Leto IV., štev. fOf V Ljubljani, nedelja dne 29. aprila 1923 'PoShâaa parisTTmna. Posamezna Mev. stane 1-50 Din ob 4 a|utra|. Stane mesečno 12-60 Din n inozemstva 25-— „ neobvezna Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 1B/1 Telefon 6L7Z Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravni àtvo: Ljubljana. Prešernov« ul. št. 64. Telet it » Podružnice: Maribor, Barvarska nt L Teišt.22. Celje, Aleksandrova » Račun pri po itn. čekov, zavodu štev. 11.84% Ljubljana, 23. aprila. Ba3 prav Je, da ae vrši jutri v Beogradu velik miting Narodne Odbrane, Katerega se udeleže poleg četnikov in članov Odbrane po delegatih deloma korporativno tudi zastopniki «Orjune» iz vseh delov naše države. Treba je, da vidijo separatistični mogotci manifestirati mogočno armado jugoslovenskih nacijonalistov baš v Irenotku. ko stoji naše državno življenje takorekoč na razpotju. Samo dva izhoda sta mogoča iz krite. Zmaga destruktivnih separatistov, ali pa zmaga državotvornih jugoslovenskih nacijonalistov. Homogena ra dikalska vlada, ali pa činovniški režim. Za tretjo možnost in verjetnost rešitve so izigrani menda že vsi aduti. Homogena radikalska vlada znači lan es separatistično vlado, pa naj bo v njej formalno zastopana Radiéeva in Koroščeva grupa, ali pa ne. Samo-radikalska vlada bi bila odvisna od iobre in slabe volje gosp. Radiéa. Gospodar narodne skupščine ne bi bil več v Beogradu, marveč v Zagrebu. Hrvatska bi bila izročena v brezobzirno eksploatacijo radiéevskim republikancem, Slovenija klerikalcem, ostali deli države amputatorjem. Homogena radikalska vlada v maju 1923 je bistveno nekaj drugega, kakor je bila homogena radikalska vlada v decembru 1922. Meseca decembra se je posrečilo radikalcem potegniti oblast nase. ker so z velikansko vehemenco poudarjali svoje neomajno stališče ne le za edinstvo države in naroda, marveč tudi za vidovdansko ustavo. Zadostovalo je takrat, da se je gosp. Davidovié udeležil zagrebškega kongresa in da mu je gosp. Radié poslal zaupno brzojavko, pa so radi-kalci uspeli z intrigami proti demokratom, katerim se je očitalo kot ne-odpustljivo pregreho, da niso v klubu ■■— in to navzlic vsem oficijelnim de-mantijem — ena sama harmonija v oogledu na vidovdansko ustavo. Sedaj se je radikalska stranka in Pašičeva vlada oficijelno pogajala z Radiéem in njegovim blokom. Radič se od deccmbra niti za las ni izpreme-nil. pač pa je svojo protidržavno pozicijo še pojačal s Koroščevimi in Spahovimi federalisti. Separatistična pogajanja v Zagrebu so dozorela že tako daleč, da se je podpisal predspo-razum za poznejšo izvedbo spremembe ustave v federalističnem duhu. Na tem mestu smo že poudarjali, da pomeni zagrebški sporazum nekak poskus prikrite amputacije, proti kateri se mora vzdigniti vse, kar čuti naci-jonalno, ravno tako, kakor proti realizaciji očitne amputacije. Pa recimo, da je zagrebški sporazum le neodkri-tosrčen in nepošten provizorij, prera-čunjen na medsebojno varanje onih, ki so godelovali na sporazumu; potem pa on ne znači druzega kot usodno podaljševanje notranje krize, ki se čim dalje bolj razvija v državno. Njegova največja opasnost bi obstojala v tem, da bi se v prihodnjih mesecih po vsej državi še z večjo silo razpasla pro-tidržavna separatistična stremljenja. Ni torej nobenega dvoma, da znači homogena radikalska vlada zmago separatistov, ki bi se tudi če bi se jim ponudilo le mezinec, naglo polastili cele roke. Odprl bi se ž njo strašen prepad, brez dna in brez vsakega izgleda. Da je temu tako, na3 potrjuje dejstvo, s kako energijo sta prevratni g. Radié in Korošec odklanjala ra-dikalsko - demokratsko kombinacijo ter ne le zahtevala homogeno radikal-sko vlado, ampak zanjo celo ponudila aktivno pomoč in sodelovanje. Uverjeni smo, da je miren sporazum t Radiéem nemogoč. Zgodovina zadnjih štirih let nam daje za to več kot preveč dokazilnega materijala. Zgodovina razvoja narodov in tudi pogled na politične dogodke v drugih* državah z enakimi prilikami nas potrjujejo, da je napram rovarjem v državi na ®estu samo krepka roka. Gosp. Korošec zamenjuje narod z župniki in Aplani. Treba je le odvzeti demagogom, rovarjem in hujskačem možnost za destruktivno delo in videli boste, da se bo po brezvestnežih zapeljano ljudstvo vrnilo k državni in nacijo-nalni ideji. Naj separatisti razglašajo idejo narodnega h državnega edinstva še za tako brezreelno ideologijo, ona je zmagala takrat, ko se je porodila Jugoslavija m bo zmagala končno takrat ko se bo izvršila evolucija slovenskega, hrvatskega in tudi srbskega nacijonahzma v jugoslovenstvo. Pri zasledovanju tega cilja nas ne strašijo niti težki boji, ki nas še čakajo, niti nas ne moti vprašan ie časa, kdai ae bo to zgodilo Vladna kriza na vrhuncu RADIKALCI ODKLANJAJO VSTOP V DAV1D0VIČEV0 VLADO. ODLOČITEV V KRIZI PADE DANES ZVEČER. Beograd, 28. aprila, r. Danes ob 10.30 dopoldne se Je sestal Ljuba Davidovič s Pašičem, da sliši njegovo mnenje glede vstopa radlkalcev v koalicijsko viado. Pašič Je Izjavil, da po njegovem mnenju ne more biti govora o sestavi vlade, ki bi bila istočasno tudi volilna vlaaa. Tudi so pogoji demokratov za vstop v koalicijsko vlado za radikalce tako težki, da o njih ne morejo diskutirati. Pašič Je nadalje zaključil, da se bo sicer posvetoval s svojimi ministri ter predložil povabilo g. Davidovlča še radikalskemu klubu, nakar mu bo še le mogel dati de-finitlvni odgovor, vsekakor pa on že sedaj lahko Izjavi, da mnenje ministrov ter radikalnega kluba ne bo mnogo drugačno, kakor Je njegovo sedanje mnenje. G. Davidovič se je ob 11. Vrnil v klub, kateremu je podal poročilo o konferenci z g. Pašičem. Nekoliko pred 12. Je bil Ljuba Davidovič sprejet na dvora, kjer Je referlral kralju o poteku svoje konference z g. Pašičem. Povedal mu Je, da g. Pašič niti slišati noče o volilni vladi ter da označuje demokratske pogoje za zelo težke, dasi definitivnega odgovora na njegovo povabilo še ni dal. Kralj le nato naročil g. Davidovlča, da nadaljuje razgovore za sestavo vlade ter da naj ga jutri zvečer zopet posetl ter mu referira o na-daljnem poteku njegovih prizadevanj. Takoj po avdijenci se Je vrnil Davidovič v demokratski klub, kateremu je poročal o poteku avdilence. Nato Je obiskal šefa zemljoradnlške stranke Joco Jovanoviča. Sestanek z Ljubo Jovanovidem. Dalje je popoldne konferiral Ljuba Davidovič z Ljubo Jovanovičem, ki Je pri tej priliki Izjavil, da radikalni klub ne sprejema ideje koalicijske poslovne vlade. Da ni mogoče stopiti pred radikal- ni klub z demokratskimi pogoji, Je največ zakrivil Pašič ki le pri razlaganju teh pogojev Izjavil, da so težki ln nesprejemljivi ter s tem prejudiciral sklepom kluba. Ljuba Jovanovič meni, da bi Pašič ne uspel v radikalskem kluba, ako bi ponovno sprejel mandat za sestavo koalicijske vlade. Jovanovič se je tudi pritoževal nad taktiko radikalskcga poslanskega kluba, ki Je bO pred dvema dnevoma še za koalicijo. Posvetovanje racfikalskih ministrov. Beograd, 28. aprila, g. Po sestanku Davidovlča s Pašičem, ki Je deflnitivno odbil pogajanja z demokrati. Je Pašič takoj sklical sejo radikalnih ministrov, katere so se udeležili tudi nekateri prvaki radikalne stranke, ki niso v vladi Rezultati tega sestanka se drže tajno, vendar pa sc doznava, da so sklenili na tem sestanku radikalci, da bodo kar najodločneje nastopili proti vsakojakemu poizkusu neparlamentarne rešitve krize, kakoršno hočejo baje demokrati. S tem hočejo radikali preprečiti rešitev, krize potom uradniške vlade. Kombinacije. Beograd, 28. aprila n. «Novosti» pišejo, da so danes parlamentarni krogi živahno razpravljali o kombinaciji uradniške vlade. Meni se, da Je taka vlada možna. Govorijo tudi že o osebah, Id bi stopile v tako vlado. Predvsem menijo, da bi tudi v uradniški vladi ostal dr. Ninčič kot zunanji minister. «Novosti» pišejo dalje, da se v nera-dikalnih parlamentarnih krogih govori o možnosti, da se pri reševanju obstoječe krize Pašič umakne Iz aktivne politike in da bo prevzel reševanje krize v hne-nu radlkalcev Ljuba Jovanovič. ki bi sestavu vlado Iz radlkalcev, demokratov In zemljoradnikov, toda brez Pašlča in Prlbičevlča. Mala aniania zahteva Horihyfev odsiop? SKUPNA DEMARŠA V BUDIMPEŠTI. veška politika, kakor se dandanes vodi v Madžarski, bi mogel dovesti do miru v Brednji Evropi. 0 tej demarši bodo obveščene tudi vlade v Parizu. Beograd, 28. aprila, g. Kakor doznava vaš dopisnik iz političnih krogov, bo napravila Mala antanta skupno demaršo v Budimpešti, da se en Radikalska prizadevanja za homogeno vlado IN ZADNJI POSKUS KRALJA ZA SPORAZUM MED DEMOKRATI RAD1KALCL — AVD1JENCA VOJVODE STEPANOVIČA. Beograd, 28. aprila, g. Današnji Pa-1 dikalcl Da se tudi v radikalsklh vrstah šičev odgovor Davldoviču je pokazal, da so se Pašič ln radikalci odločili za vsako ceno preprečiti demokratsko-radikal-sko koalicija Dočim so pred nekaj dnevi pristali na to, da bi bila koalicijska vlada poslovna in obenem volilna, so današnje radikalske izjave to podlago ovrgle. Izgledi na sestavo koalicijske vlade so minimalni. O tem Je Davidovida potrdil tudi razgovor z Ljubo Jovanovičem, s katerim se Je razgovarjal danes popoldne. Kriza se Je s tem nesporno poostrila. Odločitev pa se bliža urnih korakov. Vse kaže, da se odloči jutri zvečer. Kar se bo zgodilo jutri, bo merodajno za nadall-ni razvoj dogodkov. Jutri zvečer ob pol 8. bo namreč Ljuba Davidovič poroča! kralju o svojih dosedanjih razgovorih ter mu verjetno vrnil mandat. Za katere korake se krona odloči, še ne more nihče vedeti. Računajo, da krona Izroči mandat zopet Pašiču, ta sicer najprej v starem obsegu. Radikalci bi na to stavili demokratom konkretne ponudbe, ki pa bi bile formulirane tako, da bi jih demokrati ne mogli sprejeti. Potem bi po njihovem računanja Pašič vrnil mandat s pristavkom, da radikalci sami jamčijo za sprejetje onih zakonov, katerih Izvedbo zahteva krona. To se Jim zdi najmočnejši pritisk na krono, da dosežejo homogeno vlado. Pri tem sicer odkrito priznavajo, da bi se taka vlada ne mogla dolgo držati, toda glavno jhn Je za enkrat da Izvršijo «svoje posle». Značilno Je dejstvo, da radikalne oblasti še nadalje preganjajo uradnlštvo ¡n nadaljujejo druga nasilja. Smatra pa se, da ostane krona trdna v svojem sklepu, da ne dopusti kabineta po Radlčevl milosti, zato se bolj ln bolj ukorenjuje prepričanje, da pride do povsem druge solucije, kakor računajo ra- računa z možnostjo, kaže činjenica, da so danes radikalci sklenili, da se mora radikalna stranka najodločneje upTetl nevtralnemu uradniškemu kabinetu. Zvečer se je govorilo, da bo krall v ponedeljek poskušal v skupni konlerencl na katero so pozvani demokratski ln radikalni prvaki, izravnati nasprotstva, ki ovirajo sestavo koalicijske vlade. Da krona ne želi, da pride Radič v položaj, da bi mogel odločati o državni politiki, svedoči dosedanji razvoj krize In poverjenje mandata za sestavo vlade Davldoviču, dalje tudi aktivna Intervencija krone v reševanju krize. Vršeč svojo Intervencijo bo krona še enkrat poskušala z vsemi sredstvi, da pride do koalicijske vlade. Beograd, 28. aprila, g. Sinoči Je kralj sprejel v daljši avdijenci vojvodo Ste-pana Stepanovida, o katerem se govori da bo poverjen s sestavo nevtralne urad niške vlade. Beograd, 28. aprila, s. Današnja «Politika» razpravlja o akciji novega man-datorja krone Davidovlča in pravi, da se radikali čudijo, da Je Davidovič sploh prevzel mandat, ker oni nikdar ne bodo šil v koalicijo z demokrati, posebno ne pod takimi pogoji, kakor so Jih stavili. Tudi klerikalci In SpahovcI ne verujejo v DavkJovlčev uspeh, domnevajo pa, da bo kralj takoj, ko vrne Davidovič svoj mandat, poklical k sebi vse ugledne zastopnike demokratov in radikalov ln Jih skušal pridobiti za sestavo demokratsko radikalne koalicije. . «Politika» proti PaSlču. j Beograd, 28. aprila, g. «Politika» v današnjem uvodnem članku ostro obsoja manevriranje Nikole Pašlča, ki zavlačuje situacija samo zato, da Jo bo mogel rešiti v svoj prid, da H namTeč dosegel homogeno radikalno vlado, krat za vselej Madžarom odvzame po- Rimu in Londonu.» gum za izpade na češki in jugoslovan-. V tej zadevi so se zadnje dni živaK-ski teritorij. Kakor doznavamo, pri-; no izmenjavale misli med Prago in pravljajo Madžari tudi na jugoslovan-1 Beogradom. Naš zunanji minister bo ski meji nove avanture. Horthy opravlja te dni napraviti revizijo čot ob naši meji. Spričo tega poroča «Tribuna» iz Prage: «Češkoslovaška republika se je spričo zadnjih izzivanj Madžarske odločila podvzeti korake, da s češkoslovaško vlado solidarno nastopil v Budimpešti. RUMUNIJA PODPIRA ČEŠKO AKCIJO. Budimpešta, 28. aprila. 