Pnšrrtfna nlacana v gr*»ti »\ i ni MolXII štev. ?Z5 U imVM v JKifo l oktobru 1929. ftnn Dh 1. Izhaja vsak dan popoldne, izvzemgi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a. Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. In vratni davek posebej. >Sk>venski Naro4* velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 900.«- Din. — Rokopisi ee ne vračajo. Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 8126. Ogromne žrtve za na novo vojno Anglija izda letno nad 4 milijrrde za oboroževanje - Razorožitev je zato tudi najvažnejši gospodarski problem - Važne izjave angleškega zunanjega ministra Hendersona London, 2. oktobra. Snoči je imel minister zunanjih del Henderson na shodu ki ga je priredila angleška delavska stranka v Brigtonu, velik govor, v katerem je podal pojasnila o pravkar doseženem sporazumu s sovjetsko Rusijo o vzpostavitvi ponovnih diplomatskih stikov med Anglijo in sovjeti, Henderson je izjavil, da je bil v vseh spornih točkah dosežen popoln sporazum in da bo na podlagi tega sporazuma vlada naprosila parlament, čim se sestane k svojemu jesenskemu zasedanju, da pristane na to, da se med Anglijo in sovjetsko Rusijo izmenjajo diplomatska zastopništva. Henderson je pri tem poudaril svoje globoko prepričanje da bo mogoče na tej podlagi vzpostaviti ponovne in prijateljske stike med Anglijo in ruskim narodom, in sicer na podlagi, ki bo trajno zadovoljevala interese tako angleškega kakor ruskega naroda. Henderson se je v svojem govoru dotaknil nadalje vprašanja razorožitve. Tudi v tem pogledu se angleški minister zunanjih del nadeja, da bo prišlo s pomočjo Društva narodov in s primernim sodelovanjem velikih držav do zadovoljivega sporazuma. Vprašanje razorožitve je za Anglijo življenjskega pomena. Sedaj potroši Anglija letno 150 miliji nov funtov šterlingov za priprave za novo vojno, dočim so 1. 1913 — 1914 ti izdatki znašali 78 milijonov funtov šterlingov. Te ogromne številke dokazujejo, da spada razorožitveno vprašanje k onim problemom, ki jih je treba v interesu gospodarstva in financ rešiti na prve mmestu. Na Društvu narodov in ostalih či-niteljih mednarodne politike je, da preprečijo nove katastrofe in da znižajo izdatke za nadaljnja oboroževanja. —— ■ mmm Male države se upirajo nadaljnim reparacij- skim dajatvam Bolgarska in Madžarska se izgovarjati, da ne zmoreta naraščajočih reparacijskih dajatev v Beograd Pariz, 2. oktobra. Odbor ekspertov za vzhodne reparacije je poslušal ekspoze o bolgarskih., reparacijah, ki sta za. podala bolgarska delegata bivši minister Danev in direktor . bolgarske direkcije državnih dol--, sov.-Nikola Stojanov V svojem ekspozeju sta bolgarska delegata protestirala proti prenalgi progresiji, s katero narašča:o bolgarske reparacijske dajatve. Te dajatve presega:o po naziranju bolgarskih delegatov plačilno "zmožnost bolgarske države. V svojem ekspozeju sta bolgarska delegata nadalje podala sliko bolgarskih reparacij. Bolgarske reparacijske dajatve so bile od-merTene s čl. 121 neuvillske pogodbe in znašajo 2 m pol milijarde zlatih mark. Med-zavezniška komisija s sedežem v Sofiji nadzira bolgarske reparacijske dajatve. Ker se je bilo gospodarsko stanje Bolgarske pred leti dokaj poslabšalo, je bil 1. 1924 v Sofiji podpisan protokol med medzavezni-Sko komisijo in bolgarsko vlado. Bolgarski reparaciiski dolgovi so bili s tem protokolom razdeljeni v dve transi. Prva transa je znašala 550 mil. zlatih frankov, ki naj se izplača v 60 letih in s 5^. Drugo tranšo tvori ostanek reparacijskih dolgov. Jesenska razstava Zagrebškega zbora Zagreb, 2. oktobra. Danes dopoldne je bila otvorjena jesenska razstava zagrebškega zbora. Otvoritvi so prisostvovali zastopnik ministra za trgovino in industrijo, zagrebški župan in df'ugi predstavniki javnih oblasti in gospodarskih organizacij. Razstavljene 60 izredno lepe vrste sadja, grozdja, nadalje najboljše perutninske pasme »td. Z razstavo ?o združene modne in reklamne revije. Bolezen dveh romunskih regentov Bukarešta, 2. oktobra. Tukai vlada velika skrb za zdravstveno stanje regenta Buzdugana, ki ie obolel v ušesih. Skrb ie tembolj upravičena, ker tudi o zdravstvenem stanju drugega regenta Christee ni jasnosti. Kakor znano vprašanje nasledstva v regentskem svetu ni urejeno z rumunsko ustavo, ker je kralj Ferdinand pred svojo smrtjo določi! sedanje regente. Ministrski predsednik Maniu biva trenutno na letnem bivališču kraliice vdove ob Črnem morju, kjer ga telefonično obveščal o zdravstvenem stanju obeh regentov. Preiskovalni zapor nad odvetnikom dr. Kulčarjem Zagreb, 2. oktobra. Danes je sodišče potrdilo priskovalni zapor nad zagrebškim odvetnikom dr. Kulčarjem, ki je obtožen, da je izsiljeval od raznih strank različne denarne vsote pod pretnjo, da jih sicer ovadi oblastem zaradi komunizma. kj pa se bodo iztirjali šele po 1. aprilu 1935. Od tega reparacijskega dolga ne teko deti e nikake obresti. Bolgarske reparacijske daiatve so znašale v. začetku 1 1923. in 1924 letno Po 5 mil zlatih frankov, kar predstavlja danes vrednost 10 mil. zla"tih frankov. Od 1. 1932. se bodo anuitete tega dolga postopno zvišale na 20 mil. in bodo progresivno narastle na 32,35 in 40 mil. zlatih frankov letno. Bolgarska delegacija je završila svoj ekspoze s protestom proti tki nevzdržni progresiji repa-racijskin dajajev od strani bolgarske države. (Av.). I Pariš, 2. oktobra. Na včerajšnji ^opoldanski seji odbora ekspertov za vzhodne reparacije je delegat madžarske vlade baron Foraniy obrazložil stališče Madžarske napram nadaljnim reparacijskim dajatvam. Njegov govor je tri jal 1 uro. Baron Foraniv je podal pregled o stanju gospodarstva in financ na Madžarskem ter utemeljeval trditev, ki jo je izrekel svoj čas že predsednik madžarske vlade grof Bethlem, češ, da Madžarska ne more prevzeti novih reparac jskih obvez, ker bi bile nezdružljive s sedanjim stanjem madžarskih financ. Popoln sporazum v Piratu Na jugoslovensko-bolgarski meji je vzpostavljen trimesečni provizorij Pirot, 2. oktobra. Pred svojim odhodom v Sofijo je predsednik bolgarske delegacije polkovnik Popov dal novinarjem izjavo, v kateri se zahvaljuje našim oblastem kakor pirotskemu prebivalstvu za prisrčen sprejem. Konferenca je potekla v najlepšem r*du in razpoloženju. V vseh točkah je bil dosežen popoln sporazum. Podpisani so bili pravilniki o redu na meji, o policijskih ukrepih za prehod potnikov preko meje in pravilnik »A< o dvolastnikih. Vsi ti pravilniki 60 začasnega značaja in veljajo zaenkrat 3 mesece. Dotlej pa se morajo urediti vsa v poštev prihajajoča vprašanja. Ako bi ta vprašanja dotlej ne bila rešena, ugasne veljava teb pravilnikov avtomatično. Nadejam se, je završil polk. Popov svojo izjavo, da bodo tudi ta poganja uspela in da bodo med obema državama vzpostavljeni najboljši odnošaji. Grčija in Turčija Atene, 2. oktobra. Tukajšnji turški odpravnik poslov je obiskal ministra zunanjih del Mihalakopolusa. s katerim je imel daljši razgovor. V političnih krogih se trdi. da je turški odpravnik poslov predlagal v imenu svoje vlade, naj bi Grčija in Turčija sklenili trgovinsko pogodbo. Trebušni legar v Nemčiji Berlin, 2. oktobra. V Saarbruckenu se je pojavil trebušni legar. Ena oseba je že podlegla bolezni. Legar se je pojavil v raznih četrtih mesta hkrati. Beograd, 2. oktobra. »Avala« poroča: Davi se je vrnil iz inozemstva v Beograd minister zunanjih del dr. Marinko- vić. Na postaji so za SDrejeli višji urad-n:>k' m:n.:strntva zunanjih del. Opoldne pa se je vrnla iz P:.TO»ta delegacija naše vlade, ki je završila podajanja z bolgarsko delegacijo z uspehom. Depolitizacija duhovščine v Romuniji Beograd- 2. oktobra. Iz Bukarešte poročajo, da sestavlja vlada načrt za* kona, ki'naj izloči vero iz politike. Novi zakon je zamišljen kot dopolnilo k nedavno sklenjenemu konkordatu med Vatikanom in Rumunijo. Zakon bo prenovedal vsako vpletanje vere v po* litične boje in bo duhovnikom vseh veroizpovedi zabranil vsako aktivno politično udejstvovanje. Srbijanski trgovci za izenačenje predpisov o trgovinah Beograd, 2. oktobra. »Avala« poroča: Minister trgovine in industrije ie danes sprejel deputacijo lastnikov podeželskih trgovin v Srbiji in Južni Srbiji. Deputacija je prosila naj bi se sedaj v prečanskih krajih veljavni zakon o trgovinskih obratih razširil tudi brez izjeme na teritorij Srbije in južne Srbije in da na ta način preneha veljati dosedanji zastareli zakon o podeželskih trgovskih obratih, ki je bil izdan 1. 