Posamezna številka 30 vinarjev. šiev.!!. V LManl, v sredo. Sne a Mi im Leto XLYIL s Volja po pošti: =~s ta celo leta naprej .. K 60-m en rnceec „ .. „ 5.80 ca Inozemstvo . „ 70 — V Ljubljani na dom Za eelo leto naprej.. K B8*— ■■ en meseo „ .. K B-— V ipravl projetnen mejeCno,, 4*50 e Sobotna izdaja: a Za oe:o loto.....SW'- n inozemstvu.... 19 — HT OrednlStvo ja v Kopitarjevi altel »ter. 6/UL Rokopisi s« ue vračajo; neiranklrana pisma se ne ■m Bprejsmajo. — Uredniškega telefona itev. SO. «=n Inseiati: ■*•"■■ EaoKtolpoa pititmu (U u šlroV* in 5 nun visoka ali aje prostor) u enbrit .... po Ml sa dva- in večkrat . „ 41 „ pri večjilr naročilih primer« popust po donovor«. Ob sobotah rtvojut JurtL "=---Poslane: v a am iinostolpni petlt7rsta K t' izhaja vsa1- čait tivzamil m> sadoljek in dan po pr«nlk^ pb 5. orl f.jotrej. CprejS^-Jo }« 7 Kopitarjevi ollol it S. — Ra6u PoSiaj Iv^/Imae avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn. : err ?„. 75tJ.—Upravnižteeea talalona it M. Pred zborom zaup- Jutri m snidejo zaupniki V. L. S. na Kranjakem, Štajerskem in Koroškem, dR »klepajo o važnih političnih zadevah. 1 ako j« vsaj namerjavano. Toda že je postalo dvomljivo, ali se bo zbor koroških zaupnikov sploh mogel sestati. Na goriške zaupnike že od začetka ni bilo mislili. To je, kar na« navdaja z veliko trpkostjo. Toda ako bi bili tudi goriški in koro-Ski zaupniki z nami, bi nas navdajalo letos čustvo, da nismo vsi. Ob prejšnjih sličnih prilikah smo imeli zavest, da smo vsi, ako so bile zastopane Štajerska, Kranjska, Koroška in Primorska. Sedaj so se naše meje odprle proti vzhodu in jugu in mi se zavedamo, da imamo somišljenike na Hrvatskem, v Bosni, v Dalmaciji, da imamo sorodne stranke tudi v Srbiji. Teh ne bo jutri na našem shodu, naša organizacija še ni razširjena na nove pokrajine, stika s sorodnimi strankami še nimamo. Revizijo strankinega programa imamo na dnevnem redu. Ali naj to revizijo sami izvedemo brez somišljenikov izven Slovenije? Ali bi ne bilo boljše čakati, da se' najdemo vsi, ki spadamo skupaj? Vendar pa je marsikaj, s čemer ne moremo čakati. Naše stališče napram Ita-liianom in Nemcem je jasno, v tem oziru ni treba čakati somišljenikov iz preka, mi smo nedvomno prepričani, da je naše stališče tudi njihovo stališče. Red in mir v državi, konsolidacija vseh gospodarskih in socialnih razmer, redna in poštena prehrana ljudstva, tudi o vsem tem v državi med poštenimi ljudmi in odkritosrčnimi prijatelji mlade države ni različnega na-ziranja. Vsaka stranka ima plasti somišljenikov, na kojih nihanje in dihanje jc treba posebno paziti. Te plasti imajo svoje srce, kojega utripanje moramo skrbno in vestno zasledovati. V V. L, S. sta to kmetski in delavski sicin. V vrstah kmetov in delavcev so nastala nova naziranja o socialnem redu, nove zahteve v gospodarskem življenju. Za /;.hleve vemo, treba pa jc najti tudi pravih sredstev, da jih izvršimo. To bo najtežavnejša naloga zbora zaupnikov. Važen jc jutrešnji zbor zaupnikov V. L. S., v marsičem tudi odločilen. Toda ker je omejen le na Slovenijo, še nc bo prinesel končne odločitve v vprašanjih, ki zadevajo tudi naše somišljenike izven Slovenije. Vseslovenski shodi bodo jutri prenehali, začeli se bodo za nas jugoslovanski. Naša stranka si je vedela vsak čas najti pot do srca slovenskega ljudstva, ker je ra/brala njegove potrebe, jim znala ugoditi in s tem dati ljudstvu to, česar išče v politiki. Zato tudi spremembe v vodilnih osebah, zvezane z burjami in viharji, nikdar niso mogle niti upogniti, Nekaj ošabno sc vzdigajočega klasja je odletelo, kar je dobrega in z ljubeznijo do ljudstva na-vdanega, je ostalo. Mlada in neupognjena ie moč naše stranke, in s to močjo se bliža zaupno ter z veseljem do dela novim, velikim nalogam, ki čakajo na nas v naši še nedograjeni domovini. Ivan Gruden: S J Ko sem se pretekli mesec mudil v Parizu, mi je g. Rudolf Trošt, član komiteja za javne informacije v Weshingtonu (Com-mittee on publice information) opisal razmere med ameriškimi Slovenci v času vojne tako-le: Leta 1914. smo bili popolnoma nepripravljeni. Z Ameriko smo pričakovali hitrega konca. Nekateri smo začeli takoj s protiavstrijsko propagando. Po bitki na Mami se je začelo svetiti v glavah vseh, cla bo boj dolg in krvav. Začeli smo bob-nati skupaj za »Slovensko Lig o«. Prišla je vest o konstituiranju Londonskega odbora. Pospešili smo akcijo za organiziranje severfio-ameriških Slovencev. Dne 9. marca 1915 smo organizirali v Chicagu >-S!ovcnsko Ligo« s 45 podružnicami. Dne 10. marca sem govoril v imenu t.eh podružnic na kalasalnem kongresu Jugoslovanov v hotelu La Sallc — Chicago, kjer je reprezentiral Londonski odbor odposia-nik dr. Potočnjak. Za Hrvate ter Srbe sta govorila dr. Anie Binnkini iz Chlcaga in prof. Radosavljevič iz Newyorka. Okrog 600 delegatov iz vseh krajev Združenih držav in Kanade, Indorr.ira.li smo program Jugoslovanskega odbora v Londonu in razglasili protiavstrijske resolucije, v katerih smo poudarjali zahtevo za politično zedi-njenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. — Po dr. Potočnjakovem odhodu n-?.m jc dezertiral glavni ameriški dnevnik »Glas Narocla« (Frank Sakscr — Newyork), Duhovništvo in Kristanova stranka so bili itak že pasivni in so širili ir.diferent-nost v širših masah. Edina »Clevelandska Amerika« v Clevelandu je izhajala dvakrat v tednu z malimi reminiscencami b narodnem pokretu izza marca 1915. — Zapihala je sapa defitistov — ljudi, ki so prorokovali polom za zaveznike. Amerika — nevtralna — je dajala mnogo moralne opore nesramni in predrzni propagandi Dumbe — poslanika in konzulov, kot Number-Paraked iz Newyorka, ki so grozili našemu narodu s konfiskacijami in vc-šali za slučaj revolte v tujini in pomaganju zaveznikom. — Bili so žalostni dnevi z* rodoljubne Jugoslovane. Srbija strta, Ra-sija v rokah izdajalcev, Francozi v obupnem odporu pr3d Verdunoni, Angleži neorganizirani, Belgija ob Kanalu in Italija nejaka, omahujoča pred 300.000 Jugoslovani na soški fronti, V Arneriko je prišel Nikolaj Velimiro-vid, veliki srbski duhovnik in kulturni delavec. Posrečilo se mu jc pridobiti nekoliko slovenskih, hrvatskih in srbskih svečenikov za izjavo, »da nas vera ne loči«. Prostovoljska akcija jc bila v povojih. Obstoj jugoslovanske legije v Rusiji ni izzval nikakega odmeva. Šel sem na svojo roko po kolonijah — 1. 1915. — in predavati sem moral nocoj, da Jem se vzdržaval za jutrajšnji shod — ali vse brez uspeha; slovensko časopisje je ostalo ali mrtvo, ali pa — in to po večini — sovražno sleherni akciji v smislu zedinjenja vseh Jugoslovanov — SHS. Prišel je od londonskega odbora Milan Marjanovič in za prostovoljsko akcijo podpolkovnik Milan Pribičevič. Slava jima! Takih energij še nisem srečal, dokler f.i r>ri?c' k' nnm dr. Vošnjak, katerega imenujem vthe w~lking energv«, Srbi iz Bosne i:i Dalmacijo ter Črnegorc so odhajali trumoma na srbsko fronto. Slovenci — Hrvati — pasivni. Napetost med Nemčijo in A.meriko je naraščala. Wilson je že izvaja! posledice radi Demške nasilnosti, brezvestnosti, lomslva besede, vsestranske nepoštenosti. — In počilo je — 2. aprila 1917. — Razmere so se začele čistiti. Odšel je Duniba, odposlani so bili domov vsi konzuli in špi-joni. Lopovi — avštrijakanti — so se začeli spogledovati. — Londonski odbor je izsilil iz Pašiča krfsko deklaracijo. Naš prvi skupni diplomatični dokument. Ali ostala je v žepu Pašičevem. Kristan v »Proletarcu in KrZe v »Času« sta zavpila »izdajstvo«. Ponovili so to vsi drugi časopisi. In tudi -Clevelandska Amerika«, do tedaj vedno zvesta in točna opora Londonskemu odboru. *Gla3 Naroda se je zavzemal za novopečeno repu- bhčansko združenje Kristana, Kržeta, Konde (»Glas Svobode« — Chicago) in par drugih. Od desetih in toliko slovenskih časnikov — niti enega za londonski odbor. Dr. Ljubo Leontič je prišel iz Južna Amerike, kjer je žel silne uspehe pri orga^ nizovanju ondotnih Jugoslovanov. Prišel je Marjanovič nekod iz San Frančiška, Milan Pribičevič se je ravno razhajal z na fronto idočimi junaki-prostovoljci (med njimi moj brat Slavoj z prijateljem Lojze Ribičem iz Domžal). Naskočili so me. Da greui med rojake, zopet in spričo strašnih napadov. Da rešimo »Narodni svet« v V/ashingtonu, ki bi — b.nz Slovencev —< ne bil nič več »jugoslovanski«. In šel sem — 1. septembra 1917 pa do 1. julija 1918 sem govoril dan in noč preko držav in načih kolonij — nasprotnikom, nepoučenim, indiferentnežem, zapeljanim, po Pensylvaniji, Ohio, Illinois, Wisconsin, Minesoia, Colorado, Wyoming iad. — Januarja 1918 jc prišel dr, Voš, njak in delovala sva skupuo z uspehi. Tako, da smo imeli 15. do 17. aprila 1918 v Clevelandu konvencijo »Slovenske Narodne Zveze i, izvolili močan glavni odbor in organizirali denarne prispevke, prostovoljsko akcijo in publiciteto med Aracri-kanci. — Duhovščina, vzpodbujena po zgodovinskem nastopu dr. Kreka in naših voditeljev v domovini pristopila je in cor-pore v Zvezo. Izven nje so ostali Kristan t Republičanskim Združenjem in nihče drugi. — Žal, da se je nezaupljivost našega naroda v tujini tako razširila in poglobila širom Sev, Amerike — vse to zaradi ne-doslednega in večkrat nepoštenega pisa-renja ameriško-jugoslov, časopisja. Zato je bilo skoraj nemogoče, pridobiti vojak« za večje fizične in materijalne žrtve. Ali obvarovali smo pretežno večina našega naroda vseh persekucij od strani justičnih oblasti ameriških, ki so postal« zaradi Dumbinih lopovščin nervozne in skrajno nezaupljiva napram vsemu »au« strian«, Vzdržali smo zvezo med duševnim pen Utičnim razvojem naroda v Jugoslaviji in razvojem naše emigracije. Skušali smo popraviti, kar je domovina zamudila v zadnjih 25 letih v stikih in odnošajih z našo v tujini živečo maso. Bila je trnjeva pot. Zadoščenje naha« jamo v končni zmagi ideje jugoslovanskega zedinjenja. In to je danes faktum. J a g r i v Mainnesoti in Srbiji (pet bratov s Planine — pet bratov — pet juna- LISTE F. Ivan Bežnik: <• . Živ© sSife® is 1. Svoboda. Zvonovi so zazvonili, s hiš so zavi-fcrale zastave, radost je planila v srca. »Kaj sc je zgodilo? Kaj jc?« Oči so se izpraševale, roke so se stiskale, »Mir je, Vojska je minila. Smrt jc minila!'« »Ali smo premagani?« Kako je mogoče biti premagan, kdor je bil suženj? Za sužnja jc samo šc ena beseda; zmaga! »Nc, mi smo zmagali. Oni so premagani, naši gospodarji, naši krvniki. Kar smo dolgo pripravljali v srcih, se je zgodilo. Živela svoboda! 2ivela!.,.« Vsi obrazi so se smejali, vsi so govorili o novi dobi in o novih načrtih. Nikdar se niso ljudje pozdravljali tako prisrčno. Vojaki to sc vračali v družine. Pozabljena je bila kri, ki je tekla, trpljenje, ki so ga bili deležni stokrat, ponižanje in lakota. Sama nedelja, sam blagoslov Gospodov, Sovraštvo jc jenjalo ... Mlada straža je hodila po ulicah, nove kokarde so sc bliščale na kapeh, Danes so prvič ponosni, da nosijo orožje, danes je prvi dan, k>o so pripravljeni, umreti za domovino ,.. Vojska pa se je vračala domov .., Po blatni cesti med tesno stisnjene hiše to •• gnetli ljudje, živali in vozovi Trudni in mrki so zadnji težko sledili prvim, prvi so čutili pritisk od zadaj. Iz ezke dolinice so rastli, kot hi plezali iz prepada. Razkrojem po svojem čustvovanju sc niso več poznali. Vsak je šel svojo pot brez povelja — mislil je samo na dom. Sinovi premaganega naroda so zrli očita-je, temno. Brez moči so oddajali orožje, brez ugovora so se pokorili otrokom ... Od jutra do večera so šli in daleč v noč. Nekateri celo s pesmijo, z mislijo na svobodo svojega naroda, z mislijo na novo življenje. »Kako je to prišlo?« Kdn bi odgovoril? Čemu štiri let-a trpljenja, čemu strašna pot v Rnsijo, Srbijo, Rumunijo, Italijo? Komu? Kdo bi dal nato odgovor? Sc ta težka pot — dom se blišči... Kolone so se vlekle, kot sence ... Po hišah so gorele luči in sijale na ulice. Ljudje niso govorili o drugem, kot o svobodi. Mnogi so pričakovali sinov, 2. Očs sc jc vrnil... Malinovka jc trudna od dela poldre-maje odmolila rožni vercc in poklečala šc za hip, da odmoli na tihem par očenašev, da se vrne nje mož Tone, ki je v homiš-nict... Starejša hči Micka'je pomivala sklede v kuhinji in pustila odprta vrata v izbo, Otroka ob peči sta že pospala. Slišala sc jc samo ura in ropotanjc skled. Nekdo je potrkal na vrata. «M«ti!> Micka je poklicala mater, ki je zadremala. Ta se je prebudila in pogledala kvišku. »Mati! Nekdo trka.« Micka je stala na vratih in se plašno ozirala, »Jezusi Ali si se zaklenila? Toliko tujcev kot hodi skozi vas!« Tudi otroka ob peči sta se prebudila in gledala preplašeno; stisnila sta se tesno skupaj, ko so se udarci na vežna vrata potrojili. Mati je stopila v vežo in potegnila Micko za sabo; st.rnh jo je bilo, »Odprite!« >Kdo je?« ie dejala Malinovka s spremenjenim glasom. »Jaz.« ».laz je po noči vsak.« -^Oče je,« je dejala Micka, ki je vendarle spoznala glas. »Saj res! Oh, ti moj Bog! Sc lastnega človeka človek nc spozna!« Tako sc izgo-var(aje, je obrnila ključ in odririla zapah. Bi! jc Tone. Hotel jc reči; Šc v lastno hišo človek ne more! — nevoljen cd vsega — pa ni rekel ničesar — kakor je stopil v lastno hišo, je bilo pozabljeno vse .., Zeni in hčerki je stisnil roko skoraj mrlčo, otroka je vzel v naročje. -Komaj sn:n le čakali.« Gledali so taVcC::, kot Kr vrne člo-% ck s potovanja, kot ga izpusti usoda iz štiriletnega trpljenja. »Ali si zdrav?« Trudno je potegnil z roko čez obrat in dejal kot da ni aliial vprsJanU. »Prav je, da vas vidim.« Otroci so ga objemali. »Pustite očeta, oče je truden, i je dejala Micka. »Naj bodo. Prazen sem prišel. Kar sem nesel, so mi vzeli na Mažarskem...« »Samo, da si ti prišel,« je dejala Malinovka, ki ni vedela, kaj naj stori. »Micka, zakuri. Oče je potreben česa gorke-ga. Ali ne?« »Ne branim se.