Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *1
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štfev. 3. Naročnina znaša za avstr o-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno . . . K tj <> mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej.
Za oglase (Inserate) se
plačuje od žveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren
popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Narodnostni konflikt v socijalni demokraciji.
Pred jednim tednom se je vršil v Kodanju mednarodni socijalistični kongres. Ta kongres, na katerem so bile zastopane skoraj vse evropske narodnosti, je storil korak, katerega ne smemo prezreti. Dunajski centralisti so stavili predlog, ki pobija avtonomistična stremljenja češke soc. demokracije, predlog, ki je prodrl z večino 222 glasov. Razven 5 Cehov, glasujočih proti predlogu ter razven Fincev in Armencev, ki se niso udeležili glasovanja, se je izrekel kongres proti »separatističnemu nastopanju« Cehov in proti autonomistični organizaciji njihovih strokovnih društev. Potreba je predvsem malo globlje poseči v ta konflikt, ki je tudi za nas kaj interesanten.
Za podlago služijo socijalnodemokratični organizaciji strokovna društva (Gewerkschaften), katera naj bodo v posameznih državah združena v organsko celoto. Avstrijska strokovna društva so bila združena v dunajski centrali ter so tvorila tamkaj lastno »Zvezo«. Iz politične zgodovine zadnjih let znamo, da so začeli tudi socijalni demokrati pov-darjati nacijonalni moment in da so dunajski demokrati pod vodstvom dr. Adlerjevim nastopili celo proti kulturnim zahtevam slovanskih narodov (Lex Axmann na Nižjeavstrijskem!). Ta fakt je iz-premenil tudi taktiko čeških sodrugov napram dunajski centrali; postajali so vedno bolj in bolj nezaupljivi; med obema taboroma je prišlo do popolnega razdora, ki se je dokumentiral v »Zvezi čeških soc. dem. strokovnih društev s sedežem v Pragi«. K češki »Zvezi« je pristopilo s časom kakih 45.000 čeških socijalistov. (Dunajska »Zveza« ima kakih 100.000 strokovnih organizirancev; pripomniti je treba, da je v dunajski »Zvezi soc. dem. strokovnih društev« včlanjeno še nekaj čeških organizacij.) Naravno je, da so zahtevali Cehi na kongresu in v strokovnih društvih samoupravo. Brnski program se je izrekel za narodno avtonomijo. Brezpomembna pa je narodna'avtonomija za ono narodnostno celoto, ki se še ni gospodarsko emancipirala od tujega kapitala. Kaj nam pomaga vsa politična »svoboda«, če smo gospodarsko slabi in nam ni mogoče konkurirati na gospodarskem polju s politično in gospodarsko močnejšimi sosedi? In če so se češki so-drugi postavili na stališče brnskega programa ter zahtevali tudi autonomijo na gospodarskem polju potom lastne organizacije strokovnih društev, ne vidimo v tem nobenega prekoračenja njihovega programa. Kaj hasne Čehom denar, ki so ga pošiljali na Dunaj! Naravno je, da so ti ustanovili lastno »Zvezo« v Pragi in se glede čeških strokovnih društev tudi gospodarsko osamosvojili. Socijalnodemokratični kongres v Kodanju je nastopil proti Čehom kot organski narodni celoti kaj čudno. Sprejela se je rezolucija, ki odreka češkim socijalistom
pravico do lastne strokovne centrale. Ferdinand Lasalle je pisal leta 1859, da je socijalna demokracija istovetna z autonomijo. Isti pisatelj pravi: »Naloga socijalne demokracije je, osvoboditi narode ter jim odpreti pot do politične neodvisnosti.« »Demokracija«, pravi dalje, »ne more z nogama teptati | narodnostne ideje, kajti če to stori, izneveri se svojemu programu.« Ne čudimo se, če so češki sodrugi razočarani zapustili kodanjski kongres; saj so se posluževali svojih pravic in zahtevali autonomijo v svojih strokovnih društvih.
Za kodanjski kongres je cela zadeva rešena, a s tem še ni rečeno, da je rešena cela sporna zadeva. Glede omenjenega prepira so avstrijski časopisi precej različnega mnenja. Krščanskosocijalria »Reichs-post« se seveda veseli, da so se morali Čehi vrniti, ne da bi kaj opravili. »Fremdenblatt«, glasilo naše vlade, piše, da ne smejo interesi posameznih narodov težiti proti državi, ki ima nalogo, omogočiti narodom skupen obstoj v državni celoti, »Nowa reforma«, ugleden poljski dnevnik, popolnoma soglaša z nastopom češko soc. dem. sekcije na kodanjskem kongresu ter pravi: »Čehi pač niso mogli kot zastopniki socijalistične skupine naroda, bojujočega se še vedno za narodne pravice svoje, zavzemati drugega stališča. Odporniki takozvanih »čeških separatistov« niso ocenili sile, ki tiči v narodnem čutu ljudstva, borečega se za svoje pravo. Ta sila potla-čuje dostikrat v ozadje najvažnejše materijalne cilje. Mednarodnost socijalne demokracije ne more zabraniti spora, ki lahko nastane med njenimi pripadniki radi različnih narodnih zahtev, n. pr. radi jezikovnega vprašanja. Po našem mnenju ni mednarodna ideja socijalne demokracije tako -dolgo izvedljiva, kakor dolgo trajajo narodnostni boji. Sicer se ne čudimo, da so zav :eli v tej zadevi napačno stališče zastopniki samostojnih narodnostnih skupin. Čudno se nam dozdeva samo postopanje poljskih delegatov. Kot zastopnikom naroda, kateremu so prizadjali socijalisti v nemški državi velike krivice, bi se morali postaviti na stran Čehov. »Kur. Lwowski«, pravi, da še ni s sprejemom re-zolucije nemških centralistov sporna zadeva rešena. Ta spor se bo vlekel dalje — pred vsako politično stranko v Avstriji leži še nerazrešeno narodnostno vprašanje. Buržoazijske stranke v Avstriji zahtevajo udejstvitve celih vrsta narodnih vprašanj in one so prisilile socijaliste, da zavzamejo napram narodnostnemu vprašanju gotovo stališče. In tu so ravno omenjena podrobna vprašanja vzrok sporu v socialističnem taboru. Ti prepiri pa bodo trajati tako dolgo, dokler ne bode narodna enakopravnost za vsak narod v celoti rešena. 0 tem, da odobrujejo vsi češki listi brez izjeme postopanje svojih rojakov, pač ni treba še nadalje govoriti.
H koncu še nekaj besedij. Kodanjski kongres socijalnih demokratov je dokazal na novo, kako l
komplicirana so narodna vprašanja v naši monarhiji in kako malo razumevajo tudi izšolani politiki naše razmere. Samo temu nepoznavanju razmer se ima poslanec dr. Adler zahvaliti, da je prodrl njegov predlog, ki pobija separatistične težnje češko-slovanske socijalne demokracije. Na socijalnodemo-kratičnih kongresih glasujejo Poljaki, ki nastopajo že od nekdaj sem kot autonomistična skupina, redkokdaj enoglasno; to so naenkrat sedaj storili! — Klerikalna in vladna žurnalistika dunajska odobru-je torej sklep kodanjskega kongresa ... škoda le, da ne pride ta glas do ušes kodanjskim sodnikom, morda jim ne bi ta solidna družba ugajala. —i—
Politična kronika.
DR KOROŠEC V ZADREGAH.
Vsled odkritij »Nar. Dnevnika« o klerikalni kravji kupčiji v Gradcu in vsled poročila, katero je poslala c. kr. štajerska namestnija »iz lastnega nagiba« o tej kupčiji v svet, je prišel g. dr. Korošec v nemale zadrege. Bridko zares .če mora človek že dva dni potem, ko je »liberalce« zaradi njihovega »izdajalskega sumničenja«, da bi se g. dr. Korošec, prepričan obstrukcijonist in opozicijonalec sploh mogel kedaj spustiti s toli krivično vladno ekspozituro v Gradcu in losvonromovskimi nemškimi nacijonalci v kake dogovore, priznati, da je bil res v Gradcu — seveda v svrho neobveznih dogovorov! In sila uspešni so morali biti ti dogovori, ker je sklicanje dež. zbora dne 20. septembra prav verjetno! Čemu bi se neki govorilo sploh o sklicanju — če bi junaški zagovornik slov. narodnih pravic g. dr. Korošec izjavil, da bode dosledno po svojih grožnjah in obljubah tako dolgo obstruiral, da se spremeni »sedaj vladajoči sistem v deželi in dobe * Slovenci iste pravice, ki jim po njihovem številu in davčni sili gredo.« (»Straža« v x-številkah.) — »Stražina« ponižna notica o Koroščevih pogajanjih v Gradcu pa nam pove še tudi marsikaj druzega. Ker smo očitali dr. Korošcu, da dela brez vedenja in odobrenja svojih politično zelo samostojnih kolegov politiko v Gradcu in sklepa brez vsakega mandata svojih tovarišev, zlasti pa široke spodnje-štajerske politične javnosti, kravje kupčije z Nemci in namestnikom, je sklical bojda v četrtek sejo deželnozb. slov. kluba v Št. Ilju! Radi bi vedeli, koliko klerikalnih poslancev je bilo sploh navzočih pri tej »seji« in kako temeljit je moral biti razgovor o tako važni stvari, kakor je obstrukcija v štaj. dež. zboru na tako razburljiv dan! Ta »seja«, na kateri je bojda dr. Korošec »poročal«, je seveda le pesek v oči — in dokaz, da je šel dr. Korošec k namestniku na dogovor brez vsakega oficijelnega dovoljenja svojega kluba in kar je več, odbora Kmečke zveze! Iz tega primera se zopet lahko učijo klerikalci, kak
LISTEK,
Institutka. 15
Roman.
Spisal Fedor Gradišnik.
VII.
Stotnik Kamilo Odenberg je prihajal še vedno vsak teden po dvakrat na grad gospoda Erazma. Toda v zadnjem času je postalo tu vse tako nekam čudno in tajinstveno, da se je radovedno povpraševal: Kaj neki to pomeni? Grajščaka itak ni bilo skoraj nikdar doma, Oskar je posedal ves božji dan v biblioteki. Helena pa je bila tiha in malobesedna, kot da se je zgodilo bogve kaj.
Kamilo je ugibal na vse mogoče načine, kaj bi bilo vzrok temu čudnemu preobratu, a uganiti ni mogel ničesar pravega ... Tako dolgo že občuje z gospo Heleno, poznal je njeno dušo do dna — tako je vsaj domneval — a nikdar' še ni bila tako čudna, kakor zadnji čas ...
Kje tiči vzrok? ...
Mislil je že, da je Erazem kaj izvedel o njunem razmerju in da je poklical vsled tega Heleno na odgovor ... Toda ko bi bilo to vzrok njenemu čudnemu vedenju, bi mu bila gotovo kaj povedala ... Saj doslej vendar ni imela nikakih skrivnosti do njega ... zaupala in povedala mu je vse, karkoli je hotel izvedeti ... Ničesar ni bilo, kar bi mu moglo ostati prikrito ...
Po dolgem premišljevanju je prišel do zaključka,
da je morda bolna, saj drugače ni mogoče, da bi bila tako redkobesedna in očividno potrta ... Toda kaj naj bi ji bilo? ... Saj bi mu vendar tudi to povedala! ____
Kadar je prišel k nji, jo je našel skoraj vedno v njenem budoarju ... Ležala je navadno na divanu, pretegovala se od dolgega časa in čitala ...
»Čemti čepiš vedno v sobi, Helena!« ji je dejal nekoč. »Ali si popolnoma pozabila na tvoj prostorček, tam v grajskem gozdičku? Helena, glej, tako lep dan je zunaj, ti pa čepiš v tej zaduhli sobi in se dolgočasiš ...«
Vzravnala se je nekoliko na svojem mehkem ležišču ... oprla se na dlani svoje mehke, polne foke ter se obrnila tako, da je zrla Kamilu naravnost v obraz ... Pogledala ga je od tal do vrha in ta pogled je bil tako čuden in nenavaden ...
»Dolgočasim se? ...« je vprašala zategnjeno in malomarno. »In zakaj se dolgočasim?«
Kamila je pogrelo po vsem telesu... Kaj pomeni to vprašanje... ali ni v njem zapopaden tudi že odgovor? Ali ni namenjeno njemu? ...
Že ji je hotel odgovoriti, toda Helena ga je prehitela:
»Vidiš, Kamilo, tako enolično je to življenje, ki ga živim. Nobene izpremembe ... dan za dnevom vedno isto ... vedno eno in isto ... Dolgočasim se, v resnici tak dolgčas mi je kakor menda nikomur drugemu na svetu ...«
Kamilo se je začudil.
