teto XXIII.	ffl/l	■	1	fP Številka
H	m V KMi, JSf S!ESL&K	H	Bi H vMb|l H	Ljubljana^
celoletno 180 (za ino-	WwRf"'	vLJi	BB	IH	Gregorčičeva ulica 23. TeL
H UMI Irejjgk	Wl$jHr	HH	B	^^BB ■	B	Gregor-
90 din, za V* leta 45 din,	člfieva ul. 27. Tel. 47-ffft
mesečno 15 din. Tedenska	v	Rokopisov ne vraiamoi —-
Plača In toži se v Ljubljani.	Časopis	za trgovino.	Industrij o,	obrt In denarniitvo	niefv1 Ljublj^StlnS«.
filiala	Ljubljana,	ponedeljek	25.	novembra	1940	CeitaCl	1*50
Ne ovirajte podietnosti!
Zelo zgrešeno je mnenje, da bi bili gospodarski krogi nasprotni poseganju države v gospodarsko življenje. Vsi uvidevni, pošteni, solidni in nacionalni gospodarski ljudje u vi deva jo, da sedanje izredne razmere nalagajo državi izredne naloge in da ne more danes vladati v gospodarskem življenju tako neomejena svoboda kakor v normalnih časih. Tudi gospodarski ljudje priznavajo državi nalogo, da skrbi za ravnovesje v gospodarskem življenju in da ne dopušča, da bi kdo sedanje razmere izkoriščal zaradi dobičkarstva na čkodo celote. Gospodarski ljudje zato tudi ne ugovarjajo načelno temu, če skuša država dirigirati gospodarstvo, da bi to čim bolje služilo državnim potrebam, temveč so nasprotno pripravljeni pri tem aktivno sodelovati in pripomoči, da bo država to svojo nalogo čim bolj zadovoljivo izvedla.
Nikakor pa ne sme državno poseganje v gospodarstvo povzročati ovir zasebneriiu gospodarstvu in onemogočati njegovo uspešno udejstvovanje. Treba vendar upoštevati, da je to zasebno gospodarstvo skozi desetletja zelo dobro učinkovalo in da tako glede nabave ko tudi razdelitve blaga opravlja svoje delo v splošno zadovoljstvo ter da gre ravno zasebni iniciativi glavna zasluga za naš gospodarski napredek. Kje bi bila še danes industrializacija dežele, kje njena elektrifikacija, Če ne bi bilo zasebne iniciative? In naša zunanja trgovina nikdar ne bi dosegala takšnih rezultatov, kakor jih je dosegala, če ne bi bila zasebna iniciativa v zunanji trgovini tako aktivna.
Nemodro bi bilo zato, če bi država posegala v gospodarstvo na način, da bi zasebna podjetnost padla. Nemodro v dvojnem oziru! Ker na eni strani bi država izgubila dobre sodelavce, ki jih nujno potrebuje, na drugi strani pa so izdatki države zaradi napetih razmer silno narasli, da jih more kriti le potencirano delujoče gospodarstvo. Čisto nemogoče pa je doseči tako povečano delovanje gospodarstva, če je zasebno gospodarstvo ovirano.
Ni treba si vendar delati nobenih iluzij. Dirigirano gospodarstvo more država sama uspešno voditi le, če ima na razpolago dobro delujoč upravni aparat. Naš upravni aparat ima morda vse polno dobrih lastnosti, vendar pa je gotovo, da nima teh izkušenj in te elastičnosti, da bi mogel sam pravilno reševati gospodarska vprašanja. Resničnost tega je izkušnja le preveč dokazala. Baš te dni smo doživeli, ko je premalo preudarjen predpis povzročil, da je zastal ves lesni izvoz in da je na stotine za izvoz naloženih vagonov obstalo na progi, in to v Času, ko tako silno primanjkuje Vagonov, ko bi se moral izkoristiti vsak vagon. Niso še vsi interesenti prečitali nove naredbe, ko se je že moralo njeno izvrševanje odložiti.
Če se hoče voditi dirigirano gospodarstvo uspešno, potem se mora voditi tako, da ljudje dobe zaupanje v one, ki vodijo to gospodarstvo. Ljudje morajo imeti vero, da je vse to, kar se odredi, res nujno potrebno in v danih razmerah najboljše, kar se sploh
more odrediti. Kakor pa ravnokar tu navedeni primer dokazuje, pri nas ljudje te vere ne morejo dobiti, ker vidijo, kako se komaj izdane uredbe in naredbe morajo takoj popravljati. Dirigirano gospodarstvo more zato pri nas dobiti avtoriteto le, če se združijo v vodstvu tega gospodarstva vse konstruktivne gospodarske sile,
če se doseže, da država čimbolj sodeluje z zasebno iniciativo in če se more čim bolj opirati na zasebno podjetnost. Le na ta način se more povečati proizvodnja, le na ta način uspešneje urediti razdelitev blaga in le na ta način se morejo bolj racionalno izkoristiti sile našega narodnega gospodarstva.
Naj država pazi na to, da je danes gospodarstvo čim bolj v službi celote, naj država prepoveduje vsako dobičkarstvo na račun celote, naj država skrbi, da bodo tudi najbolj revni sloji imeli svojo eksistenco, toda naj ne zavira zasebnega gospodarstva, ker to oviranje ni niti potrebno niti koristno.
Kdo bo smel
Načrt o pogoiili za registraeiio lesnih
izvoznikov
Po novi uredbi o kontroli lesnega izvoza bo smela izvažati les samo tvrdka ali trgovec, ki je vpisan v register lesnih izvoznikov. Zato je največje važnosti za slehernega lasnega trgovca načrt, ki ga je izdelala direkcija za zunanjo trgovino o pogojih za registracijo lesnih izvoznikov. Vsak lesni izvoznik naj načrt natančno prečita in pošlje svoje pripombe Osrednjemu lesnemu odseku pri Zvezi trgovskih združenj, da se pravočasno prepreči, da bi se sprejele določbe, ki bi bile v škodo lesnim izvoznikom. Načrt, ki je bil izdelan v direkciji za zunanjo trgovino, se glasi:
Register izvoznikov gozdnih proizvodov se bo vodil po skupinah,
ki so:
za les (tar. post. 91, 93, 94 in 95),
lesne izdelke (tar. post. 92, 422 do 435, ex 223, ex 230, ex 255, ex 256 in ex 441 uvoz. car. tarife), gozdne proizvode (tar. post. 97 do 102 uvoz. car. tarife).
Podjetje, ki je registrirano za izvoz enega ali več proizvodov, si pridobi pravico do registracije tu-da za izvoz proizvodov gozdarstva, če jih proizvaja kot postranske predmete v lastni proizvodnji onega proizvoda, za čigar izvoz je registrirano.
Registracija velja za vse države izvoza.
Gozdne proizvode sinejo izvažati samo registrirani izvozniki
Podjetja — pridobitna in zadružna — ki hočejo izvažati gozdne proizvode, morajo vložiti na Direkcijo (za zunanjo trgovino) oz. na od direkcije pooblaščene organe prošnjo za vpis v register izvoznikov gozdnih proizvodov.
I.	Kot pridobitno podjetje za izvoz gozdnih proizvodov se bo registriral oni proizvajalec-izvoznik ali trgovec-izvoznik:
a) ki je protokoliran za izvoz gozdnih proizvodov,
b) ki je včlanjen v eni obstoječih prisilnih organizacij oz. v trgovinski ali industrijski zbornici svojega območja,
c) ki nepretrgoma izvaža gozdne proizvode v zadnjih treh letih (od 1937. do 1939.),
č) ki je v enem zadnjih treh let dosegel spodaj naznačeno minimalno proizvodnjo ali izvoz: pri stavbenem lesu, okroglem minimalni izvoz 2000 kub. metrov, pri stavbenem lesu, tesanem ali žaganem minimalno proizvodnjo 1500 kub. metrov, ali minimalni izvoz 2000 kub. m, pri ogrevnem, celuloznem ali jamskem lesu minimalni izvoz 2000 ton, pri oglju minimalni izvoz 1 tisoč ton,
pri brzojavnih ali telefonskih in
podobnih dragih minimalni izvoz 2500 kosov, pri železniških pragih minimalni izvoz 5000 kosov, pri kretniških in mostovnih zgradbah minimalni izvoz 1500 kub. metrov, pri zabojnih delih minimalno proizvodnjo 1500 kub. metrov, ali minimalni izvoz 2000 kub. m, pri sodnih delih minimalni izvoz 10.000 dog, pri ostalih gozdnih proizvodih minimalni izvož v vrednosti, katere koli prej označene količine na dan uveljavljenja te naredbe.