1870. Reški vodovod v Kastavščini Kastav, 2. oktobra. Na prošnjo kastavske občine, ki ie kakor vsa ostala Kastavščina ostala brez vode, ie uprava reškega vodovoda napeljala preko meje na naše ozemlje dva javna vodovodna izliva, in sicer v Pehlinu in Zametu. Po neirtunskrh konvencijah je cena vode za naše prebivalstvo ista kakoT na Reki in sicer 1 kubični meteT po 70 cenUtror, da eta ministra B-i-rov in Molov poslala iz Ženeve bolgarski vladi dopis, v katerem jo poziva, naj stopi iz svoje dosedanje rezerve ter prepreci na-daljne atentate, ki eilno Škodujejo ugledu Bolgarske in ooeinogotaja, da bi fimivni krogi na zapadu dovolili Bolgarski zahirano stabilizacijsko posojilo. ČSR dobi zlato valuto? Praga, 2. okotbra. Stalni odbor obeh poslanskih zbornic bo prihodnje dni proučeval zakonski načrt o uvedbi zlate valute na Če-hoslo vaškem. Po končani redakciji bo zakonski načrt predložen nc^errru parlamentu kot eden prvih zakonskih osnutkov. Na drugi strani pa se govori tudi o možnosti, da bo ta zakon po vsej pa-MIki uveljavljen že pred sklicanjem novega parlamenta in to z naredbo predsednika republike, ki se pri tem lahko sklicuje na zadevno pooblastilo v češkoslovaški ustavi. Nujnost zakona se utemeljuje s tem. da bo Ceho-slovaška šele po uvedbi zlate valute lahko sodelovala v Mednarodni reparaciiski bantki. Iz policijske kronike Smolo ima posestnik in mizarski mojster Josip Velkavrh iz Krakovske ulice, kajti v zadnjem času so ga kar dvakrat obiskali tatovi. V času od 20. do 29. septembra je nekdo vlomil v kovčeg, ki je bil na podstrešju njegove hiše v Krakovski ulici 7 in odnesel 3 m sivega blaga za moško obleko, srebrno žepno uro, 2 verižici in otroška očala v skupni vrednosti 900 dinarjev. Tat pa se ni zadovoljil samo s tem plenom, marveč je Velkavrha še enkrat osrečil s svojim obiskom. Odnesel mu je dežni plašč, vreden 500 Din, črno žensko ruto, vredno 300 Din in več manjših stvari. Škoda znaša 880 Din. Natakarici Mariji Čampa, zaposleni v Košakovi gostilni na Zaloški cesti, je včeraj nekdo odnesel svetlosivo pleteno jopico, vredno 200 Din. — Služkinja Jožefa Čampa, zaposlena pri nadučitelju Potočniku, je bila v ponedeljek zvečer v družbi neke ženske v Lattermannovem drevoredu. Ko je šla domov, je opazila, da ji je bila ukradena ročna torbica, v kateri je imela več manjših stvari, Skoda znaša 100 Din. Ljubeznjiva zakonska ženica Je Marija J., stanujoča na Vodovodni cesti. Sprla se je s svojim možem, železniškim uslužbencem in mu med prepirom vrgla klešče v glavo. Mož je šel k zdravniku, ki mu je izstavil spričevalo o lahki telesni poškodbi. Če se zakonca ne bosta pobotala, bo pač epilog na policiji ali pa celo na sodišču. Policija zasleduje uradnika Cirila SL, rojenega 5. VII. 1899 v Ljubljani, ker je tvrdki »Veha« izvabil poltovorni avtomobil »VVanderer«, vreden 22.500 Din in se ž njim odpeljal baje v Dalmacijo ali v Bosno. Evidenčna številka avtomobila je 15— 378. Oblasti zasledujejo tudi mizarskega pomočnika Franca Omerzela. rojenega v Rož nem in pristojnega v Celje, ki je dne 21. t. m. vlomil v vilo inženjerja Rakuša v Zagradu, odnesel gramofon, daljnogled in več drugih stvari v skupni vrednosti 7000 Din. Omerzel je bil že večkrat kaznovan in je tuji lastnini zelo nevaren človek. Zasledujejo tudi čevljarskega pomočnika Antona Adamiča, rojenega v Ponikvah, občina Videm, srez Kočevje, ki je nedavno vlomil v stanovanje kočarja Josipa Zgonca v Dre-novcu, odnesel razno cbleko. nekaj zlatnine in več drugih stvari v skupni vrednosti 2500 Din. Zakaj je bil potreben zakon o učbenikih Beograd. 2. oktobra. Danes izide v *Služ-benih novinahe zakon a čokkih učbenikih. S tem stopi ta zakon v veljavo. V zvezi f» tem je jninistretvo prosvetp izdalo pojasnilo, v katerem utemeljuje ta zakon z interesi pouka, dijaških roditeljev in z nacijo-nalno potrebo. Doslej jp vladala gl^oV učbenikov popolna anarhija. V mnogih zavodih se jp uporabljajo po ver, učbenikov privatnih izdanj, ki so si deloma nasprotovali in ki so tudi gledp cpn bili pretirano dr.igi. Vrhutega je imel Glavni prosvptni sav-?t « tpmi učbeniki dokaj posla in težav. Novi zakon bo omogočil izdan.ia najboljših učbenikov na modernih didaktičnih podlaga!] v cenenih izdajah ter v popolnem skladu z enotnim pravopisom in terminologijo. Zagonetna kuga na Javi Pariz, 2. oktobra. Listi poročajo, da se je na otoku Javi pojavila zagonetna epidemija, ki je zahtevala tekom met meseca septembra 322 človeških žrtev. Epidemija se je pojavila prve dni me* seca avgusta in je tekom avgusta po* mrlo 180 oseb. Oblasti so pokrenile obsežne profilaktične mere proti no* vi bolezni, ki pa se kljub temu čim* dalje bolj razširja. Tudi v Rumuniji ustanavljajo fašistične organizacije Bukarešta, 2. oktobra. Narodna kmetska stranka je izvedla na vojaški podlagi organizacijo svojih pristašev, in sicer v takozvane rumunske Sokole. Sedaj je tudi liberalna stranka skle» nila na sličen način organizirati svoje pristaše. Na četu tega pokreta je sin pokojnega šefa stranke Bratianu. Tej organizaciji se je baje priključil tudi profesor Cuza, tako da bi imelo giba* nje protižidovski značaj. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.50, Berjpn 13.5175 — 13.5475 (13.5325). Bruselj 7.909, Bnadirnpešta MM —9.920 (9.905), Gorih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 7.974 — 8.004 (7.9»), London 275.97, Newyork 56.66. Parira 221.79 — 223.79 (222.79), Praca 167.R2 —168.62 (168-22). Trst 29726. Efekti: Celcstea 170 d. Uu.bVar.ska kredama 123 den., Pr-ašitedoona 865 d.. Kreditni 170 dem., V©v6e 130 den., Ru5* 260 — 260, Stavbna 50 "be. Slavko Osterc pa ne bo rekel kljub temu žal besede o onih, ki mu hote ali aeho te mečejo polena pod noge Sploh je sani miv glede tega v primeri z mnogimi »mlaj širni«, ki morebiti le preveč kritizirajo »sta re« in se opravičujejo, češ. saj ne moremo delati, ko nam mečejo polena pod noge Osterc je potrpežljiv, toda v pogovoru z njim dobi človek vtis, da 3toji tako '.rino, da se mu ni treba bat; nobenega človek dobi vtis. da je Osterc človek s hrbtenico, ki ve kam in kako. In takih ljudi je vedno manj, posebno med j mlajšimi*, ki jim Kitari« deloma upravičeno očitajo zmešanost ali celo prifrknjenost. Osterc hodi stojo pot in dela marljivo Kdor se pa hoče pogovoriti z njim, ga dobi najlažje in najbolj gotovo v kavarni Emona. Pri vhodu na levo pri prvi mizi takoj pri odru kavarniške muzike je njegov stalen prostor Tu sedi skoro vsako dopoldne bulji v notni papir in dela. — Ja, kaj naj vam povem o »Krogu e kredo«?, mi je rekel, komponiral sem ga, ko je Klabund še živel. Med tem je umrl in do danes nimam še avtorizacije za predvajanje Besedila v celoti nisem mogel uporabiti, zato sem ga zelo skrajšal. Priredil mi ga je režiser g. Milan SkrbinŠek in ga opremil z vsemi režiserskimi opazkami. V naši drami, kakor znano, niso vprizo-rili 4. dejanja. Znto ga je Oton Zupančič nalašč prevedel zorne. Opera ima 5 dejanj. Četrto in peto dejanje se igrata brez odmora, z medigro. Glede slona morem reči da sem opero komponiral čisto po svoje; je to nekak nov tip sloga z zaključ>nrmi točkami, kakor jih imajo stare opere pred Wrtgu°riem z rocf-tativj s prevodi. Vodilnih motivov opera nima in tud^ ilustrativna ni. — Kako. da ste izbrali tuje delo N libreto? _ Čisto enostavno, ker domačih del ni, ki bi prišla v poštev za moderno komponiranje Sicer so pa novejša tuja dela tudi vsa pod avtorsko zaporo. Glede glasbe same? Melodije so diato-nifne; kromatike sem se vobče Izogibal Harmonija dela sloni na principu takozvane centralne harmonije, to se pravi, da služi na pr. ena durova skala kot akord. Razen durovih in molovih skal sem vpo-rabljal precej pentatoniko in stare cerkvene tonovske načine. Ni pa v delu celoton-skih in hromr.tiČnih skal. Tolifonih mest je v operi malo: instrumentacija je popolnoma prozorna, orkester sem vporabljal samo na mestih, kjer je sam in še to samo po enkrat v vsakem dejanju. Izvajanje opere je torej muzikalično teh« nično zelo lahko, čeprav je potreben velik ansambl Režiserske opazke so posnete po dramski vprizoritvi, ki jo je zrežiral Ciril Debe- vec. _ Ali ste po tem delu drugega? — Seveda, pa Še precej, cert za violino, violo, čelo narodne šaljivke za sopran in dvema klarinetoma, štiri Gradnikove pesmi za kon-traalt in godalni kvartet ter pet manjših skladb za godalni kvartet. Večina teh del se že študira. # Ko sem se poslovil od g Ooterca, se nisem mo^el ubraniti misli, da je njegov položaj med našimi glasbeniki svojevrstna, in to ne =;amo zato, ker mi je rekel, da je skomponiral svojo novo opero čisto po svoji j »viži«. temveč tudi zato, ker mi je ob slo- j vesu rekel: »Mi imamo vsaj neko strokovno znanje, ki nas ravno loči od »starih, in ki ga oni nimajo.c Osterc je pač študiral v Pragi in je živel med sovrstniki in v okolici z visokim nivojem kjer je v veljavi drugačno merilo, in zato se menda počuti med nami tako tesno in prenršljuje. če bi sploh »Krog s kredo« vprizoril v naši operi. —nek. dovršili še kaj In sicer, kon-in klavir, štiri Vodstvu II mestne deške osnovne šole Z ozirom na pomanjkanje učilnic na tej šoli je bilo potrebno razvrstiti dnevni pouk v nekaterih razredih tako, da imajo gotovi razredi, morda tudi en sam razred, tri dni v tednu pouk dopoldne, tri dni pa popoldne. 