Poštnina plačana v gotovini LetO IV.	V LJubljani, V torek, dne 11. januarja 1927	št. 7. Posamezna številka 2 Din
Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SH5
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedellska Izdaja celole no vJugo-Slavltl 80 Din, za Inozemstvo 100 D

S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I »tolp. pelll-vrsta mali oglasi po 1 50 In 21). več|l oglasi nad 45 mm viilne po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, v uredniške m delu vrstica po IO Din p Pn večiem □ naročilu copusl Izide ob 4 zlutraj razen pondellria ln dneva po oreznlKu
Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici it. 6411 Kokop Isl se ne vrača/o, nef ranici rana pisma ae ne sorefemajo Uredništva telefon šteli. 50. upravnlštva štev. 328
Političen list sta slovenski narod
Uprava fe v Kopltar/evl ul.št.6 j- Čekovni račun: Cfublfana štev. lO.tiSO In 10.349 xa Inserate, Sara/evošt. 7.56.1, Zanrelt št. 39.011, Vrana In Vunaf št. 24.797
Pred veliko zmago slovenske ljudske misli.
Zopet je za nami ena velikih agitacijskih nedelj za volitve v oblastne skupščine. Vo-livni zbori, ki jih že dva meseca prireja naša stranka, se stopnjujejo po svoji sili, obsegu, številu in navdušenju v najmogočnejšo manifestacijo vsega naroda, kar smo jih doslej imeli. Mirno lahko trdimo, da niti volitve v narodno skupščino niso tako razgibale naroda kot sedanje priprave za glasovanje o kandidatih v oblastne skupščine.
Zlasti zadnjo nedeljo SLS ni imela več običajnih shodov in sestankov, to so bile ovacije, manifestacije ogromnih množic, to je najsilncjši izraz narodne volje, kakršnega povzroči te vsesplošno zanimanje, nepremagljiva enodušnost, ki izvira iz dna ljudske duše, ko gre za veliko, zgodovinsko stvar.
Dvojni je večni in nedotak.jivi temelj, na katerega gradi SLS in na katerem pri vsakih volitvah zmaguje: demokratičen ustroj in organizacija stranke in njen iz slovenske duše vzet ljudski program.
Demokratično ljudsko načelo zahteva, da so kandidatne liste SLS verna slika stanovske sestave naše;/a ljudstva. Organizacija stranke sama jamči, da se to vselej zgodi. Tako imamo na listah SLS kmete, dclavce, obrtnike v najlepšem razporedu poleg izobražencev, ki so izšli iz ljudstva, delajo med njim in zanj. Vsi ti kmetje, delavci in obrtniki pa ne predstavljajo jc svojih stanov, vsi se zavedajo, da kandidirajo na ljudskem programu, da predstavljajo slovensko narodno skupnost, da bo moral v bodočem svojem delokrogu v oblastnih skupščinah delati vsak za vse, kmet za delavca, delavec za kmeta, obrtnik in izobraženec, vsi po skupnem programu za blagor slovenskega naroda.
Ta idealna ljudska skupnost, ki je najvišji vidik, pod katerim se udejstvuje SLS kot voditeljica slovenskega naroda, jc razlog, da ljudske mase enodušno prisegajo na njeno zastavo)
Drugo kar naš narod tako visoko ceni in kar najde edino le v SLS. jc njen slovenski program. S to besedo ne mislimo samo narodne strani slovenstva ampak našega človeka in njegovo hotenje v najširšem pomenu te besede. Trenotno so pač naše narodne zahteve zelo močno stopile v ospredje. Povzročile so to podčrtavanje neznosne razmere, v katere nas jc pahnil politični in upravni centralizem Narod že sedem let vidi in skuša, da njegove slovenske individualnosti ne brani nobena druga politična organizacija v Sloveniji kot SLS. Narod je oster opazovalec in sodnik. Njegova sodba se soglasno izjavlja za SLS. —
Spričo temu se naravnost otročje sliši n. pr. besedičenje »Narodnega Dnevnika«, ki žc leto dni poziva vse slovenske politične stranke k skupnosti, ko prav točno ve, da izven SLS ni bilo in ni prav nikakega političnega predstavništva, ki bi imelo ne le na ščitu, ampak tudi v svojem delu slovenstvo na prvem mestu! In zlobno potvarjanje resnice je pisanje »Delavske politike«, ki bi danes, ko jc še vsem v živem spoininu Kristan-Koračcva brezpogojno-bclgrajska politika hotela dopo vedati, da je SLS od socialistov prevzela svoj narodno slovenski program! Take bedastoče ne verjame socialpatriotskim ccntralistom niti najbolj zabit človek na Slovenskem.
14 dni pred volitvami. Po vsej deželi jc narod pripravljen. V občinah kakor je n. pr. St. Jernej govore naši kandidati tisočerim zoorovalccm. Vse ljudstvo sc siccr zaveda, da oblastne skupščine vsled razmer, v katerih se porajajo, ne bodo mogle delati, kakor smo bili vajeni, in da imajo trnjevo pot pred seboj. Toda ljudstvo sc težav ne plaši. Manifestirati hoče Dviga svoj glas za svobodo Sloveniie, 7Л njeno avtonomijo, za naš r.vtonomni slovenski parlament! To je naš cilj. A njemu hočemu utreti pot 23 februarja!
Tudi v Ljubljani mora zmagati SLS.
Slovenska ljudska stranka je priredila že v vseh ljubljanskih volivuih okrajih shode svojih volivcev. Povsod so volivci z nedeljenimi simpatij-mi pozdravili naše kandidate. Zaupniki <o poročali, da je med prebivalstvom živahno zanimanje za volitve. Delavski stnn in uslužbenci, javni in zasebni, -so izražali svojo veselje, da sta na kandidatni listi dva najod-ličnejša slovenska delavca na socialnem polju.
Delavstvo se prav dobro zaveda, da bodo samo tisti delavski zastopniki, ki bodo izvoljeni na listah SLS, mogli kaj storiti za delavstvo. Zlasti so vsi delavski zastopniki soglasno odklonili kandidature Kristanove .-združene< socialistične stranke, ki je že pri volitvah v Delavsko zbornico z vso robatustjo pokazala, kaj zna in kako si predstavlja delavsko svobodo. Niso še pozabili delavci, kako so jim posamezni socialistični zaupniki trgali glasovnice iz rok in delavce goljufali za njihove glasove. Kroglic ne boste kradli!
Trgovci in obrtniki, tudi tisti, ki so še pri zadnjih volitvah v Trgovsko zbornico « la sova 1 i z,a kandidate SDS, gredo sedaj vsi к vo-litvi za svojega pr ljubljenega kandidata Antona Rojino. Pri postavljanju ljubljanskih kandidatov so doživeli liberalni trgovski in obrtni sloji namreč silen udarec. Nobena druga stranka razen SLS na in reč ni postavila niti obrtnika. niti trgovca na tako mesto, da bi mogel bili izvoljen. To je povzročilo splošno ogorčenje v teh stanovih in mnogi, ki so doslej šo slepo verjeli Franchettijevim zagotovilom, da SDS obrtnike in trgovce upošteva, so sedaj spregledali in bodo volili stranko, ki kandidira v Ljubljani obrtnika na sigurnem mestu in ima tudi na deželi izmed vseh strank največ obrtnih in trgovskih kandidatov na sigurnih
mestih.
Ljubljana hoče nastopiti pri teh volitvah preti terorju SDS na magistratu, hoče vrniti udarce, s katerimi ,;e SDS topla ljubljansko avtonomijo, se priključiti deželi, da /. njo skupno pod zastavo SLS zavzame častno mesto v bodoči . oblastni samoupravi. Vsak Ljubljančan ve, da so glasovi, ki bi padli v drugo «kri-n'ico kot v iretjo izgubljeni, kei tudi kandidati, ki bi bili evenlualiio izvoljeni na drugih listah, ne bodo v bodoči zbornici nič. pomenili. Bela Ljubljana hoče, da ni zadnja, ampak prva med našimi občinami, v katerih bo povsod zmagala SLS!
V	nedeljo 9. januarja so se vršili v Trnovem v novem domu, na Ižanski cesti pri Pez-dirju in na Barju pri Mokarju izredno dobro obiskani shodi somišljenikov SLS. Poročala sta kandidata za Ljubljano dr. Anton Rrecelj in dr. Juro Adlešič. Med zborovale! je bilo opaziti izredno borbeno razpoloženje, ki kaže, da bo Ljubljena tudi tokrat pokazala, da hoče za svoje zastopnike v bodoči oblastni skupščini le može, ki krndidirajo na listi -Slovenske ljudske stranke«:.
V ljubljanski okolici ni mesta m druge kandidate kot za naše.
Na Dobrovi se je vrš'1 dobro obiskan in živahen shod SLS v nedeljo 9. januarja. Na Sv. Treh kraljev je poizkušal tam serčo kandidat samostojnih g. Pipan s še enim govorni'oni, pa nihče ni hotel priti na zborov ališče, tako da sta šla iskat poslušalcev v gostilno, kjer je bila polovica navzočih pristašev SLS. Nista nič opravila. Vse drugačen je bil shod SLS, na katerem sta poročala narodni poslanec Smodej in kandidat za oblastno skupščino g. župnik P. Hauptman. Zbnrovalri so z zanimanjem poslušali govornika Navzoč je bil tudi kandidat samostojne g. Vrhove, ki je dobil besedo in odobraval g. narodnega poslanca iu nato : „pustil svoj kandidatni govor, na katerega je dobil ob splošni veselosti potrebni odgovor. Končno je pa v soglasju z vsemi z borova Ici glasoval za zaupnico Jugoslovanskemu klubu in poslancu Sniodeju.
V	nedeljo 9. januarja sta se. vršila shoda SLS v Dolskem |>ri S\. Heleni in v Dolu. Oba shida sta bila dobro obiskana, razpoloženje zborov'lc.ev zelo dobro. Nasprotniki so pri Sv. Heleni nekaj godrnjali, ali oglasil se ni nihče. V Beričevem pa so imeli popoldne igro
Testament -, kar je za pucljevce tik pred volitvami menda res umestno.
Dolenjska - trdna postojanka SLS!
V nedeljo se je v št vršil impozmnten «hod stranke, na katerem je bravanjt in ovacijami dr. Korošce. Dvorana v nui je bila nabilo polna, do ИКН) mož, ki so pri slovenskega naroda ter
Vidu na Dolenjskem
Slovenske ljudske med viharnimi odo-govoril voditelj SLS elikega novega Do-Bilo je na zborovanju šli poslušat voditelja manifestirat m pra-
vice slovenskega ljudstva. Tudi nasprotniki so se v precejšnjem številu udeležili shoda, ne da bi ga motili,- ampak so se pridružili odobravanju politike Slovenske ljudske stranke in se izjavljali, da je ta politika edina, ki more rešiti slovenski narod.
Ta shod je bil brezdvomno eden največjih shodov, kar jih je doslej videla Dolenjska ter je dokazal, da dolenjsko ljudstvo stoji v taboru Slovenske ljudske stranke in da ta tabor postaja vsak dan močnejši in samozavest-ućjši. Pod silo idej SLS klonejo nasprotniki 1er prehajajo v tabor združenega slovenskega naroda.
Pod Ivančno Gorico pri Stični se ,|e v nedeljo popoldne vršil shod Slovenske ljudske stranke, na katerem je poročal kandidat Erjavec. Na shod je prišel samostojni kandidat Beršnjak in demokrat Peček v družbi svo-: ji h pristašev in več članov bivše Orjune. Voditelju nasprotnikov sploh nista upala ziniti. Nekateri iz njihovega spremstva so skušali s par medklici motiti zborovanje, a so bili tako krepko zavrnjeni, da se ni nihče več povzpel do ugovora. Večini njih pa je bilo videti, da odobravajo politiko SLS. med njimi celo pristaši SDS in bivše Orjune.
Shcd SLS v št. Jerneju na Dolenjskem se je 9. januarja razvil v sijajno manifestacijo za ideV SLS. Shoda se je udeležilo do tisoč ljudi, ki so vztrajali dve uri in pol. Govorila sta navdušeni množici g. poslanec Sušnik in dr. Milavec. Št. Jernej je pokazal, da je s svojo ogromno večino \ taboru edine poštene slovenske stranke. Mnogi nasprotniki, ki «o doslej šli za Pucl eni ali •-•tali našemu gibanju samo nb strani, so sedaj odločno stopili v vrste SLS. Enako posrečen je bil isti dan tudi shod na Raki. Ista dva govornika sta pojasnila vso umazanost radičevcev in samostojnih demokratov in žela vsesplošno priznanje. Shod se je izvrš I v najlepšem redu in se tako razlikoval ko noč in dan od razbijanj in vpitja na Pudjevem shodu, kjer so se javno izpovedovali svobodomiseln obeh sort, ki jih danes poznamo na Slovenskem. Pri Sv. Duhu in na Studencu je govoril v nedeljo g Tomaži n. Oba shoda sta bila izvrstno obiskana.
V	Dobrniču je bil 9. januarja zelo dobro obiskan shrd na katerem je govoril tajnik SLS Gabrovšek. Na shodu je bilo tudi par nasprotnikov. Pametnejši .nasprotniki so že sklenili, da odslej ne gredo nikoli več za bivšimi samo-stojneži.
Vedno zvesti kamniški okraj.
V	Blagovici, Krašnji in v Dolin sta v nedeljo govorila dr. Capuder in kandidat g. Poz-
I nič. Povsod so volivči izjavljali, da gredo vsi do zadnjega ua volišče za zmago SLS. Isti dan je govoril v št. Gotardu in Čemšcniku poslanec Štrcin na izvrstno obiskanih shodih. V Trzinu in na Rašici sta govorila dr. Rožič in Grčar. Ves kamniški okraj bo malone soglasno volil SLS.
Notranjska ie trdna kot vselej.
Dr. Natlačen je govoril 9. januarja zjutraj ua Blokah, ob 11 v Grahovem, popoldne pa v Cerknici. Vsi ti shodi so pokazali, da Notranjska drži z večino slovenskega naroda H-d-
! no kot vselej doslej.
O shodu na Blokah srno dobili še sledeče poročilo: To nedeljo smo imeli shod, ki ga je sklical naš kandidat g. dr. Natlačen. Na shod je prišel tudi starotrški župan g. Kržič. Shod se je topot vršil v »župauovk gostilni pod žup-nišiiem, Prav lepo nam je pripovedoval g. kandidat o SLS in o delu, ki Čaka oblastne skup-Čine. Naša stranka je stranka dela in poštenja, to je priznalo tudi par nasprotnikov na shodu. Veliko veselje je napravil vsem zbo-rovalcem gospodar gostrlue g. Modic sam, ki se je očitno pred vsem zborom odpovedal samostojni kmetski stranki in se vrnil nazaj, odkoder je prišel. Dobro bi bilo, da bi si zapomnili njegov govor tisti /aslepljenci, ki še ubirajo pot za Pucl jem. Somišljeniki! Vsi do zadnjega na volišče za našo ljubo in pošteno SLS!
Navdušenje za SLS v mariborski okolici.
Dobro obiskani shodi SI,S so bili v okraju Mi ribor levi breg. V Jnrenini je bila zbrana cela župnija po svojih možeh in fantih pri Cv i-laku. Govorila ski kandidata Supanič in dr.
Leskova r. — Pri Sv. Jakobn smo zborovali ob veliki udeležbi pri Peklarju. Govoril je kandidat Rošker in poslanec Zebot. Med tednom so bila volivna zborovanja na Ploderšnici in Sladkem vrhu, v Selnici in Ceršaku, kjer so govorili dr. Velile, Rošker in Zebot. Ljudstvo je za volitve v oblastno skupščino tako navdušeno, kakor nikoli poprej. Vsi hočejo zmago SLS, da se uresniči popolna zakonodajna avtonomija slovenskega naroda!
Ljudstvo iz okoliša Pesnice, .Tarenine, Št. 11 ja, Kuugote in Svečine se je zbralo na kraljevo v nepričakovano velikem številu na manifesta no zborovanje v Cerknici pri gosp. Dimniku. Bilo je navzočih nad 710 samih volivcev. Shcd je otvoril g. Vračko, predsedoval je pa g. Thaler. Predsednik je pozdravil stotere zborovalce in navzoče kandidate gg.: Supa-niča, dr. Leskov arja, Roškerja, Šerbineka in dva iz Maribora g. Domiterja in g. Glaserja. Govorili so med splošnim odobravanjem kandidati: dr. Leskovar, Supanič, Rošker, Šerbi-nek, poslanec Zebot in železničar Medvešek. Slovenski ljudski stranki in njenemu voditelju dr. Korošcu je izreklo obmejno ljudstvo ne-omajeuo zaupanje. V vseh obmejnih krajih bo volila ogromna večina v prvo skrinjico. Radi-čevci in demokrati so v teh krajih le bele vrane. Agitacija je razvita od moža do moža. Zanimivo je. da je prišla na zbor pesebua depu-tacija dveh bivših pristašev SKS iz Pesnice s prošnjo, da naj zboruje SLS tudi tam, ker je ljudstvo že s: to radičevcev in demokratov.
V Liinbušu in Rušah sta se vršila 9. januarja lepa volivnu shoda SLS. Govorila sla na obeh zborovan ih kandidat-železničar Martin Kores in poslanec Zebot.
Na Pesnici pri Mariboru je zborovala SLS v gostilni Kerenčič-Wenger 9. januarja popol-<iue. Govorili so kandidati Supanič in Domi-I ter, železni -ar Medvešek in poslanec Zebot Ljudje so si sa ni želeli shoda. Bil je zelo lep; mnogi < dlični možje, ki so se zadnjič lrili pri saincstojnežih ali demokratih, so se priključili sami radi naši stranki.
Nepričakovano lep .-hod je bi! dne 9. januarja pri Sv Marjeti ob Pesnici v gostilni Kramberger. Govorili so kandidati dr. Leskovar. Supanič, Pirnat in Roškar. Navzoči nasprotniki so bili mirni. Sami uvidijo, da je zmaga na naši strani.	.
Zmaga SLS v mariborskem okraju bo priča njene nepremagljive moči, ki je ne omaja noben vihar!
Ceijsko-vranski in šrnaisko-rogaški okra' bosta volila samo SIS.