Prošnji za registracijo morajo podjetja priložiti naslednje dokumente:
a) dovolilo za obratovanje,
b) izpisek iz trgovinskega registra,
c) davčno potrdilo o plačanem davku v zadnjih šestih mesecih,
č) potrdilo, da ni pod konkur-zom ali v prisilni poravnavi,
d) potrdilo pristojnega državnega tožilca, da lastniki oz. poslovodje podjetja niso bili obsojeni na izgubo častnih pravic ter za prestopke po §§ 91.—168., 167. do 208, 214. do 241., 289. do 289. in 314. do 383. kazenskega zakona,
e) od podjetja overjen prepis kontrolnika izvoznikov, predpisanega s pravilnikom za promet z devizami in valutami, in sicer za leta 1937. do 1940.,
f) kratek opis delavnosti podjetja od njegove ustanovitve, ki naj vsebuje:
1. vse spremembe glede lastništva in vodstva podjetja od njegove ustanovitve,
2. podatke o finančnih sredstvih, s katerimi dela podjetje (če je tuji kapital — njegovo višino in njegov izvor),
3. doseženo proizvodnjo po vrstah proizvodov v letih 1937 do
1940.,
4. doseženi izvoz po vrstah gozdnih proizvodov v letih 1937. do 1940.,
5. podatke o proizvodni kapaciteti podjetja s kratkim opisom naprav, s katerimi razpolaga.
Pridobitna podjetja, ki ne izpolnjujejo gornjih pogojev glede trajanja in rezultata proizvajalne ali izvozniške delavnosti, morajo vložiti prošnje za registracijo kot nova podjetja ter morajo namesto prej navedenih izpolnjevati naslednje pogoje:
a) njih lastniki oz. poslovodje so morali dovršiti najmanj 4 razrede meščanske ali njej enake šole,
b) njih lastniki oz. poslovodje so morali biti v zadnjih petih letih neprestano aktivni v izvozu gozdnih proizvodov, za katere se hočejo registrirati,
c) morajo se zavezati, da bodo v prvem letu od dneva registracije izvozili minimalno količino, predvideno po tem členu za stara podjetja.
II.	Kot zadružno podjetje za izvoz gozdnih proizvodov se bodo zaregistrirale one zadruge:
a) ki imajo v svojih pravilih izrečno navedeno, da so zadruge malih proizvajalcev gozdnih proizvodov,
b) ki združujejo maloproizva-jalce, katerih glavni poklic je gozdna proizvodnja,
c) ki so v letih 1938. do 1940. proizvedle ali izvozile minimalno količino, predvideno v tem členu za stara pridobitna podjetja ali če niso, če prevzamejo zavezo, da bodo v prvem letu po registraciji izvršile to minimalno količino1.
Prošnji za registracijo zadruge se mora priložiti:
a) potrdilo o protokolaciji z enim izvodom pravil,
b) potrdilo poslovne (revizijske) zadružne zveze o članstvu zadruge,
c) poročilo o dosedanjem izvoznem poslovanju zadruge,
č) seznam svojih članov z označbo vrst in količin gozdnih proizvodov, ki jih normalno proizvajajo ter opis proizvajalnih oprem, ki jih imajo člani,
d) od zadruge potrjeni prepis kontrolnika izvoznikov, predpisanega s pravilnikom o prometu z devizami in valutami, in sicer za leta 1938. do 1940.
Zadruge se registrirajo po njih revizijski (poslovni) zvezi.
Odlok o registraciji izdaja di-
rekcija. Proti odloku direkcije im» izvoznik pravico pritožbe na ministra za trgovino in industrijo v roku 15 dni po prejemu sporočila-odloka. Pritožbe se vlagajo po direkciji. Trgovinski minister definitivno odloči o prošnji za registracijo po zaslišanju direkcije.
Odloke na prošnje za registracijo novih izvoznikov izdaja direkcija po zaslišanju pristojne izvozniške zajednice ali zveze.
Prijave za registracijo se sprejemajo dvakrat na leto, in sicer v oktobru in aprilu. Prijave za registracijo se sprejemajo od dneva* uveljavljenja te naredbe izjemno* do konca januarja 1941.
Po poteku vsakega koledarskega leta mora direkcija izvesti revizijo registracij ter izbrisati iz registra one izvoznke, ki v zadnjih dveh letih niso izvažali ali ki niso* prijavili za izvoz blaga v protivrednosti petih vagonov mehkega rezanega lesa.
Nova podjetja, registrirana v smislu čl. 7. te naredbe, se črtajo iz registra tudi tedaj, če v teku leta (od dneva registracije) ne izvozijo minimalne količine gozdnih proizvodov, predvidene v tem členu. V tem primeru izgubi izvoznik vso kavcijo.
Za izvoz gozdnih proizvodov registriran izvoznik mora pri direkciji vplačati kavcijo v višini 50.000 dinarjev. Kavcija se plača v gotovini, v državnih vrednostnih papirjih (po dnevnem borznem tečaju) ali v vložnih knjižicah onih denarnih zavodov, katerih obveznosti so zajamčene od države ali neke samoupravne edinice.
Za nova podjetja se mora plačati dvojna kaveija.
Registracija preneha s črtanjem izvoznika iz registra:
a) kadar izvoznik preneha poslovati ali kadar ugasne dovolilo ali pooblastilo za opravljanje obr-ta,
b) kadar izvoznik da direkciji pismeno izjavo, da hoče biti črtan iz registra izvoznikov,
c) če se obsodi izvoznik na Črtanje iz registra v smislu čl. 8. te naredbe.
Pripombe Osrednjega lesnega
K temu načrtu o registriranju lesnih izvoznikov je Osrednji lesni odsek pri Zvezi trg. združenj poslal naslednjo izjavo:
Osrednji lesni odsek Zveze trgovskih združenj v Ljubljani sporoča ugledni direkciji svoje stališče glede določitve pojma izvoznika lesa za dosedanje izvoznike lesa za registracijo izvoznikov lesa pri Direkciji v zvezi z ustanovitvijo izvoznih zajednic po uredbi o kontroli zunanje trgovine.
Stališče direkcije na seji lesnega gospodarstva dne 8. in' 9. oktobra v Beogradu, da se dovoli registracija pri direkciji in s to izvoz lesa le onim dosedanjim izvozni-koih lesa, ki so v enem izmed zadnjih treh let izvozili vsaj 2.500 kubičnih metrov lesa, je za lesno trgovino v Sloveniji popolnoma nesprejemljivo.
S tako določitvijo pojma izvoznika lesa bi bilo v Sloveniji prizadetih 40 odstotkov izvoznikov lesa, ki so leta in leta stalno izvažali, morda v prejšnjih letih tudi v mnogo večjih količinah. Upoštevati je treba, da lesna trgovina v Sloveniji šele sedaj ozdravlja od strahotne krize, v katero je zašla brez svoje krivde. Ruski dumping na lesnem tržišču, sankcije proti
Italiji in nato devalvacija lire so povzročili, da je naša mala narodna lesna trgovina in industrija izgubila v teh letih pol milijarde kapitala. Kljub tej izgubi naši izvozniki niso klonili in so dalje izvažali, čeprav - radi (zgubljenega kapitala - v manjših količinah. Ti izvozniki imajo dragocene, preizkušene, na medsebojnem zaupanju sloneče trgovske zveze z uvozniki lesa izven Jugoslavije. Velika napaka bi bila, če bi se te zveze porušile.
Odsek dalje ugotavlja, da je 90 odstotkov lesne trgovine v narodnih rokah. Slovenija je na zelo izpostavljenem mestu, ker meji kar na tri države. Z izključitvijo velikega števila naših domačih izvoznikov, bi se zelo ojačil vpliv tvrdk, ki delajo s tujim kapitalom.
Z izločitvijo manjših izvoznikov
bi bila prizadeta zlasti domači srednji in mali kapital, podpiral bi se pa velekapital, ki je žal sko-ro izključno tujega izvora. Odsek smatra, da podpiranje takega velekapitala ne more biti v programu kraljevske vlade.
Zaradi vsega tega predlaga Osrednji lesni odsek Zveze, da direkcija glede pojma izvoznika Ie>-sa določi v uredbi o ustanovitvi
E&jednic izvoznikov, da se prepusti obstoječim lesnim organizacijam, da predložijo pokrajinski za-jednici, kdo naj bo tudi v bodoče izvoznik. Merilo za lesno organizacijo bo dosedanje udejstvovanje izvoznika, njegova trgovska morala in izpolnitev vseh zakonskih predpisov.
Lesne organizacije svoje člane najbolj poznajo; zaradi tega morejo upravičeno predlagati, kdo naj bo še nadalje izvoznik. Proti negativnemu predlogu organizacije more imeti izvoznik pravico pritožbe na Direkcijo.
Osrednji lesni odsek Zveze vljudno prosi, da izvoli ugledna Direkcija njegove predloge upoštevati ter ga o svojih sklepih obvestiti.
ga lesa za domače potreba Ker pa je v zadnjih mesecih izvoz tehničnega lesa prenehal, so zaloge tega lesa v državi precej velike in se zato ni treba bati, da bi
Seja Osrednjega lesnega odseka
pri Zvezi trg. združenj bo v soboto 30. novembra ob 1415. v Trgovskem domu v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Kontrola izvoza lesa.
2. Registracija izvoznikov.
3. Slučajnosti.
Predsednik: Fran Škrbec,
tajnik: dr. Pustišek.