»Toda Helena,« je dejal in jo gledal z velikimi začudenimi očmi. »Helena... kako, da si zapazila
1
to svojo zapuščenost šele v zadnjem času? Poprej mi nisi nikdar tožila o dolgočasju ...«
»Ne? — Oh, potem pa v resnici hitro pozabljaš, Kamilo! ... Ali ti nisem vsakokrat, kadar si prišel, pripovedovala, kako neizmerno počasi mi teko ure... Da mi je en dan cela večnost... in da ginevam od dolgočasja? ... Ali si že popolnoma pozabil na to, Kamilo, kaj?«
V tistem trenutku se je Kamilo sklonil k njej in jo poljubil...
»Ti norček moj mali!...« je dejal nežno in jo pogladil po njenih bujnih, ogljenočrnih laseh... »Hotela si me malo potegniti, kaj ne Helena?«
Začudeno mu je zrla v obraz.
Ne razumem te, Kamilo... Iz česa sklepaš, da sem te mislila potegniti? Iz česa? ...«
Govorila je silno resno in njen obra^ je bil "Strog in dostojanstven.
»Ali mar nisem govorila resnice? Ali mi moreš ugovarjati?«
»Da, Helena.«
Kratek in določen je bil ta odgovor in Helena se je popolnoma zravnala na svojem ležišču.
»Res je, da si mi večkrat govorila o dolgem času, ki te mori, kadar mene ni pri tebi... toda da se dolgočasiš tudi v moji navzočosti, to mi je popolnoma novo ...«
Helena je molčala. Niti besedice ni odgovorila na zadnje Kamilove besede, vrgla se je zopet na divan in globoko zavzdihnila ...
»Helena«, je povzel po kratki pavzi zopet Ka-. milo, »Helena, povej mi, ali si morda bolna? ...
»demokratizem« vlada v njihovi stranki! Odborniki Kmečke zveze pa lahko znova vidijo, da so le žalostni in brezpomembni priveski mariborske duhovščine! — In še več! Dr. Korošec si ni upal v »Straži« povedati, da je Imel pri namestniku skupno konferenco z Nemci, nacijonalci kakor klerikalci! Seveda, to poročilo bi bilo na eni strani čudria karikatura slov. odločnosti Koroščeve napram političnim vodjem tulečih losvonromovskih barab in pastorjev v Št. IIju — na drugi pa bi dokazovalo, da je bil ta sestanek pripravljen že davno poprej in da so se vršili dogovori natančno po informaciji »Narodnega Dnevnika« že dolgo pred 6. in 7. septembrom! Kajti če bi prišel dr. Korošec kot nedolžna ovca šele 6. septembra v namestnikovo žrelo, bi ne bilo mogoče že kar 7. sklicati pri namestniku skupne konference z Nemci! Pa kaj bi pravili in dokazovali.! Najlepši dokaz za to, kako dobro smo vedeli v Celju, kaj i ^ godi v (^radcu, so klerikalne grožnje raznim na-me^niŠ^im uradnikom, češ, da so nas informirali iriižSaii klerikalce — dasi nimamo z dotičnimi gospodi praV nobenih zvez! Dejstvo je, da so klerikalci kot skoraj edini zastopniki spodnještajerskih Slovencev.^ Gradcu napravili prvi korak pod sramotni kaudinski jarem ...
V J i NOVA HRVAŠKA STRANKA-
» Odbor, katerega je izvolila hrvaško.-srbska koalicija za sestavo programa nove enotne hrvaške stranke, je s svojim delom gotov; hrvaška napredna in pravaška stranka sta izdelani skupni program odobrili in s4em je njuna fuzija v novo stranko izvršena. Formalno bo ta akt končan in odobren v seji hrvaško-srbske koalicije dne 13. septembra; na tej seji se bode objednem uredilo razmerje nove stranske k srbskim samostalcem. Ta politični dogodek je izvanredno važen, ker ustvarja enotno, močno narodno stranko, ki bode sposobna za politično delo in vlado v deželi. Razmere na Hrvaškem so se s tem političnim dogodkom precej pojasnile: v ospredju nova, narodna hrvaška stranka, v ozadju na eni strani vladinovci, na drugi pristaši dr. Milana Starčeviča in združeni franko-furtimaši. Program nove stranke sicer povdarja čistost nagodbe in stremljenje do konečne ureditve odnošajev med Ogersko in Hrvaško, v ostalem pa računa s praktičnimi narodnimi potrebami. Največji del 9 člankov obsegajočega programa se bavi z agrarno ih obrtno politiko, reformo uprave in uvedbo splošne in enake volilne pravice. Kulturni del programa računa z najrazličnejšimi elementi, ki bodo zbrani v novi stranki in povdarja, da mora biti Šolska vzgoja nravno-verska in da stoji nova strailka na stališču ravnop«ivnosti vseh veroizpovedanj. Kakor reče- '<■ f no, program obsega najaktualnejše narodove potrebe in je^tak, da ga lahko sprejme vsak naroden Hr-, vat. Izstop duhovniških poslancev iž pravaške stranke pa zriaiči vendar, da se tudi na Hrvaškem razmere počasi razvijajo k ločitvi naprednih in nazadnjaških elementov. Novo hrvaskd stranko je ustvarila sila sedanjega političnega položaja; po našem mnčnju znači ona le prehodni stadij —a tO* na dobro naprednjakom.	'''-s
ii).".
r'Otf i
Otvoritev Št. Ijskega doma.
Maribor, 9. septembra.
Klerikalni Šentiljski dom so otvorili 8. septembra pri udeležbi 2000 do 3000 ljudi iz raznih krajev. Največ tujih ueležencev je bilo iz Ljubljane in iz Maribora. Ne bom tukaj opisoval teka veselice in nje razvoja, štel trobojnice in druge podobne stvari. Povedati hočem le splošno nekaj o nas tcpu »Orlov« in o nemškem nasilju.
Ob Yt 2. uri bi sq imel vršiti od kolodvora po . cesti do Šentiljskega doma slovesen sprevod z zastavami in godbo. Vršil se je res, igralo se je tudi, a sprevod to ni bil. »Orli«, ki so bili že zbrani na slavnostnem prostoru, so odposlali le tri svoje; člane
k sprejemu. Gotovo so menili ti »junaki«, če že moramo biti tepeni, naj bodo samo trije izmed nas, a ne vsi. »SitVaža« se pač lahko tukaj sama sebe opsuje z zajci'; kakor je tb delala ob priliki sokolskega zleta v Gaber je: S tem vlakom sd se pripeljali tudi nemški razgrajači. Zandarmerija je takoj stopila med nje. S tem bi se sprevod lahko vršil mirno in sijajno, aTi pomešalo se je vse tako, da človek ni vedel, pri čem da je. Nemci so pravil: »Wie Kraut und Riiben«. Pri telovadbi »Orlov«, za katere pa je bilo med občinstvom bore malo zanimanja, se je pač jasno videlo, da ti ne bodo nikdar v sanjah dosegli sokolov. Proste vaje so se" izvajale slabo, pod vso kritiko. Mnogo telovadcev ni niti vedelo, kaj telovadi. To naredi še celo vojaštvo svoje proste vaje vse bolje, Tem vsaj ni treba šteti, kakor se mora »Orlom«. Vaje na orodju so bile nekatere dobre, ali da bi pokazali kako lepo skupino vaj, kaj kombiniranega, o tem ni bilo govora. Poznalo se je, da m nobene organizacije, nobenega pravega vodstva. S tem, da umevajo na pozor stati pozor in na odmor si oddihati, s tem še ni pokazano ničesar. Pri telovadbi sokolov grmi aplavz na aplavz, a tukaj se je čulo le tu in tam ploskanje. Res. navdušenosti je manjkako, kakor na epi tako na drugi strani. Vaje s sabljami pa so se mi dozdevale prav tako, kakor če se spreta na dvorišču mlada petelina, kojima še ko-maj pričenja rasti greben.
Bolj prijetno je bilo potem, ko so se oglasili pevski žbori. Pelo se je veliko in lepo. Udeleženci iz Kranjskega in iz Štajerja, kateri še niso videli in okušali bojev na jezikovnih mejah, so imeli tu prilike dovolj, videti stvari, katere jim dado misliti. Takega nsramnega nasilja Še ni bilo tako kmalu. Nemške barabe so se nalašč zbrale na ta dan, da bi kazale svojo vsenemško kuturo v slovenskem Št. Ilju. Redakterjem »Tagespošte« bi pa svetovali, da bi si ogledali te ljudi in potem bi še le naj pisali, kdo je povzročitelj nemirov. Med to fakinažo, ki je obstajala iz buršov in mriborskih komijev, ni bilo niti sledu o kaki dostojnosti. Sipali so na mirne Slovence, ki niso niti' reagirali na psovke, »heil« klice in tudi grožnje. Okoli ust se jim je penilo od onemogle jeze, kakor spehanemu konju. Varna ni bila pred temi falpti niti ženska, niti otrok. Zandarmerija je imela dovOlj posla. Šamo nasproti Slovencem bi nastopala vse drugače, ako bi se vedli tako.
Mimo nemškega doma je moral malone za vsakega Slovenca iti po en orožnik in še je bil v nevarnosti, da ga pretepejo. Nazaj grede so si Slovenci izbrali drugo pot mimo cerkve po glavni cesti. Fakinaža pa je kakor zverina, špouščena iz zveririjaka, pribežala na cesto, se drla, penila in ' grozila. Ti obcestni tolovaji so-se lotevali posameznikov tudi dejanski. ..,,
Po devetih zvečer, ko se je večina gostov odpeljala, so se odpeljali tudi razgrajači v Maribor, vpili "po ulicah M^na Grajskem trgu napadli dejansko nekega Slovenca, ga pretepali, dokler ga ni nek narednik rfešil iz rok divjakov. O policiji ni bilo ne duha ne -sluha, kakor bi je Maribor, sploh ne imel. Seve, če pa kak Slovenec malo-glasneje slovenski govori; takoj jih je cela gruča blizu. To je slika razmer in pravice v enakopravni Avstriji.
•Okoliški, mariborski in tudi drugi Slovenci pa Si naj zapomnijo Št. Ilj! S tem je povedano dovoli, saj so sami vse videli; skoro vse mariborsko Slovenstvo, brez razlike naziranja je prihitelo na ta dan v !Št. Ilj, čeprav je bila prireditev klerikalna. Mi tSfciSaH^kfe od klerikalcev napram našim prireditvam niti ne pričakujemo. Saj so lani pri nastopu sokolov v Rušah, ki se je vršil tudi na jezikovni meji, raje šli drugam in se je neka Marijina devica v »Našem domu« zaletavala v sokole in dekleta, da so baje z njimi koketirala. No, tudi pri tej slavnosti niso molili rožnih vencev. Kaj pa, tukaj to ni »greh« ih »grdo«. Koncem konca omenjam še to, da bi pri taki velevažni slavnosti moralo biti pač malo boljše vodstvo in več sijaja.
———i	TB«!
Molčiš?... Govori, Helena, lepo te prosim, govori!... Zakaj me mučiš, ko vendar Veš, da te jlju-bim tako goreče in ognjeno, kot te ne more ljiibiti nikdo na svetu ... «
Njegov glas je postajal mehek, proseč, ih i ker tudi sedaj ni dobil odgovora, je Kamho pOklekfiil pred Heleno in jo začel strastno poljubljati ... 1 »Tako blazno te ljubim, Helena«, je govoril v silnem razburjenju, »da bi umrl, ko bi te moral izgubiti ... Ti si edina na vesoljnem svetu, na katero mislim noč in dan, edina, ki jo je vzljubilo1 moje . srce, ki. te bom ljubil večno, večno ...« .j^l^pina?...« je dahnila Helena komaj slišno in pogledala Kamila globoko in resno v oči...
»Edina?...« je ponovila še enkrat, nato pa je ; zmajala z glavo in se bridko nasmejala .... &< »Ti dvomiš?« je vzkipel Kamilo in. planil kvišku. »Sedaj, po preteku desetih let se upaš dvomiti o moji zvestobi in ljubezni?... Ali si naenkrat pozabila, da sem posvečal vsak svoj prosti trenutek, ves svoj svobodni čas le tebi, edino tebi in nikomur drugemu? ... To vse, to vse si pozabila, Helena, in zdaj se upaš trditi, da nisi bila edina, ki sem te ljubil, ki te ljubim in te bom ljubil, doklei bom živel? ...«	i
Kot bi bil blazen, tako je govoril te besede ... V eni sapi, trdo in sunkoma je govoril, begal po sobi sem in tja... obstal za trenutek pred ležiščem, kjer je ležala Helena mirno in ležerno, kot da se ni zgodilo prav nič... potem je planil k oknu, ga nastežaj odprl in hitel zopet k Heleni...