Na dan 9 jauuarja v nedeljo so se po deželi zopet vršili volivni shodi, ki so vsi brez.
izjeme potekli v največjem navdušenju in kjer so polnošteviliii udeleženci z glasnim pritrjevanjem odobravali izvajanja govornikov. — Tako je imel zjutraj po rani sv. maši shod g. dr. H od žar v št. Pavlu pri Preboldu, kjer se je zbralo v dvorani Društvenega doma Vse p:,lno ljudi. Na zborovanju je vladala enoglas-nost v tem, da mora naša lista zmagati z velikansko večino. — Popoldne je imel g. poslanec shod v Žalcu, trdnjavi radičanstva, kamor pa ni prišlo nič nasprotnikov. Socialisti so napovedali za isto un, slu:d, u se ta ni mogel vršiti, ker sta prišla na shod samo dva socia-lista in se tema dvema ni izplačalo govoriti Tudi neka druga stranka je skušala motiti naš shod na tak način, da je priredila v istem času neko veselično prireditev in vabila ljudi brezplačno v gostilno. Kljub vsemu temu je bil naš shod dobro obiskau. — Posebno velika udeležba je bila na shodu v št. Juriju ob južni železnici, kjer sta g. dr. God nič in g. Dav. K ran jc raložla udeležencem veliki pomen teh volitev. Prisotnih je bilo toliko ljudi, da so pop luoma napolnili prostrano sobo v gostilni v Katoliškem domu. Bilo je prisotnih tudi nekaj radičevcev. ki so pa na izvajan a govornikov prav ponižno molčali in klonili glave. — Isti dan poopldne je imel g. dr. G od n i č prav lepo uspeli shod v Gotovljah. Zbralo se je izdatno število naših najboljših mož. ki so s pozornostjo poslušali izvajanja govornika in ista tudi glasno odobravali. — V Draniljaii je ravno tako bil popoldne dobro obiskan šliod. Na njem je govoril g. Davorin K, a u ji. Nasprotniki so n.' la dati nalašč priredili veselico v šoli, a je shod vendarle prav dobro usuel. Krasen shod je tudi imel
p. dr. Anton Ogrizek т Šmarju po rani j
sv. maši. V Katoliškem domu se je zbralo to- j liko lj tli, da so nap lnili dvorano. Z nj ni je j tudi nastopil domači kandidat in nosilec liste [ g. I. T u r k. Na shcdu ço še domačini navduševali svoje soobčane; tako je poudarjal g. Anderluh, da ne sme nikdo retati doma in vsak i_ vršiti na dan volitev svojo dolžne st. — Po pozni sv mrši sta ooa imenovana gg. kan-di aia imela sbod v Slailki gori, kjer se je tudi zbra'o prav lepo število /.borovničev. Udeleženci so izrazili, da zaupajo le enim kandidatom, ki stoje na krščanskem pr gramu, za!o b do na dan volitev oddal, svoje glasove saa:o kandidatom SLS.
Šmarje pri Jelsaii. V Katoliškem domu se je vršil včeraj dne 10. t. m. obilro obiskan shod SLS. Predsedoval je kand;dal g. Ivan Turk, posestnik domačin. O politični situaciji je poročal drž. poslanec dr. Korošec. Zborovalci so njemu, klubu in stranki izrekli svi je zaupanje. Na izredno dobro obiskanem shodu je hotel govoriti tudi radičevski kandidat Taborne, a zborovalci so mu odgovorili, naj si za lo skliče sam svoj shod. V nedeljo ga tudi v Slivnici niso boleli poslušali.
V	sornieçrajskem okraiu vihra
samo zastava SLS.
Volivni boj je tudi v gorn'egrajs>kem okraju v polnem razmahu. Kandidata gg. Marko B 1 e k a č in Franc Š t r u c e 1 j sta imela v okraju di sedaj več di 1 to obiskanih shodov. Dne 12. decembra je bil prvi shed v Mozirju, kjer je govoril tudi poslanec g. Pušenjak. Dne 26. decembra sla imela sbeda na Ljubnem in v Gršovl ah. Na novega leta dan je bil shod na Reč ci, prpoldne istega dne v Pobrežah.
V	nedel;c 2. ja urra s'a bila shoda v Šmart-nem eb Dretju in v Kokarjih. Na sv. Treh kraljev dan je lil sh<"d pri Novi ŠHti, p<pcldne pa pri Sv. Frančišku. Dne 9. januarja pa v Gornjem gradu in v Bočni. Dne 12. januarja bo volivni shod v Solčavi, 13. januarja v Lu-čnh, isti dan zvečer pa v Okonin', 14. v Nazar-jih, 16. ianir.rja v St. Mihaelu nad Mozir em, popoldne istega dne v Žikovcu, v župniji Mo-zir e. Zrdnji teden bo 18. januarja zjutraj shod v Gorenj"h, popoldne pa v Smarfcnoni ob Palti. Vsi shodi se vršijo v najlepšem redu in je ljudstvo zrdovcî'no s svojimi kandidati. Na-spr tniki si sh dov niti ne upajo prirejati, ker iiak do! ro vedo da brdo v nedeljo, 23. ja-n inrja oddaH vsi volivci kroglice v prvo skrinjico, ki je naše Slovenske ljudske stranke.
Sijajni nastopi S! 3 v brežiškem okrau.
V brežiškem okraju se agitacija SLS vrši e velikim uspehom. Na Štefanovo je kandidat g Tratn k imel zelo lep shod v Artičah. Na St. Janževo je lil shod pri Sv. Antonu pri Rajhenburgu, na novega leta dan pa v Brežicah. Na okeh je govoril kandidat g. Tratnik.
V	neleljo 2. januarja je kand dat g. Tratnik imel sijajen shod v Kapelah, kakršnih v ondot-nih krajih naša stranka doslej še ni imela. Na Sv. Treh kraljev dan sta kandidata Podvinski in Tratnik imela lepo uspel shod SLS v Sroni-Ijah. Na shod je prišlo večje število eamostoj-neiev iz mane Urekove garde, ki so heteli shod ali prevzeti ali pa onemogočiti. Poskušali so z medklici. Toda. kakor kladivo težke besede g. Tfatnika so jih popolnoma pobile, tako da je na loncu izjavil njihov voditelj: >ла' tako vem, da klerikalnim govornikom ne p; demo do konca.< Shod je vsled lega popolnoma v redu konj-1 1er je ravno vsled nastopa nasprotnikov imel tem sijajnejši uspeh. V nedeljo 9. janu-rja se je v Pišccah vršil krasno obiskan shod SLS na katerem sta govorila kandidat Podvinski in poslanec Kremžar. Na-epro.niki, ki so se v malem številu udeležili tega shoda, se ga niso upali motiti. S tem shoe'on je obsežna pišečka župnija dokazala, da sto i v rgron ni večini v taboru SLS. Isto nedeljo se je vršil lep sbod SLS'v Rajhenburgu, na ka erem je govoril kandidat g. župnik Tra nik. — Nekdanja Urekova domena se maje in 1'udstvo prestopa v tabor SLS. Sito je Ure-kcvih fraz ter spregleduje neresn'ce, ki jih trosi:o agiia'orji rrdčevske pedrepniške stranke na svojih shedih. Vsaka neresnica in demagogija se maščuje!
Zmagovit pohod SLS v otuj-s em in ormožkem okraju.
Volivno giban'e v ptujsko—ormoškem okraju je v polnem razvoju. Od novega leta do pretekle nedelje je imel poslanec Vescnjak skupaj z oblastnimi kandidati 15 shodov. Rav-notako e poslanec Bed^nič priredil skupaj s kandidatom Janžekovičem in Cušem celo vrsto 6hodov. Povsod so zborovalci z navdušenjem odobravali delovanje SLS, in gotovo je, da brdo volivci povsod z vso odlnčnostjo in vztrajnostjo nastop li za zmago naše stranke. — Nasprotniki. p sebej demokratje, se tudi skusajo ra vi ati. pa s svojimi sestanki in shedi nimajo mk"er sreje in uspeha. Pretežno jim zboro-va c: zborovanje lratk malo onemogočijo. Tudi ra ličevci pripadajo. Njihovi sesianki in shodi se čeeto ne morejo vršiti, ker se malokdo, včasih sploh nihče ne odzove njihovemu vabilu.
Sh'da SLS v Ormožu in Svet njah sla bila «j.'a'ni manifestaciji organiziranih pristašev o;'s v teh ' rn ib. V Ormožu so govorili poslanec Bedj nič, poslnec Vesenjak, kandidat Jnnžeko' ič in d mačna podjelnik-ohrtnik Sa-dravec in Školiber. Na našem shodu je bila
društvena dvorana polna; Istočasno pa" sta zbo-bnnla p šlHifec Kè'leffîhfl in kandidat Rojs na radičevski shod pri Skorčiču pet, reoi in pisi: pel cel h poslušalcev. Tako složna in odi, tna v vrs'ah SLS je malokatera fara kakor n. pr. Svetinje kl ub vsem intrigam in naporom de-mokraov. Domačini g. Lovra Petovarja, SDS kandidata, nam kažejo, kako moramo biti složni in idločni,' da bo političen pogieb demokratov res p polen.
Z veseljem pričakujemo pri Sv. Lovrencu nn Dravskem polju prihod g. dr. Antona Korošca, ki si je izbral 7a shod kraj, kjer je delovni neumorni narodni delavec, poslanec Ozn.ec.
Kon'eniški ekrai v taboru SLS
Zadn'o r.cdeijo so se vršili zelo dobro obiskani shodi SLS v Ločah pri Poljčr.nah, v Špi-taliču, Žicah 'n pri Sv. Jerneju pri Ločah. Volivci so vsi kot en mož odobravali politiko Jugoslovanskega kluba in obljubili,-da bo dan vo' tev dan sijajne zmage za SLS v celem ko-nj'š' em okraju. Neumorna sta na shedih in se-stan ih naša kandidata Bruderman in Napotnic. V Likali in Špitaliču je tudi govoril urednik Januš Goleč.
Radgona ie naša!
V	Gornji Radgoni je b lo v nedeljo 9. januarja zborovanje SLS, ki je bilo sija no obiskano ter se je izvrstno obneslo. Govorili so po l i.': dr. Ht,Lnjec in kandidata llajh in Neudauer.
Del3vs!:o-kme!skl okraji eno-dušno za Kudsko stranko.
V	nedeljo so se na raznih krajih laškega okraja vršili shodi SLS in so bili vsi prav dobro obiskani, kot n. pr. na Razborju, Lokaveu, Št. Miklavžu itd. Zanimivo pri tem je to, da sîe ne oglasi nobeden nasprotnik in če je navzoč, odobrava delo SLS. Krasno zborovanje se je vršilo na Dolu pri Hrastniku. Zboru je predsedoval rudar g. Napret Jurij. Govorili so gg. Terscglav, Križnik in Arnšek. Po tem shodu je bil sbod pri Sv. Jcderti, ki je nadvse sijajno uspel. Poročali so gg. Terseglov, kmet Deželak, rudarji Križnik in še dva druga iz Hude jame in tov. Arnšek. Popoldne ob 3 se je vršil volivni sestanek v Hrastniku pri g. Legerju, | kjer je poročal g. Terreglav. V vseh kraj h je razpoloženja za SLS navdušeno in se nasprotniki ne upajo ziniti besedice. V torek popoldne ob 4 se vrši volivni seslanek pri Sv. Katarini pri g. Potokarju.
Tudi Hs'.oze so naše.
Po Halozah se je bilo precej usidralo ra-dičevstvo potom brezvestne demagogije. Sijajno obiskani shodi naše stranke, ki so se vršili zadnje dni po vseh Halozah, so dokazali, da jc radičevščina malodane izginila iz Haloz. SDS je poskusila s par shedi, a ni prišel niti eden od govornikov do besede. Malokdaj se je SLS v Halozah odrezala tako dobro kakor se bo tokrat, ko ljudje uvidevajo gospodarsko važnost oblastnih skupščin.
Strašen potom dr. Žerjava v Rovtah.
Žerjav sploh ni mogel do konca govoriti.
Da bi zabrisali velikanski vtis dr. Koro-ščevega shoda, ki ga je imel 2. januarja, so liberalci zvabili dr. Žerjava v naše griče, ne sluteč, da ga bodo tako grdo speljali na led. Zborovalni prostor v »Godbenem domu« so napolnili naši možje in fantje — tistih par Zer-javovih pristašev se še opazilo ni. Ko je začel prvi govornik Poljuušek iz Zirov pogrevati znane laži iz »Jutra« in »Domovine«, so mu naši koj zaprli sapo, da je revež ves zmeden končal. Dr. G. Žerjavu, ki je hotel svi jemu tovarišu iz te zagate pomagati, se ni godilo nič boljše. Ko je hotel krivdo, da niso bile volitve v oblastne skupščine razpisane že preje, zvaliti na dr. Korošca, je debil koj pojasnilo, da bi bile vlade, v katerih je on toliko časa sedel, volitve ravno tako lahko razpisale, kakor jih je Uzunovičeva sedaj. Ko je dr. Gregor uvidel, da se je s tem opekel — je začel razlagati, kako si liberalci svobodomiselni, da namreč spoštujejo vsakogar versko prepričanje in da jim je osebna svoboda nad .vse. Ni še dobro . končal, ko ga temeljito zavrnejo z citati iz njegove bogokletne »Domovine', kako liberalci spoštujejo versko prepričanje in osebno svobodo z oboroženimi tolpami. Ko pa je izustil, da Slovensko ljudsko stranko »komandirajo« škof in duhovni, si je užgal streho nad g'avo. Niso ga pustili več do 1 esede!
Z gromovitim »Živ jo dr. Korošec živeln Slovenska ljudska stranka«, so zapustili zborovalci zborovališče. Ko je dr. Žerjav videl, da je ostal sam š svojimi par pristaši, se je bled ko zid naglo odpeljal. Za njim pa se je glasil znani s'over.ski pregovor: Kdor za smolo prime, se osmoli in besede: Tudi to poi se je cekin dr. Žerjavu spi omenil v ....
Pudievi prijatelji - defetisti.
Spričo silnega nastopa SLS za volitve v oblastne skupščine so vsi nasprotniki izgubili glavo. Krono neerijentiranosti in nepoučenosti o volivnem položaju pa je to pot di segel »Na-rodni Dnevnik«. Drugače si namreč njegove pisave ni mogoče razlagati. Edino ta možnost hi še bila, da bi ta list imel od svojih prijateljev med pucljevci naročilo, da agitira proti
udeležbi pri volitvah. V to ne verujemo, pravimo le, da če ta prdjiostavka odpade, potem moramo reči, tla >N. D.« absolutno ni poučen o volivni b pripravah.
Kajti, že odkar so volitve razpisane, piše »N. D.«, da zanje ni nobenega zanimanja, da ljudstvo ne bo šlo na volitve, da je volivni boj »mlačen in brez prave vsebine«. Pranlno je pač, dà je»mlačno in brez prave vsebine« le to pisanje »N. D.«, ki se dela slepega in gluhega za vse, kar se godi okoli njega.
Pa tudi zlobe je precej v tem "pisanju. Kar povprek dolži, da nihče ne piše resno o pomenu teh volitev in pozitivno o delu bodočih samouprav. Res je zopet, Ua v »N. D.« resnih tazprâv v tem smislu nismo še brali, da pa ravno »Slovenec« od razpisa volitev dalje pri-občuje članke in razprave vseh panog delokroga bodočih samouprav iu da je SLS že ope-tovano jasno povedala političen pomen teh volitev ravno v tistem sm slu kakor ga je šele .sedaj — včeraj — iztuhtal »N. D.«
Naj bo gespoda okoli »N. D.« pomirjena. Kljub defetizmu »N. D.< je ta volivni boj naj-silnejša propaganda za samoupravne pravice pokrajin. Narod je že usposobljen za ta in bodeči boj že se je vzbudilo med narodom tako zanimanje za volitve ,da bo že velikanska u«le-Wl»a pri volitvah najsilnejša manifestacija slovenskega naroda, da hoče imeti svojo samoupravo.
Oblastne volitve bodo tako »povečale čut slovenske skupnosti«, da se bo ves narod združil v eni edini politični stranki, da bo 23. januarja ves združen v SLS.
PUCLJEVA POLOMIJA V BOHINJSKI BELI.
Na Boh;njski Beli se je vršil v nedeljo popoldne ob 5 v gostilni pri »Fridu« shod SKS pod predsedstvom cerkvenega pevca, somišljenika SLS. Predsednik se je lepo zahvalil pevcem za petje lepih gorenjskih narodnih pesmi ter je podelil besedo g. Ažmanu, ki je svojemu omizju 5 oseb predstavil kandidata Vidica iz Lesec in je nam priporočal sirarno, škeda, da ni g. govornik sirarne priporočal g. ministru Puclju, ki je vsem sirarnam na Gorenjskem naklonil podpor, Bohinjsko Belo pa je popolnoma pozabil. Ni pa pozabil od na-š h volivcev pobirati neznosnih davkov. Razen gg. Ažmana in Vidica so bili vsi navzoči s shodom zadovoljni. Bohinjska Bela ostane zvesta SLS in bo volila vrlega moža Marolta iz Podhoma, ki ima res pravi raziim in srce za kmeta in za delavca.
Socialisti se na shodih med-seboj napadajo.
V Trbovljah so sklicali socialni demokratje v nedeljo v Delavskem dohru svoj volivni shčd. I >. L/iil Ijane sta prišla govorit gg. inž. Gustinčij n Štukl. Na shed so prišli tudi pristaši Bern:tove skupine in je socialiste kaikor tudi komuniste g. Struc dobro obdelal. Prerekanja je bilo dovolj in v sporu se je tudi shod končal. Sploh so si v celem okraju socialisti v la-eh in Bernr.tovci na vseh shedih in sestankih atakirajo secialpatriote in z njimi združene kon.unisliâne generale. Pravi komunisti pa tudi ei)sojajo politiko svojih voditeljev in tako je v social sličnem taboru velik prepir, med volivci pa taka malodušnost, da je tudi socialpatrlolski generalštab čisto obupal.
Mariborska SDS v razpadu.
Razkritja pri Slavenski banki, po katerih je prejela mariborska SDS 125.000 Din v kulturne in politične svrhe, o katerih ni bilo treba dajati banki in javnosti računov, so silno razburila boljše elemente mariborske SDS. Mnogo pristašev SDS izjavlja, da nočejo imeti z SDS za mariborsko oblast nobenih stikov več. Dr. Bešijančič, starosta mariborskega Sokola in eden od stebrov SDS v Mariboru, javno ra glaša, da je prekinil vse zveze z njimi. »Straža«, ki i-haja zopet /a čas volitev, napoveduje, da bo prišla pred volitvami z novimi odkritji, ki bedo poka..ala SDS v taki luči, da se ta ne bo upala več med javnost. Poloni Slavenske banke je bil obenem tudi zlom SDS v mariborski cbla^ti. Umevno je, da to zelo vpliva na ra polovenje velivcev in da bo mnogo dosedanjih volivcev SDS oddalo glasove dru-gvm strankam, al se pa absentiralo. Noben dober' Slovenec noče pomagati stranki, ki upro-p.išča naše kulturne in gospodarske dobrine.
Velik shod SLS bo v Kranju v pondeljek, dne 17. t. m. ob 11. uri, osobito za bližnjo okolico Kranja. Vsi naši na shodi
kandidatne liste.
ČRNOMELJ.
f. SLS: Kandidati: Josip Nemanič,
poses ni'k, Zelebej 9 pri Meti ki. — Evgen Jarc, profesor, Ljubljana. — Namestniki: Josip Mihelčič ml., posestnik, Vavpčja vas 3, Semič. — Ivan Mihelič, trgovec, Stari trg ob
Kolpi.
il. SKS. Kandidati: Franc Stubierj posestnik, Jugorje 11; Janko Slrugar, kolar, Črnomelj 19. — Namestniki: Anion KrainariČ, kmet, Dragumljn vas 3; Peter fttrk, posestnik, Prcilgrad 102.
111. SPS. Kandidati: Julij Matzelle, posestnik, Oradac, 18; Marl Miiller, trgovec, Črnomelj 4. — Namestniki: Anton Sever, trgovec, Semič 7; Ivan Malešič, trgovec, Metlika 127.
KOfKVJH.