1. Madžar - se enkrat za vselej zavaruje pred agre- ska brzojavna agencija objavlja: Ru-sivnostjo Madžarske. Sklenila je, da munska poštno-brzojavna oblast noče bo v to svrho skupno z Jugoslavijo poslala v Budimpešto potom svojih zastopnikov demaršo, v kateri bosta obe vladi izjavili, da ne smatrata Horthy-jevega režima za sposobnega zajam-čiti za mir v srednji Evropi. Samo demokratski režim, ne pa taka srednje- vef sprejemati pošte iz Madžarske in utemeljuje to s členom 7. mednarodne brzojavne konvencije, ki govori o ogrožanju varnosti kake sosedne države. Smatra se, da hoče Rumunija s tem podpreti češko akcijo proti Madžarski. Francoska rezerviranosf proii nemškim predlogom FRANCIJA ZAHTEVA POPOLNO KAPITULACIJO NEMČIJA. NEM-SKI PREDLOGI SE IZROČE PRIHODNJI TEDEN. kratkem času definitivne rešitve racijskega problema. Berlin, 28. aprila, s. Posvetovanja o novi nemški ponudbi so v toliko napredovala. da bo besedilo predloga jutri objavljeno vodjem posameznih strank. Pariz, 28. aprila. L Na včerajšnji seji ministrskega sveta je Poincare govoril o «Vorwarts» trdi, da nudi spomenica 20 nemških namerah, predložiti zaveznikom milijard zlatih mark z gotovimi garancl- nov načrt za plačevanje reparacij. Poin- jami. Državni kancelar je povabil za po- care je izjavil, da se noben nemški pred- nedeljek popoldne državne in ministrske log ne bo upošteval, dokler Nemčija na predsednike lz vse Nemčije v Berlin, da konča svoje pasivne resistenc« in ne nre- jim poroča o splošnem položaju ln jih di svoje industrialne organizacije v Po- brezdvomno tudi nemške note. informira o vsebini ruhrju kakor pred 11. januarjem. Isto tr-i di oficiozna «Temps», ki zatrjuje, da no- Pariški «Eclair» je mnenja, da je zad- ben nemški predlog ne more računati na nje namigavanje o skorajšnji izročitvi nemških predlogov tolmačiti tako, da je bila nota v Rimu že izročena, medtem ko uspeh, dokler bo v zasedenih teritorijih stanje tako kakršno je sedaj. «Pooblaščeni smo izjaviti,» pravi časopis, «da fran- io prejme Francija oficlelno šele v torek, «»k» vlada ne bo Spremenila svojega * r J * . . _. -1: x jt_------ xr — :.* jAu-. J_i- __. «Reuterjevo» vest, da se je nota nekaj zakasnila, smatrajo za zadnji poziv, naj Nemčija več ne čaka. Curih, 28. aprila. L Skoro gotovo je, stališča napram Nemčiji, dokler traja pasivna resistenca.» Pariz, 28 aprila. J. Republikanski listi izjavljajo, da bo mogoče rešiti reparacij- da bo Nemčija jutri ali pojutrišnjem izro- »ko J.?™?*?, * " P0^ .^f!^ čila zaveznikom noto s svojimi predlogi | tap da ^renutek n> več ^f glede reparacij. Ce Franci jate predloge ! * *Predsedniku Mille- 6,,, . v, „x-!„ ; j__j. I: „„j „ randu blizu, trdi. da bo Nemčija z novim odkloni, bo Nemčija izjavila, da m več vi _ ' ' _ ... ^ . ^ ... „ t____.. vra„x;u predlogom nastavila Franciji samo past stanu pogajati se s Francijo. Nemčija r ? r r upa, da bo smatrala potem Anglija sv» ; ^.etom,» ^ jim zahtevam, ki jih je izrazil lord Cur- * Pre\^,8lej ^P.tuhrati in da ji je tre-' ba razložiti, da ji bo vsak meseo, ki ga pri tem izgubi, samo v škodo. zon, za zadoščeno in bo posredovala v Parizu za skorajšnjo rešitev tega vprašanja. Pariz, 28. aprila. Na Quav d' Orsayu izjavljajo, da bodo novi nemški predlogi, I UVEDBA POTNIH LISTOV ZA POTOVANJA V NEMČIJO. Berlin, 28. aprila, s. MedzavezniŠka po- v kolikor se da povzeti lz vesti diplo- renska komisija je odredila, da je v bo-matskih zastopnikov Francije in drugih doče dovoljen prehod lz zasedenega v inozemskih poročil, zopet nesprejemljivi nezasedeno nemško ozemlje In obratne V merodajnih nemških industrijskih kro- ! le osebam, ki imajo potni Ust zavezniških' gih so mnenja, da nI pričakovati v tako I oblasti Poljska in Hala antanta Intervencija Francije. ! MATURA NA LJUBLJANSKEM LICEJU. Beograd, 28. aprila, g. Minister prosve-1 te Trifunovič ie odbil prošnjo ljubljan- Praga, 28. aprila, s. Potovanje mar- j ske mostne ženske gimnazije in škofov-šala Focha v Prago In Varšavo se sprav ; ske gimnazije v St. Vidu za polaganje lja v zvezo s skorajšnjim vstopom Polj- I mature v lastnih zavodih. Matura na tel', ske v Malo antanto. Francija polaga sil- : dveh zavodih se mora v bodoče polagat; no važnost na to, da se Poljska priklju- pred državno komisijo, ki bo sestavljena čl temu bloku. V Tešinu se Je vršilo te ; iz profesorjev državnih srednjih Sol. dni zborovanje češkoslovaških in poljskih socialnih demokratov, na katerem j so sklenili sprožiti akcijo, da vstopi Polj; ska čimpreje v Mak) antanto. Poljski PODPIS A VSTRI.ISKO-IT ALI JAN-SKE TRGOVINSKE POGODBE. Rim, 28. aprila, s. Danes ob petih po- soclalni demokrati bodo predložili to že- j poldne je bila podpisana v palači Chiggi avstrijsko-italijanska trgovska pogodba. Za Italijo se je udeležil svečanega akta ljo svoji vladi Trpinčerele patriarha Tih®na KONEC IRSKIH BOJEV. Dublln, 28. aprila, i De Valera je dal povelje, naj irski vstaši s 30. t. m. prenehajo s sovražnostmi zoper čet« regularne vojske svobodne države Irske. Pač pa naj ohranijo svoja mesta in naj izya-jajo samo še defenzivo. De Valera ie iz-PROSLAVA NA MADŽARSKEM, j javil v proglasu, da je prvi pogoj za pre-Budimpešta, 28. aprila, j. Policija je za j mirje s svobodno vlado Irske, da se pri-1. maja prepovedala vse obhode in de- j zna teoretska upravičenost zahteve po monstTacije po mestu. Socialno - demo- | suverenostnih pravicah irskega naroda, kratski poslanci so proti tej odredhf v i S tem se smatra narodni boj v Irski POGAJANJA Z ITALIJO. Beograd, 28. aprila, g. Te dni se obnove pogajanja z Italijo. Izgledi pa se presojajo v beograjskih krogih pesimistično. PREPOVEDANA MAJNIŠKA ministrski predsednik Mussolini, za Avstrijo pa poslanik Kwiatkowski kl pa sta mu prisostvovala sekcijska šefa dr. London, 28. aprila. 1. «Times» poročajo j Schaller in dr. MOrth. Ta dva odpotujeta iz Rige, da je «Ceka» v Moskvi prav na 5e nocoj M Dunaj, srednjeveški način skušala izvleči iz pa- ___________ triarha Tihona priznanje njegovega pro-tidržavnega delovanja. Starčka so zaprli za 48 ur v majhno celico, v kateri ni bilo mogoče niti ležati niti sedeti, in mu cela dva dni niso dali hrane. Potem so ga poklicali k obravnavi, pri kateri pa nI hotel izjaviti, da smatra komunistično revolucijo za popolnoma upravičeno, in je bil nato surovo pretepen. To so ponovili že dvakrat. Listi v Helsingforsu pišejo, da so se na starčku vsled muk v zaporu že pokazali prvi simptomi duševne bolezni, in trdijo, da patriarh kljub svoji trdni konstituciji ne bo mogel več dolgo ostati živ v teh razmerah. narodni skupščini dvignili protest 1 končno veljavno za. končan. Danes velika nogometna tekma ILIRIJA : WACKEP Borza dne 28. apr. Zagreb, v prostem prometu so Včeraj notirali: Curih 1775, Dunaj 0.1372 — 0.1375, Berlin 0.3325 — 0.3350, Praga 290.50, Budimpešta 1.73 — 1.80, Milan 480 — 481, London 453 — 454, Pariz 660 — 662, Newyork 97 — 97.50. dqlar 95.50 — 95.75. Curih: BeTlin 0.0186, Newyork 551, London 25.75, Pariz 37.50, Milan 27.10, Praga 16.38, Budimpešta 0.0975, Beograd 5.675, Sofija 4.10, Varšava 0.0118, Dunaj 0.0077125, avstr. žig. krone 0.007725. Newyork: Praga 297, Berlin 0.33*/ie-London 463.50, Pariz 678, Milan 492.50 Dunaj 0.14125, Budimpešta 1.78. Varšava 0.2125. Beograd 103.50 KakSni smo v angleški luee Znano dejstvo je, da Jugoslovani premalo skrbimo za to, da o nas tujina Izve kaj več. Zaplankavamo se dosledno In bati se Je, da bomo na koncu res ostali zaplankanl In pozabljeni od vsega sveta. V beograjski «Politiki» Je napisal tem vprašanju par zanimivih misli vla-dika dr. M. Velimlrovič. Živel Je med voj no v Londonu ln mnogo občeval z Angleži. Sedaj podaja o nas v njihovi luči to-le sliko: «Med vojno smo bili v Londonu zelo popularni. Za nas so se trgali kakor za senzacionalne časopise. Vodili so nas po najlepših hišah londonske elite, vozili so se cele dneve z nami ter nam razkazovali londonske znamenitosti. Spominjam se šet kako so govorili, ko so bili z nami v tuerskl trdnjavi, in kako ljubeznivo so nam razkazovali kraljevsko zakladnico britanske države. Takrat je bila vojna ln ml Junaki, bili smo znani ln slavni, lin ponirali smo kot značaji in heroji. Toda vojna Je končala. MI se nismo niti ganili, da bi pri Angležih dvignili ali vsaj ohranili svoj ugled. Kal se v veliki Brlta ni JI ve o nas? Da imamo najdaljše Ime od vseh držav v Evropi, da Je pri nas vse neurejeno, da razsajajo pri nas epidemije, ter da z nami nI mogoče pošteno trgovati, ker Je denar malo vreden. A denar Je za Angleža merilo gospodarskih razmer, sposobnosti ln kulture vsakega naroda. Kakšna razlika med nami ta Cehi! Cehi imponirajo. Imponirajo s svojo valuto, z izvozom, z delom, s politika Angleži jih cenijo. V Londonu najdete vsepovsod -eklame za Cehe. Na izdelkih čltate besede «Made ln Tschechoslovakie». Kje smo v primeri s Cehi mi?! Drugače delajo tudi Madžari in Bolgari. .Angleži ljubijo svečanosti ta Madžari jih prirejajo. Seveda ne za zabavo. Vsako pot pade strelica — proti nam. Na podoben način uspevajo tudi Bolgari.» Mi seveda ne posnemamo niti Cehoslo-vakov, niti Madžarov, nit! Bolgarov. Čas in energijo tratimo s prepiri o avtonomiji in o hrvatski republiki. V Inozemstvu pa se nam smejejo, ako sploh vedo, da ukslstiramo v mejah — Jugoslovanskih! SCaj te le naššo v arhivu kršila S^ikife? Po službenem poročilu povodom odkritja arhiva kralj.1» Nikole črnogorskega je Dilo najdeno: okolu 30—40 zavojev razne privatne korespondence kraljeve in članov kraljevske hiše. Dalje 4 zavoji pisem z raznih strani in en zavoj pisem ruskega carja Nikolaja II. v ruskem jeziku. Tudi sta se našla dva zavoja kraljeve korespondence s knezom Mihajlom Obrenovi-čem, v fasciklib urejena pu-ma, akti in dokumenti, kar vse se večinoma nanaša na črnogorsko zunanjo politiko iz leta 18G0. Vse to se je nahajalo v zelo slabem stanju, ker je bil arhiv več kot štiri leta pod zemljo in so bili celo leseni zaboji že trohnjeni. Ra-?:un teh najvažnejših stvari se je našlo še 16 starih pisem in dokumentov na pergamentu. prečitati pa se moreta samo dve. Potem je več zvezkov korespondence s konzuli v Zadru. Carigradu, Dubrovniku, Italiji, Angliji itd. Dalje je tam rokopis zgodovine Črne gore najnovejšega časa, od leta 1862. do 1878., in rokopis drame «Kako se ko rodi», ki jo je pisal sam kralj. Kam bi orišH brsz JDS? (Dopis z dežele.) Mnogo Je govorjenja o koncentraciji naprednih strank ln brez ovinkov demo-kratje odobravamo to misel. Saj smo jo Sirili že vsa leta, posebno pa po razpustu prošle skupščine, a izpodletela je na trmi SKS. Sedaj mnogi ponovno razmišljajo, kako naj se stvar uredi, da bo boli uspešna. Moj namen nI, dati v tem opisu kake nasvete. Disciplinovan pristaš bom storil, kar bo vodstvo sklenilo, ki vidi na vse strani. Rad bi pa vse tiste, ki že od prevrata sem v nič dajejo JDS, opozoril na sedanje dogodke in Jih vprašal: kam bi priSIl, če bi ne bilo demokratske stranke? Po zmagi klerikalcev 18. marca so nji-ftovi vodje že proglasili, da je seda) njihov dan: Sedaj pride osveta! Učitelje, uradnike sploh, trgovce in vse so začeli pritiskati s pretnlami. Potrebovali bi vsaj kakih malih uspehov, ker vedo, da v nobenem slučaju ne bi mogli prenesti tega, kar so obetali za volitve. V vseh ozirlh mora sedaj še slabše priti. Kajti, če so Slovenci Izvolili med 26 poslanci kar 24 takih, ki so proti državi, ne morejo po človeški previdnosti kal posebnega od države pričakovati. V tem trenutku pa je hotela radikalna stranka Slovence prodati klerikalcem. Najprej Je govorila, da treba Slovenijo amputirati (odrezati), potem pa se je odločila, da Jo dž v zakup klerlkallzmu. Ves zagrebški sklep Je slonel na tej špekula-;ijl klerikalcev, ki so Jim bili v pomoč radikali. Posledice bi bile usodne: Vlada v Beogradu v rokah najhujših centrallstov, plemenskih fanatikov, ki bi nas hoteli kar v nič dati, v Ljubljani pa tisti elementi, ki govore o «ušivih Srbih» in «prokleti drža-W». Ali Je kaj čudnega, če preprosto iiidstvo — zneri? V tem hipu Je rešitev JDS. Demokrati so stali na straži, da se Slovenija ne od-seče in ne proda. «Hvaležni» Slovenci so jim dali sicer le en demokratski mandat, krepko zabavljajo povsod ln .vihalo no- sove nad demokrati. A, ko Je bfla stiska kdo Je bil tu rešltell? Samo demokrati, ki se zaradi ljube državne Ideje spuščajo boj proti vsem separatistom. Kaj nam danes koristi SKS, ki se obrača, pa ne ve kam, namesto da M odkrito dala roko hi srce In šla z demokrati? Kle so Zupaničevi radikali, ki govore o na prednosti, a Slovenijo odstopajo SLS? velikim smehom smo brali, da so Mariboru trije advokati (Müller, Ravnik, Rapoc) spreobrnili v radikale. O. Müller Je pač pristopil iz navdušenja, da bo njegova nova ljubezen spravila dr. Brelca na krmilo. Kje so tisti, ki so kovali Zagrebu premembo ustave? Dogodki sijajno opravlčujeio taktiko JDS. Vsi, ki so Jo napadali, v kolikor ni so direktno klerikalci, so žagali vejo, na kateri sedi — napredna ideja Slovenije. Politične fieležke -f- Davčne številke citira «Slove nec», da bi olajšal zagrebški greh Kar pa jo izračunal, je zelo klaverno, Malo več temeljitosti v teh stvareh bi bilo na mestu. In pa objektivnosti. In kasiranje neposrednih davkov tudi v Srbiji raste: 1. 1919. se je utirjalo 12 milijonov 914.000 Din, 1. Î920. 44 mi lijonov 493.000, leta 1921. 