•SHEitjw S'^SLJB—t
Fhe Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper, Kn United States of 'America.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST y AMERIKL
Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do fcmagei
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV, MOHORJA y CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Zdruienih Državah 'Ameriških.
ŠTEV. (No.) 203
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 20. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 20, 1932
LETNIK (VOL.) XLI
DVA ZNANA POLITIKARJA, DEMOKRAT RITCHIE IN RE-PUBLIKANEC ALLEN, VODILA POLITIČEN BESEDNI DVOBOJ. — SPRETNO STA POBIJALA DRUG DRUGEGA, DA JE KONČNA ZMAGA OSTALA NEODLOČENA.
k w
r
Chicago, 111. — V ponedeljek Zvečer so imeli udeleženci, ki feo prisostvovali otvoritvi nove dvorane na tukajšnji Northwestern univerzi, priliko, slišati zanimiv besedni dvoboj, ki sta ga vodila dva znana politi-karja od dveh nasprotnih Strank. Govornik demokratske stranke je bil governer države Maryland, A. C. Ritchie, kandidat za predsedniško nomina-pijo na zadnji konvenciji; republikansko stranko je pa zastopal bivši governor države •Kansas, H. J. Allen. Debata je Smela značaj polit, kampanje.
Bitko je otvoril Ritchie in je povdarjal, koliko škode povzročajo republikanci s svojo ljubljeno prohibicijo, kako je zastala ameriška trgovina vsled Visokih carin in kako na debelo zapravlja sedanja republikanska vlada denar davkoplačevalcev. V odgovoru na to je Allen skušal prepričati poslušalce, da je predsednik Hoover končno našel rešilno sredstvo, da bo pobil depresijo, in bi v tem času pomenila iizprememba V administraciji isto kakor, ako bi obrnili konje nazaj sredi reke. Napadal je tudi prejšnje rekorde Roosevelta in Garner j a hi kazal na dejstvo, da so se izdatki države New York znatno zvišali, odkar je Roosevelt governor tamkaj.
V svojem napadu na prohibicijo je Ritchie omenil, da je ta ''noble experiment" doživel popolno polomijo pri ljudstvu. — Ljudje vidijo nje pogubonosne Posledice in zahtevajo izpre-toembo. Republikanska stranka pa v svoji platformi ne daje ^kakega upanja, da bi bil ta ^sovražen zakon Odpravljen. Nasprotno pa demokratska Watforma jasno zahteva premic 18. amendmenta. t Odvrnil je nato Allen in deda demokrati igrajo dvoj-j
NE VEDO, KAM Z DENARJEM
Banke bi rade posodile denar
velikim podjetjem, a ta ga
ne marajo, češ. da ga ne morejo porabiti.
Chicago, III. — Kakor se more sklepati iz izjav raznih vodilnih bankirjev, je mnenje, da Ameriiki primanjkuje denarja, popolnoma napačno. Nasprotno, banke imajo toliko denarja, da v pravem pomenu besede ne vedo, kaj naj napravijo z nj:m.
Bančne vloge, bodisi trgovske, bodisi hranilne, se zadnje mesece stalno večajo. Kakor se samo ob sebi razume, iščejo banke mesta, kjer bi lahko svoj denar investirale. In tega mesta ne najdejo, ali vsaj ne v zadostni meri. Mnogo je sicer podjetij, ki bi krvavo potrebovala denarja in bi ga rada posodila, a banke jim ga ne dajo, ker ne dobe od njih zadostne garancije. — Glavna zahteva bank je, da tisti, katerim posodijo, lahko dokažejo, da bodo mogli tudi vrniti. Takih podjetij pa je danes malo. Nasprotno pa so druga trdna podjetja,1 katerim bi banke dale z veseljem svoj denar, a ta podjetja ga enostavno nočejo, ker ga nimajo za kaj rabiti. Tako n. pr. družba General Motors stalno pošilja svoj denar na banke in junijski izkaz kaže, da ima ta družba v gotovini 163 milijonov dolarjev, ki je po večini v bankah, poleg tega pa 51 milijonov v vladnih vrednostnih papirjiih. V podobnem položaju je International Harvester, U. S. Steel, in druga podjetja.
Te razmere nudijo jasen do-
NEMŠKA MLADINA PARADIRA PRED HITLERJEM

Iz Jugoslavije,
KAKO JE ŠKODILA LETOŠNJA SUŠA, KI JE TRAJALA OD POČETKA JULIJA, VSKOČI JANSKI OKOLICI. — NE-NAVADNA SLAVNOST V LJUBLJANSKI JETNIŠNICI. — SMRTNA KOSA.—NESREČE, NEZGODE IN DRUGO
Slika je bila vzeta v Stadium v Potsdamu, kjer se je nedavno zbrala nemška fašistična mladina. Pred svojim voditeljem, Adolfom Hitlerjem, ki ga na sliki kaže pušica, je ob tej priliki priredila slavnostne parade. Na levo nad Hitlerjem se razločno vidi znak nemških fašistov.
REV. C0X ZA
ROOSEVELTA
Obsoja Hooverja, da se ne briga za reveže.
Pittsburgh, Pa. — Rev. J. R. Cox, župnik tukajšnje fare sv. Patricija, odločni bojevnik za revno in brezposelne, je v torek izjavil, da odlaga svojo predsedniško kandidaturo, in je (priporočal svojim pristašem, naj oddajo svoje glasove za Roosevelta. Ob tej priliki je tudi o-stro ožigosal Hooverja in po-vdarjal, da mora pri sedanjih volitvah Amerika zavreči njega in vse, kar on zastopa, ako želi ohraniti demokracijo. Hoover, je dejal, je imel že tisočkrat priliko, da bi bil lahko pomagal, a še nikdar ni ganil s
KRIŽEMJVETA
—	London, Anglija. — Na tukajšnji medicinski razstavi, ki se je otvorila v ponedeljek, je videti neki eliksdr, ki ga je sestavil neki italijanski zdravnik, o katerem se trdi, da je zmožen podaljšati človeško življenje za deset let.
—	Berlin, Nemčija. — Na pritožbo nemške avtomobilske industrije je sodišče izdalo proti Fordovi dr,užbi v Koelnu prepoved, da bi smela svoje nove avtomobile označati kot popolni nemški izdelek, češ, da
NAPET
POLOŽAJ
V premogarskem okrožju čim-dalje večja nevarnost.
—o—
Taylorville, 111. — Nove alarmantne vesti so skrajno povečale že itak napeti položaj v tukajšnjem premogarskem sporu. Ena teh vesti se je raznesla v torek, ki govori, da se pripravlja zarota, da se bombardira vojaško taborišče. Podvojena straža je zato postavljena o-
krog taborišča. Urednik tukaj-je materijal za nje pripeljan iz 'šnjega lista progresivne maj-inozemstva.	jnarske unije je pa objavil zo-
— Washington, D. C. — Od ;pet drugo vest, namreč, da se ameriškega diplomatskega za- namerava od nasprotnikov na-stopnika iz Tokio je prišlo po- pad na voditelja te unije, P. ročilo, da namerava Japonska Ansbourya. Iz mestnega sveta v svojem proračunu za prihod- se pa zopet sliši novica, da se
prstom ali se oglasil v pomoč j nje leto nakazati za vojaške bo vojaštvo postavilo pod ob-
kaz, da izboljšanja gospodar-
--•> ua, utsmuivrau igrajo uvoj-; ,	. v .
110 vlogo. Dočim so na konven- razlfe[ ne ^ačuje
vsi glasovali za "mokro" če drugl kakor vellka pod-ietja" platformo, so pa malo časa za glasovali v Washingtonu, da se predlog za uzakonitev pi-odloži. Demokratski krik, da bomo imeli pivo do prihodnjega marca, da ni drugega kakor Pesek v oči.
še v več drugih točkah sta ®e nasprotnika spopadla, toda, ®°disi, da sta oba zelo dobra zelo slaba govornika, posle-ica je bila, da zmagal ni nobe-~en> in poslušalci, ako niso bili
prej odločeni, koga bodo vo-> se tudi pri tej debati niso za nobenega odločiti.
KRVAVI ČIN PASTORJA
Cleveland, O. — Baptistov-g0l?ridigar A- Larks Je že dol_
iio j a .na<"egoval neko 181et-litn-ennlie Brown s svojimi že-Ponudbami. Dekle je kai. • V8akokrat zavrnila,
koniVt°vekrVnega pastorja
Ako bi se poslužila kredita, ki ga imajo, in pričela z obratom, bi lahko zaposlila ogromno število delavcev, s čimer bi se pognalo v tek kolo, ki stoji zdaj na mrtvi točki, in druga manjša podjetja bi jim lahko sledila. To pa bi zahtevalo nekaj rizike seveda in te ne marajo kapitalisti vzeti na se.
-o-
FORDOV PRITISK NA USLUŽBENCE
Detroit, Mich. — Vodstvo Fordove družbe je izdalo v ponedeljek apel na vse svoje u-službenstvo širom dežele, v katerem mu priporoča, naj pri volitvah odda svoj glas za Hooverja, češ, da je ta mož premagal sile, ki da so grozile, skoraj uničiti industrijo ter da bi vsako prekinjenje v izvrševanju njegovega programa zopet povzročilo padec nazaj v najslabše čase. Družba sicer lepo
trpečemu ameriškemu ljudstvu.