I.SLS: Kandidati: Anton Sk'-bic, dekan. luLuica. — Evgen Jarc, prjfet-or, Ljub-
lj- na. — Jožo! Strnad, pesestn k in župan, Podg rim, Dobrepolje. — Alojzij Peterlin, učite! , Kočevje. — Namestniki: Franc Stu-pica, župan, S .iiražica. — Janez Jelene, posestnik, Velike Lašče. — Anton Pogorele, po-eesmk iu župan, Struge. — Ivan Jakopič, državni nameščenec v pokoju, Kočevje 'Z76.
II.	Nemška stranka. Kandidati: .Josip Epplch, župnik, Stara cerkev 1; liane Arko, odvetnik, Kočevje 194; Peter Lackner, posestnik, Mozetj 11; Jožef Eisenzopf, poštar, Stari log 119. — Namestniki: Ivan Med i I z, posestnik» Nemška Loka 89; Alojzij Kres.se, trgovec, Kočevje 268; llmis Lackner, pos-stmk. Kočevska reka 4; Matija Kom, trcovec, Kočevje 92.	e ^
III.	SDS. Kand'dati: Ivan Rus, posestnik in veletrgovec, Loški potok; dr. Štefan Rajh, odvetnik in posestnik, Kočevje; Artim 1'ifkovič, posestnik, Vel. Lašče; Filip Peterlin, posestnik in trgovec, Ribnica. — Namestniki: Josip Oberstar, posestnik in trgovec, Sodražica; Alfonz Ličen, pomožni kurjač drž. žel-., Kočevje; Franjo Keržič, trgovec, Vel. Lašče: Ferdo Wiegele, nadiičitelj. Loški potok.
IV.	SKS. Kandidati: Albin Prepeluli, posestnik in novinar, Ljubljana, Mišifeva 6; Franc Hočevar. star. prs-elnik. Kolenfavas 1; Ivan Lavrif ml., posestnikov sin, Travnik 68; Ivan Erčulj, posestnik, Podgora 8. — Namestniki: Ivan Pucelj. posestnik in župan, Dane 7; Ignac Strnad, posestnik, Zdenska vas 4; Franc Andolšek, posestnik in župan. Vel. Poljane; Ivan Hočevar, posestnik in župan. Vel. Lašče 24.
V.	NRS. Kardidati: Ludvik Tscbinkel, posest, nik in trgovec. Ribnica 48; I copold Drobnič, paznik, Kočevje 222; Ivan Kovač, posestnik, Selo 5; Franc Vardjan, posestnik, Skrilj 11. — Namestniki: Anton Jakomini st., kovač, '"očcvfe 165: Alfred Twrdy, žel. porluradnik, Kočevi) 258; Avgûstln Aber, posestnik in orožnik v pok., Mozelj 2; Henrik Honigmaim, gostilničar, Kočevje 191.
I. SLS: Kandidat,: Dr. Anton Mil* vec, zasebni uradnik, Ljublj^a, Dunajska cesta 38. — Franc Kobal, posestnik in župan, Gabrijele 21 pri Tržišču. — Matej Tomazin, kaplan, Cerl lje ob Krki. — Ivan Colarič, posestnik in župan, Orehovec 21 pri Kostanjevici. — Anton Pogačnik, župan, Radeče pri Zidanem mostu. — Namestniki: Fran« Gabrovšek, tajnik SLS, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. — Frane Vide, posestnika sin, Zva-bovo 1 pri kt. Jerneju. — Franc Arh, posestnik in mizar, Leskovec 100. — Hinko Medved, posestnik in gostilničar. Št. Jurij pod Kumom št. 50. — Ivan Vrtačnik, posestn.k, Št. Jurij pod Kumom 44.
II.	SKS. Kandidati: Inž. Franc Zupančič. Ljubljana; Jožef Hrovat, posestnik, Sv. Križ 6; Ivan Lopatič, posestnik, Krška vas 69; Alojzij Dermelj, posestnik in župan, Boštanj 8; Anton Grebene, posestnik, Brezje 13. — Namestniki: Anton Ratkovič. posestnik in župan, Brezovica 1; Anton Franko, vrtnar, Podgračeno 3; Franc Znidaršič, posestnik, Leskovec 79; Alojzij Bec, poecslnik, Kamenca 8: Aleksander Majcen, posestnik, Mokronog 86.
III.	SDS. Kandidati: Alojzij Sribar, posestnik, Ardro 28 pri Raki; Franc Hmelj, trgovec, gostilničar in posestnik, Radeče .17; Anton Činkole, pq»$st-nik,, {)obru$ka vas 4; Josip Znidaršič, posemrfk, Studenec 9; Anton Jug, gimn. ravn., LjUblJara, Aleksandrova 10. — Namestniki: îjUdëVit Slnm-šek, mizar in posestnik, Krško 113; Joep Kalin, pos?stnik, gostilničar in mesar, Obrežje 18; Joeip Pečar, posestnik in kovač, Grahovca 4; Franc Lu-kek, posestnik in čevljar, Št. Rupert 88; Anton Ko-vačič, posestnik in mlinar, Krškavas 36.
IV.	Socijalisticna 1. Kandidati: Ivan Bizjak, čevljar, Krško 71 ; Blaž Gobec, cestar, Čatež 8; Alfred Pičinin, žel. v pok., Radeče 57; Josip Stary, uradnik, Krško 38; Franc Urekar, posestnik, Čatež 11. — Namestniki: Jožef Boiček, posestnik, Čatež 50; Martin Škvarč, mizar, Čatež 40; Mirko Tepež, dimnikar, Krško 84; Josip Kaplan, čevljar, Krško 88; Jože Gobec, poljedelec, Čatež.
V.	Socialistična 2. Kandidati: Ivan Martinšek, posestnik, Vrhovo 26; Ivan Kužnik, žel. v pok., Vrhovo 46; Ignac Keber, posestnik, Gomeie-St. Janž 14; Franc Gunstek, delavec, Boštani. Dobje 87j Urban Jusluiek, rudar in posestnik, Vi iem-št. Janž 19. — Namestniki: Ivan Skobe, posestnik, Hotemež pri Radečah 8; Franc Svetek, tajnik, Moste pri Ljubljani; Anton I.indič, rudar in posestnik, Vi-dein-št. Janž 18; Adolf Verbič, mizar, Glince pri Ljubljani, cesta XVII-5; Leopold Ogrin, ključavničar, Ljubljana, Dolinska cesta.
NOVO MESTO.
T. SLS: Kandidati: Dr. Ivo česnik,
odvetnik v Novem mestu. — Josip Kastelic, žup n in pose.-tnik, Žužemberk. — Ignacij Pevec, p se=tnik, Škovec 3 pri Veliki Loki. — Ivan Pezdirc, posestnik, Dolenje Sušice 5. — Frane Gabrovšek, tajn k SLS, Ljubljana. — Namestniki: Ignacij Košak, posestnik, Gabrovka 7 pri Zagradcu. — Peter Mrak, železniški. poduiraanik. Novo mesto. — Anton i Golob, p sestnik, župan, Selo 8 pri Mirni. — Franc Koželj, posestnik, Mačkovec pri Žužemberku. — Alojzij Hrovat, mizar in posestnik, Pelaue 7 pri Novem mestu.
H. SKS. Kandidati : Janko Bukovec, tajnik SKS v Ljubljani, Kolodvorska 11I. 7; Anion Avseo, posestnik, Gotua vas 26; Ivan Hrovat, posestnik in župan. Zagradec 8; Mihael Mirtič, posislnik, Dvor 8; .Jožef Frank, posestnik, Crmošnjice 9. — Namestniki: Alojzij Šali. posestnik, češča vas 9; Alojzij Siiirke, posestnik, Žužemberk; Franc Ozimek, trgovec, Sela 4; Frane Erjavec, posetnlk in trgovec, Novo mesto 142; Josip Zupančič, posestnik in usnjar, Trebnje 23.
lit. SDS. Kandidati: Rudolf Faleskini, opekar-nar, Dol. Straža 68; Filip Ogrič, zobote1 nik, Novo mesto 40; Ivlenient lîeluv y, posestnik, Sv. Helena 1; Karel Mervar, pekovski mojster in posestnik. Žužemberk 185; Anton Jarc, vinogradnik, ZagraH 9. — Namestniki: Anion K ilenc. tovarnar. Mirna 71; Ivan Rusija, trgovec ti vpok. žel., Dobindol Franc Mi:že, trgovec in posestnik, Dvor 25; Matija Slak, posestnik, Pleš 5; Janez 13on, pesestnik, Za-brdje 1.
IV. Sorijnlističnn stranka. Kandidati: Franc Mlkec. železničar, Ljubljana, Opekarska 39; Vmen Meršol, insp. fin. konlr. v pok., Nov.o mesto 228: lože Urbič, nadsprevorlnik, Novo mesto 18; Andrej-ko Udermnn. davenl oficial, Novo mesto 69; Valentin Plevnik, železničar, šinil el 52. — Namestniki: Albin Erbežalk, premiknč, Kandija 25; Anton Jel-čtf, rklad. delavec. Dol. Nemška vas 81; Anton Pir-nar, pos"st"ikov sin, Brod 23: Ivan Čuk, železničar, Bršijin 2: Ivan Kraig.ier, solicilalor. Novo mesto 102.
Nova taktika.
Zadnja Mussolinijeva okrožnica na pre-fekte in pisanje vodilnih fašistovskih listov naznanjajo pričetek nove politike proti Slovencem v Italiji.
Okrožnica načelnika vlade prepoveduje nasilja, ki so bila dozdaj važna komponenta v politiki krajevnega fašizma. V koliko bo ta omilila vedni strah primorskih Slovencev pred nasiljem fašistovskih mladeničev, tega še ne vemo. Zdi se, da se je spor med oblastjo pre-fekta in pa pokrajinskega fašistovskega tajnika tako zapletel, da niti osrednja vlada v Rimu ne more pogoditi, kateremu izmed obeh oblastnikov bi dala prvenstvo. Toda upajmo, da je italijanska diplomacija le prišla do uvidevnosti, da so ji nasilstva v notranjosti države že parkrat prekrižala zunanjepolitične račune.
Fašizem pa poskuša sedaj z drugim orožjem. Rimska »Tribuna. in >Mesaggero« sta začela bruhati članke, da je treba Slovence ob meji asimilirati. Po njih mnenju je treba v Slovence vliti italijanskega duha in čuvstvova-nja, postati morajo Italijani. Italijan sploh zamenjuje pojma narod in država; zanj je »na-zione v bistvu isto kot ^stator. Edinstvena država do vseh povojnih mej, to je zahteva italijanske miselnosti. Torej ne več z brutalnostjo, marveč s ponujanjem italijanske kulture hočejo Slovane v Italiji raznaroditi. To je odslej naprej nova taktika njih asimilacijske ofenzive.
Po mnenju strogih fašističnih krogov je treba utrdili severno mejo države. Tu so pa naenkrat naleteli na sklenjeno naseljeno narodno skupino. Naenkrat niso več vedeli, kaj naj počno z njo, če hočejo pod »narodom« razumeti ''državo.'. Nič lažjega in po njih miselnosti bolj pravičnega ni, kakor če lega pol milijona Slovanov čez noč prekujejo v Italijane. Imeli so že tak slučaj v beneških Slovencih, in zdaj kažejo na la pol stoletja stari vzgled, češ, glejte jih, kako so se brž oklenili matere Italije. Toda lahko jim je bilo pri takratnih politično in kulturno nezrelih razmerah beneške. Slovence z lepim ravnanjem pridobiti zase.
Zdaj so pa prezrli tri činjeniee: da imajo opraviti s politično in kulturno visoko stoječo narodno manjšino in da so jo emisarji fašizma odbili z nasilnim postopanjem. To postopanje naj bi jo po njih mnenju dovedlo do asimilacije. Kako abotna je taka misel! Narodi so se res nekoč zgubljali v večjih, toda le tedaj, če so slednji s svojo višjo kulturo pritegnili šibkejše nase. Danes pa je asimilacija ali absorb-cija po številu manjših narodov v bistvu nekaj nemogočega. Pa ni le misel abotna, tudi način, kako jo uresničijo, je srednjeveški.
Zatrli so slovensko šolo, prosvetno gibanje, izganjajo slovenski jezik celo iz cerkev. Ali ni prav to še hujša brutalnost kot pa če požgo kak Narodni dom? V kulturnem svetu smatrajo za večjega zločinca tistega, ki skruni človekovo osebnost in mu jemlje njegove naravne pravice, nego če mu jemlje imovino. Ce hoče biti g. Mussolini plemenit in prepoveduje fizično brutalnost, naj logično prepove tudi nasilje nad naravnimi pravicami slovenske narodne manjšine! Naj ji omogoči mirno bivanje na rodni grudi in svoboden razmah njene narodne in kulturne samobitnosti.
Cujejo se od italijanske strani tudi glasovi, da so Slovenci pravzaprav srečni, če smejo biti deležni vplivov italijanske kulture. Prav; toda italijanska kultura naj pronica mirnim potom in ne s pomočjo kulturnega nasilja, ne s pomočjo italijanske šole ali celo orožnikov. Kar ima italijanski narod kulturnih dobrin, te naj se le izmenjajo, toda vsiljevanje italijanskega jezika, čustvovanja in mišljenja, to ni nikako kulturno prodiranje, je nemogoče in proti vsem zakonom logike.
Ce torej piše fašistovski tisk o asimilaciji Slovencev in Hrvatov v Italiji ni to nič drugega ko grobo raznarodovanje, samo da se poslužuje finejših oblik.
Primorcem bodo prav kot dozdaj ropali njih narodne pravice, čeprav jih morda ne bodo strahovale več tolpe mladeničev kot doslej. »Mesaggero<, '-Tribuna-' et consortes, naj nikar ne nasvetujejo take asimilacijske politike, da bi se z njo utrdila severna meja. T.i so le načini za ustvarjanje nezadovoljstva in zatajevanega gnjeva v obmejnem ljudstvu. In s tem se doseže baš obratno od tega, kar pričakuje fašistov;-ka politika. Ce pa noče fašizem, ki ga v lial'ji primorski Slovenci prav pri miru puste, s pametno in spravljivo politiko razčistiti ozračja na moji, potem naj pa kar gre do zadnjega in prične s transplantacijo cele slovenske in hrvaške narodne manjšine v Italiji nekam, bogsigavedi kam ...
Vodja fašizma je hotel s svojo okrožnico prefektom predstaviti svetu fašizem v lepši luči; njegov tisk mu pa lo delo kvari s pozivi na raznarodovanje Slovencev po novem načinu. In kakor kažejo zadnja poročila izza meje, se že skušajo uveljavljati ti novi načini. Zadnja Mussolinijeva okrožnica je potemtakem le plašč, ki nuj med drugim zakrije tudi zgrešeno raznarodovalno pohiiko fašizma v Primorju.
Ing. Gvidon Gulič : PARN! STROJ IN PARNA TURBINA
fvlavodilci /o strojnike in obratovodje parnih
obredov. — Vezeno knjiga stane 80 Din. jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
! Akcija opozicije za sklkanje narodne
skupščine.
Belgrad, 10. jan. (Izv.) Opozicija bo zahtevala, da se nujno skliče seja narodne skupščine, da bi se na la način kriza razčistila, kajti jasno je, da je vlada sedaj v manjšini in da se drži samo radi tega, ker si ne upa pred skupščino. Ce bi se namreč sklicala narodna skupščina, bi se pokazala vsa klavrnost vladnega programa in bi sedanja vlada še pred
oblastnimi volitvami padla. Opozieionalne stranke pa bodo storile posebne korake, da prisilijo vlado, da stopi pred skupščino še pred volitvami. V vladnih krogih pa še ni jasno, kdaj bi se narodna skupščina sklicala. Cuje se, da je vlada sklenila, da se narodna skupščina pred 25. januarjem ne sestane.
Volivno gibanje v Srbiji.
KLAVERN 8Н0П PRIBICEVICA V BELGRADU. — VELIKI USPEHI DEMOKRATSKE ZA.IEDNICE. — SLABO RAZPOLOŽENJE MEI) RADIKALI.
Belgrad, 10. jan. (Izv.) Včeraj je imel tukaj volivni shod Svetozar Pribičević. Na shodu se je zbralo 1000 do 1200 ljudi, kar je za Belgrad zelo malo. Ta shod je dokazal, da ne morejo računati samostojni demokrati na nikake uspehe. Pribičevičev govor je bil skrajno opo-zicionalen proti vladi. Zelo dobro pa so uspeli
vsi shodi Davidovičeve demokratske stranke, ki se vrše po vseh večjih krajih Srbije. Opaža se, da ne kažejo radikali v sedanji volivni borbi nobene živahnosti, kar gre brezdvoma na račun dejstva, da so vrste radikalov razcepljene.	»
Radičeva zvezda zahaja.
VELIK FIASKO RADICEVIH VOLIVNIH SHODOV V DALMACIJI.
Belgrad, 10. jan. (Izv.) Agitacija za oblastne volitve je v polnem teku. V vseh pokrajinah naše države se vrše brezštevilni politični shodi. Tukajšnji politični krogi stoje pod vtisom velikega poraza, ki ga je doživel Stjepan Radič s svojimi shodi v Dalmaciji. Stjepan Radič je stopil na vroča tla. Saj je znano, da so dalmatinski radičevci že pred sestavo kandidatnih list za oblastne volitve bili zelo nezadovoljni z Radičevo politiko in da je radi tega prišlo do cepitve kandidatnih list. Da se ta položaj izboljša, se je Radič odpeljal v Dalmacijo in imel tam več shodov. Spremljala sta ga Pavle Radič in dr. Krajač. Zgodilo pa se je, da ti shodi Radičevega položaja v Dalmaciji niso utrdili, ampak da so nasprotno Radiču jako škodovali. Pokazalo se je, da je Radičeve glorije v Dalmaciji konec. Tako je bilo na shodu v Lečevici zbranih kakih 100 do 150 oseb, ki so pa bile večinoma proti Radiču razpoložene. Na tem shodu je prišlo med govo-
. rom S. Radiča in njegovega poslanca Matijeviča do protestnih izbruhov proti S. Radiču. Iz vseh strani so doneli Radiču na uho klici: »Vi ne boste pri nas dobili nobene kroglice! - — Vi ste nas prevarali in ogoljufali! — v Vi ste nas izdali k — :>Naše ljudstvo ni več z vami! — Politika poroča k temu shodu, da je vpitje navzočih zborovalcev bilo toliko, da se je videlo, da so radičevci v ogromni manjšini. Radi tega je Radič nenadoma odpotoval proti Zgornjemu Muču, kjer je imel shod. ki pa tudi ni uspel. Še mnogo hujše pa se je Radiču godilo v Spodnjem Muču, kjer sploh do shoda ni prišlo. Tukaj je Radič govoril kar iz avtomobila in ga ljudstvo sploh ni hotelo poslušati. Ti shodi se smatrajo kot najboljši dokaz, da Radič propada v Dalmaciji; isto pa velja tudi za Hrvatsko in za Vojvodino, kjer prireja Hrvatska ljudska stranka zelo dobro uspele shode. Isto-tako so uspela vsa zborovanja Hrvatske ljudske stranke, ki so se vršila v Vojvodini.
