboru stranke, katerega seje so se pričele danes. Videti je, da tudi tu prevladuje mnenje, da je treba spor izravnati za kulisami in da se ne sme podreti vseh mostov, ki vežejo Trookijevo opozicijo s stranko.
Strahote bodoče vojne z letali.
y London, 30. jul. (Izv.) Danes so končale velike vojaške vaje angleškega letalskega bro-dovja, ki so imele namen preizkušati, kako bi se imela izvršiti obramba londonskega mesta za slučaj vojne. Petdnevne vaje s štirimi nočnimi napadi so dokazale, da bi bil London v slučaju resnega napada skoraj popolnoma uničen in dosedanje brodovje nikakor ne zadostuje za zadostno obrambo. Značilno je, da je bilo obrambnemu letalstvu lažje odkriti prihod sovražnikov ponoči, kakor podnevi. Velik tehnični napredek pri žarometih je omogočil, da so sovražna letala prj nočnih napadih takoj zapazili.
LETALO Z RESTAVRACIJO.
v Pariz, 30. jul. (Izv.) Danes je bil izročen prometu prvi potniški aeroplan, na katerem so tudi restavracijski prostori. Razen tehničnega osebja sla se poleta udeležila tudi en kuhar in en natakar.
LETALSKE TEKME ZA KRALJEVI POKAL.
v London, 30. jul. (Izv.) Danes so se pričele tekme letal za kraljevi pokal. Tekme so razpisane za športna letala. Takoj v začetku je prišlo do nesoglasja, ker se je od 27 letalcev 6 letalcev protivilo startanju radi nepravičnosti handicapa.
Viljem se naseli pri PotsdBmu.
v Vratislava, 30. jul. (Izv.) Iz Oclsa poročajo, da namerava bivši prestolonaslednik Viljem zapustiti grad Oels in se preseliti v grad Cacilicnhof pri Potsdamu. Iz njegove okolice poročajo, da bo izvršil svojo namero radi te ga, ker je zadnji čas izpostavljen žalitvam s strani prebivalstva. Vendar tu ni o tem nič znano. Iz krogov, kjer jc bil poprej prestolonaslednik zelo popularen, pa sc je zvedelo, da je v zadnjem času radi različnih afer njegov ugled vidno padel. Med drugim so rnn zamerili, ker je zadnji čas dosledno odklanjal vsa povabila na udeležbo pri raznih javnih slav nostiiu
Italijanski emigranti proti Mussolinlju.
r Pari«, 30. jul. (Izv.) Izvrševalni odbor italijanskih protifašistov in emigrantov, kateremu stoji na čelu socialistični poslanec Tu-ratti, je izdelal oklic na italijansko prebivalstvo, kjer žigosa delovanje petletnega obstoja Mussolinijevega vladanja. Vpostavil je politično diktaturo, šole so spremenjene v vojašnice, stranke in strokovne organizacije so popolnoma uničene, gibanje proletariata je zadušeno, gospodarstvo pa je popolnoma desor-ganizirano. To sramoto je mogoče zbrisati samo z odločnim prevratom.
Zaključek mednarodnega šahovskega turnirja.
v London, 30. jul. (Izv.) Končni rezultati na mednarodnem šahovskem turnirju v Londonu so sledeči: Ogrska ima 40 točk, Danska 36'A, Anglija 35'A, Holandska 35, Češkoslovaška 34'A, Avstrija, Nemčija 34, Švica 32, Jugoslavija 30, Italija 24 [A, Švedska 23, Argentina 25, Francija 2434, Belgija, Finska 21 'A, Španija 14/4. Od posameznih igralcev je dosegel najboljše uspehe anglež Tomas, ki je dobil 12 od 15 dosegljivih točk in ni zgubil nobene partije.
Močno bruhanje Vezuva.
v Rim, 30. jul. (Izv.) Observatorij na Vezuvu javlja, da je sedanje bruhanje Vezuva najmočnejše od 2. junija 1916 dalje. Žareči steber se dviga v višino sto metrov. V radiju 1 km se vali žareča lava s hitrostjo treh metrov na uro in v širini 15 metrov. Toki lave bodo padli najbrž v Valle del Inferno. Delovanje Vezuva zaenkrat še ni nevarno, ker poznavalci trdijo, ker se tolika množina lave nabere po daljšem mirovanju ognjenika, ki sedaj že osem mesecev ni deloval.
SOCIALISTIČNE STROKOVNE ZVEZE ODKLONILE ZDRUŽITEV S KOMUNISTIČNIMI ZVEZAMI.
v Pariz, 30. jul. (Izv.) Danes je bila po štiridnevnem zborovanju zaključena konferenca socialističnih strokovnih zvez. Zborovalci so s 1707 proti 255 glasovom odklonili komunistični predlog na fuzijo med CGT in CGTU z utemeljitvijo, da bo CGT (socialistične strokovne zveze) tudi vnaprej delovala popolnoma na strokovni podlagi in da odklanja vsakršno odvisnost od kake stranke ali kake posamezne skupine. (CGTU je organizacija komunističnih strokovnih zvez.)
FRANCIJA
ZA TRGOVINSKO ZRAKOPLOVSTVO.
v Pariz, 50. jul. (Izv.) Trgovinski minister Bokanow?ki se je v >Journalu« branil pred očitki, da francoska država noče podpirati poskusov za prekooceanske polete. Izjavil je, da mora Francija ustanoviti predvsem močno trgovinsko zrakoplovstvo. Ta problem smatra za mnogo važnejši kot prekooceanske polete, ki so sicer pomembni in vzbujajo pozornost, ki pa imajo zelo majhen praktičen pomen.
FRANCOSKA PROTI KOMUNISTIČNI AKCIJI.
v Pariz, 30. jul. (Izv.) Protikomunistična akcija notranjega ministra Sarrauda še vedno ni končala. Po poluradnih poročilih bo v kratkem postavljen pred sodišče poslanec Doriot, da se bo zagovarjal radi propagandnih govorov na Kitajskem. Dvignjenje obtožbe proti njemu je bilo mogoče šele sedaj, ker poslanci po zaključku parlamentarne sezone ne uživajo več imunitete.
NASTOP STRIRRNVJEVE STRANKE.
v Praga, 30. jul. (Izv.) Stribrnyjeva stranka je sklenila, da nastopi pri bodočih občinskih volitvah v 20. občinah. Stribrny sam bo knudidiral v Pragi in se bo v slučaju izvolitve odrekel mandatu.
POIET IZ PRAGE V NEWYORK.
v Praga, 30. jul. (Izv.) Masarykova letalska zveza je pričela zbirati denar za financiranje poleta Praga—Newyork. Letalo bosta vodila poročnik Pawlikovsky iu četovodja Sladek. Polet se bo izvršil na letalu češkoslovaško tovarne za letala >Aero«, motor pa bo firme Colben-Daniek.
OSKRUNJENI JUDOVSKI NAGROBNI SPOMENIKI.
v Kolu, 30. jul. (Izv.) V petek ponoči je bilo oskrunjenih na judovskem pokopališču nad 71 grobnih spomenikov. Poizvedovanja policije so bila do sedaj brezuspešna. Sumijo, da so grobove oskrunili nacionalisti. Za izsleditev tistega, ki jo grobove oskrunil, jo razpisana večja nagrada.
VLOM PRI BRATIANU.
ž Bukarešt, 30. jul, (Izv.) Neznani vlomilci so vdrli v vilo romunskega ministrskega predsednika Bratianua. Vila se nahaja v okolici Bukarešte. Vlomilci so pokradli politične dokumente.	»
POIZKUŠEN ATENTAT NA BRATIANU-A.
v Pariz, 30. julija. (Izv.) »Echo de Pariš« poroča iz Budimpešte, da so v delavni sobi ministrskega predsednika Bratianuia našli pe-
klenski stroj. Pred nekaj dnevi so tudi njegov grad Florica v bližini Bukarešte obiskali tatovi in vso hišo preobrnili. Očividno je bilo, da so hoteli najti kake važne dokumente.
VELIKE POPLAVE V AZIJI.
v London, 30. jul. (Izv.) Po poročilih i» Šanghaja je reka Kiukiang v provinciji Vukien preplavila bregove. Nan 10.000 ljudi je pri poplavah utonilo, 10.000 pa jih je brez strehe.
v London, 30. jul. (Izv.) Poplave ob Pa-rodi zavzemajo vedno večji obseg. 40.000 ljudi je brez strehe, nad 3000 hiš je popolnoma razdejanih. Koliko tisoč ljudi je mrtvih se še ne da ugotoviti, ker so vse železniške, telefonske in brzojavne zveze uničene.
Originalni Triglav
rastlinski zdravilni liker je najboljši. Zahtevajte ga povsod!
Katoliški dan
in proslava 30 letnice kat. prosv. društva sv. Jožefa V TRŽIČU se vrši dne 6. in 7. avgusta 1927. Spored:
V	soboto 6. avgusta ob pol 9. uri zvečer * dvorani »Našega doma«: 1. Petje. 2. Govor in odlikovanje društvenikov - 30 letnikov. 3. Opereta: »Mlada Breda«.
V	nedeljo 7. avgusta. Ob 9. uri dopoldne: Sprejem na kolodvoru. Od tu sprevod v mesto.
Ked: 1. Konjenica. 2. Društvene zastave in prapori. 3. Poslanci in zastopniki občin. 4. Moški. 5, Orli. 6. Gddba. 7. Orlice. 8. Žensko narodna nc*- 9. Kongregacije. 10. Ostali.
Po prihodu na trg: Sv. maša s eorkvenim govorom pred cerkvijo sv. Andreja. Govori mil. g. stolni dekan Ign. Nadrah.
Po cerkvenem opravilu: Slavnostno zborovanje na trgu. Govorijo govorniki iz Ljubljane.
Ob 2. uri popoldne: V žnpni cerkvi slovesne lilanije in posvetitev Kristusu Kralju.
Po litanijah: Prireditev z godbo, petjem, sre* čolovom in drugim na travniku g. Ahačiča za Virjem.
Sodeluje godba kat. del. drnštva iz Jesenic. Katoliški dan bo prirejen za vso kranjsko dekani jo. Vabimo k obilni udeležbi!
Pripravljalni odbor.,
II. Prosvetni dan za Gorenjsko.
dne 14. in 15. avgusta na JESENICAH s praznovanjem 30 letnice kal. del. prosT. društva.
Nedelja 14. avgusta: ob 8. uri zjutraj sv. maša za umrle člane na Savi. — Ob 10. uri dopoldne: Slavnostni občni zbor in otvoritev razstave v Katoliškem domu. — Ob U. uri dopoldne: Koncert godbe na pihala. — Ob 8. uri zvečer: Slavnostna akademija na društvenem prostoru.
Praznik 15. avgusta: Ob 9. uri dopoldne: Zbirališče k sprevodu pred kolodvorom na Jesenicah.
—	Ob pol 10. uri dopoldne: Sprevod okoli Jesenic. — Ob 10. uri dopoldne. Sv. maša na prostem na društvenem prostoru. — Ob 11 uri dopoldne: Prosvetni tabor. — Ob 2. uri popoldne: Litanije v cerkvi na Jesenicah. — Ob pol 4. uri popoldne: Javna telovadba triglavskega orlovskega okrožja.
—	Ob 5. uri popoldne: Koncert godbe K. d. p. d
—	Ob 9. uri zvečer: Zaključek.
Gorenjci, vsi na Jesenice, da manifestiramo za našo sveto 6tvar. Kroji, narodne noše, vse na dan, prijavite se takoj pri prosvetnih društvih v vašem kraju, kamor smo poslali prijavnice. Polovična vožnja naprošena. V delavske Jesenice mor/ prodreti naša misel.
Pripravljalni odbor za »Prosvetni dan«
Sestanek o izseSfeništvu.
se vrši dne 8. avgusta t. 1. od 14. do 18. ure v društveni dvorani na Trsatu pri Sušaku s sledečim dnevnim redom:
1.	Dosedanja skrb države za izseljence. — I. Strižič.
2.	Skrb za izseljence pri odhodu iz domovine, na potu in pri dohodu v tujo deželo. — Dr. Der-mastija.
3.	Kulturne zveze izseljencev i domovino.
—	Fr. Miklavčič.
4.	Izseljcniška organizacija. — J. Kalan.
5.	Notranja kolonizacija. — Dr. Ivšič.
Na sestanek so vabijo vsi, ki hočejo sodelo« vati pri rešitvi tega, posebno za naš maloštevilen narod tako važnega vprašanja I
Dr. Jos. Benčan
specijalist za ženske bolezni in porodništvo bivši asistent gyn. klinike v Parizu (prof. Faure-a)
ordlnira vsaki dan od 9 -11
in 3—5 pop. v Josefinumu,
Poljanska cesta 16.	Telefon 2813,
Gospodarstvo
Nazadovanje lesne trgovine skozi Trst.
Trst, julija.
V teku zadnjih 4 mesecev je došlo v Trst (HOOO vagonov (vagon 20—25 m2) lesa manj kakor v istem času lanskega leta; znano je, da uvaža Trst les skoro izključno iz Jugoslavije. Kje tičijo vzroki temu nazadovanju? Ali je nazadovanje samo trenutno? Ali Tre t lahko upa na zboljšanje?
Gotovo je, da so trenutne gospodarske razmere, ki jih je povzročila revalutacija lire, vsaj deloma krive tega silnega padanja lesne trgovino skozi Trst. Lesna trgovina bi torej nekaj zopet pridobila, kakor hitro polagoma izginejo posledice revalutacije lire, ki pač niso trajne. A tu gre le za majhne količine. Kar je Trst zgubil, je zgubil končnoveljavno. Ta vti$ imajo tudi tržaški lesni trgovci in skušajo svoje obrate tudi temu skrčenju prilagoditi. V lesni trgovini skozi Trst je nastal v teku zadnjih let tak preobrat, da je težko misliti na zboljšanje. Saj ne gre morda samo za trenutno splošno zmanjšanje konsuma, ampak tržaški trgovci zgubljajo celo tržišča. Ovire, ki vstajajo pred njimi, so tako velike, da jih tudi njihova znana podjetnost ne bo mogla odstraniti.
Tudi glede lesa se italijanski trgovec danes ne poslužuje več Trsta, ampak kupuje direktno v Jugoslaviji; kupuje se »franco arrivoc (franko dohodna postaja). Tako je Trst zgubil vso Italijo od Rima proti severu. In celo v Bari prihajajo direktni vozovi. V južni Italiji pa se čuti močna konkurenca bosanskega in romunskega lesa, ki prihaja tudi direktno po morju. Starejše, močnejše tržaške firme so ohranile svoje postojanke še v Sardiniji, v Pugliah, v Abbruzzih in deloma tudi v Bariju, koder imajo stare zveze. Tržačan je zadel na hude konkurente tudi na zunanjih tržiščih. V Francijo, Španijo in Severno Afriko prihaja les direktno iz Jugoslavije.
Tržaški trgovec je vsa ta tržišča zgubil, ker ne more več konkurirati v cenah. Precejšnja razlika je že v pomorski prevoznim. Prevoz-nina v francoska, španska in afriška pristanišča znaša iz Sušaka 5—10 lir za m3 manj kakor i z Trsta. Iz Sušaka se navadno prevaža les na manjših parnikih, ki vozijo rentabilnejše. Poleg tega se računa, da so tržni stroški (skladiščnina, nalaganje, prevoz itd. v Trstu za 30 odstot. višji kakor na Sušaku. Celo iz Rakeka se blago ne izplača odpraviti na Trst; prevozoma iz Rakeka v Trst znaša Lit. 16 za m3, iz Rakeka ua Sušak Lit. 12.-.