-o-
NEDOLŽNA ŽRTEV BOMBNEGA NAPADA
Chicago, 111. — 161etni Wilbur L. Koeppen, ki je bil skupno s 161etno Mrs. Vera A. Mo-yer ranjen 20. septembra od bombe, ki je bala podtaknjena pred hišo sodnika McGoortyja, je še vedno v bolnici. Deček, kakor je Uilo že poročano, je izgubil oči; tega mu pa do zdaj ni še nihče povedal in tako je deček še prepričan, da ne more videti le zaradi obvez, ki jih ima preko obraza. Dne 31. oktobra bo fantov 17. rojstni dan in tedaj upajo, da bo lahko že šel domov. Bo pač žalosten rojstni dan.
potrebe večjo svoto kakor kdaj- (tožbo kršenja zakonov, koli pred v mirnih časih.
— Entre Rios, Brazilija. — V tukajšnji bližini se je pripetila železniška nesreča, pni kateri je eksplodiral en voz, naložen z municijo in je bilo ob tem ubitih šest oseb ter 12 ranjenih.
-o-
NAPAD NA PRODAJALNO
Chicago, 111. — Trije oboroženi bandiiti so v ponedeljek vdrli v trgovino Grand Leader, 2740 W. 22nd St., in odšli s plenom $2,200 v gotovini in $800
Obupno stanje po dolgi suši
Bučenska okolica je bolj hribovita in zemlja je peščena puhlica, Žita ni bilo mnogo več kakor za seme in še tega bi sko-ro uničila rja; ječmenu je zelo škodila snetijivcst, oves je bil pa prisahel, ker je prehitro iz-zorel. Ljudje so se zanašali na krompir in koruzo, ki je oboje spočetka prav lepo kazalo, a krompirja se je oprijela neka bolezen; koruzi je pa suša tako škodila, da je bilo že sredi julija po nekod do polovico steblovja suhega in kar je je ostalo, je ni bilo niti 20 odstotkov navadne letine. Žalosten je bil pogled na krompir, ko so ga pričeli kopati. Bil je najde-belejši komaj tako debel kot orehi, a še ta je bil razjeden in črviv. Le na bolj hribovitem svetu so ga pridelali nekoliko ve£„ kakor se ga posadili. Pridelke, katere so navadno spravljali šele ob sv. Mihaelu, so letos začeli spravljati že v prvi polovici meseca septembra. — Ajda ni dosegla 10 cm višine in še ta ima le malo puhlega zrnja. Zelja bo prav malo, ponekod nič. Najdebelejše zeljne glave so komaj tako debele kot moška pest, a so redke. Sena je bilo manj kot druga leta, o-tave ponekod niso niti kosili in na mnogih krajih se je trava do korenin posušila. Cešplje so odpadle predno so dozorele, kar jih je ostalo, so se prodajale komaj po 8 do 10 Din (16 do 20c) brenta. Vsled suše so tudi orehi odpadli. Vinski pridelek je tudi bolj malenkosten, ker je že maja meseca napravila veliko škodo toča, potem pa suša in se je po vinogradih mnogo trt popolnoma posušilo. Neki vinogradnik, ki je v enem vinogradu pridelal 50 do 60 hI vina, ga bo imel letos komaj 5 hI, a pravijo, kar ga je, bo
fconeSe,^0 Ujezil0' da J'e ,
kletu z£rabil nož in de- (pravi, da se ne vmešava v stranem J?rfrezal vrat. Nato je še karsko politiko, na drugi strani
n ,	-----je
Um0r> , Seb°J izvršil samo-
ne*n šf« ®kle se nahaja v res-8tanjUt
se bo pa bržkone vodilo Strogo nadzorstvo, če se kdo ne strinja z nje načeli.
URH PIŠ 10-32 Antioch, I. D.
To kaže, da je g. Urhu Pi-šu ta mesec naročnina potekla. Prosimo, poglejte tudi vi drugi, kake številke stojijo poleg vašega imena na tem listu. Ako zapazite številko 10-32, tedaj ne čakajte, da vam pošiljamo opomin, marveč sami obnovite svojo naročnino. Ako pa ne morete, tedaj javite Upravi, da vas Uprava počaka. Prosimo, obnavljajte naročnino točno, kajti le od vaše točnosti zavisi obstanek lista.
NEMIRI 7 AVSTRIJI
Dunaj, Avstrija. — Kot posledica izgredov, ki so se vršili v tukajšnjem mestu pretekle nedeljo, v katerih sta bila dva fašista in eden policist ubit, je bil v torek imenovan za ministra za javno varnost major Emil Fey, bivši vodja dunajskih heimwehrovcev. Ponovni nemiri so izbruhnili v ponedeljek, in sicer med dijaki na univerzi, v katerih je bilo ranjenih 15 judovskih dijakov. Univerzo so za tri dni zaprli.
-o-
INDIJA NA SVETOVNI RAZSTAVI
i Chicago, 111. — V ponedeljek se je z vodstvom tukajšnje svetovne razstave dogovoril glede prostora vladar neke indijske provfince, K. Wadiyar. Za svoj paviljon si je izbral mesto ob 23. cesti in ob obrežju jezera. Napravil je zanj površen načrt, po katerem se naj pokaže v paviljonu poleg indijske industrije tudi življenje in filozofija Indijcev.
v čekih. Poleg osobia je bilo v! kapljica in pol. Vsega primanj trgovini ob času napada okrog! kuje, ker kdor je kaj imel pri-60 oseb, katere so banditi s svo-' hranjenega, je izdal preteklo jimi revolverji vse obvladali. Pomlad, glede prihodnje si pa Blagajn/ičarko so prisilili, da je misliti ne upa. odprla blagajno. Ko so vse po-
brali, kar se jim je zdelo vredno, so zagrozili navzočim, naj se ne ganejo, in so jo nato od-kurili v avtomobilu, v katerem jih je čakal neki četrti bandit.
-o-
VESELO PRESENEČEN Chicago, 111. — 531etni Geo. Sapyta, 9304 Ellis Ave., je bil poklican pred sodišče, da se zagovarja zaradi bigamije, ker je vzdrževal dve ženi. Ko je sodnik zadevo preudaril, je možu na njegovo veliko veselje povedal, da sploh nima nobene žene. Med tem namreč, ko ga je prva žena obdolžila dvožen-stva, je on dobil razporoko od nje. Ta žena torej odpade. Druga ženitev pa itak ni bila veljavna, ker ob tistem času še ni bil razporočen od prve žene. Namesto dveh žen nima torej nobene.
ŠIRITE AMERT~SLOVENCAI
Birma v jetnišnici
Proti koncu meseca septembra se je vršila v ljubljanski jetnišnici nenavadna slovesnost, kakoršne do tedaj v Jugoslaviji še ni bilo. Štirje kaznjenci so namreč prejeli zakrament sv. birme. Svečanostni obredi, katere je izvršil ljubljanski knezoškof dr. Gregorij Rožman, so se vršili v jetniški kapelici. Birmancem sta pa po-trovala advokata dr. Krek in dr. Loretto. — Pač zanimiva slavnost v jetnišnici.
-o-
Ogenj v Dol. Logatcu Na parni žagi Gabriela Oblaka v Dol. Logatcu je 27. septembra ponoči začelo goreti. Slcoro vse poslopje so naenkrat objeli ognjeni plameni. Svit ognja je spravil ves Logatec pokoncu, vse je hitelo na kraj požara. Žaga je zgorela do tal, posrečilo se je pa gasilcem in
drugim, da so obvarovali zraven stoječa skladišča, strojnico in več drugih hiš. Pravijo, da je bilo najbrže zažgano od hudobne roke.
-o-
Ljubljana ima rada cvetke
Kakor poročajo iz Ljubljane, je strokovnjaška komisija odbora za olepšanje Ljubljane o-cenila razne hišne balkone in okna, okrašena s cveticami in kateri so imeli najokusneje o-krašena okna in balkone, tudi obdarovala z denarno nagrado. — Tako skrbi Ljubljana za lepoto mesta.
--o-
Huda nesreča
Dne 29. sept. je neki tovorni avto do nezavesti povozil nekega Janeza Kauklerja. Nesreča se je zgodila na cesti v Brest-nico pri Mariboru. Kdo je brezobziren voznik, ne vedo.
-o-
Smrtna kosa
V	Ptuju je umrl France Del-pan, star 57 let. — V Gaberju pri Celju je umrla Elizabeta Zakojnik, zasebnica, stara 56 let. — V Gradcu je umrl dr. Norbert Lukman, drž. pravd-nik, rojen Ljubljančan. — V Mariboru je umrla Klara Rauchberger, vdova pilarja državnih železnic, stara 72 let.
--o-
Kap ga zadela v vodi
I. Popevnik, čevljarski pomočnik v Vrhah pri Slovenj-gradcu, se je nedavno kopal v Sečnici pri Prednjakovem mlinu in ga je pri skoku v vode zadela kap, da je obležal na dnu 2 m globoke vode.
——o-
S kolesa je padla
V	Lešah na Gorenjskem je padla s kolesa Josipina Cebu-larjeva. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila roko in so jo spravili v ljubljansko bolnico.
-o-
Velike zadolžitve
Celokupna svota prijavljenih dolgov kmetov, ki spadajo pod občinski urad Celje, to je celjskih okoliških kmetov, znaša skoro pet in pol milijona dinarjev.
-o--
Ponoči stražijo
S Kočevskega poročajo, da so bili Borovčani in Renčani prisiljeni, da so si sami postavili nočne straže po poljih, ki ž gorjačo v roki in s puško hodijo okoli po njivah in preganjajo divje prašiče, ki hočejo uničiti še to malo, kar je ostalo po slabi letini. Enako je v Mo-zelju, Koprivniku, Sp. Logu, Lazih in po vsej kotlini.