»Nobenega odgovora... niti besedice ... niti ene besedice, Helena?...»
Tresel se je po vsem telesu in y obraz je bil bled kakor zid... Stekleno in divje je gledal Heleno, ki ,se ni ganila s svojega ležišča ... stiskal je pesti kot bi hotel planiti nad njo in jo udušiti ..
»Govbri, Helena, zapovedujem ti, da govoriš, sicer ne vem, kaj se zgodi...«
Kakor kletev, kakor strašna grožnja se mu je izvilo iz prsij in ves obraz se mu je čudno izpreme-nil...
Tedaj pa se je Helena obrnila k njemu, počasi in leno... njena lahna domača obleka se je tesno oprijela njenih polnih udov ... podprla si je z obema rokama svojo črno glavico in njene velike, ognjene oči so ležerno in pomilovalno pogledale Kamila, ki je bled in razburjen stal ob divanu... In mirno in počasi je pričela govoriti:
»Nikar se ne razburjaj, Kamilo, ko vendar nimaš prav nobenega vzroka za to ... Povedala sem ti samo resnico, golo in čisto resnico in nič drugega... Glej, bili so časi, ko sem mislila noč in dan samo nate in na tvojo ljubezen do mene... Še pred kratkim, pred par dnevi je bilo to... Toda jaz sem čudna ženska. Šele sedaj vidim, kako čudna sem. Živim pač trenutku in pozabljam na preteklost, kakor se pozabi tako marsikaj na svetu in v življenju. Ti si mi bil vedno človek, ki je popolnost sama... Niti trenutek nisem dvomila o tvoji ljubezni in zvestobi do mene in tudi sedaj niti najmanje ne dvomim, da me imaš še vedno rad... Toda v zadnjem času se mi je vsilila čudna in nenavadna misel v glavo... in na noben način se je ne morem iznebitl. Ne vem, kako je moglo priti tako,da sem pričela misliti šele sedaj po tako dolgem času na to ... A po-
9il ste že poravnali zaostalo naročnino?
Kakor je znano, imajo vsi slovenski listi velike križe s svojimi naročniki, ali jasneje povedano: neplačniki. To nam potrjujejo neprestani opomini v njih predalih. Da tudi naš list ni brez teh križev, je umljivo; zategadelj ponovno prosimo, naj naročniki, kateri dolgujejo na naročnini, porabijo zadnjič priložene položnice v poravnanje zaostale naročnine, ker tudi naš list nima le samo dolžnosti temveč tudi potrebe. — Pri izdajanju lista so veliki stroški. List, ki ima dobre predplačnike vedno dobro izhaja, četudi je naročnina še tako nizka. Zategadelj opozarjamo vse iste, ki jim je potekla naročnina, da isto obnove. — Posebno pa prosimo za poravnanje stare naročnine iste naročnike, ki še dolgujejo za lansko teto. — Kdor ne plačuje redno naročnine, se ga tudi ne more smatrati za dobrega somišljenika. Pri plačevanju — prosimo — naj navede vsak p. n. naročnik številko, katero ima na ovojnici. — Vsem p. n. naročnikom, ki so se odzvali našemu pozivu in nam doposlali zaostalo naročnino odnosno naročnino v naprej, se toplo zahvaljujemo in se priporočamo njihovi nadaljni naklonjenosti. — V nadi, da store tudi drugi naročniki svojo dolžnost in nam nakažejo po zadnjikrat priloženih položnicah — zaostalo naročnino.
Upravništvo „Nar. Dnevnika".
Dopisi.
Iz Ptuja. Renegatstvo je sodrga, ki je,odpadla od svojega naroda ter se prišteli iz dobič-kaželjnosti tujemu narodu. Neznačajnost je njih prva in najboljša lastnost, podlost in nesramnost pa čednosti, ki sta zvesti spremljevalki vsakega renegata. Da - ljudje take pasme niso zmožni nobene dobre misli in nobenega čina, kteri bi jih v očeh sočloveka moralično povzdignil in njim pridobil simpatije, je znano. Ti ljudje se morejo ponašati le z pouličnimi pobalinstvi in poboji, ktere pa izvršujejo le zavratno, v premoči in v varstvu za njimi stoječih mogotcev. (Ptuj, Maribor in Celje).
Ako pa ti ljudje nastopajo javno, da bi pred svetom pokazali disciplino in sad svojega dela, se pred ravno istim svetom osmešijo ter pokažejo vso nagoto duševne revščine ia nezmožnosti za vsak višji cilj. To je pokazala turnarska slavnost v Celju, isto „feierwerkarska slavnost" v Ptuju in od Mariboržanov pa še niti slišali nismo, da bi obče skušali kaj prirediti.
Z zadnjo prireditvijo dne 4. 9. ti. se ptujski renegati niso osramotili le pred Slovenci v Ptnju in okolici, ampak tndi pred svojimi kolegi iz nemških krajev. Tujci so se v bratskem pardon renegatskem objemu Ptujčanov čutili tako dobro, da so že ob 3U 6 zvečer vsi zbežali. Nek tujec je bil tako negalanten, da je v nemški hiši Vrgel Ptujčanom v obraz: „lhr seid Rauber und Aus-zieher aber keine Deutschen". Naši renegati so postali zbog te nehvaležnosti nevoljni ter so neljubega kritika trikrat zapored vrgli iz nemške hiše. Seveda je fantič tudi pokazal sorodno kri ter je bojda v potrdilo svojih besed pripeljal
magati si ne morem ... Vidiš — in tako sem prišla do tega ... kar sem ti že povedala... Edina pač nisem bila, ki si jo ljubil v svojem življenju ..
In zopet tisti čudni, zmagoslavno-zaničljivi pogled iz njenih demonskih očij, tisti pogled,, ki je Kamila žgal in pekel s peklenskim ognjem... Hote! ji je že nekaj ugovarjati, a ona je zamahnila z roko in govorila dalje z istim mirnim, hladnim,glasom, kot poprej:
»Kaj ne, da mi pritrdiš, Kamilo? Seveda, saj mi moraš pritrditi! Tega si vendar ne domišljuješ, da sem tako naivna in otročja ...«
»Helena, s tabo danes ni mogoče govoriti!...« je vzkliknil naenkrat Kamilo. »Zdaj razumem, kaj misliš, a odgovoriti se mi ne zdi vredno..
»Tako, ne zdi se ti vredno?... Hahaha!... Kako, da se ti je zdelo vredno potemtakem celih deset let občevati z mano? ... Zato, kaj ne, ker sem ti ves čas molčala in si govoril le ti? To ti je seveda ugajalo — če ti pa enkrat povem svoje mnenje o tebi, potem, o, potem se ti pa enostavno ne zdi vredno odgovarjati!... Hahaha!,... Takšni ste pač moški!... Vse mogoče stvari uganjate v svojem življenju, sama pregreha vas je in hudobnost, ko vam pa kdo le namigne o tem — tedaj se takoj lepo potuhnete, naredite sila nedolžen in bo-gaboječ obraz in ne zdi se vam vredno niti odgovarjati! ... Ali je resnično tako, ljubi moj Kamilo, govorim li istino, ali se boš morda še osmelil trditi, da lažem? ...«
(Dalje sledi.) i
\
„ odlikovanemu" predsednika ptujskih ognjegaseev prav močno zaušnico.
Ker so na eni strani tujci zbežali, drugi tujci pa bili negalantni, so jo iznajdljivi renegati pogruntali takole: Veselica se zaključi in nada Ijaje dne 8. 9. ti. takrat so sami, od drugod došli Nemci so nam sitni. Tako se je zgodilo in dne 8. tm. ob pol 4. se je zopet vršil slavnostni sprevode
Tukajšnji sodnik dr. Wressnigg je jahal Or-nigovega suhljatega vranca kot ravnatelj in oo-jednem pojacl cirkusa fumagali, našemljen z ru-dečim frakom, zelenimi hlačami, rujavo srajco, primernimi barvami v obrazu in hoch (heil) cilindrom. Da gospod doktor, prava karikatura resnične opice ste bili. Gotovo ste se poprej predstavili svojemu šefa dr. Glasu, kte Vaš ornat uradno odobril, da ne bo zopet kake krivične disciplinarne preiskave. Njemu ob strani so jahali sodn. oficijanti Skerbisch, Starki in Božič, vprem-ljeni seveda primerno svojemu predpostavljenemu, Ene izmed šem ni bilo spoznati, bila je gotovo veliko dostojanstvo in gotovo kaka oseba od sodni je
Tako se je zopet enkrat ptujska sodnija iz kazala. Te duševne reve so jahale po mestu. Boljše rodbine so zapirale okna da bi ne videle vzvišenih činov svojih junakov.
Cirkus fumagali je imel na Ornikovem keju svoj šotor. Dr. Wressnigg je kot ravnatelj in objednem pojacl stal na zvišenem prostoru napravljenem iz konj ako vih zabojev ter je kot tak od pijanosti se zibaj e z zamolklim glasom klical: Hereinspaziert hereinspaziert meine Herrschaften! Ein ganz neues Programm! Predstavljala se je rusko-japonska vojska, kjer se je smešilo Slovence in Slovane v obče.
Dokler je bilo svetlo, se veselica ni hotela razviti. Pač pa v mraku. No in takrat so se do gajale stvari, da Bog pomagaj. Nekaj pa našim renegatom vendar moramo priznati! Čujte! Deklicam, ki še niso stare 20 let je bil vstop prepovedan. Ali se poznajo!! To je baje nasvetoval dr. Wressnigg. Heil!
Brežiški Sokol je priredil v prid društvu »Sokolski dom« v nedeljo dne 4. septembra 1910 veliko narodno veselico v vseh prostorih »Nar. doma« v Brežicah. Po vseh pripravah sodeč, bi sp morala vsa slavnost kar najsijajnejše obnesti. A sreča nam ni bila mila. Preden so se s popoldanskim vlakom pripeljali mili gostje iz Zagreba in oni od strani Zidanega mosta, se je vsula huda ploha in zdelo se nam je, da se je vse zaklelo proti nam. A naši temni obrazi so se nam razjasnili, ko je z vlaki prispelo toliko občinstva, kolikor ga v takem slabem času res nismo pričakovali. Prišli so bratje Hrvati s Sokolicami v lepem številu, na čelu jim veteranska glasba iz Zagreba, polnoštevilna srbska fanfara, videli smo celo enega Bulgara v kroju. Od Severa so prihi teli vrli Krčani, Rajhenburčani, Sevničani in drugi. Vse došle goste je z izbranimi besedami pozdravil podstarosta br. dr. Stiker; pozdravnemu govoru so se seve takoj odzvali bratje Hrvati in Srbi' v navdušenih besedah. Na to so korakali Sokoli v čvetverostopih, drugo občinstvo pa za in pred njimi proti mestu, kjer nas je čakala na meji žandarmerija, pozvana iz cele Spodnje Štajerske od našega skrbnega okrajnega glavarstva; o njem in njegovem postopanju napram brežiškemu slovenskemu življu bodemo izpregovorili resno besedo na drugem mestu. Omenim samo, da se je ves sprevod izvršil za nas veličastno, mirno in dostojno tako, da žandarmerija ni imela niti jednega slučaja, kjer bi morala posredovati. V Narodnem domu pa smo našli že vrle Samoborčane potem Sokole od Sv. Križa-Kostanjevice, kateri so se pripeljali z vozovi. Naenkrat so bili precej obširni prostori do zadnjega kotička zasedeni. Težko je bilo sedaj pri tako velikem navalu vsem naenkrat zadostiti in postreči. A naše dame so izborno vršile svojo nalogo; kako tudi ne, ko so vendar delale, pri pravljale in zbirale že cele tedne. Največ zaslug so si gotovo stekle gospe Mici dr. Stikerjeva, Olga Balonova, Ivanka Levakova in Olga Schwej-gerjeva. Tem na strani so stale in pridno pomagale pri prodaji kave, peciva, jestvin, vina, šopkov itd. sledeče gospe in gospodične: Ga: Marijanka Pelikan in J. Požarjeva, gce. Ivanka Balon. Katica Boecio, Frida Frece, Tončka Janežič, Lojzka in Pepca Mastnak, vse tri gospodične Novakove, Tončka Stoger, Linči in Hilda Stumberger, obe gospodični Schweiger in dr. Ako bi ne imeli tako marljivih, delavnih in vsestransko agilnih dam, bi se ne zamogla veselica pri tem slabem vremenu za nas tako častno in v materijelnem oziru tako
ugodno obnesti, kakor se je obnesla. Prisrčna hvala vsem, kateri ste nam pripomogli do tega našega uspeha. Ob zvokih godbe, pri,;popevanju naših milo donečih slovenskih pesmi nam je čas kaj hitro potekel. Videl si same vesele obraze, saj se je točila tudi priznano dobra vinska kapljica, katero so nam posebej za našo slavnost podarili ga. Olga Balon in Ivan Malus iz Bizeljskega, dr. Matija Schmiermaul iz Sremiča in Andrej Levak iz Sromelj, katerim bodi na tem mestu izrečena najprisrčnejša zahvala. Da se naš narodni živelj še bolj okrepi in se več zavednosti zanese med naše kmetsko ljudstvo, bi bilo želeti, da bi nam vrli Brežičani priredili še več sličnih slavnosti, kakor je bila ta dne 4. septembra.