Sestava nemške vlade poverjena
dr. Curîiusu.
v Berlin, 10. januarja. (Izv.) Danes je sprejel državni predsednik H i n d e n b u r g predsednika državne zbornice Loebeja. Raz-govarjala sta se o možnosti rešitve vladne krize.
v Berlin, U). januarja. (Izv.) Razgovor državnega predsednika z Loebejem ni privede! do ra-zčiščenja situacije. Loebe je svetoval državnemu predsedniku, da poveri ministru za državno gosp darslvo dr. Curtiusu sestavo no-
ve vlade.
v Berlin, 10. januarja. (Izv.) Danes zvečer je sprejel Ilindenburg ministra za državno gospodarstvo drč Curtiusu in mu poveril sestavo nove nemške vlade. Dr. Curtius je sprejel sestavo vlade in bo dal državnemu predsedniku končnoveljaven odgovor šele po pogajanjih s predstavitelji posameznih parlamentarnih frakcij.
Vatikan in francoski katoličani.
Pariz, 10. .jan. Položaj, ki je nastal po izjavi papeškega nuncija v prilog Briandove mirovne politike iu proti pretiranemu nacionalizmu, ki ga zastopajo predvsem katoliški konservativni krogi, zbrani okoli Action Française, se le polagoma razčiščuje. Pač je za papeževo stališče odločno nastopil v svojem pastirskem pismu pariški kardinal Dubois, toda s tem zmaga še ni odločena. Action Française je to stališče zavrgla in sedaj še ni jasno, koliko njenih dosedanjih pristašev ji ostane tudi poslej zvestih. Izmed škofov je simpatiziralo z Action Française približno polovica, to je 40. Izmed teh se je doslej izjavilo o stvari le še majhno število: lijonski nadškof, škof Morelle v St. BrieuN, nadškof v Auchu, a še ti zelo previdno in nejasno. Kljub vsemu pa govore /namenja za to, da bodo francoski katoličani polagoma sprejeli smernice, /a katere se je izrekel Vatikan.
Na napade in i očitke v raznih konservativnih listih je papeški nuncij objavil izjavo, v
kateri te očitke izpodbija. Med drugim ugotavlja, da ni res, da bi sv. stolica na kakršenkoli način podpirala avtonomistično gibanje v Akaciji, kakor tudi ni ne javno ne drugače nastopila v prid priključitvi ali zvezi Avstrije in Nemčije.
Potem pravi nuncij: Pripravljena, da moralno podpre akcijo, Ici ima namen, da med naredi utrdi mir, si je sv. stolica v sve,sti, da ta mir ne more biti no trden ne trajen, ako nima zadostnih jamstev. Ta jamstva morajo tako po obliki kakor po vsebini iziti edino le iz sporazuma med narodi in vladami. Sv. stolica zato ne bo nikdar mislila na to. da bi dajala smernice ali tudi le nasvete. Njej zadostuje, da so ta jamstva v soglasju z višjimi zakoni pravičnosti. To načelo je prevevalo zastopnika sv. stolice v Franciji, ko je na Novo leto v imenu diplomatičnega zbora v Elieeeju imel nagovor, kateremu so se po krivici pripisovali drugi nameni nego priznanje odkritosrčnih mirovnih prizadevanj Francije.
Napetost med Angiijo in Rusijo.
London, 10. jan. Angleški vojni minister general Sir Hoog je izjavil, da Rusija ni iz-pclnila glaVne točke v pogodbi iz leta 1921. da bo namreč opustila propagando. Anglija je 'niez dvoma opravičena, da pogodbo odpove iu - vflje cd n osa.je s sovjeti prekine. Vlada se bo s tem vprašanjem pečala in utegne priti čas, ko bosta naša čast in naše dostojanstvo to zahtevala. Ooklei pa nismo prepričani, da bi bilo to ra\nanje državi v korist, so vlada ne bo udala nikaki agitaciji.
Iz časopisja veje veliko vznemirjenje spričo poteka dogodkov na Kitajskem. Vsi listi, posebno pa konservativni, uaglašajo, da se lu uveljavlja proti Angliji boljševiški vpliv. Ce so izkaže, da .je kantonska vlada le orodje \ rokah sovjetske Rusije, bo morala Anglija svoje stališče nasproti njej izpre-meniti. Konservativni li li zahtevajo, naj se sovjetski poslanik i/. Anglije izžene in z njim vsi ivjel.ski podaniki.
ključno egoisticni in vznemirljivi cilji. Današnji položaj je skrajno nevaren; dočim so Francija, Nemčija in Anglija izprevidele, da se vojna v nobenem slučaju ne izplača pa naj se kon a kakorkoli, se Italija tega še ni nauč lu.
Tem izjavam Seydouxa se pripisuje velika važnost in se s;.l -no smatrajo kot napo. t da je čas fraucosko-italijanskega sporaz-, uma dal o nego kdaj prej. Pri tem se opozarja, da tudi Briand in njegov generalni tajnik Berthel t v svojih izjavah glede bodoče organizacije Evrope Italije nista imenovala.
Seja finančnega odbora.
Poslanec šečerov temeljito kritizira našo pogubno finančno politiko. — Najhujše trpe pre-čanske pokrajine. — Radičevci obsojajo proračun, glasovali pa bodo zanj!
Belgrad, 10. jan. (Izv.) Danes popoldne je finančni odbor nadaljeval načelno debato < predlogu proračuna za leto 1927-28. Pred dno vnim red m sc je predsednik f nančuega rd, bora dr. Radonjič opravičil narodnemu poslancu S mode ju raditega, ker ga ni obvestil « sejah finančnega odbora. Pri tem je izjavil, da ni imel nobene slabe namere, ampak je samo mislil da so vsi poslanci v Belgradu. Ta-koj po brzojavnem protestu poslanca Smodeja pa je obvest 1 preko velikih županov vse člane finančnega odbora o sklicanju sej finančnega odbora. Po tem opravičilu dr. Radonjica je radikalni poslanec A. Protić zahteval, naj se v zapisniku ne beležijo vsi govori na dolgo iu široko, ampak naj se le omenja, kdo je govoril. Vendar njegov predlog ni bil sprejet.
Nato je spregovoril poslanec Davidovičeve demokratske stranke dr. Šečerov, ki je v dolgem in obširnem govoru kritiziral štiri vidne trditve v ekspozeju finančnega ministra: 1. da se bo z novim proračunom mnogo privarčevalo; 2. da je v proračunu ravnotežje; 3. da so se v sestavi proračuna naredile nekatere korekcije in 4. da so državna podjetja rentabilna.
Poslanec dr. Šečerov je polemiziral proti tem nazorom finančnega ministra in dokazoval, da ne bo mogoče na podlagi novega proračuna ničesar prištediti. Proračun je ravno-tako velik kakor lansko leto. HO odstotkov vseh ilržavil'h izdatkov gre samo na račun osebnih izdatkov, to je plač, pokojnin in podpor. Samo 40 odstotkov gre za materielne izdatke. Te razmere so abnormalne. In v leni je glavna krivda, da je proračun tako visok. Normalno bi bilo to, če bi slo za osebne izdatke le 25 odstotkov, za materialne izdatke pa 75 odstotkov. Ravnotako ni točna trditev o ravnotežju proračuna. G. finančni minister bi lahko bolj jasno in določno govoril pred takim forumom, kakor je finančni odbor. V svojih nadaljnjih izvajanjih ugotavlja dr. Šečerov, da je naša finančna in proračunska politika popolnoma zgrešena. Ta finančna politika bi se morala vodili samo z ozirom na gospodarsko moč naše države in z ozirom na stvarno finančno situacijo. Obenem bi se pa morala na temeljit način izvesti valutna reforma. V svojih strokovnih izvajanjih dokazuje dr. Šečerov, da je nadaljevanje take finančne politike popolnoma nemogoče. Posebno pa velja to za našo prosvetno politiko, ki je popolnoma zgrešena. Težo sedanje finančne politike pa čutijo predvsem prečuliske pokrajine, na katere se valijo davčna bremena v toliki meri, da jih ne. morejo več zmagovati. Dr. Šečerov zaključuje svoja temeljita izvajanja s pripombo, da bo tozadevne predloge, kako naj se to težko gospodarsko stanje v državi odpravi, stavil pri specielni debati o državnem proračunu.
Po govoru poslanca dr. Šečerova se oglasi k besedi radičevec P r e k a, ki govori precej opozicionalno. On toži, da grozi v Hercegovini lakota, da se za kmete nihče ne briga, da kmetje ne morejo več plačevati davkov in da se raditega morajo zadolževati. Posebno pa kritizira upravo državnih monopolov. Potem, ko je celo uro pripovedoval o raznih težavah, ki jim je kmetski stan izročen na milost iu nemil st, pa je na veliko začudenje vseh navzočih i javil, da je s temi svojimi izvajanji holel vlado na te nedostatke samo opozoriti, da po bo glasoval za proračun!
Z nelogičnostjo in klavrnim nastopom ra-dičevca Preke pa .je obračunal poslanec dr. Polič, ki se je norčeval iz njegovih izjav. Nato pa se je v obširnem govoru pečal s finančno politiko sedanje vlade in grajal n.jeno politično nesposobnost. Го stvarnem govoru dr. Poliča se je seja finančnega odbora zaključila.
Za	talija iz zapadno evropske
zvege.
Pariz. 10. jan. Bp ši ravnatelj gospodar- : svetovni mir na ie.j Irozvez.i. Navedene državo skega oddelka v francoskem zunanjem uradu ; naj vodijo nasproti Rusiji in Italiji enotno po-in eden najintenzivnejših Brinndovih sodelav- j litiko in odbijajo n.-varno stroje, ki prihajaj" rev — Seydoux objavlja v svojem odlič- iz Moskve in Rima.
nem tedniku Pa\ važno politično spoineni-	O Italiji pravi Seydoux. da no igra vlug'.
co. V njej poziva Francijo, Nemčijo in Anglijo. ■ ki bi jo morala kot ena izmed locarnskih ga-uaj se temneje zvežejo med seboj, ker sloni | lancijskih velesil. Italijo vodijo v politiki iz-
"Dogodk! rta Kifalskem.
Koncentracija tujih broilovi.j v kitajskih vodah.
Berlin. 10 jan L: Nevvyorka poročajo, da je dobil poveljiilk ameriškega lihomorskega brodovja, admiral Williams, povelje, da odpluje v Shanghai in prevzame nad tamosnjim ameriških brodovjem povelje. Do.-ie.j imajo Združene države ua Kiin.tskem 24 vujiiiii ladij.
\ Hinikou, 10. januarja (Izv) V luiian-ski koncesiji vh dn popoln mir. Kitajska policija jo potrgala vse lepake, ki ščuvajo i>i'oli Angležem. \ sa zborovanja >o prepove^ na.
v London 10. januarju. (Izv.) |'o poročilu, ki ga pošilja poročevalei Dailv Mai! i/ Pekinga, se je s polno paro pričela ofenziva zavezniških sii proti kanton^im četam, hi-pejfu je v U u n i ha.io porazil Kaniom-o
\ Pariz. 10. januarji, (izv ) Chicago Trb hune poioia semkaj i/ .Siutoghui». ua o in spelo tjakaj pel aulerikanskih rušilcev.
Kaj se godi doma
Slovenski narod za svoie gledališče.
VELIK PROTESTNI SHOD V OPERNEM GLEDALIŠČU.
Izid volitev v francoski senat.
v Pariz, 10. januarja. (Izv.) Včerajšnje volitve v senat so izpadle sledeče: skrajna desnica 3 (pridobila 1), desničarski republikanci 19 (pridobili 6, izgubili 4), levičarski repu-blil anci 19 ('pridob li 1, i gubili 18), ne d-visni radikali 9 (pridobili 3, izgubili 4), radikali 4-1 (pridobili 6, izgubili 12), socialni republikanci 2 (pridobili 2), socialisti 11 (pridobili 8, komunistični socialisti 2 (pridobili 2). Med izvoljenimi se nahajajo Bertlielot, Pe-ret, Caillaux, Laval itd. Millerand pride v ožjo volitev.
v Pariz, 10. januarja. (Tzv.) V tukajšnjih političnih krogih prevladuje mnenje, da se z izidom vo'itev v senat ni spremenilo razmerje med le\ico in desnico. Značilno je, da je prišlo do skupnega naslona med socialisti in komunisti, ki razpolagaj ) sedaj v francoskem senatu s poseko skupino 40 članov._
Sporazum med cerkvijo in drževo na Češkoslovaškem.
»Prager Presse« z dne 9. t. in. prinaša Izjave praškega nadškofa dr. Kordača glede odnošajev med katoliško cerkvijo in Češkoslovaško republiko. Dr. Kordač pravi, da je v dogledni bližini čas, ko se med Vatikanom in Prago sklene miren sporazum. Za to sta dana dva razloga: prvič dejstvo, da so do-malegia že vse sosedne države sklenile s Sv. stoliro sporazum: Jugoslavija in ostale balkanske države vodijo v ta namen pogajanja; drugi, notranji razlog je dejstvo, da konsolidacija v državi stalno napreduje, pri čemer je treba priznati versko-nravnim impondera-bili.nm največji pomen. Vlada sama kaže že dalj časa odkritosrčno in trdno voljo, da svoje razmerje nasproti Vatikanu kmalu mirno uredi. Zadnja zmerna Husova proslava je pokazala, da je v ustavi predpisana proslava magistra Husa mogoča, ne da bi se s tem žalili katoličani in v Pragi diplomatično zastopana rimska kurija.
Stvarno bo treba pri pogajanjih rešiti sledeča vprašanja: Država prizna cerkveno ustavo in v njej zajamčeno svobodo za imenovanje nositeljev cerkvene učne in pastirske službe — proti jamstvu vsekakor, da bodo nositelji cerkvene oblasti nasproti državi lojalni, kakor to zahteva drživna korist. V kakšni obliki se izražaj to jamstvo, bo ravno naloga pogajanj, da to vprašanje rešijo. Na vsak ; način bo moral Vatikan državi vsa' o name- | ravano imenovanje vnaprej nolif cirali, da more država o lojalnosti vsakega kandidata podati svoje mnenje.
Potem bo treba rešili vprašanje cerkvene lastnine, s katerim je v zvegi vprašanje ; cerkvenih patronatov. vzdrževanje cerkvenih poslopij in posestev župnih beneficijev. Kar se tiče agraire reforme, cerkev njenemu načelu ni nasprotna in odobrava, da se od vele-pose-'ev razdeli obdelovalcem toliko zemlje, kolikor to zahteva državna korist. Treba bo rešiti le vprašanje modalitet pri izvršbi agrarne reforme. — Ostala vprašanja so postren-skega pomena in se bo uredilo n pr. vprašanje o razdelitvi škofij z rešitvijo načelnih problemov.
Nameravani atentat na Hermana Wendla?
»Frankfurter Ze:tung« z dne 9. t. m. objavlja sledeče poročilo: Tukajšnja policija je zvedela od zanesljive strani, da namerava Inozemska skupina makedonskih emigrantov napad na bivšega soeialnodemokratičnega poslanca Hermana Wendla. Wendel je v več svojih in neštetih člankih razpravljal razna balkanska vprašanja; з svojim stališčem v makedonskem problemu si je nakopal sovraštvo »Notranje makedonske revolucionarne organizacije« (Imro). Kriminalna policija zasleduje to zadevo, katere slèdi vodijo v neko
sosedno vzhodno državo.
» * «
Makedonski revoltirijon.v ji bodo z vznemirjanjem Evrope s svojimi krvavimi zločini pač najslabše služili svoji stvari.
t ANTON CARDARELLI. v Napolj, 10. januarja. (Izv.) Tukaj je umrl senator in nestor na polju kirurgije Anton Cardarelli.
RAZSODBA V PRAŠKEM KOMUNIST IČN KM PROCESU, v Praga, 10. januarja. (Izv.) Danes se je završil proces v znani komuni-tični aferi in se je proglasila razsodba. Š i m u n e k je obsojan na tri leta, Vodičko na štiri leta, B a d u n o v na Iri leta težke ječe. Dva druga obtoženca sta bila obsojena na dvomesečno oziroma tromesečno ječo. Gospa Bo rek in
S p r i n t z e 1 sta bila oproščena.
GLEDALIŠČE V PLAMEN H. v Montréal, 10. jan. (Izv.) V nekem tukajšnjem gledališču jc izbruhnil velik rožer, ki je izzval med navzočo publiko strahovito paniko. Poročila pravijo, da je po-.ta'o 60 oseb žrtev plamenov, večinoma francoski in knn.id.ski dečki in deklice.
V	nedeljo, dne 9 t m. ob 10. uri dopoldne je priredilo »Združenje gledaliških igralcev« v opernem g'edal!šču velik shod, na katerem se je protestiralo proti nezaslišanemu postopanju me-rodajnih faktorjev z našim najvišjim narodnim umetniškim zavodom, — z gledališčem.
Shod je v vsakem oziru popolnoma uspel. Občinstvo je napolnilo operno gledališče do zadnje-a kotička ter živahno dajalo duška svojemu ogorčenju nad postopanjem s slovenskim gledališčem. Shoda so se udeležili skoro vsi naši prosvetni delavci, naravnost razveseljiva pa je bila udeležba s strani naše mladine.
Občinstvo je tudi dr.lo izraza svojemu začudenju, da se je gledališka uprava nbseniirala od protestnega shoda.
Protestno zborovanje je otvoril predsednik »Združenja gledaliških igralcev« v Ljubljani
GOSP. BETTETO, ki je izvajal nekako sledeče misli:
Današnji shod, katerega cilj in smoter je obvarovati naše nr,rodno gledališče pred polomom, nnj bo in mora biti enodušna manifestacija cele kulturne Slovenije, katere odmev naj bodi glasen momento vsem onim faktorjem, ki so si nadeli nalogo, da nam pod krinko največje ljubeznivosti in naklonjenosti počasi, loda sistematično uničuje- * jo naše, s tolikim trudom in samozatajevanjem vzdrževano gledališče
Kulturen narod smol Naša preteklost in sedanjost pričata, da smo sicer mali, toda žilav, marljiv in talentiran nr.rod Gledališče nam ni luksus, ono nam ie srčna potreba. Gledališče je bilo že od pamtiveka morilo kulturnega hotenja dotičnega naroda. Dolžnost onih faktorjev, katerim so dale trenutne prilike v roke oblast, s pomočjo katere si uzupirajo pravice ovirati nas v kulturnërn stremljenju in napredku, je, da se blagovolijo blagohotno nekoliko temeljiteje upoznati z našim' kulturnim hotenjem in temu odgovorno tudi ravnati.
Ne zahtevamo niti pare več! Toda to, kar smo si vzgojili z največjim trudom in samozatajevanjem, to naj se nam pusti! Se pred 2 letoma je bilo članstva 260. Ako se bo morala predvidena redukcija do skrajnosti izvesti, jih bo ostalo še 160 in to inklusive tehnično osobje. zbor. balet, orkester, solisti drame, solisti opere, kapelniki, korepet.itorji itd.