——o--. i
Obsojen na pet let Pred ljubljanskim sodiščem je bil obsojen na pet let robije Franc Hočevar, doma iz Primče vasi pri Zagradcu na Dolenjskem, ker je v Ljubljani v nekoliko vinjenem stanju do smrti zabodel nekega oženj enega delavca Ivana Žumra. — Kaj napravi pijača.
KMlftlKMSiti SLWenEC.
Četrtek, 20. oktobra 1982 ^


| EAMERlKftNSKI SL'OVENEC
[ Ccvt in najstarejši slovenski L 0 v Ameriki ^^
P; Uitanovljen leta ISSIs
f lakaja v tak dan razun nedelj, pone« |«ljkov in dnevov po praznikiki
Izdala in tiska!
JEDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in upravo: 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Phone: CANAL 5544
Naročnina J
.$5.00 . 2.50 . 1.50
Za celo leto _ Za pol leta _ Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ______$6.00
Za pol leta - 3.00
Za četrt leta___1.75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameiic§i Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*
Published By!
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon CANAL 5544
Subscription!
For one year_____
For half a year__________
For three months-----
_$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_____$6.00
For half a year___3.00
For three month«___1.75
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu,
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
P. Nikodem, O.F.M.:
"Nesramni" papež
se nobena avtoriteta na svetu ne upa javno na dan z zahtevo po svobodi, se je oglasil sveti oče in zagovarjal nekaj, kar je bilo še nedavno malik tega zmešanega sveta — svobodo.
Pa ti pridejo in mu zalučajo v obraz očitek, da je — nesramen !
Mi pa vemo, da ima papež prav. Svoboda ni nekaj, kar je danes tako, jutri pa drugačno. Svoboda se ne ustvarjo po mili volji tistih, ki imajo slučajno moč v krempljih. Svoboda temelji na pravici, ki je vse nekaj več kot hipna muha raznih na-silnikov.
Za tako svobodo se poteguje papež, za svobodo, ki temelji na (pravici. In zato naj bi bil — nesramen?
Ako mora meksikanska Cerkev v katakombe zavoljo take — nesramnosti svojega vrhovnega 'poglavarja, bo šla V katakombe rada in, s ponosom.

a
Sveti oče Pij XI. je nedavno tega izdal novo okrožnico, ki je bila naslovljena na meksikansko duhovščino.
Kruto preganjanje katoliške cerkve v Meksiki je izzvalo dotično okrožnico. Preganjanje je privedlo tako daleč, da je šlo in gre za življenje katoliške cerkve v Meksiki. Kdor je obsojen na smrt, se vendar sme braniti in zagovarjati po vseh človeških postavah, ako ni njegova okolica izgubila zadnjo trohico smisla za pravičnost.
V	imenu te tako kruto preganjane, da, na smrt obsojene katoliške cerkve v Meksiki je izpregovoril besedo obrambe in zagovora sam njen vrhovni poglavar, rimski papež. Saj je bil k temu prisiljen. Preganjanje katoliške cerkve v Meksiki je takega značaja, da je iz njega nastalo svetovno vprašanje. In kdo drugi naj v takem slučaju kaj opravi s svojo besedo kot k večjemu sveti oče sam, čigar beseda se čuje po celem svetu?
Sveti oče je torej izpregovoril. Protestiral je pred očmi Vsega sveta proti početju meksikanskih oblastnikov. Naročil je meksikanski duhovščini in vernikom, naj izpolnjujejo krivične zakone, ker jih pač morajo izpolnjevati, toda le s protestom. Pokažejo naj, da teh zakonov ne priznajo in ne morejo priznati za take, ki vežejo v vesti. Zato naj se ob vsaki primerni priliki potegujejo za svobodo vesti, za svobodo bogoslužja, za svobodo svoje cerkve.
Ko so meksikanski oblastniki zvedeli za to papeževo okrožnico, so se hudo razburili, nazvali papeža "nesramnega" napadavca in izgnali iz dežele papeževega delegata, nadškofa Ruiza, čeprav je sam rojen Meksikanec. Izgnali so ga kot "pogubnega tujca".
V	čem naj bo ta tako slovesno proklamirana papeževa "nesramnost"?
Sveti oče ne zahteva nič drugega kot prostost in svobodo bogoslužja. Zahteva ukinitev tistih zakonov, ki se vtikajo v naravne pravice meksikanskega ljudstva in omejujejo svobodo.
Ali je res to nesramno početje? Ali ni moderni človek ponosen na to, da si je po težkih borbah izvojeval svobodo? Ali se niso za svobodo vršile že premnoge revolucije, bile hude bitke, pisale debel§ knjige? Zakaj naj bi bilo za nekatere ljudi častno, potegovati se za svobodo, drugi naj bi pa bili — nesramni, ako prav isto zahtevajo?
Ako je sveti oče — nesramen, kaj naj rečemo potem o očetu ameriške konstitucije, slavnem Tomažu Jeffersonu! Ta veliki mož ni samo spisal kake okrožnice in postavil vanjo zahtevo po svobodnem bogoslužju, temuč je šel tako daleč, da je to svobodo bogoslužja uzakonil v sami ustavi naše republike. Postavil je to svobodo v isto vrsto z drugimi naredbami, ki fiaj bi služile za vse čase kot fundament vladavine Združenih držav.
Potemtakem je Tomaž Jefferson dvakrat — nesramen....
Milijoni ameriškega ljudstva bi pljunili name, če bi se dj-znil kaj takega v resnem smislu napisati. Vse je pa tiho, ko je sveti oče moral vtakniti v žep očitek nesramnosti za dejanje, ki nikakor ni tako dal.ekosežno kot Jeffersonovo, čeprav je v bistvu popolnoma isto.
Svet je res čuden. Sama reka Mississippi bi ne mogla odnesti vse literature, ki jo je stoletja nagromadila in napolnila s pritoževanj eip nad nesvobodoljubnostjo papežev. Danes, ko
MILWAUSKI ODER
Milwaukee, Wis.
Srečam znanca na cesti, ki me vpraša: "Kakšna je tista igra 'Dol z možmi', ki bo igrana dne 23. oktobra?" — Zopet mi piše prijatelj iz druge naselbine: "Zanima me igra 'Dol z možmi', katero boste igrali tam v Milwaukee, kakor sem izvedel. Bi se li dala dobiti ?" — Mož in žena se pogovarjata: "Ti stara, to bo pa najbrže nekaj za te. Pa tudi mene firbec žene, da bi šel pogledat. Bova pa šla, kaj ne, da vidiva, kaj to 'Dol z možmi' pomeni." — Tretji me zopet vpraša: "Kaj pa je prav za prav tista stvar 'Dol z možmi', ali je to kaka politična stvar, ali vojska ali kaj?" — Tako povprašujejo vse vprek. Vsem tem bom tukaj na kratko povedal glavne točke te igre, katera bo igrana v nedeljo, 23. oktobra v South Side Turn dvorani.
Val življenja zanese nekam v Trst tri mlade, brhke, a tudi energične dekleta. Žive bolj siromašno v podstrešju neke hiše, imajo kuhinjo, jedilnico in spalnico, vse v eni sami sobi. Dela in službe iščejo, v revščini pa otepajo kruh, jedo safa-lade in pijejo vodo ter se kregajo z upniki. Dasi izobražene in v marsičem izvežbane, vendar trpe pomanjkanje. Vso krivdo pomanjkanja pa zvrača-jo na moške, ki da so edini krivi vse njihove bede,ker poberejo vse službe in na ta način izpodrivajo ženske iz služb. Zasovražijo jih, — te moške po-kveke, — kakor same imenujejo moške. Njih praga ne sme prestopiti nobena moška noga, celo pismonoša, ki dostavlja pisma, ne sme v sobo, le skozi špranje v vratih lahko potisne kako pisemce. — S posebno odločnostjo se drži gesla "Dol z možmi" najstarejša, ki je naj-bojevitejša — Požarjeva Gusti. Sama tudi utrjuje že bolj o-mahljive, Kristino Majerjevo in pa Pavlo Gustičevo. — Neki večer, ko so se ravno spravljale spat, jih je predramil močan ropot. Proti njihovemu stanovanju je pridirjal ves zasopel neki mlad moški, ki je preganjan iskal zavetja pri njih. Tedaj se je pa pričel pravi teater. Pc-
stil£ so ga, da le kaj in ga ko-nečno po mnogih prošnjah spuste na varno pred preganjalcem skozi okno. — Gusti je pozneje dobila službo in to po naključju ravno v pisarni odvetnika Žolne, ki je bil omenjeni večer slučajno tako nemilo preganjan in ki so ga spustile skozi okno. Tudi ostali dve sta dobili istotam službo, kjer sta bila uslužbena še dva druga moška, katerih eden je bil zlasti velik sovražnik žensk. — Tako so bili tedaj pod eno streho uslužbeni sovražniki moških in sovražniki žensk. Zanimivo se ta igra vrši in potem srečno konča za vse.
Ne morem vam tukaj vsega povedati, kako se vsa stvar reši, ker bi vzelo preveč prostora Najbolje bo namreč tako, Ju pridete 23. oktobra ob 8. uri zvečer osebno pogledat vse te dogodke, ki se bodo pred vašimi očmi vršili v South S^.de Turn dvorani. — V vsej igri nastopi 14 oseb in sicer 8 moških in 6 žensk, vsakovrstnih tip*, v i in stanov, katerih nekateri so zelo ljubeznivi, zopet drugi robati in pusti. — Torej na svidenje!	E. H.
—.—o-
NAZNANILO!
Chicago, III.
Člani pripravljalnega odbora za slovenski politični sestanek, ki se vrši prihodnji teden, so tem potom vsi nujno vabljeni na posebno sejo v četrtek večer ob pol 8. uri. Seja se vrši v prostorih g. Joe Kukmana na 1837 West 22nd St. Pridite vsi gotovo!	Tajnik.