Važni lesni konferenci
Direkcija za zunanjo trgovino je sklicala za sredo, 27. t. m. drugo konferenco izvoznikov oglja. Konferenca se začne ob 10.30 v prostorih direkcije v Beogradu (Radnički dom). Dnevni red konference je: 1. Ureditev izvoza oglja z ozirom na potrebe v državi, zlasti potrebe železnice v zvezi z novimi določili o kontroli izvoza gozdnih proizvodov. 2. Izvoz oglja v Švico.
Za petek 29. L m. pa je sklicala Direkcija za zun. trgovino konferenco glavnih izvoznikov in producentov drv (za kurivo). Tudi ta konferenca se začne ob 10.30 v Ratničkem domu.
Na dnevnem redu konference je vprašanje povečanja proizvodnje drv zaradi večjega povpraševanja iz Švice.
Osrednji lesni odsek pri Zvezi trg. združenj prosi vse, ki se bode udeležili teh konferenc, da mu svojo udeležbo javijo.
ga zmanjkalo za domače potrebe. Zato pa je tudi odveč, da se odreja popis zalog, ker se s tem povzroča samo nepotrebno delo gospodarskim ljudem, ki imajo
danes pač važnejše posle, kakor pa da se ukvarjajo s takšnimi odvečnimi birokratičnimi posli. Zato je treba zahtevati, da se omenjena naredba ukine.
Za dvig tuisk
Vse polno zahtev tujskega prometa se popolnoma krije s potrebami prebivalstva in vsaj te zahteve bi se morale začeti takoj in energično urejevati. Posebno občine bi mogle v tem pogledu storiti mnogo več, kakor pa store. Da trpe ponekod kar po par centimetrov visok prah, pač ne kaže, da se občinski možje zavedajo svoje dolžnosti do javnosti. Marsikje bi mogla tudi občina sama odpraviti nepotrebne ovire cestnemu prometu in podreti hiše, ki nevarno zapirajo ceste.
Naše tujsko-prometne organizacije so preobremenjene, ker se morajo baviti tudi s posli, ki so stvar javnosti. Idealno bi bilo, da bi se morale baviti tujsko-prometne organizacije le s specifično tujsko-prometnimi vprašanji, do-čim bi javna oblast skrbela za vse ono, kar je tudi v interesu domačega prebivalstva.
A tudi prebivalstvo samo bi moralo več storiti za tujski promet. Le prepogosto se vidi, kako so celo v tujsko-prometnih krajih neka-
Lesni izvozniki naj takoj zaprosijo za izvozno dovoljenje
Naredba o kontroli izvoza lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov, ki smo jo objavili v prejšnji številki, ima to fundamental-no 'napako, da nima prehodnih določb. Posledica tega jei bila, da je nastala velikanska zmešnjava, ker je bil izvoz na podlagi starih dovoljenj oz. potrdil Narodne banke o zavarovanju valute prepovedan, novih dovoljenj od Direkcije za zun. trgovino pa še ni bilo, ker jih tudi biti ni moglo, saj še noben izvoznik ni imel niti možnosti, da za ta dovoljenja zaprosi Zato je zastal ves izvoz in zato je sedaj izdal trg. minister novo naredbo s prehodnimi določili.
Po tej naredbi se za izvoz drv, celuloznega lesa in celuloze že sedaj potrebuje izvozno dovoljenje Direkcije za zun. trgovino. Za vse ostale vrste lesa in lesnih izdelkov ter gozdnih proizvodov pa veljajo pred 20. novembrom od Narodne banke izdana dovoljenja do 30. novembra in šele od 1. de cembra so potrebna dovoljenja Direkcije za zun. trgovino.
Lesni izvozniki naj zato tako zaprosijo Direkcijo za izvozna dovoljenja.
Nepotrebna odredba
Izdana je bila naredba o popisu vseh zalog tehničnega lesa v državi. Zaloge tega lesa bi morali prijaviti industrialci, trgovci in izvozniki. Naredba se je utemeljevala s tem, da se mora zagotoviti zadostna količina tehnične
V vojnih časih za tujski promet res niso ugodni časi, kar je tujski promet v Sloveniji letos tudi zelo občutil, saj so bili letos zasedeni hoteli komaj do 40 odstotkov svoje kapacitete. Ce bo trajala vojna še prihodnje leto, se je bati, da bo tujski promet padel v še večji meri. Izgledi v bližnjo bodočnost za tujski promet nikakor torej niso rožnati, vendar pa bi bilo napačno zaradi tega zanemarjati delo za dvig tujskega prometa. Nasprotno je ravno sedaj čas, da nadomestimo marsikaj zamujenega in da smo, kadar se tujski promet izopet odpre, popolnoma pripravljeni. To je potrebno tudi zato, ker moramo računati z zelo ostro inozemsko konkurenco, kakor hitro bodo mogli zopet ljudje prosto potovati.
Zato je treba pozdraviti sestanek, ki ga je sklicala sredi tega meseca Tujsko-prometna zveza na Bledu za promet, kako dvigniti tujski promet zlasti na Gorenjskem, ki je še vedno glavna naša turistična pokrajina.
Na sestanku so se konstatirale vse glavne ovire za naš tujski promet. Tako se je zlasti poudarila potreba sanacije hotelirstva, sodobna ureditev železniškega, poštnega, avtobusnega in cestnega pro-1 sta, kakor smo že omenili, važen meta’, zboljšanje cestnega omrežja, mejnik v delovanju in razvoju ureditve naselij, modernizacije go- kluba aranžerjev, ki je prva or-stinskih obratov itd. 0 vseh teh ganizacija te vrste v državi. Tečaj vprašanjih se je podobno razprav- je vzorno vodil g. Deršek, gospo-ljalo in sprejeli so se čisto kon- darski del prireditve je bil v ve-kretni sklepi, ki jih je treba samo ščih rokah g. Culka, dobra stro-izvesti in naš tujski promet se je kovna predavatelja sta bila g. Tr-dvignil. Nevarnost pa je, da bi P*n za risanje in g. Zevnik za pi-ostali -mnogi sklepi neizvršeni, ker savo, zelo naklonjeni pokrovitelji bi mogli biti nekateri činitelji razstave pa so bili gg. dr. Pless,
mnenja, da v današnjih časih ni tujski promet aktualen, ker moramo rešiti na stotine bolj važnih reči. Tudi iniciatorji blejskega sestanka se zavedajo, da so danes nekatere stvari bolj važne od tujskega prometa, toda zaradi tega ni tujski promet prav nič izgubil na važnosti in za naše gospodarstvo je tujski promet še nadalje ena najbolj aktivnih postavk. Za takšne postavke pa je vedno treba delati in zato je treba še s posebno odločnostjo nastopati proti mnenju, kakor da danes ni čas za razpravljanje o tujskih vprašanjih.
Nasprotno, je danes še prav po- ki je učil risanje
teri nerazpoloženi proti tujskemu prometu, -kako se malo potrudijo, da bi nekaj nudili tujcu in kako je še vedno vse tujsko-prometno delo na ramah le nekaterih idealnih posameznikov. Da se to zboljša, bodo morale tujsko-prometne organizacije izvršiti še veliko propagando. Zato pa ne smejo biti preobremenjene z javnimi vprašanji, zato se morajo njih predlogi bolj upoštevati, zato se ne sme še nadalje dogajati, da se morajo leta in leta breuspešno boriti celo za stvari, ki so v interesu vse javnosti.
Vsa naša javnost ve, da donaša tujski promet v deželo denar in da veča blagostanje. Vsak je zato prepričan, da je tujski promet potreben in da se mora pospeševati. Toda aktivno dela za dvig tujskega prometa le malo ljudi in zato tujski promet tudi ne napreduje pri nas tako, kakor bi moral in mogel. Ni dvig tujskega prometa samo stvar tujsko-prometnih ustanov, temveč vse javnosti in tudi vsega prebivalstva.
Prvi aranžerski teiai in razstava iziožb
Anton Verbič in Kette. Material za tečaj so prispevali Zbornica za TOI in nekateri za aranžersko stroko zavzeti trgovci, razstavno blago pa so prispevali gg. šefi tečajnikov.
Slika kaže voditelje in udeležence tečaja, ki so dokazali svojo vnemo in tudi nadarjenost za aranžersko stroko ter napredek trgovine.
sebno čas, ker se morejo danes ta vprašanja presojati mnogo bolj objektivno in ker se je treba pripraviti na -one dneve, ko se bodo zopet odprla vrata tujskemu prometu.