VIII. avstrijski vinarski kongres na Dunaju.
Dunaj, 8. sept. Današnji seii vinarskega kongresa je predsedoval g. dvorni svetnik dr. Plpj. — Profesor dr. Linsbauer je referiral o zbiru vrst (sort) v vinogradništvu. Poročilo je bila dovršena učenjaška razprava. Po njem se je vnela živahna debata, katere sta se udeležila v prvi vrsti ravnatelj Belle iz Št. Jurja in dr Kaserer. — Ravnatelj Zweifler je govoril o nameravanem vinskem davku in se je sklenila na njegov predlog rezolucija proti vsakemu vinskemu davku — tudi proti davku na vina v steklenicah in šumeča vina. Rezolucija je bila seveda enoglasno sprejeta. Konečno je še poročal ravnatelj Zweifler o vinskem zakonu. — Zvečer nam je .zopet priredil nižjeavstrijski deželni odbor v paviljonu spodnjeavstrijske deželne vzorne kleti v lovski razstavi sprejemni večer. Udeležencem se je tam ponudilo 12 vrst najf# nejših nižjeavstrijskih vin. Pozdravni govor je imel v imenu nižjeavstr. dež. odbora referent za vinarstvo Mayer. Povdarjal je lepo slogo na kongresu, dasi so zastopane na njem vse avstrijske narodnosti jn stranke ter ga stavil za vzgled marsikateri važnejši avst. korporaciji. Posebej je napil knezu Lobkovicu, dež. maršalu češke kraljevine. Nižjeavstr. dež. odboru je napil dr. Ploj; sledila je še vrsta resnih in šaljivih napitnic.
Štajerske novice.
Izjava. Mariborski list »Straža« dolži gg. uradnika M. in P. v Gradcu, da sta nas informirala glede brezobrestnih posojil, ozir. o vzrokih, zakaj se ista štaj. vinogradnikom niso izplačala. Zvedel sem z obžalovanjem o tej neutemeljeni obdolžitvi, s katero bi radi lastni rojaki škodovali slov. uradnikoma in izjavljam, da ni bilo niti vodstvo narodne stranke niti uredništvo »Narodnega Dnevnika« niti jaz sam letos v kakršnikoli ustmeni ali pismeni zvezi z gg. M. in P. in torej tudi nismo dobili od njiju nobenih kakršnihkoli informacij..—. Dr. V. Kukovec, deželni poslanec.
V Žalcu se bode vršil prihodnjo nedeljo, 18. sept, shod narodne stranke. Govoril bode deželni posl. dr. V. Kukovec o položaju v štajerskem deželnem zboru. I
G. dež. odbornik Link se je hudo razjezil na naš list. Spomnili smo pred nekaj dnevi našo javnost ponovno na dejstvo, da je štaj. dež. odbornik in finančni referent dr. Link ob jednem interesent pri štaj. eskompni banki v Gradcu. To bi samo na sebi ne bilo ničesar hudega — in bi nas zasebni denarni posli in dividende g. dr. Linka dalje ne brigale. Ali stvar postane za nas zanimiva kakor hitro najema štaj. deželni zbor bre? dovoljenja štaj. dež. zbora draga posojila pri tej banki. Očitali smo to g. dr. Linku že ponovno — a stvarno nam ni ničesar odgovoril temveč nam samo grozi, da bodo „merodajna mesta ta sumni-čenja(!) upoštevala". O stvari se bo še govorilo in bodemo videli, če bode štaj. deželni zbor tudi tako navdušeno branil Linkove denarne transakcije ko „Grazer Tagblatt".
Pol. drnštvo „ Sloga" v Ormožu priredi dne 18. sept dva ljudska shoda in sicer po rani maši v Galičevi gostilni pri Sv. Bolfanku in ob 3. uri pop. v Miklovi gostilni pri Veliki nedelji. Na obeh shodih govori drž. posl. dr. Ploj.
Celjska podružnica »Prosvete« priredi v soboto 17. t. m. v veliki gostilniški sobi celjskega Narodnega doma svoj ustanovni občni zbor. Ker je na dnevnem redu tudi več predavanj (o verskem vprašanju, dosedanjem delu »Prosvete«, narodnostnem stanju v celjski okolici), pričakujemo tudi iz vrst celjske inteligence obilo udeležbe.
Ciril - Metodova jubilejna slavnost v Mozirju. Tudi naša mozirska - gornjesavinjska žensko podružnica ni hotela letos zaostati, da ne bi ob druž-binem jubileju proslavila zaščitnice slovenske mla-
dine — slovenske šolske družbe. V osredju prireditve je bila šolska mladina, ki je s svojim lepim nastopom pač zaslužila večjo udeležbo domačinov. V velikem številu so nas ta dan počastili naši sosedje, zlasti omenjamo šoštanjski »Sokol«, ki je nastopil z naraščajem in prostimi vajami in vajami na bradlji. Navzoče občinstvo je »Sokole« navdušeno pozdravljalo. Imenom odbora žen. podružnice je pozdravila navzeče gdč. Tonči Ježovnikova, gospod potovalni učitelj I. Prekoršek pa se v svojem govoru spominjal jubileja C M družbe ter zlasti pohvalno omenjal, da mladina v tako odlični meri sodeluje pri delu za narodno obrambo. Mozirske gospe in gospodične, na čelu jim gospa dr. Goričarjeva, 'so nam pripravile prijetne šotore, kjer se je razvilo p -av.u živahno'življenje, pogostilo se je tudi otroke. Morski podružnici in mozirski tnladini pa kličemo ;-t-prej tako!	r.:- :b '
Iz Celja. Naš gaberski popotnik je te dni zašel tudi v Celje in je baje videl, da tobakarna v Narodnem domu kupuje pecivo, katero prodaja, od znanega »slovenskega" peka Achleitnerja. — Vprašamo samo najvljudneje, če je to res?!
Iz Gaberja nam, piše popotnik: Te dni je prišel neki večer v gostilno k g. Čečkn neki pomočnik od. nemškutarskega peka Lesjaka s krvavim vratom. Pravil je, da ga je „mojster" brez vsakega vzroka v delavnici napadel in davil. Lepa reč to! Zdaj si bodo ti nemškutarčki svojo jezo zaradi volitev menda na ta način hladili. — Te dni sem prišel tndi v gostilno Lassmance, ki je bila tudi »nemška" volilka. Vsedem se za mizo in čakam, da mi kde postreže. Pa je prišla k meni natakarica — z repom in štirimi nogami v podobi podgane in me prijazno gledala. Da mi je to vzbudilo neverjeten apetit, se raznme samo ob sebi. Da, da, snaga nad vse!
Iz Žalca. Hlapec Josip Gril je ukradel g. F. Pikln v Žalca kolo, vredno 250 kron in še nekaj drugih predmetov. Tatu so že prijeli in izročili okrožni sodniji v Celju.
Od Sv. Bolfenka pri Središču. Kako patriotičen je naš »kardinal" Zadravec, priča dejstvo, da je na dan osemdesetletnice našega prevzvišenega vladarja po »tihi" maši, ko se je začela intoni-rati cesarska himna, pobegnil izpred altarja, kakor da bi ga pičil gad. V vseh drugih cerkvah se je služila ta dan slavnostna maša in so dahovniki bili vsaj to leto toliko obzirni, da so ostali pred oltarjem, dokler se ni izpela cesarska pesem. Našemu župnika se seveda to ni zdelo vredno, ampak je po stari navadi s svojo neotesanostjo žalil patriotični čut šolske mladine in vseh navzočih. Naj bi storil to kak uradnik ali učitelj, takoj bi ga smatrali kot veleizdajalca in ga obesili na prvi klin. Dasi ta žapnik že ves čas svojega bivanja pri Sv. Bolfenka tako postopa in se je to že tndi javno ožigosalo, se vendar dosedaj še ni ničesar ukrenilo. — Radovedni smo, če bo uradna oblast tndi letos spregledala to nepatrio-tično postopanje našega1 »kardinala".
Od Sv. Bolfenka pri Središča. V Lačevesi je umrla pred kratkim na zastrupljeuju krvi, ker se je urezala s srpom v nogo, mlada gospodinja Marija Štampar roj. Trstenjak. Zapustila je štiri majhne otroke. Žalujočemu moža in starišem, ik so zgubili edino hčerko, naše iskreno sožalje!
Od Sv. Jurja ob Taboru. Ko je bil pred meseci tukajšnji župnik Zdolšek za svoje »plodonosno« delo odlikovan z nezasluženim križcem, se je beračil po fari denar, češ, da se mora tako izvanredno odlikovanje proslavljati z največjim pompom. Nabrala se je v to svrho večja svota — slavje je izostalo — denar pa je izginil neznano kam, — v katero nikdar polno malho. Zahtevamo, da se dotični »mili darovi« porabijo v dobrodelne namene in prepričani smo, da se gospod župnik Zdolšek, ki ima več tisočakov kakor let, strinja z našim predlogom. Mislimo, da bi bilo človekoljubneje delo, ako se nabrane svitle kro-nice sorazmerno razdele med občinske ubožce in porabijo y nakup oblek ubogim učencem, nego da se razmetavajo v take brezmiselne stvari. Kaj porečete še vi, "gospod župan Lesjak k temu ? Skrbite kot »vzor« županov, da se naši želji ustreže in tudi temu, da izostane čukanje ponočnjakov Čukov, ki moti utrujeno prebivalstvo v spanju, kakor tudi premetavanje čebelnjakov, sicer se uresničijo besede: »In spet se oglasi jih sto, Lesjak nam županil ne bo.«
Tatvina. Na Frankolovem je v starem šolskem poslopju v noči od 8. in 9. t. m. med 11. in 4. uro udri neznan zlikovec v prvo nadstropje v kuhinjo učitelja A. Strigla ter tam vzel iz kovčeka novčarko z 2 K 10 v, razmetavši vso obleko. Dalje si ni upal vlomiti v stanovanje, ker je bila prva soba pri kuhinji zaklenjena. Iz kuhinje pa se je splazil v pisarno nadučitelja I. Strukelja ter mu ukradel srebrno žepno uro in verižico iz tula - zlata in iz nove obleke pa novčarko z drobižem nekako do 5 K. čudno, da je tat popustil na hodniku še čisto novo obleko nadučiteljevo, ki jo je izmaknil iz pisarne. Potem se je splazil spodaj v nadučiteljevo stanovanje v lopo, kuhinjo, jedilno shrambo in prvo sobo. Odprl je kredenco in predalnik, pretaknil in premetal vse perilo, iščoč in stikajoč samo za denarjem. Od perila je odnesel samo dvoje kosov. V sosedno nezaklenjeno spalnico si pa najbrže ni upal, ker je tam gorela luč. Iz lope je na dvorišče zanesel dijaški
kovčeg s knjigami, poskušal vanj vlomiti z dletom, pa ni mogel. Popustivši na dvorišču kovček in na tleh ležečo lestvo, jo je zopet tiho popihal. Tat ima res svojo srečo, da ga ni nihče od stanovalcev čul, da so ravno to noč tako dobro spali. Po poznejšem domnevanju sta morala biti tukaj najmanj dva zli-kovca. Skoro na enak način se je poprejšnji torek pred sejmovim dnevom izvršila tatvina v Vojniku. Isti tat mora biti identičen s tem na Frankolovem.