97,706.000, zdaj pa že v prvih šestih mesecih pro računa 72,1S1.8(>5 Din, in naraste torej neposredni davek v Srbiji letos na približno 150 milijonov Din. S tem, da v prvem poluletju niso Se plačali vsi vsega, ni še rečeno, da so plačilu ušli Sploh je prav lahko metati številke sem in tja: n. pr. bi lahko rekli, da plače državnih nameščencev danes znašajo v vsej državi skoro S milijarde Din, torej pride na Slovenijo pri bližno 300 milijonov, a vsi direktni davki Slovenije bodo letos nesli morda 70 milijonov. Lahko bi rekli, da samo prosvetni proračun Slovenije znaša skoro cel ta znesek direktnih davkov. Ta igra s številkami je prosta demagogija. Pošteno delo pa je bil zakonski načrt o izenačenju davkov, ki so ga položili demokrati na mizo narodne skupščine. Dokler ta ne bo rešen in ustvarjen enoten dober davčni aparat, bo vedno pritožb iz vsth pokrajin. Djkler pa imamo tako raziič ne davčne sisteme, treba ostrine olaj ševati s stvarnimi predlogi, ne pa d r ž a v n o p r a v n i m vpitjem Tu je bila edino JDS na delu za Slovenijo. Spomnimo se na kontingenti-ranje pridobnine, na zopetno uvedbo davčnih komisij za dohodnino in pri-dobnino, na olajšave radi vodstva knjig in pavšaliranja prometnega davka, na zvišanje minima pri osebni dohodnini. Mi se borimo zoper prestrogo uporabo davčnih zakonov, za odpravo konfiilentov, za popolnejše uvaževanje komisij, za zvišanje minima, za nadalj ne olajšave pri plačarini, za pravičnejšo cenit veno prakso pri odmeri taks, za milejšo uporabo evidenčnih predpisov pri raznih trošarinah. Mislimo celo, da se pri odmeri davkov in taks marsikje od strani domačinov zelo pretirava. Vse to se pa da urediti na obče zadovoljstvo s stvarnim nastopom v skupščini in kompetentnih uradih. Slovenci pa so izvolili 21 kle rikalcev, 2 radičevca, 1 Velenemca. Ti samo kuhajo, kje bi državi škodovali. Mesto da romate po Zagrebu in da sestradanim Črnogorcem očitate, da njihova izsušena zemlja ni mogla plačati davka, se raje lotite resnega proučevanja in stvarnega dela! -f- Strah pred nevtralno vlado. Na šib klerikalcev se je lotil nov strah. Se bolj nego koalicije z demokrati se boje — nevtralne vlade. V ustavi ni nikjer zapisano, rla mora biti minister poslanec. Zakaj bi naš ministrski predsednik ne inogel biti general, Če je moder in pošten mož? Fejervary je bil lahko, kaj ne, če bi pa bil katoliški duhovnik, bi visele jutri belo - rumene zastave iz vseh farovžev. Zakaj bi ministri ne bili uradniki, praktični gospodarji, znanstveniki? Ali je to že diktatura, ako se sestavi nestrankarska vlada? Seveda pojde tudi ta vlada pred skupščino, ki ji je odgovorna. A če bo njena vest čista, bo težka odgovornost onih, ki bodo glasovali proti pragmatiki in proti invalidskemu zakonu le zato, ker ga pred skupščino zastopa nestrankarski minister. Radikalna stranka v Sloveniji lahko mirno likvidira, kajti zdi se nam, da si gg. Zebot, Brejc in Gosar bolj iskreno žele «velesrbski samoradikalski režim» v Sloveniji, kakor gg. Lukan, Pfeifer in Grasselli, katerim to še iz Protičeve dobe podedovano prijateljstvo sumljivo streže po rahlem f i/1 jen ju. -f- Protlč o Radičn. Urednik splitske «Nove Dobe» je obiskal g. Stoja-na Protiča, da izvé njegovo podrobno mišljenje o sedanjem položaju. G. Protič je. kakor znano, posebno nenaklonjen koaliciji in verjame v sporazum. Resuično — je dejal g. Protid — Radič je danes pravzaprav legitimni predstavnik Hrvatov, a bi vendar bilo napačno istovetiti ga s hrvatskim vprašanjem. Ako bi se z njim dal doseči sporazum, nič boljšega. Ako pa to ni mogoče radi skrajnosti, v katere navadno pada Radič, se tndi takrat ne sme opustiti ideja sporazuma, temveč je treba poskušati s hrvatsko inteligenco, da se ustvari sporazum izven Radiča. — To Protičevo mišljenje je precej kurijozno. Kajti takozvana «hrvatska» inteligenca je Itak popolnoma podvržena Radiču, a demokratska inteligenca od Beoerada ne zahte- va nfkakfli «trporanmevanj». Glavno možnost, pogoditi ie i Radi dem, ki pada v ekstreme. pa g. Protid sam smatra iluzorno. Kako torej? -f- V zmedenosti. Čudno je človeku, kadar Izgubi pamet. To se vidi sedaj tudi pri klerikalcih. Pred volitvami so klerikalni časopisi in agitatorji pet mesecev udrihali po radikalcih. Označevali so jih kot najopasnejše Velesr-be in korupcijoniste. Dr. Susteršiča, ki je menda dvakrat govoril z g. Paši-čem, so razglasili za srbskega plačanca in izdajalca Slovencev. Danes klerikalci na vse pretege hvalijo radikal-ce ln očitajo to demokratom, kar so preje pet mesecev očitali radikalcem. Samoradikalska vlada, ki je bila največja nesreča za državo, je sedaj idaal — klerikalcev. Zanj se danes bore, kakor pred volitvami za avtonomijo, ali pa za srce Jezusovo. Ce se gosp. Pašid ne bo pazil, mu bo g. Korošec še pod kožo zlezel, tako strašno ga sedaj ljubL + Zveze federallstov. Beograjske Novosti» javljajo po posebnih informacijah, da prejemajo Radič in ostali blokaški prvaki v Zagrebu tajna poročila o politični situaciji v Beogradu. Po tem zaključujejo «Novosti», da stojita Radid in njegov blok v zvezi z nekaterimi radikalskimi krogi, ter omenjajo, da se med Korošcem in nekaterimi radikalci še vedno vodijo neobvezni razgovori. To je v ostalem razumljivo, sicer bi dr. Korošec ne zaslužil atributa «Radičeve filijalke», s katerim ga označujejo beograjski dnevniki SpOtake gfetlaB&e je te dni uprizorilo kot svojo drugo opero «Madam. Bntterfly». Prva je bila «Janko ln Metka», ki ae sedaj iivaja tod! v Ljubljani. Bolj kot opera napreduje splitska drama. Po svciu — Dalekosežncst projekta Chester. Projekt Chester za Izkoriščanje naravnih bogastev Male Azije od strani ameriškega konzorcija nam nudi sledečo stvarno sliko: Amerika kna pravico zgraditi v Mali Aziji 4500 km železnic. Chester Company sme Izkoriščati bakrene rudnike v Argani, rudnike za baker, žveplo in premog v Barbucu, pe-trolejske vrelce v Mosulu, Sulejmanu, Erzerumu, Vanu In Bltlisu. Na ta način bi vsa turška petrolejska polja prišla pod ameriško nadzorstvo. Družba sme neomejeno eksploatiratl vodne sile v deželi. Dvajset let ji Je dovoljeno uvažati premog brez vsake carine. V sedemnajstih letih zveže družba Carigrad z Er-zerumom, v dvanajstih letih pa Črno morje s Sredozemskim morjem. — Zarota proti Alussoliniju In so-clialističnim poslancem. Italijanska policija v Milanu Je prišla na sled dobro zasnovani zaroti proti Mussoliniju ln drugim fašlstovsklm prvakom ter proti nekaterim socljallstičnim poslancem. Mod slednjima sta bila tudi Turatti in Treves. V zaroto Je bilo zapletenih nad 500 oseb, katere Je vodil profesor Pesco. Varnostne oblasti so zarotnike zaprle ter uvedle proti njim strogo preiskavo. — Novi člani francoske akademije. Nedavno so se v pariški francoski akademiji vršile nadomestne volitve za mesta treh umrlih članov Alcarda, Duches-na in Dcschanela. Mesto prvega le ostalo nezasedeno, mesto drugega je zasedel Henri Bremond, znan po svojih literarnih delih. Na mesto Deschanela |e bil izvoljen Jonnart, eden Izmed najbolj znanih politikov današnje Francije. Jonnart ima glavno zaslugo za vzpostavitev dobrih odnošajev med francosko republiko ln Vatikanom. Sokolstvo Sokol Logatec naznanja vsem br. društvom da se vrši slavnostna otvoritev sokolskega doma dne 5. avgusta L L Mladinska akademija Sokola I. v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo, 6. maja ob pol 4. popoldne v veliki dvorani «Unlona», nam bo pokazala mnogo novih, dobro naštudlranih točk Naj sokol-ski naraščaj bo s svolim nastopom dokazal, da ni pohajal brezuspešno sokol-ske telovadbe pozimi, dokazal nam bo, da se le z vztrajno pridnostjo doseže popoln vspeh. Starši ln ljubitelji mladine se vabijo, da si rezervirajo nedeljo, 6. maja, za to, da se sami prepričajo o resničnosti naših besed. Dopisi Spori Prosveia Ljubljanska drama. Nedelja, 29.: «Revizor». Gostovanje g. Markoviča. Izv. Pondeljek, 30.: «Crešnjev vrt». C. Ljubljanska opera. Nedelja, 29.: «Tosca». Izv. Šentjakobski oder v Liubllnnl. Pondeljek, 30.: «Navaden človek». Mariborsko gledališče. Nedelja. 29.: «Tri mladenke». Izv. Gostuje g. Sowilski. * Razstava Dolinarjevlh ln Bucikovlh del se otvori danes, v nedeljo v Jakopičevem paviljonu. Za razstavo je vladalo zadnje Čase veliko zanimanje v naši javnosti pa tudi med našim občinstvom. Opozarjamo vsakogar, ki mu je pri srcu napredek slovenske umetnosti, naj si razstavo gotovo čimprej ogleda, ker bo odprta le do srede maja. Gledališke vestL V nedeljo, dne 29. po-jo v opernem gledališču priljubljeno Puc-cinijevo opero «Tosco» z gdčno Zikovo naslovni vlogi, g. Šimencem kot Cava-radossijem, g. Balabanom kot Scarpijo in g. Betettom v vlogi cerkovnika. — V drami se vprizori v nedeljo zvečer «Revizor» z gostom g. Mihajlom Markovičem kot načelnikom in t g. Putjato v vlogi Illestakova. — V ponedeljek, dne 30. t m. se spremeni dramski repertoar. Igrali bodo Medvedovo tragedijo «Za pravdo in srce» kot delavsko predstavo po znižanih oenah. Za ta večer napovedana vprizori-tev «Crešnjevega vrta» za red C pride na vrsto tekom prihodnjega tedna. Razstava ljubljanskih umetnikov v Mariboru. Na binkoštno nedeljo 20. maj-nika otvori mariborski umetniški klub Grohar» svojo VIL razstavo, na kateri bo razstavil ljubljanski umetniški klub Vesna». — Ob priliki obrtnoindustrijeke izložbe meseca avgusta v Mariboru p» priredi klub «Grohar» razstavo del svojih članov. Današnje prvenstvene tekme v Ljubljani. Ob 10. uri se vrši na igriSču Ilirije kot prva prvenstvena tekma I. razreda v LJubljani tekma med Hermesom ¡n Ilirijo. Tekma obeta zanimiv boj. Izid Je v naprej docela negotov, ker postavi Ilirija z ozirom na popoldansko Igro z Wackerjem II. garnituro, ki pa Je v dobri formi in reši lahko Iliriji obe prvenstveni točki. — Ob 14. uri igrata prv. tekmo rezervi Ilirije in Hermesa. — Ob deževnem vremenu se preložita obe tekmi na kasnejši termin. Wacker, München : Ilirija. — Oo-stovanje VVackerja, prvaka Južne Nemčije za 1922 ter večkratnega prvaka Bavarske In Münchena, v LJubljani tvori začetek njegove Jako obsežne turneje po JugoslavlJL Dne 1. maja igra v Zagrebu proti Oradjanskemu, 5. In 6. maja v Splitu proti Hajduku, nato na povratku v Sarajevu proti Slavijl in končno proti beograjskemu prvaku, JugoslavlJL — Proti Iliriji postavi kompletno I. garnituro, v kateri Je 5 reprezentativnih Igralcev Nemčije, vsi Igralci razen desne zveze pa so že večkrat nastopili reprezentativno za Bavarsko In za München. — Izvrsten sloves uživa zlasti leva stran forxvarda Altvater-Neubauer, ki slovi za najboljšo v celi Nemčiji, zelo popularni pa so nadalje golman Bernstein ter krilca RehFe in Eschenloher. Wacker je izrazito kombinacijsko moštvo. Izšolano je po glasovltem igralcu budlmpeštanskega MTK. Schafferju, kateremu so nadeli Nemci naziv «Fussballkönig». Wacker pomeni za Ilirijo najbrže najmočnejšega protlvnlka, odkar obstoja. — Tekma se prične ob 16. url; Igra se ob vsakem vremenu. Lask : Slovan 2 : 1 (1 : 1). Prvenstvena tekma med imenovanima drugorazrednima kluboma v Ljubljani Je končala po precej živahni tekmi z zmago Laska, kateremu pripadata dve točki v prvenstvu II. razreda. O kaki izraziti premoči enega ali drugega kluba na tej tekmi se ne more govoriti. Igra Je valovala sem In tja. Lask Je pokazal lepšo skupno Igro ter v kombinaciji nadkri-Ijeval svojega nasprotnika, ki ie držal ravnovesje zlasti vsled svoje fizične nad-moči. Sodnik g. Kepec dober. Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v Llubljani naznanja, da se za nedeljo dne 29. t. m. napovedane otvoritvene dirke vsled nestanovitnega vremena in slabega stanja proge prelože na nedeljo 6. maja. Sijajna zmaga praške Sparte. Včeraj, v stoboto, se Je vTšila v Pragi ob ogromni udeležbi občinstva tekma med Sparto In DPC. Zmaga Sparte se Je splošno pričakovala, presenetila pa je res lepa zmaga. Sparta je namreč porazila svojega nemškega tekmeca s 6 : 1, polčas 3 : 1. Javnost pričakuje po tej lepi zmagi stedaj s tem večjo napetostjo tekme med obema češkima mojstroma, med Sparto ln Slavijo, ki se vrši prihodnji teden. Dunajski nogomet. Včerajšnja prvenstvena tekma med WAP. in FAC. Je končala. 2 : 1 (1 : 0). 302. OBLETNICA SMRTI ZRINJSKEGA IN FRANKOPANA. (Proslava v društva «Soča» v Ljubljani) Naše delavno prosvetno društvo «So- ŠKOfJA LOKA. Jugoslovanska Ma«. ca v Škof JI Loki J« p rt rodil» preteklo nedeljo Jako uspel družabni večer. O. Mahkota lz LJubljane Je predaval o zasedenem ozemlju ln Ilustriral predavani® s ridoptičnhnl slikami. Upajmo, da bodo njegove besede rodile kaj sadu. Na več tiru Je pel kvartet prof. Kozine, za orkestralne točke Je pa skrbel sokolskl orkester. 