-o--
SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ BARBERTONA
Barberton, O.
Bolj redki so glasovi iz naše naselbine. Morda je pa vzrok ta nesrečna depresija, ki se kar noče podati od nas, čeravno že dolgo obetajo, da je bo konec, kar pač vsi komaj čakamo.
Od zadnjega dopisa se je spet nabralo precej novic, žalostnih in tudi veselih. Tako se je smrt oglasila in pobrala iz naše naselbine dobro poznanega rojaka Matijo Mihelčiča. Bil je dober in skrben za svojo družino, a smrt po vsem tem nič ne vpraša. Kadar se ji za-
zdi, zavihti svojo koso in po katerem zamahne, naj bo star ali j mlad, se ji mora ukloniti. Po-jkojni zapušča žalostno soprogo, J tri hčerke in dva sina. Kako je , bil pokojni Matija priljubljen I med tukajšnjimi rojaki, je kaj ■ lepo pokazal njegov pogreb. — Dolga vrsta avtomobilov ga je spremljala na zadnji poti na pokopališče. Upamo, da mu bo Bog milostljiv in mu podelil nebeški raj, saj je dolgo trpel na tem svetu. Bolan je bil skoro pet let in je voljno prenašal svoje bolečine. Naj mu sveti večna luč, preostali družini pa naše globoko sožalje.
Gospa štorklja ne pozna ni-kake depresije. Vedno kam prileti in kaj prinese. Tako se je oglasila na 15. cesti pri Otonu Grbec in pustila sina prvorojenca, ki so se ga prav razveselili. Od tam jo je mahnila na Huston St. k družini John Za-lar, kjer je tudi napravila veselje, ko je pustila sinka. Potrkala je tudi pri družini Avgust Mavec, kjer se je pa hotela izkazati in je pustila kar dva sina. Tako, vidite, se naša fara veča na številu duš. Vsem tem najmlajšim želimo dobrega zdravja in pa sreče, da bi krepko rastli in se razvijali.
Brez ohceti pa tudi nismo. Poročil se je sin tukaj dobro poznane družine Sterletove, Stanley Sterle. Dalje se je poročil Edward Brunski, . sin dobro poznane družine Brunskih. Novim poročencem obilo sreče.
Tukajšnje društvo Srca Marije se pripravlja z vso vnemo, da nam pokaže veliko narodno in zgodovinsko igro "Turški križ". — Že sam naslov igre nam pove, da bo to nekaj posebnega, kar še ni bilo v naši naselbini. Videli bomo, kako so Turki napadali našo domovino, ropali'in morili in odvažali mladino v sužnjost. Dobro se še spominjam, kako so nam stari očetje pripovedovali o turških grozotah in kako so bili Turki hudobni. Vse to bomo imeli priliko videti pri tej igri, v kateri nastopi 20 igralcev. Vse vloge so v najboljših rokah dobro poznanih igralcev, ki se prav pridno uče.
Ker že pišem, bi še naše naročnike nekoliko opomnila in potrkala na njihova vrata. — Lahko je bilo prejšnje čase za zastopnika, ko so ljudje delali, a dandanes je to delo vse kaj drugega kakor lahko in prijetno. Potrpimo in utrpimo vsak nekaj in obdržimo list. Saj menda ne bo treba več dolgo čakati, ko se razmere vendar izboljšajo in zopet bo posijalo sonce zadovoljnosti na ubogega delavca. Zapomnimo si, da imamo sedaj svoj katoliški dnevnik in ne smemo pod nobenim pogojem pustiti, da bi zgubil svoje naročnike. Težko je, vsak to pripozna, tudi jaz, pa se je le treba žrtvovati za našo katoliško stvar, za naše katoliške principe. Pomagajmo, kolikor nam je le mogoče, da ohranimo naš katoliški list. Pozdrav.
M. Železnikar, zast
'.-o-1-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
HRVATJE PRIREJAJO BANKET
Hrvaška demokratska grupa
| v Chicagi prireja v soboto, 22. oktobra ob 8. uri zvečer v Red Room v hotelu La Salle banket v počast demokratskim kandidatom in v pomoč kampanje za predsedniškega kandidata guv. Roosevelta. Glavni govorniki bodo: Sodnik Hon. Horner, kandidat za guvernerja; Mi*. Courtney, kandidat za drž. pravdnika; Mr. Clayton F. Smith, Recorder of Deeds; Hon. A. J. Sabath, kongresnik in načelnik narodnostnih grup za demokratsko stranko, in Mr. A. J. Cermak, chicaški župan. Vse informacije glede tega banketa se dobijo od Jos. Bazdaricha, na 134 N. La Salle St. Telefon Franklin 4763.
-o-
BIV3IM PUEBLSKIM IZLETNIKOM
Mali Ločnik, Jugoslavija.
V	spominu mi je še vedno vaše bivanje med nami in to nam tudii ostane neizbrisno. V tem namenu se tudi tukaj oglašam, da vam v tem dopisu posvetim te vrstice in pošiljam pozdrave. Prešlo je že leto dni, kar ste se od nas poslovili in se podali v vašo novo domovino. Marsikaj se je v tem času spremenilo, tudi nekaj smrtnih slučajev je bilo med nami, kakor tudi med vami. Najbolj mi je v spominu moja sestrična Neža Prelesnik, ki je odšla iz vaše srede, in pozabiti ne morem, kako vesela je še lansko leto obiskala nas v domovini. Ob letu pa so ji že zvonovi peli zadnjo pesem. — Počivaj v miru božjem, draga sorodnica, saj je ta svet poln grenkosti in prevar, lahka naj ti bo ameriška zemlja.
Bral sem v dopisu moje sestre Frances Petkovšek, da se je zopet spomnila mene in obnovila naročnino za list Amer. Slovenec in se ji na tem mestu prav iskreno zahvaljujem, kakor tudi za prisrčne pozdrave. Enako prisrčno pozdravljam tudi jaz svoje sestre in vse tam v Pueblo. Bog vas živi.
Josip Mencin in družina.
-o-
ANHEUSER - BUSCH BUD-WEISERJEV SLADNI SIRUP
Budweiser, limeljski ječmenov sladni sirup, se izdeluje od Anheuser-Busch družbe v St. Louis, Mo., in je najboljši slad na trgu. Za njim stoji ugled in izkušnja več kot 75 let in enako tudi ogromna, z vsemi potrebami opremljena tovarna.
V	današnjih dneh je m ;ogo različnih kakovosti in velike o-preznosti je treba, kadar i zbirate svoj slad. Niti najboljše ni nikdar predobro. Budweisei'jey slad je narodni pridelek. Nosi znak odgovornosti in kakovosti in se ga vsled tega priporoma či-tateljem.
-o-
Nekateri ljudje prav radi govore resnico, to je, kadar govore o svojih nasprotnikih.
MlM
Ni hotel lagati — Žena v čol nu: Koga bi rešil najprej, če bi se čoln potopil ? Otroke ali mene?
—	Mož: Sebe!
Pomota — Dušica, s kako sladkim glasom si mi včeraj dejala, da me ljubiš!
—	Ah, torej ti si bil pri telefonu? B:ila je pomota.
sfc ^
Rodbinske sreča — Naš Mihec je strašno neumen. Pred denarnim pismonošem beži,sodnemu eksekutorju pa pravi stric.
* * *
Tudi on.—Pomisli, kakšen je moj prijatelj! Prosil sem ga, naj mi posodi $500, pa ni hotel.
—	Hm, tak falot sem tudi jaz.
* * *
Oporoka. — Mož na smrtni postelji ženi: Posteljo dobi najstarejša hčerka.
—	Žena: Ne, posteljo dobi najmlajša.
—	Mož: Uro s kukavico zapustim najmlajšemu sinu.
—	Žena: Ne, uro dobi najstarejši.
—	Mož: Knjige zapuščam srednjemu.
—	Žena: Ne, knjige si otroci razdele.
—	Mož: Tristo vragov, ^do
pa umira, jaz ali ti?
* * *
Marljivost — Gospod, dajte mi vbogajme, žena mi je zbolela.
—	Pridite prihodnji teden, pa dobite pri meni delo.
—	Hvala, gospod, prihodnji teden pa ne bom potreboval podpore, ker bo žena že lahko delala.
* * *
Jo že pozna. — Gospa, prišla sem vprašat, če rabite služkinjo.
—	Obžalujem, imam že novo.
—	Dobro, pa pridem jutri.
*	* sit
Hči po materi. — Žena: čas je že, da se naša hči omoži.
—	Mož: Počakati morava vendar, da pride kdo, bi ji bo všeč.
Žena: Kako to? Mar sem
jaz tako dolgo čakala?
*	* *
Dober trgovec — Trgovec opazi, da njegov uslužbenec nekam dolgo kramlja z damo, ki ni ničesar kupila, čeprav je nad pol ure ogledovala blago.
—	Kaj ta dama ne ve, kaj hoče? — vpraša uslužbenca.
—	Seveda ve, toda jaz bi ji
rad prodal to, česar noče.
* * *
Učinkovita grožnja.— Mamica, če mi ne daš nikla za čokolado, povem papanu, da si videla, klobuk, ki stane samo $1.00
-o-
Nekateri ljudje mislijo, da vedo dovolj, če vedo, kje se denar izposojuje.
TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR.