Tem bolj pa zaslužijo sklepi blejskega sestanka pozornost javnosti, ker je med njimi cela vrsta takih, ki se ne tičejo le tujskega prometa, temveč ki so zadeva vse javnosti. Sodobna ureditev železniškega, avtobusnega in poštnega prometa je vendar zadeva, ki se tiče vsega prebivalstva. Tudi če ne bi bilo niti enega tujca na Gorenjsko, postaja vendar že neznosno, kako so ob nedeljah in praznikih vsi vlaki prenapolnjeni. Ravno tako pa je zboljšanje telefonskega prometa ne le zadeva tujskega prometa, temveč je to tudi odločna zahteva gospodarstva. Slabe ceste niso le nadloga za tujca, tem več še večja nadloga za domačine, ki morajo prenašati to zlo vse leto. Proti preobremenitvi železniškega in poštnega osebja so enako gospodarski krogi že ponovno nastopili. Če bi se nadalje doseglo, da bi se naše vasi in trgi uredili, da bi bila povsod uvedena elektrika, da bi bila povsod na razpolago dobra pitna voda, da bi bila povsod izvedena kanalizacija, bi bilo to v korist ne le tujskemu prometu, temveč še bolj domačemu prebivalstvu.
V sredini voditelj tečaja g. Ivo Deršek, na levo od njega g. Trpin, na desni pa g. Zevnik, učitelj pisanja.
Politične vesti
V bolgarskem sobranju se je začela debata o odgovoru na prestolni govor kralja. Vladni poslanec Dumanov je dejal med drugim, da odnošaji z Jugoslavijo ne bodo urejeni tako dolgo, dokler ne bo rešeno vprašanje Macedonije. Poslanec je ostro napadal tudi Grčijo zaradi Trakije in Macedonije, ker da živi tu 2 milijona Bolgarov. Hvalil je vladno politiko in politiko velesil osi.
Za njim je govoril bivši ministrski predsednik Mušanov, ki je uvodoma dejal, da je bil sestanek kralja Borisa s Hitlerjem eden najvažnejših dogodkov in da se je na tem sestanku govorilo o zadevah, ki morejo postati usodne ne le za bolgarski narod, temveč za vso Evropo. Kljub temu pa nihče ne ve za vsebino teh razgovorov in zato ne ve, če ne bo spravil ta dogodek Bolgare v vojno. Nato je govoril o cenzuri ter naglasil, da so ljudstvu zamašena usta. Zato je nastala med širokimi sloji velika pasivnost, ki more postati usodna. Zahteval je pojasnilo, če vodi Bolgarska politiko miru. Narod je za mir. Svari pred vsako pustolovščino in zahteva, da narod odloči o vprašanju vojne. Vsa odgovornost za vse dogodke pada na seda,-nje vladne poslance, ker oni iz opozicije ne vedo, kaj se sedaj dogaja. Govor poslanca Mušanova je napravil na vse poslance zelo močan vtis. Poslanci so zaslutili, da doživlja Bolgarska usodne trenutke
Po Sofiji so širili nekateri levičarski krogi, da je sovjetska vlada svetovala Bolgarski vladi, da se ne spušča v objem držav osi. Tudi nekateri demokratski in opozicional-ni krogi v Sofiji so širili to vest.
Bolgarska vlada je uradno objavila, da so vesti o ultimativni noti, ki da jo namerava poslati Grčiji, popolnoma izmišljene in zlonamerne.
Vesti o bodočem stališču Bolgarske si nasprotujejo. Vojno ministrstvo je objavilo odpust vseh letnikov. Nadalje izjavlja ministrstvo, da so vse vesti o bolgarski mobilizaciji neresnične. Min. predsednik Filov je baje v krogu poslancev izjavil da niso nameravana nobena potovanja bolgarskih ministrov
v tujino. Zatrjuje se, da Bolgarska ne bo pristopila k trojnemu paktu. Turški listi poročajo, da je treba verjeti demantiju bolgarske vlade, ker se je mogla vlada tako v sobranju ko tudi drugače prepričati, da bolgarski narod noce vojne.— Na drugi strani pa poroca_kst »Vo-ce dTtalia«, da bo tudi Bolgarska vstopila v vrsto sil osi, in. sicer ne kot nevtralna, temveč kot nevoj-skujoča se država. Tudi nemški kro. gi -v Sofiji napovedujejo pristop Bolgarske k trojnemu paktu.
Časopisi pišejo o bližnji preosno
vi bolgarske vlade. Odstopila na bi zunanji minister Popov in vojni minister general Daskalov. Zim. minister Popov bi baje odstopil iz zdravstvenih razlogov.
Turška vlada je proglasila nad ozemljem evropske Turčije obsedno stanje. Vlada je izdala ta ukrep zaščito Dardanel ter za zavarova nje obmejnega ozemlja ob grški in bolgarski meji.
Iz turških vojaških krogov se je
odgovorilo novinarjem, ki so vprašali, če je res turška vlada izdala ob sovjetsko-turški meji neke vo-aške ukrepe, da se to ni zgodilo, ker za to ni bilo nobene potrebe.
Poslanik Papen se je vrnil iz Nemčije v Ankaro.
Vodja Romunije gen. Antonescu e prišel v Berlin, kjer je bil zelo slovesno sprejet. V navzočnosti zunanjega ministra kneza Sturze je imel kmalu po svojem prihodu konferenco z zun. ministrom v. Ribbentropom. Popoldne pa je spre-;el generala Antonesca in zun. ministra Sturzo vodja Hitler.
V soboto dopoldne je bil v Berlinu slovesno podpisan protokol o pristopu Romunije k trojnemu paktu. Besedilo se glasi podobno, kakor se je glasilo besedilo protokola o pristopu Madžarske k trojnemu paktu. Protokol so podpisali pooblaščeni zastopniki Nemčije, Italije, Japonske in Romunije.
Gen. Antonescu je dal po podpisu protokola daljšo izjavo, v kateri je poudarjal veliki pomen pristopa Romunije k trojnemu paktu. S tem je dokumentirana nova orientacija Romunije. Legionarska Romunija se je pridružila trojnemu paktu, ker pomeni ta nov red Evropi, ki bo pravičnejši od prejšnjega. Države trojnega pakta so soliden in nerazrušljiv blok ki ima četrt milijarde prebivalstva. Ta blok bo napravil konec stari anarhiji in zagotovil harmonično sodelovanje narodov.
Romunski list »Universul« navada informacije iz nemških uradnih krogov v Berlinu in pravi, da bi morebitna intervencija Sovjetske Rusije na Balkanu takoj sprožila oboroženo intervencijo vseh držav, ki so pristopile k trojnemu paktu. Nemška vojska pa je tako močna, da vojaške podpore teh držav sploh ne bi potrebovala, temveč bi se poslužila v primeru potrebe samo pravice, da se dovoli njeni vojski prehod skozi zavezniške države.
Predsednik slovaške vlade in zun. minister dr. Tuka je bil povabljen od berlinske vlade v Berlin, kamor se je odpeljal z večjim spremstvom.
Slovaška je pristopila k trojnemu paktu ter je min. predsednik v nedeljo podpisal dotični protokol.
Sovjetska agencija Tass je objavila sporočilo, da je pristopila Madžarska k trojnemu paktu brez odobrenja Sovjetske Rusije. Vest ;e vzbudila med diplomati veliko pozornost. Posebej se je opazilo, da Sovjetska Rusija demantira vse vesti, ki govore o dezinteresiranjU Sovjetske Rusije na Balkanu.
Po ameriški sodbi je pristop Madžarske in Romunije k trojnemu paktu nemški odgovor na oklevanje Sovjetske Rusije, da bi se priključila temu paktu. Tudi Španija se po ameriških vesteh še vedno obotavlja pristopiti k temu paktu. Španija da bi bila sicer pripravljena pridobiti novo ozemlje v Afriki, nikakor pa ne bi hotela vstopiti v vojno.
Dosedanji sovjetski veleposlanik v Berlinu Škvarčev je odpoklican, za novega veleposlanika pa je imenovan pomočnik narodnega komisarja za zun. zadeve Dekanozov.
Grške čete so zasedle Korčo. Italijansko poročilo pravi, da so se italijanske čete po 11 dneh borbe umaknile iz Korče na črto, ki leži :’.apadno od izpraznjenega ozemlja. Poročilo pravi nadalje, da so bile italijanske izgube prav občutne, hude in morda še hujše pa so tudi izgubo sovražnika.
Grško poročilo pa pravi, da je boj za Korčo trajal 9 dni in da so grške čete naskakovale močno utrjene italijanske pozicije, katere je branilo pet divizij in oddelki bersaljerov ter fašistične milice. Italijani da so imeli tudi zelo močno topništvo. Vojni plen, ki so ga dobili Grki v Korči, je bil baje ogromen. Zaplenili so 80 težkih in lahkih topov, 55 protiletalskih topov, 200 strojnic, 20 tankov in silno mnogo streliva ter drugega vojnega materiala. Ofenziva Grkov so še nadaljuje. Bitko za Korčo so odločila angleška in grška letala.
Vojaški dopisnik švedskega lista poroča, da prodirajo Grki v treh smereh, in sicer proti pristanišču Santi Quaranti, proti Argirokastru in južnozapadno od Korče. Italijanske čete da se naglo umikajo in skušajo na umiku uničiti vse zaloge streliva in vojnega materiala.
Ameriški dopisnik »United Press« pa poroča, da so Grki odbili napad mehaniziranih italijanskih čet s pomočjo topništva. V Albaniji so se začeli upori albanskega prebivalstva. Albanske čete prehajajo na grško stran, nekateri albanski hajduki pa so začeli kar na svojo roko napadati italijanske cete.