« Tone je bil redkobeseden. Obleka n« njem ie bila zglodana. Bled obraz je kazal utrujenost. »Komaj sem vstal s postelje, pa sem šel,« ]c dejal Tone čez nekaj časa, »Nič nisi pisal, da si bil ranjen,« f« hotela izvedeli žena. Otroka sta štela sive gumbe na njegovi obleki. , »Nisem bil ranjen. V prsih sem lan. To j« slabše,« gu je posilil kašelj. Malinovka ga je pogledala preplašen^ in slepila za hip k Micki v kuhinji. Ta večer so šli vsi pozno spat. Gl* dali so in govorili. Tone se jc pokrcpčaJ^ trudnost je za hip izginila, da je mogel dajati na stoicra vprašanja stotere odgo* vore. Opravičili so se, da nimajo kruha, e da ho ie bolje, satno, da je dospel ii* domov. Ione jc kimal. Najmlajši je posadi! očetovo kapo na glavo, da so se mu vsi. smejali. Ko sta pospala otroka in je šla Micka v svoto kamrico, je prijel Tone ženo za roko, ji pogledal globoko ,y. oči in b«« «ed« a« mu je tresla. kov) — Predovlčeva obltelj v Pueblo, Co-lorado (od etare matere pa do najmlajše ameriške neveste) — Rew. Mat. Kebe, 3iew. Schiffrer z bratoma — Rew. šalo-ven iz La Saalle, Illinois; predsednik »Slov. Nar. Zveze« g. Pavel Schneller, rodoljub Anton Grdina, dr. Kern, Jože Za-lokar, obitelj Lavšetova in zlasti ia pred-iscm naš ameriški pesnik, govornik in skladatelj Ivan Zorman — vsi iz Clevelan-da, Ohio, — ta so Ti rodoljubi — moji in nas vseh prijatelji. »Clevelandska Amerika« z g. Louia Pircem in Ed. Kališem nam je največ pomagala. — »Glas Naroda« piše za nas. Z njim »Amerikanski Slovenec« v Joliet, Illinois, »Ave Maria« v Newyorktt, »Sloga« v Clevelandu, »Sloven. novice« v Ca-lumet, Michigan; vsem prednjači od vsega začetka Don Niko GrSkovičev »Jugoslo-veaski Svijet« v Nevvyorku, ki izhaja v slov., hrv. in srb. jeziku. Vrgel se bom popolnoma in zgolj na ameriško-angleško javno mnenje. Tu m o-r a m o uspeti z vzgojo in poglobitvijo poznavanja našega naroda in naše zemlje, ako hočemo, da bo Amerika pomagala pri uresničeniu našega narodnega ideala: politično in ekonomsko zedinjenje, svobodna in enakopravna Jugoslavija, Upam, da bora lahko in uspešno ko-©periral s subskim poslanikom v \Valhing-tonu in našimi poštenimi vodji okrog »N. Sveta* v Washingtonu in »Slov. Nar. Zveze« v Clevelandu. Ameriški žurnalisti so že zainteresovani v graditvi prijateljskih odnošajev med Ameriko in Jugoslavijo. Potrebujemo še ameriških ekspertov in pomoči v agrikulturaem, industrijalnem in prekomorsko trgovskem oziru. Diplomati čno naj nas priznajo kot prijatelji prijatelje ia lažje bomo dihali. Slovens&o šolstvo v zasedenem (Dopis.) Šolstvo jc pri nas trpelo med dolgo vomo, šole so mučenlce tudi zdaj. Če niso zasedene od vojakov, po drugi pogoji taki, da ne morejo uspavati. Po nekaterih se pouk nadaljuje s starimi močmi in knjigami, druge pa so vsled razmer zaprte. Pravijo, da bodo v najnovejšem času otvo-rili vse šole. V Tolminu je nov šolski nadzornik g. Spazzapan, ki se lahko spominja slovenskega sorodstva, če hoče. Pravijo, da bo dober nadzornik (Lahi pravijo, seveda), da bo skrbel za šolstvo in za uči-teljstvo. Pod njim so bile svoječasno v 3rdih in Kobaridu šole v italijanskem je-iiku. Politični komisar pa sc je izjavil, da bodo zdaj šole v slovenskem jeziku in le tam, kjer želijo in kdor želi, se bo vpeljal tudi tečaj za italijanščino za mladino in 'jdrasle, tako n. pr. v Kobaridu, kjer je pa pouk sicer slovenski. Da učitelji ir. učiteljice prejmejo plače in bodo deležni aprovizacije, so morali vložiti posebne prošnje, kar so storili tudi uradniki, da ostanejo še nadalje v službi in so navedli mesečne prejemke, kakor tudi dejstvo, da še niso prejeli draginjske doklade za leto 1918. in da ja bila vsled stavke učiteljstva poviSana redna plača učiteljstva za 70%. Plače seveda še ni xl nikjer, Morebiti bo kdo smatral to za narodno izdajstvo sli za nemoško dejanje od strani učiteljstva. Pribiti moramo, da je bilo učiteljstvo primorano to storiti, če ne, je izpostavljeno najhujšemu preganjanju in bedi, radi dohodkov in aprovizacije, ko so meje od vseh strani zaprte. Saj smo morali tudi v Avstriji molčati na tisočera preganjanja v tihem delu in veri v zmago, ki jc prišla. Ta doba pri nas j« itak prehodnega značaja. Da bi bežali čez mejo ali da bi dali povoda, da nas spodijo iz služb ia internirajo, bi bil nevaren atentat na naše ljudstvo, ki te ne mara poita-lijančiti. Če ne bo na razpolago slovenskih učiteljev, bodo poslali na nafie Sole žalostne elemente, ki bi začeli narod pooe-umnjevti. Za dolgo ali za kratko dobo, to je vseeno. Kdor ostane z ljudstvom v vsaki dobi in pomaga rešiti, kar se d& rešiti, t« je pravi demokrat in narodnjak. V Italiji mislijo, da je zasedeno ozemlje italijanrko ali da bodo vsaj šole italijanske. Razne tvrdke pošiljajo na naša šolska vodstva kataloge šolskih knjig in potrebščin v italijanskem jeziku, govoreč, Polna cerkev, kakor smo Jo v jutrih videli - redkokdaj. Vse napeto pričakuje. Se vedno prihajajo — Slovenci, Slovenke. Pa so naa tako tajili, da nas je samo nekaj malega. Kočevccv Je bilo prisotnih jako malo, a Slovenci daleko ne vsi, Na prižni-eo stopi gosp, dekan sam. Kedaj kot kaplan na Slovenskem Je bil na glasu kot izvrsten pridigar. Tudi danes je to pokazal, Bili smo srčno veseli lepih besed, ki nam jih j« govoril. In kako Je ilo k srcu! 0, da, premnogi smo razumeti nemško, a Slo je pri enem ušesu noter itd. A slovenska beseda, kako globoko je segla v vsako dušo! Ta nastop gosp. dekana na« je spet vsaj malo sprijaznil 2 njim, in upamo, da se bo to razmerje stalno zboljšalo, ker vendar mu ne more biti vseeno, v katerem razmerju Je do tako znatnega dela svojih župljanov, kakor jih Je videl ta dan pred seboj. Orgije zadone »Pred Bogom poklek-nimo.« Presenečeni se ljudje spogledujejo, marsikdo — ne samo ženske, ampak tudi možakarji — imajo solzne oči. In kako krasno petje, kako izvežban zbor! Kaj ta- da odpira domovina svoj veliki objem in kega v kočevski cerkvi nismo vajeni, pritiska nase ljubeče in materinsko ona ljudstva, ki so trpela daleč proč od nje. Vojaki, ki so tu, mislijo drugače, ko vidijo z lastnimi očmi. Marsikdo se je naučil — izmed oficirjev — kako slovensko besedo, in pravijo, da gre težko. Seveda, težko! Pa hočejo eni, da bi ljudstvo znalo čez noč. Počakajte stoletja! Neki laški oficir ie dejal, da se prebivalstvo ne zanima za politiko in da hujska le inteligenca. Ta pa ve. Res, danes ni živega političnega življenja, ko smo v oko- j vih. Pa izvedel je ta oficir, da je imela ! slednja hiša naročen časopis, in da ie mla- i dina pri vojakih in v Rusiji postala pogosto bolj navdušena kot inteligenca. Če naše ljudstvo danes molči, je to samo zaradi razsodnosti. Oni ne zidajo na silo, ampak čakajd, da se odloči na mirovni konferenci pravica ali — krivica. Tega Bog ne daj! Naše ljudstvo ima tudi kri. Sicer pa je bilo v Italiji navdušenje samo proti Avstriji, in-še to ne do skrajnosti. Avstrije ni več. Naloga je dovršena. Gospodje pri zeleni mizi se kregajo in se ne zmenijo za onega, ki je trpel in krvavel. To pravijo inteligentni laški vojaki: »Če pride do zopetne vojne, odpovemo pokorščino, bomo govorili mi.« Nekdo je dejal: »Naši časopisi zastrupljajo ljudstvo. Plačani kimpje sede v uredništvih in hujskajo, medtem pa ne poznajo faktičnih razmer.« Kako resnične besede! Tih boj, zaupanje, in zmaga bo naša! Fra. Nov. Prva sEoveR-sfra &o£*a sSaa$ba v Pofevlu. In dosegli smo tudi to! Hvala Bogu! Še nikdar nam ni prišla tako iz srca ta hvalnica kakor danes no končani prvi slovenski službi božji. Nismo se strašili ne groženj ne pregovarjanja, ampak stanovitno delali in — dosegli I Dne 12. januarja 1919 ostane nam v neizbrisnem spominu in tudi v zgodovini kočevskih Slovencev nepozaben. Prelepa je Premrlovn »Božičnica«! Potem pa ona liubeznjrva »Jezusa ljubim« in naposled »>Marija skoz življenje«. Poslušali bi že in Se, vrle pevke in pevce! — Veselje sije ljudem iz očij in odmeva iz pogovorov, ko se vračajo domov, f Popoldne cerkev še bolj polna. Mnogi so zamudili, ker niso natanko vedeli časa; da veste v prihodnje: popoldne vedno ob 2, uri. Je sicer malo nerodno, pa Slovenci radi kaj žrtvujemo. Gosp, kaplan Pirkovič z vso vnemo in zgovornostjo vabi Slovence k božji službi, jih vspodbuja k vstrajnosti in napove, o čem bo govoril pri krščanskih naukih. Pri lilanijah spet prelepo petje. Spet vse veselo, zadovoljno. Prisrčno in spoštljivo zahvalo izrekamo tem potom kočevski Slovenci Prevzvi-šenemu gospodu knezu in škofu, da je odredil slovensko božjo službo. Iskrena hvala tudi gosp, kaplanu Pirkoviču, da je v kratkem času zbor tako imenitno izvežbal in tako spretno vcdil ter tako poveličal naš cerkveni praznik. Bog mu povrni! — Ne pozabimo izreči ::ahvale tudi vrlim pevkam in pevcem: z lepim uspehom ste vcnčali mnogoteri trud Hvala vam! Hvala pa tudi vsem gospodom, ki st. j. ueustra-šenostjo in odločnostjo kljub vsemu prega-njarju in pretenju zastavili svoje moči, da se je uresničila dolgoletna želja in potreba, pa tudi naša pravica: da v svojem milem materinem jeziku očitno hvalimo Boga Ln Marijol Vse Slovenke in Slovence pa nujno prosimo, naj vstrajno, kolikor možno vsi in redno pohajajo k slovenski službi božji, da se povzdigne med nami versko življenje pa tudi naš ugled pred Kočevci. Nc bojmo se truda in žrtev, saj smo tega vsega vajeni! Prosimo jih pa tudi, naj resno vplivajo na mladino in manj razsodne ljudi med seboj, da nikakor ne žalijo Kočevcev in jih puste v miru. To bi bilo le nam vsem v očitek in kvar. Ra-dujmo se svojih uspehov, a ni treba, da bi na škodoželjen način kazali svoje veselje. Res, grozili so nam, grozili našim voditeljem, jih sramotili in grdo obrekovali, a ne vrača jm o slabo s slabim. Nihče pa se naj v prihodnje ne da na kakšenkoli način oplašlti od slovenske službe božje: to I« naša dolžnost pred Bogom, pred ljudmi pa naSa — pravica. — Mir in red se nI kalil nikakor; zmagai so torej treznejSi in rar-sodnsjšl elementi med Kgčevci nad go-fovo klik o, ki Je obetala vsakovrstne hudobnosti. To nas od srca veseli (n upamo, da bo mir tudi vprihodnje, kar bo le Kočevcem v čast ln prid. Dostavljamo še, da se vrši slovenska služba božja v zavodu £č. as. usmiljenk (Marienhcim) vsak drug dan Se od 3. de« cembra 1. 1., vsako sredo pa se Slovenk« ▼ zavodu zbirajo k »hodu slovenske Marijine družbe, imenovane »Družba otrok Brezmadežne«. Tnko Je za duSni blagor slovenskih gojenk poskrbela č. sestra prednica, po rodu sicer Nemka, a vsedtos pravična Slovenkam. MfloS Stlblen ^f KJSS! sssssssrfiSHK?* Živ.« »Mica. Bog je dal, da sem se vrnil »Hvala Bogu!« je ta sklenila roki. »Malo — sem bolan,« je dejal mrač-oejši kot prej. »Mislim, da bom ozdravil. Samo, da bo mir, da hujšega ne bo. Če nem v družini, je vse drugače, vse bolje. \li imate mleka7« »Mleka?« je vzdihnila Malinovka. »Eno kravo smo dali. Ena sama ne more meti vedno mleka.« »Bo že šlo. Konec je vojne; blago bo prišlo.« »Turšice ne bo do srede zime. Drugega nimamo skoraj več, Kak krajcar smo dobili od podpore ..,« -Te ne bo več,« jo je prekinil mož. Saj res .,.« se je Malinovka skoraj .restrašila svojih besed. »Samo, da si pri-»el in da boš zdrav.« Peklo jo je, da je le za hip pomislila radi podpore. Bolela jo je misel, da Tone ne bo zdrav. :>Kakor more naj bo. Zdaj, ko imamo svojo državo, bo bolje, pravijo. Poskrbeli bodo tudi za reveže,« »Ne vem, kako bo,« jc dejal Tone in «c zamislil. »Ali misliš?« se jc prcplašila žena v ivojem srcu. »Koliko so porabili generali in cesar...« Malinovka je dejala, kot je slišala. Lahi pridejo,* jc dejal mož in pogledal ženo. vZa božji čas!« je prekrižala žena roki, Lahi? Ali ni mir?« »Ravno zato, ker jc mir,*: je povdaril iiio2, »Tako je zapisano. »Bog pomagaj!« še vojska bo. Pa vsi smo podpisali za našo državo.« »Trpeli bomo,« je dejal Tone .., S težkim srcem sta se spravljala spat. Komaj je prisijalo solnce, je legla težka mora na srce .,. 3. Lahi so tu. »Piščance nam bodo cvrli, čemu so ! obesili tisto pol zeleno cunjo?« »Pa majhni so, kot bi iz enega naredil dva.« Ljudstvo se je počasi udalo. Kaj je moglo storiti? Zagodrnjati so smeli. Od- III. Pri zadnjem ljudskem štetju «« Je Ite* lo v Avstriji 9,950.266 Nemcev. V kmetijskem poklicu jih je bilo samo 2,988.596, v skupini »javna služba ia prosti poklici« pa 1,701.950! Drugo je bilo v industriji, trgovin' in obrti, ie teh par številk kaže, da jc lo hotel biti gosposki narod, narod-po-1 veljnik, Izid vojske je vse spremenit Ia naroda-poveljnika, ki se je hvalil, da baje plui:u-'c državi 90 odstotkov vseh davkov, dasiravno je tvoril komaj tretjino prebl* valstva, jc postal narod-berač. Tako šali te vri o realne gospodarske razmere. Kar je bilo naravno bogatega v nemškem narodu stare Avstrije, to so vzeli Čehi. V Nemški Avstriji je položaj naravnost obupen, Vendai bi bilo pretirano misliti, da se te razmere nikdar ye bodo spremenile na boljše. Tako lepo ne bo več, kakor je bilo; toda nekaj stotisočev dosedanjih gc-spodov se bo moralo preleviti v kmetovalca, prav ogromno število avstrijskih Nemcev se bo moralo izseliti ia torej prevzeti dosedanjo vlogo Slovakov, Slovencev In Hrvatov, in Čez nekaj desetletij, prej paA nc, bo priden in pošten človek v Ne miki Avstriji zopet lahko živel, ako bo hotel delati. Toda pač še le čez nekaj desetletij. Gospodarske razmere pa, ki bodo vladale do tja, in to je ra našo razpravo mero-dajno, ne nudijo za sedanje prebivalstvo te države dovolj življenjske možnosti, ne nudijo torej tudi prav nobenega upanja, da bi se dalo urediti vprašanje kronske vrednosti in vojnega posojila v Mernik/ Avstriji brez katastrofe. Če potemtakem primerjamo gospodarsko bogato Jugoslavijo in siromafoo Nemško Avstrijo, nam že prvi pogled pokaže, da ja naš notranji dolg čisto dru-gače krit, kakor je nemški; da je t o r * J naša krona mnogo več vredna, kakor je nernškoavstrijska. V tem dejstvu leži za narodno gospodarstvo Jugoslavije velika nevarnost. Vodilni fi. nančni krogi se tega sami zavedajo, odtod prepoved uvoza novih bankovcev, odtod tudi prepoved izvoza blaga in živil proti plačilu v bankovcih, če bi se izmenjavalo živila za blaj>'o ozirema vobče blago ta blago, to bi šlo brea škode; dajati pa bla» vrrrrrf-v. •:■> r^j^^^^CT^^T^n^. .,„ »Vsaka kaplja vinar .,.« »Kaj vinar, groš!« bra!.« Ljubljani seni Nad ljudi je legla skrb. Komaj rojena mlada svoboda je trepetala. Tujci bo zasedali vas za vasjo, jemali svobodo in se vedli kot zmagovalci. Tisočkrat so imenovali Wilsona in Korošca: v teh dveh imenih je ležalo vse, vse... Srca so klicala brate Srbe. Kokarde so postale ponos: zastave, ki so visele s hiš, so bile ljubljene z gorko ljubeznijo, z ljubeznijo preganjanega, mučenega. Z godbo na čelu so prikorakali Lahi. Ljudje so bežali plašni v hiše. Nikogar ni bilo na ulici, le pisane zastave so molele svoje rogajoče jezike v mračen dan. Izza rosnih šip je gledal ta ali oni obraz, ld s« je umaknil pogledu v okna. Razpršili so se na vso strani, razdelili se po hišah, ščebelaje v svojem jeziku. Razvili so zastavo in sc spuščali z ljudmi v pogovor. Ljudje so plaho gledali in dokazovali, da nc razumejo. »Nc znajo našega jezika,« so dejali vojaki. »Saj jc uboga ta dežela,« je dejal nekdo, ki je mislil, da pride v raj, za katerega je tako dolgo krvavel. »Proklete gor6!.. »■Kdo jih razume?« so dejali tudi :vv'.i ljudje. »Saj nimajo nič,«- so pripomnili tlrui/i. Nasajeni so bili, bilo jih je za krajcat manj kot vina. Krčmarica je bila trdne ua-ture, pa se je smejala. . - . , ,. .. i T »Ali se tresete za denar, krčmarjtf pravili so narodno stražo, ukazali so sneti | Lahi dajo za vaše krene toliko kot dva Kila n n wn«*XI«Mn mr 1'iSlfnm «s> vi • V * 1 piskava oreha.« Martin je bil razgret bolj kot vsi možakarji. Kaj ga je peklo, tega ni povedaL »Ali sedeti smemo? Ali je prepovedano tudi to?« »Sedite^ lahko,« je tolažila krčmarica, »Pa koliko bo računa za sedenje?« -Bo, kar bo,« je dejala krčmarica. »Saj nimamo denarja, da bi plačallj j ti vzameš samo laškega.