Iz Maribora. Klub »Narodni Pipec« si je s pridobitvijo veleč, gospic starejše in mlajše hčerke g. Brandlna zagotovil sijajen moraličen uspeh koncerta in prireditve sploh. Upajmo, da bo tudi gmoten uspeh povoljen, da se poplačajo ogromni stroški. Cisti dobiček je namenjen obrambnemu delu, kakor je sploh vso žitje in nehanje kluba »Narodni Pipec« posvečeno temu cilju. Naj torej jutri 11. septembra nikdo ne ostane doma. V Narodnem domu bo zaživel prijetne ure na glasbenem polju, vesele v dramatiki, in radostne v plesu. Začetek je točno ob pol osmi uri zvečer/na kar posebej opozarjamo.
Iz Maribora. Japonski kavarni v Narodnem domu, ki se odpre na dan slavnosti kluba »Narodni Pipec«, dne 11. septembra, je brzojavno javil svoj prihod Zeppelin. Demonstrirati misli svojo iznajdbo v slučaju vojske. Udeležba pri poskusu stane 6 v. Zelo malo torej, a uspeh bo grozovit. Bog nas varuj vojske!
Jutri II. sept. v Maribor!
Klub narodni pipec v Mariboru priredi na ta dan veliko slavje. Koncert petje, ples, gledališče. — Začetek je tpčno ob pol 8. uri zvečer.
Redek slučaj. Iz Petrove nam piše somiš-ljenica : V nedeljo 8. t. m. mi je prišel v roke šopek jablaninih cvetov vzcvetelih na lepem sa-donosniku sp. g. stražmojstra Josip Travnerja v Arnivasi pri Petrovčah, kar je v sedanjem času redek slučaj pri nas, kjer se že pristni jabolčni mošt toči.
Iz. Šoštanja. Veselico, katero so nameravale prirediti šoštanjske mladenke v nedeljo, dne 11. t. mfl se je morala radi ovir glede prostora preložiti; na nedoločen čas.
Samoumor praporščaka. V Materiji v Istri s& jer ustrelil praporščak 87. pešpolka Maks Toplak. Že dalje časa je bil melanholičen in je izražal željo po smrti. Ustrelil se je z vojaško puško v srce* Bil je sin ptujskega davkarja g. Toplaka.
Pravico javnosti je podelil -štaj. deželni šolski svet« šulferainski ljudski šoli v Hrastniku.
Nečloveška mati. Pri posestniku Tretjaku po dom. Vogarju v .Št. Ilju pri Slovenjgradcu je služila za deklo neka Helena Javornik. Ko so njeni gospodarji opazili spremembo na dekli, so to javili takoj njeni materi Rozaliji Javornik. Dne 4. ali 5. avg. je dekla otroka povila, ue da bi komu kaj povedala. Tudi njena mati je stvar prikrivala. Za stvar so zvedeli orožniki in orožniški postajevodja Ivan Vračko jo je zaslišal. Dekla je spočetka tajila, pozneje pa je stvar priznala in trdila, da je povila mrtvega dečka s 7 meseci. Otroka je bojda zakopala v bližnjem gozdu. Orožnik je do-tično mesto' preiskal, toda otroka ni našel, pač pa sledove krvi. Deklo so prijeli in odgnali v slo-venjgraški zapor.
Za prireditev mostne in grozdne poskušnje na Dunaju je dovolilo poljedelsko ministerstvo zvezi nemških kmetijskih zadrug v Gradcu 2500 K.
Druge slov. dežele.
Razmere v Zagorju ob Savi pred ljubljansko poroto. V »Slov. Narodu« so bili mnogokrat dopisi iz Zagorja ob Savi, v katerih se je voditelju zagorske sociialne demokracije Čobalu očitalo nepošteno gospodarstvo v tamošnjem konzumu in marsikaj drugega. Čobal je prvotno naperil tožbo proti odgovornemu uredniku »Slov. Naroda«, pozneje pa, ko je izvedel, da je Fr. Habe dopisnik »Slov. Nar.« iz Zagorja in da se je ta celo nasproti več pričam hvalil kot pisec teh dopisov, je naperil tožbo proti njemu. Včeraj se je začela pred ljubljansko poroto zadevna razprava. Obtoženec nastopa dokaz resnice. Včeraj se je pričelo z zasliševanjem prič, ki pa niso za obtožitelja nič preveč ugodno izpovedale.
Občinske volitve v Ljubljani se bodo — kakor pravi „Slov. Narod" — vršile najkasneje tekom treh mesecev.
Elsnerjevo imenovanje za predsednika ljubljanskega hadsodišča. „Slov. Narod" poroča: Po informacijah na dobro poučenem mestu še nikakor ni gotovo, da bi bil Elsner imenovan za predsednika deželnega sodišča v Ljubljani Po statusu je Elsner šele sedmi. Med temi sedmerimi so trije, ki so vešči slovenščine, in sicer: Tomšič, dr. Nemanič (nemškutar) in Schwentner, Ako pa
se ne upošteva samo svetnikov višjega sodišča, marveč vse svetnike graškega sodnega okoliša, potem figurira Elsner šele na 17. mestu. Med temi so slovenščine vešči nadsvetniki: Tomšič, Pajk (Nemec), Schneeditz (Nemec), Treoz, Vaušek, Nemanič (Nemec), Perko (Nemec), Katziantschitsch (Nemec), Kavčič, Schvventner in Polec. Da se navidezno napravi Elsnerja za starejšega, so mu pred kratkim dali naslov in značaj dvornega svetnika.
Polom na Koroškem in celovški „Mir".
Dobra in pravična stvar se da zagovarjati z mirno in trezno besedo, ne pa s psovanjem in brcanjem krog sebe, kakor to dela zadnji ,.Mir". Kar celi dve strani je napisal o ,.mednarodnem liberalizmu", o liberalnih lažnjivcih itd., in skoro celo stran je posvetil tudi nam. In zakaj? Zato ker smo na kratko povedali, da so prizadete pri nemškem krahu po zaslugi slovenskih klerikalnih politikov tudi nekatere slovenske posojilnice, in da je mon-signor Podgorc bil celo podpredsednik te „nemške" zveze. „Mir" oboje taji. Pravi namreč, da so slovenske posojilnice že pred „krahom" odpovedale članstvo. [Dobro! Gospodje so prav kunštni. Podgorc je izvohal, kaj se kuha, in je pustil posojilnicam odpovedati članstvo. Vprašanje nastane sedaj le, ali je glasom pravil centralne kase ta odpoved res tudi že naznanje vzeta, oziroma, ali se smejo v trenutku nastopa kraha te slovenske posojilnice že smatrati za nečfanice zveze? Tu prosimo pojasnila, potem bomo govorili dalje. Besedičenje, da niso imele te posojilnice pri kasi nobenega denarja, je prazno in smešno. Posojilnice kot članice centralne kase bodo po njenih pravilih obvezane tudi za njene izgube. Glede Podgorca pa: ali je bil ali ni bil on soustanovnik censtralne kase ? Ali je bil ali ni bil do zadnjega časa ena ,,vodilnih oseb" pri centralni kasi? Da je morda tudi on ravno pred „krahom" odložil svoje ^častno" mesto, to je že mogoče, s tem pa se še ni rešil tudi odgovornosti, ako nima isto-take kosmate vesti kot Weiss in Kayser. Zato pa, „Mirovci", le ne čez plot streljati in tako neumno psovati. Če smo vam delali krivico, bomo to že popravili sami. kadar bodo dejstva in preiskave izkazale, da smo pisali neresnico. Da nas psovke takih političnih značajev a-la Brejc, Smo-dej, Podgorc itd. prokieto malo zadenejo, to iiak znate.
Iz Istre. Letošnja vinska letina bo precej slaba. A vinorejci imajo še precej starega vina. Cene vinu so poskočile. — Zadnji čas je v jnžni Istri" zopet toča napravila veliko škode.
Dr. Tavčar in dr. Triller proti Aclolfu Ribnikarju.
Včeraj popoldne je pričela pred ljubljanskim okrajnim sodiščem zanimiva politična razprava. Dr. Tavčar in. dr. Triller tožita namreč g. Ribnikar-ja, podpredsednika političnega društva »Skala«, vsled prepira, ki so nastali med »mladimi« in »starimi« tekom zadnjega časa.
Obtožnica.
Dr. Tavčar in dr. Triller tožita g. Ribnikarja, da je sredi meseca avgusta trosil vest po Ljubljani, da sta dr. Tavčar in dr. Triller pri vladi spletkarila proti potrditvi župana Hribarja in delala zavratno na to, da bi le-ta ne bil potrjen.
Začetek razprave.
Razprava se vrši pred c. kr. okrajnim sodnikom Pompejem. Dr. Triller zastopa sebe in dr. Tavčarja. Dr. Vladimir Ravnihar zastopa g. Ribnikarja. V razpravni dvorani je nalašč za to razpravo vpo-stavljenih več miz za poročevalce časopisov. Prostor za poslušalce je poln do zadnjega kotička. — Sodnik vpraša dr. Trillerja, če je poravnava možna, a on izjavi, naj se preide k razpravi.
Nato zasliši sodnik obdolženca g. Ribnikarja.
Zagovor g. Ribnikarja.
Ploj pri flaerdtlu.
Zvedeli smo, da je minister Haerdtl povabil k sebi dvornega svetnika dr. Ploja, gotovo radi tega, da bi sondiral javno mnenje v Ljpbljani radi potrditve župana Ivana Hribarja. Minister Haerdtl je dejal Ploju, da bo v 48 urah rešil Hribarjevo zadevo in sicer nepovoljno. Ploj je prosil Haerdtla, naj počaka, da se on preje razgovori v Ljubljani z me-rodajninii faktorji narodno-napredne stranke.
Ploj — Trillerju.
Nato piše Ploj dr. Trillerju pismo in ga prosi, da skliče v Ljubljani več zaupnih mož, ki jim bo Haerdtlovo izjavo sporočil in položaj razjasnil. Dr. Triller mu je sporočil, da naj pride.
Ploj v Ljubljani.
Ploj pride 11. avg. v Ljubljano in gre najprvo k dr. Trillerju, ki gresta skupaj k dr. Tavčarju. — Tam razmotrivajo položaj. Končno se izjavita dr. Tavčar in dr. Triller, da bosta vplivala na stranko
v tem smislu, da se podžupan dr. Tavčar izvoli za župana. Tudi se sklene, da vpraša Ploj barona Schwarza — četudi brezobvezno — če bi vlada potrdila za župana dr. Tavčerja.
Ploj pri Schwarzu.
Ploj gre na ta razgovor k Schwarzli in ga vpraša končno tudi, ali bi vlada priporočila v potrditev dr. Tavčarjevo zvolitev za župana. Schwarz se je nekaj časa branil, končno vendarle izjavi, da bi ne nasprotoval.
Ploj pri Haerdtlu.
Nato poroča Ploj še ministru Haerdtlu o ljubljanskem razpoloženju in ga pouči o konferenci z merodajnim faktorji, o pogovoru z dr. Tavčarjem in dr. Trillerjem. Nato je Haerdtl predložil Hribarja v nepotrditev.
Ploj zopet v Ljubljani.
14. avgusta pride Ploj zopet v Ljubljano in govori zopet z dr. Tavčarjem, dr. Trillerjem in to pot tudi z županom Hribarjem. 15. avgusta piše na to ministru Haerdtlu ekspresno pismo in mu pojasni, da v Ljubljani ni več istega razpoloženja kot meseca julija in to osobito radi pisave »Jutra«. Prosil ga je, da naj vendarle predloži Hribarja v potrditev, ker je sedaj javno mnenje proti dr. Tavčarju in dr. Trillerju in ker se je bati demonstracij. Minister Haerdtl odgovori, da ni mogoče ničesar izpremeni-ti in prosi za pomirjevanje.
Trillerjevo in Tavčarjevo uplivanje na stranko.
Dr. Triller in Tavčar sta med tem informirala Hribarja. Iz županovih besedi je bilo spoznati, da mu nista onadva povedala, da so vprašali pri Schwarzu za dr. Tavčarjevo županstvo, ampak, da da je župan od drugod to zvedel. Pač pa sta začela Triller in Tavčar uplivati na stranko v tem smislu, da naj bo mir, da naj se potrpežljivo čaka na deti-nitivno odločitev Hribarjeve zadeve. »Slov. Narod« je začel pisati za župana Tavčarja, za Hribarja se ni več zmenil. Tudi občinske svetnike se je poučilo v tem smislu, da je edino pametno, če se voli dr. Tavčar za župana, Hribar pa ne. Tudi k dr. Žerjavu je dr. Triller poslal dr. Novaka, da bi vplival, da »Jutro« o stvari molči.