2e to samo na sebi za otroka ni vzgojno, ker ne predstavlja reda in točnosti v dolžnostih otroka, na kar vse bi se moral otrok navaditi že v zgodnji mladosti, zlasti še, ker si nikakor ne more točno določiti časa, za domače naloge. Ima oa ta deljen pouk tudi mnogo neprijetnosti za starše, zlasti v točni In redni prehrani Itd. Sodimo, da je ta razdelitev pouka, kar smo že omenili, posledica pomanjkanja učnih prostorov, zato moramo z učiteljskim zborom vred. kateremu je popoldanski pouk gotovo tudi neljub, potrpeti. Ali, kar se nam vidi popolnoma nepravilno, morda celo nedopustno, ie to, da se dajejo otrokom domače naloge ob dnevih, ko preide popoldanski pouk na dopoldanskega Tako ima en razred pouk v ponedeljek dopoldne in nato v torek dopoldne. Otroci pa dobe v ponedeljek popoldne kar po dve nalogi, ki i: morajo v torek zjutraj prinesti že izgotovljene v Solo. Otrok pride komaj ob pol šestih zvečer domov, oddaljenejši tudi pozneje in mora potem, ko ie ves popoldne presedel v šoli, zopet takoj sesti dobro uro za mizo in pisati domače naloge, če jfn hoče napisati še pri dnevni svetlobi. Ne privošči se mu pred spanjem vsaj enourne svobode na svežem zraku, ali pa, da bi vzel v roke še malo svoje koristne igrače, slikalnice in dr„ kar se takim otrokom še ne da odvzeti. Nismo proti domačim nalogam, nasprotno, zahtevamo jih, zahtevamo pa tudi, da se da otrokom dovolj časa za ne, ne da bi se jim kratil po triurnem pouku enourni odmor na svežem zraku, ki ga prav letošnja lepa jesen mladini tako lepo ponuja. Vodstvo šole prosimo, da to uvidi ter da vse potrebno ukrene. — Več staršev. Mestnim očetom v prevdarek 2e nad mesec dni je preteklo, ko smo čitali v naših dnevnikih o novi konstrukcija voza za pobiranje smeti po mestnih ulicah. Domač izum, in hvalevredno je bilo od mestne občine, da se je odločila nabaviti za mestni pomerij take vozove. Tudi na vele-sejmu smo lahko občudovali sistem teh vozov, a zaman pričakujemo uvedbo istih po naših ulicah, kjer imamo še vedno prilike dovolj, da se navžijemo vseh udobnosti, ki nam jih nudi način sedanjega pobiranja smeti. Vprašamo samo slavni mestni magistrat, kdaj vendar misli razstaviti nov moderni voz, o katerem nam je znano, da si ga je že nabavil, v naš muzej, kot dokaz velikega zanimanja za higijenično pobiranje smeti po naši beli Ljubljani? Ali pa hoče nas nedolžne pasante, rešiti enkrat v6eh mogočih bacilov, katerih smo deležni pri sedanjem načinu pobiranja smeti. Pisec teh vrstic, j skromen trgovski sotrudnik, apelira v ime- j nu množice onih, ki si že dolgo želimo mo- • i dernizacije tudi na tem polju, na slavni j občinski svet, naj vendar odločno pristopi k I ureditvi tega perečega vprašanja. Nov način pobiranja smeti na naše ulice zahtevata higijena in prebivalstvo. F. B. Še nekaj o ogrevalnici za brezposelne Zadnjič ste priobčili protest stanovalcev poljanskega okraja, da bi se napravila ogrevainica za brezposelne v Streliški ulici v hiši mestnega magistrata, ker t.akaj ne spada. Tudi jaz sem istega mnenja ne glede na to, da ni dolžnost mestne občine, ki že itak izda težke milijone za socijalne na-irene, da bi ustanavljala in vzdrževala take ustanove. Skrbeti za brezposelne ie po mojem mnenju dolžnost Delavske zbornice, za katero plačujemo vsi. ki imamo nameščence. 5% bolniškega prispevka, ki ga plačujemo OU2D. To znese letno najmanj 2.5 milijona Din. Kam gre ta denar, pravzaprav ne vemo. Delavska zbornica si je sezidala veliko palačo na Miklošičevi cesti, U đa nni ki jim je namenjena, nimajo skoro nič od tega, ali prav za prav malo. Ta palača ;e imela služiti delavstvu, zlasti brezposelnim in onim, ki nima'o prenočišča, dejansko pa služi vsem drugim namenom. Napravili so par prav lepo opremljenih stanovanj, veliko dvorano in razne prostore, k služijo raznim namenom, za namene pa. ki bi bili v prvi vrsti v prid nesrečnemu brezposelnemu delavstvu, je pa ostalo nič odnosno bore malo. Pri tako ogromnih dohodkih bi se dalo v prid delavstvu res kaj storiti tako, da bt tozadevna skrb ne ležala vedno na mestni občini, kateri so itak donodki močno pristriženi. — Obrtnik. Redek jubilej samostojne obrti Redek jubilej je biti 40 let samostojen obrtnik in ni vsem brivcem usoda tako naklonjena, kot našemu častitemu jubilantu g. Aleksandru GJudu. brivskemu mojstru v Ljubljani To je edinstven primer med ljubljanskimi brivci in sploh med brivci v SI oveni i; Rodil se je L.i. _ i. icuruarja IS63. le--ta v Zagrebu. Kot 11-letni deček je nasto-pii učno dobo pri mojstru Ottu v Zagrebu. V takratnih časih so bili vajenci še pravi trpini, kajti za nje ni bilo predpisane nikake svobode, ampak so bili vedno preobloženi z delom od ranega jutra do poznega večera. Naš siav.jenec kot jeklen značaj, je vse to z lahkoto prebil ter prestal v letu 1878 učno dobo in postal pomočnik. Takrat mu je kupil njegov oče novo obleko in brivsko orodje, s katerim je nastopil prvo službo kot brivski pomočnik v Zagrebu. Od staršev ni dobil pozneje nobene podpore več, pač pa jih je še sam s svojim zaslužkom podpiral. Bil je, kakor je tudi še danes, blaga duša in mnogokrat ni vedela levica, kaj je dala desnica. Zato pa se ga mnogi s hvaležnostjo spominjajo. Leta 1884. je prispel v Ljubljano ter je nastopil službo pri brivcu Businaru. Da je bil marljiv in dober pomočnik, priča njegova nepretrgana 5-letna zaposlitev pri tem mojstru. Med tem je razmišljal, kako bi se osamosvojil. Kot varčen in trezen mladenič si je v tem času toliko prihranil, da je res dne 4. oktobra 18S9 postal samostojen obrtnik in sicer kot 13. ljubljanski brivec Svojo brivnico je odprl na Kongresnem trga št. 3. Radi reda in snage v svojem lokalu si je pridobil vodilno mesto med takratnimi mojstri J:i marsikateri starejši LdutSjan-čan se bo tega Se spominjal, kakor tudi njegove izložbe, ki je bila takrat posebnost za Ljubljano. V izložbi je imel namreč kletke s pticami in akvarij, v katerem sta živahno plavali 2 zlati ribici v veselje otrokom, katerih je bilo vedno dovolj pred to originalno izložbo, na katero se še sedaj kot odrasli radi sporrmijo. V tem lokalu je izvrševal svojo obrt vse do leta 1911, torej celih 22 let To leto je kupil hišo na Kongresnem trgu štev. 6, ter se je meseca julija preselil z brivnico v sedanje lokale, katere je večkrat reno-viral ter jih preurejal z duhom Časa. Zadnje generalno renoviranje je izvršil v mesecu maju preteklega leta. Stene je dal obložiti z belimi ploščami, toaletne mizice pa so opremljene najmoderneje, ter je napeljana do njih mrzla in topla voda. Res veselje je pogledati sedaj njegovo brivnfco, ki odgovarja v vsakem pogledu higijeni. Kar se tiče njegovega zasebnega Življenja, se ni nikdar politično udejstvoval. Živel je vse bolj za svojo obrt, kateri je posvetil vse svoje moči in jih še vedno posveča. Bil je več let podnačelnik Ljubljanske brivske zadruge kakor tudi njen dolgoletni odbornik. S svojimi stvarnimi predlogi je mnogokrat pripomogel do sklepov, ki so bili v dobrobit celokupnega zadruž- nega članstva, zato pa je med stanovskimi tovariši zelo priljubljen. Drugače se javnega življenja ni udeleževal, pač pa je član pri večjih kulturnih in športnih društvih, ter je v preteklem letu praznoval 40-letnico kot ustanovni član in dolgoletni predsednik bolniške blagajne samostojnih obrtnikov. Prihodnje leto v mesecu maju bo pa praznoval 40-Ietnico poroke. Naš slavljenec praznuje same redke častne jubileje. Kdor ga pozna, in teh je veliko, bo vzkliknil z nami: »Naj ga nam ohrani Bog vsaj še tako dolgo, da se bodo ti jubileji podvojili!c (Presveta Ljubljanska opera V soboto dne 5- t. m. otrvori Ij-ubljsnska opera sezono s češko ljudsko opero >Svanda dudakc. Komponist tega zairntnivega dela je Jaromir \Vein-berge*. Rodil se je v Pragi 1. 1896., kjer Je tudi študiral in absolvjral konser vate rij. Kom*} star 20 Ie4, je Ml že v mojster sike m razredu Max Re-gara na državnem konservatoriju v Lips-kem. Potem se je napotil v Ameriko, kjer je bil profesor teorije na konservatoriju v Ithaca, Newyorku. po vrnitvi operni dramaturg v Bratislavi, ravnatelj glasbene sole v Olomucu, sedaj pa žrvi sralno zopet v Pragi, kjer se je posvetil popo!norna kompoziciji. 2e teta 1915., torej kot 19Ietni mladenič, jc stopil VVeinbvrger v javnost s celo vts:o svojih del. Poleg oderskih skladb v različnih dramah (Romeo in Julija, Hamlet) itd. se je zkazal Wein-berger tudi na poliju simfonične glasbe kot izredno produktiven. Njegova dela so se izvajala v ArLgliji, Franciji, švedski, Avstriji itd. Kot te-mtlp-t poznavalec slovanske muz. folklore, kateri je posvetil največji del svojega truda in interesa, le napisal češke pesmi in plese. Na podlagi' studija in znanja se je pa rodila na vetekih odrih priznana in z navdušenjem sprejeta opera »Švcnda dudak«. Vsebina tega zanimivega dela je čripana iz čeških ljudskih pravljic. Po pripovedovanju je bil »švandai izvrsten muzikant, vabljen n« samo med kmetsfloo ljudstvo, temveč tudi k ple-memti gospodi. In tako so ga nekdaj povabili plemeni t a5d (vsaj na videz so bili taki, kot bi bili plemeniti), da jim naj kaj zaigra na svoj us-njato-ieseni instrument. »Švanda« seveda, muzi-kaurt. veseljak, skratka >fant od fare« si ni pustil dvakrat reči. Zaigral je v zadovoldstvo vseh prisotnih. Zlatniki so deževali v njegov klobuk. Ve$ navdušen, razgret od dobre kapljice, se je hotel najlepše zahvaliti dobrim, visokim gospodom, tedaj pa — o groza, bajno krasna plesna dvoTana izgine, švanda pa četrt v hladnem Jutru na drevesu, v klobuku Je pa namesti zlatnikov — kamenje. Ker Je imela ta predelava ie nekaj predhodnikov. Je zvezana ta pravljica z drugo, in sicer v češki nič manj popularnim roparjem