« »Ker so groši tako veliki kot goldl-| nar,« so sc norčevali s smehom. »Nobene podobe nima ta denar. Taki , bankovci! Našega so pa dali čisto v nič.« Slak se jc jezil. Nekaj tisočakov mu Je požrlo vojno posojilo, ostalo se jc spremenilo v steljo. »Kdor jc: dolgove poplačal, ta ima zajca. Drugim jc ušel. Ali te skrbi, Slak? je dejal pikro Luka in gledal s srepim pogledom. »Tiho bodi,« jc jezikal Slak. »Pij pri meni. Le nalij; danes smeš n ali ti.« »Plačam lahko sam, ko nič na mizo ne pride,« je odgovarjal Luka. »Jezi me,« je postal Slak zamišljen v svojo utodo, »Saj vem, da je šlo vse v nič. Še pijače ne dobiž za denar...« so je razvnemal. »Ti si pa Stcdil maslo in jajca ... vse. čc mleka ni tiobii ubogi pri tebi, ker ga rii mogel plačati dovolj drago...-. zastave, pribili so razglase v laškem jeri ku. Ljudje so hodili molče, z očmi, uprtimi v tla. Kadar sta se srečala dva, 6ta se razgovorila o svoji tihi bolečini. »K tlom nas stiskajo« »Naših zastav ne morejo, a mi njih cunje ne trpimo.« »Če bi prišli Amerikanci, ali Srbi...« »Vse njih papirje hočejo, da beremo. Saj to ni jeziku podobno.* Mračno so šli vsak svojo pet, v srcu jih je tiščala misel: Kaj bo z nami? Kaj bo z nami? 4. Krčma brez vina. Krčmarica Brtončka ni imela vina. V eni sobi je bila laška pisarna, v dveh so spali oficirji, v kuhinji so se f-ukali kuhi; samo ena soba je ostala za družino, kamor so so zatekali posamezni gosti, katerim pa krčmarica ni mogla postreči... Može je jezilo vse. Vse hiše polne, vse poti polne, za vsakim trhlim štorom je stal Lah, Bog jih nesi! Niti ni več prostora, kjer bi se človek s sosedi pošteno porazgovoril in pozabil na hud(>. »Vina gori!« Krčmarica jc zatrjevala, da ga nima, in če bi ga imela, ga ne mot e točiti... »Kakšna je krčma, ki nima vina?« ro dejali. »Saj jc prav. Dražje nc ruore biti, zato ga raje uc točijo.« do za bankovce, to ne gre, s tem se godi attšemu gospodarstvu prevelika škoda; o tem nid voma. Po mojem računu )e šlo, ko obmejne prometne točke še niso bile zastražene, vsak dan proti severu živil m drugega blaga za milijone. Kdor namreč pozna nekoliko razmere, ta ve, da jc ze danes raznega blaga, pred vsem živil, v Jugoslaviji neprimerno več, kakor v Avstriji. Danes so meje vojaško zastražene, vkljub temu trdim, da ae izvaža še vedno dnevno blaga za ogromne vsote in da s tem prihajajo tudi dnevno nove legije ničvrednih nemškoavstrijskih bankovcev v naše ugodnejše podnebje. Kaj je vobče to: prepovedati uvoz bankovcev? Tihotapili so živino, cele. vagone in cele vlake blaga čez mejo v času, ko so meje bile drugače zastražene, kakor so danes, pa bi sc ban-kovoev ne dalo spravlifU preko neje? Sredstvo prepovedi jo v tem slučaju preslabo, in če sc zagrozč še tako hude kazni. Pravilno je »poznanje, da nam je iz Nemške Avstrije in iz Madžarske — tudi za Madžarsko velja to, kar se je reklo glede kronske vrednosti Nemške Avstrije ,_prihajajoči bankovec v škodo; pravilno je iz tega spoznanja izvirajoče stremljenje, zabraniti spoznano nevarnost, toda zabra-niti se di le na ta način: D a • e vJugo-11 a v i j i dosedanji bankovec takoj nadomesti z novi ni plačilnim s r e d s t v c ra. Ako ne gre, da bi se kronska valuta takoj nadomestila z dinarjem, ako se temu še zoperstavljajo morebiti kake bančnotehnične ovire, tedaj se mora stari bankovec preštemplati ali pa te mora začasno izditi nov papir v enaki vrednosti, da sc napravi vidna meja med nemškoavstrijskim oziroma madžarskim in našim plačilnim sredstvom. Seveda Nemci in Madžari bodo vpili. Zakaj? Ker imajo od sedanjega položaja neupravičen prof it. Ugotovili smo torej, da je naše gospodarstvo vkljub slabi dedščini, ki smo jo dobili od stare Avstrije, visoko aktivno, da obeta najlepšo bodočnost in da je v mnogo ugodnejšem položaju kakor gospodarstvo Nemške Avstrije in nove Madžarske. Krona ima vsled tega tudi v Jugoslaviji boljšo vrednost, kakor v onih dveh državah. Iz tega izvira potreba naše plačilno sredstvo ločiti od onega v Nemški Avstriji in v Madžarski. Toda s tem sanacija še ni dokončana. Krona zaleže danes komaj eno tretjino franka. Ako ločimo našo krono od nemške in madžarske, bo to na našo krono gotovo dobro uplivalo. Toda za popolno sanacijo je potrebno ujedinjenje z valuto stare Srbije. Dinar stoji v kurzu s frankom kakor 4 : 3, torej 100 dinarjev za 75 frankov. Ujedinjenje bi sc torej dalo izvesti na podlagi 2:1, dvo kroni za en dinar. Glede notranjega dolga, osobito glede bankovcev kot plačilnega sredstva je taka zamenjava izvedljiva brez zle posledice za naše gospodarstvo, ker se istočasno avtomatično preurede tudi vse ccne, kakor sc je že uvodoma poudarjalo. Za popolno sanacijo je treba urediti tudi vprašanje dolga, ki je nastal pred vojsko. Ali bi ne kazalo potom štetja ugoto- viti, koliko je dotičnih papirjev v lasti J jugoslovanskih državljanov? Taka Številka utegne biti koristna na mirovni konferenci. Na vsak način pa jc vprašanje ureditve tega dolga važna naloga diplomatičnih zastopnikov na mirovni konferenci. Ta clolg so naredili in porabili oni krogi, ki so bili v zadnji vojski tepeni. Na nje naj bi tudi padla dolžnost plačila vsaj tistega tlela dolga, ki ga bo treba plačati v inozemstvo. Istotako tveri ureditev vojnega posojila posebno poglavje. Vojno posojilo ni denar, ni plačilno sredstvo. Enostransko krajšanje kapitala tam torej ni možno brez krivičnih posledic za lastnike tega posojila. Enostransko krajšanje bi bilo enako enostranskemu r.bdačcnju, enostranski oddaji premoženja. Tu bo torej treba posebnega postopanja. Na vsak način pa se sme zahtevati, cla se zniža obrestna mera vojnih posojil na normalno obrestno mero hranilnih vlog. Ravnotako |c nujno potrebno zabraniti nadaljnji uvoz vojnega posojila. Zahtevale naj bi se, da se mora ves tozadevni papir deponirati pri davčnem uradu ali da se vsaj popiše. Kdo*- takemu ukazu v določenem roku ne ugodi, rc prihaja več v poštev kot lastnik vojnega posojila. S tem se ugotovi ctnnje kar istotako za mirovno konferenco ne bo brez pomena. Da bo pri ureditvi valutnega '-praša-nja igrala tudi vojna odškodnina veliko vloge, istotako ni sporno. Srbija ima do odškodnine najmanj toliko pravice, kakor Belgija, saj je bil nemški vandalizem v Srbiji brezdvomno ?e hujši, kakor je bil v Belgiji,, Srbija pa se bo pri svoji zahtevi lahke sklicevala tudi na nemški vandali-zem v Bosni-Hercegovini in ostalih jugoslovanskih poikrajinah in sploh na vsa vsled vojske nastala poškodovanja. Zaupanje imamo v našo delegacijo, da bo glede vojne odškodnine jeklena, kajti za naše narodno gospodarstvo je to vprašanje izredne važnosti. Bliža se popolen mir. Kmalu bomo začeli razvijati obširno gospodarsko delovanje. Z istim bo spojen velik uvoz blaga, ki ga danes doma še nimamo. Za uvoz pride v poštev skoro izključno ententa. Naše ugodne gospodarske razmere pa bedo privabile tudi mnogo tujih kapitalistov v Jugoslavijo, Kako škedo bomo imeli od tega mednarodnega gospodarskega prometa, ako poprej dosledno ne uredimo valutnega vprašanja! Vzemimo lahko razumljiv slučaj da pride za industrijsko podjetje v dobi, ko zaleže naša krona komaj tretjino franka, iz Švice 20 milijonov frankov. Ta dennr šteje pri nas potem 60 milijonov kron. Čez pet let se je stanje krone tako zboljšalo.. da dobiš .za 100 kron SO frankov. Ako bi Švicar v tem trenotku hotel zopet nazaj v svojo domovino, bo odnesel 48 miljonov frankov prvotnega kapitala, razun tega ven običajni iz dela izvirajoči profit. Sa.mo radi kurzne razlike je zaslužil ?8 milijonov frankov. Računati pa moramo s tdm, da bo. šel mednarodni promet v miljarde. Kako ogromno škodo bomo torej imeli, ako m uredimo valutnega vprašanja poprej, predno se začne mednarodni promet razvijati. Bolje je, ne se ustrašiti malenkostnih žrtev, ako bi jih ureditev vprašanja zahtevala, kakor pa se podajati v nevarnost, da bomo potem radi kratkovidnosti pošiljali letno sto in slo miljonov tujemu kapitalu, da bomo sužnji tujega kapitala. Sedaj jc čas, da to nevarnost zabranimo z malenkostnimi žrt- vanu. m M Trnki SEDEM LADIJ ŽITA ZA JUGOSLAVIJO. AMERIŠKA MISIJA PRIDE V LJUBLJANO. Ljubljana, 14. januarja. (Lj. kor. urad.] Med načelnikom generalnega Štaba italijanskega guvernerja v Trstu polkovnikom Grassijem ter po^evjenikoma xVarod:ie j 73ade v Ljubljani dr. Trillerjem in ing. Rcmcem so bile te dni v Trstu konferenc-o izmeni blaga. Političnih vprašanj r"> v oficielnih razgovorih niso dotaknili, kor poverjenika v to nista bila pooblaščena '>d osrednje vlade. Dogovorili so se da se v svrho olajšanja medsebojnega promet,?. uvede redna, obojestransko ccr.tur-rann knrirsh?. rV/.bu med Ljubljano in Tr- stom, ki bo posredovala tudi zasebno trgovsko korespondenco. Blago sc bo izmenjevalo v Logatcu. Italijani so pripravljeni dobavati sol, riž, južno sadje, manjše količine petroleja in testenin, strojno olje in po motnosti tudi primerno množino angleškega premoga za plin. V izmeno so pa zahtevali uvoz stavbenega lesa, ki bi ga rabili približno 3000 vagonov, nadalje železo ln eventualno premog (tega pa le v izmeno 71 angleški premog). Italijani želijo tudi, da se njihovim oticialnim odposlancem In kurirjem dovoli prost prehod čez ozemlje Slovenije. Narodna vlada bo imenovala v Trstu posebnega pooblaščenega znuonika, ki bo posredoval pri guvernerju v njenem imenu ter izposlovaJ slasti potrebne potne listine za vzdrževa-■".'■o trgovskega prometa. Poverjenika sta obiskala potem ameriško misijo, ki sta jo o vseh naših razmerah temeljito informirala. Misija, ki H načeljuje prvi velcooslaniški tajnik Zedi-njenih držav Mr, Hugh Gibson, je sporočila našima poverjenikoma, da je za kraljestvo SHS na potu iz Amerike sedem parnikov z živili, vrednimi 35 milijonov dolarjev. Členi misije so obljubili, da pri« dejo v najkrajšem času zp.radi nadaljnjih frižointacij v Ljubljano. m Umska mzzti ectoecSsn v @r©@staR stvo. Ljubljana,' Mt januarja. [Lj, kor, <>r.) V Trst je dospelo vcerej poročilo, da so Italijani v Gorici aretirali in odvedli v Italijo za dr. Podgornikom in drugimi, ki so že več tednov v pregnanstvu, sedaj tudi dr. Brccelja. Tudi v tem pogledu sta narodna poverjenika naprosila ameriško misijo za intervencijo. trzasRks; $'ioVeRC£V* Ljubljana, 14. januarja. (Lj. kor. urad.) Vtis, ki sta ga narodna poverjenika zado-bila glede narodnostnega položaja tržaških Slovencev, j s ' kar M/neugodnejši. Ondotni S;ovenci so zaradi sedanjih razrast v narodnem oziru popolaoma obupani. Nad 4G00 slovenske dece 50 brez šolskega potrka, ker je guverner prepovedal . zopet£0 otvoritev slovenskih šol in ustavil slovenski šolski dcci brezplačno kosilo, dočim ga jj italijansko šolska mladina a® vedno deležna- Zaradi tega in spričo velike fa?de ;n brezdelnesti, ki vlada v Trstu m okolici, je upravičena bojazen, da kodo revnejši s!oj! pod pritiskom rszscer pričeli pošiljati svoje otroke v italijanske čo-le. Naša poverjenika sta naprosila ameriško misijo za posredovanje, da se pouk na naših šolah zopet dovoli. , Nasilnosti Lahov proti dr. Mahni?1!. Reka, 14. januarja, (Li. kor. ur.) Italijanske oblasti so zahtevale od škofa Mahniča,- da rnora uvesti v cerkvi na vsem otoku dvojezično službo božjo, v krajih pa, kjer je več Italijanov, izključno italijansko. Zapretili so škofu, da ga takoj odstavijo, ako bo on in njegova duhovščina poizkušala najmanjši odpor proti italijanski odredbi. Reški Lahi proti Hrvatom. Reka, 14. januarja. (Lj. kor. ur.) O včerajšnjih dogodkih na Reki piše list »Bi-Iancia«; Obžalujemo, da oblasti, ki so dospele semkaj, da varujejo Wilsoaova na« 1 čela pravičnosti in samoodločbe, ne ! morejo pojiniti, kako zelo žali hrvatska I trobojnica reško prebivalstvo, ki jc po-| nosno na svoje italijanstvo. čudili se je, da te oblasti Se niso uvidele, da so ljudje, ki izzivajo po ulicah in trgih s sovražno hrvatsko zastavo, vse prej kakor domači prebivalci. Ti izzivatelji prihajajo iz mesta Sušaka in hrvatskega Primorja, naščuvani in podkupljeni od raznih elementov. Namen teh ljudi je, da povzročajo na Reki nemir in nered. Reka, 14. januarja. (Lj. kor. ur.) Pri včerajšnjih izgredih je bil, kakor se jc naknadno dognalo, ranjen tudi en francoski vojak, ki je bil tudi prepeljan v bolnišnico. Ob 8. uri zvečer so napravili korden in izpraznili korzo. Ponoči je prišlo do manjših spopadov brez posebne važnosti. »Tiho, bajtar!« ga je zavrnil Slak. »Vedno ste se pretegovali pred vojno, ne da bi delali. Zdaj pa stokate.« »Če sem ti delal, mi še črnega kruha nisi privoščil. Na kup si gnetel tisočake, da si jih vrgel cesarju.« Bajtar je pogladil rjavo brado, smejal se je in ni molčal kmetu. Vsi so se smejali Slaku, ki ni mogel tyti dosti hud, »Tebi, Slak, je gotovo žal za cesarja,« je podražil Luka, »Meni?« je dejal Slak s pomislekom. »'Njegovo podobo sem bil kupil, to je res. Zdaj sem jo obrnil v zid, da gleda s hrbtom po hiši.« »Kapo mu daj namalaii, pa spodnjo čeljust mu nategni, pa bo laški,,'.« »Pod Lahe pa ne...« je vpil Luka. »Še otroci jih ne marajo. Ko so šli po klancu, so vpili za njimi: Lah bo jedel grah. — Bob pa v resnici zobljejo, ne da bi ga skuhali.« »Boš tiho,« je miril Janez, boječ človek in zri k peči. Tam je res sedel Lah. Bog ve, kdaj je stopil v izbo, da se pogreje. . »Kaj?« se je ozrl bajtar, »Tale? Od-kodi pa je? Saj ne razume drugega kot surovo korenje jesti.« »Naše njive ro vse prebrskali.« »Bog ve, č;. li Rezijan. Rezijan: razumejo,« je dejal Janez. »Eni znajo ...« so trdili. »Ej, če znajo »dober dan«, drugo pa fcnajo eno figo.« »Za naSa dekleta znajo dosti. Če se iim pritožiš, ne vedo ne bev ne mev, Pa drugače sem slišal take besede, da jih ne ponovim,,.« »Precej so udarjeni na ženske,« jc dejal Slak. »Naše dekle so jim morale be-i žati. Klofutniti ga ne smeš.« »Pa bi ga!« sc je razhudil bajtar. *Kaj ga boš? Tisti dohtar, ki ga ima-| jo, zdravi le mlade. Za špansko bolezen daje bonbončke ,..« »Pa drva kupujejo na kilo. Kot da je moka.« »Mraz jim je rado.« »Seveda, ko so pri peči doma. Po kaj : pa so prišli? Postopajo kot vrabci. Franceta za bregom so vjeli, ko je šel na vasovanje ... Pahnil je v glavo dva pritli-kovca in ušel.« »Ta je debela. Zaprli bi ga.« »Kako? Ko jih je pa sram povedati.« »Beži! Šc za hujši nič jih zapirajo. Oni dan so zaprli štiri — ne vem, kje ... Tak mi je pravil, ki ne laže.« »Seveda, radi pušk ...« »Ne,« se je ozrl Luka po Lahu cb peči. »Kdo ve, če ta ušivcc res ne razume?« »Buh, ta, pa po naše!...« I »No, da... slišal sem in tako prodam. Naslikali so laškega kralja a štirimi nogami,« Možakarji so bušili v smeh in se ozirali na vojaka. Tudi vojak se je smejal, ne vedž zakaj, »Saj šc sam* kolnejo svojega kralja,« je pripomnil eden. »En sam Srb jih žene . ..« »Čujte,« se je nagnil Slak nad mizo, stisnil pest s palcem kvišku, kot vedno, kadar je vedel kaj važnega in poškilil na Laha, Vsi so zrli napeto vanj. »Pctrlnov je bil na oni strani.« »A?« so zijali. »Kaj je?« »Videl je Srbt. Samo povelja čakajo. Kar roke jih srbijo, tako radi bi udarili.