2allbog pa prireditev nI bila tako obiskana, kakor bf bilo pričakovati s ozirom na njen namen. Upajmo, da bo v tem pogledu v bodoče bolje. Z veseljem pa ugotavljamo, da Je bila pri popoldanski prireditvi za šolsko mladino dvorana nabito polna otrok, le učenk, ki pohajajo v samostansko šolo, skoro nI bila CERKNICA. Pod naslovom «Strašno pijančevanje v cerkniški dolini» Je zma-šll nekdo v «Slovencu» z dne 25. t m. neverjetno kolobocljo. Najprej se zgraža nad pijančevanjem vobče. To bi bilo v redu, ker nihče ne odobrava pijanstva. A kam Je raztegnil ta človek cerkniško dolino? «Hribe» (občtao Sv. Vid nad Cerknico) ta loško dolino Je spravil pod njo; čudno da le nI raztegnil kar do Kulpe. Ves članek zveni tako, kakor da bi bili naprednjakl pijanci ta krivi vsem nerednostim. Svetujemo piscu, naj si ob nedeljah, praznikih ln podobnih dneh malo bolje ogleda te pijance. Spremil jih bo brez dvoma veliko večino v klerikalne okoliške vasL Gostilničar Fr. Zalar nI bil ranjen v Cerknici aH cerkniški dolini, namreč pri Sv. Vk!u nad Cerknico in zaklal ga je J. V. lz Begunj, klerikalec Iz ene najbolj klerikalnih vasi. V Osredku, oziroma pri Sv. Vidu Je nekdo nekoga tolkel po glavi s pestjo ln ne z nožem. Pisec se Je spravil tudi nad Orjuno. proti kateri kliče na pomoč oblast. Ni nam znano da bi cerkniški ali rakovski Orjunaši doslej komu kaj žalega storili. Kdor Ima slabo vest, ta se seveda trese, samo če čuje besedo «Orjuna». Dalje se Je mož spodtaknll ob veleugled-nega ln vsestransko priljubljenega posestnika ta gostilničaija Fr. Homovca, češ da imajo Orjunaši pri njem skrivališče ta pribežališče. Sirota! Orjunašetn se nI treba pred nikomur skrivati! Oo-stllna pri Homovcu pa Je dostopna vsem poštenim gostom. Seveda ima g. Homo-vec rale ljudi, ki so za državo in narod, nego one, ki politično zastrupljajo narod in delajo proti državL Pisec denuncira dalje tega vrlega gostilničarja, da ne pozna policijske ure, da se pri njem pijan-čuje cele noči in zapeljujejo mladi Koliko neresnice Je tu nakopičene. Homov-čeva gostilna je ena Izmed najuglednejših ta na najboljšem glasu. Končno denuncira še uradnlštvo, češ da pri Homovcu tako popiva, da ne more drugI dan delati v uradu. Od kje pa naj vzame denar! Ako ima človek, ki je zagrešil omenjeni dopis, le trohico čuta za dostojnost, o čemur pa dvomimo, ga mora biti sram spričo podlosti, ki Jo je na-gromadil v svojem dopisu. Za takega človeka Je še pasji bič predober. DOLNJA LENDAVA. Preteklo soboto smo imeli priliko videti, kaj zmore vztraj no delo na prosvetnem polju in smelo lahko pribijemo, da si smejo vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri vprizoritvi, čestitati na uspehu. Igrali so «Desetega brata». Ako pomislimo, da pripada večina naših diletantov nižjemu uradni-štvu, ki kljub skrajni bedi naravnost z nevenjetnim zatajevanjem posveča vse svoje proste ure izobrazbi naroda, smemo to požrtvovalnost imenovati že he-roizem. V prvi vrsti gre priznanje neumornemu režiserju in igralcu g. Birsi, ki Je znal mojstrski razdeliti vloge in se sam v glavni vlogi pokazal starega mojstra. O. Hribar, ki ie igral doslej večinoma intrlgante in slično, je z veliko sigurnostjo igral nežnega ljubimca. Pokazal je, da se čuti na odru že popolnoma domačega. Gdč. Rustjeva si ]e s svojim očarujočim nastopom prisvojila simpatije vseh gledalcev in v dobro izšolani mimiki in izgovorjavi dokumentirala, da ji je bila vloga Manice srečno odbrana. O. Klanjščck nam je kot Marijan s temperamentno igro zopet pokazal, da je mojster v vsaki vlogi; pohvalo pa zaslužita tudi g. Kolarič ta gdč. Tokače-va z izborno uspelim nastopom kot čevljar Krivec in njegova boljša polovica Pozabiti ne smemo še g. Toni, ki Je bil izvrsten krčmar. Q. Grča je bil v vlogi Benjamina nekoliko Indisponiran. Skoda. ča» je slnočnji sobotni večer posvetilo _____ proslavi obletnice mučeniške smrti Zrinj- ako bi začel zanemarjati svoj igralski skega in Frankopana. Kakor vse «Soči- talent. Veliko pozornost sta vzbudi!' ne» prireditve se je tudi sinočnja proslava obnesla najlepše. G. prof. Mirko Seu-nig je svoje predavanje zasnoval izčrpno. Od najmanjih podrobnosti do velikega tragičnega momenta usmrtitve obeh narodnih junakov je nazorno podal histo-rijo velike tragedije, ki ie pritisnila svoj krvavi pečat na vekovno borbo za naše osvobojen je. Za njim je v krajšem nagovoru gosp. prof. Bačič apeliral na zbrane goste, da se spominjajo zasužnjenih bratov v Primeriti ta za Karavankami. Gdč. Bačičeva je vznešeno recitirala Preradičevo odo «Rodnoj zemlji». Blagoglasna srbohrvaščina je na prisotne goste. ki so navzlic ostalim sobotnim prireditvam povsem napolnili dvorano pri «Levu», napravila neodoljiv vtis. Pevski zbor Zveze jugoslovanskih železničarjev je z ubranim petjem v nemali meri pripomogel k harmoničnemu poteku ugodnega večera ta je za poedine najprimernejše Izbrane pesmi žel navdušeno pohvalo. S sinočnjim večerom je društvo «Soča» sijajno obogatilo bilanco svoje jztraine uotaoeti dve novi moči: to sta bili figuri Piševa ta Doleia. Vse priznanje dr. Leskov-cu in g. Jenkotu za njiju občudovanja vredno poglobitev v prideljene I'ma . ge in mojstrsko izvedbo. In naš P"'lub-Ijeni Boc. To je pravi Junak na odru. Občinstvo Je že tako navajeno na njegovo mimiko, da si ne more predstavljati več dobre igre brez njega. Pravi vži-tek je bilo gledati njegovega Krjavlia. Vsckako je prireditev uspela v splošno zadovoljnost. Samo nekaj kratkih pripomb: Deseti brat je bil za spoznanje prestar ta v razmerju z beračem Krjav-ljem malo preveč razdrapan, Dolef Je izgledal prezapuščen. Kakor smo z zadovoljstvom ugotovili, ni ostal trud naš'!: prosvetnih delavcev brez sadu. Neglede na lep takaso v nujne potrebe naše Čitalnice, Je predstava dosegla tudi velik moralen uspeh. Tudi nenaklonjeno prebivalstvo madžarske narodnosti se Je pričelo zelo zanimati za naše prireditve. Le Junaško naprej po začrtani pod ta trud Vam bo hvaležnost naroda. Naročaite ..JUTRO"! Domače ves PRED LETI. Gospod urednik! Ne vem, zakaj ste bal od mene zahtevali, da Vam moram od časa do časa napisati uvodnik »domačim vestem» «Jutra», torej nekakšen entrefilet po francoskem vzor eu. Ne morem Vam ga obljubiti za stalno. Dokler pojde, pojde, pa potrpljenje! Morda se mi posreči tudi ustanovitev kakšne delniške družbe v ta namen. Bom vsaj tako prišel v upravni svet. Danes je dež, kakor ste menda že tudi sami opazili. Zato ne poj-dem nikamor iskat predmeta. Raje Vam kaj prepišem. Vidite, ljudje se včasih hudujejo na Vas. Radi bi, da vedno vsem ustre-žete. Naši predniki so bili skromnejši. Iz svoje knjižnice vzamem tako za kratek čas «Kmetijske in rokodčlske novice». Na svitlo dane od c. kr. kranjske kmetijske družbe. Tečaj IV V srčdo 22. Mali travna 1846. List 16. Najpreje zVestl poDLožnlkl VeseLo poZDraVILo našiga presvitliga Cesarja FERDINANDA I.», potem se dol ga pesmica zahvaljuje «visokočastiti-mu Gospodu Gospodu Antona MEL-GERJV, c. k. profesorju anatomije, starešinu c. k. Ljubljanskiga zdravilj-fkiga učilišča, po slavno dokončani šest in Sterdesetoletni službi in o prestopi v vredno zasluženi pokoj, — od njegovih hvaležnih učeneov.» Sledijo v nadaljevanjih in koncih članki «od mi zarskiga lesa», «kako se mora klavna živina ogledovati», ter «od previdnosti božje za ohranjenje vsakiga naroda na zemlji». Pod črto izjavlja «Vredništvo»: «Naj nikar nobeden človek kervavih klobas ne j6, od katerih ni na tajnko prepričan, da je bil prešič čisto zdrav in de klobase niso stare. Nar varniši je, kervavih klobas clo ne jesti.» To svarilo me živo spominja Trencavela, Rascassa in Corig-nana . . . «Se en čudin prikazik letaš-njiga leta»: «Sim dobil pervi roj čebel 30. dan SuSca . . .» «Med Sentruper-tam in Radečami je Sentjanška dolina. Okoli in okoli je s hribi obdana Stara cerkev je bila majhna in zapušena. Za zidam ...kleti za vino. Pač žalosten pogled za fajmožtra in farmane!»... — Sedaj: nova cerkev, nova šola, «nova ura v turnu terkljd in farovž je vnovič popravljen.» — Franc Florjan-eič, sin dosluženiga o. k. vojaškiga hoboista je oblečen skočil v vodo — ki je «verh šterih čevljev visoka der-la» v «cesarskim grabnu v Ljubljani», — in je rešil potapljajočo se devetletno deklico. Naslov notice: «Zlate bukve». — «Oznanilo c. k. ilirskiga dežel-ciga poglavarstva» naznanja sejme v Celovcu, Postojni in drugod Žitni kup: 1 mernik Pšenice domače v Ljubljani dne 18. Mali travna 2 gold. 5 kr., 1 mernik Pšenice banaške(l) 2 gold. 12 kr____ Ce bi danes prišli Vrednik g. Dr. Janez Bleiweis, — to bi gledali in «Jutro» bi brali in obračali in bi mislili, da so zacoprani in bi čisto pozabili odgovoriti na vprašanje pod naslovom: «Urno, kaj je noviga?», da bojo «Železno cesto od Gradca do Celja od-perli za blago 18. Velki travna, za ljudi pa 1. Rožnicveta tega leta ...» No, povejte, gospod «Vrednik», ali je bilo takrat lepše, ali je pa morda le sedaj? Ce uganete, dobite star groš! M. A. C a f i z e 1 j. * Opozorilo. Naročnike, ki so prejeli opomine za zaostalo naročnino, prosimo, da Iste takoj v prvih dneh prihodnjega meseca poravnajo, ker smo sicer primorani Ust brezpogojno ustaviti. * Nacionalistična manifestacija v Ljubljani. V svrho dokumentiranja narodnega in državnega edinstva prire-de danes, ob 11. v Zvezdi nacionalisti veliko manifestacijo z govorom. Oblastni odbor Orjune naproša tudi vse somišljenike in nacionalistične organizacije, da se sigurno udeleže manifestacije. * Kralj v Topoli Včeraj opoldne je odpotoval kralj v spremstvu podpolkovnika Dimitrijeviča v Topolo, da si ogleda, kako napredujejo popravljalna dela pri ureditvi tamkajšnje cerkve, ki jc bila med vojno močno poškodovana. Ob 7. zvečer se je kralj zopet vrnil v Beograd. * Konferenca za ureditev prometa. V svrho ureditve vprašanja novega voznega reda od 1. ¡unija dalje, zlasti glede zvez in direktnih voz med posameznimi železniškimi direkcijami se vrši dne 2. maja v Sarajevu konferenca delegatov ministrstva saobrača- * Prevoz judenburških žrtev. Bliža petletnica usodepolnih dni. ko so sVeli iz avstrijskih oušk vzeli življenj® našim vojakom v Judenburgu. Od-bor za prevoz zemeljskih ostankov teh žrtev iz Judenbnrga v Ljubljano ima ria.n}e?' prevoz in pokop izvršiti ob priliki petletnice, ki ie sredi maja. Denarnih sredstev pa manjka. Nekateri krogi, posamezniki in podjetja, nočejo znati ceniti pomen prevoza in postavitve dostojnega spomenika vsem žrtvam za našo svobodo. Prosimo vse one, ki imajo nabiralne pole. da svojo agilnost stopnjujejo in skušajo pomnožiti dobave prostovoljnih prispevkov. Nabiralne pole in nabrane zneske je brezpogojno vrniti najkasneje do 10. maja 192 3. Bila bi naša narodna sramota, ako bi bila veličastna in dostojna izvršitev tega namena onemogočena radi brezbrižnosti in pasivnosti javnosti, zlasti premožnejših krogov. Imena darovalcev se bodo po možnosti, vsaj pa ona nabiralcev z nabrano vsoto objavila v časopisih, ja ter zastopnikov pošte in brzojava. Pri tej priliki se bo tudi določil promet poštnih železniških voz v notranjem in direktnem saobračaju. * Oblastni odbor Orjune za Slovenijo v Ljubljani je poslal Narodni Od brani ob priliki današnjega nacionalističnega mitinga sledeči brzojav: Orjuna Slovenije prisostvuje v duhu velikemu nacionalističnemu mitingu. Petnajst tisoč organiziranih nacionalistov stavlja na razpolago svoje življenje za edinstvo naroda in države in za dinastijo Karagjorgjevičev. * Poljski akademiki pridejo v Ljubljano v torek z brzovlakom iz Zagreba. Koncert se vrši nepreklicno v sredo, dne 2. maja * Kaj naj to pomeni? Tržaška «Edinost» poroča: Slovenske družine v Gorici obiskujejo te dni agenti kvesture ter jih povprašujejo, ali imajo otroke, ki študirajo v Jugoslaviji, oziroma, ali vedo za družine, katerih otroci pohajajo v šolo v Jugoslaviji. Kakor se vidi, nameravajo Italijani potom pritiskov in groženj onemogočiti sinovom slovenskih rodbin v zasedenem primorskem ozemlju obiskovanje Sol v Jugoslaviji. * Pod tujim jarmom. Italijanske oblasti so brez vsakega vzroka odstavile zavednega slovenskega župana v Medani, Josipa Gradnika in razpustile tudi občinski svet. Kot vzrok navaja dekret, da je župan na občinskem domn obesil napis na takem mesta, da je ostal italijanski del napisa skrit In ker je poleg italijanskih razglasov stavil vedno tudi slovenski prevod. Zupan v Medani pa ima Se dve napaki, ki sta za Italijane najhnjši: on je namreč brat slovenskega pesnika dr. Alojzija Gradnika in se noče vpisati mod fašiste. * Izpremembe v državni službi. Imenovani so: dr. Fran Gerlovič za višjega okrajnega zdravnika pri okrajnem glavarstvu v Celju; Alfred Dejak za inšpektorja drugega razreda oblastne inšpekci-je dela v Mariboru; inženjer Dragotln Domanik za tajnika drugega razreda oblastne inšpekcije dela v Ljubljani; Matilda Trstenjak, doslej v Subotici, za po-štarico 6. razreda v območju ljubljanske poštno - telegrafske direkcije; Rudolf Holz, doslej v Mariboru, za poštno - telegrafskega uradnika 5. razreda pri poštnem uradu v Subotici; za nekvalificirane postne poslovalke poštne pomočnice: Šenčurju pri Kranju Ivanka Groznik, Stražišču Marija Janovski, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju Vera Zmrzli kar; za nekvalificiranega poštnega poslo-vaJca pri poštnem uradu v Smledniku Ivan Mlečnik. — Stalno so upokojeni: Ivan Milohnoja, višji finančni svetnik Ljubljani; višji davčni upravitelj Anton Burger, davčni inšpektor pn finančni delegaciji v Ljubljani; Ivan Pujuš, kanc-list pri okrožnem sodišču v Mariboru. Evidenčni geometer Maks Liček v Celju je podal ostavko na državno službo, Vladni tajnik dr. Adolf Golia v staležu politične administracije za Slovenijo je na lastno prošnjo razrešen državnega