»Jutro« proti županu Tavčarju.
»Jutro« je začelo z vso odločnostjo pisati za župana Hribarja. Izšli so članki: »Zvestoba za zvestobo«, »Kiq je slovanska vzajemnost«, in drugi, ki so pritiskali na čast ljubljanskega meščanstva, na ponos slovenskega naroda itd. ter so imeli vsi namen, doseči, če že ne potrditve župana Hribarja, pa vsaj njegovo zopetno izvolitev.
Hribar nepotrjen.
21. avgusta je prišel dekret, da Hribar ni potrjen. »Slovenski Narod« napiše ta dan nekrolog županu Hribarju in pravi končno, da bo Hribar odloči!, kaj bo. Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke je sklenil v I. seji, da se Hribar znova izvoli, da pa se njemu prepusti nadaljna odločitev. V II. seji, ki je bila pred klubovo sejo občinskega sveta, pa je izvrševalni odbor sklenil, da se Hribar mora po prvi izvolitvi zahvaliti, za župana se izvoli kdo drugi. Hribar naj postane podžupan.
»Jutro« v ognju.
Sedaj je bila nakana, da se vrže župana Hribarja in napravi za župana dr. Tavčar, osobito po pisavi »Slovensk. Naroda« bčividna. »Jutro« je radi tega začelo boj z odprtim vizirjem. Članek: »Dr. Tavčar, župan ljubljanski« razkrije nakano, da se hoče vreči župana Hribarja in izvoliti za župana dr. Tavčarja. Dr. Tavčar in dr. Triller sta drugi dan v »Slovenskem Narodu« tajila vsako pogajanje. Nato je izšel v »Jutru« »Odgovor dr. Tavčarju in dr. Trillerju, lk je celo zadevo popolnoma objasnil.
Ribnikar v pogovoru s pričo Urbančičem.
V teh razburjenih časih se je g. Ribnikar srečal z vrtnarjem Urbančičem. s .katerim sta nekoliko politizirala. Ribnikar mu je dejal, da sta dr. Tavčai in dr. Triller vprašala vlado za Tavčarjev županski stolec brez vednosti župana Hribarja in izvrševal-nega odbora. Tudi mu je dejal, da dr. Tavčar &» dr. Triller delata proti temu, da bi bii Hribar zopet izvoljen za župana. Končno izjavlja g. Ribnikar da ni rabil inkriminirane besede »spletkariti« in tudi ni dejal, »da je dr. Tavčar zavratno delal proti potrditvi župana Hribarja«. Cel razgovor se ni sukal okoli nepotrditve, marveč okoli tega, da hoče postati župan dr. Tavčar. Gospod Ribnikar, da nastopi dokaz resnice.
Nato se zasliši
priča Urbančič.
Priča Urbančič, vrtnar c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani je govoril z Ribnikarjem dne 15. avgusta ob 10. uri zjutraj o Tavčarju. Ce je govoril tudi o Trillerju, se priča ne ve spominjati, sin mu je pozneje pravil, da je bil tudi Triller imenovan. Priča se ne spominja posameznih besedi, ki jih Ribnikar je izgovoril, ve pa, da so imele ta misel, da je šel dr. Tavčar k vladi delat proti Hribarju. Da bi Ribnikar govoril z njim kaj več, ne ve in se ne spominja. Urbančič je Ribnikarjev pegovor povedal svojemu sinu, ki ga je kot »Savan« sporočil. Tavčarju brez njegove vednosti.
Razprava se preloži.
Sodnik pripusti dokaz resnice in sklene zasll-šati za priče: g. državnega poslanca Ploja, Hribarja, barona Schwarza, dr. Oražna, dr Šviglja, dr. Žerjava, tehnika Urbančiča, dr. Kondo, sodnega svetnika Višnikarja. Zavrne pa sodišče zaslišbo ministra Hardtla, in drž. poslanca Rybara, ker nista imela direktnih stikov z dr. Trillerjem in dr. Tavčarjem.
Priloga »Narodnega Dnevnika" št. 205
LISTEK.
Sobotno kramljanje.
Srečala sva se s tujcem, ki je imel velike oči in kavalirske manire. Gorindol je hodil in povprašal mimogrede: »Odkod, popotnik?«
Nimam rad takih radovednežev, ki uganjajo po železnicah in kolodvorskih restavracijah svoj posebni šport, da preiskujejo lobanje in obisti sopotnikov. Zato jih prav rad namažem, da utihnejo in se poučijo o neznosnosti takega športa. Nasmehnil sem se tujcu in rekel, da sem »Cholera-berichterstatter« za severne dežele. Toda tujec je sprevidel moj namen in me je podražil rekoč: »Imate preveč odkritosrčne oči, da bi bili žurnalist; žur-nalisti lažejo.«
Kako prijetna je pohvala! Dobijo se ljudje, ki sa hudobni, neumni in antipatični; če pa pohvalijo magari gumb na tvoji suknji^ jim takoj milostno dovolil pogled v svoje srce in se spustiš v tiste dolgočasne in naveličane pogovore,- ki izzvene v prav estetičnem zevanju, da se človek vznemirjen vpraša: »Ali nimam doma žene in kričavega petletnega sinčka?« To je sicer najlepša stran vseh polintell-gentov, ampak tudi to jim je dodelil Bog v svoji previdnosti. Pričakoval sem, da začne obirati moje roke in noge, čevlje in obleko, ter sem v zadregi segel pod vrat, če mi ni zlezla kravata na rame. (Mimogrede rečeno, je kravata jako sitna reč, nemirna reč, ki zmirom hrepeni nazaj, kakor kak pesnik!) Ali tujec me je presenetil s svojim »poznavanjem razmer«, kajti zatrjeval mi je, da sem čisto gotovo Jugoslovan, za katere da se on zelo zanima.
In tako se je začel razgovor, ki se je gibal v popolnem, dovtipnem teku živahne konverzacije. Uvod je bilo »pereče jugoslovansko vprašanje«, in jaz sem takoj spoznal, da je mož natančno informiran o naših razmerah. Sumil sem, da je ali detektiv (kar je v časih revolucionarnih pokretov pri nas najlepša karijera), ali pa da je najmanj kak Sco-tus Viator. Njegove velike oči in kavalirske manire (nazival me je velespoštovani gospod in prijatelj) pa so kazale »distingviranega tujca«, kar je podrlo v meni vsako nezaupnost.
—	Vi Jugoslovani, je dejal, ste čudni ljudje —
—	Ali je blagorodje čitalo pri zajutreku »Neue Freie Presse«?
Čitam jo po navadi v postelji pred spanjem, — čudni ljudje, ki hitro pozabite. Kakor žene! Danes vas streljajo, sujejo, bijejo, jutri pa vam naj natrosijo malo ovsa, in zapojete Jim lauretanske litanije...
Nemara je bilo blagorodje na socijalističnem kongresu v Kodanju?
—	Gospodarsko odvisni, kakor ste, razjedeni od tujega kapitala, kot narod brez tistih pravic, ki jih imajo v kulturnih državah celo organizirani pro-letarci —
—	Ali je bilo blagorodje v Kodanju, ali ni bilo?
— Sem Bakuninovec! — z eno besedo moderni sužnji, imate še to slabo lastnost, da hitro pozabljate. Če bi kopičili v spominu samo tiste krivice, ki so vam jih prizadjali sovražniki tekom minulega stoletja, bi moralo zavreti v vas, vzkipeti bi morali in v velikem viharju streti okove ...
—	Zares, moralo bi vzkipeti, zavreti...
—	in zdavnaj bi bili svobodni! Tako pa, kaj vidim pri vas? Rimski far in nemški žandar vam gladita pot v nebesa, vsem, celokupnemu narodu brez izjeme. Vaši kmetje in delavci, kaki ljudje so to? Kmet ponižen in neizobražen, delavec neizobražen in ponižen! Če se tu in tam kak obrtnik ali trgovec slučajno odebeli, si ogleduje vsak dan svoj trebušček in plačuje davek, pa je zadovoljen, kaj ga briga celi svet!-Vaša inteligenca, kolikor jo je, ni nič bolja! Ali ne vidim same pripognjene tilnike vse-naokrog? Če pa je kje kaj odpora in upora, je to navadno nezrela mladina, ki pač kakor mladina povsod, večno revoltira, stari pa ji v žepu fige kažejo.
—	Kako čudne izraze rabi blagorodje!
—	Ker sem svobodomiseln človek, me pri pogledu na tak narod zaboli srce. Ko bi bil mlajši, bi se naučil vašega jezika in bi šel med vaše ljudstvo oznanovat pravo svobodo. Vašim kmetom bi rekel: Delaj, namesto rožnega venca pa knjigo v roke! Vašim delavcem: Združite se, ker imate skupno vero in skupen jezik. Beda je vaša vera, kruh je vaš jezik! Kdor pa ne razume te vaše vere in vašega jezika, ta je tujec, ne služite mu! Vašim naobražen-cem: Ne popivajte toliko, da ne bojo vaši tilniki tako gibčni! Ne čitajte toliko nemških knjig; odstavite se vodenemu mleku-nemške »literature«; pijte raje domače vino, saj se ga že precej prideluje. Če pa je tuintam še prekislo, pa pijte nemškega, samo ne nemško vodeno mleko, ki zasiri vašo kri... Tako bi govoril in ljudstvo bi izpregledalo; hvaležno bi mi bilo...
—	O seveda bi, poskusite! Toda dovolite, blagorodje, ali veste, katera je poglavitna napaka našega naroda in nas vseh?
—	Naštel sem jih menda dovolj, spoštovani gospod in prijatelj!
—	O ne, eno ste izpustili! In sicer tisto napako, ki kot senca spremlja vse vaše prežlahtne besede!
—	In ta bi bila?
—	Nepotrpežljiva in neumestna kritika, blagorodje! Tista kritika, ki ni več kritika, ampak ogla-jena psovka, psovarjenje in zajedljivost vsega, kai je naše! Kakšni smo, da smo, noben svetnik nam ne pomaga, še manj psovarjenje lenuhov in puhlih glav!«
Distingvirani tujec« je naježil obrvi; njegove oči so postale manjše, kavalirske manire so se mu raztopile. Neuljudno se je pripognil k meni in zaklical:
—	Ali mislite s tem mene?
—	Nikakor ne< blagorodje! Vsaka vaša misel je bila velika resnica; strinjam se z vami, ampak vidim tudi senco... Sicer ne zamerite, blagorodje, da odgrnem vaš inkognito čisto z navadnim vprašanjem: Ali niste vi Slovenec?
—	Res je!
In je izginil, samega me je ostavil. Vlak je ropotal in zaukal nekemu postajališču v pozdrav. — Premišljeval sem, kje bi bil videl tega čudnega tujca in sram me je bilo, ko sem se spomnil.
Zato ga ne maram javno klicati po imenu! Kdor se zanima zanj, naj se zglasi pri meni!
Anton Novačan.
Plemenita laž.
(Napisal Guy de Feramond; prestavil —c—).
„Dragi moj gospod", rekel je priprost človek v delavski obleki, ,,moja hčerka je bolana, zelo bolana. Ravno je bil pri njej zdravnik in pravil, da ni več rešitve, da so njeni dnevi šteti. Tako lepa je bila in naša jedina hčerka. Dali smo jo izučiti; ker je pridna in ima dober okus bi si bila kot modistka lahko dosti zaslužila. In mi sami smo se veselili, da bodemo lahko pri njej preživeli svojo starost. A sedaj . . . sušica to ni šala ..." In delavec si je utrl solze, ki so mu tekle po licu.
Mladi dijak je segel v žep in hotel ubogemu delavcu nekaj dati; a delavec mu je io zabranil in rekel: „Zato nisem prišel; hvala Bogu, ne potrebujem ničesar. A poslušajte me dragi gospod. Od onega časa, ko je moja hčerka legla, govori vedno samo o Vas. V vročici njena usta neštetokrat izgovarjajo ime: gospod Gregor. Začetkoma nisem vedel, kaj da to pomeni. Pa hišnik me je opozoril, da se vi tako imenujete in zato sem prišel tudi k vam. Oprostite cenjeni gospod, nimam pojma, kaj da se je zgodilo med vami in mojo hčerko. Prej bi bil mogoče radi tega hud, kajti v teh stvareh ne poznam šale. Umirajočemu se pa mora odpustiti — in končno saj smo vsi vendar ljudje. Lahko razumem, da se moja hčerka ni mogla ustavljati možu, kakoršen ste vi."