(56;
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS ^<><><><><><><>0000000000^^
POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako je poleg Vašega imena številka "10-32", je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
Ahmed Zekovi vojpiki so r,e vrnili vsi prašnih rok. Zek jih je poslal v malih oddelkih po dva in tri na vae smeri na zasledovanje za pobeglim Belgijcem Werperjem, ali niso ga dobili. Stari glavar Ahmed Zek je bil vsled neugodnega poročila zasledovalcev silno razjarjen, da je kar besnel same jeze. Najbolj ic jeziio Zeka to, ker mu je Werper razodsl o velikanski množini zlita v Oparju, do katerega pa' ril" vedel, kako nnj zdaj pride.
Velike gorile so po spop.adu z Arabi prišle zopet skupaj. Ena izmed njih je bila ustreljena do smrti. Druge so dobile manj nevarne rane in Tarzan je bil še pri iivljefija Strel v ramp, ga je sicer oslabel, toda nevarnosti za življenje za enkrat še ni bilo. Ko ga je minula nezavest se je vsedel. Velike gorile so priskakale k njs-mu ter se začele vpraševati kdo je ta tela opi-pa. Kajti prišli so skupaj po naključju na tam kraju. . .
Tatjan je oslabljen vstal in se ozrl po velikih gorilah. Vprašal jc v gorilskem narečju: "Kje je ona?" — Gorile so zamrmrale: "Tra-irahgaai (t^ko namreč so gqrile igjpflovale ljudi) so jo v?eli. Kdo pa'si ti, da govoriš ri^š jezik?" — sq ga Vprašale gorile "Jaiz' Sem" Tdr-zan,'' je odgovoril, "mogočni lovec in največji boritelj. Kadar jaz zatulim se džungla trese. Jaz sem Tarzan od opic. Sem bil odsoten in zdaj sen? prišel zopet nazaj med svoje. . .
Gorile so se približale h Tar.-ianu in neka stara gorila ga 3e bbJuliavnla. "Dn", je ijjavila ta r.tara gorila, "on je Tarzan, ,|az ga poznam! Dobro je, da je prišej nazaj. Zdaj jiomo imeli dober larv.'* Tarzan je Štel ^ecl njimi kot vlit orjsk. Močna mlšičaste roke in mišičasto telo je u-stvarjalo krasno pOzo tega orjaka. Gorilp mu niso oporekale pravice povrata med nje. Odu-hnvale so' ga in bbčudovale ker tjie$ njjnrt je bilo več mladih, ki ga niso od preje poznale. . .
t
AMERIKANSKi SLpVENEC. 1849 W. 22nd St., Chicago. 111.
Priloženo vam pošiljam svoto $...................za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca".
Mesto _________________________________________________________—1
•OOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO000000<'
KADAR POTREBUJETE
BANČNO POSTREŽBO
Merchants & Miners Bank
Žalujoči ostali
-	—	- -J-4
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8th Street. Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 377-J — 4080-W.

Pokojni je bil rojen v Zagradpu pri Grosupljem, leta 1883. Pogreb je bil S. oktobra dopoldne s'črno peto sv. mašo zadušnico. Tu v Ameriki zapušča tri brate, v stari domovini pa enega brata in sestro, katera je sestra v samostanu.
Tem potom se najlepše zahvaljujemo našemu domačemu č. g. Fathru Novak-u za večkratne obiske in opravljene obrede na dan pogreba. Lepa hvala dr. sv. Družine št. 136 KSKJ., ker je poklonilo tako krasen venec. Prav lepa hvala društvenemu tajniku, Mr. Ludvik Perušek, ker storil je vse, da je bilo vse v najlepšem redu. Lepa hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše (imena so nam še neznana). Vence so poklonile sledeče družine: Mr. Fr. Volk, Mr. Ant. Janezich, Mr. Jos. Perko, Mr. Jos. Hren, Milwaukee, in H. E. Poore, zet.
Hvala, vsem, kateri ste pokojnega večkrat v bolezni obiskali, ki ste ga prišli kropit in ko ste molili, ko je ležal na mrtvaškem odru, in ki ste čuli pri njem. Hvala vsem, ki ste nam stali na strani v teh žalostnih urah.
Ti pa, nam nepozabni in ljubljeni mož in oče, počivaj v miru in večna luč naj ti sveti.
MARIJA HRIBAR in družina; H. E. PpORE, zet.
Willard, Wis., dne 10. oktobra 1932.
RESNICO
Calumet, Michigan DVE PRIROČNI PODRUŽNICI Hecla Street, Laurium	S»xth Street, Calumet
Naznanilo in z^hval^.
Potrtim srcem naznanjamo znancem in prijateljem tužno vest, da je, večkrat previden s svetimi zakramenti, pO daljši bolezni, dne 2. oktobra v Gospodu za večno zaspal naš ljubljeni mož in oče,
V SPOMIN
KONGRESNIK SABATH ZA
Odgovoril je pismeno predsedniku Hooverju, da ni lepo, da se poslužuje take taktike proti demokratski stranki.
Chicago, 111. — Ko je v soboto večer 15. oktobra t. .1. govoril v Clevelandu, Ohio, predsednik Hoover ter je v svojem govoru udarjal po demokratih, češ, da
strani demokratskih zastopnikov v kongresu in senatu, ta izjava predsednika na podlagi izjav kongresnika Adolpha J. Sa-batha ni v skladu z resnico.
Kongresnik Sabath je izjavil v ponedeljek na posebnem sestanku zastopnikov tiska, da je takoj pisal predsedniku in protestiral proti takemu nastopanju in proti taki taktiki, ki se jo uporablja proti demokratski stranki. Dalje je izjavil, da vse predloge kot pomoč malim posestnikom, dalje o zvezni finančni ustanovi, ki naj bi nudila pomoč malim bankam itd. je on kongresnik Sabath že tri leta svetoval in urgiral, toda republikanska stranka demokratskih predlogov ni uvaževaia, dokler ni bila od razmer samih primo-rana v to.
"Sedanje nastopanje republikanskih voditeljev je podobno popolnemu obupan ju," je dejal kongresnik, "kajti drugače bi ne divjali v svoji kampanji, kaše je marsikaj skušalo napravi- kor to delajo. Republikanci pač^ ti tekom kongresnega zasedanja j vidijo, da jim mase obračajo hr-od njegove strani in od strani j bet in da je Roosevelt takorekcč
Kongresman A. J. Sabaih
republikanske stranke, toda, da se je temu delu nasprotovalo od
že skoro izvoljen za bodočega predsednika Združenih držav."
SLOVENCI ZA ROOSEVELT A
Kampanjski odbor za razne narodnostne grupe poroča, da odzivi od strani vodilnih naših rojakov pa naselbinah govore v prilog demokratskega kandidata guv. Roosevelta.
Kampanjski odbor demokratske stranke je v svojem poročilu omenil razne narodnostne grupe, ki se zavzemajo med svojimi ljudmi za izvolitev guv. Franklin D. Roosevelta, se zlasti Slovenci zelo odlikujejo po zavzemanju za guvernerja Roosevelta. Posebna pisma so bila poslana iz kampanjskega urada na Vse vodilne osebnosti raznih narodnosti in sodeč po odzivu, ki prihajajo od Slovencev iz rac-nih naselbin, se Slovenci živo Zanimajo za letošnje volitve.
Eden izmed zelo agilnih delavcev med Slovenci je Mr. Joseph Štukel, bivši prvi predsednik K .S. K. Jednote, ki biva sedaj v La Salle, Illinois. On je 0rganiziral že več demokratskih slovenskih klubov v La Sallskem °kraju in neprestano deluje v tem pravcu v tamošnji okolici, "klical je že več shodov, kateri s° se vršili v lepem redu in izpadli z lepim uspehom.
Tudi drugod naši rojaki mar-'jivo delujejo in širijo propagando za guv. Roosevelta. Vse kaže, da slovenski delavci so Slti večnih obljub od strani republikancev in da hočejo ,na Vi5ak način spremembe. ... Zanimanje naših ljudi za poučile razmere je popolnoma mestu. Zlasti še v času vo-
ali
do
Slovenci so večinoma več manj vsepovsod posestniki ">v, plačujejo davke itd. no-.lo vse odgovornosti kot držav-Jajii jn davkoplačevalci, zato ni kot prav, da se tudi zanima-.. 2a politično življenje in kdo P bo vladal v bodoče. Le vse y*od na noge in s tem bote ^dobili sebi ugled in veljajo. ^ ta način bodo začeli tudi vas k raznih naselbinah upoštevati t zavedne državljane, ki se za-
razmere po svojih mestih, okrajih, državi, itd.
Povdarjamo pa eno, kakor smo že tolikrat povdarjali. Slovenci predstavljajte se vedno in vse povsod kot Slovenci — "Slovenes" in ne pod drugim imenom kot Austrijci itd. Sicer je v tem oziru že mnogo boljše. Toda še vedno se dobijo kraji, ki imajo naše ljudi za "Austrians" itd. Rojaki s tem se vam dela krivica. Medtem, ko se po nekaterih naselbinah predstavljajo naši ljudi za Austrijce, žanjejo vso slavo pri kakih volilnih zmagah itd. Nemci, ker pravi Austrijci so Nemci. Skušnje u-čijo, da kjer so .naši ljudje se zadnja leta predstavljali pravilno za to, kar so, namreč Slovence, tam so Slovenci upoštevani kot Slovenci, bodisi prf delitvi kakih služb, del ali drugače. Iz tega ozira, smo Slovenci primo-rani, če hočemo in želimo sami sebi dobro nastopati vse povsod samostojno kot Slovenci.
Apeliramo torej na vse naše ljudi, predstavljati se vsepovsod kot Slovenci — "Slovenes". S tem bote koristili s6bi in svojemu narodu!