službovanja * Poštne vestL Poštnina, oziroma por-tovna pristojbina v znesku 1 Din velja za vsa sodna in druga uradna pisma do teže 20 gramov. Za vsakih nadaljnjih 20 gramov ali pa del te teže se zviša pristojbina za 50 par. — Cena kuvertam za vrednostna pisma se bo s 1. majem zvišala ter bo stala kuverta 75 par. — Poštni paketi, ki so naslovljeni v Nemčijo, ne smejo presegati teže 20 kilogramov. * Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo dr. Janka Drnovška, odvetniškega kandida-ta v Krškem, v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. * Imenovanja pri ljubljanskem poštnem zavodu. Pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani so imenovani: za tajnika dr. Vladimir Vidmar, tajnik IV. razreda; za blagajnika 1. razreda po pravilniku Alojzij Potočnik, kontrolor 1. razreda; za poštno-hranilničnega uradnika II. razreda po pravilniku Josip Mogolič, kontrolor III. razreda; za poštno-hranilničnega uradnika IV. razreda po pravilniku Josip Otoničar, kontrolor V. razreda; za poštno-hranilničnega uradnika Josip Lavrič in Lenart Drnjevič računovodji; za poštno-hranilnične uradnike (uradnice) Klotilda Žlindra. Franc Kramar, Maks Komar, Mirko Krčmar, Frančiška Božič, Maca Burger in Ivan Planine, poštarji (poštarice) V. razreda; za poštno-hranilnično uradnico, odnosno poštno-hranilničnega uradnika Ana Nagode In Pavel Borštnik, računovodji; za poštno hranilnične uradnice Zdenka Tomažič, Frančiška Jančigaj, Terezija Prešern in Mara Babšek. * Upokojen je g. Josip Stadler, policijski uradnik v Celju ter se preseli stalno na Bled. * Iz uradnega lista. «Uradni list» pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v včerajšnji številki: Uredbo o zdravniških zbornicah ter pravila o organizaciji šole za bolniške strežnice v Beogradu. * Pokrajinsko tajništvo Jugostovenske strokovne zveze v Celju je izdalo za 1. maj v revolucionarnem duhu pisane letake v kojih poživlja svoje delovno in krščansko iiudstvo. da Droslavi ta dan. ki so g» ImeH doslej v zakupu socialisti, na posebno demonstrativen način. Pustimo klerikalcem to veselje, saj ne bo trajalo dolgo. Vsekakor pa Je značilno za socis/-listlčno organizacijo, da Jo tudi t Celju kjer je njen štab, izgubila svoje pozicije • Razstava vajeniških del ob rt no-nadaljevalne šole v Celju se vrli v nedeljo dne 6. maja od 10. do 12. r meSčanekl šoli ter bo nudila občinstvu priliko, se osebno prepričati, kako dobro Je naložen prispevek, ki ga je dala mestna občina za vzdrževanje za obrtno-nadaljevalne iole r Celju. • Nov« intervencije Orjune proti tujerodnemu izzivačo. Kakor nam poročajo je ljubljanska «Orjuna» na prošnjo delavstva, zaposlenega pri stavbni tvrdkl «Obnova» na stavbišču «Ljubljanskega dvora», odetranila madžarskega inženjer-Ja Mtlllerja, ki je nehumano ravnal z domačimi delavci. Vse pritožbe proti nJemu niso pomagale nič, kakor tudi ni zaleglo opozorilo stavbni tvrdki da je moral Int. Maller svojčas iz gotovih razlogov hitro zapustiti madžarska tla. • Krvava Ironija. Od odličnega slovenskega literata smo prejeli: Za mestnega arhivarja v Ljubljani torej ni imenovan kak Vladimir Levstik, kak Albrecht, Lončar, Novačan ali Erjavec, ampak čisto enostavno — neki Fabjančič.. No da, poleg Hribarja Aškerc, poleg Tavčarja Zupančič, poleg Periča Fabjančič... Toda ironija ne tiči toliko v tem, nego odgovoru na to, kdo je — omogočil tako kuriozno imenovanje. Hi kulturne deklaracije, hi avtonomija, proč s «izdajalci slovenskega naroda», simpatiziranje s kle rikalci ter celo glasovanje zanje — zdaj pa Imate! In za slovenske literate se morajo zavzemati v občinskem svetu demokrati! Ali ree tudi take «Roeskure» ne bodo pomagale? Ce ni oelo tako, da M bilo strašnega psovanja, ako M bil na-prednjaki prezrli literata — tako p» bo približno vse dobro ln prav? ... Zanimiva obsodbe. V Mariboru Je včeraj vzbudila pozornost obsodbe resolucije, ki so jo pred nedavnim aklenlli mariborski trgovci na zborovanju trgovskega gremija proti postopanju sodišč» in policije napram onim trgovcem, ki ne označujejo v izložbah oen is s tem prekoračujejo določila naredbe o pobijanju draginje. Resolucija, ki ao jo zborovaloi sklenili soglasno, je bila precej ostra in se Je državno pravdništvo tako zanimalo zanjo, da je dvignilo proti predsedniku trgovskega gremija obtožbo radi žalje-nja sodišča, ki je predsednika tudi obsodilo na 2 tisoč dinarjev globe. Obsojenec se je pritožil proti sodbi, ker je pred vsem tudi mnenja, da za soglaBne sklepe zboroval cev trgovskega gremija ni osebno odgovoren. • Verski fanatizem. Kakor poročajo su-botiški listi, so te dni na tamkajšnjem katoliškem pokopališču izkopali truplo umrlega reformatorskega duhovna Bar-šija. Policija je dognala, da ao nahuj-skanl katoliški župljani, ki so bili ogorčeni, da je bil na katoliškem pokopališču pokopan duhoven reforma take cerkve, truplo izkopali ter je zagrebli laven pokopališča. • Vlnovita pijača. V Mariboru je treba običajno zelo dolgo iskati gostilne, kjer natočijo res dobre božje kapljice. Čeprav leži mesto sredi Slovenskih goric, je taka nežlahtna kapljica prav draga Tega so krivi najbolj brezvestni vinski trgovci, ki na jesen po nizkih cenah nakupijo dobro vino in ga potem tako dolgo mešajo z raznimi jabolčnicami, kemikalijami in vodo, da je vino kljub goroetasnim cenam končno komaj užitno. Lani je roka pravice ostro prijela radi podobnega de-likta vinskega trgovca Pilschlerja. Včeraj pa je bil od mariborskega okrajnega sodišča obsojen Franc Hfltter, znani vino-tržec in izdelovalec žganja iz Ptuja radi prestopka zakona o živilih na dva dni zapora in 4 tisoč dinarjev globe oziroma na nadaljnjih 80 dni zapora Lansko jesen je namreč Hfltter prodal dvema mariborskima trgovcema iz svojega vinograda na Plaču vino, glede katerega je ljubljanski kmetijsko-kemijski zavod izjavil, da je sumljivo, mariborski kmetij-ski-kemijski zavod ter dva izvedenca v vinarski stroki (vinarski ravnatelj Pukla-vec in višji kletarski nadzornik Zabavnik) pa so spoznali kot vino prodano tekočino za vinovito pijačo, t. j. da je bila vinu primešana jabolčnica. • Kakšna bo sadna letina Dasi smo v Sloveniji imeli lani izredno dobro sadno letino, se vendar obeta tudi letos obilna sadna letina, če ne pride slana ali kaka druga uima. Drevje je prav lepo pognalo ter je polno cvetja. Pogled na naše sa-dovnike je pravi užitek. Novorojenček v rakovnlškem bajer-ju. V tako imenovanem Baje r ju, malem jezeru pri Rakovniku, so našli predvčerajšnjim truplo utopljenega novorojenčka Mati novorojenčka ni znana. • Samomor mlade žene. V Zagrebu se je predvčerajšnjim ustrelila gospa Cilka Eckstein, ki je vsled smrti svojih roditeljev obolela na živcih ter se je že ope-tovano skušala usmrtiti. Pognala si je iz revolverja v prša dve krogli, ki sta obe zadeli srce. Bila je takoj mrtva. Stara je bila šele 25 let. • Morski pes pri Dubrovniku. Dubrov-niški listi poročajo, da je poaadka državnega parobroda «Solin» opazila v bližini otoka Lokrum, kakih 80 metrov od obale. ogromnega morskega psa Ker se v Dubrovniku že kopljejo v morju, je bilo prebivalstvo opozorjeno na nevarnost za plavače, ker se morski psi zadržujejo po I več dni na istem mestu. • Iz zapora nšeL Iz ljubljanske jetniš-nice ie oobesmil zidar Matevž Pečenik, rojen leta 1900 v Horjulu. PieSagaT Je železno omrežje na oknu svoje celice, skočil na dvorišče, pristavil lestvico ln ušel ie« zid. Pobegnil Je v civilni obleki. • Tihotapci ob severni meji so kljub ostrim kaznim vedno živahno na delu. Zadnji čas jih orožniki vsak dan po par pritirajo v zapor, običajno nat-ovorjene a polnimi nahrbtniki. Včeraj je mariborska carinarnica prisodila nekemu Josipu Fllsu radi tihotapstva 355 dni zapora poleg zaplembe blaga in Štefanu Barbari-ču iz Zagreba 2000 Din. Ker pa jih ni mogel plačati, so ga poslali s Flisom vred sa 40 dni v zapore mariborskega sodišča. • Drzni cigani v Mariboru. V zapore mariborskega sodišča so pripeljali dve ciganski družbi, ki sta se pred kratkim naselili v Radvanju pri Maribora. Nekaj čaea so ti cigani zatajevali svojo nemirno kri. Pred par dnevi pa so srečali na cesti dva muzikanta, ki sta šla ravno na muzlko. Cigani — pet razmršenih raztr-gancerv — pa so hote M slišati njuno umetnost ln hočeš, nočeš, muzlkant Je moral sredi ceste pihati na svoj trombon. Kmalu pa je uslužni muzlkant čutil tipanje v svojih žepih, katere mu je medtem cigan že do dna Izpraznil. Ker je začel muzlkant kričati, so cigani oba umetnika pograbili, pošteno premikastili, ju od nog do glave okradli, pobrali jima tudi klobuke ln končno Se Instru- meoi do fertamenu RtoOcB. OroCniki pa so Jih kmalu nato z ženami vred preselili v zapore mariborskega okrožnega sodišča. * Razne nezgode ln nesreče. Konj Je udaril a kopitom v obraz delavca Ivan» Mikuliča iz Travnik* pri Kočevju, ko ga je snafil. Fant Je dobil težko rano na glavi — Na nepojasnjen način si je zlomil desno nogo Avgust Kavčič, osemmesečni sin mizarskega pomočnika v Spodnji Šiški — Josipina Verbif, dekvka v tovarni «Transformator» v Ljubljani je rezala a strojem papir. Vtaknila je vsled neprevidnosti obe roki v stroj, ki JI Je odrezal oba palca. — Pri padcu s koleea si Je zlomil levo roko zidar Miha Urban -čič iz Rakeka in dobil fte nekaj manjši) pofikodb. — Delavec Južne železnice. Franc Pivec, al je pri delu na železnici poškodoval levo oko. * Pokuslte ln prepričali se bodete, da so «Pekatete» najboljše in ker ae zelo n&kuhajo tudi najcenejše testenine. * Cevlfl domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» » najboljši ln najcenejši. Zahtevalte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debeln Ljubljana, Breg št 20 ln Aleksandrovi cesta Si 1. Lastnik ta Izdajatelj Konzorcij «Jntra». Odgovorni urednik Fr. BrozoviC. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Vremensko Ljubljana, 28 aprila 1823 poročilo Ljubljana 306 m aad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm 7. 765-6 10-7 brezvetra oblačno 16-3 14. 758-1 12-4 jug. vzh. — 21. 760-8 10-3 aev. vzh. — 7. 7562 18-0 jng- «»p. 20-0 7. 764-9 iro 20-0 7. 762-7 100 ■er, zapad dei 100 7. 767-1 6-0 ll-o 7. 767-2 7-0 brezretra M 110 Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj ; , Praga . , Inomost. , T Ljubljani barometer višji, temper, visoka. Solnee vzhaja ob 4-50, zahaja ob 19*14 V preteklem tednu le ostalo vreme še vedno isto, dan za dnem dež, dan na dan nizko nav2dol oblačno, temni, vlažni oblaki, ki Jih vodi Južnozapadni veter. Sveti Juri] Je sicer prijezdil na zelenem konju, celo s cvetjem se Je že odelo drevje, toda kljub vsemu od pomladi nimamo prav ničesar. Za grdo vreme, ki visi nad nami že tako dolgo, moramo tudi to pot dolžlti neizogibne depresije. Ena se }e ravno pred tednom dni pomikala preko srednje Evrope na vzhod, prlšedšl semkaj z Atlantika preko Pirenejev. Naklonila nam Je dežja obilo ta preobllo; šele ko Je v sredo Izginila preko Madžarske in Poljske v Rusijo, se Je pri nas nebo zve-drllo in naposled zjasnilo. Za depresijo je pritiskal maksimum, visoki zračni tlak, ki je v četrtek ležal preko vso južno polovico Evrope ta nam naklonil prekrasen, dasi močno vetroven pomladan- ski dan. Toda naše veselje Je bilo kratko; Atlantski ocean Je imel že izdelano lepo okroglo depresijo, ki jo je posla! preko Angliie in Danske proti vzhodu. V petek se Je že nahajala na svojem sprehodu preko Severnega morja razširjajoč svoj vpliv, to Je oblačno ta deiev-vreme, vedno bolj proti Jugovzhoda do ln preko nas. Odšle) smo zopet v dežju. Ako bi bila merodajna samo ta glavna depresija, ki se odpelje na vzhod, tedaj bi morali dobiti sedaj lepše dni. sprva hladneiše, nato toplejše. Ako pa se vmeša tudi vpliv Adrije ln ostalega Sredozemskega morja, tedaj nam še ved no ostane deževna blagodat Tega slednjega razpoloženja na našem jugozapadu pa nikakor ne moremo predhodno konstatlrati, zato moramo z neslgur-nostjo zakllučitl svoje tedensko premišljevanje. r55 Prvovrstno brivsko in ioaleino milo parfume, kolinsko vodo, kremo za kožo, šminke, puder, prah in vode za umivanje glave, barvo in mastila za lase, prah, milo in pasto za zobe, ustno vodo, zobne krtačke, raznovrstne brivske in toaletne potrebščine, potrebščine za maskiranje, ter lasne mrežice, priporoča Parfumerija STRMOLI, Ljubljana r» Pod Trančo štev. 1. ZAHVALA. Povodom prerane izgube našega dragega nam sina in brata se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako mnogoštevilni udeležbi spremili na zadnji poti, zlasti se pa moramo zahvaliti vsem. kateri so v Mojstrani za vse tako skrbeli in nam v težkih dneh stali sočutno na strani ter nas tolažili v naši boli, kakor tudi invalidom in vsem darovalcem cvetja in vencev, bodisi v Mojstrani ali Radovljici. Zahvala gre posebno tudi g. Ivanu Derniču ml., kateri je z vso požrtvovalnostjo skrbel ob nesreči takoj za vsestransko kakor tudi zdravniško in duhovniško pomoč. Še enkrat vsem prav lepa hvala. V Radovljici, dne 23. aprila 1923. 