Umestno je, ako vam ob tej priliki predočim ma'o paralelo med belgrajskim, zagrebškim in našim gledališčem. Trenutno šteie belgrajskl én-sembl 420, zagrebški 380 in ljubljanski — 205 članov. V tem številu je uračunano seveda celokupno osobje, tehnični in artistični personal. Vkljub temu, da smo mi po številu najmanjši, proizvajamo največ. Medtem ko smo mi v letošnji SPZoni vpri-zorili že 4 operne in eno operetno noviteto, so n. pr. v Zagrebu vprizorili 2 operi in eno opereto. Ljubljanski dramski ensembl je postavil na oder istočasno 11 del, zagrebški samo 7 Tozadevna paralela med belgrajskim in našim ensemblom bi dokazala Se večjo razliko, akoprav nas je za celo polovico manj!
Dovolite ml, da obrazložim še en velevažen vzrok, zakaj bi merodajni faktorji morali z največjim interesom podpirati ravno ljubljansko narodno gledališče. Vsi vemo. da je naše gledališče nekaka praktična v'soka šola za artističen naraščaj zagrebškega in belgrajskega gledališča.
V	predidočem sem vam skušal pojasniti položaj našega gledališča v kolikor ga tangira ogromno znižanje budžeta za leto 1927.-28. Da pa je situacija našega teatra in njega članstva postala kar čez noč tako obupna, je iskati vzroka še drugje. Prvič v protiustavni odredbi, s katero je bil sredi poslovnega leta zmanjšan budžet za 208.200 Din. Drusič v odiedbi generalne direkcije državnega računovodstva z dne 27. oktobra 1926., ki ugotavlja, da ;o v rednem budžetu za leto 1921.-27. subpozicija »zvaničniki« doti rana r, 596.000 Din višje kot je taktična potreba.
Zanimive so informacije, ki jih je glede te odredbe drž. računovodstva' prejela naša organizacija. Na mestu je, da vam jih kot predsednik Združenja obiavim kot dokumentacijo proti kakim tajnim silam se moramo boriti za svoj obstoj.
Po izrecnem nalogu članstva stavljam na gospoda finančnega delegata dr. Savnika prošnjo, da blagovoli javno izjaviti, v koliko odgovarjajo istini naše informacije, ki se glase: Državno ra-I čunovodstvo je spočetka zahtevalo, «la finančna ! delegacija z začetkom decembra ustavi izplačeva-! nje zgoraj omenjene subpozicije v dosedanji višini. Pri nakazilu mesečne dotacije naj se p.-idrže še ne porabljeni trije obroki. O kaki vrnitvi že porabljene vsote ni bilo govora. Gospod finančni delegat pa je baje iz lastne inlcijatlve napravil na drž. računovodstvo vlogo, v kateri zastopa stališče, da mora uprava gledališča vrniti tudi že porabljenih 9 obrokov in sicer takoj. Naravno, da si drž. računovodstvo ni pustilo tega dvakrat reči ln je svoje prvotno stališče spremenilo v smislu predloga finančnega delegata, katerega se za enkrat še trdovratno drži. (Kakor smo obve"eni, bo g. finančni delegat nn stavljeno mu javno vprašanje javno odgovoril in bomo v stanu njegov odgovor priobčili že v jutrišnji številki našega lista. — Opomba uredništva.)
Ni naša naloga, da razmišljamo, na kakšni finanrielni bazi naj se uredi zadostno dotirnnje slovenskega gledališča. Možnosti je več in poklicani faktorji naj to urede na način, ki bo zagotovil našemu narodnemu gledališču, razbremenjenem ma-' terieluih skrbi, procvit iu napredek v čast iu slavo
oele Slovenije. Vsaka druga rešitev pomeni vegetiranje! Bila bi poniževalna in neprimerna kulturnemu nivoju Slovencev.
Na merodajnih faktorjih je sedaj dokazati slovenski javnosti, da ne poznajo napram njej edl-nole pravic, temveč tudi dolžnosti. Zahtevo naše so utemeljene in pravične!
Izvajanja g. Bettetn je spremljala publika z živahnimi medklici, odobravajočim govornikova izvajanja, na koncu govora pa je priredila spontano vekčastno manifestacijo za naše Narodno gledališče.
Gosp. Betteto podeli nato besedo gospodu dr. Sušniku.
GOVOR PROF. LOVRA SUSNIKA.
Profesor Lovro Sušnik izrazi najprej akciji Združenja gledaliških igralcev in'današnjemu zborovanju svoje najtoplejše simpatije v imenu »Pro-sve'iè zveze« ln njej sorodnih organizacij, v imenu Slovenske ljudske stranke ter v Imenu teh zagotavlja, da bodo nudile vsaki akciii za slovensko narodno gledališče vso svojo pomoč.
V slovenskem gledališču vitlimo enega največjih slovenskih kulturnih in umetniških vrhov. Če pade slovensko gledališče, moramo vsi na pomoč! Naše gledališko osobje posveča gledališču vso svojo ljubezen in požrtvovalnost. In vsi smo mu za to hvaležni.
Naše gledališče je visoka šola za druge odre po Sloveniji, naši podeželski diletanti imajo v igralcih Narodnega gledališča svoje učitelje, v gledališču po svoj visoki vzor za svoje odre. Naše ljudstvo priznava pošteno delo in spintra, da gre poštenemu delu tudi pošteno plačilo. So stvari, ki so narodu potrebne, ena glavnih potreb vsakega naroda pa je kultura in umetnost. Država mora to vpoštevati!
Govornik je nato pozval Združenje gledaliških igralcev, naj vztraja v svoji borbi in za seboj bo imelo vse slovenske prosvetne organizacije, ta seboj bo imelo ves slovenski narod!
Jedrnatim govornikovim izvajanjem je sledil orkan aplavza, dokaz, kako je govornik govoril iz duše vsem navzočim.
Svoje simpatije in naklonjenost akciji za slovensko Narodno gledališče so še izrazili: za »Zvezo kulturnih društev« gosp Prešeren, za »Svet slušateljev ljubljanske univerze« akademik Iskro, za SDS dr. Dinko Pur. za NRS arh Krcgar, za NS3 Ivan Tavčar. Pri govoru g. Kregarja je padlo precej ostrih medklicev na račun korupcije, vlade in radikalne stranke. V imenu slovenskih konserva-toristov prečita gdč. Vera Popov!* plamteč, pesniško navdan protest proti vsakemu poskusu kršUi sedanji obseg slovenskega gledališča.
Dr. Vurnik pa napove referat, v katerem bo stvarno razpravljal o krizi in sanaciji našega gledališča.
Gosp. Drenovec prečita več solidarnostnih pozdravov, med njimi tudi brzojavki mariborskih in zagrebških igralcev.
Gosp. Jerman pa prečita mesto uprave poročilo o konferenci gledaliških upravnikov od 1. do 3 t. m. v Zagrebu.
(Medklici: ^Kje je uprava?«)
Nato prečita gosp. Jerman še sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta:
RESOLUCIJA :
Udeležniki javnega zborovanja, ki ga je priredilo Združenje gledaliških igralcev, Ljubljana, v nedeljo, dne 9. januarja 1927. v opernem gledališču, so po zaslišanju referatov soglasno sprejeli uuslednjo resolucijo:
1.	Narodno gledališče v Ljubljani se mora ohraniti neokrnjeno v dosedanjem obsegu, ker je ta obseg minimalen in neobhodno potreben za redno uspevanje te kulturne institucije. V to svr-ho naj državna uprava nudi tudi za bodoče proračunsko leto v celoti vsaj ç>ne zneske, ki jih dovoljujejo Narodnemu gledališču v Ljubljani v Narodni skupščini sprejeti predlogi budgetskih razhodov min. prosvete za 192G-27 leto.
2.	Nujna potreba je, da se dovoli Narodnemu gledališču v Ljubljani virman subpozicije zvanič-nikf v dobro ostalih pozicij in subpozicij v kritje osebnih izdatkov za prevedeno in kontraktualno članstvo. V slučaju, da je to neizvedljivo, naj se dovoli Narodnemu gledališču v Ljubljani naknadni kredit v višini 596.000 Din, ki absolutno ne pomeni nove obremenitve budgeta min. prosvete, ampak je ta vsota že dovoljena po Narodni skupščini v subpoziciji zvaničniki.
8. Naj se Narodnemu gledališču v Ljubljani da neokrnjena dotacija budgeta leta 1926-27. / dodatkom, Ja sme Narodno gledališče porabiti v kritje izdatkov, odobrenih po ministrstvu tudi dohodke predstav.
Resolucijo so podpisali:
SLS, SDS, NUS. NSS, SSJ, Društvo književnikov, Zveza kulturnih društev, Prosvetna zveza, Trgovska zborni.a, De'.a\ ka zbornica. Sv' i slušateljev univerze, Društvo konsprvaloristov, Združenje gledaliških igralcev Ljubljana.
Kakor izvajanja vseh govornikov, tako so zborovalci sprejeli z aplavzom tudi resolucijo, nakar je g. Betteto zaključil ob pol 12 uri sijajno uspeli protestni shod.
Kakor čujeiro. se pripravlja v Ljubljani več anket ». ozirom na krizo slovenskega gledališča,
nakar opozarjamo svoje čitntelje ie Jane* • * »
K shodu le sledeče misli:
Prav je poudarjal g. P.elteto, kako se sistematično dela na uničevanju slovenskega gledališča. Tekom dveh let je vlada za 1011 oseb reducirala ansambl, ki je že itak najmaniii v vs«j državi, dasi je naš sorazmerno produciral največ!
Prvi se je dvignil, da zagotovi odbor Društva igralcev svoje pomoči zastopnik SLS in Prosvetne zveïe, prof. Sušnik, njemu so sledili govorniki ostalih slovenskih strank: SDS, NSS, NRS, zastopnik akademikov in zastopnica konservatori-stov, Zastopnik SDS dr. Puc se je energično zavzel za razbirokrotenje gledališču, ki ne sme biti odvisno od naklonjenosti vsakokratne politične centralne vlade, ker mora slovensko gledališče biti reprezentant in na višku slovenske gledališke umetnosti. Vsem govornikom je občinstvo živahno aplavdiralo, le zastopnik NRS inž. R. Kregar je ie takoj spočetka, udarivši na vladi laskajoče strune, naletel na živahen odpor.
Zanimivo je, da so se zbrale braniti slovensko gledališče le — politične stranke! Ali naši umetniki ne vedo, da imamo v Ljubljani tudi gledališče? Rokodelci ene stroke solidarno nastopijo za vsak svoj del, umetniki pa nel Kje je bilo »Društvo književnikov«, da bi vsaj z besedico pokazalo igralcem svoje simpatije? Kje so bili upodabljajoči umetniki — toda kaj slikarji — kje so bili naši glasbeniki, kje na primer naša znanost? Od vsega tega se ni oglasil nihče; le g. E. Adamič je poslal shodu pozdrav in le »Slovenčev« operni referent dr. Vurnik se je oglasil s kratkim pozivom, naj odbor poskrbi za anketo, ki bo s konkretnimi predlogi sestavila načrt za trajno sanacijo gledališča, v očigled dejstvu, da tega s cvetočimi govori in ubranimi resolucijami ni mogoče rešiti.
Toda če ni bilo umetnikov na shodu, da bi bili tudi založili svojo besedo za naše gledališče, kar dosti žalostno kaže naše kullitrno-socialne razmere, bi vsaj morala biti navzoča gledališka uprava, da da poudarek naši tačas najnujnejši kulturni zahtevi in potrebi. Toda ravno uprave gledališča ni bilo, rede upravnika!
Gledališče , še ni rešeno. Kriza je vsa globlja, kakor se kaže nazunaj. Vzroki tiče vse globlje. kakor pa je trdil g. Betteto; sedanja trenutna katastrofa je le eno znamenje latentne krize, ki je pa niso zakrivili le belgrajski »merodajni krogi«, nego so jo baš toliko krivi — ljubljanski, o katerih se pa na zborovanju Društva ni smelo govoriti.
V kratkem bomo te vzroke razgalili v posebnem članku, ne boječ se shišnega reda« ljubljanskega gledališča.
t Jožef Steržinar.
Komaj so pogrebci vrgli prst na grob umn Jega zlatomašnika-begunca g. Pančurja, že leži na mrtvaškem odru drugi duhovnili-begunec gosp. Jožef Steržinar, iipokojeni župnik iz КаПпаге'ррМ Trstu. Umrli gospod se je rodil v Bistri prt Vrhniki 13. marca 1857. V mašnika je bil posvečen
23.	julija 1886. Služboval je v tržaški škofiji In sicer kot kaplan v Brezovici pri Trstu od 6. oktobra 1886. do 20. julija iaS7, kot ekspozit v Dragi od 21. julija 1887 do 8. februarja 1888., kot ekspozit v Klancu od 9. februarja 1888. do 11. decembra 1894., kot ekspozit na Lokvi od 12. decembra 1894. do 21. decembra 1898., kot župni upravitelj na Kontov olju od 22 decembra 1898. do 23 avgusta 1903., kot župnik na Katinari od
24.	avgusta 1903. do konca julija 1925. Zadela ga je kap. moral je stopiti v začasni pokoj. Prejšnjih moči nI mogel več dobiti, zato je moral zaprositi za trajen pokoj.
Italijanska vlada mu je za pokojnino odrekla državljanstvo in moral se je preseliti k svoji sestri na Vrhniko. Tu se je še toliko opomogel, da Je mogel vsnj še katerikrat maševata, kar je bilo njegovo veliko veselje v bolezni. V noči na 9. januarja je zatisnil za vedno svoje oči. zopet od kapi zadet. Pogreb bo danes ob pol 9. uri na farnem pokopališču na Vrhniki. Dragi sobratje, spominjajte se ga v molitvi in pri oltarju!
Hudobna požigalska roka na Gorenjskem ne počiva.
Z Jesenic nam poročajo. Na vsak način bo res, kakor je izrekel domnevo »Slovenec« v soboto, namreč da je požigalec v tukajšnjem okolišu domačin, kateremu so razmere dobro znane V noči od petka na soboto je zopet gorelo na II r u š i c i nad Jesenicami. Ob pol ene ponoči so pričele železniške lokomotive piska ti in kmalu nato se je oglasila tudi tovarn.ška sirena, ki je seveda vse Jesenice spravila pokonci. Vse je drlo v smeri proti Hrušici, odkoder sc je svetlikalo. Toda žarenje je kmalu ponehalo, iz česar ie bilo sklepati, da je ogenj pogršen in se je radi tega tovarniška požarna brainba že na Jesenicah vr-n.la. Zvedelo se je na to, da je nekdo zažgal skladnico drva in butar ali kakor tukaj pravimo: baškov. Ogenj so pogasili bližnji sosedje železničarji. ;
Iz tega je razvidno, da je nekdo, ki ima to za »šport« in ki gotovo opazuje iz bližine, kako ljudstvo hiti na kraj nesreče in mu je to vrvenK ter razburjenje v velikansko naslado. Mogoče jc patologiien tip. Ker so sir.er povsod postavljeno straže in ne more blizu, se je pa spravil nad ne-zastražena drva na Hrušici. Čas bi bil, da bi prllH požigalec oblasti v roke.
ZAVOD ZA MEDNARODNO PRAVO.
v R'm, 10. januarja. (I7v) Danes je izšel dekret, s katerim se v,Rimu ustanavlja mednarodni institut za primerjajoče Javno pravo Država bo prispevala za ustanovitev instituta
1 mil.ion lir.
ZSeleâ ïce
Д V evoji fantaziji je napravilo »Jutro« iz skromnih samoupravic, ki jih dovoljuje vidovdanska ustava, naravnost sanioupravni paradiž, in sicer pravi na to: »Iz tega se vidi takoj, da je bila avstrijska a.tonomija dežel, ki so sklepale zakone na podlagi cir-kularnih navodil dunajske vlade, nekaj zelo slabotnega in popolnoma v roki tedanjega centralizma. Seveda ta centralizem je bil centralizem nadvojvode Лћ in aristokratskih ter židovskih klik, zato je SLS Lila tedaj zanj tako vneta in se ji tako toži po njem.« — Seveda je trditev, da so bile deželne avtonomije v Avstriji nekaj zelo slabotnega in popolnoma v roki dunajskega centralizma, čisto navadna glupost, ker je lu-anjski deželni zbor pod vodstvom tistega dr. Šušteršiča, ki ga »Jutro« sicer na vse pretege hvali, s svojim krepkim delovanjem pod režimom SLS ravno nasprotno dokazal, in seveda je »Jutro« to glupost samo zato zapisalo, ker so nekdanji kranjski liberalci v zvezi z Nemci kot lakaji aristokratskih in židovskih klik kranjski deželni zbor na vse mogoče načine sabotirali. Plodonosno delo kranjskega deželnega zbora pod SLS jc bolelo takratne svobodomislece, ravno tako kakor današnje svobodomislcçe že v naprej boli uspešno delo oblastnih samouprav, ki se bo gotovo razvilo, če bo tam ime'a odločilno besedo SLS.
Д Vidovdanske oblasti proslavlja »Jutro« kot ideal samouprave, ki da so neprimerno več kot neledajni deželni zbori. Ne bomo se ž njim o tem prerekali. Centralističnim fanatikom je zastonj govoriti o bistvu in nalogi samouprave. Toda dober odgovor na te »Jutrove« fantazije je proglas Davidovi-čeve stranke, ki ugotavlja, da pri sedanjem «istemu ni govora o kaki pravi, dejanski in popolni samoupravi. In da bo šo-le treba izdelati široke samouprave, ki bi bile v stanu zadovoljiti razne narodne potrebe, in katerim bi bila zajamčena predvsem materijalna sredstva, potrebna za nj:hov razvoj. — O vsem tem danes še ni nikjer nič videti, pa naj se »»Jutro« še tako navdušuje. Od tega navdušenja slovenski volivci ne bodo imeli prav nič.
Д Naravnost bolno mr*nfo ima »Jutro« proti avtonomiji Slovenije. Če le sliši to besedo, kar pobesni. V njegovo nazadnjaško, reakcionarno in centralistično sfantazirrno miselnost nikakor ne gre, da je avtonomija temelj in pogoj demokracije. Sploh pa »Jutro« očividno niti pojma nima o demokraciji. Zdaj se zaletava v parolo SLS, da bo preko oblastnih samouprav treba izvojevati avtonomijo Slovenije, če drugaïe ne pojde, in piše: »Ta formula je pravi Blažev žegen; kajti da bi preko ustanovitve mariborske oblasti peljala pot k avtonomni Sloveniji, tega noben pameten človek ne verjame. Vsakdo ve, da pomeni utrditev in izradnja samouprave mariborske oblasti neomejen definitivum.« — Tako torej misli »Jutro«, da je s tem, da se iz Blaževega žegna malo po-norčuje povedalo eno pametno. Pa se je iz-ncbi'.o le ene neumne več. Seveda nc more voditi pot k avtonomni Sloveniji samo preko samouprave mariborske oblasti, pač pa bo vedila preko obeh slovenskih samrupravnh teles, to je ljubljanska in mariborska oblast skupaj. Mi si pač predstavljamo avtenomno Slovenijo kot eno telo, ne pa razsekano na dva kosa. Seveda če si »Jutro« predstav'ja sedanjo razdelitev države nn oblaki kot de-fini'.ivum, ki ni mogoče nikoli več iznre-meniti, potem mu seveda tudi zedinjena Slovenija ne gre v koncept. Toda celo največji zagovorniki vidovdanske ustave so se že оте-tovano izjavili, da sedanja razdelitev na oblasti ne pomenja še dçfinitivuma, ampak da ni nicbene ovire, da bi se to izpremenilo oziroma združile tudi dve ali več oblasti v eno, če se pokaže to kot bolje. Samo »Jutro* v slojem besnilu proti avtonomni Sloveniji (sploh ga že ime Slovenija boli in eksistira zanj samo ljubljanska in mariborska oblast) smatra sedanjo ureditev za definitivum in Rog varuj, da bi se ta »samouprava«, ki jo dopušča vidovdanska ustava, kaj razširila in izpopo'nila. Lepe pojme ima »Jutro« o utrditvi in izgraditvi oblastnih samounrav! In pokaže spet samo svojo centralistično zagrizenost in pa odločno nasprotstvo proti kakemu razširjenju samouprav. In v takem duhu gre SDS na volitve za oblastne skupščinel Postaviti SDS za varuhinjo slovenskih samoupravnih pravic bi sc reklo, postaviti kozla za vrtnarja. No, sreča, da slovenski volivci to že vse predobro vedo in se torej ni bati, da bi SDS-arii prišli še v oblastne skupščine utrjevati »definitivum«, ki je v teh osmih letih spravil Sloveniio skoro na kant.