aJ° za politične zadeve in
(Jo, NA PRODAJ tlk;ru michiganska farma 130 Oddaljena od Chicago C mil.i vzhodno, v Colon ;'do-Cena .$50 za aker;
meat6 obroki- Elizu «ole in
Mrs a> Podrobnosti za zahtevo! kini ■ * • Johnson, Decat ur,
KRALJ SE IGRA S PUŠKO
Na sliki vidimo kralja države Danske, Kristjana X., ko se je udeležil letnih streliških tekem blizu Kopenhagena. Kralj je baje med svojim ljudstvom zelo priljubljen.
VOJAKI SO POMAGALI ŽETI
Ker vlada v Franciji veliko pomanjkanje poljskih delavcev zlasti ob času žetve, je minister dovolil, da so šli vsi kmečki sinovi ki služijo pri vojakih, na lOdnevni dopust zato, da so spravili žetev varno pod streho. Prav tako ni treba nikomur od rezervistov nastopiti orožnih vaj, če ima delo doma na polju.
■-o-
KULTURNA ZGODOVINA VRTNICE
Artur Kunert je napisal v nemški vestnik Atlantis kulturno zgodovino vrtnice. V svojem zanimivem sestavku opisuje, kako je prišla vrtnica iz svoje pradomovine Perzije v svet, se po njem razprostranila in kakšno vlogo si je osvojila v življenju ljudi, verstev in v življenju: narodov.
SMRTNE NESREČE
V Zdr. državah 'se je
lan-
NOV IZLIV DONAVE V ČRNO MORJE
Kapitan italijanskega tovornega parnika Speranza je od-ki)°l v donavski delti nov rokav, po katerem se voda izliva v Črno morje. Sreča mu je bila v toliko mila, da je po tem izlivu brez posebnih težav prepeljal svojo ladjo, za katero mu ni bilo treba plačati nobenih carinskih pristojbin.
i Ejjko leto ob raznih nesrečah smrtno ponesrečilo 97.000 ljudi. Kljub temu, da so te številke strahotne, je zahtevalo leto ,1930 2000 več smrtnih žrtev, j Največje števik) smrtnih žrtev j seveda zahteva avtomobilski | promet. Najmanj nesreč pa se je zgodilo na železnicah, kjer , od 1. 1888 ni bilo še nikdar ta-I ko malo smrtnih žrtev pri železniških nesrečah, kakor lansko leto.
-o--
TIHO MESTO
Čeprav je švicarska Ženeva na glasu kot sedež umetnikov in kot metropola zabavišč, vendar je t(3 mesto rad'i policijskih odredb po enajsti uri ponoči tiho, ko da je izumrlo. Niti kako gledališče ali kabaret ali katerikoli drugi lokali niso odprti po tej uri. Vsa vrata so zaprta. Tudi ceste, ki so sicer sijajno razsvetljene, so popolnoma prazne. Žive duše. ni razen stražarjev. Pa vendar se tam prelepo živi. O naših mestih se seveda ne bi dalo kaj takega reči.
ANEKDOTA
Wedekind je bil sprt z nekim pisarjem. Nekoč je težko obolel
m v tem času so skupni prijatelji dosegli toliko, da sta se pomirila. Ko je Wedekind ozdravel, je srečal tega pisatelja v nekem parku. Na prisrčni pozdrav svojega tovariša, je Wedekind ozdravil zelo hladno.
"Kaj pa je to Frank?" je vprašal pisatelj presenečeno. "Ali se nisva pomirila?"
''Že, že," je odvrnil dramatik, "a to je veljalo le za primer smrti."
-o-
V COPATAH OKROG SVETA
25. marca 1927 se je odpravil Danec Peter Nansen iz Kodanja v copatih na pot okrog sveta. Po 7 letih je priromal v Nancy v Franciji in je seveda še vedno v copatih. Vztrajni popotnik je na svojem 7 letnem potovanju porabil doslej že 36 parov copat, raztrgal 14 oblek in izrabil 17 palic. V vseh 7 letih pa ni imel niti enkrat klobuka ali čepice na glavi.
-o-
ZAKAJ SMO ŽEJNI?
Če se močno potimo ali pa če telo kak drugi način izgubi vodo, se kri zgosti. Skušnja nam pove, da povzroči žejo že samo nekoliko zvišana zgoščenost v krvi nahajajočih se soli, kar si lahko razložimo z draženjem nekih živčnih središč.
-o-^—■
STEKLEN NEBOTIČNIK
Znani arhitekt Le Corbussier je zgradil za ruski komisarijat za svetlobno industrijo v Moskvi nebotičnik iz posebne vrste stekla. Steklo je takšne kakovosti da razpršuje sončne žarke, kar povzroča,da ne trpe stanovalci zgradbe poleti nobene vročine. Namestu steklenih stopnic ima Corbussier ova palača dvigala.
čeprav z nekaj dnevi zakasnitve. Dopisnico je dobil neki Jovano-vič v Rožno dolino pri Ljubljani.
KAKO PREIZKUŠAJO PILOTE
Samo pogum, še ni dovolj na kvalifikacija bodočega pilota. Vsak letalec mora biti tudi fizično kos svojemu poklicu. Zato so na več krajih posebne pilotske komisije za letalstvo, ki preizkušajo pilotske kandidate v posebnih takozvanih pnevmatičnih celicah, v katerih se zračni pritisk po volji spremeni s pomečjo posebne aparature, Pilotski kandidat mora pokazati kako reagira na umetno pripravljeni višinski zrak in šele če poizkuse dobro prestane, je dober za težko in nevarno zrako-plovno službo.
-o-
ORIGINALNA DOPISNICA Nedavno, tako pišejo iz Jugoslavije je prispela v Ljubljano s Cola pri Ajdovščini v Vipavski dolini nenavadna dopisnica. Na posušenem listu trepetlike so bili poslani pozdravi iz Julijske Krajine. Pošta je nenavadno dopisnico odpravila docela v redu,
ČUDEN SPOMENIK
V	nedeljo 18. sepetmbra t. 1. je italijanska vlada odkrila v Rimu spomenik, ki kaže bersa-Ijera v polni vojni opremi, ko stoji na visokem stebru v pozi napadalca. Spomenik stoji ob zidu Vatikana ravno na mestu, kjer so bersaljeri leta 1870 vdrli v papeževo državo, katero so tudi zavzeli. — Pač čudna slika prijateljstva med Italijo in Rimom, ki izgleda kakor izzivanje.1
-o-
TEKMA BALONOV
V	švicarskem Baslu se je v ponedeljek 26. septembra začela originalna tekma balonov s 60,000 pismi indo'pisnicami v navzočnosti 1000 gledalčev. V tej tekmi tekmuje 17 balonov iz 8 raznih držav, ki so odpluli na negotovo pot. Baloni so seveda pdpluli brez potnikov, naloženi samo s pismi in dopisnicami.
-o-
ZANIMIVI TIP LETALA
Na letalsko športni razstavi v Berlinu so bili razstavljeni najzanimivejši novejši tipi letal. Med temi je letalo, ki je prirejeno za večdnevne družinske izlete in je tako skonstruirano, da lahko na vsakih tleh pristane; za suho zemljo so kolesa, za vodo ima letalo vesla, za močvirja pa verige.
-o-
ZADNJIČ KOLERA NA KRANJSKEM
Letos poteče 47 let, kar je zadnjič razsajala kolera na Kranjskem. Pred 47 leti je namreč kolero zanesel na Kranjsko neki vandrovec iz Trsta in sicer v Loški potok pri Ribnici. V dveh mesecih je ta strašna bolezen pobrala v petih potoških vaseh okoli 60 oseb. En slučaj te bolezni s smrtnim izidom se je pojavil tudi na Igu pri Ljubljani in eden celo v prisilni delavnici med prisiljenci v Ljubljani.
Za Loški potok in tamošnje okoliške vasi, so si pridobili velike zasluge takratni župnik in dva zdravnika dr. Linhart iz Kočevja in specialist Dr. Žižek, ki so se trudili, da so nadaljnje širjenje te strašne bolezni preprečili. Koncem oktobra leta 1885 je kolera popolnoma prenehala.
-o-
S POŠTNIM VOZOM ČEZ
MORJE Na Labi ,v Nemčiji, v bližini izliva Labe v morje je mal otoček Neuwerk. Na ta otoček vozi . pošta vsaki dan. Otok pa leži i skoro 5 milj in pol od brega, ka-jdar je plima. Pošta pa odpelja vedno takrat, kadar je oseka in tedaj vozi poštni voz dolgo časa po suhem, le na koncu mora čez nizko vodo na otoček. Včasih se pa poštar na otoku zamudi in tedaj ga plima prehiti. Potem pa seveda ne gre drugače, kakor da vozi čez naraščajočo vodo.
-o-
PRVI BALON
Prvi balon, ki se je kedaj dvignil v zrak je bil balon bratov Montgolfiere, ki sta se prva dvignila v zrak in sicer dne 10. septembra leta 1783 v mestu Versailesu na Francoskem. Temu nenavadnemu dogodku je prisostvoval ves kraljevi dvor francoski s kraljem vred in nešteto ljudstva. Njun balon je bil tako narejen, da je imel ppo-daj široko odprtino, pod katero so zakurili velik kup slame. Vroči zrak je namreč napolnil velikanski balon in ga dvignil.
-o-
PISALNI STROJ ZA PISANJE V DALJAVO Angleška poštna uprava je izdala nove posebne pisalne stroje s katerimi je mogoče pisanje v daljavo. Ti stroji se priključijo na navadno telefonsko zvezo. Če je ta aparat priključen na telefonsko omrežje, potem lahko pišemo z njim na podoben stroj v drugem mestu, kamor smo hoteli poslati brzojavno sporočilo.