Veliko zmedo je seveda povzročila revalutacija lire. Cene so padle za 30 odstot. Jasno je, da so pri tem- posebno trpeli tisti lesni trgovci, ki so kupili v Italiji sami velike gozdne partije; saj bi danes lahko dobili les iz Jugoslavije za ca. 30 odstot. ceneje, ker je cena v dinarjih ostala ista, medtem ko je kupna moč lire na mednarodnem trgu zrastla za okoli 30 odstot. Samo nekaj številk, da pokažemo razliko v cenah. Decembra 1926 je bila cena cif Sicilija (Catania) Lit. 240 za m" tesanih tramov, danes se giblje okoli Lit., 175. Rezan les monte dec. 1926 Lit. 340 m3 (cif Catania), danes Lit. 275 m3.
Tudi v italijanskem konsumu samem se opaža nazadovanje. Posebno stavbna industrija kon-sumira danes manj. Obstojijo zakonski predpisi, ki podjetjem nalagajo, da čim mogoče skrčijo uporabo lesa, kjer se da nadomestiti s cementno konstrukcijo; predpisi gredo prav v podrobnosti. Fa-šistovska vlada skuša zmanjšati import lesa in tako zboljšati trgovinsko bilanco.
Tržaške ladjedelnice porabijo še vedno mnogo lesa; tu gre les, rezan po naročilu. A tudi ladjedelnice so že v krizi, ker ni novih naročil. Precej lesa za zaboje konsumirajo še razne tovarne sveč, olja in mila v Liguriji, cena mora seveda biti nizka.
Veliko jo popraševanje po parjeni bukovini. Tudi parketne deščice, hrastove in bukove, gredo. ' Zdi se, da bo ostala trgovina s parketnimi deščicami še dolgo zelo živahna, ker se koristim veča. Za severno prihajata sedaj tudi srednja in južna Italija in uvajata v stanovanja parketc. V vsaki boljši družini že dobiš nekaj parketiranih sob.
Spričo le splošne stagnacije v lesni trgovini je naravno ,da gre tudi s plačili slabo. Kupci hočejo plačilne odloge. »Cassa pronta« se je danes podaljšala na 15 dni. Okoli 50% menic je treba podaljšati; banke zelo pogosto vračajo eskomptirane menice. Splošno je znano, da so jugoslovanski trgovci premalo informirani o plačilni možnosti in poštenosti svojih klijentov. Le redkokdaj se o teh informirajo in gredo večkrat na led. Premalo so poslužujejo informacijskih uradov, ki za majhno ceno dajo navadno zanesljive informacijo. Za 900 lir dobiš blok za 50 informacij. Na listič zapišeš ime tvrdke, o kateri bi se rad informiral, in v teku 8 dni dobiš informacije o katerlsibodi firmi v Italiji.
Rekli smo, da je Trst definitivno zgubil, kar jo do danes zgubil. Tega mnenja so tudi tržaški trgovci sami. Vendar pa je tudi mnenje, da je Trst glede lesne trgovine, krizo že prestal, v smislu namreč, da so se trgovci prilagodili po večjih ali manjših zgubah novemu položaju, in da obstoji upanje, da ostane Trst vsaj pri sedanjem.
»Kako se naučim fotografirati«
je pravkar izšla v drugi, popravljeni izdaji. Dobi se v vsaki knjigarni. Cena Din 10.—
Izkaz o stanju Narodne banke z dne 22. julija 1927. (Vse v milijonih Din; v oilefajih razlika napram stanju z dne 15. julija.) Aktiva: Kov. podlaga 490.6 (1.6); posojila: na menice 1059.2, na vrednostne papirje 225.4, skupaj 1284.6 (+ 31.1), saldo raznih računov 1454.6 (— 54.7; pasiva: bankovci v obtoku 5289.5 (— 65.5), drž. terjatve 321.8 (+ 87.1), obveznosti po žiru 1137.0, po raznih računih 427.7, skupaj 1564.8 (— 46.7); bilančna vsota 9757.2 (— 25.1); ostale postavke ncizpre-menjcnc.
Gospodarska literatura. Izšla jc 4. številka »Naših goric«, mesečnega glasila Vinarskega društva v Mariboru. Priporočamo jo vsem kmetovalcem. — Poročilo Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu za leto 1926. Poročilo je zelo obsežno ter opremljeno z več lepimi ilustracijami. Z njim se bomo še obširneje bavili. .— Kmetijsko gospodarstvo v kmečkih ljudskih šolah. Po treh francoskih pisateljih prevedel in priredil Ivan Rittig, redni vseuč. prof. Knjiga je pisana v hrvaščini in bo služila v prvi vrsti učiteljem. Cena jc 50 Din; izdala Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani,
Italijanska zunanja trgovina, V prvi polovici t. 1. jc znašal uvoz v Italijo 11.905 milijonov lir napram 14.260 milijonom v prvi polovici lani. Izvoz je dosegel v prvih 6 mesecih letos 7982 milijonov napram 8475 milijonom lir v isti dobi lani. Pasivnost italijanske zunanje trgovine se je zmanjšala torej od 5784 na 3923 milijonov lir.
Šport
Ifcorssa
Dne 30. julija.
Ljubljana. Devize: Berlin 13.53, Curih 10.95, Dunaj 8.01, London 276.25, Newyork 56,80, Pariz 223.25, Praga 168.60, Trst 309.25.
Zagreb. Berlin 13.53, Curih 10.95, Dunaj 8.C05, London 276.25. Ncwyork 56.80, Pariz 223, Praga 168,60. Trst 309.
Curih. Belgrad 9.1325, Berlin 123.45, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.18, Dunaj 73.C8, London 25.21375, Newyork 519.25, Pariz 20.33, Praga 15.39, Trst 28.24, Sofija 3.76.
Trst. Belgrad 32.50—32.75, Curih 351.70— 355.70, Dunaj 260—262.70, London 89.20—89.50, Newyork 18.34—18.36, Pariz 71.85—81.95, Albanija 354—358.
Trst. Assicurazioni Generali 3675, Cosulic 162, Riunione adriatica A 1900, Tripcovich 255, Split cement 170, Trž. Llloyd 735, Dalmatia 110.
Novi Sad. Pšenica: bačka 78—79 190— 195, sremska 195—200; koruza: bačka 205—206, sremska 205—207.50, banatska 202.50—205, moka bačka 440—460, št. 2 425—430, št. 5 395—400, Žt. 6 345—355, št. 7 280—290, otrobi bački v juta vrečah 170—175. Tendenca mirna. Promet 4 vagone pšenice, 4 vagone ovsa, 39 vagonov koruze, 18 moke, 1 otrobov, vsega 71 vagonov.
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 322.6. Praga 348.9, Stuttgart 379.7, Frankfurt a. M 428.6, Brno 441.2, Rim 449, Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2. Varšava 1111.
Nodelja, 31. julija.
Zagreb: 22 prenos iz mestne kleti. — Breslau: 20.10 ura pesmi. 21. 10 koncert. — Praga: 17 popoldanski koncert, 19 četrt ure humorja, 20 simfonični koncert 22 časovni signal, časnikarska in športna poročila, 22.20 prenos iz Nar. doma v Vinohradyh. Stuttgart: 20 pester večer — Frankfurt: 12 zvonenje z darmsiadtskega gradu, 20.30 godba orkestra, nato plesna godba. — Brno: 18.30 petje otroškega zbora, 20—22.15 simfonični koncert. — Rim: 21.10 orkestralni in vokalni koncert. — Berlin: vesel večer (orkester), nato godba.
—	Dunaj: 11 simfonični koenert. — Varšava: 20 simfonični koncert, 22.30 prenos od Rydza.
Ponedeljek, 1. avgusta.
Zagreb: 20.30 ruski večer. — Praga: 20.10 vojaška godba, 21 koncert, 22 časovni signal, časnikarska in športna poročila, 22.20 prenos iz Nar. doma. — Stuttgart: 20.15 simfonični koncert. — Brno: 18.20 predavanje za lovce, 20 vesel večer.
—	Rim: 21.10 večer lahke godbe. — Langenberg: 20.40 koncert, 22.10 vesela ura, nato koncert. — Berlin: 21 kvartet. — Varšava: 20.30 večerni koncert.
Torek. 2. avgusta.
Zagreb: 22 prenos iz kavarne Corso. — Breslau: 20.15 koncert. — Praga: 20 napoved vremena in časnikarska poročila, 20.10 pester večer, 21.10 godba, 22 časov, sign.il. časnikarska in športna poročila. — Stuttgart: 18.45 o tehniki, 20 orkestralni koncert. — Brno: 19 koncert, 20—21 koncert. 21 vojaški koncert (pp. št. 10) . — Rim- 21.10 vokalni simfonični koncert. — Langenberg: 20.30 koncert. — Berlin: 19.55 česa se lahko učimo od Amerikar.cev, 20.30 orkestralni koncert. — Varšava: 17.15 popoldanski koncert, 20.30 operetna glasba, 22.30 prenos od Rydza.
Sreda, 3. avgusta.
Zagreb: 22. koncert. — Breslau: 20.15 koncert. — Praga: 17 popoldanski koncert, 20 napoved vremena in časnikarska poročila, ?2 časovni signal, časopisna in športna poročila, 22.20 prenos iz Bratislave. — Frankfurt: 20.15 spevoigre. — Brno: 19 koncert, 20 koncert. — Rim: 21.10 odlomki iz operete >Fanfan la Tulipe«. — Langenberg: 20.50 koncert. — Berlin: 21 recitacije Aver-čenkovih anekdot. — Dunaj: 20.05 humor v besedi in pesmi, nato godba. — Varšava: 20.30 večerna godba, 22.80 prenos od Rydza.
Četrtek, 4. avgusta.
Zagreb: 20.30 večerna godba. — Praga: 13.30 in 16.45 borzna poročila, 17 popoldanski koncert, 20 napoved vremena in časnikarska poročila, 20.10 vesel večer, 21.15 godba, 22 časovni signal, časnikarska in športna poročila, 22.20 reproducirana glas-ba. — Stuttgart: 20.15 orkestralni koncert. — Frankfurt: 20.15 simfonični koncert. — Brno: 19, 20 in 21 koncerti. — Rim: 21.10 orkestralni in vokalni koncert. — I^ingonbcrg: 20 koncert. — Berlin: 22.30—0.30 godba. — Dunaj: 18.45 o spor-hi, 20 Mozartov večer (prenos iz' Salzburga). — Varšava: 20.15 večerni koncert.
Petek, 5. avgusta.
Zagreb: 20.30 koncert. — Praga: 13.30 in 16.45 borzna poročila, 17 popoldanski koncert, 21 koncert, 22 časovni signal, časnikarska, in športna poročila, 22.20 reproducirana glasba — Stuttgart: 20 »Mncbeth« (prenos iz Heidelberga). — Frankfurt: 19.30 napredek v znanosti in tehniki. — Brno: 19 in 20.30 do 22 koncerti. — Rim: 21.10 instrumentalni in vokalni koncert. — Beriin: 20.30 simfonični koncert, 22.30 koncert mandolin. — Varšava: 18 popoldanski kouccuL, 20.30 večerni laiu-
Ilirija rez. : Jadran rez. — Na igrišču SK Ilirije se vrši danes ob 17.80 kot prvenstvena tekma rezervnih moštev I. razr. v Ljubljani tekma med rezervama Ilirije in Jadrana.
Juniofuko tekmo za prehodni pokal SK Ili-fije ne priČno letos prihodnjo nedeljo 6, oz. 7. avgusta. Prijavni rok je do 31. I. m. Razpis smo objavili že pred dnevi.
SK Jadran. V pondeljek 1. avgusta ob 20 seja upravnega odbora v Koleziji. Opozarjajo se vsi, posebno pa še redno članstvo, na oglaševalno desko pri garderobi. — Tajnik.
LJUBELJSKA TERMA.
Automobilski klub Kraljevine SI1S Sekcije Ljubljana opozarja vse interesente za ljubeljsko dirko in ocenjevalno vožnjo, da je konec prvega prijavnega termina v pondeljek cine 1. avgusta I. 1. in prosi, da blagovolijo interesenti poslati svoje prijave pravočasno, da sc olajša delo Športne tehniške komisije. Zanimanje za ljubelsko tekmo je jako veliko 110 samo v Sloveniji in Jugoslaviji, marveč, tudi v Avstriji in Italiji ter v tvornicah v inozemstvu. Posebno veliko zanimanje kažejo za prireditev motorni športniki v Grazu, ki so javili zanjo svoje najboljše dirkače. Ljubeljska tekma se vrši nepreklicno 14. avgusta t t. Drugi prijavni termin pa poteče 9 avgusta 1927.
Športni /eden
V Fracnciji veliko vznemirjenje; olimpijski francoski odbor razglaša, da se Francozi ne hodo udeležili olimpiade, ker je senat prošnjo odbora za dovolitev državnega kredita v znesku dveh milijonov frankov odložil. V oktobru se senat spet sestane, iu bo gotovo vse dobro. — Belgija jo dovo-liia za olimpiado 200.000 frankov, Holandska nič, Jegcslavija? — V Magdeburgu na Nemškem se vršijo posebne ortopedične skušnje za telovadno učitelje; zadnje skušnje je delalo 31 udeležencev in udeleženk iz Magdeburga, 13 od drugod. — /a leto 1928. sklicujejo v Amsterdam svetvoni kongres ritma.
O domačem nogometu je poročal »Slovenec« med tednom. Danes se vrši borba med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Argentina je premagala Uruguay 1:0; Slavija jo igrala v Carigradu proti Galata Seraj 3:2 in proti Fenjer Bagdže 3:3 (sodnik zelo pristranski, proti Čehom); BAC proti sofijski Slaviji 2:2. Italijanska nogometna zveza je sklenila, da se bojev za italijansko prvenstvo 1927-28 ne bo smel udeležiti noben inozemski igravec več — v italijanskih klubih namreč —. Sedaj iščejo dobre igravce doma. Torto ,|e ponudil za enega žo 200.000 lir, pa so ponudbo odbili; dovoljeni so pa še inozemski trenerji, in sedaj lovijo te. — Sedež odbora za srednje evropski pokal ni Dunaj, temveč Bologna. — Naš ženski odsek Ilirije je igral proti praški Slaviji bazensko igro 6:5; praški listi omenjajo Ilirijanke zelo pohvalno.
Suzanino ime prav za prav še zmeraj bolj vleče; v Manchestru je gledalo njeno igro 15.000 gledavcev in pravijo, da jo Suzana sama sebe nad-krilila. — Borba za Davi sov pokal v evropskem pasu je končana, zmagata je Francija. Cochet je premagal Danca Ulricha, Borotra Peterkena, Bo-retra in Brugnon skupaj Ulricha in Petersena; s tem so bili Francozi že zmagovalci, vodili so 3:0. Nadaljni dve igri so pa prepustili kar Dancem, brez boja, in so odšli z rezultatom 3: 2. Danci so zelo hudi, »pikirank, ker diši postopanje Francozov po velikem omalovaževanju. Beremo, da Lacoste ne bo več igral in da bo vstopil v podjetje svojega očeta. Prav velika škoda za tenis je to. V Ameriko gredo Cochet, Borotra in Brugnon. Tam v ameriškem pasu je Kanada premagala Kubo. Končni boj se bo izvojeval med Francozi in Aine-rikanci.