« »Mari se mi zdijo Lahi tako potrti,« je modroval Janez. »čakajte, šc nekaj..,« »Kaj?« »Do petnajstega morajo Lahi do Soče nazaj, Wilson jim je ukazal. To jih peče. Najkasneje do devetnajstega, če ne, bodo udarili Srbi...« »Wilson? Tega ne verjamem.« »Bogu bi ne verjel, če ne primeš. Pa je gotovo. Wilson se jc ujezil, V Trse je poslal živež za Jugoslovane, pa so vse Lahi požrli.« Možje so kimali in verjeli. »Lah nima nič. Še hlače nosi amerl-kanske.« »Pa so dejali in vpili, da bo vsega desti.« »Da nas bi kupili. Dati pa ne morejo, ko nimajo. Prav je, da nimajo. Stavim, da bi se moja baba podpisala za Laha, če ji dajo kilo kofeta,« »Se ti bi 6e ...« »Kaj?« je udaril Luka po mizi. »Ali nisem bil enkrat zaprt, ko sem dejal, da je rajni stari cesar za penzijon? Ti si pa molčal, ko so drobili hosto na tebi.,.« »Beži, no, bežil...« Luka je bil razjarjen, možje so bili slabe volje in Bog ve, če ne bi se bili za res sprepirali, da niso vstopili Lahi v izbo, ki so prišli gret se, pihaje v pesti... »Ali bi jih, zlodje?« je siknil Luka, ko se ni upal izliti jeze nad drugim. Prvi je vstal Janez in se poslovil. Zs njim so šli počasi drugi, da ne bi vzbudili suma, da se jih bojijo. V vratih se je obrnil Slak: »Prvič grem iz krčme, da nič ne plačam.« Ljublj, kor, urad poroča z dne 14. jan. ob pol S. zvečer iz uradnega vira: Pri Podrpžici, na Ljubelju in pri Velikovcu položaj neizpremenjen. Nemško poročilo. Celovec, 14. jan. (Lj. k. u.) Dun. k. u. ppreča: Vrhovno armadno poveljstvo na Koroškem razglaša: Naše obmejne varnostne čete so v noči od 13. na 14. jan. prodrle do Tcstenika, Šentvidske čete so pregnale Jugoslovane z Vobrske ceste in 13. jan. popoldne vkorakale v Grebinj. Čete iz Labudske doline so zasedle Lip-niški potok. Izgube so majhne. Poročnik Lerchenbauiner je padel za svojo domo- vino. Itandki eaias — fersam odbit. Maribor, 14. januarja. (Izvir, poročilo.) Danes ponoči so Nemci napadli naš« najsevernejšo točko na Štajerskem, ki jo imajo zasedeno čete generala Maistra. Naši so napad spretno odbili. Nemci so imeli seboj strojnice, bombe iu razno drugo orožje. A vse ni nič pomagalo. Postojanka stoji trdno v naših rokah in ni s« bati, da bi Nemci prebili našo tamošnio črto. Danes popoldne se je general Majstet sam osebno odpeljal v Lučane, da si ogleda torišče včerajšnjega boja. Podrobnosti še ni. XXX Ljubljanski korespondenčni urad poroča z dne 14, jan. ob H'8, uri zvečer iz uradneg vira: V mariborskem okrožju so Nemci napadli Lučane. Bili so odbiti. Napad se je vršil proti zapovedi nemške deželne vlade v Gradcu, kakor trdi to ena. Naše izgube pri Lučanah: pešev Andrej Devet iz Malega Brda pri Postojni težko ranjen; pešec Anton Tomažič iz Šole pri Postojni lahko ranjen. Izgube Nemcev: dva ranjenca, ujeti so: en častnik, en četovodja in eD pešec. Maribor, 14. jan. (Izv.) Danes ob pol 4. zjutraj so Nemci napadli našo najsever-nejšo jugoslovansko postojanko Lučane od štirih strani. Nnpad jc naša jugoslovanska posadka sijajno odbila. Naše izgube so: 2 ranjena pešca ter 3 ujeti. Mi pa smo ujeli 1 nemškega poročnika, 1 narednika in 1 pešca. Nemci so svoje ranjence in mrtve — razen enega — vlekli seboj, zato tudi ni mogoče vedeti, kolike so njihov« izgube.. Gotovo je, da to občutne. Mrtvec, ki so ga Nemci pustili ležati, je poStni sluga iz Lučan, ki je v civilu stopil na čelo nemških čet ter jim kazal pot do naših postojank. Krogla ga jc zadela naravnost v čelo. Naši fantje, v prvi vrsti vrli slovenski Primorci in Notranjci, so se držali nad vse pohvalno vrlo. V enaki meri zaslužijo pohvalo in priznanje moštvo, častniki, kakor tudi jugoslovanski orožniki — Duh posadke je izborcn. Maribor, 14. jan. (Lj. k. u.) O napadu na Lučane se nadalje poroča: Danca okofi 4. zjutraj so Nemci napadli Lučane od vseh fctirih strani Napad je bil sijajno odbit. Pri napadu je bil ubi? poštiu slugi'. iz Lučan, ki je služil Nemcem kot sodnik Naša vrla posadka notranjskih fantov se je držala nad vse hvalevredno. Zahvaliti se je le odločnemu nastopu posadke brez izjeme: vojakom, častnikom in orožnikom, da se Nemcem ni posrečila njih nakana. Navdušenost naše posadke je brezprimerna, Orožništvo v Lučanah jo po napadu aretiralo takomšnjega kaplana Pichlerja radi njegovega posebno trdovratnega hujskanja raz prižnico proti Jugoslaviji, Izročili so ga mariborskemu držav, pravdništvu. čiščenje na mariborskem magistrata. Maribor, 14. januarja. Mariborski magistrat posluje popolnoma v redu in vsak dan nameščajo ondi več slovenskih uiad-nikov, da bo ta Avgijev hlev kmalu popolnoma očiščen nemškutarije. Isto s& godi v okrajnem zastopu. Mariborski Nemci bi se radi postal!, Maribor. 14 januarja. Nemške banke ,* Mariboru odklanjajo nadaljnje š tempi jasi j« bankovcev, Nemci hujekajc železničarja na zo-g>eiiri štrajk, Itcjersfai fantje hite polnoStevUno v slovensko vojsko, Maribor, 14. januarja. Včeraj in dane« te zglašajo slovenski fantje od vseh strani r velikem števila v vojaško službo. Slovenske občine pri Maribora, Maribor, 14. januarja. Občina Fratn pn Mariboru je v svoji včerajšnji seji imenovala generala Majstra ▼ znak hvaležnosti za njegovo delo za obrambo meja ca častnega občana. — Ista občina je imenovala za častnega občana okr, glavarja r Mariboru dr, Lajnšiča« Vsi nemška tarski ob&nskf zastopS ?az-' poščenL Maribor, 14, jan. Razpuščeni so vri nemški, oziroma nemškutarski občinski zastopi v mariborskem političnem okrajtu Namesto nemškutarskih županov so imenovani slovenski gerenti, oziroma vladni komisarji, biti govora o skupnem parlamentu. Skupščina je edini legalni predstavitelj Srbije. Mi vsi, kar nas je od Beljaka in Celovca do Bitolja, pa smo uverjeni, da moramo vprašanje ustave poveriti ustavodajni skupščini, to je: ljudstvu! Ameriški časnikarji na RekL Zagreb, 14. januarja. (Lj, kor. urad,) V nedeljo jo prispelo na Reko 10 araeri-kanskih časnikarjev, ki so se pripeljali ▼ Evropo v spremstvu Wilsona. Na Reki so jih sprejeli funkcionarji Narodnega sveta in priredili njim na čast tudi slavnostni banket. Italijani skrbno pazijo, da ame-rikanski gostje ne pridejo v dotik z reškimi Jugoslovani. Poljsko. te?. Jugestevila. Francozi za Jugoslavijo. Zagreb, 14, jan. Napram dopisniku ■^Jutranjega lista« se ie izjavil francoski časnikar Rivet, ki biva sedaj v Zagrebu, da Francozi za Hrvate niso vedeli, ker so jih vedno zamenjavali z Ogri, Inteligenti so sicer vedeli, da na Ogrskem prebivajo Slovani. Jugoslovanski odbor pa je s svojo propagando dosegel, da je vsa francoska javnost izvedela, da v monarhiji prebivajo Sloveoci in Hrvati, ki vse svoje upe stavijo na Francoze. Diplomati stare šole so sicer mislili, da je prav, ako se naslonijo na dualistično monarhijo, toda francoska javnost in za njo diplomatje je to idejo zavrgla. V francoskem časopisju je razvita velika propaganda za slovanstvo, predvsem za Čehe, Poljake in Jugoslovane, ki jih vodi ideja svobode. Na koncu razgovora je dejal: V Zagrebu opažam, da ni zaupanja v entento ter da prevladuje strah, da Francozi pozabijo cilj, Id zanj gredo v boj Jugoslovani, V Zagrebu se le vse preveč govori o londonskem paktu. Toda še en pakt je, ki nanj pozabljate: to Jc pakt, ki ga je sklenilo francosko ljudstvo z idejami Wilso-novimi. Francoski vojak ss je boril za občo svobodo. Ob sklepanju miru bo vsak narod udejstvil svoje upravičene zahteve. Danes imajo Jugoslovan: v Franciji in v Angliji izvrsten položsj, ker nastopajo proti italijanskim aspiracijarti dostojno in mirno. Naj Jugoslovani ta izvrsten položaj vzdržc. Ko bo francoski narod bolje spoznal geografijo, bo videl, da na jugu prebiva slovansko pleme, ki je nam prijazno in ki mora bili naš zaveznik. Slovan kot demokratični element je pozvan, da s irnnco-sHtn narodom nastopi v enotnem delu za ideal svobode, aa katerim teži vsak narod. Od Beljaka in Ccbvca do Bitolja. E ,'gr d, 14. :an. Poročevalcu »Jutra-je izjavil voditelj Napredne stranke Vojislav M a r i n k o v i č , da niliče izven Srbije ruma pojma o noiranjib težkočah Srbije, Zato za sedaj ne more Masaryk o PcljakTt k Ukrajincih, Praga, 14. jan. (Lj. kor. ur.) Čehoslov, tisk. urad poroča brezžično iz Haag"; »Times« objavljajo daljši razgovor svojega korespondenta v Pragi s predsednikom dr, Masarykom, v katerom js predsednik poudarjal potrebo poštne zveze z zavezniškimi državami in uvedbo zračne zveze med Prago in Strassburgom. Kar se tiče državnih mej, se bo Čehoslov.^ka republika podvrgla razsodbi mirovne konference. Ozemlje, ki ga Poljaki zahtevajo zase ni izključno češko. To je pravzaprav da-žela, ki ne pripada nikomur, ki pa irna veliko gospodarsko važnost. Tamošnjih manjšin ne sinemo izročiti Poljakom, ki so zasedli vsa sporna ozemlja, Poljaki do sedaj nimajo stalne vlade in v lastnem ozemlju ne morejo vzdržavati reda. Zaradi tega so to ozemlje priznali Čehom. Predsednik je nadalje govoril o ogrskih Ukrajincih in ugotovil, da so zaprosili,, da se smejo pridružiti Čehom. Tega koraka Čehi niso pro-vocirali, odkloniti te prožne pa ne moreo. Izjava dr, Kramafa. Dunaj. 14. jan. Češki ministrski predsednik dr, Ivramaf se je izjavil napram so-trudniku francoskega lista »Temps«, da hoče Češko-slovaška republika v gospodarskem pogledu zveze z entento proti pangermanizmu, Č3Ška mora biti nerazdeljena, Nemcem dopustimo parlamentarno zastopstvo in svobodo materinega jezika, ne dopustimo pa, da bi bili od nas upravno ločeni, Ententa naj ne dopusti, da bi se Nemška Avstrija spojila z Nemčijo. Če se to zgodi, bi ta blok držal v šahu Češko-Slovažko, Jugoslavijo in Ru-munsko. — Ententa naj nastopi proti nevarnosti boljševizma! Preko nezavarovane poljske uieje prihajajo iz Rusije boljScviki, Najboljše sredstvo proti boljševikom bi bilo izboljšanje življenjskih razmer in zaposlenje demobiliziranih. Proti boljševizmu na češkem. Praga, 13. jan. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Včeraj e bil v Pragi kongres organizacij čeških drfavnoprav-nih demokratičnih strank, ki inti je predsedoval dr. Anton Hajn in »e ga je udeležilo 412 zastopnikov. Po otvoritvenem govoru predsednika dr. Hajna je šla deputacija pod vodstvom pisatelja Dyka k Masaryku, da se mu pokloni. Dr, Masaryk je v svojem govoru poudarjal potrebo sodelovanja vseh strank. Med tem je kongres nadaljeval posvetovanje, Ministrski predsednik dr. Kramar te je zahvalil za izražene mu simatije povodom napaga in jc nato izvajal: Mislim, da ta napad ni bil le slučaj, da ne pomeni konca, temveč začetek. Toda napadalci so se zelo motili, ako so mislili, da poznajo psiho čeSkega naroda. Večina češkega naroda je pokazala, da na Češkem ni mesta za. boljševizem. Dolžnost vlade je, da z močno roko vzdržuje mir in red v republiki in zatre boljševiško agitacijo, kakor sc je to storilo v Švici in drugih svobodnih državah. Glede Nemcev jc dr. Kramar poudarjal, da je ententa priznala v velikem obsegu češke zahteve, kar je tudi mogoče dokazati iu podlagi dokumentov, Nemcem preostaja samo ena možnost: sporazum. Ministrski predsednik je končal svoj govor, da ima Čehoslovaška republika veliko bodočnost, (Burno pritrjevanje.) Čehi zasedajo Oslrogon. Budimpešta, 13, jan- (Lj. k, u.) Čcho-slov. tisk. urad poroča: Nad mestom in okrajem ostrogonskim jc proglašen preki sod. V zadnjih dneh je bilo tam več pleni-tev, ki so se jih udeležili tudi vojaki 14. honveoskega polka in 26. pehotnega polka. Po proglasitvi prekega soda so vojaki zapustili mesto, Ostrogonski narodni svet jc sklenil, da sc nc bo upirai vkora-kanju čehoslovaških čet v mesto, Čehi nameravajo zasesti premogovnike v bližini Ostrogona, kar bi pomenilo katastrofo za Budimpešto, S tem zasedanjem je ogrožena dobava elektrike in vode mestu Budimpešti, MIIMI 'eVVH1 t"^fm*-1 (t|!f)iMESifc»Mamm8w JTKS« Ž asaaSuCB ga % mm' HEUircJaOCS'. va. ilJSsR8Ti? rr,^ Ententa sa Poljak«. Pariz, 13. jan. (Lj. kor. ur.) »Agence Havas poroča: Glede današnje konferenco poroča »Matin«, da boao zavezniki uredili preskrbo arnuic z municijo io živili in da bodo eveniuelng podali tudi ojačenja. Povudom obnovitve premirja z Nemčijo bodo r a vezni ki zahtevali, da Nemci ur bodo smeli imeti ne posredno in tudi ne neposredno 1 a jtiih stikov z bolj-ševiki, da Poljakom nc povzročijo težkoč. Kot kompenzacija za te nove zahteve bo Nemčija dobila živila, za katere je prosila, in pa gotova jamstva, financialncga značaja. Poljaki zasedejo Poznanjsko, Berlin, 14. jan, (Lj. k. u.) Wol!fov urad poroča: Biigošč, Subin, Znin in Labišin »o v poljskih rokah. Poljaki so tudi vkorakali v Netztiwa!de, dočim branijo nemške čete p;čez prekop. Nemške sile drže črto Zielc - ZieBna - Noteč - Kopfengartcn. »vet je sklepal o financialnih, pomorskih in gospodarskih klavzulah ter o klavzulah, ki se nanašajo na preskrbo Evrope in na vrnitev materijala, ki ga je Nemčija odpeljala iz zasedenih pokrajin Francije in Belgije. Ministrski predsedniki in ministri zunanjih zadev zveznih in anociiranih držav so nadaljevali posvetovanje o načinu razpravljanja o mirovni konferenci. Po-svetovanja se nadaljujejo v sredo dopoldne, Prva seja mirovne konference bo t soboto dne 18. t, rn. ob 2. uri 30 minut po poldne v ministrstvu za zunanje zadeve. Pariz, 14, jan, (Lj. k. u.) Agenco Ha-vas poroča: K včerajšnji konfcrencd vojaških, pomorskih in. gospodarskih strokovnjakov aliirancov pripominja »Tempi«, da je stklenil dodatne klavzula k pogodbi sa premirje in nekaterih nem- ških pristanišč, dalje glede rezerve zlata nemške državne banke, preskrbe Nemčije ter važnih pomorskih vprašanj. Seja se ob u. uri prekinila, da so da vojno, tehničnim in pomorskim strokovnjakom možnost p-j t; valovati se med seboj. Nemiri na NemskiME, Berlin, i3. januarja. (Lj. kor. ur.) Dunajski kor. urad poroča: Proti večeru jc bilo v okraju, kjer se nahajajo listi, precej nemirno. Ponoči sc je po nekod streljalo. V podstrešju nekaterih hiš so še vedno skriti Spartakovci, ki ponoči zlezejo na strehe in streljajo na varnostno stražo urednišliih poslopij, Berlin, 14. januarja. (Lj, kor. ur.) Dunajski kor. urad poroča: Stavka rudarjev v ruhrskem ozemlju traja dalje. Listi poročajo, da znaša Število stavkujočih 40 tisoč, V nekaterih rovih so rudarji hoteli zopet delati, pa so jim Špartakovci zabra-nili, ker hočejo izsiliti stavko kot demonstracijo. Berlin, 14, jan, (Lj, k, u.) »Berlinv Zeitung am Mittag« poroča: V Bremenu, kjer so pri volitvah v delavski svet socialisti večine dobili več glasov kakor do sed?.j, so neodvisni in komunisti priredili veliko demonstracijo in izklicali neodvisno in socialistično - komunistično republiko Bremen, Meščanske liste so stavili pod predemzuro. V Wilhelmshaona|tt. Dunaj, 14, januarja, (Lj. kor. ur.) čehoslov. tisk, urad poroča: V včerajšnji seji dunajskega vojaškega sveta so razkrili na-haj senzacionalnega, namreč da je bila ▼ kadetnici v XIII. okraju seja upornikov, katere sc jc udeležilo več častnikov in gojencev kadetnice. Narodna