Ba-binskvm. Poleg tega sta pa v svrho popolnosti in zanimive zaokroženosti, »obglavLjenJe in vožnja v pekel«, popolnoma nova. Prva premijera tega zmagovitega dela se le vršila v Pragi I. 1927. Po zelo uspešni predstavi Max Broda v nemškem Jeziku (prva in zadnja slika sta popolnoma novi) Je biia opera kasneje prevedena v češčino in 16 dec. t. I. z ogTomnim uspehom izvajana v Bratislavi. Ob tej priMki p;5e »Berliner - Borsen - Courier« (Edmund Nick): Weinbergerja »Švarida dernih moči je porok, da bo imelo to mlado češko delo pri nas popolen uspeh. V glavnih partijah nastopajo: ga. Poličeva, ga. Thierrv-jeva, ter g£. Križaj, Kovač, Janko, Rumpel in drugi. Opero vodi ravnatelj Polič. Priznani okus mojstra prof. Vavpotiča je garancija, da bo tudi scenično vprizoritev odgovarjala. Režija: Krivecki. »Nevesta s krono« Ponovno opozarjamo na današnjo premijero te znamenite fantastične igre velikega nordijskega pesnika Avgusta Strindberga Drama, ki je v režiji g. Cirila Debevca izborno zrežirana ter v mojstrski inscenaciji gledališkega slikarja g. Vaclava Skružnivja opremljena, bo napravila nedvomno tudi na ljubljansko publiko globok vtis. Predstava je izven abonementa po običajnih dramskih cenah. — Jutri se igra prvikrat za abonma, in sicer za red D Goethe jeva tragedija »Faust«, ki je pri dosedanjih dveh uprizoritvah močno učinkovala na mnogoštevilno občinstvo. »Naš gospod župnik«. Vantelova veseloigra v petih dejanjih slika dogodivščine poštenega in priprostega podeželskega župnika, ki je preživel fM vojna leta na fronti v strelskih jarkih. Z zdravimi nazori žigosa današnjo lažimoralo in osvoji vsa srca. Kreaciji g. Cesarja lahko zaupamo, da bo prijetna in zabavna. Premijera bo v nedeljo dne 6. oktobra. Radi zanimanja, ki vlada za to komedijo, naj si vsakdo nabavi vstopnice v predpTodaji. Splošne dolžnosti davkoplačevalcev " IV četrtletju 1929 I. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. novembra 1929 dospo v plačilo direktni davki za PV. četrtletje 1929. Ako se ne plačajo 14 dni po dospelosti, se prisi'Tno izterjajo. " II. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so dolžni voditi knjigo opravlceure.ga pre vršila n« Srednji tedrtičrvi io« e otvc*r:l predsednik Z. K. D. dfce&tor g. Ju* ki je na kratko orisa! pomen ztedah&a in t n)im v zvez: rv-deielskih odrov. Z. K. D. je imela dramatično Solo tudi že pre-t*JćSo leto. Trajala Je 6 mesecev in Je vr*v hi izraloe fn i*raHce H so fmeri p«0Uai aascepati ž« tudj na odru našega dramskega ^ Gojenci » se odi kovali zlaati pri Btcbcrievl drami »Dantonova smrt«. Vodstvo drarnatč-ne 5o!e bo skrbelo da bodo aoJenci in gojence n pali ttdi letos pri rasnih i«rah na odru našega g!edaH4ča. Letos se Je vpisalo • prv: JetnA ofa | ] glasencev v II. letcck, namenjen za .-.-e. <^ lani obiskovali prvi letnik pa rude okoj 30. N prizlasenci (ke) se se «r-re;ema:o. Drar::^: sok) vodi višji reiiser g- prof. Osnp Seal P c njega bodo letos pou>6eva>. po potrebi tudH drug. člani našega gledališča. Iz dramatične loli ZKD se bo polagoma rekrutiral nai giedaliAkri naraščaj kakof tudi ra«ii me«tni in podeaefskj odrr. Predavanja se bodo vrščla [>nCwrfi s prib.doglni torkom 8. t. m. v Kaz-ni. Napis na Napoleonovem spomeniku Glede na dopise na uredništvo, češ, da je francoski napis na Napoleonovem spomeniku »nonsens« in da je pravilen v njem samo stavek »pour notre libertec, pojasnjujemo: Francoski napis se glasi: Au milieu de nous toi qui en allant a la bataille pour la gloirc de ton empereur es tombe pour notre libe rte (Med nami si, ti, ki si vojskujoč se za slavo svojega cesarja padel za našo svo- V napisu manjkajo samo akcenti na treh besedah (i Ja bataille, tombć. libertć), ki pa pri take mnapisu, kakršen je ta na spomeniku, lahko v francoščini manjkajo, ker so vse črke prav za prav majuskule. V francoski gramatiki ne posebno dobro podkovanim dopisnikom se zdi nepravilno oblika es tombe*. češ, da je pravilno est tombe\ kar je pa napačno, saj je es druga oseba (tu es tombe), ki jo napis tudi zahteva (toi, qui es tombć). Saj tudi v slovenščini ne rečemo »ti ki je padel«. Sport — Službeno Iz LHP-a. Seja mpravne^a odbora se vrši jutri v četrtek ob 20. v darrtsflcem safcnu kavarne »Emona<. Naprošajo se vsi gg. odborniki, da seji prisostvujejo. — Tajndca. — Sekcija Z. N. S. (službeno). Obvešča ae vse stalne sav. sodnike, da se redtoa glavna skupšč«-na ZboTa nog. sodnikov vrši dtne 20. t. m. Clami. ki se skupščine ne bodo osebno udeležil:, naj pošlijejo srvoje poveriuouce sekciji. S. s. g. Wag-nerju se poveri ot-voritev in vod®t*vo sodniškega tečaja v Ce-iju. Opozarjajo se khabi mariborskega in oelfl. okrožja, da morajo za sodncBce pros/i neposredno pri poverjendšmh. Noben sodnik ne sme sod/iti javne tetome, če ni delegiran po po-verjemištvu ali seJcciju. — Medklub&ka gorska kolesarska dirka, katero razpisujeta Motokolesarska klub Ilirija iti ko.l. klub Ribnica, se vrsi v nedeJdo dne 6. t. m. na progi Pajava gorica v smeri Turjak s ci^em pr; km M.700. Razipris s todniim načrtom dirkalne proge je bil že razposlan vsem boieaatrsikrim k'u-bom. Opozarja se dirkače, da se naknadne prijave zaključijo brezpogojno v soboto opoldne in se kasneje dospele ne bodo upošneva'e. Ker Je za gorstko dirko ze*k> velfloo zan-imamje, }v> izletnikom — če se rib zadosti prijavit — na razpolago avtobus, ki bo odpeljal iz Ljubljane (izpred figovca) ob 1230, fafco da bo pravočasno na cilju. Po drrki »kupna »let v Velike Laš-če, kjer bo razglasitev rezultatov. Cena avtovožm .z Ljubljane do Vel. Lašč ki nazaj Din 36. Iz -trika, ki nočejo z avtobusom. na» se priTiPitan Javijo na telefon št. 2662. ali pa 2066. — AvtokolesarskJ klub »Ilirija« javi n Umm inoto-odseka. da se vrsi v nedeLjo dne 6. t. m. »Finale državnega motociJcliSik^ga &k*WUmtM prvenstva« v Zagrebu na -Ćernomercu«. Po -čanih prvenstvenih đ-'rkah se \rše tekme ioter-naciionalmh vozačev. Dirkači, k; se namera udeležiti dirk, naj se nemudoma pr tpori-ski korr*isi.}i motokoJesarskega IcMm >Uv:;at v k'ubski pisarn*!. Upravni odbor. — Smučarstvo v COS se je zadnji gaj organizatorično in tehnično zelo razv I Po sedanjih poročilih im* češko lokobtva 202 smuška odseka s 6500 člani, 2.300 na-raščajniki in 1700 dijaki. Samo S ggp |e n -ma organiziranega smučarstva. Zadnja rr leta je dovršilo smuško šolo ČOS nad 2 ■ bratov, ki z veliko vnemo deluicio i m pouču'e*o v raznih župnih, okroglih in društvenih tečajih. 2upe tame na m prire-dile 30 smuških tečajev, ki jih ie obisk ua-lo 466 članov in 105 naraščajnikov. 11 so imeli v 25 župah. — Skrajni čas h da tudi pri nas začnemo s smotraata niziranjem smučarstva. — Stalne vadite!:ske tečaje v T\ vem domu v Pragi, ki trajajo ph Itlrl u dni oziroma po šest tednov, in to I za moške In za ženske, je oblikovale nad 1000 oseb. Skupni stroški teh k".:. so znašali 626.423 Kč. * 53 »SLOVENSKI NAROD«, dne 2. oktobri 1929. Stran 3 Dnevne vesti. Francoski cerkveni dostojanstveniki v Mariboru. Z dunajskim brzovlakom sa se včeraj pripeljala v Maribor monsigncr Beaupiu in kanonik Leman, visoka iranco. sKj cekvena dostojanstvenika, ki sta se udeležila proslave Sv. Vaclava v Pragi Oba sta velika prijatelja Jugoslavije. V Slovenci ostaneta nekaj dni. — Natečaj za 18 sodnikov. Pravosodno ministrstvo razpisuje natečaj za 18 izpraznjenih sodniških mest in sicer pri okrožnem sodišču v Novem Sadu 3, pri sreskih sodiščih v Apatinu, Dardi, Kuli in Subotici po 2, pri sreskih sodiščih v Ba-natskem Karlovcu, Bački Topoli, Veliki Kikindi, Novi Kanjiži, Prelogu, Somboru in Čakovcu pa po 1 mesto. Prošnje sprejema ministrstvo do 20. t. m. — Iz »Službenih Novin«. »Službene Novine« št 228 z dne 30. septembra objavljajo zakon o izdelovanju, uvozu, izvozu In prodaji smodnika, eksplozivnin snovi, municije m orožja. — Pesnik Oton Zupančič v Mariboru. Včeraj popoldne se je pripeljal v Maribor pesnik Oton Zupančič, upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani, ki se udeleži siav-nosti povodom lOletnice obstoia mariborskega gledališča. — Hotelirski in gostilničarski kongres preložen. Zagrebške >Novosti« poročajo, da je bil kongres hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev, ki bi se moral vršiti povodom otvoritve jesenske razstave zagrebškega zbore, radi pomanjkanja hotelskih -ob in raznih nepredvidenih težkoč preložen na nedoločen Čas — Dve ameriški nagradi za znanstvena dela. Ameriška elektrotehnišna družba ie rszpisaia za znanstvena dela s področja elektrokemije in elektrometalurgiie dve nagradi po 1000 dolarjev, poleg tega pa še posebno priznanje v obliki zlate kolajne Kdor se želi udeležiti natečaja, naj se obrne na prof dr Plotnikova, fizikalno kemič ni zavod, Zagreb. Magoličev trg 20, kjei dobi vse informacije. — Narodni ženski savez javlja udeleženkam kongresa v Splitu: Ker nam 'je ljubljansko železniško ravnateljstvo blagohotno dalo na razpolago poseben vagon odpotujemo iz Liubljane skupno v Split v soboto 5 oktobra ob 12.30 s poštnim vlakom Prihod v Zagreb 16.45. Odhod iz Zagreba z brzovlakom 20.30. Prihod v Split v nedeljo 6 oktobra ob 8. zjutraj. Dovoljena je četrtinska vožnja Na odhodni postaji kupite četrtinsko karto do Splita, pri povratku zopet v Splitu Četrtinsko in sicer na podlagi legitimacij, ki ste jfn dobile od Narodnega ženskega saveza Preskrbite si vozne karte v soboto tekom dopoldneva pri blagajni na glavnem kolodvoru in ne šele tik pred odhodom vlaka. »Putnik« ne izdaja teh voznih kart — Program XI. rednega kongresa Narodnega ženskega saveza v Splitu. Nedelja 6. oktobra- 10. Otvoritev, poročila upravnega odbora in blagajne. 