O čudovitem lahkoatletskem talentu Y r j o 1 a smo pisali v »Slovencu« 27. t. 111. Glej tam. On je prvi in edini za Tliorpejem, ki je dosegel v desetoboju nad 8000 točk. Par tahkoallet-skih rezultatov zadnjega časa: Čeh Šindler 800 111 1:56.6, 19 letni Šved Lundquist kopje 60.93, Nemec Molles 59.73, doslej čisto neznani Nemec Netting diskos 43 m, ogrski junior Balas 41.42 m, Avstrijec Janausch kroglo 13.55 m. Anglež Love 880 y 1:53.8! Wrinkle 220 y 21.8, ameriški juniorji — beseda junior je tam širša kot pri nas — 100 y 10, 410 y 49.8, 880 y 1:55.4!, 120 y lese 15. diskos 43, skok s palico 3.81, skok na daljavo 7.13. — Zelo je presenetil poraz Korniga proti Salzu> Kornig je gledal samo na SchlOsskeja, pri 80 m je hotel dohiteti Salza, pa ga ni mogel več, 100 m jc pretekel Salz v 10.7, Kornig v 10.8; Salz je iz Krefelda, kakor Houben.
Naše atletinjo .so se na Češkem prav zelo postavile; Bernikovo hvalijo kot vsestransko izvežbano; posebno jim je pa imponiral met diska Tratnikove 30.60 in še bolj njen skok v višino 148.5 (svet. rek. ima Angležinja Green 158.1 cm, pa je bil še pred kratkim 155 cm). — Čudovita atletinja je Poljakinja K o no packa; beremo: diskos enoročno 35.C3, dvoročno 60.97. krogla eno-ročno 10.02, dvoročno 18.44; dva poljska in dva svetovna rekorda.
Rigoulot je ponovil rekordni poskus v po-tezu z desnico in je uspel; potegnil jo 107'A
kg, prejšnji rekord 107 kg. Hkrati je ponovil svoj rekord obojeročnega sunka 175 kg.
O Dempsevu veliko pišejo in o S barij o y u. Glej tudi »Slov.« od 27. t. m. Paolino je kot poročevalec nekega časopisa par dni pred bojem pisal: »Ta boj bo menda zaključil Dompaeyevo bokserako pot življenja.; Pa je ni, in so bo boril Dempsey morda že 10. sept. v Chicago proti Tun-neyu. Sharkey kot mlajši, 25 let, je pred bojem zelo zaničevalno govorii o »starem gospodu«; D. ima 32 let. Dejal je, da ga bo v 5. rundi pozobal; je pa le D. njega, sicer ne v 5., pač pa v 7. rundi, in jo bil po boju se prav svež. Veliko so pisali o prepovedanem udarcu in da bo D. diskvalificiran; pa je zdravnik takoj ]m> boju izjavil, da ni bilo ni<i nepravilnega in da je bila zmaga i/.vojevana s pravilnim udarcem. Dohodkov 1,250.000 dolarjev, 22'A% dobi Sli., 27 <A % D.; tik pred bojem so plačevati za sedeže do 1000 dolarjev! Od boja med D. in T. pričakuje Tex Rickard 3 milijone dolarjev vstopnine. Gledavcev je bilo 80.000, med njimi f.OOO žensk. D. je tehtal 88 kg, za 15 kg manj kot so mislili; tako je treniral. Sli, je tehtal 89 kg, več kot, so mislili. Doslej se jo D. boril 68 krat, zmagal jo 58 krat, 47 krat z k. o.; Sli. 33 krat, 26 krat, 9 krat.
Vzdolž po Vrbskem jezeru, 18 km, je plaval praški akademik 11. Schiiller v 9 urah in 40 minutah; (Mivprek skoz Pariz, 10 km, Petrol v 1 liri 16 111. Vos v 1:16:50. Plavalna tekma med Nemčijo in Švedsko se jo končala 192:144 v prilog Nemcem. — o Spenceju poročajo izreden rekord, 100 111 prsno v 1:11.4; doslej Rademacher 1:15.9. Bo treba počakati še potrdila. — Za Kanal so pripravlja in ga heče v krajšem času kot Ederlova preplavati 17 letna Danka Edita J en sen; to je ona plavalka, ki smo pisali o nji, da je plavala pri otoku Fehmaru 22 km v 10 urah 32 m . dočim je )>o-rabit znani plavač Kennnerich za isto progo 11 ur.
60 svetovna kolesarska prvenstva. Prvenstvo amaterov 11 a 1000 111 je dobil, kakor »1110 ž« pisali, Nemec Engel; prvenstvo profesionalov 11 a isto razdaljo Francoz Michard; drugi je bil Švicar Kauffmann, tretji Francoz Faucheux in šele četrti Holandec Moes-kops. Michard je doslej edini, ki si je pridobil svetovno prvenstvo kot amater in kot profesional; kot amater v letih 1923. in 1924. V Elberfeldu so dirkali p 1-0 f osi ona 1 i na 100 km; prvi je bil Belgijec Linart v 1:08:43, 180 m za njim Krevver, 490 111 Sa\vall, 700 111 Suter, 1200 111 Bru-nier; 34.000 gledavcev. Po r e 3 t i so .pa vozili na Nurburgringu, 8X23 km = 184 km; startalo jih jo 55, v zadnjo nindo jih je prišlo 16. Prva štiri mesta so zasedli Italijani. Tale je vrsta- 1. Binda 6:37:29.4; 2. Girardengo 6:44:44; 3. Piemontesi 6:48:20.4; 4. Belloni 0:19:07; 5. Belgijec Aeris 6:49:20; 6. Nemec R. Wolke 6:51:53.
Naznanila
Enakopravnost, nujemnikov«. Pretres pravil v pondeljek ob 20, restavracija Miklič pred glavnim kolodvorom. Vabljen le kdor pristopi. — Pripravljalni odbor društva Enakopravnost najemnikov«.
Učinek
s soljo s^v. Roka
Prvi dan	četrti dan
Ako raztopimo malo množino soli sv. Roka za noge v topli vodi, dobimo vodo, ki je nasičena z oksige-nom, ki čudovito dobro učinkuje na bolečo nogo in ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled tiščanja čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, neznosno srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in vsako rauo na nogi. Pri daljšem namakanju postanejo kurja očesa in trda koža tako mehka, da se morejo odstraniti brez noža ali britve. Prav gotovo je, da sol sv. Roka za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno nogo. Ozki, celo novi čevlji postanejo udobni, kakor bi jih nosili že več let. Lahko poljubno hodito in več ur stojite na enem mostu, ne da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujnnost. Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane dinarjev 16*—. Dobiva so v vsaki lekarni in drogeriji. Ako pa je ne dobite, obrnite se takoj na glavno zastopstvo za S. H. S.
NADA MOOERIA
K o I «ir I Gabrič Subolica, Strossmayerovn ul. 2. Telefon 637'
ali na DRGOERIjO SANITAS
I/jubljana, depot za Slovenijo.
Izviren samo v zelenem zavoju.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 30. julija 1927.	Višina barometra 308*8 m
Opazovanja		Barometer	Toplota v C1	Rcl. tlnn" V %	Veler ln brzina v m	Oblačnost 0-10	Vrata padavin		n n 3E .22	1 A, II
kral	čas						ob opazovnnlu	vmmdo7n		
	7	762-8	15-5	99	mirno	10	megla dež	0-5	26-0	14-6
Ljubljana (dvorec)	14	761-5	25-8	63	SW 2	6				
	21	763-5	21-2	66	SW 3	2				
Maribor		762-5	20-0	79	NW S	0		■	24	16
Zagreb		762-5	21-0	78	E 5	6			27	19
Belgrad	8	760-4	23-0	74	mirno	8			35	17
Sarajevo		760-2	22-0	51	mirno	4			30	16
Skoplje		759-0	27-0	48	mirno	8			35	19
Dubrovnik		759-5	22-0	65	mirno	0			27	14
Split		759-3	26-0	53	mirno	0			31	23
Praga	7	763-8	16-0		W 2	9	■		25	16
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zrnčui tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 31. julij: lepo. r^njenost k nevihtam, temperatura
CerRveni vestnilc
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela ivojo mesečno pobožnosl v četrtek, 4. avgusta, v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ■>b pol G pridiga in ob G sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine.
V	cerkvi sv. Joiefa, kjer se danes obhaja praznik sv. Ignacija, je ves dan izpostavljeno Najsvetejše. Verniki dobe danes v tej cerkvi porci-Junkulski odpustek ako prejmejo sv. zakramente in opravijo kako molitev po namenu sv. Očeta.
Duhovne vaje za intelif/ente v Domu bodo od 11. do 15. avgusta. Iskreno so vabljeni k tem duhovnim vajam gg. učitelji in drugi izobraženci. Vsak udeleženec ima lično opremljeno sobo in vso oskrbo v Domu. Stan in prehran« 120 Din za vse tri dni. Prosimo pravočasne prijave na Vodstvo Doma, Zrinjskega cesta 9.
Prosvefa
SLOVENSKA UMETNIŠKA RAZSTAVA NA DUNAJU.
V	avgustovski številki znane inonakovske revije Die KunsH (1927) poroča dr. Franz Ottniann o slovenskih umetnikih, ki so v preteklih mesecih razstavljali pri <Hagenbumlu», sledeče: »Hagen-bund je povabil v goste Umetniško društvo Ljubljana. In tu smo hvaležni priča elementarno izvirajoče ljudske umetnosti, ki se izraža v ostri stili-zaciji forme in barve. Forma: osvetljevanje izrezljanih igračk; barva: mistično rujavo-zelena z de-monično pobliskavajočimi posevi; tema: večinoma kmetje pri delu in plesu. Fran in Tone Kralj sta najmočnejša med njimi. Mestna umetnost je poleg te nujno mnogo slabejša, čeprav je le nežnejša.« _R. L.
Prosvetna szvesza
Dol. Logatec. V nedeljo 7. avgusta praznuje Kat. prosvetno društvo svojo 25 letnico. Dopoldne bo sv. maša za žive in mrtve člane društva, katere se naj udeleže vsi društveniki. Popoldne bo slav-nofct z govorom in koncertom. Vabimo sosednja društva, da se proslave udeleže.
Šmartno pri Kranju. Kat. prosvetno društvo proslavi svojo 25 letnico v nedeljo 7. avgusta. — Slavnostni govor bo imel g. dr. K. Capuder, šef prosvetnega oddelka. Ta slovesnost je samo pol-dnevna zalo vabimo prijatelje prosvetnega dela, da se slavnosti udeleže. Sodeluje godba iz Škofje Loke.
Prosvetno društvo v Ljutomeru vprizori v dneh 14 in 21. avgusta krasno zgodovinsko ljudsko igro Finžgarjevo »Naša kri«. Začetek ob 4 popoldne. Vstopnina običajna. K najobilnejši udeležbi vabi cenjeno občinstvo — odbor.
Orel
Ljutomersko orlovsko okrožje ima letos svoj telovadni nastop v Beltincih v Prekmurju. Natančen spored se pravočasno objavi. Vsi prijatelji kat. misli prijazno vabljeni! Bog živi!
Orlovska srenja v Hrušici priredi v nedeljo dne 7. avgusta ob pol 5 popoldne štafetni tek — Proga te štafete bo: D. M. Polje, Vevče, Zadvor, Dobrunje, Hrušica, Fužine, Studenec in nazaj v 11 M. Polje. Po štafetnem teku se bo vršil tek za prehodno srenjsko darilo.
od malin za krmo živine.
Ponudbe prosimo za odjem 100 kg od skladišča Kolizej, na ALKO, d. z o. z. - oddelek za brezalkoholne pijače — Ljubljana, Kolizej. 5846
Glasba
Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V kratkem izideta 7. in 8. številka (julij in avgust) z naslednjo vsebino: V glasbenem delu so objavljeni J. P a v č i č e v moški zbor »N a Krki«; dr. Božidara Širole mešan zbor »Vi umirate«; Anton Dolina r-jev mešan zbor »Mavrica« in V. Mirkov mešan zbor »Zvezde ugašajo«. Književna priloga prinaša po eno lirično pesem Cv. G o -1 a r j a, Gr. Koritnika in Iv. Albrehta, konec zgodovinske razprave dr J. Mantuanija »O jugoslovanski glasbi«, dr. B. Širolin govor v spomin hrvatskemu skladatelju Vilku Novaku povodom odkritja spominske plošče v Varaždinu. Dalje običajne rubrike. Na »Zbore« se še lahko naročijo pevska društva, pevci in pevke, oziroma vsi, ki se za našo zborovsko glasbo zanimajo. — Letna naročnina 40 Din. Naslov: Uprava »Zborov«, pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani
Pridite, molimo! — Dvanajst blagoslovnih in Srca Jezusovih pesmi za mešan zbor in orgle, zložila sestra Alakok Ekel, križarica. Z dovoljenjem kn. šk. ordinarijata dala v tisk in založila Jugoslovanska knjigarna. — Le-te pesmi so namenjene šibkejšim koroni zlasti za navadne prilike, in so zložene v preprostem fetilu; vendar niso brez vrednosti, ker tudi takih pesmi potrebujemo na naših korih. So zelo melodijozne, lahke za naučiti, zato se bodo gotovo priljubile ljudem in se udomačile na naših korih. Tiskani so tudi glasovi in sicer soprani in alti skup, tenori in basi skup. Tisk je razločen, oblika p o vol j na, papir trpežen.
EMENTALSKI IN C1B TRAPISTOVSKI 0111
prvovrsten, polnomasten izdelek Vam ponuja Mlekarska zadruga Sv. Lovrenc na Drav. polju.
PRODA pa zaradi modernizacije obrata po ugodni ceni ROČNA PO-SNEMALNIKA, že rabljena, a popolnoma v dobrem stanju, Večji: Re-gina 3, M. 1908, in manjši: SH, M. 1898 (Alfa Separator).	5889
Za 2600 Din prodam prvovrsten nov Reinartz-Leithauscr 4 žarnični
RADIO-APARAT
obenem z akumulatorjem in svetilkami, kateri more tudi poleti sprejemati vse evropske postaje v megafonu. — Naslov v upravi pod št. 5892.
MALI OGLASI
!
Vsaka drobna vršilca 1*50 Din ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Dr, Alfred šerko zopet ordinira
Industrijsko podjetje v Dalmaciji išče za svojo uradniško menso dobro, pošteno, veščo
kuharico
sbenem upraviteljico, kakor tudi eno urno
postrežnico
Vpoštev pride tudi vdova s hčerjo, ki bi mogli obenem vršiti obe službi. Ponudbe s podatki do-sedanj. službovanja, plačilnimi pogoji in kdaj jc nastop mogoč, na upravo pod »Dalmacija št. 5855«.
1/KOUaS" ki ima ve"
I\|dVd3 scljc do živine in ki zna dobro molzti, se sprejme s 15. avgustom v službo v graščini Prebold — Sv. Pavel v Sav. dolini. 5888
Krojaške vajence
sprejme Zupančič, Št. Vid nad Ljubljano.	5878
Mizarskega vajenca sprejmem. Jos. Andlovic, Ljublj., Domobranska 23.
Pečarskega pomočnika in vajenca
sprejme Ivan Zaplotnik, peč. mojster, Radovljica.
HLAPEC
k honjem, trezen, priden in pošten, sc takoj sprejme. Poizve se v upravi »Slovenca« pod St. 5735.
ZASTOPNIKE
in ZASTOPNICE
za razprodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica BEZJAK v Mariboru. _5512
Iščem mesta
GOSPODINJE v župni-Iče. Ponudbe na upravo lista pod »Gospodinja«.