obrana je vdrla v kadetnico in zaplenila orožje monarhistov, in sicer 30.000 patronov, 40 pušk, 3 strojnice in tudi 2 plamenometa. Razkritje je povzročilo veliko razburjenje na seji vojaškega sveta. Demonstracije v Budimpešti. Budimpešta, 14, jan. (Lj. k, u.) Čchtv slovaški tisk, urad poroča: Včeraj dopol« dne je par tisoč mladinskih delavcev park redilo demonstracijski obhod po mestu. Zahtevali so uvedbo osemurnega dela na dan, znižanje vajenske dobe na tri leta ia izključno uporabo (kot strokovvni delavci. Med obhodom so demonstrante oddali nekaj strelov, razbili Sipe izložb in kavarn ter upravnnštev listov. Končno jo narodna hramba odločno posegla vrneš in aretirala približno 20 izgrednikov. k -r Na KoroSkcm so tolpe. Na poziv Narodne vlade v Ljubljani je vlada za Nemško Avstrijo na Dunaju izjavila, da s« Koroška vojskuje na lastno odgovornost in da ni v tem ozirit v sporazumu z Dunajem. To je dsagocena izpoved. Zdaj vemo, da na Koroškem nimamo opraviti z segularno vojsko ure jan e države, marveč z roparskimi tolpami, ki so se dvignile na razbojniški način in s katerimi jo torej temu njihovemu enačaju primerno ravnati. -j- Čedna polemika. Gosp, Anton Pesek jc imel pravdo s šentpetarskim »Orlom«-, katerega je njegov list neopravičeno in zahrbtno napadel, . Grel* se je branil, kakor jc bil dolžan in jc priobčil v našem listu odgovor s svojim podpisom, Sedaj se je g. Pesek znesel nad našim uredništvom ter očita urednikom »Slovenca«, da niso odšli na Koroško v prostovoljno legijo. Uredništvo »Slovenca •• ima dva urednika in eno urednico; gospod Pesek dobro ve, do. List nc more pogrešati nikogar \icč. Toda silno »radikalno« je, ce kdo druge goni v boj, in g, Pesek je pač radikalen. Na tako pot polemike bi ne Sli radi, a če nas g. Pesek prisili nanjo, se bo morda slednjič res moral prostovoljno javiti * koroško legijo, -f Brca. Narodna vlada SHS je že pred mnogimi tedni sklenila, da se času primerno preosnuj« bivši »deželni šolski svet« v »višji šolski svet« ia du v to važno korporacijo poleg drugih voli tudi ljudsko-šolsko učiteljstvo dva člana in dva namestnika, Da bi prišel dj veljave glas obeh učiteljskih organizacij: napredne »Zaveze« in »Slomškove zveze«, je določila Narodna vlada, da sc izvrši volitev po proporcionalnem volilnem načinu. V javnosti jc šlo vse lepo: »Zaveza« je postavila le enega kandidata z namestnikom i.i »Slomškova zveza* ravnotako. Ker je organizacija slovenskih učiteljev krščanskega svetovnega naziranja bila razširjena doslej !o po Kranjskem, jc vsak lahko izračunal, da bo »Zaveza<, obsegajoča vse slovenske kraje, dobila precejfinjo večino, vendar pa so, računajoč z momentom, za-htevajočim skupnega delovanja, vn1-' mislili, da proporcijormlna volitev p; e tudi Slomšksriem zastopstvo v v :'|eni shem svetu. Nekaterim, po popolni združitvi 7. »Zavezo* hrcpenceim našim članom sc gotovo se sanjalo ni, da tovariši okrog Zavese« pripravljajo La&im — kolegijalno presenečenje! — Zavedajoč se organizirane večine, so postavili namreč tovariši is nasprotnega tabora u e o f i -c i j e 1 n o še drugega kandidata z namestnikom. •— Precej dolgo smo čakali skrutinija, Ko je Narodna vlada, sestavljajoča večino iz članov Slovenske Ljudske Stranke, že pritrdila težko pričakovani regulaciji, pa smo zvedeli, da je dobil oficijalni kandidat »Zaveze« c;59 glasov, neoficijalni iste organizacije 542 in naš Štrukelj le 461 glasov, ki jrej propade!. Nič ni pomagalo, da smo dali — po mojem prepričanju rajbrže v škodo krščanskim vzgojnim principom — gospodom katehetom »consilium abeundi«, brez vpliva na tovariše od »Zareze«, Id so sprejeli v svoj program celo krščansko etiko — je bilo naše odločno sodelovanje pri regulaciji učiteljskih plač, in moralična podpora v nekaterih stanovskih zadevah, zahtevajočih imenom kolegijalnosti žrtev na škodo našemu političnemu prepričanju —, Na stari način so kolegi od »Zaveze« srečno izpeljali volilni manever in 8 svojim tovariškim postopanjem so »Slomškovi zvezi« za enkrat zaprli vrata v — višji šolski svet, — Stvar je nekoliko tragična, vendar ne obupna. Ni še vseh dni konec. Na Slovenskem je Se vse v prehodni dobi. Zato pa, zaupajoč na združeno krščansko, slovensko ljudstvo, niti minuta ne dvomim, da bodo ob defini-tivni ureditvi riaSega šolska sedeli v najvišji slovenski šolska korporaciji poleg odposlancev naših krščanskih staršev tudi rastopniki — krščanskega učiteljstva. — Nadučitelj France Silvestrov. ROMAN V »VEČERNEM LISTU«. S prvo številko »Večernega lisia« Erične izhajati velezanimiv amerikanski riminalni roman z naslovom: »Ugrabljena dedščina--<. Spisal ga je amerikanski pisatelj Rihard Dallas in se godi v visoki družbi svetovnega Njujorka. Bralca bo vlekel z vso silo za seboj; razvija se do skrajne napetosti. — Ne pozabite kupiti vsake številke »Večernega lista«! — Za koroško armado. Narodne dame brez razlike strank in stanu vabimo na sestanek, ki bo v četrtek 16, t. m, ob S. uri popoldne v mestni posvetovalnici na magistratu, da so dogovorimo glede nabiranja perila za našo vojake na koroški fronti, Prosimo vse narodno čuteče dame, naj se zanesljivo udeleže te seje, — Zahvala &rb?5dh vojakov. Magistrat g:-:-.da Ljubljana, učimo jc vojnicima komande srpskih trupa, poki on od (5.000) pet hiliada kruna, .za. napojniču o Božičnim praznicima. Komanda srpskih trupa, smatra za uvoju dužnost, da ovim putem magistratu grada Ljubljane, na učinjenom po-klonu izjavi svoju najtoipiiju blagodamost, •— Sud opštine Novo mesto na prvi dan pravodavnog Božiča, priredio jc u svcui Narodnou Domu zakustku oficirima i vojnicima 3. čete, 1. bataljona, 26. pesad. puka. Na priredjenoj zakusd svaki je voj-nik dobio: po 1 beo hleb, 3 porcije strud-lja, 1 porciju pečenja, pol litra vina, 1 pa-klo duvana, i cig, papir i po 25 cigareta. Komanda srpskih trupa smatra za svoju durnoet, da ovija putera darodaocu sudu ©pšfine Novo mesto, na ovosn lepom po-klcnu izjavi t, ve ju najtopliju blagodarnost. — Komanda srpsldh trupa u Ljublfani, — »Zbor duhovne pladeži zagrebač-kc« Javlja č. svečenutvu, trgovdma te svirca interesen tirna, da je svu svoju trgovina predao u komisija »Narodnoj knji-žari« u Zagrebu (Ribniak 6), te da od sada izvole zborova izdanja naručivati i ispla-čivati kod te knjižaie. Svoje dužnike moli Zbor, da šlo prije namiro svoj dug, Sve pogodnosti, fcoje je Zobr običavao davata svojim naročiteljima, ukidaju se, »Narodna knjižara« može is vlastit« micijative davati pogednosti kak ve hoče i kome hoiie. — Smrt za Jugoslavijo. Dne 20, februarja 1918 je padel v borbi za svobodo Edvard S a j ri iz Knežaka pri Šempetru. Pokopan ja bil z vsemi častmi, ki gredo hrabremu junaku 4. čete, 2 bat. 14. pešpolka timoSkc divizije, Za niim so jokali vsi Častniki in cela četa, ker ga jc vsakdo ljubil in cenil kot brata. Nad glavo se dviga padlemu junaku pristojen spomenik e vklesanim slovenskim nadpisom. — Njegovim starišem izražamo najglobokeiše sožalje in isto tudi sestri, katere fotografijo sem našel pri njem. Nadejam sc, da jim bom mogel osebno izročiti Edvardovo privatno imetje. Tebi, ljubi Edvard, slaven spomin in lahka mačehovska zemlja! j Nisi dočakal, da se vmc>5 kot zmagovalec | v objem svobodne mater.?, ali znaj, da d svojim tovarišem drug spomin. Zapevcli smo s Teboj mnogotero slovensko, a sedaj Pevaj tam, kamor Te jc poklical Bog. — Dubrovnik. 29, dcc--m.br?. 1918. — Josip Kustja, L čela, J. bat., XIV. ucšpolk, — Kinematografi podržavljen!- Na-redba celokupno Narodne vlade SHS v Ljublj ani, s katero sc podržavljajo javni kinematografi, se glasi; Vsi javni kinematografi v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani so podržavljeni in tako monopo-lizirani. Čisti dobiček iz teh podržavljenih podjetij gre v invalidni sklad, Dosedanji lastniki kinematografskih podjetij imajo dolžnost ponuditi vas nfib tehnični materijal in ostuli inventar svojega podjetja v nakup Narodni vladi SHS v Ljub-Ijaui, Če se ne doseže sporazum, določi odkupnino pristojno sodišče po irvnspornem postopanju. Ta naredba stopi v veljavo t dnem razglasitve (9. j?n.); v lr« h me s e c i h od tega dne ugasnejo v a f dosedanje koncesije z a, kinematografe, — Ocnsurs kinematografov ri Hr-vatoksca. Zagreb, 14. januarju. (Lj. k, ur.) Ban je izdal naredbo, ki uvaja cenzuro za vse kinematografske filme. (Tucl: v Ljubljani potrebno!) — Bela unija. V Kamniku ae snuje »mednarodna Organizacija za odpravo krivic in krivičnih dejanj«, nazvana Be'a unija«, ki razpošilja sedaj oklica in vabila k pristopu v to svetovno organizacija. Na oklicu ni podpisan nihče. — Prosta organizacija okrožnih zdravnikov itn? svoj občni zbor 17. januarja 1919 ob 4. uri popoldne v hotelu Union v Ljubljani, Vspored: 1. Poročilo. 2, Volitev odbora. 3. Predlogi. 4 .Slučajnosti. — Načelnik. — Razpaana mesta. Pri višjem deželnem in pri višjem deželnem kot upravnem sodišču v Ljubliani je razpisanih vkup osem svetniških mesS v VI. činovnem razredu. Prošnje je vlagati do 15. februarja 1919 pri predsedništvu višjega dež. sodišča v Ljubljani. — Umrl j- dne 13, t, m. od li. »'.ri dopoldne po težkih notranjih poškodbah dalmatinski junak in mučenik starega avstrijskega zistema gospod Dušan Kožulj Rajnik, ki se je boril ves čas za jugoslovansko stvar, je prihitel '...li nam na Kc-roškem na pomoč in je umrl junaško smrti. — Odbor sa zasedeno ozemlfe poživlja dotičnega dimnikarskega ^mojstra, ki je bil v noči med 7- in 8. januarjem na postaji Pod-brdo od italijanskih vojakov vklenjen v verige, da se čimprej zglasi v naSem uradu. — Ubežniki. Brambrii odsek II. vojnega okrožja nam sporoča: Naslednji ljudje so se od slovenskega planinskega polka 6amovolfno odstranili: Četovodje BriSki Anton, Stare Iv., Zupančič Franc in Bizjak Ivan; desetniki Mu-gerlc Andrej, Malavašič Ciril, Oblaščsk Jožo in Sivec Justin; poddesetnik Bajt Alojzij in strclci Anžič Anton, Furlan Matija, Grum Fr., Hojkar Jože, Joh Anton, Jancžič Franc. Ban-kovič Anton, Lampič Albin, Pečnik Lovro, Str/.inav Alojzij. Skok Štefan, Trčelj Anton, Vončina Jože, Žirovuik Andrej, ŽajJar Štefan, — Narod naj takih ljudi v nobenem o^iru ce podpira, ker so izdajalci domovine. — Sentjakobčan (Korošec), ki je dne 2. prosinca t. 1. zapustil svoj rojstni kraj, vljudno prosi vse begunce, doma iz St. Jakoba v Rožu na Koroškem, da mu sporočijo o usodi mojih svojcev, ker še do danes nimam tozadevnih poročil. Za vsa poročila bom jako hvaležen. Resman Jakob, pri gospe M, Wagner, Koroška cesta št, 9, Maribor. — Evidenčni in informativni urad za mornarico SHS. V področju štacijskega poveljstva v Ljubljani se je osnoval poseben oddelek, in sicer; »Evidenčni in informativni urad za mornarico SIIS«. Nalog tega urada je, da prevzame evidenco vseh tu in v bližini nahajajočih se pripadnikov mornarice SHS m jim da potrebna navodila, oziroma pojasnila. Vsako a stroški no potovanje po informacije v Zagreb je vsled tega nepotrebno. Urad hode sprejemal tudi prijave za nadaljno službovanje in izplačeval, oziroma pošiljal redo-vito prijavljenim njihove plače. Vsi častniki (kadeti, aspiranti), vojnomornariški uradniki (elevi), štabni in drugi podčastnik^ gažisti brez čina ter mornarji «e morajo v svrho evidcn-c javiti do 20, t m. pri označenem uradu. Vsakdo naj po možnosti prinese seboj vse listine in izkaze, tičočih se njegove osebe, kakor n, pr. sori-čevala računske pravilnosti, službena knjige, knjižice za mesečniuo, dekrete imenovanja itd. Prostovoljno dalje služeči podčastniki (mati), kateri so prekoračili deseto službeno leto, pa radi nastalih razmer niso bili imenovani višjim podčastnikom, raj orineso, ako Aimajo drugih izkazov aH listin, vsaj evidenčni izvleček seboj, katerega dobijo pri tozadevnem dopolnilnem poveljstvu (prej -Erg. Bezirks-Kmdo.). Urad sc rnHja pri štadjskem po-velistvu v Ljubljani, Bavarski dvor, II. nadstropje, druga vrata de...o m mu načeluje I. p. B. J e 1 o č n i k. — Kako je v Gradcu? Slovenci, ki prihajajo iz Gradca, pripovedujejo, da tam vladajo neznosne razmere. Živil zelo malo in še la tako draga, da cene zmorejo le premožnejši sloji. Goved!na n. r?r. stane 24 K kg, prašičevina 32 K, mast 60—70 kron kg itd. Enr.ko tudi primanjkuje stanovanj. Slovenske tuluSbene« večinoma odpuščajo in če govoriš no ulici jlovcu-ko, d v vodni r. rnos da tc kci; nadvi^ž uisultira. Na visoki teli rektorat do- , vensko slušatelje sicer rad eprejema, a kdo naj v teh razmerah živi in sc uči. Po ulicah pohajkujejo bivši avstrijski oficirji in odpuščeni nemžko-naduti uradniki, zaprav. Ijajo zadnje kronice in zabavljajo čez Jugoslavijo, da se vse kadi. Nič ne pomaga. Nemški hegemonije je konec in se tem gospodom nikdar več ne povrnejo oni zlati časi nazaj. Mir ie v Gradcu splošno ne kali. — Nov list v Medinarja. V Čakovcu je. pričel izhajati nov hrvatski tednik »Medjimurske Novinc«. Lastnik lista je dr. Ivan Novak, urejuje ga pa o. kapistran Gcci, — Državna posredovalnica za dtln. V preteklem tednu (od 5. do 12. t. m.) je iskalo delo 275 moških in i99 ženskih d«'av-nih moči, Delodajald so pa iskali 98 moških in 33 ženskih delavnih moči, Zosre-dovalnica ima na razpolago okroglo 200 moči za pisarne, 100 za trgovino, več natakaric, delavk za tovame in pomočnikov za razne obrti, delo pa lahko ponudi deklam in kuharicam, — Razpisuje se kolodvorska restavracij« v Kočevju. Pravilno kolkovane prošnje z vlšlso ponujena najemnine, spričevali o sposobnosti in narodnosti je vložiti do 31. t, m. 1919 pri ravnateljstvu drž. železnic SHS v Ljubljani, odd. II. Na zapečatenem ovoju naj bo: Oferta za kolodvorsko restavracijo Kočevje. Detailirani pogoji o vadiju in višini kavcije so na vpogled pri ravnateljstvu, oddelek II. — Zbiranje orožja in munfdje. Posa-»rszniki imajo še vedno orožje in strelivo dom? skrito ter ga niso doslej oddali kljub večkratnim pozivom. Pričakujemo, da bo vsakdo resnost našega položaja na naših mejah razumel ter oddal orožje in strelivo vojaškim oblastem. To zahteva narodna dolžnost od vsakega posameznika! Orožje in municija za puške, tudi posamezne pa-trone, naj se oddaja na deželi pri najbližji orožniški postaji, v Ljubljani pa v belgijski, šentpeierski, stari domobranski in top-ničarski vojašnid. — Kdorkoli pa izve, kje se nahaja municija in orožje, ki ni ped vojaškim nadzorstvom in na pravem mestu spravljeno, uaj to javi poveljstvu II. vojnega okrožja v Ljubljani (Kazino, topniški referat.) — Poraba razveljavljenih kolekov in voznih Ustav po 28. februarju 1919 se smatra kot opustitev kolkovne dolžnosti ter povzroči v pristojbin^em zakonu normirane posledice. Razveljavljeni neporabljeni koleki in vozni Usti se od 1. svečana do vštevši 31. sušca 1919 lahko brezplačno zamenjajo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani in davčnih uradih proti novim kolekom, oziroma voznim listom v zmislu tozadevnih postavnih določil in predpisov. Dotične vloge strank so kolka proste; za vozne liste je plačati blanketno pristojbino po 6 vinarjev za komad. Prodajalci kolkov naj zamenjajo svoje zaloge starih razveljavljenih kolkov proti novim kolkom, kolikor presegajo potrebščino do 28, svečana 1919 še pred 1. sušcem 1919. Po 31. sušcu 1919 je glede razveljavljenih kolkov in voznih listov izključena vsaka zamenjava ali povrnitev. Obrtne in trgovske knjige, menični blanketi, računi itd., na katerih so se porabili kolki prejšnjih izdaj ter se pred 1. sušcem 1919 na predpisani način uradno prekolkovali, ostanejo lahko v uporabi tudi nadalje. Glede kolkov se pripomni, da se s 15. prosinccm 1919 dajo v promet samo kronske kategorije po 1, 3, 5 in 10 K; vse vinarske kategorije in 2 - kronska kategorija pa v najkrajšem času s 15. prosincem 1919. SEJA LJUBLJANSKEGA OBČINSKEGA SVETA. Ljubljana, 14. jan. 19l9. Seji predseduje župan dr. Tavčar, ki med drugim prečita odgovor regenta Aleksandra »a pozdravno brzojavko. Nadalje naznani župan, da je nakazal srbski posadki ob priliki pravoslavnih božičnih praznikov 5000 K. Za ta dar se je srbski podpolkovnik Milosaljevič zahvalil. Mestni šolski svet sc zahvaljuje za darovanih 4000 K za obutev mladine. Odobrita se zapisnika zadnjih dveh sej. Major Bogomir Poljanec, rin ravnatelja prisilne delavnico v p., Poijanca, sprejme v občinske zvezo, ako si zagotovi državljanstvo. Sponolnitev občinskega tvetn. Ker jc sedem nemških občinskih svetnikov odložilo svoje mandate, je poverjenik Naroda« vlade za notranje zadeve odredil, naj se li mandati razdelc tako-le: Na delavstvo 5 mandatov (3 soc.