Italijani se močno utrjujejo pri Podgradcu. V Valono prihajajo neprestano italijanske čete s silnim vojnim materialom. Angleži poročajo, da je Podgradec zavzet od Grkov. Upravo v Korči je prevzela grška uprava. Italijani zanikajo, da bi Grki zaplenili vojni material. Le drogi za bodečo žico so padli v grške roke.
Denarstvo
Na beograjski borzi
se je pretekli teden pokazala zaradi političnih dogodkov manjša vznemirjenost, ki pa vendar ni bila tako usodna, da bi nazadovali tečaji papirjev. To pa zlasti zato, ker je bilo blaga zelo malo. Na nekatere dneve so bile sklenjene kupčije le v enem papirju, tako 20. novembra le v investicijskem posojilu, ki se je v tečaju dvignilo od 99'25 na 99'50. Največ prometa je bilo v vojni škodi, ki je v začetku tedna nekoliko popustila, nato pa se zopet popravila.
Delnice Narodne banke so bile po 6600 din, a ni bilo blaga. Delnice PAB so bile po 193’50 in 198, manjše delnice pa po 193 din.
Na deviznem trgu je promet močno nazadoval, ker je Narodna banka dodeljevala stare marke samo en dan. Večina vsega prometa je bila v klirinških markah. Skupni promet je znašal 42'6 proti 104'4 milijona din v prejšnjem tednu. Promet na efektnem trgu je znašal 2,368.000 proti 2T2 milijona din v prejšnjem tednu.
Angleški funt je v začetku precej kolebal, vendar pa je z ozirom na druge devize v glavnem ohranil svoj tečaj.
Tečaj dolarja je ostal neizpre-menjeno na 55, Ženeva je bila po 1276T0, švedska krona pa po 121P83.
Zunanja trgovina
Naša trgovinska delegacija odpotuje ta teden v Bukarešto zaradi sklenitve novega klirinškega plačilnega sporazuma.
Izvoznike, ki bi radi izvažali v Ameriko, Severno ali Južno, opozarja Direkcija za zunanjo trgovino v Beogradu, da se takoj prijavijo njenemu prometnemu odseku (poštni predal 818). V prijavi naj navedejo količino in vrednost blaga ter ime ameriškega kupca. Ko bo direkcija zbrala podatke o razpoložljivih količinah, bo začela organizirati izvoz v čezmorske države.
Izvoz krompirja, česna in čebule se ne bo monopoliziral, temveč bo še nadalje prepuščen zasebnim izvoznikom in podjetjem.
Skoraj 10.000 italijanskih trgovskih podjetij, ki prodajajo stavbeni material, je sklenilo kartel, da na ta način dosežejo nakupne pogoje in cene od dobro organiziranih proizvajalcev stavbenega materiala v Italiji.
V Italiji se bo uvedel zaradi slabe žetve pšenice in dobre žetve
Amerika na prehodu
Ch. A. in M. B. Beard
(Nadaljevanje.)
Decembra 1931. leta je objavila ameriška Trgovinska zbornica (Chamber of Commerce) poročilo svojega odbora »o kontinuiteti poslovnega življenja in zaposlitve«. Čeprav je sprejela temeljna nače-čela kapitalizma, je izrazila resne dvome v njegovo avtomatično blagodejnost. Opozarjala je na nevarnost špekulacije, vojne in za-stajanje kmetijstva. Svoboda individualnega udejstvovanja, ki je bila mogoča v razmeroma preprostem življenju preteklega stoletja, se danes ne more več tolerirati, ker nespametno delovanje posameznika lahko uniči življenje tiso-Čev. »Pri nas je pomanjkanje zaradi izobilja. Ljudje stradajo, medtem ko naši kmetje ne morejo prodati svoje zaloge živil; brezposelni želijo dela, medtem ko počivajo stroji, s katerimi bi mogli izdelovati vse, kar oni potrebujejo. Kapitala in delavstva, možnosti za proizvodnjo in prevažanje surovin in živil, vseh teh važnih stvari imamo očitno v izobilju. Manjka nam samo dejavne inteligence, da jih koristno izrabimo. Ta položaj je privedel do množice načrtov za narodno načrtno gospodarstvo.«
koruze enoten kruh iz mešanice pšenične in koruzne moke.
Novi turško-finski trgovinski in plačilni sporazum stopita 1. decembra v veljavo. Finska bo dobavljala Turčiji les, rotacijski in drugi papir, Turčija pa Finski tobak, suho sadje, rastlinsko olje in oljarice.
Evropski kartel, ki je razpadel zaradi ustavitve dobave celuloze Angliji in Združenim državam Sev.
Amerike, se bo sedaj obnovil. V kartelu bodo naslednje države: Finska, Norveška, Nemčija in Slovaška.
Vel. Britanija je kupila v Španiji 400.000 zabojev pomaranč.
Norveška je sklenila, da zboljša svoje trgovinske odnošaje s Sovjetsko Rusijo, ki so bili pretrgani po nemški okupaciji Norveške. Zastopniki norveške industrije in izvoznikov so sklenili, da pošljejo v ta
namen svojo posebno delegacijo v Rusijo.
Norveški kemični koncern »Norik Hydro«, ki proizvaja aluminij le iz domačih surovin, je dosegel tako dobre uspehe, da ne bo več uvažal boksita. Tudi na švedskem nameravajo proizvajati aluminij samo iz domačih surovin.
Celotna letošnja žetev pšenice v Združenih državah Sev. Amerike je dala 250 milijonov bušljev.
Mogočna zdravilna moč narave
se še posebno izraža v naravni
ROGAŠKI SLATINI
Revizija občinskih uvoznin
in trošarin
Zadnji »Jugoslovanski Lloyd« se toplo zavzema iza revizijo občinskih trošarin in uvoznin, ker te znatno podražujejo ravno največje življenjske potrebščine. Te trošarine pa imajo še drugo napako, da so namreč skoraj v vsaki občini drugačne in da pomenijo včasih po svojem učinku že prave carinske bariere. Trošarine so tudi nesocialne, ker najbolj zadenejo revne sloje. Občinske trošarine se zato morajo revidirati, in sicer na naslednji način.
Vsi predmeti, ki so obremenjeni z občinskimi uvozninami in trošarinami, naj bi se razdelili v štiri skupine.
V prvi skupini naj bi bila zlasti vsa živila, kakor moka, kruh, žito, krompir, grah, domača povrtnina v času sezone, domače sadje v sezoni, sol, petrolej, navadno milo itd. Od teh predmetov se ne bi smela pobirati niti uvoznina niti trošarina niti druge davščine.
V drugi skupini bi bili predmeti, ki se uporabljajo v industriji kot surovine ali pogonski material. Tudi nekateri polfabrikati bi morali biti v tej skupini. Večina teh predmetov naj bi bila prosta trošarine in uvoznin e ali pa se le skromno obdačila.
V tretji skupini bi bili vsi drugi predmeti razen luksuznih, ki bi tvorili četrto skupino. Posebno predmeti 3. skupine so silno neenako obdačeni s trošarino in tu bi se morala postaviti neka norma za vso državo. Čeprav nekateri predmeti te skupine prenesejo precejšen odstotek trošarine, vendar ne bi smela ta presegati 3 odstotke vrednosti blaga.
Najlaže bi se še uredila trošarina za luksuzne predmete, ki bi tvorili 4. skupino. Toda tudi ti predmeti se ne bi smeli obreme-njavati neomejeno, kar bi sicer njih potrošnja padla na minimum, poleg tega pa je prevelika davčna
Trgovinska zbornica je predlagala, naj se ustanovi naroden gospodarski svet iz zasebnikov, toda skupaj s predstavniki trgovinskega ministrstva. Ta svet naj bi zbral najodličnejše izvedence k proučevanju ustroja, delovanja in smeri gospodarstva in naj daje informacije in nasvete podjetjem. Poslovnim koncernom naj bi bilo dovoljeno, da sklepajo pogodbe »za izravnavanje proizvodnje in potrošnje« in da vodijo posle »na zdravi podlagi«. Poročilo je razpravljalo tudi o snovanju trgovskih združenj, o rezervah za brezposelne, zasebnem brezposelnem zavarovanju itd. Takojšno pomoč naj bi dajale zasebna dobrodelnost ter krajevne in državne oblasti; pač pa se je poročilo izreklo proti zvezni (osrednji državni) pomoči brezposelnim. Vendar je poročilo priznalo, da imajo podjetja zaradi napačnega delovanja avtomatičnega sistema gotove obveznosti glede na trajnost in stalnost zaposlitve.
Medtem je neki senatni pododbor pod predsedstvom Roberta M. La Follettea mlajšega (guvernerjevega brata) zasliševal izvedence o vprašanju ustanovitve narodnega gospodarskega sveta. Pri teh zasliševanjih sta si prišli v hudo nasprotje dve različni mnenji. Na eni strani so bili klasični liberali-sti, pristaši znane doktrine »lais-
obremenitev vedno vzpodbuda k tihotapstvu.