Iščem učenca
Za podobarsko pozlatar-sko obrt. Uiovat, Domžale 62.
Sprejmem
vajenca
v trgovino z mešanim blagom. Ponuditi se je na naslov Franjo Čeme, Radeče.	5810
HLAPCA ZA ŽUPNSŠČE
sposobnega za vodstvo kmetije, sprejmem takoj. Želim priporočilo domačega župnika in pismeno ponudbo z navedbo zahtev. — Župnik v Starem trgu pri Ložu.
KRAJEVNE ZASTOPNIKE
kateri so pri trgovcih spe.cerije dobro vpeljani, sprejmem za Maribor, Ljubljano, Ptuj, Novo mesto, Kamnik, Kočevje, Brcžicc, Ljutomer, Mursko Soboto in druga mesta, za obljubljen dobro idoč preJmet. Ofertc z referencami nasloviti na: »JUNIPF.R«, Celje, predal 4.
Kot
sostanovalka
se sprejme pametna ženska, stanovanje odsluži, da o prostem času pomaga pri gospodinjstvu. Več se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5826.
VAJENEC
za krojaško obrt sc sprejme. — Wohinz - Pagon, Vegova ulica 8. 5905
Trgov vajenko
zdravo in pošteno, sprejme takoj trgovina z mcš. blagom v Ljubljani. Naslov v upravi pod 5958.
UČENCA
iz boljše hiše, z najmanj 2 razr. trg. šole, išče za takoj: Uprava hotela »Slon«, Ljubljana.
OEKLE
iz boljše kmečke hiše, želi mesta brez obleke in plačila v privatni hiši ali pošteni gostilni, kjer bi se izobrazila in naučila kuhali. Naslov pove Podružnica lista v Mariboru.
ŠOFER išče SLUŽBO
izučen strojni ključavničar in kovin, strugar. — Naslov v upravi št. 5868.
Iščem službo
plač. natakarice
Naslov v upr. pod 5812.
Mlad
PLETILJO
dobro izurjeno sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro Pletilja.
Absolventinja trgovske šole
išče primerne službe. — Ponudbe na podružnico ■Slovenca« v Celju. 5949
pod nadzorstvom staršev, s predpisano šolsko izobrazbo, sprejme tvrdka
M. Teršan, Ljubljana, Kongresni trg štev. 14.
Iščem pošteno starejšo
žensko
za vrtna dela in prodajo pridelkov. Naslov v upr. pod štev. 5964.
Nekaj dobrih
kamnosekov
dobi službo pri kamnoseku A. Vodniku v Ljubljani.	5972
Vsled bolezni sprejmem
DRUŽABNIKA
k izvrstno uspevajočemu trgovskemu podjetju v centrumu Ljubljane. Gotovina ni pogoj, pač pa sodelovanje. Varnost lahko tudi v nepremičninah. Eventuelni odstop podjetja družabniku po kratki dobi ni izključen.
Ponudbe na upravo: »Popolna varnost.«
Sprejmejo se takoj
3 trg. pomočniki
za galanterijo, ki bi oven-luelno potovali. Ponudbe z zahtevo plače in sliko pod šifro »Agilnojt« na upravo »Slovenca«, 5961
Brezposelnim
spadajočim v trgov, stroko, nudim zaposlitev. Priložite znamko za 2 Din, da Vam pošljemo navodila pod šifro: »Uspeh zajamčen« upravi lista.
Potrebujem več sekačev
za sekanje mehkega lesa, Plača po dogovoru. Oglasi na Drago Kobi, Maribor, Cankarjeva ulica 1.
,>• vi	• v
Primerne službe
išče gospodična, ki je absolvirala dr. dvorazred. trgov, šolo z odlič. uspehom. Gre 2 meseca brezplačno. - Ponudbe pod: »Zanesljiva« upravi lista.
natakarice
ali pomočnice v trafiki, kuhinji ali pri kaki šivilji iščem. - Cenj. ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod štev. 5688.
ORGANIST
dober igralec in pevo-vodja z najboljšimi spričevali, prosi za službo v Sloveniji, ker jc vsled nevzdržnih razmer pri-moran iskati mesto v svojem domačem kraju. Naslov: Martin Planiniek, Hrušica, p. Castelnuovo ii'l*tria. lUlu.
trg, pomočmk
išče primerne službe za takoj. Cenj. ponudbe na upravo Slov. v Mariboru,
Samostojna
srednjih let, z večletnimi spričevali, išče službe. — Najraje gre v župnišče ali k mali družini. Naslov v upravi Slov. pod 5952.
Vsled preselitve
prodam poceni več kosov POHIŠTVA in nekaj TRGOV. OPRAVE. Več se poizve v Florijanski ulici 3, Ljubljana. 5903
Prodam dobro ohranjen
;^nde: niotocikel
4 HP, 3 prestave, prosti tek ter sklopka. Pnevmatika nova. Cena 6500 Din. - FRANC POOANC. Sebenje 35 pri Tržiču.
Razno pohištvo
se poceni proda. Gospo-svetska cesta 8/II., levo
DVA OLEANDRA
krasno cvetoča, prodam. Naslov v upravi št. 5922.
Pohištvo.
hrastovih, orehovih in mehkih spalnih in ku hinjskih oprav. — JOSIP KURNIK, mizar, Zgornja ŠiSka. — Sprejemajo se tudi naročila.	5908
Čfflfp - rujavo in belo OlUlC kontenino ter prešite odeje prodaja po konkurenč. cenah tvrdka
Ivan Krošelj
Ketf.e Murnova (Martinovi WU M. IX 5910
ODDAJAMO
tropine
HLODE
hrastove in smrekove kupole parna žaga V.SCAGNETTI, Ljubljana
KOPIRNA PREŠA
sc proda za 150 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5874.
Prodam
novo spalnico
jesenovo, pleskano,
leseno barako
primerno za stanovanje in kompletno
trodelno okno
150X 150 cm. Naslov v upravi pod štev, 5875.
Ugodna prilika!
Pollovorni Ford-auto naprodaj. Stroj prvovrsten, pnevmatika nova, elektr. razsvetljava. — Cena 11.000 Din. Prodam radi pomanjkanja prostora. — Dopise na upr. pod 5890.
Naprodaj šival, stroj
dobro ohranjen. - Naslov v upravi pod štev. 5854.
Dobro ohranjen čevljarski
ŠIVALMI STROJ
sc proda; istotam se proda popolnoma nov šivalni stroj za damsko uporabo.
_ Poizve se dnevno od
1 do 2 popoldne: Kovač, Poljanska cesta 41. 5957
Parni stroj 45 HP, parni kotel, ležeči za nizki pritisk, stroj za likanje perila, biljard znamke »Sei-fert«, več navadnih miz in stolov ter garnitura (divan in preobleč. stoli). Vse že rabljeno ali vendar v prav dobrem stanju,
se ccno proda. Hotel »Slon«, Ljubljana.
Pšenico, ječmen
prodaste najugodnejše pri tvrdki
Ivan Pestotnik in drug Ljubljana, Resljeva c. 3.
Vreče vseh vrst
po najvišjih cenah kupuje Gospodarska zveza v Ljubljani.
BUKOV GOZD
za napravo drv in oglja, kupimo. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gozd«.	5960
Stanovanje!
Iščem stanovanje 2 sob s pritiklin. Janko Jovan, Zrinskega cesta 8. 5909
Čedno
v novi hiši se takoj odda ob cesti v Tomačevo za dobo šest let za 9000 Din. Soba, kuhinja in pritikli-ne. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 5804.
STANOVANJE
z vso oskrbo, za dijaka trgov, šole, se išče pri profesor, družini ali vpo-kojenem učitelju. Strogo nadzorstvo pogoji — Ponudbe na Poštni predal št. 69, Ljubljana. 5872
CjnRn z dvema po tfUUU steljama od. dam s 1. septembrom. Poseben vhod. S hrano ali brez. Ponudbe na upr Slov. pod »Sama zase«
Sobo s štediln.
v ljubljanski okolici, v smeri Vič-Glince, išče samec s pokojnino. Ponudbe z navedbo cene je poslati na »Slovenca« pod »Starina«.
Za mesec september ali oktober se odda
sestoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin, v Ljubljani v šentpeter. okraju. Stanovanje ima v hišo poseben vhod in vpeljano elektriko. Dopise jc nasloviti pot šifro »Lepo stanovanje«.	5959
»POSEST«
Realitetna pisarna, družba z o. z. - LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4 PRODAi
IIISO, enonadstropno, 7. go-stilno, sredi Ljubljano, 3 gostiln, prostori, (i stanovanjskih sob, vpeljana elektrika, vodovod, cela hiša v celoti razpoložljiva tekom S liies. '2-iO.UOO l>ln. ENONADSTROPNO, novo zidano hišo, lik tramvaja, večjo število tet davka prosta, :! veliki poslovni prostori, komfortno stanovanje 5 sob, pri-tiklin, vrt, dvorišče, Din 450.000. 10 odstotni donos. VILO, enonadstropno, nn-vozidano, Podrožnik, Ii sob, pvitikline, lep vrt, ^>70.000 Din. PRITLIČNO poslopje, katero jo možno vzdigniti za eno nadstropje, blizu stolnice, 05.000 Din. Izvrstno obiskovano KAVARNO, enonailstr. hiša, v pritličju veliki kavarniški prostori, v nud-stropju 10 sob, pritikline, vrl, vse v najboljšem stanju, 1,500.000 Din. HIŠO, visokopritlično, 5 stanovanjskih prostorov, lep vrt, elektrika, vse tekom I meseca razpoložljivo, Šiška, 110.000 Din. VILO, enonadstropno, prav dobro ohranjeno, velik vrt, takoj razpoložljivo trisobno stanovanje, 'JO minut od centra, t-15.000 dinarjev. GOSTILNO in trgovino, visokopritiiCno hišo, 7OH0 kv. 111 zemljišča, prometna točka Bajhenburg, 70.000 Din. PARCELO ca 1000 kv. m med glavnim kolodvorom in centrom Ljubljane, po 150 Din. Na parceli dovoljeno zidanje cnonad-btropne vile.
Večje število stavbišč ob Dunajski cesti, za Bežigradom. Podrožnikom, Tr-novom itd. v raznih iznie-rah in po najugodnejših cenah.
Poleg tega večjo število trgov., stanovanjskih hiš, vil v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, gostilne, trgovine, mline, žage, industrijo itd.
Točilnica za med
se ceno proda. Poizve sc: Poljska cesta 13, I., Ljub-ljana, preje: Stari Vod-mat.	5956
Spalna oprava
nova. iz trdega lesa, po-litirana, poceni naprodaj pri mizarju V e 1 k a v r h, Krakovska ulica štev. 7. Naročila in popravila se sprejemajo.	5954
Dva para konj
srednjetežkih, kateri so vajeni vožnje v hribih, se kupi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5918.
Kupi se CCMA večja množina
prešanega, lepo suhega. Cena franko vagon nakladalna postaja. Plačilo takoj, oddaja sukccsivna. _ Ponudbe na JANKO TAVČAR, Maribor. 5931
Borovnice
se najbolje plačujejo v Mariboru, Koroška c. 1.
želez, štedilnik
večji, kupim. Ponudbe na Smolinsky, Zg. Šiška 148
Kupim več vagonov
BRZOJAVNIH DROGOV
»makovih, jelkovih, osu-šenih, 8—11 m dolgih in za sedaj hrast, paralelne podnice. — HOJNIK v I.evcu ori Celiu.
Hijen s štirimi stanova-■IIOU nji jn lokalom, pripravna za trgovino ali drugo obrt, prodam. Poleg je dvorišče in zele-njadni vrt. — Kje, pove uprava lista pod št. 5904.
MALA VILA
z gospodarskimi poslopji v Kamniku, se proda, -Poizve sc pri g. Rebnjaku, Velenje.
Pozor mlinarji!
O d d a in takoj v najein MLIN v dobrem stanju, na 6 kamnov, 5 stop za kašo; stanovanje v hiši; cena po dogovoru. — IVAN HLUPAR, Semič, Belokrajina.	5920
ODDAM LOKAL
v zelo prometni ulici. — Naslov v upr. pod 5825.
Pisarniško sobo
v visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka 8.
Ciril Razboršek
Maribor, Strossmajerjeva
5 - pohištveno mizarstvo - najsolidneje in poceni.
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po 3<|P- najnižjih cenah pri
PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4.
Vsakovrstno
zlato hupuje
po najvišjih cenah C/erne, juveltr, Ljubljana
VVolfova ulica štev. 3
Pozor društva!
O prilikah 25- in 50-letnic i. dr. slavnost. prireditvah se najtopleje priporoča za fotografiranje skupin Foto-atclje D. ROVŠEK, Ljubljana, Kolodv. ul. 34. — Za prvovrstno delo se jamči. Cene solidne,
Zimnice
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetnikn, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma).
tkgovina
ljub
LOKAL
dam brezplačno v najem
KROJAČU,
kateri bi šival za trgovino. Prednost imajo dobri krojači z dežele, Ponudbe na upr. Slov. pod »Konfekcija v Liubljani«.
Elektrožaga
venecijanka s cirkularko in 2 klinama se odda v najem z avgustom t. 1. -Poizve se pri: IVANI ZICHERL, Suha pri šk. L.
Ugodna prilika
Proda se lepa trgovska hiša pri farni cerkvi na Bledu, obstoječa iz'5 sob, 2 kuhinj, trgovskega lokala s trgovino, dvoriščem, drvarnico in majhno kletjo. V hiši je vodovod in elektrika. Cena zelo nizka. Pojasnila daje g. Žagar v Ljubečni, pošta Celje.	5423
Lepo posestvo
na Gorenjskem, v bližini Kranja, na glavni cesti in železnici z okoli 12 oralov arondiranega zemljišča, zidano hišo, gospod, poslopji, vse v dobrem stanju, se radi preselitve poceni proda. Cenj. ponudbe pod »Lepa domačija št. 5722« na upravo.
Dvonadstropna HIŠA
v sredini mesta zaradi odpotovanja ugodno naprodaj. - Stanovanje na razpolago. - Naslov pove uprava lista pod št. 5765.
Naprodaj hiša
s 5 stanovanji, blizu kolodvora, primerna za vsako trgovino. Studenci, Krekova ulica 34 pri Mariboru.	5602
Prodam
novo hišo
v Zgornji Šiški št. 152 s 7 sobami in kuhinjo za 90,000 Din.
POLJEDELCI! PŠENICO
RŽ JEČMEN
kupuje najdražje tvrdka
A. VOLK, veletrgovina žita, Ljub« ljana, Resljeva cesta 24.
PLJUČA!
Zdravniški zavod (An-stalt) dr. Pečnika za pljučne bolezni, na gori Janina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 dinarje.
Na stanovanje sprejmem
5 DIJAKOV
v skupno svetlo zračno sobo. Andlovic, Domobranska 23 (na Poljanah).
Iščem
STAN IN HRANO
pri boljši rodbini za odraslega dijaka in dijakinjo. Želi se glasovir. Ponudbe je poslati na upr. lista pod šifro »Št. 736«.
Mehanik IVAN LEGAT
specijalist za pisarniško stroje
Maribor, Vetrinjska ul. 30
Telefon int. 434.
I. VARDIAN
Sisak 53. Hrv.
O)
JK
Priporoča svoje najboljšo
Tamburice
POSTANETE
TEHNIK
risar, mojster itd., s pomočjo tehn. študij na domu (Fernsludien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lycee Industriel, Rue Enseignement, 37. _Ličge, Belgija.