-dem. stranke, 1 kršč, soc, org. delavske stranka, 1 jugoslov. dem. delavstvo), 1 S. L. S„ 1 J. D. S. Posamezne stranke naj tekom treh dni imenujejo svoje kandidate županu. — Sprejeto, Personalnoprnvn o Jc ve. McSčanstvo cc podcii Mateju S." i."a | in Francu Zajcu. — V višji tolsifi uvel sc i kot zastopnik starišev izvoli nadučitelj Dimnik, za njegovega namestnika pa nadučitelj Likozar, V upravni svet Mestne hranilnice se izvoli mesto umrlega Karla Seuniga trgovec Viktor Meden. — Potrdi se sprememba pravil Kreditnega društva Mestne hranilnice. Finančne zadeve. Odobri se sklep Mestne hranilnice glede znižanja obrestne mere za hranilna vloge, — Dnevnemu zavetišču za revno šolsko mladino se dovoli 30.000 K iz apro-vizacijskega zaklada pod pogojem, da dobi občinski svet v kuratoriju tretjino zastop-i st—\, — Grofici Gabrijeli Auersperg se pr->žt«i /a odpis davka od prirastka na vre^-ivti za novo poslopje Asylum Anga-'onim v Šiški odkloni, pač pa se ji dovo-fJjo kakršnekoli plačilne olajšave. — Izreče sc zahvala lekarnarju Piccoliju, ki je mestnim ubogim dajal zdravila po znižani ecni, in mnogim zdravnikom, ki ao zdravili mestne uboge brezplačno. — Ponudba Franca Derende za odkup nekaj mestnega sveta ob dolenjskem kolodvoru se odkloni, enako se odkloni ponudba Iv. Suhadobnika za odkup nekaj mestnega sveta ob Zeleni poti. Ljubljanske ceste. , Meseni stavbni uiad je poslal o stanju ljubljanskih ulic in cest daljše poročilo. Že takoj ob začetku vojske so se vsled pomanjkanja delavcev in voznikov ter na't".?čajočega prometa ceste zelo poslabšal?. Te^om štiriletne vojne so pa postalo cest', tako slabe, da bi stala temeljita poprava cest in ulic par milijonov kron. Najtežji avtomobili so vozili in še vozijo vse vprek. Ne pomagajo nobene pritožbe, Delavccv kljub deinobilizaciji ni mogoče dobilH gredo rajši k vojakom, kjer so boljše plačani in jim ni treba delati Da se vsaj nekoliko popravijo ceste, je potrebne, da se mestni stavbni urad pooblasti, naj preskrbi dovolj delavcev in voznikov ne glede na visokost plače. Nujno rabimo tudi več tovornih avtomobilov, dva drobilca za gramoz in en parni valjar. Poprava cest bo trajala dalj časa, ker so popolnoma pokvarjene. Sneg naj se odstrani le v najožjih ulicah, drugod pa spravi na kupe; za spomlad naj se pa pripravlja gramoz. Obč, svetnik R o j i n a opozarja posebno na slabo stanje Kolodvorske ulice, kjer je promet vsled pomnoženega števila vlakov naravnost velik. Kljub ozki ulici in blatu drvijo avtomobili semtertja. Prosi župana, naj kaj ukrene, da vsaj po ozkih ulicah ne bodo tako zelo dirjali avtomobili. Obč, svetnik L o ž a r nasvetuje, naj sa delavcem ^višajo plače ca 15 K na dan, ker za S K dnevno gotovo ne bo nihče šel na cesto. Obč, svetnik Jeglič prosi, naj s« vsaj prebodi čez ce6te in ulice takoj nasu-jejo z gramozom. Župan dr, Tavčar v daljšem govoru zavrača razne napade na njega radi cestnega blata. Vsak je prepričan, da je dolgotrajna vojska uničila vse naše cctšte, Kriv-d nismo mi, marveč tisti, ki so vojsko napravili. Delavcem smo obljubili po 12 K na dan in hrano, pa kljub temu niso prišli. Od vojaškega poveljstva smo dobili 30 mož, ki so pa vsi skupaj napravili IVs11*3 gramoza na dan. Vojašdna je v Jugoslaviji prav taka, kakor je bila v Avstriji, avtomobili ne odnehajo. Glavna stvar je, da dobimo tak gramoz, ki je kaj vreden. Od vlade smo dobili šest tovornih avtomobilov proti plačilu. Spomladi se bo dalo kaj napraviti, prej pa ne. Bomo že do spomladi izhajali, kakor bo Bog dal. Občinstvo naj potrpi, Ni treba samo na cesti trpeti, marveč tudi pri mizi. Razne hujskarije in očitki pa so podli in jib najodločneje zavračam. Novo imenovanje ulic. Za razne ulicc in ceste, ki imajo svoja imena izza prejšnjega režima, bo treba novih imen. Te ulice se: Franca Jožefa cesta v Ljubljani in Šiški, nadvojvoda Friderika cesta, nadvojvode Evgena cesta, Mar. Terezije cesta, Franca Josipa trg, Kutinova cesta, Elizabetna cesta, Francovo nabrežje, Cesta na Rudolfovo železnico, Ra-dcckega cesta, Jubilejni most, Francov most, nadvojvode Evgena most, nadvojvoda Friderika inoiit, nadvojvode Evgena razgled, Karolinške zemlje. Ker zadeva 111 nujna in ni novih tablic na razpolago, naj se skliče enketa, v kateri naj bodo zastopane osebe tudi izven občinskega sveta, da sc določijo za te ulica času primerna imenovanja. Zvišanje tarifov cestne železnice. Uprava cestnc želcznice je prosila, da bi se ji radi podražitve električnega toka dovolilo zvišati tarife od 10 do 14 v, od 16 na 20 in od 20 na 24 vin. Občinski svet dovoli od 1. februarja zvišanje tarifov ua 12, 18 oziroma 22 vin. Mestno vo irjc*. Mestne vožnje za rešilno postajo, prevažanja jetnikov in gasilno društvo se oddajo edinemu ponudniku Jos. Turku za letnih 25.000 K. Istemu ponudniku se oddajo Iudi vožnje za nie:tno plinarno, in sicer po 80 K za vagon premoga. Tajna seja. Frideriku Hermanu Zinsu se odkloni zebotehniška koncesija. — Vrankarju P. se dovoli zobotehniška koncesija. Dovolijo se; Kctarju Cirilu, drogerija; Ivanu Roger prenos gostilniške koncesije iz hiše Ambrožev trg št. 2 na isti trg št. 1; Amaliji Janežič stanarinarska obrt sv. Jakoba nabrežje št. 31. — Dovoli se preno3 gostilniške koncesije Kramarjevih dedičev iz Florijanske ulice št. 6 na Poljansko cesto št. 19 na ime Frančiške Pogačnik; nadalje prenos gostilniške koncesije Ivana Poči-"vavmka na ime Adolfa Fritz iz sv. Pctrn ceste št. 85 na Rimsko cesto št. 11. — Deželni vinarski zadrugi se odkloni, prenos vinske kleti. — Kavarniška koncesija Mariji Izlakar se odkloni. — Antonu Težiku se dovoli nova gostilniška koncc-: l;r> na sv. Jakoba nabrežju št. 5. lj Društvo slovenskih procesorjev v Ljubljani. Gospodje tovariši romanisti se ponovno vabijo, da sc udeleže važnega sestanka, ki se vrši v nedeljo, dne 19. pro-r;.;ca ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici drž. višje realke v Ljubljani. Predme'.: Ustanovil-■ odseka romanistov. lj Uradniška menza. V Ljubljani jo osnovala takozvana »Uradniška menza«. Namen tega podjetja je, preskrbovati uradnikom javnih uradov, ki so brez lastnega gospodarstva, cenejšo hrano. Podjetje znatno napreduj« ter se js ie veliko članov priglasilo. Sestavil se je poseben odbor, ki mu ie naloga, preskrbovati menzo z živili ter kontrolirati delovanje iste. Odbor se obrača do vseh javnih funkcijonarjev s prošnjo, da gredo ietemu_ v »lučaju potrebe na roko. Prijave sc sprejemajo vsak dan od 1. do 2. ure ter od 7. do 8. ure zvečer v prostorih menze »Hotel pri Maliču«, klet. Prijaviti se ie enemu izmed odbornikov. — Odbor »Uradniške menze«. lj Policijska ura v Ljubljani. Narodna vlads v Ljubljani je izdala nastopni uradni razglas: Obenem z naredbo celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 2, januarja 1919 glede omejitve alkoholizma (pijančevanja) je izšla naredba policijskega ravnateljstva v Ljubljani, s katero se za Ljubljano določa policijska ura za gostilno z 8. uro zvečer in za kavarne z 9. uro zvečer. Ker so nastali dvomi, ali z ozirom na omenjeno naredbo Narodne vlade velja tudi naredba ljubljanskega policijskega ravnateljstva o policijskih urah, se občinstvo opozarja, da je strožja naredba policijskega ravnateljstva o policijski uri v Ljubljani naprej do preklica veljavna. Politične oblasti I. stopnje smejo namreč v smislu § 9. navedene naredbe celokupne Narodne vlade izdati tudi strožje predpise, kakor eo oni v vladni naredbi. Za Ljubljano veljajo tedaj vobče določila vladne odredbe o omejitvi pijančevanja, glede policijske ure pa do preklica strožji predpisi nareclbe ljubljanskega policijskega ravnateljstva. lj Terjatve za neplačane rekvisicije in terjatve, ki izvirajo iz vojnodajatvenega zakona, kakor tudi drugačne terjatve napram vojaškemu erarju in vojne ško-de je pprijaviti tekom 8 dni pri mestnem magistratu (gospodarski urad). Prijavam je priložiti vsa potrebna dokazila. Vostnlk DL Z. ' »OderuStvo In čobrota«, ljudska igra s petjem, ki je pri prvi vprizoritvi jako ugajala, se ponovi v nedeljo, dne 19. t. m. ob 6. uri zvečer v Ljudskem domu. Vstopnice se dobe v predprodaji v Katoliški bukvarni in v Konsumnem društvu na Zaloški cesti. * V Zagorju ob Savi je Kat. izobraževalno društvo priredilo v nedeljo dramatično igro »Rcpoštev«. — Igrali so fantje Orli. • * Orel v Zagorju ob Savi se živahno razvija. Ima redne seje in fantovske večere, Novi člani še vedno pristopajo. pr Odcruštvo in dobrota. Ljudski oder nam nudi vsako nedeljo nov užitek. Človek misli, da so na odru igralci po poklicu. imenovana ljudska igra s peljem se je predstavljala v sploh možni dovršenosti. Igra seveda ni dr.ima prve vrste, značaji so tudi samo tipi in enostranski, ki nam poosebljujcjo samo počela dobrole, sile, trdosrčnosti in oderuštva, ljubezni in zvestobe. Zato so na eni strani sami dobri ljudje — angeli, na drugi strani pa sami_ zlobni ljudje, brezsrčni oderuhi. Rekel sem že, da se je igralo zelo dobro, glavne vloge so bile v dobri oskrbi, pred vsem pa so bili prvovrstni: hči Ivana, hlapec Marko, Goldman, Angelca, oba kmeta Skopee in Pehač in vandrcvcc, opr.ža sc napredek pri Skopcu (Potokarju). V podrobnem ti bilo omenili: mlinar je bil vkljub ivuji dovršeni igri nekoliko neokreten, moral bi bil pa predstavljati človeka, ki ga je sama dobrota in usmilje-nost. J lička jc imela za svojo vlogo pre-mladostno masko, prenežen glas in pre- nežne kretnje. Dekla je v resnici zdrav kmečki robavs, ki godrnja vkljub vsej svoji dobroti. Načelnik garde je bil premalo vojaški; kajti v resnici pooseblja samo surovo silo (glej jo na obrazu Ilinden-burgal). Župan jc bil preveč govorniški, kakor bi se bil za vsako priliko vnaprej naučil govorance. Ta govor ni treba, da teče, naraven mora biti! Marjana je samo govorila in ne igrala. Režija je bila v splošnem zelo skrbna; opomnil bi saipo: kadar igralec kaže na prihajajočega, kaži tudi na pravo stran (narobe jc napravila Ivana v I, dejanju). V II. dejanju je bila luč slaba in nagajiva ter mnogo pokvrila na učinku, v III. bi se bilo moralo prej stemniti in šele potem dvigniti ozadje pred živo sliko, vandrovcc bi bil moral izginiti za kulise, da slika, obrani svoj resni zna-čii, tudi berač v ospredju je bil rretoalo resen. Omenil bi, da pozimi ljudje niso goloroki, temveč v kožuhih. V IV. dejanju je bila soba prepusta. Pohvaliti je treba izborno masklranje, grupiranje skuoin in petje. Polagoma se dviga iz pozabnosti nova skupina požrtvovalnih igralcev in zelo dobrih igralskih moči. Dokler jih druži zmisel in navdušenje za lepo umetnost, jim moramo biti hvaležni za njihovo ustvarjanje in prizadevanje. Opozoril bi p« na nevarnost, ki grozi predstavam ljudskega odra. Občinstvo se že po naravi rado smeje, zato Igraj igralec Tesno tudi komične vlotfe in ne paktiraj ?■ občinstvom za smeh. Te resnosti sem večkrat pogrešal in to je delni vzrok, da se ljudstvo nri resnih prizorih smeje, kajti od vzvišenega do komičnega je samo korak. Drugo resno besedo je treba govoriti občinstvu. Občinstvo, r»e sme j se in nc krohotaj ob prilikah, ki zahtevajo solz! Kdor se smeje ob prizorih, ki trgajo srce, je brezsrčen in okrutnega srca, in t(ikih razodetij je bilo žali-bog med predstavo dokaj preveč. pr. Narodno gledališče. Sreda, dne 15. januarja: Opera Čajkovski j: »Jevgenij Onjegin«. — Abon. C. — Zvečer ob pol 8. uri. — Četrtek, dne 16. januarja: Komedija. W. Perzvnski: »Lahkomiselnr sestra«. — Izven abon. — Popoldne ob pol 3. uri. Gled, igra. A. Jlrasek: sl aloma«. — Izven abon. — Zvečer ob pol 8. uri. — Petek, dne 17. januarja: Opereta. R. Plan-quette: »Cornevilski zvonovi«. — Abon. A. — Zvečer ob pol 8. uri. — Predstava v četrtek popoldni je dijaška in sc vrši ob znižanih, za enake predstave običajnih ce: nah. — V Jirasekovi »Laterni« nastopi zopet g. Hinko Nučič po šesttedenski nevarni bolezni. Ss Slovanskega svate, si Konferenca češkega Orla se je vršila v Brnu, na kateri je bilo navzočih 130 delegatov ln 52 gostov. Zastopan je bil češki Orel in posebni delegati z Dunaja. Profesor Šramek jc govoril o temi: »Cilji Orla v čehoslovaški republiki«. Nato je bil po slučajnostih izvoljen osrednji odbor čeho-slbvaškega Orla. Kar se tiče kroja so oddali stvar posebni komisiji, ki se zmeni tudi z Orlom jugoslovanskim. H koncu so zapeli »Kje dumov muj?« in »Hoj, Orli . .