15. Poročila predsednic komisij za mir, tisk, emigracijo, higijeno. Ponedeljek 7. oktobra. 10. Poročila predsednic komisij za vzgojo, zaščito dece, ženske poklice in pravni položaj žene. Borba proti trgovini z dekleti. Referira g. Danica Bedeković (Zagreb) in g. dr. Maša Ziva-nović (Sarajevo). 18. Poročilo predsednice podkomisije za kinematograf. Organizova-nje žen na kmetih. Referira g. Julka Patriarh (Zagreb). Prosveta in organizacija kmečkih gospodinj. Referira g. Slavka Gla-vinić (Beograd). Telesna vzgoja jugosloven-«ke žene. Referira g. Minka Krof ta (Ljubljana) Torek 8. oktobra. 9. Čitanje prvega dela skupščinskega zapisnika o medsebojnem delu društev. Referira g. Alojzija Stebi (Ljubljana, Beograd). Kriminaliteta ženske mladine z obzirom na dvojno moralo, g. Darinka Leder (Zagreb). 18. Ženska domaČa industrija na Poljskem dr. M. Kralj (Zagreb). Čitanje drugega dela zapisnika. 20y2. Skupna čajanka in zaključek skupščine. — Planina pri Rakeku. Kakor pred dvema letoma priredimo tudi letos od 5.—13. oktobra v »Vilharjevem domu« kmetijsko razstavo, da pokažemo svetu, kako smo napredovali osobito v sadjarstvu od onih časov, ko smo dobivali od Kmetijske družbe in Šolskega vrta brezplačno plemenito sadno drevje. Zastopano pa bo tudi cvetličarstvo, čebelarstvo, poljedelstvo, razne strokovne knjige in prizori v podooah — kakor: vojvodski stol na Gosnosvetskem polju, spomin padlim Planincem v svetovni volni, Judenburške žrtve, neodrešena domovina, šmarnice v gozdu, naravni božii grob itd. Ker je čisti dobiček namenjen fondu za Vilharjev spomink, pričakuje odbor obilega poseta ter dobrohotnih pri-spetkov za spomenik našega notranjskega slavca, katerega so nosilci dvatisočletne kulture v Postojni tako sramotno ponižali. Pokažimo, da napredni Notranje: še živimo in znamo ceniti svoje raslužne rojake? — Pojasnilo. Upravnik podružnice Poštne .lrariilnice v Liubljani nam piše: V št. 214 Vašega ugl. lista z dne 1°. septembra je bil na 3 strani med dnevnimi vestmi objavljen članek pod naslovom: »Hranilne vloge pri bivši Poštni hranilnici na Duna-ju». V članku se pripisuje krivda na zavlačevanju Izplačila teh vlog dunajski Poštni hranilnici. Ker pa ta trditev ne odgovarja dejanskemu stanju, prosim da izvolite radi pravilnega informiranja javnosti čim prej objaviti, da na zavlačevanju izolačila ne zadene nobena krivda dunajske Poštne hranilnice, temveč da se je izplačilo zavle-klo radi tega ker je stopila konvencija z dne 6. aprila 1922. sklenjena med drž. naslednicami glede likvidacije bivše avstrijske Poštne hranilnice na Dunaju, v veliavo šele 10. junija t. 1. radi zakasnele ratifikacije s strani Poljske in se ie zato popis terjatev naših državljanov mogel zaključiti šele s 1 septembrom t. 1. — Blagajna Poštne hranilnice, podružni-ee v Ljubljani bo poslovala od danes za stranke od 8 do 12 in popoldne od pol 4 do 5, v sobotah pa od 8 do 13, — Fordov potniški avijon v Beogradu. I V ponedeljek popoldne je priletel na aerodrom v Zemunu Fordov potniški avijon, ki je obletel zadnje mesece na svojem propagandnem poletu večino evropskih držav. V Beograd je priletel z Dunaja, kamor je prispel z Prage. Ford izdeluje v svojih tovarnah tudi aeroplane. To so veliki potniški aeroplani, s katerimi vzdržuje Ford promet na dveh dolgih zračnih progah. Fordov potniški avijon, ki je prispel v Beograd, ima tr motorje po 425 HP. Maksimalna hitros tznaša 217, povprečna pa 185 km. V razkošno opremljenih kabinah je prostora za 14 potnikov. — Prva slovenska knjižica v esperant-skem originalu. Založništvo esperantskega lista »Espero Katolika« (družba sv. Mi-naela) v Parizu (VIII e. 22, Cour Albert-er) je v letošnjem poletju po lastni odločbi izdala pravljice g. prof Fr. Modrijana kot posebno lično knjižico, ki je prvo slovensko originalno delo v esperantu. K lepemu itspehu čestitamo! Kino LJUBLJANSKI DVOR Tel. 2730. Premijera veselega filma Nespametna sreča Roman mladega dekleta, Sivio Pavanelli Ob 4.. četrt na ^ ool "S., in 9. - Brezposelnost v Zagrebu. Od 23. do 29. septembra je iskalo v Zagrebu dela 1020 brezposelnih, od teh 976 moških in 44 žensk. Od I. anuarja do konca septembra se je zglasilo na zagrebški borzi dela 33.121 brezposelnih. Iz Zagreba ie odpotovalo v tem času 18.990 brezposelnih. — Redka lovska sreča. G. Bogdan Žilic je včeraj v svoje reviriu ustrelil prvega letošnjega »šnefa« (sluka). Gotovo redek primer ob tem času. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta deloma oblačno, topleje vreme in pravi, da začasno poslabšanje vremena ni izključeno. Včeraj je bilo v večini krajev naše države lepo .vreme. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 22. v Zagrebu 21, v Ljubljani, Mariboru in Skoplju 20, v Beogradu 19 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.7 mm. temperatura je znašala 8 stopinj. — Zveza za tujski promet v Sloveniji ima svoj izredni občni zbor dne 10. oktobra ob 10. uri v sejni dvorani Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. 549-n — Tragična nesreča vinjenega vojaka. Vojak Nikola Tomašević iz Slavonije Je te dni odslužil vojaški rok. Namesto da bi se odpeljal domov, je kolovrati! po Vršcu, kjer je služboval. Vso noč se je zabaval v veseli družbi, ko pa so začeli gostilne za, pirati, je precej nasekan taval po mestu i.' končno zašel na dvorišče kavarnarja Jctte Araškovića. Ta je začul na dvorišču sumljiv ropot in bil je prepričan, da so tatovi v 'niši. Segel je naglo po samokresu in začel streljati na dvorišče. Ena krogla je zadela Tomaš*iča, ki se je težko ranjen Z£~u-dil na tla. Prepeljali so ga v bolnico, dočim je bil gostilničar aretiran — Nesreča. V bolnico so vč-raj pripe-l.ali posestnikovo hčerko AloJziio Jančar iz Trebeljnega. Splašili so ss ji konji :n padla je pod voz tako nesrečn). da si ie zlomila levo nogo. — Zagrebški avtomobil povozil cestarja na Rudniku, V nedeljo je neki zagrebški osebni avtomobil povozil cestarja Filipa Stepančiča. Stepančiča so s precej težkimi poškodbami prepeljali v bolnico. Avtomobil ie t:nel številko 11.048. — Ciganka, duhovi in naročena ljubezen. Pred subotiškim sodiščem se je te dni vršila razprava, ki priča, da so ljudje še vedno praznoverni. Posestnica Ana Goda je tožila cigank Julijko Kolombar, češ, da ji je izvabila 4500 Din pod pretvezo, da ji bo s pomočjo duhov pripeljala »fejsU fanta. Ciganka je to pri razpravi prav po cigansko zanikala, toži tel j i ca je pa navedla, da je bila ciganka že leta 1925 pri nji v poee-tih. Takrat ji je bilo ukradenih več stvari, pa je ciganka tudi trdila, da jih bo s pomočjo duhov dobila nazaj. Seveda so jo duhovi kot običajno pustili na cedilu. Za vsak obisk je ciganka zahtevala 200 Din. Čeprav je bila cigankina krivda dokazana, je sodišče izreklo oprostilno razsodbo, češ, da v 20. stoletju nihče ne sme verovati v moč duhov. — Aretacija šefa novosadskih poštnih delavnic. Novosadska policija je te dni aretirala šefa novosadskih tehničnih poštnih delavnic Savo Moljca, ki je iz delavnic nosil erarično blago. Na njegovem domu je policija našla cele zaloge ukradenega blaga. Moljac ee je zagovarjal, da je v«e to njegova zasebna last. Policija ga je izročila državnemu pravdni štvu. — Veleposestnikov sin — šelesniftki tat V Sečanju v Banatu so te dni orožniki prijeli sina bogatega banaškega veleposestnika, ker je kradel na železnici in vlamljal v železniške vagon«. Izročili so ga sodišču. — Vlak povozil delavca. Pretekli Četrtek je v Vrbasu v Baranji vlak povozil delavca tamošnje sladkorne tovarne Štefana Geren-nyja iz Novega Vrbasa. Vlak mu je odrezal roko in nogo. Prepeljali 60 ga v bolnico, kjer je v soboto poškodbam podlegel. — Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je prejela meseca septembra 1929. L sledeče prispevke: I. Podružnice: Šiška, m. 500 Din; Kranj, m. in ž. 787 Din; Gro-belno in okolica 2150 Din; Celje, m. 145 Din; Trbovlje, m. 100 Din; skupaj 3682 Din. II. Nabiralniki: dr. Juro Hrašovec Celje, 50 Din; gostilna Zupančič, Ljubljana 43.05 Dn; gost Jos. Jelačin, Rudnik 19 Din; trgov. L. Schwentner 15 Din; gostilna pri Jerneju 11 Din; trgov. Dobrič 8 Din; kav. Stritar 3.65 Din; gost Rupar 4.90 Din; trgov. Ravtar 8 Din; vsi v LJub- ljani, skupaj 155.60 Din. III. Iv. Vrhovnikov sklad: Šentjakobsko-trnovska ž. podr. Ljubljana 100 Din. IV. Monsignor Tomo Zupana sklad: M. in ž. podružnica Kranj 4000 Din. V. Razni prispevki: Marija Mehle, Ljubljana 50 Din; posojilnica Stari trg pri Ložu 100 Din; Dr. M. Pire, Ljubljana 100 Din: županstvo G. Logatev 50 Din; Vera dr. Ivanškova, Rogatec, nabrala 151 Din; A. Reggi, Ljubljana 89 Din; Jos. Potočnik, Ljubljana 100 Din; Primorka 200 Din; Iv. Vrhovnik, Ljubljana, ker se ni udeležil