>>DEW!S<< CELULOZA
je prozorna kot steklo, zdrži 170 stopinj C. Vku-havanje omogočeno v vsakem kozarcu. Zavojček (100 X 50 cm) za 35 kozarcev stane 15 Din. Pri večjem odjemu popust. Zaloga: »Brezalkoholna produkcijo«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Javna dražba.
Dne 2. avg. ob 15. uri se prodajo v Ljubljani VII., Jcrnejeva cesta 25 - ob prostovoljni sodni dražbi razne gospodar, potrebščine; komplet, spainica iz češnjevega lesa, mnogo hišne oprave in opreme itd,	5934
Zanimivosti
Med angleškimi državnimi poslancu
The House of Commons, ali po naše poslanska zbornica, je zadnji kraj na svetu, na katerem bi človek pričakoval smešnih dogodkov, posebno še z ozirom na resen značaj Angležev sploh. V nekem angleškem listu pa dolgoletni poslanec ravno kar opisuje vesele dogodke v tej resni zakonodajni zbornici. Včasih se dogajajo take stvari med njimi, katere bi bilo pričakovati kvečjemu med šolarji. Neki škotski poslanec je bil pravcati klovn, a vse burke je uganjal le na svojih prijateljih. Ko pa so iskali povzročitelja, se je ta držal tako resno in svečano, da se je vsak nadaljnji sum od njega odvrniL
Nekoč je bila dolga in silno dolgočasna debata. Toda med poslanci se vedno dobe taki, ki so pripravljeni govoriti k vsaki stvari. Tudi ta večer se je neki visokorasli poslanec prijavil k besedi ter mirno čakal, kdaj bo pozvan k besedi. Ura je potekala za uro, a debate še ni konec! Škotski šaljivec je vedel, da njegov prijatelj ne bo odnehal, da ne bi govoril, zato se je na vse načine trudil, kako bi ga izvabil iz zbornice. Toda ta se ni ganil z mesta. Škot Je vstal ter namignil par prijateljem, naj mu sledijo. Peljal jih je na konec hodnika ter vzel v roko zeleno karto, kakršno mora izpolniti oni, ki hoče govoriti s kakim poslancem. Navaden obiskovalec bi ta večer vnetega poslanca gotovo ne izvabil iz dvorane, zato je šaljivec izpolnil karto kot da želi z njim govoriti sam grajščak iz njegovega volivnega okraja. Seveda se je poslanec takoj dvignil ter hitel lz dvorane. Prijatelji so se postavili za stebre ter opazovali, kako je poslanec iskal svojega grajščaka. Ker ga ni našel, je hotel nazaj v dvorano, toda med tem časom je bil poklican b besedi in ker se ni odzval, je zapadla. Šaljivec je svoj namen dosegel.
Neki poslanec se je rad ponašal s tem, kako je priljubljen med svojimi volivci. Vsak poslanec si kaj takega domišlja, vendar pa javno o tem ne govori. Primeri se, da kak avtor knjige, katera se mu zdi nadvse imenitna, pošlje vsakemu poslancu po en izvod. Navadno pa take knjige romajo neprečitane v koš. Šaljivi poslanec je nabral velik kup takih knjig, napravil lep zavoj, na zavoj pa prilepil listek c napisom: »Od Vaših volivcev kot znak spoštovanja.« Skoraj z otroškim veseljem je sprejel zavoj in bilo ga je naravnost divno opazovati, ko je čital napis na zavoju. Ko je zavoj odvil, je pričel robantiti, da se je kresalo, in edini, kj ga je miril in tolažil, je bil šaljivi Bkot, ki mu je zavoj poslal.
Predolgo bi bilo tu navajati, kako je organizirana skupina poslancev rešila življenje nekega na smrt obsojenega psa. Malo je manjkalo, da ni bila prošnja za pomiloščenje predložena kralju. Tako starokopitni so angleški zakoni.
Brigadni general Sir Strickland je nekoč govoril v zbornici. Ta večer se je govor zavlekel in ni ga hotelo biti konec. Poleg sebe je Imel svetel visok cilinder in tega je poslanec Jones vzel na piko. Ne da bi govornik opazil, mu ga je izmaknil ter položil tja, kamor se bo general po končanem govoru moral vsesti. Vsa zbornica je stala pod vtisom pričakovanega dogodka, ki mora vsak trenutek priti.
Nikdo ni poslušal, kaj govori. V zadnji sekundi pa se je vendar našel poslanec, ki je rešil klobuk, a kljub temu se je zbornica tresla od smeha.
Čigava je iznajdba?
Angleški patentni urad prejme vsako leto povprečno po 30.000 prošenj za patentiranje raznih iznajdb. Med temi pa je komaj 5000 takih, ki so vredne vpoštevanja. Marsikdaj pa se je že pripetilo, da je tudi tulkaj veljalo pravilo, kdor prvi pride, prvi melje.
Skoraj vse iznajdbe, tičoče se fotografske umetnosti, so prišle na dan istočasno. Talbot, Neipce in Daguerre, vsak je našel svoje, a vsi ob istem času. Kdo je iznašel pnevmatične gumijeve cevi, je pravzaprav še danes sporno. Daimler in Seldon sta jo iznašla istočasno, toda Daimleri j® dobil dirko, ker je bil prvi na patentnem uradu. Neki Nemec je iznašel gumijasto oblačilo, s katerim se je mogoče dolgo časa obdržati na vodni površini, a ravno ob istem času je bilo tudi angleškemu patentnemu uradu predloženo enako oblačilo. Dva pomorska kapitana sta iznašla majhen, nepotopljivi čoln. Nikdar se še nista videla, ne poznala, a vendar sta oba hkratu izročila svoji iznajdbi istemu agentu, naj bi posredoval za vpis med patente. Ker ni vedel, čegavo iznajdbo je imel preje v rokah, je oba kapitana pozval k sebi, kjer sta se sporazumela na polovični delež.
Nekdo je zgubil 20.000 funtov, ker je 24 ur amudip s prijavo patenta. Pred leti je pričel v svojem laboratoriju s poskušnjami, kako napraviti medenino, ki bi bila vedno svetla in bi je sploh ne bilo treba čistiti. Ko je uganko rešil, si je privoščil en dan počitka. Toda ta dan mu je bil usoden. Prejšnji dan je namreč neki mlad delavec iz srednje Anglije predložil patentnemu uradu enako iznajdbo in bil prvi. Prejel je zanjo 20.000 funtov (pet milijonov dinarjev).
Wheatstone, katerega ime je združeno z brzojavnimi aparati, je bil nesrečen s svojimi iznajdbami. On je prvi mislil na pisalni stroj, stereoskop, kakor tudi na polnilno pero, toda vedno je bil kdo pred njim ter en ali dva dni preje iznajdbo patentiral.
Brezdvomno je prvi telefonski zvonec iznašel Gray, toda Aleksander Graliam je bil hitrejši s prijavo. Sledil je dolgotrajen sodni proces, a sodniki so se držali tega, kar je stalo zapisano v patentnem uradu in Graham Bell je bil zmagovalec.
Sloni kot gasilci.
V Travancori v Indiji se je pred kratkim skupina gledavcev, ki je bila v gozdu zapo slena vsled nenavadnega tuljenja prebudila. Ko so šli gledat, kaj je temu vzrok, so videli, da je del gozda v plamenu, cela čreda slonov pa se trudi pogasiti ogenj s tem, da je z rilci brizgala vodo nanj.
Delavstvo je bilo namreč odstranjevalo debelo drevo, ki je med viharjem padlo preko važne ceste. Da bi si delo olajšali, so delavci deblo zažgali in ko je mrak legel na zemljo, je drevo še vedno gorelo, delavci pa so šli k počitku. Po noči pa se je plamen razširil na ostali gozd. Vodilni slon je ovohal dim ognja,
prišel pogledat, kaj je, ter ko je opazil ogenj, z trobenjem opozoril celo čredo slonov in v nekaj minutah se je štirideset curkov vode vlivalo na ogenj. Potok, ki je tekel tam mimo, jim je dajal potrebno vodo ter so sloni na ta način preprečili požar gozda, kateri bi bil vsled zanikernosti delavcev postal lahko usoden.
Vremenski uradniki.
Ker se je avijatika v zadnjih letih tako silno razvila, se je tudi delo po meteoroloških postajah znatno pomnožilo, a ne samo pomnožilo, tudi silno važno je postalo poročanje vremenskih opazovalnic. Angleški imperij ima danes okoli tristo takih opazovalnic, pred vojno jih je bilo le 71. Opazovanja objavljajo vsak dan trikrat, zjutraj ob 7. uri, opoldne ob 1. in zvečer ob 6. Od vseh 43 opazovalnic prihajajo poročila v London, a od tu jih javljajo naprej po celi Evropi, ravnotako pa tudi London prejema obvestila o vremenu po drugih državah ter jih javlja opazovalnicam. Na ta način je tekom poldruge ure znano po vsej Evropi vreme, kakršno je v kateremkoli kraju. Vremenske okolnosti so, kakor znano, največjega pomena za letalstvo in Angleži imajo že tako uredbo, da obveščajo pilota o vremenu v krajih, kamor je namenjen že med tem, ko plove po zraku. Angleško ministrstvo za zrakoplovbc razpošilja potom radia vremenske napovedi, katere prejema s vsega kontinenta. Vendar pa vse te priprave še davno niso zadostne, kajti, kakor vemo, letalci navadno vzlete ob lepem vremenu, a v kratkem času zaidejo v vihar in druge velike vremenske spremembe, kakršnih ni nobena meteorološka postaja naznanila.
Amerikanski cirkus.
Najpriljubljenejša zabava amerikanskega ljudstva je cirkus. Barnum je to spoznal ter priredil cirkus, ki je zaslovel po celem svetu. Kdaj se je pojavil v Ameriki prvi cirkus, ni znano. Toda že 1. 1795 je bil v Ameriki slaven jahač John Bili, katerega je hodil sam predsednik Unije, George Washington, občudovat. V istem cirkusu je bil neki John Brennon, ki se je produciral s tem, da je zdravil zobobol, ne da bi bilo treba zob izdreti, plesal po napeti vrvi in oživljal kokoši, katerim je ravnokar glave odsekal. Barnum je bil mojster reklame, toda izbiral ni dosti. Nekoč je postavil na križišču ceste moškega, ki ni imel nič drugega opraviti, kot da je na vsak vogal ceste položil kos opeke, nato pa s petim kosom zamenjaval opeko zdaj na tem, zdaj na onem vogalu. Na koncu vsake ure pa je šel v cirkus in radovedneži za njim, kajti vse je bilo radovedno, kam je čudak namenjen. In ljudstvo jte na cenen način zvedelo za cirkus. Drugič je dal na lepak naslikati črnca, ki je igral vijolino, lepak pa dal nalepiti narobe, tako da so ljudje mislili, da igra v cirkusu na glavi stoječ ter bili zelo iznenadeni, ko je črnec igral kakor vsak drug goslač. Barnum je nekoč, je celo nekoč resno nameraval kupiti rojstno hišo Shakespeare-ja ter jo prenesti v Ameriko
Nekoč je napravil reklamo za svoj cirkus na ta način, da je spustil na ulico velikega slona, za njim pa sluge, ki so streljali na slona. Seveda so bili patroni le »slepi« in slona so zopet ujeli ter odvedli nazaj v cirkus, a namen je pa le bil dosežen, ker tako je vsakdo zvedel, da se nahaja v mestu cirkus.
Neki drugi lastnik cirkusa je nekoč objavil v časopisju, da kupi pet psov, katere rabi za neko indijansko pojedino, pse pa da plača po 5 dolarjev. Drugo jutro je bil trg pred hotelom, v katerem je lastnik stanoval, poln ljudi, ki so na vrvicah vodili pse. Ko se je že več kot dvatisoč psov nabralo, so pa pozvali policijo, ki pa je bila brez moči, da bi preprečila razne pasje bitke. Seveda je bilo o tej stvari naslednji dan časopisje polno in namen je bil tudi tu dosežen, kajti vsakdo je vedel, da je cirkus tu. Cirkus je prav ogromno podjetje, kajti velik cirkus ima svoje železniške vagone, na stotine dragocenih živali in največjih umetnikov. Neki ameriški cirkus ima 700 konj in brez števila raznih živali, med katerimi je najdragocenejša neka žirafa, katero ceni lastnik nn 7000 dolarjev. Dnevni stroški tega podjetja znašajo nič manj kot 8000 dolarjev, kajti med številnimi umetniki ima akrobate, ki imajo 600 dolarjev tedenske plače za svoja vratolomna proizvajanja. Cirkus Bat--num & Bailev je starejšim Ljubljančanom še dobro v spominu, ko je bil en sam dan na Koslerjevem travniku pred 27 leti ter priredil samo dve predstavi, h katerima je privj-elo občinstvo iz cele Kranjske.
Kadar konji dirkači potujejo.
Noben narod na svetu ne posveča konjem dirkačem toliko skrbi in nege kot Angleži. Najnovejši luksus za te dragocene konje je palača na kolesih. Stene voza, v katerem prevažajo konje, so obložene z pnevmatičnimi blazinami. Tla so iz plutovine. Pitna voda je shranjena v tanku pod vozom in v celem vozu je največja čistoča. Ves prostor je razsvetljen z štirimi žarnicami, a za konjarja je v vozu poseben prostor. Konje nalagajo na zadnjem koncu voza, a izlagajo na sprednjem, kajti dirkalni konj ne sme nikdar z zadnjim koncem naprej, pravijo veščaki.
Koliko skrbi za žival. A ravno v Londonu je vsako noč na tisoče ubožcev, ki ne vedo kam bi glavo položili ter prenooe na kakih cerkvenih stopnicah, pokriti s časopisnim papirjem ali podobnimi »odejami«.
Kako ležimo v spanju.
Zdravniki so že mnogo pisali o tem, kako naj v spanju ležimo. Ilefeland je menil, da naj ležimo popolnoma ravno. Toda človeštvo se ne ravna po tem, kar stoji v knjigah, pač pa spi tako, kakor je spalo že tisočletja, namreč v vseh mogočih in nemogočih legah. Neki angleški zdravnik, ki se je s posebno vnemo posvetil opazovanju spečih v nepravilnih legah, je v nekem londonskem listu objavil dvanajst različnih leg spečih. Vsi tukaj navedeni niso bili morda taki, da bi radi bolezni ali kakega drugega vzroka ne mogli zavzel pravilne lege pri spanju.
1.	Brez podglavnika. Ta najbrže ne more drugače zaspati, kot da mu je glava v isti višini kot ostalo telo. Usta ima odprta. Roke povite med rjuhami in odejo.
2.	Neviden. Zaspi le, ako ima odejo potegnjeno čez glavo.
3.	Na hrbtu. Podzglavnik prav pod vratom tako, da je brada dvignjena kvišku. Roke na prsih, kakor da bi imel sklenjene k molitvi.
4.	Roke držijo rjuho čez usta. Glavo na levo stran obrnjeno. To je zelo star mož.
Listnica uredništva.
Mark Twain.