«, si Boljšcviki na Češko. Kot izve »Češko Slovo«, je Ljenin poslal iz Rusije 80 agitatorjev na Češko, ki so opremljeni z denarjem in tiskovinami. Priti imajo čez Moravsko Oslrovo, a se je baje ukrenilo, da jim ne nust6 prekoračiti meje. Ust se huduje nad vlado, čerr.u ni ukrenila že preje vse potrebno, da prepreči vstop sumljivih elementov v republiko, ki ogrožajo njen obstoj. g Delniška družba »Triglav«. Snuje se delniška družba za izdelovanje marmelade in sadnih konserv ter žitne kave z imenom »Triglav«. Vsi pogoji so dani, da se bo podjetje lepo razvijalo. Uživanje marmelade se je med vojsko zelo razširilo in udomačilo. V Jugoslaviji nimamo nobene tovarne za izdelovanje marmelade. Uživanje žitne kave je bilo tudi že pred vojsko splošno razširjeno. Ne lc meščani, uradniki, delavci, ampak tudi kmetovalci so splošno kupovali žitno kavo (Knajpovo in Vidrovo). Na milijone je šlo denarja iz jugoslovanskih pokrajin za žitno kavo in marmelado v druge, zlasti nemške dežele. Sedaj imamo Jugoslavani lastno državo in se bo treba postaviti na lastne noge. Treba bo ustanoviti razrta podjetja, ker bodo vsled colninc prišle stvari, ki jih nimamo doma, še veliko dražje. — Zato sc pripravljalni odbor obrača do Vas s prijaznim vabilom, da se udeležite z denarjem pri tem narodnem podjetju. Delnice so po 500 K. Gotovo jc pametno, da se denar dene v nameravano delniško podjetje, kjer bo varno in dobičkonosno naložen. Zato se vabile, da vzamete več delnic po 500 fv. Denar se odpošlje po pošti vsaj do 31. januarja i919 na naslov: Jadranska banka, podružnica v Ljubljani — ali pa naslov: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. r Demobilizacija Amerike. General Pcrshing je odredil, da odpotuje takoj 38.500 mož v domovino, 100.000 mož pa jc pripravljenih k povratu. Nadalje bodo pošiljali po 200.000 mož mesečno domov. r Angleška vojska se vrne iz Rusijo, kot se domneva. Tam se nahaja samo 20 tisoč mož angleške vojske. Prej domnevano število jc bilo tedaj mnogo previsoko. r Knez Krapotkin usmrčen. Kot do-znaje »Daily Mail«, je bil knez Krapotkin od boljševikov usmrčen. r Kardinal Mercier. Kot piše »Libre belgique«, odide kardinal Mercier v najkrajšem času v Ameriko. r Polet Cez Atlantski occan. Za tekmovalni polet čez Atlantski ocean 6e je priglasilo 7 tekmecev, in sicer 3 Američani, dva Angleža, en Italijan In en Brazilec. Angleški kapitan Pnise upa, da bo letel z brzino 160 km na uro in da bo priletel v Novi Fundlandijo v 24 urah. r »U 9« prodan. Angleški admiral Bentty jo pri izvajanju pogojev premirja z Nemčijo izjavil, da ne zahteva z ozirom na slavno preteklost izročitve? »U 9«, ki jo pod kapitansktm poročnikom Weddingenom svoj čas potopil tri angleške oklopne križarke. Podmornik so pa le dobili Angleži, ker se nemški mornarji niso hoteli odpovedati 500 mnrknm, ki jih je izplačala nemška vlada vsakemu mornarju, ki je prepeljnvnl podmornike v Anplijo. r Mackensen in Mažarl. Mackensen«, ki Je bival v Budimpešti in so ga Mažari te dni izročili ententi, je obiskal na kolodvoru pred odpeljavo mažarski časnikar in mu poslal vizitko radi sprejema. Ma-ckenscn je poslal časnikarju vizitko nazaj, nanjo je pa napisal besedi: »Hvaležnost Ogrske«. Da-li imajo Mažari res kak razlog, biti hvaležni Nemčiji, oziroma njenemu generalu? — r Za obleko dvornih lakajev habsburške hiSo je vojno ministrstvo na Dunaju šc dne 2.1 aprila leta 1918. nakazalo nad .",000 metrov raznega blaga iz vojaških skladišč, kakor tudi potrebno množino sukanca. SNTENTA IN JUGOSLAVIJA. Pariz, 13. jan. (Lj. k. u.) Agcnce Havas poroča: Današnja seja najvišjega med-zavezniškega vojnega sveta jc trajala od pol 3. do pol 6. ur«. V gospodarskem oziru jc sklenil vojni svet preskrbo Nemčije in obmejnih dežel Jugoslavije, Čehoslovaške, Poljske, Madžarske in Rumunske. Nemčija bo morala oddati vse ladje, ki jih ima še v svojih ali v nevtralnih lukah, da se uporabijo za prevez živil odkoderkoli in kamorkoli. Z gospodarskega stališča zahtevajo zavezniki od Nemčije vrnitev vsega gradiva* ki so ga čele odpeljale iz tovarn vpadnega ozemlja, v kolikor se to da dognati .General Foch bo stavil predloge glede zavarovanja denarnih zalog. Zahtevali bodo tudi jamstva glede shranitve zlata državne banke zunaj Berlina radi boljševikov. Glede mornariških vprašanj zahtevajo novi pogoji za premirje od Nemčije, da natančno izpolni določbe o oddaji podmorskega gradiva. Nemških luk nc bodo zasedli. Vprašanje vojaške intervencije na Poljskem proti boljševikom so odgodili. Olajšave, dovoljene po premirju z dne 11. novembra glede Gdanske ostanejo v veljavi. Ko so določili nove splošne določbe premirja, je zapustil general Foch zborovalnico. Odpotoval bo zvečer v Trier. Pariz, 14, januarja, (Lj, kor, urad.) Agence Havas poroča: Po odhodu generala Focha so zastopniki zaveznikov velesil v medzavezniškem svetu nadaljevali posvetovanja glede načrta mirovne konference. Najprvo so razpravljali o številu delegatov posameznih držav. Sklenili so, da bodo imele Francija, Anglija, Amerika, Italija in Japonska po pet delegatov, Belgija, Srbija, Grška, Poljska, Čehoslovaška država, Rumunska in Kitajska po dva delegata, Portugalska in države, ki so lc prekinile oanošaie z nekdanjimi osrednjimi silami, bodo imele samo po enega delegata. Glede zastopstva Brazilije bodo določili posebej. Kar se tiče pod angleškim pokroviteljstvom nahajajočih sc držav, so pripoznali glavnim mestom Kanade, Avstralije, Južne Afrike in Indije še po enega posebnega zastopnika. Nova Zelandija in Nova Fundlanclija bosta odposlali po enega delegata. Zastopstvo jugoslovanske kraljevine bodo določi!?, kasneje; prejkone pa bodo Hrvatje 5n Slovenci zastopani po enem šlavHn delegatov, 'ki so ga določili zn Čmo 'oro. Tega števila šc r.;,:o določili zaradi političnega noložaja v i tej kraljevini, ker sc nekdanja vlada bra-I ni, pripoznati stališče onih scplemenjakov, i k« so za priklopitcv Črncgore k Jugosla-j viji. Vprašanje ruskega zastopstva na ml-j revni konferenci so odgodili. Omeniti sc more 2c, da bo imela vsr.ka država na mirovni konfcrer.ci c?mo po cn glas ne glede na to, koliko delegatov jo ho zasto-i:.:!u. Gleda i.v r -svetovanj so sorc-ieli predlog eredsednikn. Wilcona, da sc podo različni problemi cdkataH strokov-njaškim komisijam. V v sredo bodo ministrski predsedniki pctiii velesil dolo- čili način delovanja, vodilna načela in poslovnim red za konferenco. Prva skupna seja bo 18. t. m. po povratku Orlanda iz Italije. Otvoritveni govor bo imel predsednik Poincare. Nato bodo izvolili pred» sedništvo. IZMIŠLJENE NEMŠKE VESTI O JUGOSLOVANSKI MOBILIZACIJI. Ljubljana, 14. jan. (Lj. k. u.) Nasproti senzacijonalni vesti z dne 11. jan. iz Ljub« Ijane, objavljeni po dunajskem kor. uradu, in vsebujoči poročilo o skorajšnji mobilizaciji jugoslovanske vojske, je ljublj. kor. urad od kompetentne strani, pooblaščen, izjaviti, da jc ta vest docela izmišljena. Razen pred kratkim odrejenega vpoziva najmlajših petih letnikov ni bila odrejena nobena mobilizacija. ARETIRAN NEMŠKI HUJSKAČ. Maribor, 14. januarja. V Lučanah so prijeli in zaprli tamošnjega kaplana Pich-lerja, ki jc neprestano hujskal v Lučanah in tudi v sosednjih župnijah proti jugoslovanski državi. V nedeljo, 12. t. m,, je raa prižnico v Lučanah v prisotnosti vojaških organov imel hujskajočo pridigo. Pichler-ja so izročili državnemu pravdništvu v Mariboru. . • iv LUTER ANSKI PASTOR MAHNERT IZPUŠČEN. Maribor, "4, januar(a. Lutcranski pa-: slo. Mahnert, ki je bil radi svojih hujslca-lij in dokazanih zločinov proti državi SHS zaprt, je bil na odredbo vlade v Ljubljani zopet izpuščen, dasi je bilo proti njemu nakopičenega toliko obtežilnega gradiva« da bi ga iudi vsako neslovensko sodišča moralo obdržati v zaporu ter ga obsoditi« Mahnert je namreč pred kakimi Štirina$» stimi dnevi na grobeh raznih mariborskih Nemcev tako hujskajoče govoril proti politični in vojaški oblasti države SHS, daj so morali pri njem izvršiti hišno preiskavo. Pri tej priliki so našli pri njem tolika obtežilnega gradiva, da so ga aretirali in izročili državnemu pravdništvu. Sedaj pa so ga na odredbo Narodne vlade morali zopet izpustili. Radi tega vlada med ljudstvom veliko razburjenje iu ogorčenje. Po«! sebno povdarja ljudstvo, da so naši ljudjfl( leta 1914. sedeli več mesecev in celo po več let po nedolžnem v zaporih, da so jifai po ulicah pretepavali, na nje pljuvali itd.< tega moža pa, ki je kriv, vlada izpuščaj (Op. ured.: Informirali smo se pri Narodni vladi, kaj je na tem in izvedeli, da Nai rodna vlada v Ljubljani ni dala nlkakeg« ukaza, nej se Mahnert izpustil) ČEHI OB BAVARSKI MEJI. Heb, 14. jan, (Lj. k. u.) Dur., k. u, poroča: Čehi so zasedli bavarsko mejo tiko« ina pred bavarskim ozemljem. Straže stoje čisto blizu druga od druge, in sicer ob vsej češko-bavarski mejni črti. BISSOLATI IN JUGOSLAVIJA. Rim, 12, jan. (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: O jadranskem problemu je Bissolati v svojem govoru v Scali izjavil nastopno: Italija ne more izreči svojega nezanimanja glede usode Italijanov na obali in na otokih južno od Istre, Ostane pa vprašanje, ako se mora v interesu Evrope in Italije zahtevati varstva in garancije po prispo-jitvah. Italija mora zvezo z novo jugoslovansko držvo okrepiti, ker je doslej mnogo pripomogla k zmagi . , ■ Jugoslovanska bukvama v Ljubljani. v Cerkvena pesmarica za mladino, pri« redil Stanko Premrl, stolni kapelnik itd. * Ljubljani, Založila Jugoslovanska Bukvar* na v Ljubljani. Part. 4 K 30 vin., posamez« ni glasovi niso izšli. — Pesmarica je sicej v prvi vrsti namenjena za šolsko mladino, vendar naj ne bo noben cerkveni zbot brez nje. Prirejena jc za enoglasno, delo nia dvoglasno petje s spremljevanjem on' gel, in obsega 78 največ že znanih napevot naših najboljših domačih kakor tujih skla* dateljev. Veliko napevov je tudi popolnov ma novih, ki se sicer v nobeni drugi zbirki ne nahajajo. Pcsmarica se odlikuje p držv-v. katerib interesi se strinjajo z našimi, fe »stop dovoljen, če se izkažejo s pravilno izdanimi »potnimi listi« svojih oblasti, c) Pripadniki drugih držav morajo, preden prekoračijo meje, »potne liste«, izdane po njih oblastih, dcposlati oni politični oblasti prve stopnje, v katere območje žele potovati. Samo v izrednih primerih so mejne kontrolne postaje pooblaščene, da izdajo dovolitev za prestop meje, V tem primeru pa se mora potovalec takoj po prihodu zgla-siti pri pristojni oblasti tistega kraja, kamor potuje, č) Ujetnikom zavezniških držav je po pravilih premirja prehod c mejo in državo dovoljen, d) Ako v ali drugem primeru tuja država za prestop svojih mej uporablja ^trežje predpise, velja načelo rcciprocncsli. Potujočim osebam, katerih dokumenti ne zadoščajo predpisom, določenim v §§ 1., 2. in 3., se zabrani vstop čez mejo, V primeru § 3. c sa sme potovalna dovolitev odreči, ne da bi bilo treba za to navesti vzrok. II. Potovanja r. ozsmlfa Slovenije v inozemstvo. Lastni državljani, ki niso zavezani prezenčni vojaški službi, morejo v inozemstvo potovati s ?.potr.im listom«, ki ga izda politična oblast prve stopnje tistega ekrožja, kjer pctovalec biva, odnosno policijsko ravnateljstvo v Ljubljani in njega ekspoziture. Lastnik »polnega lista« ima pravico prekoračit: mejo le za čas veljavnosti tega dokumenta. Vsak r.potni list«, čegar veljavnost ne sme presegati 30 dri, mora biti opremljen s kolkom za 2 K, Vsi oni v Sloveniji bivajoči tujci, ki hočejo zapusiiti to ozemlje, si morajo pre- skrbeti »propustnico«. »Propustnlco« Izda politična oblast prve stopnje tistega okrožje, kjer prosilec biva. Vsaka »pro-puslnica«, katere veljavnost ce sme presegali sedem dni, mora biti opremljena s kolkom za 2 K. Tujci, katerih dokumenti zadoščajo določbam, navedenim v §§ 3. a, b, č in d odstavka I. te naredbe, srnejo na podstavi onih izkazov zopet odpotovali; tujci, ki potujejo na podstavi dokumentov, navedenih v § 3. c v zvezi z d odstavka I. te naredbe, pa samo, če je potovalna dovolitev izdana tudi za potovanje nazaj. III. Potovanje preko ozemlja Slovenije. Za potovanje preko ozemlja Narodne vlade SHS v Ljubljani veljajo določbe, navedene pod I. in II. Potnikom v tem primeru ni dovoljeno, da bi potovanje prekinili, IV. Otroci pod 12. letom, ki potujejo v spremstvu svojcev, ne potrebujejo nobene posebne dovolitve, če ie njih ime vpisano v »potnem listu * ali v *propustnicia spremljevalcev, V. Prestopki zgoraj navedeni določil sc kaznujejo z globami do 2000 K Hi z zaporom do šestih mesecev. VI. Poveijeništvo za notranje z vlcve se pooblašča, da to naredbo po ■ ' bi iz-premeni in izpopolni, VIL Ta naredba stopi v moč dne 17. januarja 1919 in velja do preklica, SPofss&il© povcrJtenISfva za promet glede nsčanovltve osrednjega prometnega urada v Ljubljani. Drušlvo inženirjev in posamezniki iz železniških krogov so izrekli pomisleke proti potrebi ustanovitve višjega prometnega urada (ravnateljstva) v Ljubljani. Stališče, ki so ga gospodo zavzeli, je moglo nastati vsled pomanjkljive informiranosti in nezadostnega poznavanja poslov, ki naj jih v»ši vsaj za. prehodno dobo ta urad. Uprava državne železnice, južne železnice ia bivših deželnih železnic se bistveno razlikuje. Že mnogo večja pa je razlika v tem pogledu med omenjenimi železnicami in upravo železnic v Banovini, Bosni iti Srbiji, Doslej se vrši železniška služba v teh politično in upravno različnih pokrajinah po starih predpisih. Enotno vodstvo poslov iz Belgradu neposredno l obstoječim železniškim ravnateljstvom in obratnim nadzorstvom za južno železnico v Ljubljani, ki so ji administrativno pri-deljene tudi bivše deželne železnice na Štajerskem, smatram za sedaj za težko mogoče, Vsled odcepitve našega železniškega omrežja odDunaja so nastala nujna vprašanja administrativnega, komercijelnega, finančnega, tarifičnega, obračunskega, vc-zovnega, prometnega in tehničnega enačaja, ki so specifikum le za naše o?;c; ozemlje. Ustanovljena mora Mti institucija za reševanje ogromne tvarinc, ki je s tem v zvezi in naj se že ta institucija imenuje osrednji prometni urad ali višje ravnateljstvo ali ministrska ekspozitura, in to s sedežem v Ljubljani ali v Belgradu. Očita se poverjerištvu za proti «t, da ni zasedeno s star '.. '-nkovnjaki. To je v zvezi z vprašanja! . rije tega urada, ki raj ho sestavljen iz predsedstva, strokovnih odsekov in pomožnih uradov. Ker je pa sedanje poverjeništvo od začetka decembra vedelo, da bo promet centraliziran, ni nikakor kazalo izvesti te organizacije, dokler sc železniško ministrstvo v Belgradu načeloma ne izreče za ta osrednji slovenski višji prometni urad, Uradniki v strokovnih oddelkih bi se mi lepo zahvalili, če bi bil z njimi zasedel mesta, čez 14 dni bi bil pa cel urad razpu-ščen. Za ta slučaj bi bilo računati na najmanj 30 do 40 uradnikov. Sredi decembra smo stali pred možnostjo pridelitve tukajšnjih uradov Zagrebu ali pa smo se morali postaviti na stališče začasne in omejene prometne samouprave pod vodstvom skupnega ministra. Naš domači prometno-politični interes in težnja po centralizaciji, ki odgovarja našemu splošnemu narodnemu programu, so ' bile merodajne, da se je poverjeništvo odločilo za zadnjo evcntualno^t in je brez prejudica za železniškega ministra nadelo poverjeniškemu uradu formalno ime »višjega ravnateljstva«, ki naj bo hekak začetek osrednjega višjega prometnega urada za naše ozemlje. Vse to se je izvršilo dogovorno z Narodno vlado in našimi zastopniki v Belgradu. V ta višji prometni urad so bili štirje gospodje imenovani, štirje uradniki pa izposojeni od državne in južne- železnice, tako, da se izognemo vsem personalnim katastrofam, če bi Bclgrad to inštitucijo odklonil. Če jo pa ministrstvo odobri, se bo urad po. strokovnih sekcijah organiziral in bo za tehnično sekcijo tudi g. inženirjem dana prilika potezati se za razpisana mesta. Za sedaj so v poverjeništva novo nastavljeni trije jurisli (ne štirje). Mesta se niso mogla razpisati, ker je morala biti zadeva formalno nujno rešena med 18. in 23. decembrom in ker to osebje ni nikak bistveni de! eventualnega bodočega višjega slovenskega prometnega urada, dasi «0 pomagali pri konceptnem delu od novembra, Pri oddaji mest je mnogo malenkostne zavisti, ki se rada skriva v načelno obleko, in če bi bilo količkaj izvedljivo, bi ! se poverjeništvo s tcrri vprašanji pečalo I £o!e v marcu ali aprilu, ko bi bila dana I jasiia slika vseh personalnih zadev. Za-i vedam se, da sc ni ničesar zgodilo, kar bi dalo opravičeni povod za javne očitke, tem manj, ko je vsaka strokovna organizacija dobila v mojem uraclu priliko dobit? informacij in biti vpoštevaria. Vztrajam pa pri prvotnem mnenju, da usL'.lovitev osrednjega višjega prometnega urada za naše ozemlje v neki obliki v Ljubljani aH Belgradu jc stvar nujne in dejanske potrebe. Z organizacijo tega urada in zasederijem mest po starejših strokovnjakih se bo lahko pričelo šele tedaj, ko se železniški minister v Belgradu načeloma izreče za ta urad. V Ljubljani, dne 10. januarja 1919, Dr. PestoScik, poverjenik za promet. Našla ce je srednja vcota denarja pred Turkom na Dunajski cesti. Dobi se na Dunajski cesti št. 17, I. nr.dstr., desno. Našla se je na Novega leta dan zvečer pr«jd &koi«o, grede iz Ljudskega doma od predstave St. Jakobskoga Orla, ženska ročna torbica (pompadura) z rokavicami in manjšo vsoto denarja. Dcbi se v ' lTorijanski ulici št. U, I. nadstr. (Spana) za kmetijsko gos-!l podarstvo in travništvo potrobujem. Nastop službe takoj. Re-fiekt&atjo naj se prijavijo na naslov: Mate Schueller, posestnik, Dobra, pošta Biod Moiavlcs, Hrvatsko. 