skupščine, 100 Din; tvrdka Franc Kollmann, Ijubliana, prispevek od valčkov 2000 Din; vesela družba na Podplatu-Ko-strivnica nabrala s željo, da postane tu prava želez, postaja 30 Din; skupaj 2970 Din. Vsota vseh prispevkov in.9n7.6O Din. 552/n Iz Ljubljane —Ij SOletnica Cadovega gospodarja. Saj ga menda ni Ljubljančana, ki oi ne poznal slovite Cadove gostilne pod Rožnikom! Njen lastnik, g. .loško Cad, bo videl danes Abrahama. Gostilno in lepo. obrežno posestvo je prevzel ter vodil do smrt; svojega cčeta. izredno simpatičnega in splošno znanega moža, ki je umrl po prevratu in katerega se Ljubljančani še dobro spominjajo. Dasi izučen v bančni stroki, se ie g. Cad z vso vnemo posvetil kmetijstvu in gostil-ničarski obrti. Zato Cadova gostilna ne slovi zaman kot ena najboljših v neposredni okolici Liubljane in ni čudi. da je tudi najpril ubnejša izletna točka Ljubljančanov. Na »Slovenski Narod< naročeni Čadovi že od vsega početka. G. Čadu k 501etnici iskreno čestitamo in kličemo: Se na mnoga leta! —lj Narodna galerija dobi novega predsednika? Kakor smo že poročali, se bo vršil občni zbor Narodne galerije v soboto 12. t m. Zanimivo je, da poroča današnji za-greb&ki >Obzor< iz zanesljivega vira, da je določen za predsednika Narodne galerije generalni tajnik Zbornice za TOI dr. Fran VVindischer Vsak petek sveže morske ribe Anton Stacul, LjuMfana. —lj Vojaški analfabetski tečaji so se te dni zaključili. Vodili so jih osnovnošolski učitelji ljubljanski. Končni uspehi so bili zelo zadovoljivi. Razveseljivo je dejstvo, da 6e vojaška oblast rečno zavzema poleg vojaške tudi za prosvetno izobrazbo vojakov, da se Število analfabetov čim bolj skrči. Trud učiteljev je bil poplačan s skoro presenetljivimi uspehi, saj so izpiti pokazali nad 75% usposobljenih in je le 25% ostalo nesposobnih. Tečaje je obiskovalo 923 ana-falbetov, od teh je bilo sposobnih 696, nesposobnih pa 227. —lj Cirkus Konrade se je snoči predstavil Ljubljančanom z otvoritveno predstavo, ki je privabila toliko gledalcev, da je bil šotor nabito poln. Za cirkuse so Ljubljančani sploh navdušeni in menda je ni prireditve, pa naj bo še tako važnega kulturnega ali nacionalnega pomena, ki bi zbrala toliko občinstva, kakor cirkus. Sicer pa tudi po drugih mestih v tem pogledu ni mnogo bolje. Cirkus Konrado po materijalu in obsegu sicer daleč zaostala za znanim češkim cirkusom »Kludskv«, ima pa nekaj moči, ki jih ne premorejo niti največji cirkusi. Snočna predstava je bila visoko nad povprečno cirkuško predstavo. Občinstvu so posebno ugajali krasni konji, ljubki poniji, izborno dresirani psi, saksofonista Tedi in Jose ter atrakcije na trampolinu in odskočni deski. Atrakcija večera je bila ljubka opica Jambi, ki je predstavljala kavalirja v cilindru in fraku pri večerji in v postelji tako imenitno, da je v polni meri zaslužila odobravanje občinstva. Tako dobro dresiranih opic je na svetu malo. —lj Pridobnlnl za leto 1929 zavezan« v sebe se opozarjajo, da je seznam oseb na vpogled v mestnem ekspeditu, Mestni trg 27/111, soba 48, med običajnimi uradnimi urami, vsak dan izvzemši nedelje in praznikov, pričenši od 4. do 11. oktobra 1929. —I] Šentjakobski gledališki oder otvori svojo IX. sezijo v soboto in sicer uprizori duhovito komedijo Arkadija Averčenka »Igra s smrtjo« v režiji g. Gnidovca. V glavnih vlogah nastopijo gg. Košak, Lavrič, Pastorčič ter gdč. Modičeva in Pirčeva. V ostalffl vlogah pa gg. Čuk, Moser, Trtnik, Nahlik in gdč. Koščakova in Baranova. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. —I] Še enkrat pevec Ilič. Včeraj smo bili naprošeni ugotoviti, da 2. Ilič, ki je nastopil kot pevec tudi na šentjakobski šoli, ni identičen z opernim pevcem Iličićem. Da pa ne bo kdo mislil, da je operni in ne operetni pevec Ilič kak potujoči pevec slabše kvalitete, moramo resnici na ljubo ugotoviti, da je član beograjske opere in da potuie z dovoljenjem prosvetnega ministrstva med počitnicami po raznih krajih države, da seznani šolsko mladino s srbskimi, hrvaškimi in slovenski narodnimi pesmami. S tem vrši važno kulturno misijo, za kar ima mnogo laskavih priznanj in zanval raznih šolskih vodstev. —IJ Vldovičev klub v LJubljani vabi vse interesente, da se zglasijo dne 5./X. — v soboto — ob 7. zvečer v Soli na Ledini, da se jim naznani spored predavan!. Priče tek rednih predavanj v ponedeljek dne 7. tm. ob pol 8. zvečer v učilnici lole na Ledini. Novi člani se Se sprejemalo. —I] V moderne telovadne tečaje za de-co In dame TKD Atene se vpisuje še danes v sredo, dne 2. okt., v pritličju ženske reai. gimnazije od 5.—7. ure popoldne. 548-n —IJ Društvo »Ženski Pokret« vabi svoje članice na redni sestanek, ki se vrši v četrtek 3. tm. ob 16 v damski sobi kavarne »Emona«. —IJ Za zdravje otroka deluje Atena že dolgo let. vendar ne more izvršiti svojega obsežnega programa v oni meri kot bi hotela. Vsak najmanjši dar bo dobrodošel, da pomagamo onim, ki *o na*e pomoči najbolj potrebni. 550-n —Ij Svetovno znanj pianist Artur Ru-bhrsteln izvaja na svojem koncertu, ki ga priredi v ponedeljek, dne 7. tm. v Uniou-ski dvorani sledeči spored: Brahms: Rap sodija v g-molu, Cappriccio v h-molu. Schubert: Impromptu. Menuet. Marche militaire. Debussi: Prelude. Ministrels (Cahe VValh) Mouvements. Busoni: Turan* dots Frauengemacii. Straviniski - Petruška: Danse Russe, Chez Petruška. La Semaine Grasse. Chopin: Scherzo v h-molu, Impromptu v fis-duru. Valse. Albeniz: TZ1 Al* baicin. Sevila. Vstopnice od 50 Din. navzdol so v predprodaH v Matični knjigarni od danes popoldne dalje. —lj Zdravniška vest. Po nalovi: z. komisarja ljubljanske oblasti ie odpotoval ljubljanski zdravnik dr. Leo Sevmk na šestmesečno študijsko potovanie v inozemstvo v svrho zdravljenja raka ta drugih bolezni z Rontgenovimi žarki t radjem. —IJ »Pori« Jutri ob 14.30 ui 1 predvaja ZKD v Elitnem kinu Matica nrvič v Ljubljani najnovejši film o tajnosti afi^ške goščave. Krasna poučna vsebina filma »Porit, ki nam odkriva življenje, vse šege in dru žabne običaje črncev, film. ki nam nadalje predočuje v najnaravnejših krasnih slikah živalstvo, divje zveri, kače itd. vzhodne Afrike, vse to bo brezdvomno zanima'o vsakogar zlasti pa šolsko mladino, kateri sta v prvi vrsti namenjeni današnja in i* trišnje predstava. Razumljivo ie, da Je vstop v kolikor je še vstopnic na razpo'a-go dovoljen tudi nemladini. Da ne veikega navala pred pričetkorn predstav bo blagajna kina Matice prodajala vstopnice že eno uro pred pričetkorn predstav in naj «1 vsakdo čimpreie omisli potrebne vstopnice v predprodaji. —IJ Otvoritvega plesna vaja »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« se vrši Jutri v četrtek ob 20. v veliki dvorani hotela »Union«. Plesne vaje se vrše pod vodstvom priznanega plesnega učitelja, na kar cenj. obiskovalce opozarjamo. — Odbor. 553-n —IJ Konj ga Je brcnil. Na živinskem sejmu se je davi smukal okoli konj Jože Klemenčič iz Bukovice pri Litiji. Nenadoma ga je konj brcnil v glavo. Zadei ga je s kopitom tik pod levim očesom Klemen* Čiča so morali prepeljati v boinico. —IJ Tombola društva Skrb za mladino, katerega bi se morala vršiti v prošli pomladi, se bo vršila v nedeljo 6. tm. ob 3. uri popoldne na Kongresnem trgu. Ker se je imenovano društvo odločilo, da že do prihodnje letne sezone zgradi slovenski deci počitniški dom v Aleksandrovem na otoku Krku. prosi p. n. občinstvo da pridno kupuje tombolske karte. Pomladi kupljene karte ostanejo veljavne. 550-n _lj Risalna oradja kupite najboljše pri Fr. P. Zajee, izprašan optik, Ljubljana, Stari trg 9. 35 T —lj Prvovrstna letošnja Portugalka iz Dolenjskih goric nad Kostanjevico, last ge. Sever, se toči v gostilni Cinkole, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 4. 554/n NOGAVICI z ŽIGOM Najboljše, naftra»ne#fe. zato 13 Iz Celja —c Najden klobuk. Zasebnica Ivanka Jakše z Babnega pri Celju je našla predvčerajšnjim na Glavni cesti v Gaberju ženski klobuk in ga izročila policiji. —c Vinske zgodbe. Stavbni delavec Jože V. je v nedetfo okrog polnoči tako nategoval svojo harmoniko na Glavni cesti v Gaberju, da so nemili glasovi privabili v bližino službujočega stražnika, ki je Jožeta zapisal v svoje bukvice. Jože se zagovarja, da se je moral pokoriti povelju družbe, ki je zahtevala, da mora igrati, dokler meh vzdrži. — Sele 20-letnega Dolfeta K., delavca iz Spodnje Hudinje pri Celju, pa je vinska kapljica v ponedeljek zvečer tako omamila, da je v družbi s 25-letnim tovarišem Janezom G. iz Lokrovca na vse grlo prepeval po Novi cesti v Ga-brje. Stražniku sta nočna petelina dejala, da nista vedela, da je že tako pozna ura. — Kaj je zvesto prijateljstvo, ie spoznal pred dnevi 25-letni pekovski raznašalec Gustelj G. Z družbo »zvestih« prijateljev ie nekoliko pokrokai. potem se ie pa vračal domov. Seveda brez petja ni šlo. Dasi Gustelj ni ravno najboljši, pa tudi ne najmočnejši pevec v dotični družbi, ga je vendar dosegla roka usode samega. Ko je namreč stražnik hotel nezaželicne nočne pevce povprašati za cenjena imena, je ostal na poprišču le Gustelj sam. dočim so ostali strahopetno zlezli v mračne veže. —c Celjsko učiteljsko društvo ima svoj občni zbor dne 5. oktobra ob 21. v mestni osnovni šoli v Celju. —c Analfabetskl tečaji v celjski garnizijl zaključeni. Pred dnevi so bili z zaključnimi izpiti končani analfabetskl tečaji, katere so priredil! celiski učitelji gg. Zdravko Kovač, Branko Žemljic, Ciril Pregelj, Gvido Sra-botnik, Josip Valenčič, Vekoslav Gobec, M. Gerlanc. Franjo Roš in Anton ZdolŠek. Izpitom, ki so pokazali, da velik trud našega učiteljstva ni bil zaman in da se Je 75* vseh analfabetov naučilo dobro pisati in čitati, je predsedoval sreski šolski nadzornik g. Pestevšek.