»Statistika morale«. — Nočem imeti opravka z Vašo statistiko! Z vso Vašo šaro sem si pipo prižgali Sovražim ljudi Vaše vrste. Venomer računate in izračunavate, kako si človek kvari zdravje in kako peša njegov razum in koliko denarja porabi, če se 92 let vdaja škodljivi razvadi kajenja, če uživa prav tako škodljivo kavo, če biljardira, če izpije čašo vina itd. itd. itd. In venomer razglabljate o tem, koliko žensk je zgorelo radi svoje obleke itd. itd. itd. Zmeraj vidite le eno plat. Nočete videti dejstva, da je v Ameriki največ takih starih ljudi, ki kadijo in pijejo kavo, dasi bi morali po Vaših besedah mladi umreti. In ste slepi za to, da je dosti krepkih starčkov, ki pijejo vino in vendarle živijo, in da stari, orjaški Nizozemci nemoteno kadijo in pijejo, da so vsak dan starejši in — debelejši. Nikoli se ne potrudite, da bi povedali in dognali, koliko užitka nudi kajenje tekom življenja (in to je več vredno ko tisti denar, katerega bi si človek prihranil, če ne bi kadil!) — ali da bi podali tisto »strašno« množino sreče, ki je niso deležni ljudje Vaše vrste radi tega, ker nič ne kadijo. Seveda — denar si že prihranijo, če se petdeset let vzdržijo teh groznih užitkov. A kaj jim zaleže denar? Čemu jim je? Svoje- neumrjoče duše si ne morejo odkupiti z njim. Denar imamo samo za to, da si nabavimo kaj užitkov z njim, da se imamo dobro. Ker pa sovražite užitke in prijetne ure — čemu Vam bo denar? Nič Vam ne pomaga, če pravite, da s tem denarjem bolje jeste, da podpirate reveže, dobrodelna društva. Nič ni res! Ljudje Vaše vrste, ki nimate nobenega greha in ste brez slabosti, tudi ne daste niti solda za druge, in glede hrane ste tako »zmerni«, da Vam je venomer slabo in ste lačni. In po ves dan si fte upate smejati se, ker se boiite, da
Vas ne bi videl kak revež, da ste dobre volje in bi to dobro voljo izrabil in Vas naprosil kakega posojila. In če ste v cerkvi in gre cerkvenik s puščico okoli, klečite in pove-šate oči v klop; in nikoli ne poveste davkar-jem, koliko dohodkov imate. Pa — saj veste to sami — ni res? Prav, no, zakaj si pa potem daljšate in natezate svoje bedno življenje noter do izsušene in uvele starosti? Čemu hranite denar, ki je za Vas povsem brez pomena in vrednosti? Skratka — čemu ne greste kam in ne umrjete, namesto da venomer iščete in zbirate ljudi in jih zavajate, da bi' bili prav tako zoprni in odurni, kakršni ste Vi s svojo preklicano »moralno statistiko«? Tudi jaz ne odobravam nespametnega in potratnega življenja in tudi sam nisem tak, vendar niti malo ne zaupam človeku, ki je brez vseh napak, in zalo nočem nič več slišati o Vas!
»Mladi pisatelj.« — Res je, da nekdo priporoča pisateljem, naj jedo ribe, ker vsebujejo fosfor in ta dobro vpliva na možgane. To drži. A tega Vam ne morem povedati, vsaj z gotovostjo ne — koliko rib morate pojesti! Če je tisti sips, ki ste mi ga poslali, takole povprečna mera Vašega znanja, potem bi dejal, da bi imeli za zdaj en par kitov zadosti. Pa ne vzemite največje sorte, ampak takole navadne, srednje velike!
»St. Clalr Higgins.« Los Angeles. — »Z mojim življenjem je v kraju, ljubil sem, neskončno, blazno, a ona, ki sem jo ljubil, se je hladno odvrnila od mene in vzljubila drugega, Kaj bi mi svetovali?« — Tudi Vi vzljubite drugo! In storite, kar morete, da bo Vaša prejšnja izvoljenka nesrečna. V romanih se širi bedasto mnenje, da je prejšnji ljubimec, ki ga je dekle uničilo, tem srečnejši, čim srečnejše je dekle z drugim izvoljencem. Nikari verjeti takih traparij! Čim več vzroka ima dekle žalovati po Vas, tem bolj prijetno Vam bo, kar sicer ni poetično, a zelo zdravo.«
»Mathematicus«. Virginia, Nevada. »Čc potrebuje topovska krogla 31.3 sekund, da
preleti 4 milje, in 33.8 sekund, da preleti še 4 milje, in 35.8 sekund, da preleti še 4 milje, in če pojema njena hitrost v istem razmerju, koliko časa potrebuje, da preleti 1500 milijonov milj?« — Jaz ne vem!
»Pridno učeči se«, Oakland. — Da, res je, Aleksander Selkirk ni odkril Amerike.
»Zapuščeni ženin.« — »Ljubil sem in šc zmeraj ljubim lepo Edvito Howard in se mislim poročiti z njo. Toda — ah! Ko sem bil prejšnji teden odsoten, — se jc poročila z Ivanom. Kaj moram biti zdaj za vse dni nesrečen? Ali ni pomoči?« — Je. Vse postave, pisane in nenapisane, so Vam v prilog. Namen in ne dejanje je tisto, kar tvori zločin, z drugimi besedami — dejanje. Če pravite svojemu prijatelju, da je norec in imate namen žaliti ga, potem j e t o žalitev. Če se šalite in nimate namena žaliti ga, potem to n i žalitev. Ako se Vam samokres slučajno izpre ' in koga umori, ste oproščeni, ker niste morili. Nasprotno pa, čc imate koga namen umoriti, pa se Vam ponesreči, pravi zakon, da je bil tukaj najvažnejši namen umoriti koga — in obsojeni ste. Ergo, če bi se bili slučajno poročili z Edvito, ne da bi imeli namena za to, potem pravzaprav ne bi bili poročeni z njo, ker se dejanje poroke ne more izvršiti brez tega namena. Sledi torej popolnoma v smislu postave: ker ste imeli resen namen poročiti se z Edvito, pa se le niste, ste vendarle poročeni z njo, — ker, kakor sem zgoraj dejal, je namen poglavitno. Jasno je ko beli dan, da je Edvita Vaša žena. Pomagate si pa tako, da vzamete palico in pošteno naklestite Ivana. Vsak ima pravico, da brani ženo nasilja drugih moških. Pa še nekaj — še z nečem Vam je pomagano! Vi ste se prvi poročili z Edvito. Na podlagi svojega prejšnjega namena jo morete tožiti radi b i g a -m i j e , ker se je potem poročila z Ivanom. Ta zamotan slučaj ima pa še eno plat: Imeli ste namen poročiti se z Edvito; ona je torej
po zakonu Vaša žena — to stoji. Toda — Edvita se pa ni poročila z Vami. In čc ni imela namena poročiti se z Vami, pa Vi seveda niste njen mož. Ko se je po-i ročila z Ivanom, je zakrivila bigamijo, ker | je bila prej žena drugega — to drži. A glejte, i ona ni imela nobenega moža, ko se je po-j ročila z Ivanom, zatorej n i zagrešila biga-; mije. Če preudarimo to zadevo s te plati, po-i tem se je poročil Ivan z neomoženim ! dekletom, ki je bila obenem vdova rn žena drugega, ki pa ni imela nobenega moža, n i imela namena imeti ga in ki zatorej tudi ni bila nikoli poročena. Po vsem tem ste Vi ncože njeni, ker niste bili nikoli oženjem. In ste o ž e n j e n i, ker imate živo ženo. In ste na vsak način vdovec, ker ste bili oropani žene. Predvsem pa ste po-polen osel, da ste odpotovali, ko je bilo tako zamotano krog Vas. In zdaj sem se sam tako zamotal v ta nenavaden slučaj, da moram opustiti vsak poizkus še kaj svetovati Vam — sicer bom ves zmešan in navsezadnje nejasen. Zdi se mi, da bi Vam spet pričel dokazovati tudi, kjer sem nehal, in če bi še nekaj časa takole dokazoval, bi Vam še celo dokazal, da niste nikoli živeli, ali pa da ste zdaj mrtvi — in torej tudi nepotrebni nezveste Edvite. Zdi se mi, da bi tudi to storil, če bi Vas mogel na kakršenkoli način pomiriti.
»Mlada mati«. — Vi torej mislite, »da je vsako otroče višek lepote in je vedno v veselje«? No, nič ni reči, to se lepo sliši, a novo to ni. Vsaka krava prav tako misli o svojem teličku. Mogoče krava manj elegantno misli, misli pa le. Zatorej kravi vsa časti Vsi častimo to genljivo materinsko lastnost, kjerko) jo zasledimo, bodisi v razkošnem doruu ali i preprostem hlevu krave. Pa vendar, milost-lijva, Če stvar še tako preudarjam in jo o!*-a-čam na vse plati, vendarle vidim, da Vaša trditev ni za vse slučaje točnn. Kakemu umazanemu otročetu z zanemarjenim nosom le ne moremo z mirno vestjo reči, da ie višek l«1-
Dolieili oanir (karbon papir) ind|fl° Pap,r» »arene trakove I ud Rarana LillllliflVlfl
wa|1" baron za Slampillke, dobite vedno in najceneje pri LUU* Pa'dBa> MlPllalia
Šelenburgova ul. 6/1, Telefon štev. 298C
5.	Palec desne roke v ustih. Leva roka (išči desuo v zapestju. Otrok.
6.	Na hrbtu leži. Kolena visoko k sebi potegnjena, roke pa na kolenih.
7.	Spi, obrnjen na desno stran. Kazalec leve roke je vtaknjen skozi guinbnico nočne srajce. Desnica pa je pod životom.
8.	Levo lice počiva na dlaui levice. Desna pa je na odeji.
9.	Prav na robu postelje, tako da telo počiva na stranici postelje. Rjuha je na tleh, odeja pa tudi že polovico visi raz posteljo. Dotični ne more preje zaspati, dokler se pošteno ne premeče po postelji.
10.	Poleg navadnega podzglavnika še dva druga, spi takorekoč sede.
11.	Leži na obrazu, roke nad glavo in kolena k sebi potegnjena, tako da čepi pravzaprav na vseh štirih.
12.	Telo predstavlja skoraj popolno črko Z. Glava in ramena na eno stran, noge, potegnjene k sebi, pa na drugo, roke razpete kot bi hotele nekaj popasti.
Zdravnik trdi, da bi še mnogo raznih leg opisal in da bi bilo zelo zanimivo dognati vzroke teh različnih leg v spanju.
Egiptovski kurirji.
Tiskarna oksfordske univerze je dobila do 5000 naročil za izdajo tako zvanega papirusa Edwina Smitha. Ta dolg papirus vsebuje namreč najstarejše svetovne kirurgične nasvete. Spisan jc bil 1. 4000. pred Kr. Chicaški profesor Breadstecd, ki je našel rokopis, ga je odpeljal v Ameriko. Tam je bil tudi preveden. A na veliko žalost Amerikancev mora biti natisnjen na Angleškem. Samo oksford-ska tiskarna ima namreč za egiptovske hieroglife potrebne znake. V tem oziru je edina na svetu. Iz predhodnega Breadsteedovega poročila je razvidno, da so bili stari Egipčani bolj poučeni v medicini, kakor naši predniki v Napoleonovih časih. Smithov papirus popisuje razven prelomov in izpahnjenj tudi operacije rakovih oteklin in celo komplicirane operacije lobanje. Zadnje so se smatrale za uspeh moderne medicine. Naj potem govori človek kaj o napredku! Življenje je res le dolga vrsta dob razcvetanja in propadanja. Človeštvo išče nekoč znane, a pozabljene izume.
Masonska palača.
Vojvoda Connaughtski, ki je veliki mojster britanskega masonskega reda, je položil 25. t. m. temeljni kamen nove velike palače. Hiša se zida na Great-Queen-street v Londonu in bo središče masonske organizacije. Stroški so preračunani na 260 milijonov dinarjev. Stolp ob vratih bo 56 m visok. Poslopje bo obsegalo številna stanovanja za inozemske in angleške goste, predavalnice, knjižnico, velik muzej in tempelj za 3000 ljudi.
Meglorez.
Amerikanski inženjer Raimond Macleth Je ponudil vojnemu ministrstvu svoj izum, s katerim bo mogoče premagati meglo, najhuj-
šega sovražnika letalcev čez ocean. »Meglo-rez« obstoji iz ccvke z razredčenim neonom, plinom, kateri da jako močno rdečo in popolnoma hladno luč. Ta »mrzli žarek, prereže meglo na daljavo 30 km, sredi navadne temne noči pa se vidi 80 km daleč. — Če bi imel Byrd tak »megjorez«, ne bi se izgubil v megli zatrjuje Macleth. Vojni inženerji so žc pričeli poizkuse z mcglorezom.
RAZŠIRJENJE TELEFONA V LONDONU.
Leta 1916. je bilo v Londonu 265.000 telefonskih naročnikov. Sedaj pa je število naraslo že preko 500.000. Tako se je število naročnikov v desetih letih, med katerimi sta bili dve vojni, skoraj podvojilo. Veščaki menijo, da se bo v prihodnjih desetih letih število telefonskih aparatov v Londonu dvignilo na en milijon.
ŽREBANJE
efektne loterije prostovoljnega gasilnega društva v Ribnem pri Bledu.
Zadete so sledeče številke:
353 sod, G079 blago za moško obleko, 7889 šivalni stroj, 9166 ura budilka, 10023 ura z verižico, 12043 kredenca, 12096 motocikelj, 21088 blago za žensko obleko, 23371 dvokolo, 25060 harmonika, 26137 čebele, 29244 hišna oprava, 39480 daljnogled, 48052 fotoaparat, 49432 krava.
Dobitki v vrednosti 100—200 Din.
14323, 10000, 27160, 28239, 29973, 31378, 32180, 33000, 36706, 401C0, 4S358.
Dobitki v vrednosti od 50 Din naprej.
• -»5, 514, 1574, 2560, 5308, 6217, 6514, 8144, 9864. 12483. 15530, 16244, 18708, 21155. 22735, 26284, 29185, 30737, 34290, 3!492, 35944, 38060 38065, 40740, 40826, 40903, 44433, 46056, 49056 49789,
Dobitki v vrednosti od 30 Din naprej.
8S8, 3152, 7323 9862, 12340,	13787,	16116,
16323, 17623, 20547, 22277, 22310,	23329,	27148.
27335, 28791. 30552, 32305, 373S0,	38362,	38375, 39714., 42210, 45381, 47018, 48961.
Dobitki v vrednosti od 15 Din naprej.
524. 1216, 2611,	2861, 3173, 3330. 3383, 3484, 3506, 4441. 4856, 7086, 7457, 7481. 8237, 8435, 8779 9072, 0700. 9957, 10517. 11060, 11199, 11436, 13273,
14013, 14679, 14808,	10209, 16488, 17333, 1752!
17818, 18193, 18283,	19S02, 19958, 20087, 20212,
20214, 20875, 21561,	21605, 22004, 23352, 23610. 23770, 23980, 24209, 24445 24611. 24759, 24932,
24952, 25408, 26425,	27778, 28266, 28276, 30420,
31789, 32254 , 32578,	33115, 33480. 34308, 34543,
34724, 34772, 37143,	37394, 37741. 380,SI, aS367,
40086, 40860, 40888,	4A937, 41749, 41970, 43603
43770, 43775, 43781,	44499, 46364, 46516, 46638,
46767, 47238, 47243,	48128, 48892, 48900, 49273, 49827, 49974.
Dobitki v vrednosti 10 Din.
68, 4949, 5097, 5145. 5296 6361. 8086, 9186, 9212, 9587, 10260, 11649, 11900, 15587. 16571, 18392, 18617, 19988, 24200, 24305, 24919 26395, 26560, 26578, 26855, 27609, 29220, 30174, 30895, 31517, 36012, 36713, 37758, 38944, 39145. :"YS57, 42071, 42291, 42408, 42847, 44687, 45391, 46501, 16746, 47615.