BOŽIČNA DARILA
svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Čemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali:
DINARJI:
100 din	.............................$ .2.00
250 din	..............................$ 4.60
500 din	..............................S 8.75
1000 din	..............................$17.00
2500 din	..............................$42.00
5000 din	..............................$83.00
LIRE:
100 lir	................................$ 5.75
200 Ur	................................$11-40
300 lir	................................$16.60
400 lir	................................$22.00
500 lir	................................$27.00
1000 lir	................................$52.75
Za izplačila v ameriških dolarjih:
Za izplačilo $ 10.00 morate poslati ............................$ 10.80
Za izplačilo $ 20.00 morate poslati ............................$ 21.00
Za izplačilo $ 30.00 morate poslati ............................$ 31.10
Za izplačilo $ 50.00 morate poslati ............................$ 51.30
Za izplačilo $100.00 morate poslati............................$102.50
Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih.
1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
Vam je naša na razpolago. Kadar želite vložiti denar, kupiti denarno nakaznico, preskrbeti si Travelers' check, najeti varnostno shrambo, ali potrebujete nasvetov v finančnih zadevah, Vam bodo naši uradniki in uslužbenci nudili vljudno postrežbo.
wALLAN 1-HRUBV
a* pljučne in srčne bolezni Swjfl- Rockwell 3364
J&TLi1* Lorel Ave.
TTUr*4: zaa1«,2376' Chica«°
."'adue ■ 35 Wc« 26th Str,.-,,
oh """»e urp. - ,	atreot
Vred*l> 9 V ?? 9 Ivet razen *red'
dc < i>oD do 11 'lop., ob sobotah
10. OBLETNICE SMRTI MOJE MATERE.
Moja mati, zlata mati, deset let že v grobu spe; duša večni pokoj uživa, nad zvezdami se vesele.
Spavaj mirno, draga mati, spomin na Vas mi če ostati; saj tudi mi gremp to pot, naj bo revež ali gospod.
V očesu se mi utrinjajo solzice, nad Vašim grobom pa zvezdice. Nad grobom Vajim sonce naj žari, dokler Vas trobenta ne zbudi.
Vaša, Vas se spominjajoča hči, MARY UŠENIČNIK, Morgan, Pa.; sinova: MATIJA PRIMOŽIČ, Kansas City; JAKOB PRIMOŽIČ, Žirpvski Vrh, Jugoslavija.
Oh, kako dolga so ta leta za mene tu v Ameriki. Misel ena pa me' tolaži, da vidimo se nad zvezdami.
Črna zemlja je Vas zakrila, zelena ruša grob povila, da bi moja solza tam ro'sila nad vašo rakvo in gomilo.
Ljuba mati, ti ne vidiš grenkih solz mojih oči, ko se v duhu z Vami pogovarjam; mislim, da veselja več za meno ni.
jr SWAB
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 20. oktobra 1932 ^

Kmečki punt
j | p AVGUST SENOA:	t
j-; ] Poslovenil Joža Glonar. f "


\ "Kaj je tukaj?" je s hripavim grlom zakli-fcal gospod Tahi, ki je s Petričevičem in Bošnjakom prišel v spodnje dvorišče.
"Oče, branite me pred tem človekom!" je trepetal mladi gospodič.
"Kaj se je zgodilo?" je vprašal Tahi in divje pogledal Grdaka.
"Ta falot, ta živina," je zaklical mladi gospodič, "je pognal moje konje iz hleva."
"In prav je storil," je rekel Grdak mirno, "ker ste Vi, mladi gospod, kraljeve konje pognali iz kraljevega hleva, ki ni Vaš. Vi imate za sebe dovolj hlevov. Rekel sem mu, naj to stori, Vi pa ste udaril kraljevega hlapca do krvi in da ni bilo mene, bi ga bili ubili."
"Idi v grad, sinko, in pusti to svojat," je jezno zamrmral Tahi, potem pa se je obrnil proti upravitelju: "Ej, kakor vidim, skrbno varujete, kar je kraljevo. Toda dobro bi bilo, da potrošite manj kraljeve jedi in pijače za svoje goste, ki jih naravnost po gosposko gostite ; bilo bi dobro, da ne razsipujete toliko kraljevskega žita med uporne kmete."
"Jaz nisem drugega gostil ko svojega brata Žigo in sorodnika advokata Mihaela iz Zagreba. Žito pa sem razdelil med one kmete, ki ste jih Vi do golega oplenili, da nimajo skorje kruha."
"Dobro, dobro," je Tahi zamahnil in se hudobno nasmehnil: "vi me boste zopet tožili zaradi te razbite buče, kakor ste me tožili lani, toda tudi jaz Vas bom, da zapravljate kraljevo blago."
"Gospod Tahi," je planil Grdak in stisnil pesti, "to je nepošteno."
"Dobro, dobro," je Tahi mirno odgovorli, 'Vaša mera je polna. Svojo glavo stavim, da ne bova oba umrla pod isto streho. Pojdimo, otroci," se je obrnil k svojima spremljevalcema, "sedaj imamo važnejše opravke." Grdak je zapeljal ranjenca pod streho, Tahi pa se je z rokami v žepih napotil dalje.
"Petričevič," je rekel, "pripelji mi Šimna."
Črez nekaj časa je prilezel z nekoliko brezbrižnim in zaspanim licem mali pisar in se je globoko priklonil.
"Vaša milost," je rekel Šimen zehaje, "ima posel za mene?"
"Imam," je odvrnil Tahi prijazno, "toda o tem pozneje; povej mi, dragi Šimen, kako je s teboj. Imaš kaj novic?"
"He" se je Šimen nasmehnil in pomežiknil, "pa še kakšnih! Toda, Vaša milost, to ne gre na naš običajni račun. Za to je treba posebne plače."
"Dobro, dragec moj," je prikimal Tahi, "ali hočeš mogoče kaj are?"
"Pa dajte, gospod," in Šimen je iztegnil roko in sklonil glavo, "jaz vzamem vse, kar se mi da."
Tahu so zadrhtele obrvi, zenice so se mu razširile, kri mu je šinila v lice. Zakričal je: "Pa mu dajte!" in mignil Petričeviču.
Šimen se je plaho umaknil, toda v tem tre-notku ga je zgrabil Petričevič od vzadi za ramena, ga vrgel na obraz in mu sedel na glavo; za noge ga je zgrabil Bošnjak, druga dva pa sta z namočenimi vrvmi začela visoko mahati in neusmiljeno mlatiti po hrbtu pisarja, ki je drgetajoč in hropeč stiskal zobe in nohte v zemljo.
"Ali je sladko, Šimen?" se je besno zasmejal Tahi. "Le ga!" In vrv je tolkla.
"Ali te drži ženska v moji službi, ti vrabec na tujem smetišču? Le ga!" In zopet je padalo po Šimnovem hrbtu.
"Ali boš povedal skrivnost? Le ga V' Tako
so mu jih odšteli petdeset.
"Bo-bo-bom!" je zatulil pisar. "Milost!" Tahi je zamahnil z roko in hlapci so odskočili od nesrečnika, ki se je klečeč zvijal in modrega lica in krvavih oči tulil kakor ranjena žival.
"Povej," je zagrmel Tahi, "ali si se pečal s kastelanko?"
Šimen je prikimal.
"Povej, kaj veš o puntanju kmetov."
"Bom," je šepnil Šimen in mahal z glavo in rokami, "samo vode — vode, umrl bom, vo. . ." in je brez zavesti tresoč se lopnil po tleh.
"Položite ga tje k zidu in dajte mu vode," je zapovedal Tahi. "Ko bomo opravili ono drugo, ga bom izprašal, zvečer pa pride na hruško!"
Hlapci so na pol mrtvega pisarja položili k zidu, Tahi pa se je podal s spremstvom v stanovanje kastelanke, ki je še sanjala sladke jutranje sanje.
"Ostanite pred vratmi, dokler Vas ne pokličem, ti, Bošnjak, pa pripelji osla!" je rekel gospodar.
Skozi okno je sijalo jutranje solnce in igralo na rdečem licu mlade žene, ki je z na pol odprtimi ustmi in s pod glavo prekrižanimi rokami spala; dve težki črni kiti sta ji padali preko polnih ramen. Tahi je stopil k postelji in uprl oči v ženo. Oko se mu je zasvetilo, lice zardelo, toda naenkrat se je zdrznil in pre-bledel. Starec je segel v nedra, privlekel iz njih svetle škarje in naglo odrezal obe kiti. Žena je jeknila iz spanja.
"Kdo je? kdo je?" toda, ko je opazila gospodarja, je sklonila glavo in prekrižala bele roke na prsih.
"Golobičica," je rekel Tahi s pridušenim glasom, "hotel sem te razveseliti, kupil sem ti novo, lepo mošnjico, daj mi ono staro nazaj."
Žena je prebledela.
"Mošnjo daj!" je zatulil Tahi in vtisnil železne prste v oblo ramo grešnice.
"Ali je mogoče ta? Komu si jo dala?" se je zarežal Tahi in pokazal zobe, pri tem pa v tresoči roki držal stari Helenin mošnjiček, ki ga je bil potegnil iz žepa.
Žena je izbulila oči, da bi ji lahko padle iz glave, in se bleda naslonila z glavo in rokama na zid ob postelji.
"Fuj!" je pljunil Tahi, "ti ženski izvržek! Počakaj! O le počakaj! Petričevič!"
V sobo so planili hlapci z vrvmi. Žena je zavrisnila, se prijela z rokama za glavo in v postelji pokleknila.