712 Žalujoča rodbina Tomaž Vogrelnikova. m Zahvala. Ttl Vsem, ki so nas ob priliki prebridke izgube našega dobrega sina, brata in strica, gospoda Emila Smeinerja tolažili, oziroma za vse nam došle izraze iskrenega sočutja in darovane vence izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, Sokolu Radeče, požarni brambi Radeče in Loka, županstvu, pevskemu društvu «Kum» za prekrasne žalostinke, lovskemu društvu Radeče, šolskemu vodstvu Radeče Zidani most, orožništvu, uradnikom južne železnice Zidani most in gospodu R. Estu za njegovo požrtvovalno uslužnost in podporo ob sprevodu. V Mariboru, dne 28. aprila 1923. Žalujoči ostali. Vsa slikarska in pleskarska dela izvršuje najceneje Anton Stiplošek, Ljnbljana Rožna ulica 13/H. 674 UiUBLdANA Mestni trg lO. Semieni laboratorij za izdelovanje desinfekcijskih sredstev. 678 R Si dobro ohranjeno za 12 letnega dečka. Ponudbe z označbo cene in zuamka na Aloma Company, anončno in reklamno družbo z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3. 717 te dobi po konkurenčni ceni ▼ 1 v ueiiu Razen tega proizvaja olnkovo pločevino, sirovi in rafinlrani olnk ln olnkov prah. 605 Brzojavni naslov: CINKARNA CELJE. Medkrajevni telefon: it. 28. Priporoča se Ivan Magdič krojač «17 Ljubljana, Gledališka ulica štev. 2. Tvrdka J. Premelč v Ljubljani 727 izreka zavarovalni družbi „Yardai>" za točno in kulantno likvidacijo vlomne odškodnine najiskrenejšo zahvalo ter priporoča gorenjo zavarovalno družbo vsakemu kar ■ • . najtopleje - ¥metoč čez ulico otvorim v soboto 23. aprila v Kolodvorski ulici štov. 26. Postregel bodem slavnemu občinstvu s pristnimi vini in nizkimi cenami. Priporoča se rs« J od preprostih do najfinejših t veliki Izbiri, po izredno nizki ceni v modni in galanterijski trgovin! 1 Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. 66 'icker, Stettie stz>ojna tovarna priporoča bvoJo ijalne stro J Kolarska delavnica in karoserija za avtomobile VLASTIM1R PETROVIČ Beograd, Ratarska 21 Sščss izvež s proti dobri plači. Stalen posel. Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe naj se pošljejo na gorenji naslov. 711 I sootni za eksploatacijo mineralnih vrel, za tvornice brezalkoholnih pijač, kakor n. pr. limonade, sodavice in sličnib, ter vse strojne naprave, potrebne za zaloge piva in vina. Kataloge ln cenike pošilja na zahtevo brezplačno trgovska agentura „Avrama Almozlino", Beograd, Dušanova ulica št. 15. TeL 8—12. JAMSKI LES smrekov ail Jelkov od 10 om debeline na tankem koncu in od 3 m dolžine naprej kupi vsako množino franko vagon kranjskih postaj: 665 Šentfanški premogovnik, KrmelJ - Dolenjsko. Priporoča po najugodnejših pogojih ste-klenlcejza zgoraj navedene svrhe, samo na vagone. Največje transportno podjetje sveta Samo 4 dni na odprtem morju. Najhitrejša In najboljša zveza preko HAMBURGA, Antverpena In Cherbcurga z razkošnimi „EMPRESS" parnlki na dvojne vijake. Odhod vsako nedeljo. Daljnje Informacije glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prtljage, predpisa uselje-venja v Kanado In Zedlnjsne države daje AGENCIJA 667 CANADIAN PACIFIC, Zagreb, Petrlnjska ulica 40. JOSIP ZiDAR, Ljubljana, Wllsonova (Dunajska) cesta 31. nasproti hotela „Union1 p LiubSiana De,lkat®»®» špecerija in vinarna ' Solidna postrežba. i® Dalniika glavnica in rezerve Din 36,000.000. Ustanovljena 1900. a se p r iz dosedanjih poslovnih prostorov, Stritarjeva ulica 2 v poslovne prostore v i i 9 tmštmi i§< ve Cl m v katerih prične dne 2, mala 1923. poslovati. Naslov za brzojavke: Banka, Ljubljana. Telefon: št. 261, 413 in 502; devizni oddelek št 503 in 504. užnice: Brežice, Celfe, Gorica, Krasi!, Maribor, Meikovič, Novi Sad, Pfuf, Sarajevo, Split, Trsi. Priloga „Jutru" it. 101, dne 29. aprila 1923. Iz življenja in sveta Polt In kozmetika Goj&ev zdravja sploh se pričenja z gojitvijo koie. V ta namen si umljmo vsak dan vse telo ali ga vsaj odrgnfrno z mokro tuto ter potem dobro obrišlmo s platneno suho brisačo. Cim bolj se s tem navadimo mrzle vode, tem bolje je. 2lvd in ŽHice kože se točno odzivajo proceduram z vodo in se navadijo hitro prilagoditi se vsaki menjavi temperature. S tem se oiaemogoči izguba toplote, prepreči se nrehlajenje, skratka: telo se otrdi Vendafc" pa ni utrjenje edini nspeh rednega umivanja z mrzlo vodo, marveč vzbudimo ž ijjlm tudi še druge odporne sile v telesu: srce se ojačL Krvni obtok postane živahnejši, dihanje globlje, prebava se poživi In končno z izboljšanjem kožnega delovanja tudi olajšamo funkcioniranje ledvic, uporabljanje vode pospešuje torej vse organe ta oživlja pretvarjanje snovi. Za gojitev kože pa treba poleg vode uporabljati včasih tudi druga sredstva. Izvrstno čistilno srfedstvo za kožo Je n. pr. alkohol, predvsem rektifičlTan, to Je povsem Izčlščen špirit, ki ga dobimo v drogerijah ali lekaniah. Tak špirit od-stranja maščobo, ki jo Izločajo kožne žleze, osvežuje polt in je ¡zborno sredstvo za desinfekcijo. Pravf toaletni špirit vsebuje 90—96% alkohola, in je kakor voda čist Kdo ima mastno polt, pomoči krpico :v čist špirit Ln s! otri ž njo kožo. Tudi za mastno laslšče je dobro, ako ga zmočiš ln otreš večkrat s špiritom. Kdor se zelo poti, si obriši znojna mesta telesa takisto s špiritom. V kozmetiki se redkokdaj uporablja čist špirit, nego ga parfu-mirajo. Parfumiran alkohol se Imenuje snostavno «toaletna voda» CEau de Tol-■ette). Takih «vod» je neStevIlno y prometu in iISe po vijolicah, vrtnicah, šmamlcah, Španskem bezgu L dr. ali združujejo v sebi hkratu več vonjev. Najbolj* razširjena ie tako imenovana «Kolinska vtotfa» (Eau de Cologne), ki so jo poznali že> v 17. veku In tudi nI drugega kot parfumiran špirit. In sicer vsebuje vonj limon, pomarančnega cvetja, rožmarina, berga-monta, klinčkov, sivke L dr. Toaletne vode so torej čist špirit, pomešan z raznimi vonji. Zato si Jih vsaka dama po svojem okusu sama naredi. Doma narejena «Kolinska voda» je boljša Ln seveda mnogo cenejša. Glavna sestavina je vedno čist špirit. N. pr.: zmešaj 300 gramov špirita, 13 g slvkinega (La-vendel) olja in 20 g rožne moke. — Ali: 1000 g špirita, 5 g lipovega olja, 50 g moščjakove (Moschus) tinkture, 50 g benzoe-tinkture, 20 g vanHtaa, 7 g jononk ta 350 g desltlirane vode. — Ali: 600 g Špirita, 2 g olja Iz pomaranečnega cvetja, 1 g rožmarinovega olja, 3 g lbnono-' .Vega olia, 1 g bergamotovega olja ta 3 g od pomarančne luptaie. — Za osveženje ta kot Jako dobro sredstvo proti glavobolu uporabljaj mentol, in sicer 100 g kolinske vode in 2 g mentola. Proti neprijetnemu znojenju uporabljaj sallcilovo kislino v prahu, kakršne se poslužujemo tudi za konserviranje sadja. V 100 g koiinske ali kake druge toaletne vode ali v 100 g špirita razmešaj 2 g sali-rilove kisline. S to tekočino namaži večkrat na dan umite noge. Tudi nogavice in čevlje poškropi s pripravljeno tekočino. Kot osvežujoče sredstvo Je končno razširjena še sledeča toaletna voda: 500 g čistega špirita, 20 g mentola, 5 g Ather aceticus, 500 g destilirane vode. V prometu se imenuje ta toaletna voda «Diana». V splošnem veja: na 1 kg čistega špirita 15—20 g esence cvetja, ki je dami najljubši. Te esence se Izdelujejo v Franciji ta Nemčiji to jih Je dobiti v drogerijah in lekarnah. Sicer pa veljaj Slovenkam pravilo: najbolje diši, kaT sploh ne diši. Ostri, omam-Hivi vonji spominjajo na dame dvomljive moralne vrednosti ta zdrave moške le odbijajo. Največjo privlačno moč imata snažnost in čistota. Duša opice Izguba nemških kolonij je najhnjSe za-dela petero opic profesorja dr. Kellerja, voditelja nekega nemškega inozemskega zoološkega opazovališča. Opice so morale zapustiti svojo domovino. Njihov hranitelj dr. Keller je sedaj izdal knjigo «K psihologiji šlmpanza», v kateri slika opazovanje življenja teh človeku podobnih opic. Simpanzl poznajo zabave ln plese. Dr. Keller je imel priložnost videti jih, ko so se držali za roko, plesali okrog drevesa ter pri tem udarjali z nogo ob tla. V pravilnih ritmičnih presledkih so tudi kimali z glavami, tako da je ta ples povsem spominja! na primitivne plese divjakov. Za ples so se opice okinčale z zelenimi vejami, cvetkami ta aličniml predmeti, katere so druga drugi obesile okoli vratu. Med plesom so Simpanzl večkrat zaleglo kriknili. Ta krik spominja po sodbi profesorja Kellerja na plesno petje Indijancev in zamorcev. Pri šimpanzih pa je razvit tudi nekake vrste čut hvaležnosti. Nekoč sta na otoku Tenerifi, kjer je imel dr. Keller svoje opazovališče, ostali dve opici v kletki na dežju. Začeli sta jokati. Dr. Keller jima je odprl kletkina vrata in opici sta se podali pod streho. Od mraza se tresoča šimpanza sta se približala profesorju ter ga hvaležno objela. Ko so te opice pozneje po dolgi vožnji dospele v berlinski zoološki vrt, kjer so jih spustili iz zabojev, v katerih so potovale ločene druga od druge, so se jele objemati in milovati kakor ljudje. Najpametnejši med opicami je bil neki šimpanz z imenom Sultan. Dokazal je večkrat, da imajo opice osebno inicijativo ter da so jako Iznajdljive. V Sultanovo kletko so položili več bambusovih palic, pred kletko pa banano. Palice so bile tako kratke, da z njimi ni bilo mogoče doseči sadu. Po dolgih brezuspešnih poizkusih, da bi dosegel banano z eno palico, se je Sultan domislil, da bi svojo željo utegnil udejstviti, ako sestavi več palic. Na ta način je končno dosegel zaželjenl sad. Na svojo iznajdljivost in uspeh je bil zelo ponosen. Od veselja je kar skakal po kletki. V berlinskem zoološkem vrtu so po vojni za opice napočili težki in slabi časi. Pred enim letom pa jih je vendar do-letel srečen dogodek: neka samica je skotila mladiča, kar se pri ujetih opicah zgodi jako poredkoma. Vsa srečna mati je nosila otroka na hrbtu. Druge samice so jo gledale postrani, ker so se bale, da bi samec Sultan utegnil postati preveč naklonjen materi in otroku. Zaradi tega je neka opica poizkusila ukrasti mladiča. Toda roditelja sta jo zasačila 'pri zločinu in jo pošteno naklestila. Pri nekem pretepn med opicami je doletela mladiča nesreča; pretepači so mu skvarili roko. Mladiča so morali poslati oa berlinsko otroško kliniko, kjer mu je kirurg odrezal pohabljen ud. Nobeno dete na kliniki ni imelo toliko obiskovalcev ter ni prejelo toliko sladkarij, kakor mala opica. Slaba nezadostna hrana in neugodno podslebje sta opice docela upropastili Štiri opice so poginile že lani na jesen. 2iv je ostal samo še Sultan, katerega so prepevali v berlinski akvarij. Toda Sultanovo zdravje se je slabšalo od dne do dne. Otppel je popolnoma, izgubil pamet in buin po cele ure skozi okno na ulico. Slednjič ¿e tudi njega doletela smrt Berlinski a&parij je z njim prišel ob svojo največjo zanimivost X Statistika kraljev. Neki italijanski list prinaša zanimivo statistiko o usodi raznih vladarjev. Statistika govori o 2576 vladarjih, ki so vladali 24 narodov. Od teh vladarjev je bilo 300 s silo pregnanih s prestola, 81 se jih je moralo odpovedati prestolu, 20 jih je izvršilo samomor, U jih je znorelo, 105 jih Je padlo v vojni, 103 so končali ▼ vojnem ujetništvu, 25 lih Je umrlo po strašnem mučenju, 155 Jih Je postalo žrtev atentatorjev, 65 Jih le bilo obsojenih v zapor od lastnega naroda, a 108 vladarjev je bilo ubitih o priliki raznih revolucij ta uporov. Komaj 1591 vladarjev je umrlo naravne smrti. X Ženska ljubosumnost v službi policije. V francoskih novinah čitamo, da je Paul Dtaat, industrijalec v nekem provinclalnem mestu v Prandjl, nekega dne objel svojo ženo ter se po prisrčnem slovesu odpeljal v Pariz. Njegovi ženki se Je pa to pod pretvezo poslov ukrenje-no potovanje v lepo francosko glavno mesto zdelo sumljivo ta kar žurno se odpravi za možem. 