Za pismeni odgovor je priložiti znamko za 1 Din,
pote. In ker je otroče pravzaprav le tri leta otroče, ne more biti »vedno« v veselje! Zal mi je, da sem Vam v kratkih besedah že dve tretjini Vaše trditve ovrgel. A s stališča, ki ga tu zavzemam, ne morem trpeti, da bi s svojimi lepimi besedami varali občinstvo. Poznam dekletce, ki ima 18 mesecev, pa nc more biti 24 ur v veselje, nikdar pa »vedno«! Živi v tem mestu in ima čudovite navade glede značaja in pa jedi. Podati Vam hočem pregled vseh del, ki jih otroče zagreši v enem samem dnevu, ne da bi mu mati kaj pomagala ali kdo drugi. In kar jaz povem, to morem dokazati z zapriseženimi pričami: Otroče je pojedlo najprej ducat praškov kinina s škatlicami vred. Potem se je skotalilo po stopnicah in vstalo z modro in rdečo buško na čelu in se ozrlo po drugem delu in drugačni zabavi. Našlo je predmet iz medi in stekla, ga razbilo, pojedlo črepinje in potem še kovino. Potem jc popilo dvajset kapljic opija in nato ducat žlic močnega kafrnega žganja. Opija ni več popilo, ker ga ni bilo več pri hiši. Potem je leglo vznak, si potisnilo s srebrom okovano ribjo kost za šest eol v usta, da je kost obtičala v grlu in jo jc mati z največjim trudom spravila iz goltanca, ne da bi pri tem izdrla kak kos otročeta zraven. Zdaj je otročetu spet zadišalo steklo, razbilo jc več kozarcev in se spravilo na črepinje, ki jih je požrlo, ne da bi se zmenilo za rane. Potem je pojedlo nekaj sirovega masla, pora, žlico soli in tri do štiri vžigalice. Potem si je umilo glavo z vodo in milom, je pojedlo nato ostali kos mila in popilo toliko milnice, kolikor je je šlo vanje. Potem se jc odpravilo od hiše, prijelo kravo za rep in dobilo precejšen sunek s parkljem po glavi. V času brezdelja, ko to »vedno veselic« ni imelo nobenega posebnega opravka, se jc zabavalo s tem, da je venomer kam plezalo in padalo navzdol in se zmeraj potolklo. Ker sc ne spoznam na otroke, je že mogoče, da sem se preveč divil tem stvarem, katere se
ne zdijo drugim, ki so otrok vajeni, prav nič čudne. Vendar dvomim, da je res tako, zatorej poudarjam, da jc poročilo o življenju tega otročeta povsem resnično. Čc kdo nc bi verjel, pa mu otročeta lahko pokažem. Trdim tudi, da otroče vse požre, kar mu daš (izvzem-ši seveda nakovalo) in da pade z vsake višine, kamor ga kdo postavi (s posebnim poudarkom, da pade vedno na glavo). Vidim, da nisem več pri stvari. Ne da bi še dalje dokazoval, povem še enkrat svoje prepričanje o tem, da ni vsako otroče višek lepote in v vedno veselje,
»Arithmeticus«. Virginia, Nevada. »Jaz sem zelo navdušen dijak matematike in prav zoprno mi je, me v mojem napredku venomer ovirajo ti zagonetni aritmetično-tehnični detajli. Dajte, razložite mi vendar razliko med geometrijo in conchyologijo!« — Žc spet ste tu s svojimi aritmetičnimi oslarijami, ko imam tak strašen nahod! Če bi bili videli izraz zaničevanja, ki je za hip zasenčil moj obraz, in ko sem kihnil, kako se je to zaničevanje razpršilo na vse štiri strani sveta kakor razbito zrcalo, pa mi ne bi zastavili takega nesramnega vprašanja! Conchyologija jc neka veda, ki ni v nobeni zvezi z matematiko, temveč le z lupinami. Seveda se dobijo ljudje, ki v gostilnah ostrige odpirajo, ali krompir lupijo ali srkajo sok iz jajčnih lupin — pa to niso con-chyologi — kar je sicer biser sarkazma, ki je pa taka neduhovita školjka, kakršni ste Vi, ne more obseči. Zdaj pa primerjajte conchyo-logi)o z geometrijo in boste videli razliko in dobili odgovor na svoje vprašanje! Pa mc za božjo voljo ne mučite več z aritmetičnimi strahotami, dokler ne zveste, da nimam več nahoda. Zdajle Vas sovražim v dno duše, ker me takole mučite, a jaz nc morem drugega, kakor da "kiham in besnim in piham v robce kar v atomih. Če bi bili zdajle za streljaj oddaljeni od mojega nosu, bi Vam ujpihnil luč življenja.
MATTONI - JEVO
GIESSHUBELSKO SLATINO
IMA V ZALOGI
A. ŠARABON
LJUBLJANA
GLAVNA ZALOGA TU- IN INOZEMSKIH MINERALNIH VODA
Razpis.
Županstvo trga Trbovlje odda potom ofer-talne licitacije sledeča dela za zgradbo osemnajst-družinske stanovanjske hiše v Hrastniku:
Mizarska, ključavničarska, kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela.
Načrti so v pogled v uradnih urah pri županstvu trga Trbovlje, kjer se tudi dobe nastavki proračunov za posamezna dela po 5 do 10 Din za en izvod.
Ponudbe je vložiti zapečatene in pravilno kolekovane najkasneje do 13. avgusta t. 1. do 12 dopoldne za vsa razpisana dela.
Županstvo si pridržuje pravico oddati dela po svojem prevdarku, nc glede na najnižjo ponudbo. Trbovlje, dne 29. julija 1927.
Župan: I. Sitar.
Razpis.
Krajni šolski odbor v Trbovljah odda potom pismene ofertalne licitacije sledeča dela za zgradbo meščanske šole v Trbovljah:
Mizarska, ključavničarska, pečarska, pleskarska, slikarska, steklarska dela, dobavo pohištva, telovadnega orodja in zastorov, dobavo in inštalacijo centralne kurjave in vodovoda.
Načrti so v pogled v uradnih urah pri županstvu trga Trbovlje, kjer se tudi dobe nastavki proračunov za posamezna dela po 10 do 20 Din za en izvod.
Ponudbe je vložiti zapečatene in pravilno kolekovane najkasneje do 13. avgusta do 12 dopoldne, za vsa razpisana, ali pa tudi za posamezna dela.
Krajni šolski svet si pridržuje pravico oddati dela po svojem preudarku, ne glede na najnižjo ponudbo.
Trbovlje, dne 29. julija 1927.
Krajni Šolski odbor.
Vino iz lastnih goric
kakor Silvanec, Rizling itd. prodaja po nizkih cenah A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta štev. 21.
Vinarska zadruga v Ljutomeru
ima v zalogi cirka 86 hektolitrov več vrst pristnega ljutomerčana po zmerni ceni, letnik 1926., izborne kvalitete.	Načelstvo.
Hipoteka
150.000,— do 200.000,— Din — obrestna mera po dogovoru — povračilo na željo žc v 1—2 letih — se išče na Želczničarski zdraviliški dom v Rogaški Slatini, poleg kolodvora. Solidna nova 3 nadstropna stavba, 43 sob, popolnoma moderna oprema, jedilne dvorane, zajtrkovalnica, igralnica in čitalna soba, ordinacijska soba za enega zdravnika itd. 11.000 kv. m parka in vrta, vse v najboljšem stanju, od strokovnjakov ccnjeno na 2,500.000 Din. Dosedanja obremenitev samo 200.000 Din. Ponudbe na odvetnika dr. Frid. Zangger-ja v Celju. 5859
wSpectrum" d. d.
Inž. Kopista, Dubsky in Krstič
tvornica ogledal ki brušenega stekla Ljubljana VII
Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala.
Najboljši in najekonomičnejši
Elektromotorji
iz znanih čeških tvornic
Skodovih Zavodov v Plznju
se nahajajo v velikosti V4KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na
Civ. inž. M. A. Štebi, Ljubljana
Selenburgova 7_Telefon 2966
PREDNAZNANILO I
Znano UMETNIŠKO FOTOGRAFIČNO podjetje
Atol ID Mobort se preseli prve dni sep-MlClJC mdlUtl I tembra iz Gosposke ulice 27, v Gosposko ulico 20 (hiša s prodajo pohištva tvrdke Preis). - Novi lokali bodo z najmodernejšimi tehnič. napravami po velikomestnem vzgledu ter bodo nudili obiskovalcem ves komfort.
Ceneiše kot pri
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manu/akturno blago samo pr
TRPIN, MARIBOR, Giaon, trg šteo. 17 Strokovnjaki so si edini v tem, da so
,.WECH tAŠt
in aparati za vkuhavanje najzanesljivejši. Zato dobra gospodinja zahteva in trgovec prodaja samo Wick-a. Tovarniška zaloga: Ljubljana, Krekov trg 10/1. Pri tvrdki Fructua — — Znatno znižane cene.--
proti visoki proviziji sprejme za celo Slovenijo
„Anker" splošna zavarovalna družba
Ljubljana, Kralja Petra Irg 8.
Najpopolnejši STOEWER
šivalni stjroii
za šivilje, kroja£e in liarie ter za jsak dom. Preden si nabav, itroj, oglate si to izrednost pri tvrdki
L. BARAGA
Liubllana Selenburgova ulica it. 6/1. Brezplačen pouk. 151. jams.
Tulolon atov 980
KOSTANJEV TANINSKI LES HRASTOV TARhNSIfI LES tli HHELJEVKE
KUPUJE
stalno po dnevni ceni proll
laholšnjemu plačilu
ERNEST MARINC, CELJE Zrinjslfe&i ulica 4

Dobra gospodinja vkuhava sadje in sočivje samo v ^Jtea?/ steklenicah in ,Re28/ aparatih.
Edina zaloga:
plji
zaloga stekla in porcelana.
Zahtevajte cenik!
Naznanilo o preselitvi I
Čast mi je, naznaniti Vam, da sem se preselil iz Aleksandrove ceste 28 v Gosposko ulico 32 v Mariboru
Ob tej priliki nisem prevzel samo večjih prostorov, temveč sem tudi izdatno povečal svojo zalogo vsakovrstnih oblačil in sukna tako, da mi bo mogoče ustreči vsaki Vaši želji. Radi ugodnih zvez z odličnimi tvrdkami mi je mogoče, služili tudi z nizkimi cenami in najnovejšim blagom.
Nadejam se, da mi ohranite naklonjenost, ki sem jo pridobil v svojem 25-letnem obratovanju ter se Vam priporočam
7. odličnim spoštovanjem FrcUTC Cverlln.
■ -i.
Denar naložite najboljše in najvarnejše pri
Spodn/ešta/erski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. z o. z.
Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 60j0 na trimesečno odpoved 8°/0
PrlmarlJ dr Ivan Rajšp
ne ordlnira od 1. avgusta do 16. avgusta 1927
Albina Bogata)
lzdelovalnica perila
Židovska ulico šf. 1
sc fc preselilo
v Gradišče st13/1.
Docent dr. Ivan llalho
v floriboru. Slovenska ulica 4
se je vrnil in zopet ordinira od 1. avgusta 11.
Popolnoma varno nalolite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
najugodnejše.
Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
HT	Pozor!
Velika izbira dvokoles, motorjev, vsakovrstnih otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneu-matike po zelo znižani ceni. Posebni oddelki za popoino popravo, emajliranje, poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke. Ceniki tranko. .TRIBUNA" T.D.L.. tovarna dvokoles. otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovska 4.
•n
Dobra kuhinja pri Zvezdi!
Jedilna restavracija, Maribor, Pod mostom 11, zraven državnega mostu.
Cenjenemu občinstvu se priporoča prepričati, da se nudijo samo prvovrstna mesna in druga jedila po nizkih dnevnih cenah.
Abonenti dobijo zastonj na mesec, dva obeda, dve večerji, kruh in dobro namizno pijačo.
Oni dobijo abonentne listke za 14 in 30 dni, katerih boni imajo veljavo 60 dni. Prekinjenje in prodaja teh kart na druge je tudi dovoljena.
Cena: Obed in večerja 14 Din. Sprejmejo se tudi abonenti samo na obed za 7 Din.
Z velespoštovanjem
Smolej.
Indian Scout
s prikolico, nova pnevmatika, z vsem priborom in električno lučjo, tahameter ctc., v najboljšem stanju, se takoj proda. — Cenjene ponudbe pod »Plačilo v gotovini« na Aloma Companjr, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2/1.	5808
Predno gradite
uodno kolo
ali
uodno moč
LflTNA
OKAS IONSKA
zahtevajte ponudbe za
turbine
pri
G. F. SCHNEITER, Skofja Loka
podjetje za gradbo vodnih turbin.
Maribor
Jos. Martini, Gosposka ulica IS.
Celje
ulica 1
Odpri oči!
Za izdane reklamne bankovce plača moja blagajna vsakemu prinesitelju takega reklamnega bankovca pri nakupu letnega blaga za 100 Din v gotovini 10 Din.
Veletrgovina
Trgovski dom, Maribor, lastnik I. Pregrad
Prihodnja reklama bo zopet senzacijonalna.
V VELIKI IZBERI
POZIV!
Vsem onim prijateljem in neprija-teljem, ki so se dali z mojo šaljivo reklamo speljati na Hm in so bili, kakor časopisje naziva
(Betrug mit 10 Dinar Noten) oškodovani, naj se javijo pri moji blagajni v Trgovskem domu v Mariboru, kjer dobijo povračilo v metalni moneti izplačan.
Za velikopotezno reklamo te prav
srčno zahvaljujem	. _
I. Pregrad
Kdor še ni bil v moji povečani trgo- TrgOVSki dOlTI vini, naj si isto ogleda čim preje!	MdHbOr
Nikolaj L j e s k o v :
Začarani romar.
31
—	To pomeni, da ste se napili?
—	Seveda, gospod. Šel sem v mesto in sem se napil.
—	Kako dolgo pa ste izostali?
—	Mm-m! To je bilo različno. Imel sem razne izlete. Včasih sem pijančeval, dokler nisem zapil vsega denarja in kogarkoli pretepel ali pa so me drugi pretepli. Včasih pa sem se vrnil nekoliko prej: prišel sem v luknjo ali prespal noč v cestnem jarku, pa sem se pomiril in nisem več bil žalosten. V takem slučaju sem poprej vedno vse uredil. Če sem občutil, da ne bom zdržal brez izleta, sem šel h knezu in mu rekel:
—	Ne morem, svetlost. Vzemite ml, prosim, denar, ker se grem potepat.
Knez me ni nikoli kregal. Sprejel je denar in me samo vprašal:
—	Kako dolgo pa mislite lzostati, velecenjeni?
No, potem sem mu odgovoril, ali bo izlet daljši ali
bolj kratek. To je pač bilo odvisno od tega, kako hudo mi je bilo pri srcu.
Nato sem izginil. Knez pa je gospodaril sam in čakal, da dokončam izlet. Pa je bilo zopet vse v redu. A hudo sem se naveličal te svoje slabosti in prišla ml je misel, da se moiam te slabosti iznebiti. Napravil sem svoj zadnji izlet in počel take stvari, da me je se danes groza, ko se tega spomnim.
ENAJSTO POGLAVJE.
Seveda smo prosjačili, da bi bil Ivan Severjanič zopet lako ljubezniv in nam povedal se ta novi nesrečni košček svojega življenja. Bil je tako prijazen, da nam navsezadnje tega ni odrekel, ampak povedal to-le o svojem ^zadn jem izletu«.