Д Senzacij si želi »N. D « v volivnem boju, ker siccr mu je volivni boj »mlačen«. Naj malo potrpi. 23. januarja bo doživel »Narodni Dnevnik« senzacijo (ki pn za ostale ljudi ne lo nobena senzar ja), da bo.njegov ljubljeni Pucelj, oziroma njegova stranka po notah te-pena.
\ Usposabljati za bodoče hude boje, ki jih bodo morale še prestati oblastne skupščine, hoče N. .D,< s lem, da že tri mesece piše o popolnem nezanimanju ljudstva za volitve. To if- pač usposabljanje politična in volivna vzgoja po specialnem receptu »N. D.«.
Д Čut slovensko skupnosti propagira »N. D.«, zraven na prinaša volivue oglase in pole-
miko v prid radičevcem in radikalom, ki ho-čejj eni .upreči Slovence v hrvatski jr " v srbski voz. Čudno nedosleden je ta »Nurod-ni Dnevnik«.
Д Gospod »duhoven«, ki p!še na naslov našega katoliškega g'banja iz posebne prijaznosti v »Kmetskem listu«, se še vedno ne pod. piše. Napovedal je, da nam bo snel krinko, sedaj pa se je premislil in zahteva, da moramo mi sami strgati krinko, o kateri mi nič ne vemo. T .6 čemu se je bil potem tako široko razpisal?
Д »Jutro« v zadregi. Zelo neprijetno je »Jutru«, da je izbezato debato o zam-ijavi kron v dinarje v relaciji 4 : 1. Navedli smo naredbo, ki jo je pod->isal tovariš j?, dr. Alberta Kramerja, finančni min:ster Veljkovič . Te naredbe vsa tinta v »Jutru« ne spravi s sveta. Prav nič ne koristi, če da"es »Jutro« napada g. Vcljkoviča; takrat naj bi g« d mo-kratje prijeli za ušesal V nobeni naredbi tudi ne beremo, kaj je g. minister Kramer zahteval v min'strskem svetu. Knlikor vc^io tuc'' ni nobenih zapiskov o sejah ministrskih svetov,
zato bo vsake črke v tej neuspešni obrambi škoda. Žalostno dejstvo ostane, da je bila sprejeta relacija med krono in dinarjem takrat, ko so "bili na konju gospodje demokratje. Bodite proprič.ni, da tega »-gospodarskega uspeha« demokratov naše ljudstvo ne pozabi, kakor ne pozabi drugih, ki so novejšega datuma. Svcje zadrege ne boste prikrili, če še tako naslavljate svoje neslanosti z »nepoboljšljivimi lažniki«.
Д 40 let nerretrgane klerikalne večine vidi g. dr. Gregor Žerjav v »Domovini«, o kateri je menda prepričan, da io bero le politični analfabeti iz demokratskih vrst. Le kje naj bi bila ta štiridesetletna večina? Mari v kranjskem deželnem zboru, kjer <=o Nemci in libera'ci imeli zvezo in do leta 1908 neomejeno gospodarili? Ali smatra »Domovina« to zvezo demokratov — takrat še naoredmakov — z liberalnimi nemškimi grajščaki na Kranj-, skem za klerikalno večino? — Kam .zapelje človeka slepi strastj da pozabi čisto na zgo,-dovinska dejstva, ki jih vedo celo šolarčki v csnovni šolil
Влеше novice
•k Prepovedano točenje alkoholnih pljrč. V dneh 22., °3. in 24. t. m. bo prepovedano vsako točenjo alkoholnih pijač (zaradi volitev), na kar se že sedaj opozaijijo društva, ki bi eventuelno nameravala takrat prirejati kake veselice. .
ir Trgovci in napoved dohodn'ne 1927. Ker poteče rok za vložitev dohodninske napovedi za leto 1927. koncem tega meseca, se opozarjajo trgovci na njeno pravočasno vložitev. Oni pa, ki napovedi do 81. januarja 1927 ne morejo vložiti, naj zaprosijo pri davčn' administraciji s posebno utemeljeno prošnjo za podaljšanje roka dohodninske napovedi. Vlogo je kolkovati s kolekom 5 Din. Vse utemeljene prošnje bodo po informacijah nnčelstva ugodno rešene. — Nnčelstvo Grem ja trgovcev.
*	Odlikovani bikorejci. Dne 8. januarja so bili odlikovani v Mariboru z .diplomami-po-hvalnicami naslednj' živinorejci: Pašniška zadri ga Limbuš-Rtiše (g. Robič), Frančiška Moschl iz Rai, Hugon We'nberger iz Brester-nice in Henrik Majer iz Št. Uja. Slavnosti se je udelež. lo mnogo županov iz okraja, zastopniki oblasti, veterinarji, kmetovalci in poslanec Zebot. O živinoreji so predavali : veterinar Baš, inž. Zidanšek in Zupane. G. Zidanšek je omenil v svojem govoru, da je mariborski okrajni znstop zadnji leta na Slov. Štajerskem največ storil za povzdigo živinoreje. Res je, da je pod gerentstvom g. dr. Leskovarjem in naših mož okrajni zastoj) takoj po vojni mnogo žrtvoval za naluip bikov in pospeševanje živi-
I noreje v okraju.
*	Poroka. Dne 10. t. m. se je poročil g. Viktor F1 i s e k , tajnik Jugosl. strokovne zveze rudarjev v Zagoij i, z gdč. Ivanko Kosovo iz Št. Jurji ob Taboru. Želimo veliko src'e.
tV" III. vinski sejem v Središču ob Dravi se vrši v torek dne 25. januarja 1927 ob 11. uri dopoldne. Vabijo se vsi vinski trgovci, gostilničarji, restavratei j!, hotelirji itd., da si ogledajo ta znameniti vinski sejem, na katerem se nudijo samo zajamčena pristna ljutomerska vina vseh vrst in vrhov. Do so cene zmerne in blagu primerne, kažejo živahne kupč jo na prejšnjih trgih. Samo lani »e јч na dan sejma prodalo nad 1800 hI. vina. Tudi 1?-tos se bodo vinogradniki držali gesla : Kak je blago, tak je drago. Ne zamudite torej te prilike in obiščite v torek dne 25. januarja vinski sejem »Ljutomerčena« v Sredšču ob Dravi!
■A Strašen požar v Peči. Prejšnji teden јз nastal v Peči v Metohiji silen požar, ki je trajal tri dni. Ker jo na pravoslavui božič blo precejšnje neurje, je zavzel požar strašen obseg. Požar je nastal sredi mesta. Zgorelo je skoro pol mesta. Poleg številnih h'š je zgorelo 22 trgovin, mlekarna in ovožniško poveljstvo. Trgovine so bile le malo zavarovane, zato je škoda velikanska in znaša nad 10 ntiljonov Din. Požar so popolnoma udušili šele včeraj. Požar je uničil tudi brzojav in telefon. Človečkih žrtev ni bilo. Kdo jo zanetil požar, kljub najstrožji preiskavi ni b lo mogoče doznati.
*	Pojasnjen umor. V Sarajevu se jc pred par dnevi izvršil skrivnosten umor. V letovišču Ilidže so naši v njegovi koči mrtvega kmeta Radojeviča z razbito glavo. Umor se je pojas. nil Šele v nedeljo. Med Kadojevčem in n'ego-vo ženo ni bilo soglnsja. On je bil pijanec in°je s svojo žrno ravnal zelo grdo Cesto je pretepal njo in petletnega sinčka. Vsled tega se jo žena od njega odvrnila in se zatekla k noremu Komšiču. Ko je prišel Radoj-jvič pred tremi dnevi zopet p jan domov, da je Komšić za. davil in mu s sekiro razklal glavo. Koinšič je pobegnil, ženo so pa zaprli.
*	Umor v Osjeku. V nedeljo je v Osj-îku mesarski pomočnik Holub zaklal z než^m brezposelnega natakarja Baranjo. Ze pred pol letom sla se bila sprla in takrat je Holub Ba-ranji obljubil maščevanje.
*	SušaSki »Novi list« je prenehal izhajati kot dnevnik. Od sedaj bo izhaj-1 kot tednik. Konzorcij j:ivlja naročnikom, da je zašel v denarne težave, ker primorski kraji vsled gospodarske kr'ze obubožavajo.
Kaj se je vso ]апч'о loto v Znrrrebu iz. gnbilo in našlo. V letu 1926. so bilo v Zi"rehu mM drugim Istgubliene naslednje stvari: 2 konji, t junec, 3 svinje, krava, 3 koštruni, 13 de-
narnic, 23 dežnikov. Našli so pa: 7 konj. 5 krav. 11 svinj. 3 koze. 12 koštrunov, 94 den.ir- I nic itd. Kakor je videti, izgubljajo Ij ldje v j Zagrebu najrazličnejše predmete, celo konje j in krave.
•>»r Rubinstein v Zagrebu. Sloviti poljski ! pianist Rubinstein lo koncem januarja nastopil v Zagrebu v »Musikhallu«.
-A- Češko-Migoslovanski film. Čehi se zelo pridno poslužujejo filma kot propagandnega sredstva za naravne lepote Češkoslovaške, j Praški filmski tovarnar Kari Špelina hoče vf'1-miti tudi j poslovanske naravne lepote. V ta namen bi filmai dela znamenitih naš;h pisa- \ teljev, v katerih bi igrali ugledni gledališki igralci iz Ljubljane n Belgrada. V filmu bi se pokazale vse znamenite prirodne lepote naše domovine. Film bi denarno podpirala tudi naša vlada.
* Vrednostni papirji. Vse interesente vrednostnih papirjev, srečk, efektov itd. opo- i zarjamo, da se pred nakupom oziroma predajo istih zaupno obrnejo na efektni oddelek <>Yerc«, komercialno družbo v Ljub'jani, Kongresni trg št. 9 (na vegalu kina »Matica«), ki je prvi in edini zavod, ki se peča izključno z nakupom in prodajo vseh vrst pred- in povojnih vredn. papirjev, srečk, efektov itd. ter izvršuje vse tozadevne posle kar najkulant-neje. Najugodnc;še premijske in tcrmin-kc kupčije. Istotam dobite vsa tozadevna poas-nila in taksacije posameznih vrednostnih papirjev.
•k Ito — zobna pasta najbo'jša.
Cjublfana
© Rojstni dan kraljice Marije smo tudi v Ljubljani svečano praznovali. V škofijski stolnici se je vršila slovesna slu'ba božja, kateri so prisostvovali tudi zastopniki obiasli. Državna poslopja in mnngi hišni posestniki so razobesili zastave.
O Poročila sta se včeraj v ccrkvi pre-svetega Srca Jezusovega g. Henrik Krek, trgovski zastopnik v Ljubljani in gna. Mira Pečar, iz ugledne rodbine Pečarjevc v Kranju. Vrlemu paru iskreno čestitamo! Bog daj sreče!
O Umrl je včeraj ob 14 v bcgoslovn^m semenišču vratar g. Jože V a 1 e nč i č v 86. letu starosti. Dil je vratar 49 let in je zato debro znan skeraj vsem drhovnikom ljubljanske škofije. Svojo službo je opravljal zvesto in je še zadnje dni pred smrtjo, ko že ni mogel več govoriti, dajal svojim domačim znamenja z roko, naj sk-be, da bodo vrata zaklenjena. Bil je nočni častivec sv. Rešnjega telesa, odkar se je to češčenje vpeljalo, in ni do novembra l-n:lccga leta nikdar opustil svoje ure. Pogreb bo v sredo cb 15. Priporoča se v molitev!
O »Edinost« mestnih us'u'bencev ima dane- ob osmih zvečer svoj redni sestrnek v kenzumnem društvu. Sestrnek je izredno važen, zato naj vsi gotovo in točno pridejo. — Predsednik.
O Zelo važno zborovanje kateh tov bo v sredo, 12. januarja, ob pc'ih popoldne v posvetovalnici K. T. D. — Prof. dr. J. 2 a -g a r bo predaval o misličnem telesu Jezusovem. (Va'no za katohetsko pedavanje o Cerkvi in zakramentih.) — Prof. dr. Gr. Pečjak bo poročal o zagrebšbem zborovanju katehet-skih delegatov. — I.jub'jm^kim katehetom osnovnih in m< ščanskih šol se bodo ob tej priliki izročili od mestnega šo'skega sveta zaprošeni in od magistrata dovoljeni prispevki (po 400 D:n) v svrho nabive veronauč-n i h 'u č i 1. — Šolskim knjižnicam (skednjih in mcš'anskih šol) se bo odkazalo 25 izvodov Sordcn'rove jubilejne knjige »Sv. Alojzij« —, ki jih je plačala in darovala Ljudska posojilnica v Ljubljani.
O Ro'codd-ki dom. Opozarjamo, da ima pevski zlor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof Marka Bajuka pevske vaje vsak lorek in četrtek ob 8. uri zvečer. Danes prične zbor z vajami »a društveno priredi ie v, lii bo na Svečnico. Začelniki, ki se žele izuriti v petju, bodo do' i vali še posebni pouk.
O Slov. lent, prosvetno društvo Krnkovo-Truoto priiedi v sredo zvečer ob pol 8. uri
zvečer v društveni dvornni predavanje. Pre-dava g. prof. dr. S a r a b o n : O najvažnejših dogodieih po svetu v preteklem letu. Vsi čtani in prijatelji vljudno vabljeni. Polnoštevilno in točno. Bog živil1
G Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk naznanja, da se v sredo dne 12. I. m. zopet prične tečaj za rofna dela ob pol 7. uri. Isti dan ob 7. uri se vrši tudi prva séja novega odbora. Piosnno vse odbornice točnosti.
O Sankališče Tivoli. — (Glas iz občinstva.) Nedorasla, vmes pa tudi že dorasla m a-din-, ima svoj veliki ^semenj v gozdu in ob grebenu nad velesejmskem prostorom. Vse je na sankah v snegu. Zakaj bi jim ne privoščili te zabave, če sc hoče kdo pr.š eno povaljati v snegu? — Toda nc strinjamo pa se mi. ki smo že prekoračili dobo mladcs.nih burk, z vsemi metodami teh sankačev. Za vsako stvar mora biti neka meja. Sankači iz Tivolija pa gredo le preveč čez mejo. Drve namreč nekateri po vseh cestah in potih, da gre le nav-zdo', ne meneč se za šetalcc, ki se hočejo ob sprehodu navži.i svežega zraka, ne pa se dati kratko malo podreti od kakega zija'a na sankah. Ali ni morda mogoča ondi tudi kaka nesreča? V pisca teh vrst bi se bilo v nedeljo kmalu zaletelo par takih budal, ki drve po cestah, kjer bi ne smeli. Red mora biti tudi na tivolskem sankališču! Naj se nastavi tam oko postave, da bo zavračalo sankače od javnih cest in sprehajališč tja, kjer je zanje prostor, da nc bedo v nadlego šctalcem.
O Hïaniia samomorov. Ljubljana je bila nekaj časa obvarovana pred manijo samomorov. Razen ppškušeuega samomoru neke dekline, ki je izpila kozarec lizola, ni bilo že skoro dva meseca ničesar čuti o kakem samomoru v Ljubljnn1. Zadnji leden pa sta se pripetila kar dva in sicer prvi G. Krakerja, o katerem smo že poročali drugi pa včeraj zjutraj. Narednik A. K.. usluŽben v vojaškem skladišču, se je namreč včeraj, kmalu po polnoči poskušal za garnizijsko bolnišnico usmrtiti in si ie pognal z revolverjem strel v prša. Strel je slišal službujoči nadstražnik Rusi jan, ki je takoj prihitel na lice mesta in našel K. ležečega na cestnem hodniku še pri zavesti. Straž, nik je takoj telefonično poklical rešilno postajo, ki je K. prepeljala v bolnišnico. Pri K. so našb pismo, naslovljeno na komisijo, ki bo preiskala njegov saniomor in pa vsoto 260 Din. Vzrok njegovega samomora ni znan.
© Tatvi ne v Ljubljani. Aretiran ie bil neki delavec, ker je v gostilni pri »Štefanu« ukradel svojemu tovarišu 200 Din vreden klobuk. — V skladišče Strojnih tovarn in livarn je vlomil neznan vlomilec in odi osel 60 kg cina. Tovarna trpi 5580 Din škode. — V iz-loži o tvrdke Weilgoni je vlomil neznan uzmo. vič in odnesel samo tri pare rokavic, vredno 60 Din.
МагЉог
□	Naše somišljenike in prijatelje opozarjamo na shui! dr. Korošca, ki sc vrši v petek 11. januarja cb pni osmih zvečer v dvorani Zadružne gospodarsko banke. Poleg dr. Korošca govore župan dr. Leskovar in poslanci.
□	Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kra-lj:ce. V nedsljO ob 10 dep Idne se je vršila v stolnici slo\ esna služI a božia. kateri so pri-soslvovali zastopniki vseh civilnih in vojaških oblaslev. Po cerkveni slovesnosti se je vr.-rl sprejem pri velikem županu. — Uradi in javna p slopja so razobesila zaslave. — Zvečer je napravila vojaška godba obhcd po mestu. — Častniki mariborske garni/ije so pri-red 1. v Côtzcvi dvorani ples, ki je bil zelo dolro obisi an.
□	O proračunski seji maribcrskegi občinskega sveta, ki bi se bila imela vršiti sinoči, poroča nedeljsko »Jutro«, da jo je g. župan nenadoma odpovedal. Nismo mislili pisati o tej zadevi, ki za SDS in tovariše ni preveč lepa, pa ker je že »»Jutro« enkrat sprožilo vprašanje o »nenadni« odpovedi te seje, bomo še mi dostavili, zakaj se je seja odpovedala. Za »jutrovce« & Co. odpoved seje ni prišla nenadoma, ker so si to odpoved ja »želeli«. Vzrok odpovedi jc bil ta, ker se občinski svetniki SDS, NSS in SKS še vedno ku-jajo in ne vedo ali bi prišli na sejo ali ne. —. Hočejo še poprej kensultirati zdravnika v višjih političnih krogih, da bi jim zapisal za ni-hovo politično bolezen kak »marširpulver«, ki bi naj«tc bolnike spravil na noge in v mesmo posvetovalnico, kjer se delajo mestni proračuni. Neka pesem pa poje: »Zoper vse bolezni so zdravila, zoper take jih pa ni.« Zato pa bo moral »gencralšbbni« zdravnik rad ali nerad mariborske občinske svetnike SDS, NSS in SKS izročiti v težko operacijo mariborskim volilcem, da pri novih občinskih volitvah »težko bolne« člane SDS in NSS odstranijo i? občinskega sveta, ker oslabeli re-•veži niti po »bergijah« ne morejo več priti v mestno posvetovalnico. Gg. dr. Lipold, Tum-pcj, Dobrove in tovariši sicer venomer kričijo v svet, da niso proti občini in da odločno obsojajo gcrenlstvo, v resnici pa s > pravi delati proti občini, ako se ji ne dovoli proračun in se s tem pripravljajo tla za gerenta. G. velikega župana na že danes opozarjamo na to, da nam iz vrst SDS, NSS in SKS. ki delo v rb- n-kem svetu sabotirajo, gcrcn'.a postavi! ne bol
□	»Jutro« ne loči Grrden od Celovca.