2e drugI dan Je Imela srečo, da ga zaloti v neki ulid z zelo živahnim prometom v družbi lepe mlade dame, ki Je šla z njim pod roko ter se veselo smejala. To videti, dežnik nameriti ta svojo tekmovalko neusmiljeno nakre-satl, to Je bilo hitreje Izvršeno nego bi se moglo popisati. Nabralo se Je ljudstva, prišla je policija ter odvedla razkuštranl ta razjarjeni borilkl na komlsariat Komisar Ju je mirno zasliševal ter se zabaval, ko sta še pred oblastvom nadaljevali s svojimi psovkami. Kar postane njegovo oko pazljlvejše, z mirno kretnjo poseže damid, s katero si Je gospod Dtaat kratkočasil Svoje bivanje v Parizu, med lase ter privleče lz njih polnilni peresuik (styk>), pa še drugega in tretjega ln četrtega itd_, vse opremljene z dobrimi pristnimi zlatimi peresi. Komisar stavi par neprijetnih ta poudarnih vprašanj, ki so imela posledico, da so gospodično Jaenetto Rebours pridržali v zaporu, ker ni mogla dokazati, odkod ima toliko dragocenih pisalnih orodij In zakaj Jih hrani na tako nenavadnem kraju. Ko je gospod Dinat uvidel, da je tratil čas ln denar z navadno tatico, je prosil svojo ženko za odpuščanje ter se povrnil z njo domov. X Grad Schwarzau postane tujski penzijonat. Vojvodinja Marija Antonija Parmska, mati ekscesarice Zite, je svoj grad Schwarzau pri Dunajskem Novem mestu dala v najem neki družbi, pri kateri Je sama udeležena kot delničarka, drad se preuredi v odličen tujski penzijonat. Fevdalni in krasno urejeni grad ima preko sto soban s prltikllnaml ta ga obdaja velik park, ki obsega kakih 100 oralov površine. Na gradu Schvvarzau se je, kakor znano, dne 21. oktobra 1911. vršila poroka princese Zite Parmske s kesnej-šim cesarjem Karlom. Posestnica gradu, vojvodinja Marija Antonija Parmska, prebiva seda) na Bavarskem, kjer si je kupila novo posestvo. X Kitajci kupujejo ruske dragocenosti. Boljševiška vlada nadaljuje z razprodajanjem znamenitih dragocenosti stare carske Rusije. Sicer pa Je tudi v komunistični stranki sami mnogo zelo uglednih oseb, ki energično nasprotujejo tej akciji, čeprav brez uspeha. Najnovejši sklep, da se proda znameniti platinski aršta Petra Velikega (aršin Je ruska mera, enaka 0"71 m), pa je Izzval med komunistično levico in desnico naravnost srdit boj. Harbinski listi poročajo, da so bile velike količine dragocenosti, pokradenih po moskovskih cerkvah, prepeljane v Harbin, da bi se vnovčile na Kitajskem. Med mnogimi drugimi predmeti, ki so na prodaji, se nahaja tudi mitra patrijarha Filareta (1782—1862), ki je bila dosedaj pod varstvom moskovskega patrijarha. Ta mitra Je iz kovanega zlata in je težka več funtov. Njen obod Je okrašen z opali, med katerimi se nahajajo male ikone, ki so ovenčane z velikimi rubini in smaragdi. Sredi križa se nahaja diamant od 14 karatov, krog njega pa je še mnogi» manjših. Poleg njene neprecenljive vrednosti je ta mitra vrhutega eden najlepših primerov starega zlatarstva. Div-no vliti okraski in pa umetniške poteze odlikujejo še prav posebno to mltro od ostalega blaga patrijarhata, ki je že v celoti na kitajskem trgu. X Novorojenčki z zobmi. Nedavno je zdravnik dr. Bolard društvu kirurgov v Bordeauxu na Francoskem razkazoval novorojenčka-dvojčka, od katerih je eden prišel na svet z dvema zoboma, drugemu je pa prodrl en zob drugi dan po rojstvu. To je pač zelo redka prikazen. Gospodarska vprašanja Slavenska banka d. d. Organizacija vinograd* nikov uoem zwr w T *>W krize. Vinograd- x„ _ , niki se morajo zavedati, da £h more r»-Včeraj 28^t m se le vršil v Zagrebu „nopEnoč. Ako se strnejo v trd- rcdtil letni občni zbor «SI a venske banke» no gtroUovnV organlzadjo morejo doseči za poslovno leto 1922, ki ga Je ob 11. url . m,„bM „ nfih<_ obstoi v Zagrebu Občni zbor za leto 1922. otvorll predsednik upravnega sveta, ve-letadustrljalec g. Vladimir Arko ob na leindustrljalec g. Vladimir Arko ob na- , vlnogradara y združuje vino- vzočnosti mnogobrojnlh delničarjev ali „„ J* njih pooblaščencev. — Iz poročila ravnateljstva prolzhaja, da Je bilo poslovanje zavoda v letu 1922. navzlic še vedno po-stoječlm težkočam v narodnem gospodarstvu nadvse povoljno. Ravnateljstvo se Je poglavlto brigalo za to, da kar najbolj dvigne mobilnost ta likvidnost zavoda, v ta namen Je raztegnilo svoje delovanje v vseh granah bančnega poslovanja ta zlasti razširilo v koncern zavoda spadajo-člh industrijalnih podjetij. Zagotovilo Je Slavenskl banki odločni vpliv ta vodstvo majoritetnega sindikata v Trboveljski premogokopnl družbi ta enako intenzivno Je poslovanje v «Prometnem zavodu za premog d. d.» v LJub-Janl, ki Je kot urad za prodajo premoga v tesni zvez! z Imenovano premogokopno družbo. Razširilo se Je delovanje «Jugo-slavenske šumske Industrije d. d.» v Zagrebu, a udeležba pri delniški družbi za tvornico In rafinerijo fosfatov «Zorka» Subotlca, pri Cinkarni v Celju, končno pri «Prvi brodski tvornicu kovinskih predmetov d d.» v Brodu na Savi je rodila najlepše gmotne uspehe. — Na novo se je pod vodstvom Slavenske banke osnovala delniška družba «Metra» za izdelovanje trakov in pramenov v Mariboru in Ljubljani, «Topilnica svinca in STebra v Litiji», delniška družba za konserviranje morskih rib «Sardina» v Splitu, gradbena družba «Slograd» ta novinar-sko-reklamno podjetje «Aloma Company» Banka ima 20 podružnic v državi, a skoro bosta otvorjeni tudi novi podruž-nld na Reki in v Novem Sadu. Tudi število svojih afiladj Je povečala v preteklem letu s prevzetjem večine delnic Slovenske banke v Ljubljani, katera razvija po svojih podružnicah v Ljutomeru, Dolnji Lendavi ta na Vrhniki agilno delavnost v Siovefll)1 v Prekmurju. Slavenska fraaŽSJfc razširila v preteklem letu zdatrto STZfi južno amerikanski posel, otvorjvšl Samostojno agencijo v Buenos Air ep in podagencljo v Rosariu ter je ustaiiovlla kr. pooblaščene tTgov-ske agencije v Argentini]!, Braziliji, Chile in Peru, kakor tudi končno Slavensko-amerikansko trgovsko družbo. Predložena bilanca izkazuje znaten napredek v vseh strokah bančnega poslovanja. Aktiva banke so narasla od 861 ml-lijinov 633.543.82 K, l 1921. na milijardo 224.502.291.54, torej za 362,868.747.72 kron. Znaten napredek izkazuje osoblto porast vrednostnih papirjev od 42,892 tisoč 778.90 K na 92,169.592.97 K. Vloge banke so narastle napram stanju od leta 1921. od 327,177.538.52 K na 511,427 tisoč 308.00 K, torej beležijo porast od 184,249.770.47 K. Celokupni promet banke izkazuje naravnost rekordno številko, ker dosega 142 milijard kron, za 87 milijard več kakor v letu 1921 17,183.053.62 K predložil je upravni svet dotacijo rezervnemu fondu od 1,500.000 K, penzijskemu fondu za uradništvo od 696.196.72 K, ter končno izplačilo 9 od- „„.a,^,,,, ___________ stotne dividende, skupno 13,500.000 K, do- koj pritisnila cene na reelno stanje, čim naj se ostanek, po izplačilu običajnih tantijem upravnemu svetu ta nadzorstvu prenese na novi račun. vse, kar je potrebno za njihov obstoj. Taka organizacija je Glavni savez jugo- gradnike vse države. Nujno je potrebno, da osnujemo po naši lepi Dolenjski vsaj Štiri podorganl-zacije tega saveza, in sicer enega za Belo Krajino, enega za politični okraj novomeški, enega za sodna okraja KrSko in Kostanjevica ter enega t» sodna okraja Mokronog in Radeče. Da se ta organizacija izvede, sklicuje podpisani kot glavni tajnik zgeraj omenjenega glavnega saveza, nastopne sestanke vinogradnikov: 1.) V nedeljo 29. t m. v kmetijski šoli na Grmu za 10. uro dopoldne za politični okraj novomeški 2.) V nedeljo 29. t. m. ob 2. uri popoldne v Soli v Kostanjevici za sodna okraja Krško in Kostanjevica. 3.) V nedeljo 6. maja ob 1. uri popoldne v Soli v Metliki za Belo Krajino. 4.) Na praznik 10. maja ob 2. popoldne v šoli v Mokronogu xa sodna okraja Mokronog in Radeče. Vinogradniki, vsi, ki se zavedate, kaka nevarnost nam preti, ako se sami ne pobrigamo za svojo bodočnost pridite vsi na omenjene shode! Kmetijski svetnik B. SkaUckg. Ljubljanski trg Cene mesa dnevno naraščajo. Mestna občina uvede v najkrajšem času mestno mesnico, da se na ta način ustvari kolikor mogoča konkurenca mesarjem ta za-dobl točno sliko o primernih mesnih cenah. Današnje cene mesa v dinarjih so sledeče: Goveje meso v mesnicah 22 de 25, na trgu najnižja cena 18, najvišja 24. teletina 19 do 20, svinjina I. vrste 30 do 35, II. vrste 25 do 30, najslabša slanina 38, najbollša 43; amerlkanska mast 38, domača 42 do 45, šunka 45 do 56 po kakovosti, prekaieno meso I. vrste 43 do 48 II. vrste 35 do 40, prekalen Jezik 46. Drobnica: koštrun 16 do 17, kozlič 24. Konjsko meso 8 do 9, kg hrenovk 32 d<-> 37, kg polprekaienih kranjskih klobas 43 do 52. Piščanci 24 do 25, kokoš 36 do 46. Mleko 4, surovo maslo 60, čajno 75 do 80, bohinjski sir 47 do 55, Jajca 1.25 do 1.50, kruh 7.50 bel, 6.50 črn. Mok* št. «0» 7.50 do 8, črna 6, koruzna 4.50. Špecerijsko blago: kava od 44 do 9fi po kvaliteti, bel kristalni sladkor 25, v kockah 26.50 do 27, namizno olje 30 d<~ 33, jedilno olje 23 do 25. Glede zelenjave so pritožbe občinstva zaradi visokih cen na ljubljanskem trgu v celoti popolnoma upravičene. Zelenjava se prodaja kot žafran. To Je mogoč« vsled tega, ker Imajo zalagateljl ljubljanskega trga popoln monopol ta ni nobene konkurence. Vsled visokega stanja lire je uvožena zelenjava izredno draga ta podraži še domače cene. V očlgled temu po- ------ . ------------------ložaju, ki se brez dvoma dolga leta ne Od bilančno izkazanega dobička od bj izpremenil, namerava mestna občina ustanoviti veliko vrtnarsko podjetje za produkdjo zelenjave, ki bi bilo v stan-j kriti velik del potreb Ljubljane. Na ta način ustvarjena občutna konkurenca bi ta- DOBAVE. -----------------Dobava moke. V intendanturi Drav- Občni zbor je vzel poročilo o delovanju sjvn!m d.rkom .. liw.r.t. rr«d do 20 b««dl D!« 8"—, mkl Md.tH« t>»«*f« 80 P*r »«6. — Pl.ta M »»dno n.pr.l I lahko tudi v mtmkih). N* vpr.iaaja odoov.r ■ uprl« I», )• vpraSaafci prllotofla znamka ra »¿govor tor inanlpul.ollaka prlatojblna (I D»), ar Trgovski pomočnik, star 20 let, dobro izvežban t mešani stroki, želi premeniti mesto t kaki večji trgovini, r mostu ali vetjem trgu. Naslov pove uprava «Jntra». 1515 Fostrežklnja 1511 išče službe za dopoldanske in popoldanske ure Ponudbe prosi poslati na upravo «Jutra» pod «Postrežkinja». išče mlad intelig. gospod pri večjem podjetju primerne službe. Sovori slovensko, hrvatsko, nemško ter nekaj italijansko in je v lesni stroki popolnoma verziran. Ponndbe pod «Korotan» na auončno družboAlomaCompany, Ljubljana, Kongresni trg štev. 8. 731 13u|Dslos.toma ša&lonon za predtiskarije ženskia ročnih del MARK BLE1ER, Senta, Bačka oudl najnovejše vzorce! 90 Premog, cement in strešna opeka stalno v zalogi pri H. Petrič, Ljubljana, Dunajska cesta 33. Tel. 366. Skladišče „BALKAN". 680 Naprodaj: Dva stoječa parna kotla 8 parnimi cevmi iz kovanega železa, vključno armature; parna sesaljka; dva nabiralnika; različne kopalne kadi iz cinka in drugi kopalni predmati. Ponudbe pod „Ugoden nakup 372" na upravo „Jutra". 676 Zahtevajte v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah k«« ■ SI IA fc» Tj.«« f Prodajalko za trgovino z mešanim blagom na deželi, v večjem okraju na Spod. Štejerskem, se išče. Naslov pod «409» na podružnico «Jutra» v Mariboru. 1505 Dekle, staro 18 let, išče mesta kot prodajalka, najraje mešane stroke na deželi. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «izučena». 1514 Vsestransko verziran pknjlgovodja-bilanolst prvovrstna moč, z dolgoletno zrakso in vzornimi izpričevali, »možen vseb vrst knjigovod-itva, korespoudence, kalku-acij ter orgamzovanja. v največjih podjetjih, išče službo. Ponudbe pod «Emigrant» na upravo «Jutra». 1440 Vreče, rabljene, dobro ohranjene, kupi Jos. Bahovee, Ljubljana, 8v. Jakoba trg 7. as Moiko kolo ("VVaffeurad), proda brivec Sijakover, Cerkvena ulica St. 19, Trnovo. 16)6 Šivalni stroj, 1515 rabljeni, prodam. — Naslov pove uprava «Jutra». Prodam vrtno lopo, dobro ohranjeno, radi pomanjkanja prostora, po zmerni ceni. Poizve se Zrinjskega cesta št. 8, visoko pritličje. 14(8 Volno ln perje 1468 vsake bar e, vrste in količine po nizki ceni nabavi Karel Šmith, Celje, Kocenova 7. Mlinski Inventar, raznovrstni, vodna kolesa, kolesa na palce, truge fpajkl-kostne), sita itd. naprodaj. Ivan Bizjak, Moste, pošta Žirovnica. 1463 Gospodična, l««a vajena vseb pisarniških poslov, kakor tudi knjigovodstva ter izučena v trgovini i mešanim blagom, želi premoniti službo. Gre najraje v kako Wctto Nasiov pove oprava «Jutra*. Strojepisko, 1450 stenogrnfiiijo, sprejmem takoj. Pogoj po dogovoru. Anton Koder, notar, Murska Sobota. Gospodična 1498 30 let Btara, snažna in poštena, želi iti v službo h kakemu gospodu za gospodinjo bodisi na deželo ali V mesto. Vajena je v gospodinjstvu. Naslov pove uprava «Jutra». Učiteljica 1497 želi mesta čez počitnice k otrokom. Pogoj: Pop luaoskrba v biši m povrnitev potnih stroškov. Naslov pove uprava «Jutra». Prodajalka 1524 mešane stroke želi službe v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe na upravo .Jutra» pod «Prodajalka». Deinl plaJč, skoraj nov, se proda za 400 dinarjev. Naslov pove uprava «Jutra». 1504 Pohittvo: 1409 8palnice, jedilnice, knhinje, pisalne mizo najceneje pri Krrnan & Arbar, mizarstvo, St. Vid 4 nad Ljubljano. debnlčeknampre-staja ter ga nudimo po znatno znižani eeni. Trgovina s semeni Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica 12. um Vrtal o o, nizke In visoko - debelnate, lepih novih vrst, ter cvetlične dekoracije oken in balkonov priporoča slavnemu občinstvu Antou Ferant, trg. vrtnar v Ljubljani. 1520 Motorno kolo Moosacoohe M. A G., 5 PS, z 2 cilindroma, s prestavami, v najboljšem stan u, se proda. Kupec dobi euoletuo jamstvo. Vpraša se pri Janku Mazijn, Križevuiška 10/1. 1544 Boljša družina v Ljubljani išče ..dravega do 30 let starega dekleta, ki zna kuhati, ki ljubi otroke in ki zna opravljati vsa ostala gospodinjska dela Nasiov v upravi «Jutra». 1540 Kuharica 1513 boljša, čista, marljiva, želi boljše mesto kuharica ali gospodinje. Ceujeuc ponudbe ua ttpravnistvo «Jutra» pod «Gospodinja». Uradnik, 37 let star, neoženjen, zelo uporabljiv, verzirau, zrnožeu popolnoma b1 venskega, hrvatskega, nemškega m italijanskega ezika, spreten knjigovodja in korespondeut, želi primerno služPO Gro tudi na deželo. Cenjene ponudbe na upravo «Ju ra» pod «Uporabljiv». 1649 S dobrih stavbenih in 2 pontitvena mizarja sprejme takoj stavbeno pod jetje Florian Strauss, Tuzla. Gospod, 1530 ki bi poučeval navadue in moderne plese, se išče. Ponudbe pod «Dober honorar« na upravo «Jutra». Mesto hlšnloo prevzame vdova s pokojnino in s 7 letnim otrokom. Vešča vseh gospodinjskih. hišnih, vrtnih ..el in poučevai.ja za o novno iolo Za stanovanje dela rada vse brezplačno. — Ponudbo pod «Skromna» na upravniUvo «Jutra». 