Ta predlog revizije obč. trošarin in uvoznin je vsekakor dobro mišljen, ima pa to napako, da bo naletel pri vseh občinskih upravah na silen odpor. Dejansko se je tudi zveza hrvatskih mest že odločno izjavila proti sklepu banske oblasti v Zagrebu, da se v nobenem primeru ne bodo dopustile trošarine, ki bi presegale 3% vrednosti blaga.
Odpor mest je razumljiv, posebno v sedanji situaciji, ko morajo velike občine pripraviti milijonske zneske za nakup živil in ko bodo pri aprovizacijski akciji gotovo imele velike izgube. Izdatki občin bodo zaradi tega narasli, brez trošarin pa teh višjih izdatkov ne bodo mogle kriti ali pa bodo zabredle v največje deficite.
Stvar je težavna zlasti zato, ker se ravno najbolj nujne življenjske
1
zvečer v veliki Unionski dvorani
NOVINARSKI KONCERT
UUBLMNSKE FILHARMONIJE
v prid revnim ljubljanskim dijakom
SPORED: Simfonije: Arniča, Škerjanca, Čajkovskega in A. Dvoraka. Solist: rektor Anton Trost. Dirigira: Drago M. Šijanec.
potrebščine najbolj trošijo, ker je njih kontrola zaradi njih velikega volumena primeroma najlažja in zato tudi te trošarine največ dajo. Luksuzni predmeti ne morejo dati pravega ekvivalenta, pa če bi se trošarina na nje še tako zvišala.
Vendar pa je na drugi strani
jasno, da bi se morale občinske trošarine na živila znižati, ker je to prvi pogoj za pocenitev živil.
Zato ni drugega izhoda, kakor da priskoči država občinam na pomoč, kar bi bilo utemeljeno tudi zato, ker gre velik del občinskih izdatkov za stroške, ki bi morali prav za prav biti zadeva države.
Sporazum o uvozu
nemške	staniin
Pogajanja med našimi in nemškimi delegati glede uvoza nemške celulozne volne so se uspešno končala. Pri tej priliki je podal trgovinski minister dr. An-dres krajšo izjavo, iz katere posnemamo:
Z doseženim sporazumom je rešeno važno vprašanje preskrbe naše tekstilne industrije s tekstilnimi surovinami. Ta dogovor je posebno važen v današnjih časih, ko primanjkuje volne in bombaža. Novi sporazum pa ne bo koristil samo nam, temveč tudi Nemčiji. Nemški industriji se namreč z novim sporazumom odpirajo ugodni pogoji za plasiranje celulozne volne na jugoslovanskem trgu. V no-
vi pogodbi je upoštevano tudi to, da se mora naša industrija šele usposobiti za uspešno uporabljanje celulozne volne. Zato določa sporazum, da bo nemška industrija omogočila naši, da si pridobi v tem pogledu potrebne izkušnje. Naše tehnike bomo pošiljali v nemške tvornice ali pa bodo pošiljali Nemci k nam svoje strokovnjake. Novi sporazum predvideva sicer samo del nabave celulozne volne, ki jo potrebuje naša tekstilna industrija, vendar pomeni novi sporazum pozitivno rešitev, ki bo prišla v dobro tudi znatnemu številu delavstva, ki je bilo dosedaj zaposleno v tej stroki.
Tudi Vojvodina dobi svojo priv. izvozno družbo
Gospodarski krogi v Vojvodini zahtevajo vedno bolj odločno, da se ustanovi tudi za Vojvodino posebna privilegirana izvozna družba za trgovino z agrarnimi proizvodi. Družba bi se ustanovila po vzorcu Pogoda. Kakor se poroča iz Niša, podpirajo tamkajšnji gospodarski krogi misel ustanovitve take družbe, zahtevajo pa, da se taka družba ne ustanovi samo za donavsko, temveč tudi za moravsko banovino. Pri tem zlasti
vam ne bi zaradi ustanovitve te družbe nastali nikaki izdatki. Seveda pa zahtevajo, da ima nova družba iste privilegije ko Po-god in Prizad. Pričakujejo, da bo* do v kratkem gospodarski krogi iz obeh banovin predložili na pristojnem mestu spomenico z zahtevo o ustanovitvi nove družbe.
Iz zadružnega registra
Vpisala se je Nabavljalna zadruga v	Rušah, ki ima v	svojih	pravilih	tudi določbo, da	more	»go-
tovo blago odstopati tudi nečla-naglašajo, da bi ves potrebni ka- nom.« Med člani upravnega odbo-pital za	obratovanje	družbe	zbrali	ra se	na prvem mestu	nahaja	inž.
zasebniki,	da	državi	in samoupra-1 Josip	Teržan, agronom.
sez faire«, češ: pustite nas pri miru in zanašajte se na nezavedno avtomatično delovanje trga. Pristaši te teorije so zatrjevali, da so od časa do časa nastopajoče krize neizogibne, in niso znali nakazati ali svetovati nobenega izhoda.
Nasproti tej klasični teoriji je senator La Follette postavil statistike o delovanju trga, ki jih je bil zbral E. A. Goldenweiser, ravnatelj urada za raziskavo in statistiko pri Federalnem rezervnem odboru. Te statistike so kazale silna nihanja proizvodnje in zaposlenosti v času blagostanja 1919. do
1931.,	ki nikakor niso potrjevala slavnega »ravnovesja« nezavednega in avtomatičnega trga.
Drugi gospodarstveniki so opozarjali na množico napak v kapitalističnem ustroju, ki se nikakor niso skladale z liberalistično doktrino »laissez faire«. Puščanje v miru dejansko ni končalo resnih, pretresljajev in trpljenja. »Nezavedni« možje na trgih naj se zavejo, naj si pridobe resnično znanje o poslovnih procesih in naj postavijo inteligentno vodstvo na mesto zgolj denarnih interesov in avtomatičnega pridobitnega nagona. Bogastvo je zdaj slabo porazdeljeno, kar znižuje kupno moč. Gospodarstveniki morajo delati načrte v mejah točnega znanja, vlada pa naj energično obračuna z neprevidnim denarništvom in s
kreditno inflacijo ter s premastnimi dohodki in dediščinami.
Tako se je končavalo burno leto 1931. Ko so se bližale predsedniške volitve 1932. leta, so z obeh strani vedno pogosteje deževala gesla. »Čeprav so hotela nekatera teh gesel biti le hladni opisi stanja, so vsa posredno ali neposredno razpihovala ogenj čustvenega upora. Naštevanje dejstev je spodkopavalo veljavnost starih pravil. Z revolucionarnimi predlogi napolnjene ideje, ki so se nekoč omejevale na neznane in nevažne skupinice, so se zdaj razširjale z enega konca države do drugega, kar je dodajalo intelektualno srž telesnemu pomanjkanju, ki je bilo posledica gospodarskega razkroja.«
III.	poglavje.
Referendum v krizi.*
Bližale so se torej predsedniške volitve in začela so se ugibanja o zmagi. Mnogi so s strahom ali upanjem pričakovali komunističnega ali fašističnega prevrata. A zahteva po manj liberalistični gospodarski politiki, po načrtnem gospodarstvu, se je oglasila tudi na najbolj konservativnih
* Predsedniške volitve. — Tudi to poglavje objavljamo skrajšano.
mestih. Obe glavni stranki, republikanska in demokratska, pa sta vodili borbo po starih metodah. Demokrati so bili prepričani, da zmagajo, če le ne bodo preveč govorili o svojih namenih in če ne narede napake pri izbiri kandidata, kajti ljudstvo bo samo po sebi umevno zvalilo krivdo za gospodarski polom na vladajočo republikansko stranko. Republikanski konvent se je sešel v Chicagu ter na novo imenoval za kandidata predsednika Hooverja in podpredsednika Curtisa. Nato je sestavil svoj program. Podal je najprej svojo razlago nesrečnih dogodkov, ki naj bi odvrnila odgovornost od republikanske stranke. Ugotavljali so, da je kriza svetovna in da je torej oni niso mogli zakriviti ter da je predsednik Hoover ukrenil vse, kar je bilo potrebno. Vse da je šlo v redu do industrijske krize 1931. leta, katero pa da so povzročili gospodarski polomi v Srednji Evropi ter odstop Velike Britanije od zlatega standarda (kritja). In tudi potem bi bilo še šlo, če bi bil Hoover mogel mirno izvrševati svoj program in če ga ne bi bili motili nepotrebni in nezdravi predlogi in kritike demokratov. Na kratko rečeno — tuje vlade in demokrati so jim bili glavni krivci.
(Dalje prih.)
Seja ožjega odbora Zveze trgovskih združenj
za dravsko banovino bo v petek dne 29. novembra 1940 ob 104 uri dopoldne v sejni dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. Dnevni red:
1.	Poročilo in razprava o nuj-
dem-Dobrepolje. Besedilo odslej: Repiž-iPresinger, tovarna igrač, lesenih in tekstilnih izdelkov. Izbriše se dosedanji soimetnik in družbenik Snedič Janko, vpiše pa se vi soimetnik in družbenik Pre-singer Bernard, tekstilni praktikant v Celju.
nih tekočih zadevah.