__ Nebo v oktobru S o 1 n c e se v oktobru vodno bolj pomika pod nebesni ekvator. S tem se krči tudi dan. Včeraj je vzhajalo sotace ob 5.53 in zahajalo ob 17.34 tako, da je bil dan dolg 11 ur in 41 minut. 31. oktobra vzide solnce ob 6-59 in zaide ob 16.35. Dan bo dolg 9 ur 57 minut. V oktobru se skrči dan za 1 uro 44 minut ali povprečno 3.5 minut dnevno. V pr\i polovici oktobra je solnce v znamenju Tehtnice, 23. oktobra pa preide v znamenje Škorpijona. Luna se začetkom oktobra približuje nebesnemu ekvatorju in ga prekorači danes. Najnižjo lego pod njm doseže 10. oktobra, potem se pa vrača in ga prekorači ponovno 17. oktobra. Vvvis^ lego nad njim doseže 23. oktobra in na povratku ga prekorači 30. oktobra. Lunine faze bodo: mlaj danes ob 23.19, prvi krajec lu. oktobra ob 19.5. ščip 1*. oktobra ob 13.6 in zadnji krajec 25. oktobra ob 9.21. Planeti: Merkur se vidi koncem oktobra na jutranjem nebu. Od solnca bo najbolj oddaljen 27. oktobra. 31. oktobra se približa Merkurju luna, ki se bo videla kot ozek srp tik pred mlajem. Venera žari še vedno na jutranjem nebu in je najsvetlejša jutranja zvezda. Začetkom oktobra vzhaja ob 2.30, koncem oktobra pa ob pol 5. Od zemlje je preveč oddaljena, da bi se videla z manjšim daljnogledom. 30. oktobra zakrije Venero luna. Luna bo imela obliko ozkega srpa pred mlajem. Venera se začne skrivati za razsvetljeni del lune ob 13.18, a izza ne-razsvetljenega dela se prikaže ob 14.27. Ta zanimiv nebesni pojav bomo lahko opazovali tudi s prostim očesom, če bo ozračje čisto. Mars je preblizu solnca, da bi se videl. Jupiter vzhaja okrog 19. In se vidi vso noč. Zari v sozvezdju Bika in Je najsvetlejša večerna zvezda. Zdaj se približuje zemlji, kajti v decembru nastane njegova opozicija s solncem. Saturn zahaja kmalu po solnčnem zahodu in ker stoji nizko pod nebesnim ekvatorjem, ga je težko najti. Uran bo jutri v opoziciji s salncem. S prostim očesom ga lahko vidimo samo, če je ozračje čisto. Neptun je v sozvezdju Leva bi vzhaja po polnoči. Meteorji: Roj Orionid z radian-tom v sozvezdju Oriona stopi v akcijo med 18. in 23. oktobrom. Lega zvezdnega firmamenta začetkom oktobra ob 21, sredi oktobra ob 20 in koncem oktobra ob 19: Na severovzhodu se dviga Kočijaž, na vzhodu vzhaja Bik/ nad njim stojita Perseus in Oven, v zenitu Je pa Kassiopeia. Na jugovzhodnem obzorju stoji Kit, nad nJim pa Andro-meda in Pegaz. Na jugu se dvigata nad obzorje Vodnar in Kozorog, v zenitu pe stoji Labod. Na jugozapadu se tišče obzorja Oven, Lira in Herkules, na severo-zapadnem obzorju zahaja Bootes, na severnem obzorju pa stoji Velika Medvedka. Originalen samomor V nedeljo ponoči se je vračal trgovčev sin Anton Pitrocha s svojo ljubico Hedvigo Jurečkovo s plesa v Ja-vorku na Moravskem domov. Za vasjo je fant nenadoma strastno objel dekleta in zaklical: »Zbogom, Hedviga, zbogom!« Potem si je prižgal cigareto in naenkrat je nastala silna eksplozija. Pitrocha je namreč imel v ustih dinamitno patrono. v cigareti pa zažigamo vrvico. V hipu, ko je dinamitna patrona eksplodirala, je Jurečkovo krepko držal z obema rokama. Delde seveda n4 slutilo, kakšne namene ima fant. Po eksploziji se je Jurečkova onesvestila in ko se je čez nekaj časa zavedla, je zagledala pred seboj strahovito razmesarjeno fantovo tnipio. Dinamitna patrona je odtrgala fantu glavo in io vrgla daleč proč. Od strahu je dekle znova omedlelo in šele zjutraj so jo našli ljudje ob razmesarjenem truplu njenega fanta. Prepeljali so jo v bolnico, kjer bo morala ostati dolgo, ker je zapustila eksplozija tudi na nji težke posledice. Pitrocha je hotel z ljubico na oni svet, ker mu roditelji niso dovolili poročiti se z njo. Klub izžvižganih avtorjev Te dni je bil ustanovljen v Parizu klub iržvižganih avtorjev dramskih del. Na prvi pogled bi človek mislil, da gre za prvi klub te vrste na svetu, v resnici pa ni tako. Klub izžvižganih avtorjev je bil ustanovljen v Parizu že 1. 1878. Ustanovili so ga možje, katerih imena so znana zdaj vsemu kulturnemu svetu, Ivan Turgenjev, Emil Zola in Alphonse Daudet. Pozneje so Pristopili tudi Flaubert in brata Gon-court. Vsi ti avtorji so doživeli pri premijerah svojih del popoln fijasko. Zola je bil sprejet v klub brez tega pogoja, ker je bilo samo ob sebi um-ljivo. da se je s svojimi deli na gledališkem odru blamiral. Daudetov gledališki komad »Arle-sienne« je bij izžvižgan še predno se je dvignil zastor pred prvim delanjem. Maupassanta je pa klub izžvižganih avtorjev odklonil, ker mu je občinstvo izžvižgalo samo enodejanko. Vzrok neuspehov teh avtorjev je bila njihova originalnost, s katero so kršili stare literarne tradicije. Poleg nasprotnikov so pa imeli tudi vnete zagovornike. O literatih, združetiili v sedanjem Idubu izžvižganih avtorjev, se to ne da trditi. Stran "4 »SLOVENSKI NAR OD«, dne 2. oktobra 1929. Stev. 225 (Ctna ma&ka — Zdi se mi, da ste zvedeli žalostno novico — je menil Hepburn. Ni odgovorila. Zdelo se je. da ga ni slišala, bofer jc pognal avtomobil. — Premislila sem si. — je dejala Ro-samunda z drhtečim glasom. — Nocoj moram ostati v Londonu. Bila bi vam zelo hvaležna, če me spremite do mojega stanovanja. Ko ie Hepburn pJačal šoferju, se ji je ponudil, da jo spremi po stopnicah do njenega stanovanja. Pred vrati je vzela iz ročne torbice ključ in jih odklenila. — Ne pojdete z menoj? — je vprašala. Sledil ji je in prižgala je luč v salonu. Toda v istem hipu 'e prestrašeno odskočila in zakričala. Hepburn se je presenečeno ozrl po salonu. — Tristo hudičev, kdo neki je bil tu? — je vzkliknil. V salonu ie bilo vse razmetano. Na krasni preprogi ie ležala razmetana obleka in perilo. Celo slike so bile snete s sten in svilene blazinice razparane. — Torej so prišli, — je zacepetala Rosamunda Grey. — Torej so bili tu.« To je bilo vse. kar je spravila iz sebe, kajti Hepburn jo je priiel za roko in potegnil nazaj k peči. Ozrla se ie tja. kamor je gledal on. Izpod zavese na vratih je nekdo pomola! rok. Roka se je iztegovala po zidu proti električnemu stikalu. Nevidna roka ie ta čas zaloputnila vrata s hodnika. Tisti hip je dosegla roka za zaveso električno stikalo in v sobi je ugasnila luč Ostala sta v temi. Ropot v temi Najlepša Hep-burnova lastnost je bila dobrotliivost. Bil je zelo prijazen in dobrodušen mož, toda če ga je kaj razburilo, je pobesnel in ni poznal nobenrh ovir. Zdaj ie imel rad dekleta. Rosamundo Grey. Ne samo zato ker je imela sanja v obraz in ker je bil tudi on pod kožo rdeč. marveč tudi zato. ker je bilo v nji še nekaj, česar ni mogel definirati, kar je pa vzbujalo v njeni odmev — odsev du'lia. silnega in zanesljivega. Čeprav je bil ženski. Zavest, da so se sovražniki zdmži-li proti nji m da ij preti nevarnost, je učinkovala nanj kakor električna iskra. Pripravljen je bil storiti vse, samo rok ni hotel držati križem. Riehard Hepburn že no značaju ni bi'! vajen slepomišiti. Videč roko na steni, je takoj pomislil, kakšno vlogo hoče igrati neznanec za zaveso. Ali bi rad odnesel pete. ali na se pripravlja na napad. V drugem primeru ie nedvomno imel pomagače. Hepburn ni dolgo razmišljal. Zapomnil si je kraj, kjer so bila za zaveso vrata v predsobo, in Hkj raziarjeni lev je D-'anil rja. Slišal je ropot in korake. Izpremenil ie smer in se obrnM tja, od koder se je slišaJ ropot. Spodtaknil se ie ob stol, ki mu ga je nekdo vrgel pod noge. Zamahmil je z roko in udaril neznanca po prstih. Že je neznanec dvignil pest, da bi ga udaril po glavi, toda Hepburn ga ie zgrabil čez pas in treščil ob zid. Hotel je krepko stisniti svojega nasprotnika, obenem pa prižgati luč. V naglici je pozabil, da ima en prst leve roke zmečkan. Pozabil je na vse, samo na spopad s sovražniki Rosamunde Grey ne. Mož, ki ga je bil zgrabil čez pas, je bil močan. Toda Hepbojrn je čuti»l, da ie njegov napad učinkoval. Tiščal je nasprotnika k steni in iztegoval roko proti stikalu električne razsvetljave pri vratih. Kar je obupno kriknil. Železna roka mu je stisnila od zadaj grlo. Nekdo ga ie sunil na vso moč v hrbet. Čutil je, da ga vleče nekdo nazaj in da se mu jc neznanec, ki ga je tiščal k steni, izmuznil. Nekai je bilo treba storiti. Hepburn je napel vse sile in udaril s pestjo na vso moč čez glavo. Čutil je, da je zadel v obraz. Napadalec je zastokal in njegova roka, ki je držala Hepburna za grlo, je popustila. Hepburn ie udaril še enkrat, toda napadalec ie v zadnjem hipu odskočil tako. da ga ni zadel. Nastala je grobna tišina. Ta Čas si je Hepburn nekoliko opomogel in napeto je poslušal, da bi se mogel v temi orijentirati. Kar je zaslišal, da nekdo lovi sapo. V temi je nekaj zaropotalo. Razle-letele