"Naprej!" je zatulil Tahi--Divje tuljenje se je razlegalo iz kastelanovega stanovanja, da je kmetom pod bregom kri ledenela — grozovito tuljenje, divje stokanje in pravilno odmerjeni krepki udarci so se mešali z gromkim krohotom Tahovega glasa.
Zbiti pisar je dvignil glavo. Strašni krik ga je bil prebudil. Vse telo mu je še drhtelo. Po dvorišču so blodili konji z zvezanimi prednjimi nogami, pred kastelanovimi vratmi je bil privezan osel. Samo en hlapec je hodil po dvorišču. Pisar se je naslonil na lakte in poprosil s slabotnim glasom: "Luka, prinesi mi vode!"
"Bom," je odvrnil hlapec, dvorišče moram."
Pisar se je ogledal kakor maček, nato pa je začel po trebuhu plezati. Kmalu se je ustavil: "Ne, ne bom, osel je len!" je zašepetal. Počasi se je privlekel do prvega konja, izvlekel nož, razrezal vrv in kako da ga je vrag vzdignil na svoji dlani, je šinil na konja, se zgrabil za grivo in planil s konjem proti odprtim vratom.
samo v zgornje
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
r
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva^— Trgovci - Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikariski Slovenec
N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
DVE NOVI COLUMBIA PLOSCI
r>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOjjj
25180—Dekle,	kdo bo Tebe troštav,
Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich
in Josipina Laushe ...........................................?5c
25181-
■0000004K>000000000000000000000000000©0000000000000002i
BREZPOSELNOST IN STROJI
Večina ljudi dolži moderno tehniko z njenimi stroji, da je povzročila brezposelnost. Neštetokrat čujemo, da je stroj tisti, ki meče delavce iz obratov, oziroma napravi j a brezposelne delavce s tem, da nadomesti desetorice delavcev. Radi tega stroj nikakor ne prinoša blagoslova človeštvu, ampak je za večino ljudi pravo prekletstvo. Vsak, ki se poglobi v to vprašanje, bo spoznal, da stroj sam nikakor ne more biti kriv, da narašča brezposelnost. Temu mnenju je povedal svoje tudi ameriški strokovnjak dr. James Thomas, kije v ameriški
Želel bi, da bi bil ptica,
Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c
DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE
25000-F—Ribniška	korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet..................................75c
25001-F—Na	ofceti , Juhu polka, harmonika ..........................................75c,strokovni reviji nastopil kot od-
25002-F—Juhu	valček Kčen zagovornik strojev. V Domžalska polka, harmonika................................75c članku skuša spreobrniti tiste,
25005-F—Kaj ne bila bi vesela j ki trdijo, da so stroji krivi brez-Sirotek, ženski duet................................................75c, poselnosti. Najprej poudarja,
25011-F—Pokšotiš
Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c
25014-F—Planinsko veselje
Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c
25016-F—Koračnica	otroških pesni Na povelje, koračnica, instrumentalni Jcvartet....75c
25017-F—Zapoj	mi ptičica glasno, petje z orkestr. Ptička, petje z orkestr...........................................75c
25019-F—Stiglic,	valček Gorica, polka, slov. tercet......................................75c
25020-F—Stari	kranjski valček Štajerska, harmonika ............................................75c
25027-F—Sobotni večer, valček
Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c
25031-F—Na sveti večer pri Hošlink
Pred volitvami, komična prizora ..........................75c
25033-F—Gor čez Izaro
Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c
25035-F—Slovenska	polka Slovenski lendler, tamburice ................................75c
25036-F—Slovenski	valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75e
25037-F—Stoji,	stoji Ljubljanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje................75c
25039-F—Na	poti v stari kraj, 1. in 2. del Ti si moja, valček, Hojer trio................................75c
25040-F—Hojer	valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c
25041-F—Veseli	rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c
25042-F—Daleč	v gozdu, valček Večerni valček, orkester ........................................75c
25043-F—Polka	štaparjev Burja, koračnica, orkester ....................................75c
25044-F—Coklarska	koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c
25045-F—Mazulinka
Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c'strojih zaposlenih poldrug mi-
25046-F—Ljubezen	in pomlad , lijon delavcev manj, kakor le-Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c | ta 1923. Radi tega pa so se v
25047-F—En	starček je živel tem času ustanovila mnoga Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c
25048-F—Na	kranjskih gorah, polka Gospodarstvo, lendler, instrument, trio ..............75c
25049-F—Zadovoljni	Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........,...............75c
25051—Vzajemnost,	šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c
25052—Na	Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c
25053—Hribčki	ponižajte se Jaz bi rad rudečih rož, moški kvartet......................75c
25054—Bodimo	veseli, polka Na jadranski obali, valček, inštr. trio......................75c
25055—Vigred	se povrne Oj dober dan, moški kvartet......................................75c
25056—O	mraku Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c
25057—Slovenec	sem Perice, moški kvartet ................................................75c
25058—Janez	Čuk in Milka Sova, I. del Janez Čuk in Milka Sova, II. del...............................75c
25059—Jaka	na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio ..................................75c
25060—Ziben	šrit za ples Šuštar polka, harmonika ...........................................75c
25061—Žužemberk	polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................7Sc
25062—Povšter	tanc Ribenška polka, harmonika in kitare ......................75c
25063—Ančka	pojd plesat, valček Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c
25064—Ribenška,	I. del 1 Ribenška, n. del, moški kvartet ..............................75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5C ca' poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plaMmo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na ravnost ni	<	> jawgc •
milijona moških in žena. Vsa ta podjetja pa so mogla nastati in se razvijati le radi izumov novih strojev. T,udi nesreč zahtevajo stroji mnogo manj, kakor ročno delo, zlasti če bi ga hoteli izvršiti z istim uspehom, kakor ga s stroji. Mnenje, da je stroj vzel človeku delo, je popolnoma napačno. To mnenje izvira le iz tega, ker vsi mislijo, da je potreba po izdelkih strojev vedno enaka. Temu pa ni tako. Gotovo je, da nudi stroj človeštvu toliko prednosti, da te dodobra odtehtajo vse njegove slabe strani. Seveda pa je treba pri razvoju in vedno večji uporabi strojev paziti na pravilno in vedno krajšo zaposlitev delavstva in tega naša tako sebična doba ne zmore.
da slone vse trditve tako zva nih uničevalcev strojev na napačnem mnenju, da ima naša doba prvič industrijsko civilizacijo in da kaj takega še nikdar ni bilo. Zakaj vse civilizacije najrazličnejših dob so bile naslonjene na industrijo in obrt in kulturno življenje se je vedno odražalo popolnoma odvisno od uspehov v trgovskem in industrijskem življenju naroda. Stroj je brez dvoma velikanski blagoslov za človeštvo.
Napačna je le njegova uporaba. Saj je bilo s stroji odpravljeno suženjstvo zlasti v deželah, ki so bile večji del navezane na poljedelstvo. Tam so morali delati ljudje do 16 ur na dan in se niso imeli boljše, kakor domače živali. Stroj je o-mogočil skrajšanje delovnega časa in ga bo omogočil še bolj. Radi tega bodo ljudje imeli vedno več časa, katerega bodo lahko žrtvovali za svojo izobrazbo, zabavo in zdravje. Nadalje trdi, da je bilo 70 odstotkov vsega prebivalstva v zlati dobi atenske kulture zaposlenega pri suženjskem delu, do-čim dela danes le 4 in pol odst. (?) prebivalcev vsega sveta pri stroju. V letu 1928, ki je bilo za gospodarstvo Zdr. držav najbolj ugodno, je bilo pri
podjetja, ki so zaposlila dva
KAJ SO KALORIJE?
Kalorija je tista množina toplote, ki jo porabi liter vode, da se z 0 stopinj segreje na 1 stopinjo Celzija. Svoje telo kurimo in delamo s pomočjo živil, ki izgorevajo v nas. 1 g beljakovine ali ogljikovega hidrata daje 4 kalorije, 1 g maščobe pa 9 kalorij. Takšnih kalorij rabi odrasli človek v razmerju s svojim delom na dan 2500 do 3000, to se pravi, da mora zaužiti toliko hrane, da mu lahko spro-ducira te kalorije.
Otrok rabi že z ozirom na manjšo telesno težo manj kalorij nego odrasel človek, a razmeroma le več nego ta. Otrok, ki je pol toliko težak kakor odrasel človek, rabi n. pr. več nego 1250 do 1500 kalorij dnevno, dojenček, ki tehta komaj desetino odraslega človeka, pa rabi približno 600 kalorij na dan, ne pa 250 do 300. To je razumljivo, kajti otroci potrebujejo tudi energij za rast, ne samo za vzdrževanje lastnega telesa. Istotako potrebujejo več kalorij ljudje, ki težko delajo, in to 3500 do 5000 kalorij. Razen tega je treba vedeti, da potrebujejo takšni ljudje brezpogojno maščobe v svoji hrani, dočim se drugi ljudje za silo lahko zadovoljijo z beljakovino in ogljikovimi hidrati. -o-
Kakor hitro sreča postoji pred tvojimi durmi, prav tedaj te prično nevoščljivo gledati tvoji sosedi.
rpiNEL,
Murine Co., Dpt. H. S., 9 B. Ohio St., Chicago
Clean, Clear, Healthy BEAUTIFUL EYES Are a Wonderful Asset
Murint is Cleansing, Soothing, Refreshing and Harmless. You Will ike It.
Book on 'Eye Care' or 'Eye Beauty' Free 011 Request.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street,
Chicago, 111.
"Pav v ~*">at is att e«uu!" "A11 ttvur>pr«aent help lix
oroMJwprU difficulty."
A