1521 Trgovski pomočnik mešane stroke, star 24 le', želi premeniti dosedanje mesto, oziroma sprej'me mesto i potnika. Nasiov pove oprava j 1 «Jutra«. 16.I31 Prodam 1542 novo spalno opravo iz trdega lesa, solidno delo. Fran Šeber, tapetnik, Ljubljana, Kožna ulica št. 5. Suhe hrnike 1535 maslavnee, prvovrstno blago, raz pošilja samo na veliko tvraka M. Sbil, Mokr. nog. Hotelirji ln gostilničarji, pozor I 1'rodam pO nizki ceni 170 komadov novih vrtnih izklopnib trpežnih stolov Naslov pove upr.iva «Jutra». 1483 Lepo mebltrano sobo s posebnim vhodom se odda le boljšemu gospoda ali gospodični. lat »tam se kupi bukov ali smrekov gozd v ljubljanski okolici, prodajta se pa lep zapravljenček z drema sadežema in velika sLmorezni-ca. Naslov se iive t upravi «Jutra». 1539 Gostilna ln kavarna v industrijskem mestu s krasnimi stavbenemi prostori, vrtom in sadonosuikom, se radi družinskih razmer proda. Cena 400000 Din. Pojasnila daje 1. Detiček, Pesje pri Valenju. Naprodaj. 1522 Osebni avto «Nesseldorfer» 14/45 PS s 6 sedeži, in mali avto «Fiat» 8 12 Pa s 3 sedeži iu sedežem za si'.o. Oba avta sta lepa, malo rabljena in se prodasta po zelo ugodui ceni. Poizve se pri L. Zelezniku avtogaraža, Ljubljana, Spod. Šiška, Cel vška cesta 21, v bližini pivovarne «Union». Prenosni Itedllnlk z bakrenim koti m, dobro prenovljen, tvrdke «Koloseus» 120xiH) cm, pripr. »a gostilno ali kmetijo, proda za uizno ceno J. Maleušek, Bohinjska Bistrica. 1526 Eve konoesljl, za eostilno in trgovino, na deželi pri farni cerkvi, se takoj piodasta ali pa se zamenjata za hišo v mestu. Naslov v npravi «Jutra». 1527 Lepa kočija, 152G dvovprežua, in mesarske sani, vse v dobrem sianu, malo rabljene, se ceno prodajo pri J. Kralju, Železniki. 6000 kron 1510 dobi, kdor odstopi veliko ali 2 ininjši nemtblirani sobi v sredini mesta. 1'oundbe na upravo «Jutra» pod «Sepe-ratni vhod». Meblirana soba se odda solidnemu gospodu. Naslov cove uprava «Jutra». Primeren prostor za krojaško delai nico se išče za maj ali junij. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Dobra najemniua». 1473 Trgovska hlia s električno napeljavo, vodovodom, trgovskimi in skladiščnimi lokali, prostim stanovanjem itd., pripravna za vsaki obit, oziroma industrijo, na periferiji Ljubljane se proda. Ravnotako se takoj ugodno proda stavbena parcela v sredini mesta. Posredovalci izključeni. Naslov v upravništvu «Jutra». 1488 Stavbena paroela ob glavni cesti se i« proste roke proda. Poizve se pri Mariji Blague na Primskovem pri Kranju. 1489 Njiva 1506 v obsega 1028 m' t Spodnji Šiški, se po ugodni ceni proda. Naslov v upravi «Jutra». snaa gospo« rooo inženjer, želi korespondence z zdravo, iskreno in pametno devojko, i nekoliko premoženjem. Zeli se slika. Neano-nimne ponndbe na upravo «Jutra» pod «Šmarna gora». Gospodična 1519 s premoženj em okoli 100.000 K in s lepim pohištvom, išče znanja z gospodom, od 40 do 45 let starim, če je mogoče v držat ni službi, ali s posestnikom, v svrho ženitve. Tndi vdovec ni izktnčen. Le resne ponudbe pod «Tiha sreča» ni podružnieo «Jutra», Maribor. Ona IUO.OOO Din. Kape« floM takoj itanovan*. Maribor, Novm tss, Vrtna nllca 10. 1us Hrano 152? pri boljši gospodinji išče gospod. Ponudbe pod «Hrana» na opravo «Jutra». Zenltnl oglas. Posestnik z dežele, vdovec, srednjih let, ki namerava prodati svoje posestvo, se želi seznaniti z gospodičnoali vdovo brez otrok, v starosti od 25 do 35 let, katera naj bi imela posestvo ali vodno žago v lasti. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, naj se pošljejo na upravo «Jutra» pod «Srečna bodočnost». 1433 Posknsl vsaj enkrat, četudi s prav majhnim besedilom med Malimi oglasi «Jutra», če sploh kje, boš tu dosegel zaželjeni uspeh t Izdatno večji meri kot povsod drngrod. II Enonadstropna vila s 6 sobami in drugimi prostori, 25 minnt od mariborskega glavnega trga, naprodaj. Plna hrana, 1651 opoldanska, event tudi večerna, se išče v bližini BUi-veisove in Rimske ceste Naslov pove uprava «Jutra». Prav vsakdo kdor kaj Išče, kdor kaj ponuja, kdor kaj kupuje, kdor kaj prodaja, prav vsakdo prlsnava, da imajo č n d o v 11 nspeh Mali oglasi t «Jutru». I Slike sa legltlmaoije izdeluje najhitreje Hugon Hib Ser, fotograf, Ljubljana, Valvasorjev trg 7, nasproti Križanske cerkve, usi Kot kompanjon lelim pristopiti, eventualno prevzamem ključavničarski ali sorodni obrat. Cenjene ponudbe pod «Ključavničar» na upravo «Jutra», ims Male OgUse „Jntra" se smatra za najprlprav- nejie posredovalno sredstvo, ki odgovarja vsem potrebam današnjega časa in je oe-nejie kot vsak drug inserat. Posebno ugodno je, da si sam že vnaprej lahko izra-č naš, kaj Te bo stal Mali Trgovee a lesoA iiče posojilo Din 60.000-— proti garanciji U r^oklm obrestim. Eventuelno sprejme drnžabnika(oo) s primernim kapitalom. Ponudbe p^d «Veliki dobiček, na aprjtrništvo «Jutra». 1512 Ponk n nemlčlnt, angl« i čini ln glasovlrju kakor tudi instruketje za ljudske šole, se daje po primerni ceni, Naslov pave uprava «Jntra*. 1651 Za industrijsko podjttje t« bi se oddala električna sila, približno 30 Amp., mogoč« tudi prostori, 'v bližini kolodvora. Pojasnila daje Wars-berg, Re žeuja, bi hotela osrečiti mladeniča, ki je pri večiem podjetju in iicu netaj premoženja Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Hvaležen». Dva mladeniča, inteligentna Tržačaua, želita znan a z dvema gospodičnama v starosti od 18 do 22 let, v svrlio medsebojno korespondence v slovenskem italijanskem ali nemškem je ziku. Ponudbe pod «Venus, Juno» na tipnvo «Jutra». 1 Zahvala. Za vse izraze globokega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta in starega očeta, gosp. Antona L. Globočnika kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev, vsem, ta so ga spremili v tako obilnem številu na njegovi zadnji poti, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se pa zahvaljujemo čast. g. župnik '-krbcu za brezštevilne tolažilne obiske v dnevih hude bolezni in za njegov pretresljivi nagrobni govor, gosp. dr. Havlinu za neumorno delovanje tekom bolezni, nadalje tukajšnjemu gasilnemu društvu za častno stražo, spremstvo in lepo nagrobno petje, ?as. žup. nač. gosp. Janku Sajovicu za njegove lepe nagrobne besede ter cerkvenim pevcem za ginljive žalostinke. Tržič, 29. aprila 1923. Žalujoči ostali. naslanjaš, kakor kakflen kralj ali vodja, na njegovi desni In levi M m postavila vojvoda Vendomski in veliki prior, oba stoje, z meči v nožnici, toda pripravljena, da jih potegneta. Ta trojica bi fungirala na mestu sodnikov. Bil bi to torej nekakšen burbonsko-an-žo vinski rodbinski sodni stol! In eden med njimi je bil določen, da smrtno-nosno udari s mečem po Ricbelieu-u ln ga prebode; ta naloga je doletela Cha-laisa. Vojvoda anžovinski bi bil moral reči: «Gospod kardinal, v imenu francoskega plemstva, katero vi zatirate, sem odlomil, da morate umreti. Zato pomolite ie zadnjo molitvico in udajte «•...» In takrat M Chal&is moral udariti . . . Vse je bilo torej dogovorjeno ln natančno porazdeljeno & prt pravljeno. Vsakdo je bil torej na svojem mestu, le Louvignyja ni bilo . .". Ix velike jedilnice se sliši sum, nalahno rožljanje s pripravljenim jedilnim orodjem, veseli lahki žvenk srebrne in kristalne posode, ki jo prenašajo strežaji . . . Gaston je ves zelen v svojem napetem in vznemirjenem pričakovanju. «Saj je že skoraj poldan!» zamrmra vojvoda Vendomski. «Skoraj, mislim . . .» zajeclja i negotovim glasom Gaston. Zgodovmski roman To kar ste storili VI v palači G viških ln potem v ulici Courteau in zopet danes, mi dokazuje, da imate srce na pravem mestu. Verujte mi, poslušajte me in pustite svoj dosedanji poklic. Sedaj bi itak bili slab vohun ... Postati morate poštenjak in dober meščan ...» «Najlepša hvala ...» odgovarja Ras-casse z nekakšno občutljivostjo. «Poskusil bom spraviti se z Njegovo emi-nenco. Mnogo mu dolguiem ... Ce sem ga Izdal vam na ljubo, mu dolgujem odškodnino...» «Toda .. » prične Trencavel. «Pustite!» pravi Mauluys. «V njegovem duhu se vrši sedaj boj, v katerega je bolje, da se nikdo ne vmešuje.» «Gospod...» se zopet oglasi Ras-rasse po nekaj trenutkih zamišljenega molka in pri tem pogleda na Annais, «... morda sem imel razloga, da sem postopal napram vam tako, kakor sem. Kar se pa tiče današnjega dne, priznavam, da nisem vedel, da ste prisotni. Mislil sem, da bom rešil kraljevega brata.» «Vojvodo anžovinskega?» poskoči Annais. «Tako je, da! Mislil sem, da ga hoče Saint-Priac tukaj le napasti. To tembolj, ker sem videl v Longjumeauu patra Jožefa ln pol eskadrona dragon-sev...» Annais pobledl. «Gospod Rascasse,» vpraša Manlujs, Fn kaj mislite, da je s temi dragonci?» «Eh, bogami, kaj neki? Mislim, da bodo v kratkem v Flearyju in da bodo ujeli kakšno prav visoko osebo... Njegova eminenca prav dobro zna prirediti takšna nepričakovana presene-Senja pri svojih sijajnih obedih... Bog vas obvaruj!» In Rascasse se naglo oddalji, ves je-ten na sebe samega in na ves svet, poišče zopet Corlgnana, ga udari po plečih ter ga pozove: «Na pot, brate!» «Lopov, bedak, ti si upaš po svojem prejšnjem novem Izdajstvu ...» IVAN ZAKOTNIK Telefon St 379 mestni tesarski mojster Telefon št. 373 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, «topnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. . Tovarna furnirja. V LJUBLJANI, ZAGREBU IN BEOGRADU Izvršuje na lastnih tablah ln kioskih i ^ vTfl tudi Vi ne smete, \ ^jgi w ampak pojdite ta jfiK^. koj in oglejte si velikansko zalogo nTBraj-jfljglfegi» sukna, rolne, ce-fira, platna, hiače-rine, robcev, mo ^Sak droviue ter sptob ftSgt. vsem&nufakturno robo t veletrgovini H. Stermeckl, Celje, katera prodaja radi velikanskega nakupa direktno iz prvih svetovnih tovarn po čudovito nizki hcenah. Zahtevajte cenik 1 41 Najstarejša slovenska anončna in reklamna družba z o. z, LJUBLJANA Kongresni trg 3 BEOGRAD Sremska ulica 9 Ljubljana j ^ Mestni trg 15 izda!9V3telj Na drobnol fia debelo 1 Zalog-a sprehajalnih palic lž Pooravila točno in si liilno I 70 Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak. Šibenik, Šabac, Velikovec, Vršac. Ekspozitur©: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Agencije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utca 35; Bankhaus Milan Robert Alexander, Wien I., AugustinerstraJße 8. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. ira. 300.000«- ""Pl Natančnejša pojasnila da „Informacijska pisarna SEVER, Dunajska cesta S". -f£ajs«are*5a špe«il&lska îvrdka v Sloveniji Ljubljana Spsdicijska pisarßa Jasenice Podjetje sa prevažanje Mag' južne žcleznice. Brzovozni ix tovoru i aabiialni pioaet i* Avstrije in v Avstrija X." carinjenje. Podjetje ca pnvataaje pohlfevs. Skladišče i posebnimi uprtimi kabinami a pohištvo. Rrzojari: Eanslnfrer. ' Inter ar ban telefon 60. Večje podjetje v LJubljani sprejme ža svojo podružnico v Zagfj^elbui in Beogradu Pravi „Goisat "-ieviji, èevsii za «maši ter Esvskl csvt|i vseh vrst se izdelujejo v icani solidni čevljarski delavnici 125 ë fâèW^iiïk ië?n Pogoj: perfekten v srbohrvaščini. Ponudbe z referencami in opisom predslužbovanja pod „Stalna služba" na Aloma Company, anončna družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 8. Ljubljana, Turjaški trg (Hrsg) L Istotam so izdelujejo tudi vse vrst« dragih obuval, od najpreprostejše do najfinejše izdelave. Cene soSsc'rc" Postrežba folital Bremen - New York Direktna zveza t krasnimi ameriškimi vladnimi parnlkl. Neprekos-IJIvl po udobnosti, Čistosti In po Izbornl oskrbi. Hitre In varne ladje. 68 „Oeorge Washington" „America" „President Roosevelt" „President Harding" Zahtevajte podrobna pojasnila In brodar. list H. 210. 535* ¿agr Ugodna prilika za prevajanje blaga. "fpg'PV EIBBBSäBSaESZBStëKi za danidke kostume v največji izbiri pri A. & E. Skab&rnâ L'sül:«, Mestni trg 10. Gradbeno podjetje Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata Beogradske Zadruge Ljubljana H Bohoričeva ulica St. 24. g CAKOYEC, Medjimurje, Jugoslavija Telefon Interurb. 59, 4, S Brzojavl: Vajda Čakovec ZIKO Sapaftrcite duri in ne pustita nertosnosiš usaa v !as!ni dem! Piite hi ¿9 edina ksv3 svoše vrste v Jugcsiauii'. S^St se v vseh božjiih trgovinah, P?afaroa „ŽžSCA"« cB. s o. Mutoliana, Holsta dolina. vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo 92 Prodajni urad v Ljubljani — Krekov trg 10 Vljudno naznanjam, da sem preselil svojo trgovino z mešanim blagom, delikatesarr.i ter zajtrkovslnico iz dosedanjih prostorov na srna, divje koze, divje prašiča, zajce, fazana, jerebice, kljunače, divje race pr* m* kupuje vsrk čas In vsako množino pj najvlžjlb oenah od oddajnih postaj E■ VAJDA, veletrgovina z divjačino ČAIŠOVEC, Medjimurje, Jugoslavija Brzojavl: VAJDA, ČAKOVFC - Telefon Interurb. Ste v. 59, 4, 3. Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč. SOUB2N tri TCŠEH CBRiK=JK. 79 Priporočam se za nadaljnjo cenjeno naklonjenost ter beležim z odličnim spoštovanjem T. Mencinger.