—	Kupili smo pri konjerejcu mlado, zlatosivkasto kobilico Didono. častniškega jahalnega konja. Bila je
čudovito lepa, s plemenito glavico, krasnimi očmi, drobnimi in odkritimi nozdrvmi: imela je prav lahko sapo in lahko grivico. Njena prsa so bila liki ladijski rilec, tako slikovito se prehajala v pleča. Bila je gibčnega stasa. Na lahkih nožicah je nosila bele nogavice in metala je noge kakor igraje... Ljubitelj, ki kaj razume o lepoti, bi se bil kratkomalo lahko zagledal v to živalico. Meni je bila tako všeč, da nisem mogel od nje iz konjušnice. Venomer sem jo od veselja božal. Slednji dan sem jo sam izkrtačil in obrisal od nog do glave z belim robčkom, da ne bi ostal na njeni dlaki niti drobec prahu. Vsakikrat sem jo celo poljubil na čelo v kodrček, odkoder se je razvijala njena zlata dlačica ... Takrat smo imeli istočasno dva sejma: eden je bil v Lebedanji, drugi v Kursku. Zato sva bila jaz in knez na raznih krajih: on se je odpeljal na enega, jaz pa sem kupoval na drugem. Nenadoma pa dobim od njega pismo, v katerem je naročal: »Pošlji mi takih in takih konj in tudi Didono«. Nisem vedel, Čemu je zahteval mojo lepotico, ki je tako veselila moje vešče oko. A mislil sem si seveda, da jo je najbrž zamenjal, mojo revico, za drugega konja ali jo prodal ali pa — še gotoveje prej — zaigral pri kvartanju ... Poslal sem torej Didono s konjarji. Hudo mi je bilo pri srcu in hotel sem narediti izlet. A ta čas sem bil v izrednem položaju. Rekel sem vam že, da smo vedno imeli to-le pravilo: če nisem mogel vzdržati brez izleta, sem šel vselej h knezu, mu izročil denar, ker mi je vedno zaupal velike zneske, in mu rekel: »Izostal bom toliko in toliko dni«. No, kaj pa sem hotel storiti zdaj, ko ni bilo mojega kneza doma? Sklenil sem torej: »Ne, rajši ne bom nič pil, zakaj mojega kneza ni tu, in ne morem brez skrbi na izlet. Saj nimam komu izročiti denarja, imam velik znesek, več ko pet tisoč.« Sklenil sem, da ne smem piti, pa sem trdno vztrajal. Stalno sem krotil svojo željo po izletu in dolgi odsotnosti. Nasprotno, vedno bolj me je vleklo ven. Imel sem končno le eno skrb: kako naj bi naredil, da bi Inhlrn Sel na izlet in obenem varoval knezov denar? Pričel sem ga torej skrivati. Vtikal sem ga v take luknje, na katere ne bi mislil nihče, če bi hotel denar
skriti... Kaj se hoče? sem si mislil. Videl sem, da se ne bom premagal. Spravil bom samo denar na varno, da ga ne bi nihče odnesel, potem pa se vdam svojemu hrepenenju in odidem na izlet. Bil sem vedno v dvomu: Kam naj bi skril ta prokleti denar? Ne d6 se povedati, kam vse sem ga nesel. A čim sem tak kraj zapustil, mi je že šinilo v glavo, da je nekdo tam in ga krade. Vrnil sem se, privlekel denar iz skrivališča in ga skril drugam ... Kratkomalo, postal sem pravi mu-čenilc. Skrival sem denar v kleti, v podstrešja, v seno in v druge v to nepripravne kraje. A čim sem se oddaljil, takoj se mi je vselej zdelo, da je kdorkoli videl, kako sem skrival in da ga bo nedvomno našel. Vrnil sem se vselej, zopet vzel denar in ga zopet nosil s seboj, obenem pa si mislil: »Ne, dosti je, menda mi je šinila pobožna misel. Saj me samo vrag muči, če tako hrepenim po pi jači. Rajši pojdem, pa zlodeja pre-ženem z božjo milostjo! Šel sem torej zgodaj k maši, molil in naročil blagoslovljeni kruh za svoje zdravje.2 Ko sem stopil iz cerkve, sem videl, da je naslikana na zidu poslednja sodba, kjer med drugim v kotu angeli z verigami pretepajo satana v peklu. Ustavil sem se, si ogledoval sliko, pridno molil k svetim angelom, na to pa si oslinil pest in z njo sunil vraga v gobec.
— Na — sem rekel — tukaj imaš figo, pa se obriši!
To me je popolnoma pomirilo. Uredil sem vse po trebno doma in odšel v gostilnico na čaj... Tam v krčmi sem videl, da stoji med gosti potepuh, pijano motovilo. Videl sem bil tega človeka že tudi večkrat poprej. Po mojem mnenju ni bil nič boljši kakor kak poulični slepar ali glumač, kajti venomer se je potikal po sejmih in beračil v francoščini pri gospodi. Pravil je, da je plemič, nekdanji častnik, a da je zapravil in zaigral vse imetje ter postal navaden prosjak ... Natakarji so ga vprav podili iz krčme, v katero sem prišel. Potepuh pa ni hotel iti, ampak se je razkoračil in rekel:
3 Mašniku se lahko položi na altar t. zv. prostora, t. j. poseben kruh, iz >-»Wp.iza izreze košček v spomin rajnih ali za vlravie živečih
= 111 = 111
®	jO	l.	'S?
N	t-	<3	»
flj	C3	m ®
f-	5	«
M	«	« >
S ^
..
•i. <t>
s N
.2,
J
S -9
E Q
03
S rt
Jj
0 > m n
g 5
> _„
5 s
S a br. 2 P o
"» S « ^
> T>
5 ™
I ■§ S
m
03 o	s
* 2	-S
1J3	S
§> S	»
CJ] J3	v
m ?	i
■ °	I
6/.	"e
o> o	;
S c	._
S .g	I
£
-r o
■*-* bi
Vj O/ b« -cl
S
C dj
š S 3 i
dO
S M
(D
£ S ▻
-J N
m <o
•a £
>
< O
o	a-
£	tč
■N	«
K	■e
J.
M
<
m £ Q J=
t> V)
.a
o
Si
•3 >
1 =
§1
Z, O
J E
3
J N
J i
C B K
=111 = 111
Družabno potovanje v Palestino 2. septembra.
RUTA A.: Začetek in konec potovanja v Trstu. RUTA B.: Začetek potovanja v Trstu, povratek preko Aten — Konstantinopla — Sofije — Beograda in Zagreba. Potovanje traja: A. 19 dni, B. 25 dni.
A.	I. razred 17.100 Din, II. razred 12.000 Din
III. razred 7500 Din.
B.	I. razred 22.400 Din, II. razred 17.280 Din,
III. razred 11.500 Din. Prospekti in informacije so na razpolago v
potov, pisarni JOS. ZIDAR, Ljubljana.
Telefon 27—59.	Telefon 27—59.
Iščem kompletno
električno centralo
motor na sesalni plin (Sauggas) 10 KS dinamo ca. 5 KW, 50 amper 110—120 volt, pretikalna plošča, predležje itd. Vse v rabljenem in dobrem stanju. Ponudbe s ceno in označbo kraja nasloviti na »Hotel Reisz«, Vinkovci.
OBLEKA
bode izgledala zopet kakor HOVfl, ako jo pustite hemKno Čistili v tovarni
JOS. RElCn
LJUBLJANA
Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
Pllslranle V najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvanfe ODleh V različnih barvah
Potrta neizmerne žalosti javljam, da je Vsemogočni poklical k sebi mojega iskreno ljubljenega soproga oziroma brata in strica, gospoda
Franc Gutnik-a
mesarla ln posestnika
danes, dne 30. t. m. ob V2IO uri dopoldne, previdenega s tolažili sv. vere v starosti 48 let.
Zemske ostanke predragega pokojnika položimo k večnemu počitku v ponedeljek, dne 1. avgusta ob il1\9 C/j7 zvečer) na pokopališču na Viču. Blagega rajnika priporočam v prijazen spomin.
Glince-Vič, dne 30. julija 1927.	Antonij« Gutnik
globoko žalujoča soproga.

■v,. *- 1 -
v.
Potrta neizmerne žalosti javljam, da je Vsemogočni poklical k Sebi mojega iskreno ljubljenega soproga, oziroma brata in strica
Franca Gutnika
mesarja in posestnika
danes dne 30. julija ob pol 10 dopoldne, v starosti 48 let, previdenega s tolažili sv. vere.
Zemski ostanki dragega pokojnika se bodo položili k večnemu počitku dne 1. avg. ob pol 19 (pol 7 zvečer) na pokopališču na Viču. Glince - Vič, dne 30. julija 1927.
Antonija Gutnik,
globoko žalujoča soproga.

Romanje v Lurd.
Odhod iz Ljubljane 16. avgusta preko Jesenic, Avstrije v Švico, Maria Einsiedeln en dan. V Francijo, Lyon-Ars en dan, Paray le Monial pol dneva, Lurd štiri dni. - Nazaj grede postanek v Marseille in Genovi po pol dneva, v Milanu en dan. - Preko Postojne prihod v Ljubljano 28. avgusta. — Vožnja s prehrano in prenočiščem stane v II. razredu 3800 Din, v III. razredu 2800 Din. — Prijave sprejema do 5. avgusta: Prva slov. potovalna pisarna
JOS. ZIDAR — Ljubljana,
Dunajska cesta štev. 31 — telefon 27—59.
Ali ste že M jjftii samopomoči"?
Ako ne, zahtevajte takoj zastonj pravila in pristopno izjavo. Sprejmejo se do konca t. 1. vse zdrave osebe brez razlike stanu, spola in starosti, torej tudi otroci in starci.
»Ljudska samopomoč« za Slovenijo MARIBOR, Aleksandrova 45 IL
Najboljši šivalni stroj
je edino le
6R1TZHCR IN ADLER
za dom, obrt in industrijo ter švicarski pletilni stroj
„DUBIED" Istotam v zalogi pisalni stroji
..URANIA"
Josip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ra rodo
Najlepše opreme.	Nizke cene.
Tudi na mesečna odplačila.
H
t
OBČINSKI ODBOR OBČINE VIČ javlja tužno vest, da je gospod
Franc Gutnik
obč. svetovalec, mesar in posestnik
danes dne 30. julija 1927 boguvdano za vedno zatisnil oči.
Pogreb pokojnega se bo vršil v ponedeljek 1. avgusta ob pol 7 zvečer iz hiše žalosti, Glince Tržaška cesta 5, na domače pokopališče. — Blagega, požrtvovalnega in nesebičnega sodelavca ohranimo v trajnem in hvaležnem spominu. Na Viču, dne 30. julija 1927.
Občinski odbor občine Vič.
Razprodala platnenih čevljev in pletenih opank:
platneni: štev. 34—36 Din 50"— „ 37-41 „ 55--opanke: „ 34—35 „ 80'— „ 36-41 „ 90 — pri
Aleksander Oblat
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 18.
Obenem priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst čevljev po zniianih cenah kakor tudi tovarniško zalogo tovarne Pollak d. d. po istih cenah kakor na Dunajski cesti 23.
Ludovik konces. zobotehnik
nazna;.,, n. občinstvu, da otvori s 1. avgustom t. 1. v Ljubljani, Židovska ulica 1, I. nadstr., nad droge-rijo A. Kane, nov, moderno urejen
ZOBNI ATELJE
in se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela.
Lipshi velesefem
od 28. avgusta do 3. septembra 1927
je najugodnejši kupčijski trg in največji velesejem v Evropi. Zastopanih je nad 1600 blagovnih skupin vseh strok, ter nad 10.000 razslavljaleev. — Znižane vozne cene, brezplačni vizum. Pojasnila daje častno zastopstvo: Štegu, Ljubljana, Gledališka ulica 8, telefon 2925.
Važno za krojače! Izšla je nova, velika
Knjiga krojaštva
za samouke v prikrojevanju. Tretja, prenovljena izdaja v slovenskem jeziku. - Dobi se pri
A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7.
Zahtevajte opis knjige!
po znižanih cenah vsakovrsten suh tesan in žagan les. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR, lesna industrija in trgovina, parna žaga, Ljubljana, Dolenjska cesta štev. 12.
Najstarejša tovarna
pohištva
I. I. Naglas v Ljubljani,
Turjaški trg štev. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic, zof, foteljev i, t. d. po zelo nizkih cenah.
VINCENCIJEVA KONFERENCA SV. ANTONA NA VIČU
javlja žalostno vest, da jc njen dolgoletni delovni član, gospod
Franc Gutnik
posestnik, mesar in obč. svetnik
umrl danes dne 30. julija po daljšem bolehanju ter dobro pripravljen za večnost. — Pogreb obče spoštovanega pokojnika bo v ponedeljek dne 1. avgusta iz hiše žalosti na Glincah, Tržaška cesta 5, na domače pokopališče. — Konferenca bo ohranila blagega rajnkega v trajnem in hvaležnem spominu ter ga priporoča v pobožno molitev.
Na Viču, dne 30. julija 1927.
ODBOR.
Citraši!
Podpisani priporoča: 1. Pravkar izšle »ŠALJIVE PESMI« za citre in petje. Cena 16 Din. Priloga: »Petelinčkova ženitev«. — 2. NOVI »GRAJSKI ODMEVI«, v II. predelani in pomnoženi izdaji. Pridejani so: a) »Jugoslovanka«, polka; b) »Ob Vrbskem jezeru«, valček; c) »Našim bratom«, koračnica; č) »V naši utici«, valček; d) »Mladim citrašem«, valček; e) »V moji samoti«. Vsak citraš naj si kupi nove »Grajske odmeve«, ne bo mu žal. Strani 28. Cena 20 Din. — 3. »SLOV. NARODNE PESMI« za citre in petje, enajstero zvezkov. Vsak stane 18 Din. Kdor kupi kar vse, 10% popusta. — 4. »TRI PESMI« za citre in petje: a) »Jaz bi rad rudečih rož«, b) »En starček je živel«, c) »Ti si urce zamudila«. Cena 6 Din. — 5. »SLOV. NABOŽNE PESMI« za citre in petje (22 domačih pesmi 5 Din. Pravi citraš bo upošteval, da je z notami mnogo stroškov, dela in truda, pa bo rad poslal z naročilom takoj tudi denar, kajti na naročila brez denarja se ne more ozirati. Povzetje pa je predrago! — Priporoča se IV. KIFERLE, Ljubljana, Gosposka ulica štev. 9. ,	5941
Kupim
skozi vse leto vsako množino kostanjevega tan;nskega lesa, smrekovega lubja, celega in drobljenega, ter smrekove hme-love droge, proti akreditivnemu plačilu. - Ponudbe na naslov:
FRANC OSET, - Sv. Peter v Savinjski dolini.
Prosimo,
da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig.
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črtalnica In tvornica poslovnih knjig V LJUBLJANI. Kopitarjeva ulica 6/II.
Zadružna gospodarska banka a. a.
Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana^ Miklošičeva cesta lO Telefon St.2057,2470 in 2979
Kapital ln rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vloge nad Din 250,000.000 -
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2Va 0/o vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Obveznica vojne odškodnine nominale Din 1.000__
n. pr. stane pri sedanjem tečaju skupno samo Din 385.—, plačljivo v 11 mesečnih obrokih po Din 35'—.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karol C*L
Izdajatelj; dr. Ft. KoIotcgu
Ucutoik: Emafi Tcnedav,