2.	Slučajnosti.
Predsednik:
Stane Vidmar s. r. Tajnik:
Dr. Ivo Pustišek s. r.
Trgovinski register
Vpisala se je naslednja tirma:
Plohl & drug, Maribor. Obratni predmet: Izvrševanje in prodaja vseh mizarskih izdelkov, zlasti pohištva. Javna trgovska družba. Družbenika: Ivan Plohl, mizarski mojster in Franc Novak, tapetniški mojster, oba v Mariboru. Tvrdko zastopata oba družbenika skupno ali Franc Novak samostojno.
Slomškova knjigarna d. z o. z. v Celju. Obratni predmet med drugim: zalaganje raznih duševnih proizvodov, nakup in prodaja papirja, pisarniških, cerkvenih in šolskih potrebščin na drobno in debelo, izvrševanje knjigotrške in grafično artistične obrti, pridobivanje koncesij, nakup in prodaja nepremičnin itd. Osnovna glavnica v višini 50.000 din je vplačana v gotovini. Poslovodja Franc Luk-
man, katehet v Celju. Firmo za-
je
stopa poslovodja. Družba se spremenila iz bivše zadruge.
Pavcšič Štefan, Kamnica, št. 36. Obratni predmet: čiščenje črev in črevarna. — Imetnik: Pavešič Štefan, mesarski in črevarski mojster v Kamnici.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri naslednji firmi:
M. Vrečko, Polzela, lesna industrija, trgovanje in izvoz proizvodov iste. Sedež odslej: Podvin št. 49, občina Polzela. Obratni predmet: žaga oz. lesna industrija Leo Kudiš »Bika«, tekstilna tovarna v Celju. Besedilo odslej:
Izbrisali sta se naslednji firmi:
Astor Motor Import, družba z
o.	z. Gradac v Beli Krajini — zaradi končane likvidacije.
Avgust Čopič, trgovina s stroji vseh vrst v Mariboru — zaradi opustitve obrata.
Papriciran
Dodatno slajenje prepozno
V severni Sloveniji, zlasti v okolici Maribora, je bila letos trgatev zelo slaba in bo dala pičlo množino vina, in še to bo precej kis-
lo.	Da bi se kakovost vina vsaj nekoliko popravila, bi bilo treba pri vretju mošta dodati nekako 4% sladkorja, ki se skupaj z grozdnim sladkorjem pretvarja v alkohol. Prvotno je bilo napovedano, da se bo sladkor dodeljeval brez individualnega postopka, torej generalno, kasneje pa so kmetje, ki so na sladkor reflektirali, in to so bili večinoma vsi, morali napraviti prošnjo, plačati kolek itd. Sladkor se je obetal, ali doslej ga v mariborski okolici še niso prejeli. Mošt je že večinoma povrel, ponekod že prodajajo novo vino, sladkorja pa še vedno ni. Sedaj ga seveda tudi več ne potrebujejo, kajti po toči zvoniti ni še nikoli pomagalo. Vino bo letos precej kislo, in to v veliki meri zbog ne-
zadostne skrbi pristojnih mest za potrebe vinarstva.
Še ena okolnost je, ki je zelo podobna pravkar omenjeni. Letos bo treba čebele pozimi, ker niso mogle poleti dovolj nabrati in ni tokrat kaj prida medu, krmiti s sladkorjem. Res je bil v severno Slovenijo dostavljen ta sladkor interesentom. Toda sladkor je dena-turiran, da ne bi služil za človeško hrano. In denaturirali so ga na ta način, da so mu primešali približno pol odstotka — paprike. Seveda ta sladkor ni užiten, pa tudi čebele nikakor niso zadovoljne s papriko in se puntajo. Če že res mora biti sladkor za čebele denaturiran, potem naj bi ga mešali z ogljem ali z žagovino ali kako drugo nevtralno snovjo, nikakor pa ne s papriko. Malo več uvidevnosti, gospodje pri zeleni mizi, in malo več obzirnosti do potreb prebivalstva, pa bo tudi pri nas veliko manj kritike!
A. B.
Bilanca	gostil
pivovarne v Laškem
»Elka«, tekstilna tovarna Kudiš
in Dobovičnik, Celje. Firmo zastopata oba družbenika.
»Jezersko« gozdno produkcijska družba z o. z., Kokra. Izbriše se poslovodja Lamezan Salina Maksimilijan.
Rupert Engelsbcrger, Krško. Obratni predmet odslej: Trgovina z mešanim blagom na drobno in na debelo.
»Elektroindustrija« d. d., Ljubljana. Spremenila so se družbina pravila. Delniška glavnica znaša odslej 950.000 din.
Slavo Kolar, Ljubljana. Podjetje za tehnične in elektrotehnične naprave in trgovina s temi predmeti. Vstopil je kot družbenik Milan Kolar, trgovec v Ljubljani, zaradi česar javna trgovska družba. Družbo zastopata oba družbenika kolektivno.
Evald Popovič, Ljubljana. Obratni predmet odslej: Trgovina z živo in zaklano živino.
»Slavija«, jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani. Izbrišejo se člani upravnega sveta: dr. Pulkrabek Rudolf, Franc Kavčič, dr. Defranceschi Peter in Alojzij Vodnik. Vpišejo pa se člani upravnega sveta: ing, Vaclav Clio-dčra, ravnatelj banke »Slavija« v Pragi, Kavčič J. Josip, industrialec v Ljubljani, Leo Souvan, veletrgovec v Ljubljani, Hanuš Krof-ta, glavni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani in Ivan Jelačin, veletrgovec v Ljubljani.
Splošna stavbena družba, d. d Maribor. Izbriše se član upravnega sveta Rohshaendler Josip in prokura ing. Templa Antona, vpiše pa se prokura, podeljena ing. Milavcu Egidu, uradniku te družbe.
Repič-Snedič, tovarna igrač, le šenih in tekstilnih izdelkov, Vi-
Gostilničarska pivovarna v Laškem je imela te dni svoj drugi redni letni občni zbor, na katerem je bilo zastopanih 250 delničarjev, ki imajo po več ko 10 delnic. Zastopanih je bilo 8160 delnic v skupnem iznosu 4,800.000 din. Podana poročila so upravičila poudarek predsednika g. Cirila Majcna, da je razvoj podjetja prekosil tudi najbolj optimistična pričakovanja. Ob svojem začetku meseca septembra 1938. je bila vsebina ležalne kleti pivovarne 1500 hi, v drugem letu 9500 hi, v tretjem letu pa 14.000 hi. Prodaja je znašala v prvem letu 7500 hi, kar predstavlja s trošarino vred vrednost 5,400.000 din, v drugem letu pa 19.200 hi v vrednosti 12,700.000 din. Za plače in mezde izda pivovarna v enem letu 700 tisoč din in ker je v službi 13 upravnih in tehničnih nameščencev ter po potrebi od 30 do 40 delavcev, je razvidno, da so nameščenci in delavci pri podjetju dobro plačani.
Lani napovedana razširitev z novimi ležalnimi posodami je bila izvršena. Dozidali so novo ležalno klet ter dokupili transportno posodo in razno strojno opremo. Da bi mogli zadostiti vedno večjemu povpraševanju po pivu, so spet naročili ležalnih posod za nad 4000 hektolitrov in novo najmodernej šo aparaturo za polnitev steklenic.
Nabavili so tudi toliko najfinejšega slada in vseh potrebnih surovin za izkuliO' piva, da so za prihodnje obratno leto dobro preskrbljeni. Podjetje se razvija prav lepo, najhitrejši razvoj pa kaže začetek novega poslovnega leta od oktobra naprej, ko so prodali sko-ro trikrat toliko piva kakor lani.
Prodajne službe niso mogli razširiti na vso Slovenijo, kajti še ob stoječim zalogam so mogli dobavljati komaj zadovoljivo količino piva. V kratkem se bodo z zalogami oskrbeli še drugi večji kraji in vsi založniki bodo imeli dovolj piva na razpolago. Predsednik g. Majcen je v svojem poročilu tudi na-glašal, da ima gostilničarska pivovarna velik pomen kot regulator kakovosti in cene piva. Ustanovi telji in delničarji lahko z zadošče njem gledajo na svoj trud, vztrajnost in žrtve za podjetje. Gostilničarska pivovarna ima tudi to zaslugo, da imamo samo še v Sloveniji stare cene piva, dočirn so se povsod drugod v državi cene znatno zvišale.
V preteklem letu je imela pivovarna nad 150 skupinskih obiskov iz vrst najrazličnejših stanov, najbolj pa so se seveda za podjetje zanimali gostilničarji ne samo iz Slovenije, temveč tudi iz drugih pokrajin države.