so se trske, kakor da je nevidna roka razsekala stol. V tistem hipu se je od zadaj nepričakovano zavalilo nanj težko telo in ga podrlo na tla. Toda Hepburn se ni dal kar tako ugnati. Kolikor je mogel v temi razločevati, je imel proti sebi samo dva moža. Vedel je, da se lahko spoprime z njima tem bolj, ker ie od jeze kar besnel. Krepak udarec zbije enega ali drugega z nog vsaj za trenutek. Nevarnost je bila samo v tem. da bi ga utegnila napasti oba hkrati. Planil je znova naprej, toda tisti hip so se vrata zaprla. Rosamundi se je namreč ta čas posrečilo prižgati luč. Hepburn ie bil pripravljen na napad, toda napadalcev ni bilo nikier. Treba se je bilo požuriti. Hepburn je preskočil sobo. odprl ie vrata in že je hotel planiti na hodnik, ko ga je dekle poklicalo nazaj. — Pustite ju, naj odneseta pete, — je prosila Rosamunda. — Kaj pa, če sta kaj ukradla ali . . . — Ničesar nista našla, — ie dejala m?rno. — Vem, kaj sta iskala. — Dobro. Toda .ali bi ne kazalo telefonirati policiji? — Policiji? Ne. To ni s policijo v nobeni zvezi. Ni treba vmešavati policije v to zadevo. Te besede je izgovorila odločno in Hepburn jo je začudeno pogledal. Pre-dno je mogel spregovoriti, ga je vsa v skrbeh vprašala, če ni morda ranjen. — Ranjen? Kaj še! Niti najmanj, — se je zasmejal Hepburn. — Prav sem storil, da sem vas spremil. Zdi se mi, da sta bUa prepričana, da pridete sami. Najbolje bo pogledati, če se ne skriva tu še kdo. Preiskala sta vse stanovanje in ugotovila, da sta lopova prebrskala vse kotičke. & — Najbolje bo. — je dejal Hepburn, ko je bilo vse stanovanje preiskano, — da poberete šila in kopka in se preselite k moji kuharici, ki vam lahko odstopi za prvo silo kotiček v spalnici. Umolknil je, kajti znova je čutil pre-grajo. ki ju je delila. Iz prijetne družab-nice je postala naenkrat tuja ženska, zapletena v to čudno afero. — Preveč sem že sprejela od .vas, gospod Hepburn, — je dejala in mu podala roko. — Zbogom. Jutri odpotujete na mg. je-li? Malo je verjetno, da bi se še kdaj srečala. Držal je njeno roko v svoji in ji pogleda! naravnost v oči. Vzdihnila je in povesi1 a oči. Čutil je, kako ji drhti roka. — Dokazali ste vso svojo plemenitost in junaštvo, — je zasepetala. Nekaj mu ie šepetalo, da se pregraja med njima brni. Instinktivno je čutil, da je pripravljena sprejeti njegovo pomoč, in ta zavest mu je bila prijetna. Pogledala ga je tako milo, da se mu je zazdelo, da jo je objel in ji zašepetal, da se ni treba več bati. Kar se je vzravnala in bi'1 je neprijetno presenečen, ko ie umaknila roko. — Zbogom, — je ponovila in poznalo se ji je, da se komaj premaguje. Njen pogled je postal naenkrat srep in neizprosen. Obrnila se je k vratom, jih odprla in čakala, da Hepburn odide. Naval krvi, tesnobo srca, zasoplje-nost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, o-tožmost, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz josefove« grenčice, Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz JoSe-fova« voda pri zagatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in speč. trgovinah. Naša zemlja je sinja obla Zvezdoslovci so analizirali svetlobo, ki jo vrača luna na zemljo, in spoznali, da je naša zemlja, gledana z drugih nebesnih teles, sinja obla Težko si je misliti obliko naše zemlje, gledane s tega ali onega nebesnega telesa. Bilo bi pa zelo zanimivo vedeti, kakšna je naša remija kot neznatno nebesno telo, če bi jo mogli opazovati s planetov Marsa, Venere, Jupitra ali z lune. Ljudje nič kaj ne zaupajo tezi zvezdoslovcev, ki trdijo, da bi videl človek z lune zemljo na nočnem nebu v obliki ogromne svetle oble odnosno diska. Ker je zemlja mnogo večja od lune, bi se ne videla na tako veliko razdaljo mnogo večja od iiine _ali solnca, kakor ju vidimo z zemlje. Če bi bili na luni ljudje, bi videli ponoči tako dobro, kakor vidimo mi ob solnčnem zahodu, ko zadnji solnčni žarki še obsevajo gore. Ker je zemlja večja od lune, bi videli ljudje na luni točno tudi obrise suhe zemlje, morja in večjih polotokov na zemlii s prostim očesom. Če bi pa bili ljudje na najbližjem planetu Marsu, bi videli našo zemljo kot neznatno zvezdo, a s Saturna bi jo videli samo z največjimi daljnogledi v obliki svetle točke blizu solnca. Če bi imeli na zemlji ogromen teleskop, s kakršnim bi videli ljudje s Saturna našo zemljo, bi videli na luni in na Marsu pota, a morda tudi živa bitja, seveda če bi bila tam Če bi pa hotela živa bitja z Urana videti našo zemljo, bi je ne mogla najti niti z največjim daljnogledom. Človeštvo še ne pozna daljnogleda, s katerim bi mogli videti našo zemljo z Urana vsaj v obliki svetle točke. Kakšna je torej naša zemlja kot zvezda? Kakšno je njeno razmerje do drugih zvezd? Kakšno svetlobo daje drugim zvezdam? Ali sveti tako kakor Jupiter ali kakor Uran? O tem zvezdoslovci že davno razmišljajo, toda zaman. Šele v novejšem času so prišla njihova raziskovanja tako daleč, da so nekatera vprašanja deloma pojasnjena. Zvezdoslovci so se začeli zanimati v prvi vrsti za vprašanje, kako se odraža svetloba zemlje na luni. V jasnih nočeh, ko se vidi luna na nebu v obliki srpa, vidimo, da je zasenčen del lune pokrit z motno svetlobo pe-pelaste barve. To ni nič drugega, nego svetloba, ki jo meče na luno oni del naše zemlje, na katerega ne pada.io solnčni žarki. Luna in zemlja odražata svetlobo kot spremljevalca solnca in senca, ki jo meče zemlja na luno, nt nič drugega, nego križanje dveh svetlob. Zemlja meče solnčno svetlobo na nerazsvetljeno polovico lune, luna pa pošilja del te svetlobe nazaj na zemljo. In te povratne žarke love zvezdoslovci v svoje prizme, da jih analizirajo. Vsak svetlobni žarek ima gotovo dolžino valov, ki je lastna samo dotični bani. In analiza je pokazala, da meče naša zemlja na luno krasno sinjo svetlobo in da bi se videla zemlja z lune kot velika sinja obla. Barva naše zemlje oziroma njene svetlobe je lepo sinja, nekako tako, kakor oči ljudi blagega značaja. Trmasta hčerka. — Rad bi zasnubil vaso hčerko. — 2e prav. A kaj pravi ona? — Privolila bi. Če bi vi nasprotovali. mm* se šolsko poslopje s ca. 5000 kv. m zagrajenega zemljišča vred ob Celovški cesti v Zgor. Šiški štev. 70, na obljudenem kraju, lepe stavbene parcele, primerno za kako večjo trgovino ali temu enako, za lep večji dom, postaja cestne železnice, katera se zgradi prihodnje leto. Ponudbe, kolkovane s 100 Din, je vložiti do 15, oktobra t 1. do 12. ure opoldne na Krajevni šolski odbor v Zgornji Šiški. Istotam se dobe pogon. Krajevni šolski odbor v Zgornji Šiški, dne 2. oktobra 1929. >e^MciII €>^1asi< Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko t — Na vprašanja brez. znamke ne i____ ndgovaHamo- - Najmanjši oglas Oin 5—-* 1 - Peči na žagovino najboljšega sistema in najbolj trpežne izdeluje "m po zelo nizki ceni razpošilja. tudi na poskušnjo R. JAKELJ. Slovenj gradeč. 2091 2 čevljar, pomočnika za močne delavske čevlje sprejme Kado Uzelac, Plaški. 2090 Hi ISO v Lescah 20^ -ne kronske bone kupuje Pučka štedionica, jaloioi zavod d. d., Osijek. Desatičina u-l- štev. 27 79-L Ladijskega poda (30 mm) vagona proda Franc Post, SueliŠ-ka ulica št 33. 20S5 Dekle majhno, zamenjam za slično v blažim Ljubljane aLi št. Vidu everot. k> tudi prodam. PoljanŠek. Lesce. 20S9 (siroto), staro 16 do 20 let, ki zna tuida nekoliko kuhatu sprejme tr*t+€>1**ih hlofeova i pregledaofcih (crtjiga JC. <&. SSCovi Sad fe o*vorjena v Novtam Sadu m le juoi;ja pridela 2 delam. Twor-oica »Ornega« dela z najbolj dovršenimi, paiteimiovaiiimi specialnimi rotacijskimi stroji za fabrikacUo blokov ter dobavlja svojim naročnikom naročila v r^jdor^TŠenej-ši izvedbi v vsakem jeziku hitreje i-n ceneče nego inozemske finme. Tcgorvci podprite to domače podjetje, ki le osnorvaoo z ve&kim strokx>vinim znanjem ki kapitalom! Vzorci in pooudibe oa zahtevo v vsakem jeziku. Angleščina III. nad-str. Miss Farler Dvorakova ulica št. 3. 2092 Izgubil se je psiček jazbečar, 3 mesece star. Pošten najditelj ga naj prinese na M i rje št. 1 proti nagradi. 2095 Suputnika za auito-turu uzmem sa sobom, a za krajeve: Primorje. Dalmaciju. Crnu goru. Hercegovinu i Bosnu. Javiti se u hotelu »Strukel-j« kod por-tira. 2096 Pekovskega učenca v starosti 16 let. s stanovanjem in hrano, drugo po dogovoru, sprejme takoj Ladislav Skrinjar, pekovski mojster. Slov. Javornik. 20S4 Motorno kolo Harlev Davidson. 35C cm. dobro ohranjeno. kompIet.no opremljeno, zaradi nabave večjega prodam — Na ogled v kurilnic: na Jesenicah. 2083 I. Stjepušin ZAGREB. JmjenKa 57 priporoča najboljše tamjbore, tiče. skele* partiture I ostale pe» trebSčioe za sva glazbala, * Odlikovan bi ptriskojtzlefM Cjenici frinko. Družba »Ilirija« Dunajska cesta 46 Trboveljski premog Šlezijski premog KOKS za industrijo in kovače KOKS centralno kar j a ve OGLJE DRVA najboljše kvalitete Telefon Štev. 28*0 Kritino mobo in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. M. Zorman Ljubljana. Stari trg 32 i^aiiušaiiirni papir is a Oin 4* rsrocla*© u^"»« "S^o«! Naroda I o Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran JezerSek. — Za upravo in inseratni del lasta: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.