Slnvrnec je poročal, da ie imenoval grnškl
škof dr. Scbusler gcrnjeradgons' ega os' rbni-ka lanu.šnjih admontskih poseslev g. Pavlca
za duhovnega svetovalca. Treba še omeniti, da leži Ad ir ont na Gornjem štajerskem in spada ped graško in ne pod celovško škofijo. Ne-del sko Jutro, pa je prestavilo graškega škofa dr. Schustc rja v Celovec, mu podtaknilo preganjanje narodne duhovščine na Koroškem in se huJuje nad njjm: s kakšno pravico deli od- , likovanja našim državljanom v naši državi. Ako bi mariborski dopisnik »Jutra« vsaj ločil med Gradcem in Celovcem, kakor loči vsak, ki ima tri razrede ljudske šole, bi ne obelodanil take Iindalosti, kakor jo je n. pr. v nedeljski številki.
Koncert Glasbene Matice v Mariboru — največja senzacija letošnje zime. V sredo zvečer bo pel pevski zbor Glasbene Matice sedem prekrasnih zborov. Nepopisen utis na poslušalca bodo gotovo zapustili ti zbori najsi so že mešani, ženski ali moški. Tak koncert . prezreti in ignorirati je neodpustljivo. Matica se vsak dan, tudi v nedeljo zelo skrbno pripravlja na svoj nastop, ki bo brezdvomno eden njenih najlepših in najboljših. S tem programom bo nastopila tudi v Ptuju in Celju.
C' Promet z mestnimi avtoomnibusi na progah: Maribor—Dravograd in Maribor—Celje že kaže po izvanredni dobri zasedbi, da bo donašal občini lep dobiček. Akoravno je pre-vo:'n na precej visoka, so vozovi vedno polni in l udstvo po deželi najiskreneje pozdravlja uvedbo avtomobilov, ker so železniške zveze precej nepril- ladne. Avtoomnibusi so pod vodstvom zanesljivih ter vestnih šoferjev in sedaj sploh tie pride več do defektov, ker so se motorji žc precej ugladili. Vse že željno čaka še dveh novih avtomobilov, ki bosta osebni promet med Mariborom in Dravogradom ter Ma-nega zbora Zveze gostilničarskih zadrug prebivalstvo ob teh progah povsem zadovoljno.
□	Zbolel je na pljučnici naš nmetnik-kipar g. Ivan Sojč. Hvala Bogu, bolezen se je obrnila že na boljše.
□	Trebljenje mestnega gozda. Borov gozd pri mestnem vedovodu se je razrasel tako na gosto da ga bo mestni stavbni urad še to zimo razredčil.
□	Prihodnji uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki bi se imel vršiti v Mariboru v sredo 12. januarja, je radi oljčnega zl ora Zveze gostilničarskih zadrud preložen na torek 11. januarja.
□	Posestniki orožnih listov se opozarjajo, da je zadnji termin za podaljšanje orožnega I sta 15. januar. Kdor orožnega lista ne bo dal obnoviti zapade sedni kazni ter se mu bo orožje edvzelo.
□	Tatvine koles. Nekemu Hinku I. je bilo akradeno kolo z dvorišča gostilne Zlati konj. Krln je črno pleskano. znamke Waffenrad s številko 88135. — Policija je debila v roke nevarnega latu. ki je ukradel več koles. Eno kel ) so n-šli pri nekem mehaniku v popravilu ter ga vrnili prvotnemu lastniku.
□	Posredovalnica za delo v Mariboru. Od 1. do 8. јгпчзгја ie pri tej posredovalnici iskalo dela 122 moških. 81 ženskih, skupaj 203 ose' e: delo se je ponudilo 88 osebam in sicer 48 mošk'rn in 40 ženskim; delo je dob lo 48 molkih in 27 "enskih. torej 75 oseb; odpadlo je 33 moških in 84 ženskih, to je 117 oseb; rd-potrvalo je pa 14 moških. — Delo dobijo: 12 viničarjev. 14 majnr ev, 1 vrtnar, 1 Žagar. 2 vajenci trgovske stroke. 4 vajenci (pekovske, nel ani'ne in usnjarske obrti), 24 kmečkih de-kel. 20 š vilj ?a perilo, 1 pletarka. 1 staperica za 1 deje, 1 varuška, 2 vzgojiteljici, 2 sobarici, 3 slu/kin e.
□	Podpornemu društvu za revne učence eo še daroval v bl~£U tvrdke: Gaspari in Fa-nnger, Mastek in M°jer; v denarju 3000 Din Podmladek Rdečega križa kot dobiček mla-d n-kera koncertn. 500 Din Podporno društvo železniških u-lnbeneev in delavcev, 200 Din Vzajemn st: po 100 Din: polkovnik Kosica, dr. Fan nger. dr. Orcsel: po 50 Din gg.: Pu-cher in Pleme li. Pri bož čnici dne 19. decembra je b:lo cbdarovanih 520 otrok vseh mariborskih š 1 n sprejelo ?33 gotovih oblek. 243 perila, Г34 p~rov čevljev, pecivo in sadje, ki so ga velikodušno prispevali cg.: dr. Glančnik 60 kg; po 1 jerbas: dr. Schmiederer. Wies-thaler. dr. Urba/ek, pclkovn k Lochert. Pfri-mer. Sc^erhaum Jonny. dr. Mally. dr. Lip ld, dr. Božič Plemelj, Kosica, tvrdke: Ro-mnn, Ko ser in pekarne: Hartinger. Mallek. Witla-zT. S herlaum. Rob-ns, Čebokl, Schober. Mi-slei Ге'а' ska pekarna, vsega skupaj 660 že-melj, 35 štruc in 3 kg suhorja; krasno Dožično rirçvn a. Viktor Gl"ser iz Ruš. Gospe in go-=p di n ^ ' гр plačno sešile 125 oblek. rned !. mi ?o f n' e državnega ženskega učiteljišča 20 in se 50 deških srajc, obrtna šola v Vesni K), tvrdka Du rjava pa 100 komadov deškega periR BI ga srca dobrotnikov naj so uverje-na da niso podarila nevrednim, ampak najpo-trebn i;im. za kar jim izreka društveni odbor svojo iskreno ahvalo. Ker je še ostalo okoli 30 revnih otrok brez obuvala in brez. gorke obleke, prosimo vse tiste, ki letos še niso doprinesli svojesra daru v prid našemu društvu, naj še naknadno pošljejo prispevek v blagu ali denarju; zlasti prosimo vse denarne zavede v Mariboru, naj se ob sklepu letne bi-lrnce spominjajo revnih šolarčkov našega mesta. Darove sprejema Ljubljanska kreditna ban' a. oziroma ravnateljstvo meščanske šole v Cankarjevi ulici .
Žepni koledarček 1927
г notesom, vezan v platno, Din 10-— JIIGOSLOV. KNJIGARNA v Ljubljani.
Orel
Ljubljanski odseki. Skupni fantovski sestanek bo v sredo, dne 12. t. m. Na sporedu je zelo važno predavanje. Obvezno za člane, starešine vabljeni.
Trbovlje
Anton Dollnar -osemdesetletnik.
Slovenska Icrafina
Umrla je pri Sv. Juriju gospa nadučitelja L. Kolarša. Tudi sama je bila učiteljica in je dolgo dobo let vzgajala domačo mladino. Mrtvaške obrede je izvršilo več duhovnikov iz okolice, spremili pa so jo v velikem številu bivši in sedanji učenci.
Bogojina. Člani orlovskega odseka so priredili k Novemu letu in na praznik sv. treh kraljev božično igro »Sveti večer-. Zanimanje od strani ljudstva je bilo precej veliko, zlasti, ker je igra v letošnjem »Kalendarju< in je bila tako vsebinsko vsakemu znana. Igralci so dobro rešili svojo nalogo in želi za svoj nastop izraze priznanja.
Giorgio Bombig,
voditelj primorskih Italijanov še v predvojni dobi, katerega je postavil Mussolini sedaj za goriškega župana.
Številni sestanki HPS.
Zagreb, 10. jan. (Izv.) 6. januarja je imel Kratina shod v Prekrižju v okraju Jaška. Tam je ustanovil organizacijo HPS. Navzoči so bili številni radičevci. Ko so zvedeli o delu HPS. so se odločili pristopiti k njej. Sestanek je organiziral tamošnji župnik Josip Dušić, ki je veliko let bil kaplan v lavantinski škofiji. — Istega dne je bil sestanek v Mrkopolju, na katerem je govoril Jerolim Malinar. — V Mariji Bistrici je sklical sestanek Simunda. Shod je bil dobro obiskan. — 8. januarja je bil dobro obiskan okrajni shod v Zagrebu. Vršil se je v Petrovi ulici. Na njem so govorili dr. Zlatko Kuntarič, Kratina, Kalinić, Stetič in nosilec liste Šibek. Sestanek je dobro uspel. — 9. januarja sta bila dva sestanka, in sicer pri Sv. Duhu in v Trešnjevki. Oba sestanka sta dobro uspela. Na obeh sestankih je govoril Kratina. — Velik sestanek se je vršil 8. januarja v Djurdjencu. Navzočih je bilo nad 300 ljudi. Shod so skušali radičevci razbiti, vendar pa se jim to ni posrečilo. Na shodu je govoril Mio Maričić. — 9. januarja je bil shod v Molvah. Na številno obiskanem shodu je govoril Mio Maričić. V tem kraju pučke stranke dosedaj sploh niso poznali. Sedaj so se odločili pristopiti k HPS in zapustiti Radiča. — 9. januarja je imelj Ujevič dobro obiskan shod v Kupčini. Navzočih je bilo nad 200 volivcev, ki so izjavili, da so že dolgo člani HPS. — 9. januarja sta imela Deželic in Dujmusič zaupen shod v Osekovu.	i
"BOMBNI NAPAD V LIZBONI, v Pariz, 10. januarja. (Izv.) »Chicago Tribune« prinaša poročilo svojega poročevalca iz Lizbone, da so včeraj neznanè osebe vrgle bombo proti cerkvi Sv. Sebastijana. Eksplozija bombe je povzročila precejšnjo škrdo. O morebitnih človeških žrtvah ni doslej nobenega poročila.
HRIPA V NEMČIJI, v Berlin, 10. jan. (Izv.) Hripa se posebno širi po večjih mestih na Badenskcm. Bolezen povzroča posebno veliko škodo gospodarskim krogom. Okoli tretjina uslužbencev ne more vršiti svoje službe v trgovinah. V Strassburgv je nastopilo več smrtnih slučajev. V zadnjih dneh se širi hripa tudi v Berlinu, kjer jc zbolelo 600 oseb. Pet oseb je doslej podlegle hripi.
NEMIRI V KALKUTI. v London, 10. januarja. (Izv.) > Times* poročajo iz Kalkute, da je prišlo tamkaj do spopadov med mohamedanci in Hindu. Pri spopadih so bile ranjene tri osebe.
AMERIŠKO VODOVJE V KUBANSKIH VODAH.
v Washington, 10. januarja. (Izv.) 53 vojnih ladij in 25 letal (hidroplanov) je odšlo na vojne vaje v kubanske vode.
Posestniki psov naj si preskrbe pasje znamke, ki stane 55 Din za vsakega psa, za psa varuha na verigi pa 5 Din.
Predavanje o sveti deželi. Prosvetno društvo v Trbovljah priredi v nedeljo, dne 16. januarja 1927 ob 3 popoldne predavanje s kinoslikami: »Sveta dežela<. Predavatelj prof. dr. Jehart je sam le kraje že večkrat prepotoval, večinoma tudi sam slikal, deželo raziskuje ter se sploh s tem študijem bavi. Predavanje bo zanimivo za priproste kakor i tudi za izobražence. Vstopnimi je 3 iu 2 Din. za otroke 1 Din. Občinstvo se vabi.
K obravnavi pred francoskim vojnim sodiščem v Landavu.
Dne 21. se je vršila pred francoskim vojnim sodiščem v Landavu obravnava proti 3 Nem ceni, ki so bili vsi obsojeni ter franc, poročniku P. Rouzierju, ki je bil pa oproščen. Razsodba je.dvignila kakor znano, silno razburjenje v Nemčiji in le takojšnja amnestija je preprečila
težje diplomatique konflikte.
Opasen tat aretiran.
Danes, dne 11. januarja dopolni Anton Do-linar, bivši lučenski župnik, osemdeseto leto svojega življenja. Rojen je bil v Lučinah 11. januarja 18-17. kot cerkovnikov sin. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je bil med sošolci vedno prvi, izredno priden in nadarjen. Ljubezen do klasičnih jezikov mu je ostala celo življenje, tako, da še sedaj vedno prebira sv. pismo v grškem jeziku. Ljubljanski škof Vidmar ga je leta 1870. posvetil v mašnika. Želja škofova je bila, da bi g. Dolinar šel na Dunaj nadaljevat študije, a zmagala je želja g Dolinarja, da je bil poslan za kaplana na Dobrovo pri Ljubljani, Se posebno zaradi tega, da bi si tukaj utrdil rahlo zdravje. Po 4 letih kapla-novanja je bil imenovan za pretekla v Alojzijevi-šču. kjer je ostal 4 leta. Škof Pogačar ga je po-klical na to lahko mesto, da bi dalje študiral. Na g. Dolinarju pa jo imelo dušno pastirovanje tako privlačno moč, da si je to izvolil za svoj življenjski poklic. Leta 1879. je bil imenovan za župnika svoje rojstne župnije Lučine, kjer je deloval celih 31 let. Sezidal je svojim rojtfkom krasno novo cerkev in jo dal umetniško preslikati. Vsa ta leta je tudi poučeval na zasilni Soli Leta 1910. je stopil v pokoj. Nekaj časa je bil na Dolenjskem, nato 2 leti v Zalogu pri Cerkljah in sedaj že 9 leto pri šolskih sestrah v Repnjah. Kakor tukaj, tako je tudi povsod drugod, dasi v pokoju, pomagal v dušnem pastirstvu. Tu še vse nedelje in praznike pridiguje z mladehiško navdušenostjo, spoveduje šolsko mladino in odrasle Najbolj se pa srečnega čuti v duhovski družbi. Tukaj v mirnem kotičku samostana Repenjskega. kot domač samostanski duhovnik, obhaia svojo osemdesetletnico, da si bi mu po zunanje nihče ne prisodil tobko let. Bere tudi najdrobnejši tisk brez očal, je še mladeniško uren in živahen in vesel družabnik. Naj ga Bog ohrani še dolgo, dolgo vrsto let!
Škoff a Čoka
Glas Sušanov. V št. 297. »Slovenca smo či-tali Slišani veselo novico, da smo šli pri popravi ceste in Blaževega mos u cestnemu odboru najmanj na roko Prav lahko prepustimo Ločanom veselje, da so šli oni cestnemu odboru na roko, Sušani pa nasprotno skoio do zadnjega bajtarja prav pridno na delo. In to navzlic temu, da lež; most in pot na mestnem svetu in navzlic 'emu, da ravno večina tistih vse časti vrednih meščanov, ki imajo ob tej poti zemljišča in ki ob sebi umevno pot največ rabijo. niso za popravo iste niti s prs om mignili. Za kaj hočemo, gotovi ljudje smo pač »lahko visoki«, kajne !
ред
ф Trgovska vest. Trgovino na drobno je prevzel od g. Fr. Lenarta ugovec g Kostanjevec, ki se jo razdružil s svojim drugom g. Mur'cetr. tako j da bos'a oba vodila lastni trgovini. G. trgovec Ber-' gant je odšel v svojo domačijo v kočevski okraj, I kjer bo vodil trgovino v lastni hiši.
ф Predavanje o Palestini, ki .ie bilo na praznik Sv. Treh kraljev v Mestnem gledališču, je pri-: vabilo to'iko občinstva, da ga ie moralo mnogo od-! ili, ker ш bilo več pros'ora. Č. g. dr. Jehart nas je i vodil s svojim lepim predavanjem po Jeruzalemu, Bellehemu in Nazaretu. Mnogi so izrazili željo, da bi se predavanje še enkra! ponovilo.
© Cecilijansko društvo. V minoritslri župniji so snuje Cecilijansko društvo, ki bi imelo namen gojiti lepo cerkveno pe'jo.
ф Scjmsko poročilo. Na živinskem sejmu dno 4. januarja 1927 so prignali 108 volov, prodali pa 54 po Din 8.50—6 75 za kg žive teže. 300 krav, prodali 136 po Din 6.75—2,— (po 2 Din klobasarice), teleta po 11—10 Din; 77 juncev, prodali 18 po Din 7- 5: 99 junira, prodali 47 po Din 8.50—5.75; 31 bikov, prodpli 17 |кз Din 8—4.50; 30 konj in 67 kobil, prodali 4 konje in 22 kobil, cene so se gibale med 4200 Din do 500 Din, štiriletna žrebica se je prodala po 4200 Din, triletna po 4125 Din, štiriletna po 3500 Din, 1 koza 150 Din. Kakor je razvidno iz prejšnjih poročil, so se konji na zadnjem sejmu piecej podražiti, kar je tudi' v prid kmetijstvu in konjereji.
Ф Na svinjski sejem dne 5. januarja so pripeljali 146 svinj, prodali pa 57 po Din 13—11.50— 10—9 za kg žive teže po kakovosti blaga. Prasci do 12 tednov do 150 Din.
V nedeljo je bil v Mariboru. aretiran že dolgo zasledovani tat Rudolf Ertl. Dne 14. decembra 192(5. je vlomil v skedenj župnišca v Črni, kjer so prenočevali zidarji neke tvrdke ter tam ukradel razno bleko v vrednosti 2500 Din. Del obleke je prodal v Marenbergu, drugi del v Mariboru, boljšo obleko pa si je zadržal ter jo sam nosil. Tatvine izprva ni hotel priznati, ter se je udal šele, ko so mu dokazali, kam je prodal ukradeno blago.
General S. Milosavljević,
novi prometni minister.
Ameriška blokada v srednjeameriških vodah.
London, 10. jan. Admiral Latimer je blokiral obe obali Nicarague, da prepVeči vsako ; dovažanje orožja za liberalne čete. Ameriška križarka je zaplenila neko mehiško ladjo, ki ie vozila orožje za Lberalce. Washingtonski ' krogi izjavljajo, da smatrajo mehiške dobave orožja za N.caraguo . kot proti Združenim državam naperjen neprijazni čin«, obenem pa priznavajo, da so linijske čete neposredno posegle v državljansko vojno v Nicaragui.