„Kaj hočete s tem reči prijatelj ?", je zaklical mladi mož nekoliko razdražen, „kaj vse to pomeni? Vas in vaše hčerke sploh ne poznam in vas nisem nikoli preje videl."
„Prosim vas lepo, ne razburjajte se" je rekel delavec. „Nisem hotel trditi, česar ne morem dokazati. Če človek ničesar ne ve, lahko samo domneva. Ni li to resnica ? Ampak, da vam razjasnim, zakaj sem prišel k vam: moja hčerka govori vedno le o vas. To mora imeti gotovo kak vzrok, nekako privlačno silo k vaši osebi."
„To je mogoče; pa kaj morem jaz za to? Bodite prepričani, da čutim z vami v vaši nesreči . . ." Po teh besedah se je dvignil, in dal neznanemu razumeti, da pogovor že predolgo traja.
„Dragi moj gospod", prosil je delavec, „samo trenutek me še poslušajte. Mogoče se je moja hčerka v vas zaljubila. To vendar ni zločin. Vi ste tako krasen in dober človek, in moja hčerka sedaj tako trpi. Iu v vročici delujejo njeni možgani, da vidi čudne sanje, ki se ne morejo nikoli vresničiti".
, „Kako izgleda vaša hčerka", je vprašal mladi mož. —
„Ona je suha bruneta; nosila je svetlomodro obleko in rudeči klobuk".
Šele po teh besedah se je dijak spomnil. Mnogokrat je srečaval na stopnicah mlado deklico. Bila je resnično lepa: zanimiv obraz, kot je to hitro opazil. Spominjal se je, kako je vedno pogledala nanj, če ga je srečala, skoro proseče, kot bi čutila potrebo spregovoriti ž njim; vendar pa si ni upala ga nagovoriti. Ljubila ga je toraj skrivaj in čakala samo na znamenje njega, da bi mu padla v naročje. Od nje so torej bili krasni šopki vijolic, katere je našel na svojih vratih in kateri so v njem zbudili toliko radovednosti. In on si je vedno mislil, da so mogoče od sosedne blondinke, medtem ko so bile vijolice izraz skromne ljubezni šivilje.
Ta nežna, skrivna ljubezen, ga je mogočno ganila.
»Veliko veselje bi imel, če bi mogel^kaj zanjo storiti; pa ne vem kaj . . ."
Stari delavec se je po teh besedah ohrabril in prosil: »Pojdite z menoj gospod; ona ne bo več dolgo živela in če vidi vas pri sebi, ji ua-pravite velikansko veselje."
„Dobro, torej grem z vami."
Stanovanje delavca je bilo v šestem nad" stropju; bilo je prav ubožuo, pa vendar čisto — Jasno jutranje solnce je sijalo skozi okno, ki je? bilo s cvetlicami okrašeno, ter je pozlačevalo« revna, sobico.
Ko so vstopili, je uboga dekliea spala; Mirno je dihala, tako, da je odeja skoro nepremično le« žala na nji; njeno lice, izmučeno in- bledo od bolezni, je bilo podobno nežnemu mramorju.
Dijak se je vsedel kraj postelje in čakal da; se ona prebudi. Hitro jo je poprijel suhi kašelj. Široko je odprla oči in spoznala ga je takoj.< Lahka rudečica ji je stopila na bleda lica.
„Vi, ,je šepetala', vi ste tu; zakaj ste prišli sem ?"
Bila sta v sobi sama; starši so se tihoma odstranili. Sklonil se je k nji in ji rekel: „Zato, ker te ljubim".
Nežne roke uboge bolnice so zatrepetale od radosti in ustnice, ki so bile brez krvi, so šepe« tale: „Ko bi vedel moj dragi, ko bi vedel?"
Ničesar ni mogla reči, da bi mu odkrila celo svoje srce, celo svojo ljubezen. Molčala je in gle* dala nanj s pogledom, polnim neizrekljive sreče. Vendar pa si je je zdelo, da sanja; kajti na« vzočnost mladega moža v njeni sobi ji ni dala miru.
„Kako je vendar prišlo do tega, da ste vi tu", ga je vprašala boječe.
»Prosil sem tvojega očeta za tvojo roko. Ka* kor hitro ozdraviš, bode najina poroka".
Žar upa se je pokazal v njenih očeh, in njena lica so se smehljala v nadzemski radosti.
„0, to ne bo več dolgo trajalo, — meni jt že dosti, dosti boljše. Kedaj mi vendar dag zaročni prstan?"
Brez obotavljanja je snel mladi mož mali zlati prstan z roke ter ga ji je podal.
Njena sreča je bila tako velika, da ni mislila več na nobeno nevarnost. Kolikokrat je že poprej v vročici sanjala o svojem ljubčku, ki jo je od« vedel kot svojo nevesto: in sedaj se ji je zdeto popolnoma naravno, da se ta sen sedaj izpolni. Ni mislila sedaj ničesar, in se vdala popolnoma sanjam najfajnejših želj svojega čistega srca.
V naslednji noči nato je mirno umrla, držeč v svoji roki roko svojega snubljenca in nežna rekoč: „Kako si dober Gregor, kako sen srečna, . . ., kako mi je dobro."
Nje boj s smrtjo je bil lahek. Saj je odhajala na drugi svet s plemenito lažjo, s katero ji je
sočutno s,ce osladilo zadnje trenutke . . .
* *
„Moj dragi gospod", je rekel ubogi oče, „lepa vam hvala za vaše krasno delo; Predno pa Se odidete, vrnemo vam prstan^ katerega ste dali moji
hčeri."
Mladi mož se je obrnil, da bi potlačil svoje ganutje in skril solze, ki so mu tekle iz oči ter odvrnil: »Pustite ji ga, njen je".
Trgovski učenec
dobro izšolan, krepak, poštenih starše?, se sprejme v trgovini mešanega blaga
L. Schwentner na Vronskmn.
516 3-3

Učenca
s primerno šolsko izobrazbo, ter tndi pridnoga>in zanesljivega sprejme trgovina z mešanim blagom Jos. Podgorelec, Sp. Dravograd.
Adolf Bursik
čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vijeno obutev.
IMMMMMMM
v volnenem blagu, v vseh barvah in kakovostih ter
velo zaloga
francoskih batistov za letne obleke
de laine Liberty Levantin v najnovejših vzorcih
priporoča »v
Karol Vanič, m
33 * Narodni dom. 52 36
249 38—22
Edina štaj; narodna steklarska trgovina
franc Sirupi
COlje, Graška cesta.
»j
I
Z
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod,' svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe
Na debelo!

Na drobno!
Rafael Salmič
trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu" v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.
Ne odlagajte z naročili
na reklamne koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. — Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko proti franko vrnitvi.

asamusssssm
Iv. JaX & Sin, LJiiblJana
336 52-16
Dunajska cesta štev. 17
Priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino In obrt.
Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
■moti«
Nagrobne 5: vence ^S
^r	^
v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
v
Zvezna trgovina
v Celju.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje.
18
... .
, žganjapna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega
konjaka.
Nato poda dr. Triller k razpravi nekaj nebistvenih opazk, nakar prekine sodnik razpravo, da se povabijo priče.
Hmelj.
XIX. Poročilo hmeljarskega društva v Žalcu o hmeljski kupčiji v drugih krajih.
Žatec, dne 6. septembra 1910. Zaradi precej hladnega in deževnega vremena se bode pri nas končalo obiranje hmelja še le koncem tega tedna. To vreme je pa nasprotno zabranilo, da niso kobule prezorele in da je mogoče, da se bode ves ostali pridelek še zdrav spravil pod streho. Hmelj-ska kupčija se dalje razvija in je postala živahna tu v mestu, kakor tudi na kmetih. Vse zanimanje pa velja v prvi vrsti lepo zelenemu blagu, katerega bode kmalu začelo primanjkovati; vsled tega se z nakupovanjem ne sme odlagati in res je, da se lepo zeleno blago prav lahko proda. Vsak dan se proda do 300 bal po ceui od 110— 120 130—150 K za 50 kar. Na kmetih plačujejo kupci iste cene. Na štajerskih in drugih hmeljskih tržiščih je kupčija tudi prav živahna; cene od 215—230 K za 100 kg. Konečno razpoloženje na trgu je mirno, cene so nespremenjene; za prima blago skrajno živahno povpraševanje.
„Saazer Hopfen & Brauerceitung".
HMELJSKE CENE V NORIMBERKU.
Norimberk, 10. septembra. Dovoz 700 bal, prodano 500 bal, kupčija mirna, cene neizpremenjene.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
PRAVDA COBAL - HABE V LJUBLJANI.
Ljubljana, 10. septembra. Danes je končala porotna obravnava Cobal - Habe. (Glej »slovenske novice«!) Obtoženi Habe je oproščen.
ČEŠKO - NEMŠKA POGAJANJA.
Praga, 10. septembra. Češki listi sodijo skrajno pesimistično o uspehu češko - nemških konferenc, ker zahtevajo Nemci, da bi se češka večina brezpogojno pokorila nemški večini.
ČRNOGORSKI KRALJ NIKITA NA DUNAJU.
Dunaj, 10. septembra. »Jugoslovanska korespo-denca« poroča, da bode došel črnogorski kralj Nikita najprej na obisk k avstrijskemu cesarju.
ZOPET AVSTRIJSKI OGLEDUH V BELGRADU UJET.
Belgrad, 10. septembra. Tu so zaprli inženirja Lazarja Spiriča iz Bosne zaradi ovaduštva vprid Avstriji.
SPOMIN NA CESARICO ELIZABETO.
Dunaj, 10. septembra. Danes je obiskal cesar Franc Jožef rakev umorjene cesarice Elizabete in prestolonaslednika Rudolfa v kapucinski cerkvi. Dopoldne se je služila v dvorni cerkvi črna maša, kateri je prisostvoval cesar s celim dvorom in najvišji civilni ter vojaški dostojanstveniki.
KOLERA NA DUNAJU.
Dunaj, 10. septembra. Razun že sporočenih treh slučajev Gasselhuber se ni pojavil noben nov slučaj kolere.
KOLERA V HAMBURGU.
Berlin, 10. septembra. V hamburški luki so zboleli 3 Rusi, ki so se pripeljali na nekem parniku za premog iz Rige, na koleri.
Tržne cene.
Dunaj, 9. sept. Borza za kmetijske pridelke. Na temelju ugodnih poročil o žetvi iz Amerike in o slabi kupčiji v inozemstvu so cene danes nazadovale pri pšenici in ovsu za 5 vin. Rž je bila mirna, koruza se je držala, ječmen se je celo malo podražil,
Budimpešta, 9. sept. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'93, pšenica za april K 10'20, rž za oktober K 7'28, rž za april K 7'65, oves za oktober K 8 01, oves za april K 8'23, koruza za maj K 5'77. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca medla, promet 15.000 stotov, pšenica v efektivu za 5—10 vin. cenejša, ostalo nespremenjeno. Termini medli. Vreme lepo.
Trst, 9. sept. Sladkor. Centrifneal piičs prompt K 40 do K 41 za dobavo K 327/8 do K 335/s- Tendenca medla.
Praga, 9. sept. S1 a d k or. Surovi sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 26 05. Tendenca: mirna, /reme spremeuljivo.
Budimpešta, 9. sept. Svinjski sejm Ogrske stare težke 145—146, mlade težke 148—150, mlade srednje 150—152, mlade lahke 156—160 v kilogram. Zaloga 36.780 komadov.
Budimpešta, 9. sept. Mast. Svinjska mast 172, namizna slanina 144.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Celju.
Sprejmejo se: kontorist 1, potniki 3, pomočnikov mešane stroke 13, pomočnik železniške stroke 1, pom jčnikov manufakturne stroke 7, pomočnikov špecerijske stroke 5, učenca 2.
Službe iščejo: Pomočnika mešane stroke 2, kontoristinja 1.
Zahvala.