316 R vrtclnh Cfldflli S00 do 7501 je na-ii tiiftMtl SlfilOV, predaj pri Fran Kebsu v fimarfaein. 011 ^BljlIO 0Pr0V3, derna, °somaenspalna soba ali tudi dva sobi in kuhinjska oprava. Ponudbo naj se poSljejo na Ivano Pogačnik, LJubljana, StreliSka ulica 24. 300 vsake vrsto po zmernih cenah dobavila redno tvrdUa FRAN MEDICA, Irjabijasa, Tržaška cesta 4 Postrežba solidna. 3446 Vflloc in vojenka Hev s slaiMieei za spocerljsko tr- ----- — _________govino so sprej- E3ata takoj in pod ugodnimi pogoji v neko vefjo mesto na Gorenjskem. Naslov pova upravnišitvo „Slovenca." 6S v Ljubljani ali v ljubljanski okolici se sprejme v naj o ni. Ponudbe na upravo „91ovenca" pod St. 33. BSlMTfSSaSS", ':e!<3) pisarniške praltsc so 18čo ra takoj, ['rednost Imajo vdove padlih junakov. lJanudbe no uoravnistvo pod Merkur 322. Pfnilil CD' voz-brek in Jeic/na peP. • i ui>u uS, se noirrvo v Klailezni ««». t3, se pi^ v Krakovskem prttlmestjn. AKtlveo sMfcffBSS&ffSS mulo r;ospod8rstvo Itd., se želi v svrho poročitve seznanit: s premožnejšo gospodično aH mlajšo vdovo. Resne, neanonirnne ponudbe, v !;atcrih naj se opiSejo vsa rodbinske in premoženjske razmere, naj se pošljejo au poš ni prodal etev. 50, Zagreb, glavna posta. (321) Spreitue se takoj c. produ; kupi tCO i 1 ' W-tcv i 01 i !!■ * ;n ve-'|(i mnoZina !,uli. 'j \ IsonJskefiH s« onumolmor Oo v'i'; Ai.nRfNsn;, 252 jedilno orodja nsprodaj oltul 1£U po zelo nizki ceni. Po zve se pri zlat&riu y. Znpaaca, Wolfova ul. 6. L ublj/ma. (222) Ujra« absolvent državno obrtne šole, is-jlii" (oddelek za rezbarslvo) seilaj v javni službi, js-čedelo kot postranski zaslužek, na primer povečan,'o ri.:b ah kaj sličnesra. Hsiaeaa pcnudtio ua naslov I. L £ko!l]lca pri Ljubijanl, poste restante. 1 VHflflSl rPiif) i« naprodaj v bliiini Mcd-1 tlUPil ICjlC vod. Cena po dogovoru. Naslov pov« uprava .Slovcnca' pod it. 289. OPflflfl 'JP* P1^05, samovar na trt go i lbt:U iu, rilco in 3manoiue'.il. ključavničar Kranj itirn, '.>88 ra hISria ujta, ki zmt tudi ne-llviiiu koliko kuhati, so sprejme proti dobri plati!, hraui ia oskrbi. Ponudbe jo poslati ua gospo Vjckeslavu frank Zar{:ei>, Ilira 10. 279 z vrtom sa proda takoj v Ljubljani. VeC se poiavo: tiG&ia na Rož« k 41.41. (člfro rjospodičsa ali vdora, takoj v službo _ ______ jpfjja ki jo obenem tudi tTrojepiueo, .JIu!»'» oziroma stonobrafi-ijo in strojepisko. Vnovčovalaiaa za iiv no in uian v Ljuiiljanl, Tmjnžki trg btov. 1. Clrnlnik »zve/bao pri parnih strojih, vlit ujillU, Diesl- motorjih in elektriki išče slutbt, najraje v kako električno centralo v Jugoslaviji. — Naslov pova uprava tega lista pod St. 23U. Bukovo oglfe vaipovllja nt\ vagonn ln sprejema "»»■ ročila. »ijuzovo o^zrtnn osiLrbnHtvo » JOlalu!, pcita smorlno pri Litiji, 309 Iščem prostor kakem remlem mostu ali trgu nn Gorenjskem, Dolenjskem ali Spod. Štajerskem. l\upim tudi žo vpeljano brivnieo. Cenjeni županski uradi so uljudio naprošajo, ako jc vslod vojne kje izpraznjeno mesto, sporočiti nu upravništvo „Slovenca" pod Jugoslovan 33U. Prosim m^ za: konjskih sil, bencinmoior 5—10 konjskih sil, pisalni stroj z vidno pisavo, polnojarmonlk (Vollgatter) .'10", bodečo Som £ Ponudim w/. &V?.' priko, ližol in ilrvn. JOSIP SliViClČ, Ljubljana, Kopitarjovii ulica što". 1. Imrn X siSo iiAb! ProUamni: hromo n čsvio i&T-^T Celo doza po K -S1—, tuc, mast za čovljo čevlje z lesenimi in usnutimi podplat', sirkove in žimnato krtače, toaletno milo kolomaz, tržno torbice, leseno in, por celanaste pipo, pralni prašek itd. po najnižjih cenab. Izvrstno lanr.fco vino-borovničar, sltvovJio, tropinjevcc, Čajni f um, kavni in čajni nadomestek ie sladkan. lil. RANT, Kranj. Popolnoma belo platno morete debitl r vporebo naSccjn Zbornega luga PRAŠEK 2JI PLATNO. Veiik ntlhr.inck in raa!o truda pri praniu. 1 zavo| 150 gramov K 1-—, 450 gramov ti 2-50. Nalrnan) se more naročiti 10 zavojev 1 Pri naroČil« 5 kg popusti KazpoJUfa se po povzetju. Prodajalci doba popust. Zavod za izvoz fffSSMSSfc kupi se trgovina lllt. posebno železja, stavbenih alt tehničnih predmetov in pripomočkov vsake Trste, Lat strojarna piotlaSaIa,a slro^nlfcivSclav z vso opravo in delavnico. Ponudbo na naslov: Advokat lir. Kiillcr, Celoveo. Lesene podplate c o kij o izdeluja in dobavlja vsako množino tovarna SAMSA & CO. v Ljubljani, Metelkova ulica i. 473'.: mamo yynuusis prodaja in dobavlja zopet po nizkih cenah 13. Darbo, Ljubljana 132 Mestni trg štev. 13. na rasa tes se dobi pri !3»£ZKIK a FRITSCH, trgovina z £c:sznino v Lju&fjani, Sv. Palra cssta Slov. 17. 5L9 Klavirje, siarmonij« prodaja in Izposoja Hiftnas ErezfflS^, LJubljana, Kongresni trg štev. 15. Barva za obleke Ia. tOO zav. stone K 50"—, 500 zav. po K 45'— za 100 zavojev, 1000 zav. pa K 10— za 100 zavojev. Prosto poJtnir.e iz moje zaloge. Kocke za juho najfinejše (6 vin) K 38 - za 1000 kom. drugovrstne (5 v) K 28 — za 1000 kom. »Zipo« najfinejši pralni prašek, prihrani veliko dragega mila. 1 zaboj 350 zav. K SO—. Vse franko Praga. Za cenjena naročila, dokler traja zaloga, se priporoča s spoštovanjem Rudolf Coiič, Vrhnika. od 100kg naprej v želozno-pločevlnastih zabojih v v.-nikt množini razpošilja točno proti predplačilu ,,'fvornloa za dušlli, «L dx. v Rušali pii Mariboru". Nadaljnu pojasnila so pri omenjeni tvorntel na razpolago. !J0'J 5S. 5*8. Britev z jako ti-uim rezi-, lom, že brušena kar za rabo. Cone se nahajajo natančno po sliki. Zahtevajte veliki cenik z več nego 1000 slikami, brezplačno. — ZZZZ. E. LUNA, Maribor št. 75. CTZ: lasuljo iz pavole in las; brke, brade in keopp za brado priporoča dokler bo kaj zaloge: Steian Strraoli, LJubljana, Pod Trančo 1. 189 -ms Krasno, čisto O I? O w k ]£j£l se doseže, srij:n katero si vsaka go-čo se rabi lllLU, spodinja labko in po ceni samaskuha iz kamna za milo in loia ali zaostankov vsakovrstne maščobe. — Kamen se dobiva v lekarni v Trž.ču aa Gorenjskem iu stane poštni zavojček (a kil) franko po povzetju 75 kron. — Kilo kamna zadostuje na 1 kilo maščobe. liiita za navadno ralet6v, dobro moč, spre! raemo z& takojšnji nastop. More biti tudi invalid. Ponudbe z označbo plače na Brača p!. Dolanjski, Sv. Jana, Ja-strebarsko, Hrvatska. se zamenia za belo moko ali sladkor, oziroma se proda. Več ao pove iz prijaznosti v trgovini s papirjem v Židovski ulici. ŠO ja C3S da si naročite Z3 vsako pisarno in urad neobhodno potreben mm Moti mu MAT zal. 1218 Cena K 4 — posamezni izvodi po pošti z o?ojnino vred K 51—. Priporoča sc naročiti po več komadov skupaj, da se prihrani poštnina in ovojnina. Denar je poslati vnaprej. Za sodne, odvetniške in sliSne nrado v obliki lične knjižice po enaki ceni. — Kartonažnu. tovarna S. Borsaž s5rs v S.jubE!jjanI. Zahvala. Za mnogobrojno in častno spremstvo na zadnji poti k večnemu počitku preljubega našega soproga, očeta, itd. šieiia Mm Gostilničarja in posestnika izrekamo vsem najpresrčnejšo zahvalo. Posebno so So zahvaljujemo prečastltt duhovSčini, ceni. gg. pevcem, dnrovateljem prelepih vencev, ter vsom dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ko izkazali prebiagerau pokojniku poslednjo čast, Sp. ŠiSka, 14. prosinca 1919. Žalujoča rodbina Franzot. In Pri večji grajščini na Sp, Štajerskem bi so potreboval: L izprašan, spreten kovač za pod-kovatije konj, ki naj bi bil obenem tudi kovač za vozove; dober kol«, ki nuj ranimo tudi nekoliko mizarstva. Kovač, kakor tudi kolnr nnj bi bila oženjena in ime'a za polivk". dela sposobno otroke. Lastnik srnjSčine d4 enemu kakor drugemu presto stanovanje. nekaj zemlje in mogočo tudi nekoliko drv za kurjavo. Ostali pogoji ustmeno. Grajščaku bi bilo posebno všeč, če bi kovač imel za kovačijo potrebno lastno orodio. Pojasnila daje ivan Eriiaritč, odvetnik v C*ljn, 3 P8li.il Pri večji grp.jščL-il na Sp. 6taje»8vcm v bližini Colja dobi službo poljski gozdni in lovski čuvai. Isti bi naj bil posebno ortiofen in popolnoma wlrav. DoVi e ta ti o vanje z dvoma sobama, blev za kravo in prašiče, -H do 4 orale zemlje, na tej zemlji je sadno drevje, redi si lahko na isti kravo ;n praš!če ln ima prosta drva za kurjavo. Razun '.ega dobi primerno mesečno plačo to. pozneje tudi obleko. Ožflnjen z za delo sposobnimi otroci, ima prednost. Lastniku bi bil najljubši Gorenjec, Notran-jec ali Korošec, Pojasnila de.je Ivnn Erbaitič. odvetnik v tieliu. 3 zdrobjjen, flnaj.Vs vre;te, ra hižne svetilke ter jsjoriSiO priporoOa Ignacii Vok, trgovina ti šivalnim? stroji, kolesi Itd., LJubljana, Souvn utica št. 7. CSViJl tovarne BT9k%^ZINA 8t KO. iz najlinej.Sevro, boks lil lp.k usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih ccnah. Trpežni zimski iz fine tele-tine z gumijastimi podplati po K 85'— za moške, K 75-— za ženske v zalogi LJUBLJANA, BREG. odstrani prav aaglo dr. Flerch-a i«-vijno zakonito zajamčeno »Skabo-iorm« mazilo. Popolnoma brez duha. ne maže. Poskusni lonček 4 K, veliki lonček 6 K, porcija za rodbino 15 K. Zaloga zi Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelena, Ljubljana, Marijin trg. Pazite na varstveno znamko »Skaboiorm«! ■51 na) takoj nazoči po povzetju, dokler je 5c kaj zaloge, našo karbldno svetilko visečo ali namizno najnovejšega sistema. Cena fino emajll-rane svetilke zna5a K 30'50. — Karbid vedno v zalogi pri K. ča-ntemik & Ko., Ljubljana, Dunajska cesta št. 12. -- Za Ljubljano, Kranjsko in Južni Štajer i« išče izurj en zavarovalni zunanji uradnik za vodstvo glavnega zastopa v Ljubljani. Obiirne ponudb« pod šifro: „Lebens-stellung 60" na Kienreichovo aaončno pisarno v Gradcu. 258 n.-a. dež. življensko in reatae, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Lfubljani, Marije Terezlže cesla 12, II. n-, sprejema zavarovanja na doživetjo ln smrt, zdrnženo tudi z vojnim rizikom, otroških do1, rentna In ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. — Javen zavod. — Absolutna varnost, — Nizka premije. — Prospekti zastonj in poštnino prosto. — Sposobni zastopniki se spre-jomajo pad najugodnejšimi pogoji. Pozot*! Pozorni DoSlo je večje Število oreznie NAISOUDHEJS/Mh najcenejša postrežba! električni obrat. direktni' uvoz probkovine iz Španije in portugalske. zahtevajte vzorce! trpežne konstrukcije v rarnih izpeljavah. Vsak. ki potrebuje slamorczr.: .o, raj si jo pride kupit tako;, ker jo povpraševanje z« njimi zelo veliko. V zalogi so tudi vsakovrstni drugI stroji. 275 ir rane Jt-iitti zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Martinova cesta 2. V svoletn neskončnem usmiljenju je poklical Bog v boljSe življenje dragega nam prijatelja, č. gospoda bogoslovca III. letnika Obiskal Te je Gospod s težkimi preizkušnjami. Ko si tiil Se zdrav Ti je vzel očeta. Za njitn si zbolel TI in le malo pred Teboj Ti je vzel ljubečo mater, edino oporo. In za njima si odSel v veselje tudi TI. Ostali smo sami — »pomni se nas I TVOJI TOVRRlSl. Ljubljena, dne 14. januarja 1919. Večja mannfakturna trgovina išče dobro izvožbauo moči in zmožne takoj oddati manufakturno blago, posebno na moslco suktio. Kaucije zmožni nai se obrnejo na ..Veletrgovino J. K O K O SINE K, MARIBOR." Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem prežalostno vest, da jo nuS srčno ljubljeni, prodobrl, skrbni sopreg, očo, brat, stari oče in tast Frane Volaešek danes v 77. letu starosti, po težkem trpljenju, previden s sv. za^ kramontl mirno v Gospodu zaspal. Pogreb ljubljenega pokojnika bo v pondcljek, dne 13. Januarja 1919 iz hiše žalosti v Radni ob pol 9. uri v salezijansko kapalo kjer bo sv. maSa zadušnica, nato pa sprevod na pokopališče v Sovnico. Radna pri Sevnici, dne 11, januarja 1919. Ana Volanšok, soproga. Minka Slrgar roj. Vo'au5ak, Jgsicina Zupane roj. Volaušck, Alojzija in Ana Volaušek, Franc Slrgar, Earol Zapauo, hčere. zeta. Anten VolaaSek, brat. Franci in Janko Slrgar, Valček in Martloa Zupane, vnuki in vnukinje. KSjBT&afera^isss isics^srcav^ za trge, občine, mline, žaga Itd. ter vsa v to st. 'fco spadajoča dela izvršuje »Zavod za tehnična in eleL \ '»* tehnične naprave VOJNOVIČ & Co., Ljublfana, Dunaja. * cesta št. 22." Popravila strojev in aparatov v lastni mehanični delavnici. - Prospekti ln proračuni brezplačno. in gospodarskim inventarjem so takoj proda za ceno 90.000 K. Katančneje poizvedbe so dobe v o 14 Poljanska cesta SL i, Ustanovi so v kratkem delniška dražba „Trfgla¥ž< za izdelavo žitne kave in sadnih konzerv, segr eg]jsicj2 s33 po 5SIS brsti, "^s® Vabite se, da se udeležito subskripcije in da prijavljeni znosek takoj vplačate po poštni nakaznici na podružnico Jadranske banke ali pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Sukskrlpcljski rok konča z 31. januarjem 1010. Za pripravljalni odbor dolniSke družbe ./Triglav41: Fr. Cerai. M. Gostlnčar. v. Jeretlna. Edina Specijalna trgovina na Kranjskem za pisalne in razmnoževalne »a™1"" •»»«« «<«> ifmmait.iii^.Hm.mi.timii stroje tvrdka llllimilllllllllillllilll v Selenburgova ulica 7, I. nadstropje, je od 1.1, m. prešla v slovenske roke ter priporoCa slav. občinstvu svojo zalogo: pisalnih, razmnoževalnih in računskih strojev, barvnih trakov vseh vrst, ogljenega papirja Itakor vseh drugih pisarniških potrebščin.-- nnimnimnitiitni Popravilo pisalnih strojev- izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik: Jn-iio Gostinčar v Ljubljani. Jugoslovanska tlaka LiubliapL