Znižana železniška tarifa za uvoz surovega bombaža iz Turčije
»Saobračajni vesnik« železniškega ministrstva št. 48 objavlja ugodnost za prevoz surovega bombaža iz pozicije 534. Ta ugodnost velja od Caribroda-državna meja do naslednjih postaj: Beograd, Celje, Duga Resa, Kranj, Litija, Maribor, Maribor-Studenci, Niš, Novo mesto, Pančevo, Škofja Loka, Tržič, Zemun, Zagreb in Zreče. Pri transportih bombaža za navedene kraje se bo uporabljala postavka razreda 5, zmanjšana za 10°/o. Ugodnost pa velja samo za pošiljke od 5 ton dalje. Ugodnost velja od dne 19. oktobra do preklica, največ pa do 31. decembra 1940. Znižane postavke veljajo z vračanjem prevoznine, če ena oseba ali firma kot prejemnica prepelje v času veljav-
nosti ugodnosti najmanj 1000 ton surovega bombaža. Pravico na vrnitev prevoznine ima prejemnik, Prošnja za vračilo prevoznine, kateri se mora priložiti originalni tovorni list, se mora vložiti na Komercialni oddelek gen. direk cije drž. železnic najkasneje v še stili mesecih po prenehanju ve ljavnosti ugodnosti.
Ugodno se odda
plašč delniške družbe
nominale 750.000 din, prva emisija din 500.000 že izdana. 7500 delnic na prinosca d din 100 tudi v kumulativnih komadih, delnice in pravila tiskana, brez pasiv garantirano in dokazljivo.
Vprašati dr. Ivo Benkovič, odvetnik v Ljubljani, Beethovnova 14, palača Dunav, telefon 20-02.
Doma in po svetu
Govor bolgarskega vladnega poslanca Dumanova je izzval v vsej Jugoslaviji, zlasti pa v Južni Srbiji, zelo ostro reakcijo. Posebno nepristno so bile sprejete izzivalne besede bolgarskega vladnega poslanca, ker so v ostrem nasprotju s paktom večnega prijateljstva, ki veže Jugoslavijo in Bolgarsko. Iz Južne Srbije pa še posebej poudarijo, da ni Južna Srbija nikaka Dobrudža, kar naj si zapomni gospod Dumanov in vsi Dumanovci.
Močan vtis je v bolgarski javnosti napravil govor bivšega ministrskega predsednika Mušanova. Bolgarski listi tega govora sicer niso objavili, srbski listi z njegovim go-' vorom pa so bili takoj zaplenjeni, ko so prišli v Sofijo. Vendar pa je sofijska javnost za govor zvedela in njegove močne besede so povsod napravile močan vtis.
V Bitolju je bil sprejet govor bana dr. Subašiča z največjim veseljem in zadoščenjem, ker dokazuje njegov govor popolno solidarnost Jugoslovanov v nesreči in nevarnosti.
Ves Ohrid je navdušeno proslavil 221etnico svoje osvoboditve. Beograjski župan Jevrem Tomič v spremstvu obeh podžupanov ter več mestnih svetnikov odpotoval v Budapešto, da vrne svoje-časni obisk budimpeštanskega župana.
Ministrski svet je izdal uredbo,
katero se aktivnim državnim uslužbencem poleg rednih dohodkov izplačujejo tudi izredne osebne doklade v višini od 200 do 50 din (mesečno), in sicer po draginjskih razredih in z ozirom na njih položaj. Nižjim uslužbencem se doklade najbolj zvišajo. Nadalje je izdal ministrski svet tudi uredbo o osebnih in rodbinskih dokladah za staroupokojence.
Zagrebški časopisi poročajo, da bodo potniške tarife na železnici zvišane. Tarife na kratke razdalje bodo zvišane za nekaj nad 20%, pri dolgih razdaljah pa manj ko za 20%.
Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo, da se mora pri prodaji moke Prizadu in Pogodu zaračunati skupni davek na poslovni promet, ker nista Prizad in Pogod državni ustanovi.
Kontrola cen je razSirjena na odpadke iz kavčuka ter na staro kavčukasto obutev.
V Zagrebu je bil v soboto ustanovni občni zbor Pooblaščene hrv. ind. in trg. družbe »Pohita«, ki naj prepreči odsvojevanje in izseljevanje gospodarskih podjetij iz Hrvat-ske. Za predsednika je bil izvoljen dr. Lamer, za ravnatelja pa dr. Košak.
Prva jugoslovanska tvomica vagonov v Slav. Brodu je prešla v last ravnokar ustanovljene družbe Pohit. Večino delnic te tovarne je imela dosedaj v rokah neka romunska skupina.
Zagrebški trgovci z manufakturo Aladar Fleischmann, Bela Biich-ler in Ljudevit Prager so bili zaradi navijanja cen obsojeni na prisilno konfinacijo.
V Odžacih so Nemci navdušeno sprejeli Emmericha Muhla, ki je prvi nemški sreski načelnik v Ju goslaviji. Nemci so bili vsi oble' čeni v enotne kroje.
Iz Beograda je odpotoval v Bor zastopnik sovjetske trgovinske delegacije v Beogradu g. Antošin, da uredi vprašanje dobave 6000 ton rafiniranega katodnega bakra So vjetski uniji.
Izvoz vina s Hrvatske bo dovoljen samo s posredovanjem Pogoda.
Ves nemški tisk zelo obširno komentira pristop Romunije k trojnemu paktu ter naglaša veliki pomen tega pristopa za novi red Evropi.
Drugi silovit napad so izvršili nemški bombniki na mesto Birmingham. Napad je trajal neprestano 11 ur ter povzročil veliko škodo.
Bombni napadi nemških letal
na angleška in angleških na nemška mesta se nadaljujejo z vso silovitostjo.	,
Na povabilo nemške vlade je prišla v Prago skupina sovjetskih novinarjev.	*	.
Francoska vlada je začasno ustavila deset vodilnih francoskih listov ker so poročali o angleških zračnih napadih na francoska pristanišča ter o škodi, ki jo je pri tem imela nemška vojska.
Angleški listi poročajo, da bo dobila Anglija še ta mesec iz Ame rike prve leteče trdnjave.
Predsednik Roosevelt je izjavil novinarjem, da je ameriška pomoč Vel. Britaniji že dosegla svo' višek. Rad pa sprejme predloge kako bi se mogla ta pomoč še povečati.
Siamska vlada je odklonila za htevo japonske vlade, da dovoli japonski vojski svoboden prehod
skozi siamsko ozemlje na kitajsko ozemlje.
Japonska vlada je znova ponudila maršalu Čangkajšku mir. Zahteva, da se čangkajšek odloči do
1.	decembra, če bi japonsko ponudbo odklonil bo japonska vlada odločno nastopila in z vso silo podprla filojaponsko vlado v Nankingu.
Japonske čete so se začele evakuirati iz province Šantung. Te
čete bodo najbrže prepeljane na otoka Formoza in Hainan, ki bosta glavna baza za japonsko akcijo proti Nizozemski Indiji in Indokini.
Italijanska vojska v Albaniji je izpraznila tudi Podgradec ob Ohridskem jezeru. Grki poročajo, da traja njih ofenziva še naprej in da njih vojni plen stalno narašča. Angleška letala so bombardirala Elbasan. Angleži poročajo da je ogrožen položaj italijanskih čet v Argirokastru.
Ze v 24 urah
barva, plesira in kemično s n a ž i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telelon št. 22-72.
»Narodne novine« banovine Hrvatske so objavile naredbo bana o nadzoru nad zalogami in odpremi drv za kurjavo ter naredbo o maksimalnih cenah. Cene so določene takole: bukova drva I. 2.268 din,
II.	2.088 din, III. 1.845 din za vagon; gabrova drva I. 2.412 din,
II.	2.232 din; hrastova I. 2.106 din,
II.	1.925 din, III. 1.710 din; mešana trda drva: 1. 2.040 din, II. 1.840 din. Cene se razumejo za 10 tisoč kilogramov franco vagon, oziroma šlep, postaje Novska, Ogulin ali Plaško.
ovarna JOS. REICH
Maksimalne cene za drva na Hrvatskem
Dobave - licitacije
Dne 10. decembra bo pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu ofertna licitacija za dobavo hrastovih ne-impregniranih pragov.
Dne 7. decembra bo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Nišu in istočasno v Zagrebu ofertna licitacija za oddajo steklarskih in barvarskih del za novo zgradbo v Knez Selu pri Nišu.
Dne 13, decembra bo pri direkci-,i gozdov v Sarajevu javna ofertna licitacija za oddajo eksploatacije surovega barita v zakup.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 23. novembra objavlja: Navodila za izvrševanje uredbe o podpori rodbinam oseb, poklicanih v vojaško službo — Odločbo o določanju maksimalnih cen volni — Dopolnitev pravilnika za srednje kmetijske šole — Odobravanje obresti za izseljenske vloge v domačih denarnih zavodih — Odtegnitev kovinskega drobiža po 25 par iz prometa — Odločbo o razširitvi veljavnosti tarifnega sporazuma z dne 11. oktobra 1940. na vsa podjetja grafične stroke v dravski banovini.
J
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki no dopuščajo odlašanja.
Udajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr Ivan Pie«, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani.
d
r
t
n
b
1
n
I	e'
t
i 11
II
n
1<
ii
Zl