Pripravljalni odbor za »Sokola« v Št. Pavlu se tem potom najiskrenejše zahvaljuje v prvi vrsti vsem bratskim sokolskim društvom, ki so dne 4. septembra na naš klic in vabilo tako rade volje poletela v naš lepi Št. Pavel. Vkljub skrajno slabemu vremenu so prihiteli »Sokol« v Braslov-čah (večja deputacija), »Sokol« v Celju korporativno z zastavo in naraščajem, »Sokol« v Trbovljah, korporativno, »Sokol« v Šoštanju, korporativno, »Sokol« v Zagorju korporativno in z zastavo in oddelkom sester sokolic, »Sokol« v Žalcu korporativno in z zastavo in naraščajem. Vsa ta društva nam niso napravila s svojim obiskom le veliko veselja temveč so nas tudi moralno in gmotno prav zdatno podprla, za kar jim bodemo v bodočnosti tudi dejansko hvaležni. Ravno tako iskreno se zahvaljuje odbor vsem narodnim kolesarjem iz Celja in drugim požrtvovalnim narodnim damam ter gospodom, ki so nas obiskali iz vseh krajev lepe Savinj. doline. Pripravljalni odbor se nadale iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so darovali za našo slavnost bodisi v denarju bodisi drugače in so nam pomagali do tem lepšega uspeha. Imenoma navedemo tu hiše Zanierjevo in Piklovo v Št. Pavlu, Cvenkljevo v Št. Petru in solastnika preboldskega gradu. g. Jakša v Loki in Grenka v Celju. Prav posebno zahvalo pa izreka pripravljalni odbor vsem gospem in gospodičnam, ki so vse oskrbovale in se trudile v različnih šotorih, da bi vsem gostom dobro postregle, pred vsem pa gospej Valeriji Cvenkljevi, Fischerje-vi, dr. Vidičevi, gdč. Olgi Zanierjevi, Hedi in Želki Jakševi ter Štefaniji Cimperšekovi. Naša prisrčna zahvala velja tudi vsem tistim domačim dekletom, ki so se trudile s pletenjem vencev in krašenjem veseličnih prostorov kakor tudi domačim fantom, ki so jim. pri tem pomagali. Konečno bodi še izrečena naša hvala za sodelovanje Celjski narodni godbi. Vsem udeležencem še enkrat kličemo: hvala vam in na zdar!
Pripravljalni odbor za »Sokola« v Št. Pavlu.
Moderno zdravstvo.
Namesto ricinovega olja, ki navaja k blju vanju, vporabljajo mnogi zdravniki osobito pri daljšem bolehanju in ležanju v postelji naravno Vrane JOŽef-ovo grenčico. Klinične izkušnje potrjujejo, da se s to čisto, naravno rudninsko vodo že pri manjših količinah doseže zanesljiv in trajen učinek, ne aa bi se sluznica dražila, in to še pri takih slučajih, kjer ne izdado več druga odvajalna sredstva.
Od lekarnarja, drogista ali prodajalca rudninskih voda naj se zahteva izrecno Franc Jožef-ovo grenčico; kjer ni na prodaj, naj se obrne naravnost na ravnateljstvo razpošiljevalnice Franc Jožef-ovih vrelcev v Budimpešti.
absolventinja dveh letnikov višje dekliške šole in trgovskega tečaja v kaki pisarni. — Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo tega lista pod številko 18.	522 2-1
Proda se
v Dramljah, (okolica Št. IIj) kmečko pO« SeStVO obstoječe iz hiše, hleva, njive, travnika in gošče. Proda se vse skupaj za 8000 K. — Natančneje pove Fr. Košir, posestnik v Dramljah. 521 i
Pozor! Trgovci Pozor!
Hiša, stara 34 let, v koji je vedno trgovina poprej tudi gostilna, obstoječa iz 5 sob, prodajalne, 2 kuhinj, 2 podstrešnih sob, 1 skladišča, 3 kleti itd. Zraven sta dva velika vrta, sadonosnik, vsajenih 20 trt, med njimi rizling burgundec, sipa, izabela. Drvarnica, hlev za svinje in studenec z dobro pitno vodo. Ker je vse blizu dobro obiskanih toplic, tik farne cerkve, poleg glavne ceste se posebno g. trgovcem priporoča. Proda se radi preselitve pod ugodnimi pogoji. Kje iu cena se izve v npravništvu tega lista. 523 3-1
Prostovoljna razprodaja
gozdov v Socki, kateri so bili prej lastnina grajščine Zalog. Isti se bodo potom parcelacije razprodajali po posameznih kosih na licu mesta (v Brezovem grabnu) v pondeljek 12. in četrtek 15. septembra ob 8. uri zjutraj.
473 —10
Prva vinorejska zadruga v Krškem
da s 1. januarjem leta 1911. v najem svojo
gostilno
Hotel Gregorič".
Pogoji jako ugodni. Zahteva se varščina 6000 K.
514 2-2
smo®
Škodovati
659 Vam ne more, ako pišete takoj po nove vzorce od ženskega ali moškega blaga, katere razpo-ggj šil j a proti vrnitvi franko narodna vele-trgovska hiša
^ R. STERMECKI v Celju.

Na debelo!
Priporoča s©	Na drobno!
narodna traovina
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač
Celje Priča & Kramar Celje
Graška in Krožna uSica.
511 35-3
IS333533333^^
lindra
Postrežba točna
520 6-1
zajamčene odstotne
vsebine dobi s® po
najnižji ceni
v veletrgovini
MERKUR" P. Nlajdič
Na debelo	v Celju,
izdaten popust! j kjer se dobe tu(|i vga dpuga umetna gnojila.
if Sa se kupijo najcenejši in naj-■VIC boljši čevlji ?
Pni Š.tefanStrašeku v Celju ■	v Kovaški ulici!
Zaostali letni čevlji, posebno sandali, damski pariški in platneni čevlji v vseh barvah se prodajo globoko pod pravo ceno.	504 10-6
Nova hiša
-v"' ČL	v
na Spodnjem Štajerskem se takoj proda za 22.000 kron, — Več se izve v upravništvu »Narodnega Dnevnika". 617 5-2
v slovenskem kraju (na Koroškem) s sobami za tujce, kopališčem, z ali brez posestva je
naprodaj.
Zelo ugodni plačilni pogoji. — Vpraša se pri R. Groll, Celovec.
497 3-3
in modno blago za obleke priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno, Humpo lec, Češko. Vzorci franko.
Izborno vpeljano
> gostilno in mesarij o
y Brežicah
daja koncem t. 1. v najem Anton Klaužer, hišni posestnik v Brežicah, kateri je oba obrta dolgo vrsto let izvrševal z najboljšim uspehom. — V poštev ne pride samo stanovanje in obrtovališče, ampak tndi vse v obe stroki spadajoča obilno preskrbljena oprava. Izključena ni tudi prodaja hiše in'gospo-m darskega poslopja. — Ponudbe se sprejemajo do I. novembra t I.
Natančnejša pojasnila glede najemnine in vseh drugih podrobnostij zvedo se pri lastniku.
Anton Klaužer, krčmar in mesar
v Brežicah.	510 5-3
	V vvV Vv'V	C04		vv		A A			** v v	
										
			i x	_						
9
428 52-8
Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Koleno, ceije
»Narodni dom" in Graška cesta.
Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, na debelo in drobno. — Premog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju. Drugam po dogovoru .'.
mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši nspehi, največja množina pridelka. — Za jesensko setev potrebno neobhodno. — Dalje amonljakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. " 9 28-2«
Bureaus Praga, Prikopi 17.
IMM
Trgovci
m
Ne pustim potovati ker preveč stane, pač pa prodajam po ceni ker ne pustim potovati. — Obrnite se torej pismeno ali osebno in zahtevajte vzorčne pošiljatve narodna vele« trgovska hiša
R. STERMECKI v Celju.
'.»'MiV^
hiša, ležeča v Gosposki ulici, katera obsega 593 m2 s stanovanjem in prostori za prodajalnice (sedaj so v hiši 3 prodajalnice), z velikim dvoriščem in vrtom, ki meri 522 m2. — Naslov v upravništvu »Nar. Dnevnika". 496 3-s

Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenega 2K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-Inega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejšiprsni" puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, .	dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14.70, 1780 in 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4 50, 5 "20, 5*70; podpernica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-6
S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko.
Najbolj varno naložen denar je v slovenski
Stanje hranilnih vlog
nad 38 mi-
s <*! .
lijonov K
Rezervni zaklad nad I milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljanska j obrestuje hranilne vloge po
41

jter pripisuje .ne-jvzdignene obi esti vsakega pol leta , h kapitalu.
I i^v-^ži
Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Dne I. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. — Denar se lahko pošilja tudi po pošti.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
- Posoja se na zemljišča po 5% obresti in proti amortizovanju posojila po nanj 1/40/0 na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica izdaja lične
domače hranilnike.
Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi
kreditno društvo.
Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni \ palači v PREŠERNOVI, prej SLONOVI (Elefantovi) ulici štev. 3.
najmanj
185 12-7
/
u8:
Jtarodni sliHar ttt plcsHar V Celju.
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da izvršujem vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor tudi cerkvena, sobna in dekoracijska, slikarije, črkoslikarstvo na steklo, les, itd. — Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela, katera izvršujem vestno in po najnižjih oenah. — Sprejmem takoj več
zanesljivih pomočnikov. Mihael Dobrave, Celje,
Gosposka ulica štev. 5.
S
Lekarnarja A.ThierryJa balzam
' lOtffl * ■	(obl. varovano.)
Edine pristen z nuno kot varstveno znamko.
Največjega ačinka proti želodčnemu krča, napenjanja, zaslezenja, motejna prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna
steklenica K 5"—.
______ *
Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo
zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-ljici E 3*60. Naslov: Lekarna pri angelu varhu
A. Thierry v Pregradi pri <Rogatcu.
Dobiva se v skoro vseh lekarnah.
IH'
31B 18-18
j i.i ' :,. j
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.	14940-28
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči	11 O/ J Kupuje in prodaja srečke in vrednostne
račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih T 2 Om papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
Poštne hran. račnn št. 54.366. - Telefon St. 48. -
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ========= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga %: % omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
,LASTNI DONI'
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure
© © © dopoldne. © © ©
54
pet od sto (57.)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 IC od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račan © © © © O glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
t -r"«
I Mino narodno H
U prVa j»ž»ojtajersHa KamnoselKa
Stavbena in nmetna kamnoseška obrt s strojnim :;:	obratom.	:::
izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Idt. Iz različnih kamenov in cementa.	:::
Špecijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krgtnlb :::	kamnov itd.	::t
Brušenje, pollranje in s
struganje kamena s troji.
Industrijska družba.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih a}i betonl-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Brzojavf: ,Kamnoseška industrijska družba Celje'.
«6

Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnlm ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj ldočlh marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::: lavanje napisov v iste. :::
lfinko
stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju -- prevzame vsakovrstna =====
"f 'jr
61 50-33
stavbena zlasti tesarska dela.
E
I
	Ivan Ravnikar Celje, Graška cesta.	-
iitiiiiia pipipfefe®	Največja in najcenejša zaloga špecerijskega in	na® ia
Sprejmem takoj učenca. j* o* to Ol	barvnega blaga. Prodajam pravi zabnkovski premog po najnižji ceni cele vozove in na drobno.	B
	Kupujem suhe gobe, oves, pšenico, sploh vse deželne pridelke. Na debelo. Na drobno.	
Agro
pg
m sd
Merkur
v LJubljani. - -
Uradni prostori: Janez Trdinova ulica št. 8. Podružnica: Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Trstu in Ljubljani.
Agro-Merkur je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupovanje blaga.
H^kVAf* I Umetna gnojila, galica, žveplo. Krmila, Jr^AUl S	semena stroji in orodja.
Vina I štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, » S goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina. .... sir, maslo, žito, moka, olje itd.....
- - Agro-Merkur preskrbi vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje vse pridelke in izdelke.
52-36 Cene najugodnejše, postrežba solidna. 29
Zahtevajte pravila, cenike. — — Ponujajte svoje pridelke.
MM
Zvezna trgovina v Celju
w
i
V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj.
= Posreduje pri nakupih pisalnih strojev.	—
88 48-32
IS ■
Sprejema 8. do 12. nre
hranilne vloge vsak delavnik od dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
■ u narodnem domu.
u Celju
Dosedaj 30.0
je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se 1lt7tfAStaiffSkg hrattlltlift Pri na,a9anj" svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
*H*wv<»i»jt»;i)t »»»nHiiuiu a|j yarovance jn zahtevajte pri sodiščih, . v v. . - . M ,
43 52~35	da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v ]ttZttQSIf£]l?Sl[0 lOttlttfCO.
ji

POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne hranilnice ček. št. 9579
V lastni
,Narodni dom1
Telefon štev. 22
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2"/0. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti
in 5°/0 obrestovanju.
60/ /Oi
5"V °/ 1.2 10
Nad 6 milijonov kron hranilnih vlog g S ftacfl 332.000 kron rezervn. zaklada
13 52-36
mm^mmmmmmmmmmmmmmrn i . n i	i —
lastnik in izdajatelj- Zvezna tiskarna v Celju.