Odn&šaji med Unijo in Mehiko so se tako pcostr li, da je računati z odpoklicanjem unij-j skega poslanika iz Mehike.
Liberalne čete v Nicaragui so porazile ge-■ uerala Diaza in stoje neposredno pred glavnim mestom Managua, kjer so ameriške čete. ' Združene države so odposlale Diazu novo orožje in prostovoljce. Oba tabora sta utrpela že težke žrtve.
MEDNARODNO GLASILO ZA NARODNE MANJŠINE.
Mednarodna zveza za Društvo narodov je i odobrila predlog, da se začne izdajati uradno ! glasilo za narodne manjšine. List bo prinašal I poročila in prazprave o vseh vprašanjih in j dogodkih, ki se tičejo narodnih manjšin, njih i razmerah, zahtevah, zgodovini itd. List bo
I objavljal dalje pritožbe narodnih manjšin na Društvo narodov, tako da bodo mogle inte-resirane države na te pritožbe odgovarjati. Za urednika novega lista se najbrže imenuje Sir W. Dickinson.
Vprašanje osnovanja Instituta za proučevanje konjunkture v Jugoslaviji.
0 važnosti sistematičnega prouSavanja konjunkturnih pojavov smo že opetovano poročali- v našem listu. Tudi naši . gospodarski krogi so uvideli potrebo in koristi dobro urejene gospodarsko-staHstične slu:Tbe. Pred nekoliko dnevi je zagrebška Trgovska in obrtna zbornica sprožila vprašanje osnovanja instituta za roučavanje konjunkture v Jugoslavii. Po predlogu zagrebške zbornico naj bi se tak institut osnoval pri ministrstvu za trgovino in industrijo, ki bi najlažje zbiralo potreben statističen materija! Če pa to rie bi bilo mogoče, pa se naj bi ta posel prenesel na eno od naših gospodarskih zbornic, katero bi bilo treba v ta namen materijilno pcdpreti.
Dolžnost takega instituta bi bilo zbiranje in pub'iciranje konjunkturnih in statističnih podatkov. Kenjunkturni barometer bi se objavljal v cb.iki 3 indeksov in sicer indeksa špekulacije, poslovnega indeksa in indek-.a denarnega trga. Indeks špekulacije naj bi nam predečil spremembe v kurzu de'nic, v gibanju borznega prometa in obratovanja državnih papirjev. Poslovni indeks bi zaznamoval spremembe v cenah na debelo (i" ' ks cen), v industrijski produkciji (premog, les, železo, alkohol, sladkor, moka, usnje, tekstilno blago cement, keramično blago, steklo, papir itd.), v blagovnem prometu (že'ezniškem in pomorskem), v čekovnem prometu, v meničnem portfelju Narcdne banke, v številu brezposelnih delavcev, v uvozu najva-n'-jš'h surovin, v izvozu najvažnejših ken^umnih ar-tiklov, v izvozu industrijskih proizvodov in v izvozu agrarnih proizvodov (koruze, pšenice, sliv, živine itd.). Indeks denarnega trga oa naj bi zaznamoval spremembe v bančnem in privatnem eskomptu, v višini hranilnih vlog in številu novo ustanovljenih delniških družb (podjetij).
Poleg teh najvažnejših podatkov, ki bi zadostovali za sestavljanje zanes'jivega kon-junkturnega barometra, bi se morali zb rati tudi drugi podaki, ki so karakteristični in simotomatični za di: gnozo konjunkture. V svrho dopolnitve in kontrole konjunkturnegïi barometra bi bi'o naddje tudi potrebno objavljati podatke o gibanju mezd po strokah in kategorijah, o višini izvoza in uvoza, o kon-zumu monopolskih in trešarinskih pred-netov, o davčnih' rtehodkih, o gradbeni delavnosti, o kcjjkur2}ihrin.likvidacijah, o šte,vilu novo vpisanih in izbrisanih tvrdk, o številu meničnih protestov, o velikosti obdelane površine- in pridelku agrarnih proizvodov, o cenah na drebno itd.
Potrebne podatke bi morali dati na razpolago: posamezna ministrstva, Genera no ravnateljstvo carin, borze, Poštna hranilnica, Narodna banka, Generalno ravnateljstvo železnic itd.
Kakor je z veseljem pozdravili inicijativo zagrebške zbornice glede osnovanja takega zavoda vendar bi bilo treba, predno ta zavod prične delovati, popolnoma reorganizirati statistično službo v naših ministrstvih. Kakor znano, je obdelovanje statističnih podatkov v naših ministrstvih nepopolno in zelo počasno. Temu je vzrok deloma slaba organizacija, deloma pa nezadostni krediti. Proučiti bi bilo treba tudi vprašanje centralizacije statistične službe, kakor je to slučaj v vseh modcrn.b državah. Samo centralistično urejeno statistično službo je mogoče organizirati na tehnično dovršeni podlagi, ki edino more jamčiti za hitro in točno poslovanje. Pravočasno pu-bliciranje zbranih statističnih podatkov pa je najvažnejše, ker nam daje možnost, da na podlagi konjunkturnega barometra sestavimo
prognozo za bodoči razvoj konjunkture. Pa tudi iz ekonomičnih razlogov je želeti, da bi se naša statistična služba po možnosti centralizirala, ker bi bile v tem slučaju potrebne investicije (nakup soecijalriih računskih strojev, kartotek itd.) mnogo manjše. Tu im-mo v mislih seveda le centraliz-cijo obdelave zbranega statističnega malerijala.
Орп7пгП„ zn obrtnike in priintoljo obrtništva.
Opozarjamo, rla se rok za vpis delnic obrtne banke kraljevine SHS zaključi nepreklicno 15 t. m. Za Slovenijo se vpisujejo delnice pri podružnicah1' Narodne banke kraljevine SHS, pri l jubljanski kreditni banki,-Žadružn'1 jpDS^odnrSH banki In ničnih podruž.iicah ter pri Obrtni banki v I jubljani. Opozarjamo obrtnike in prijatelje obrtništva, 1 i smejo po zakonu postati tu li delničarji te obltntfke ustanove, <la termina za vpis ne zamudijo, ker sr na poz'-ejše prijave nikakor ne bo mo"'o več oz;rhti. — Vpisa delnic, se morajo udeležiti najširši krof»! obrtništva, kajti če posamezni obrtnik vpiše ludi večje število dèlnic vendar ne more na podlagi teh delni" imeti Več kot 25 glasov (Iri delnice dajo pravico na en glas). Vpis delnic predstavlja primeroma mai'no obremenitev obrtnika: obrtnik, ki kupi 8 delhlre fpo Din 200 потЛ, plača pri vpisu le 135 Din ostanek pa v mesečnih obrokih. V teh delnicah naložen denar pa je z ozirom na velike privilegije tc, brnite gotovo najboljše in najslgur-nejše 'iiarnžeh; ' ' ■ '",	•
' Stalijo Narodno banke t dne 3'1. deremhra 1026. \&\fw vcmili.jonlti» dinar jev; v oplepaju raz'ika napram.'. gMn ju z d->e 22. ■dcvtnhra:) Aktiva: kovinska podlaga 488.8. (-1- 9,(», pô-oiiln, 1481.1 račun 7Л edl-up kronskih ban'-ovcftv 1114.2 (— 3<îračun začasne zamenjave $83.0, ; dnžavni dol? 2966.0, vrednost zastav) jenih' državnih don'en 2133.4, sn|do raznih računov 574.4 .(— 75.8), skupaj aHfvri 9016.2;. pasiva: glavnica 3°0. rezervi i fo^d 93 (-1, J SV bankovci v r.bt-лки č811<,8 (+■ 1вб,М, ' državae, terj.it,ve po računu zač-sne zamenjave 3H .2, drŽ.rvire terjatve po raznih računih P 5 2 J— h. ».2), razne obvezne s! i 575.4 (— 25.44 drž vm terjatev j z'i za' 2;ne dom ne 2138.1. ažija za kupovanje zlata 83.1, нкирај paeiva' 9046 S.
■Hnjjh)- rovefanie Hilrjanske trjiorske mornarice. ,0 razvoju italijanske trgovske mornarico so bil« pre'đ ; fcrat' im objavljene zanimive številke; , Celokitona KviaŽa italiianske trgovske moernrice ?" i je v tekir 12 tet pndveiila, kajti v raz 'obiu 1914 (10 I 1926 je narasla od l,668.QO0 top na 3 "ti.000 ton. ,yes te ogromni 'prirastek na" ronrzt predstavljajo moderne, v veliki večini motorne ladje. Koncem septembra 1926 je-bilo nn itnlijiajjs';ih'ladjedelnicah v gradnji 279 000 reg. Ion. V tem oziru Italija znatno nadkriliure Francijo, l:i je v istem Času gradila le j 131.000 ton. V gradnji sa nagajajoče ladje so večinoma nm'.orne ladje, zato stoji tudi tlalija g'ele gradnje motorni'" ladij med vsemi narodi na prv( m mestu. Pred kratkim je bila spuščena v rnorie dosedaj največja motorna ladja Auguslus : (38.ÇC') reg. ton); v gradnji pa sta še nadaljni 2 motorni ladji po 50.000 reg. ton. ItalMnrska trgovska mornarica s'oji danes ^rledo tonaže med vsemi pomorskimi državami žc na 5. mestu. Tonnža italijanske trgov đ'e mornarice se 1.iti o približuje toneži fran-ccs' e in japonske- mornarice. V nsslednjem nava-jp.mo tonaž" največij'i trgovskih, mornaric..v l(!u i921.: Anglija 22,27'0".000 reg. len:' tT. S. A. 11"mit. 798.000, Japonska 3 968.000, Francija 3 49 ! 0Г0, Italija 3241.000. Nemčija 3.111X00, NorvrS'-â 2.842.<Г0, Nizozemska 2.505.COO, Švedska 1,338.000, Španija 1,103.000, Danska 1,081.0(0. Grčija 921.0(0 itd.
Tudi francoski frank bo v kratkem stabiliziran. Bivši min'ster I oue' eur je izjavil, da so vsi predpogoji za uspešno stabilizacijo dani. Stabilizacijo franka irore ministrski predsednik Poincare vsaki čr.s določiti z dekretom. Devizne rezerve, ki so .narasle na 6.25 milijard frankov, garantirajo popoln uspeh te valutne operacije. Stabilizacija je potrebna, da se olajša gospodarska kriza in prepreči nadaljnje naraščanje brezposelnosti.
Velika aktivnost poljske zunanje trgovine. V prvih 11 mesecih 1. 1920. je Poljska izvozila za 1187 milijonov zlatih zlotov (v istem razdobju tO 5 1158 milijonov), uvozi'- pa za 815 milijonov zlatih zlotov (1568 milijonov). Medtem, ko je vrednost izvoza ostala skoro nespremenjena, je uvoz padel skoro na polovico. Zunanja trgovina je bila torej v tem razdobju aktivna za .372 milijoi • medtem ko je hila v 1.. 1925 pasivna za 310 milijonov. To zboljšanje pa v celoti ni dos ženo naravnim polom, temveč s pomočjo radikalnih, uvozni i omejitev.
Ve.na iznajdba za avtomobilisfiko. Znana mariborska kemična tvornica »Zlatorogc je té dni stavila v prodajo nov produkt lastne iznajdbe, in sicer prepnvt za polnitev hladilnikov pri avtomobilih, katerega je nazvala »—18«. — Tekočina zamrzne šele pri —18" C. ter je radi tega idealno polnilo za hladilnike. Enkratna polnitev hladilnika zadostuje za vso zimo; odpade marsikatero ne-
rodno in zamudno delo prt avtomobilu, ker ni potreba po vožnji izpuščati vodo Iz hladilnika, da ne zamrzne. Prednosti nove iznajdbe bo pokazala praksa.
Ho rs: a
Dne 10. januarju 1927.
DEN A It.
' Zaarcb. Berlin 13.185 13.515 (13.50—13.58), Ilalija 249.97—i 51.97 (250.80—2 2.30), Lonci oh 275,VO—276 (275.20-270), Newyork 56 60—56.80 (56.61—50.81), Pariz 223.67- 225.77 (2 4 —22*4), Praga 167.70-168.10 (167.70-168.50). Dunai 7.0& - 8.015 (7X85-8.015), Cu.ih 10.94—10.97 (10.915-10.975).
Curfh. Eolirml 9 11 bi. (9.13 bi.), Budimpeš ti Г0 60 Berlin 123 05 '128.05), Italija 22. 0 (22.85 b.), London 25.1475 (25.1475), N svvork 518.23 (518.12). Pariz 20X0 (20X0), Praga 1-5*3.) (.15X4). Dunaj 73.05 (7801),. Bukarešt 2.725,-Varšava 57.25 (57.25), Amstcr'nr.i 20".35 Bruselj 73,"05,-.rç.?.03>, Stockholm 188.45 (Ш.;10), Oslo 132 .(131.80), Kopenha-gen 13-3,10 (133,10).
.Dunaj Devize; Selt'rad 1-2.-49, Kodanj 188X". Lon-'on 34.19, Milan Г0.83, Newyork 708.75. Pari/. 28.11, .Va:.Sa va 78.52. Valute: dol.vii 705.00 franco-ski frank 28.17, lira 30.77, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20.97.
Praga. Devize: Lira 147.05, Zagreb 59.31, Pari» 133.27, London 103.22, Newyork 83.61.
VREDNOSTNI PAl4lt.il
Ljubljana, 7% invesf. posa}. .82—&t vojna odškodnina 352 den., znstcvni lîsti 20 22, kom za-dolmce 20 -22, Celjska 195-1Г8, I. ubli. kre itna lr0 den., MerkanMlna 98—100, Prašlodiona 8C0 <«., Kred. zavod 170--180, S'rrjne 100 bi., Trb vije 370 den., Vevče 120 den., Stavi na 55-65, šešir 104 drn
Zagreb. 7% tnvest. posoj. 88—84, vejna odškodnina 355—335.5, Hrv. esk. 102 102 50, llino-banka 59—59.50, Praštediona 8Г0-8"5 Ljublj. kreditna 150 den., Šečerara 435—160, Slavon! a 32— 84, Trbovlje, 380, Vevče 120 den.
D naj Poden.-sav ka-jadran 88.95, ?ivno 79.00. Al|i:ne 42.P0. Greinilz 5.30, KrenMca inlu-s:rij5ka 45.00, Trbovlje 47.10, llrv. esk 14.00. Ley-kam 13 60. Ilipobanka 7X0, Avstrii?ke tvornice zn dušik 23 00, Mundus 182.50, Slavonija 4.00.
Spori
FPANCITA ZA SPORT.
Francoske finance niso ravno posebno sijajne, vendar je naklonila vlada lani športnim zvezam take zneske, da so prav !a''ko zadovoljne. Zneski so ti-le: telovadna zveza je dobila 240000 frankov, zveza 7,a telesno vzgojo ;n vojaško pripravo 320X00 frankov, posebna narodna zveza za vojaško pripravo 70.000 frankov, kolesarska zveza 75.000 frankov, atletska zveza 180.000 frankov, zveza rugbyja 50.000 frankov, z v za za ženski sport 30.000 frankov, smu-ška zveza 30.000 frankov itd.
POGOJI ZA PRIZNANJE SVETOVNEGA REKORDA.
Mnenje o veljavnosti ali reveljavnosli kakšnega lai koatletskega svetovhega rekorda je včasih kaj različno. Navadno si cisto napačno predstavljamo, kakšni so pogoji. Zato jih poglejmo. Rekord more biti napravljen samo na tekmi, ki je bila pravilno razpisana, dan prej pravilno naznanjena *iiv v lis'-nntm programu skupaj z intrni tekmoval-'ecV objavljena. Rekord mora biti" napravljen na prostem (1-atlski rekordi se .vodijo posabej), in iiaj-manj trije sodniki morajo meriti čas ali pa razdaljo
it jrttftmlm trakom). Orodje mora biti tako, kakor g.i predjiisuje mednarodna lalikoatlitska zveza. O 1-bor z.a odobrenje svi lovnih rekordov sme zavrniti vsak rekord, ki ui potrjen s pismeno prisego najinimi šesfi'i sodnikov. Ti sodniki pričajo o prostoru, dnevnem času, vri menu, tekališču, moči in smeri vetra, o dviîanju ali padanju terena, o leži in materialu . orodja, o pravilnosti navedenega čafca ali navedene razdalje.
SEJA OLIMPIJSKEGA ODBORA.
Dne 4. in 5. t. m, je zborovala v Brus'jn po« slovim komisija mednarodnega Olimpijskega odbora. Najprvo je določila komisija dnevni red za p-'i' odnjo sejo olimpi.'s' ega odbora, ki se bo vršila 23. aprila v oceanografskem zavodu v Monaco pod predsedstvom kneza iz Monaco. Nato je obravnavala kom'sija načrt drug" zimske olimpiade. Tekem na navadnih saneh in v curlingu (metanje plošč po ledu) ne bo, ker li dve vrsli nista na seznamu olimpijskih iger. Predsedniku so naročili, naj ostane v stalnem stiku z mednarodno drsalno zvezo in naj skuša odstraniti obstoječe nesporazumljenjp. Na vsak način naj se vzdrži načelu nedeljivosti zimske olimpiade. Imamo vtis, da se priprave za z;irs'-o olimp-ado prav zadovoljivo razvijajo. Naprosili so dr: Blonaya, naj gre v februarju v St. Monc in naj se sporazume tam z organizacijskim odborom in 7. 7. - s lo p n i ki mednarodnih zvez o ra.zni'- smkališčih itd. Dalje je predsednik omenil pismo Mednarodne dijaške zveze, ki objavlja, da si zveza za svoje prireditve ne lasti več. nazivanjn »olimpijski^, temveč, da bo v bodoče svoje igre imenovala »Mednarodne vseučiliške igre<.
LONDON—K ARACI.
Angleški zrakoplov, ki je otvoril redni zračni promet med i ondonom in Indijo, je prispel prav po programu iz Londona v Karati (vhod v Indijo) v enajstih dneh, z zamudo 10 minut 11 Lelel je samo po dnevi. Davno že so AngUži napovedovali, da bodo leta 1927. začeli z rednim zračnim prometom mod Anglijo in Indijo. In so res, pa še par dni ■prej.
NEMŠKI OLIMPIJSKI TEČAJ.
Nemški športni urad za lahko aMotiko Ima te dni olimp'j»ki tečni za zvezne klube in klubske športne učitelje. Tečaj sc vrši v zim.»ki dvorani stadiona v Frankfurtu. Tečajni program obsega vse panoge lahke atletike vključno gimnastiko za iroške in ženske itd. Vrdetli so vme» tudi spccialna predavanja pr.znanih znanstvenih strokovnjakov.
AMERIŠKI TENIS IN EVROPA.
Ameriška tenška zveza jc sklenila, da se udeleži amsterdamske olimpiade 1928, pa naj izpade sklep mednarodne teniške zveze tako ali tako. ICalzor žq vemo, ima ta zveza spore z olimpijskim glavnim odborom. Stališče Mednarodne zveze ten sa o udeležbi ali neudeležbi pri o'im-pijekih igrah se bo odločilo na pomk"dan'kcm kongresu v Parizu Ker je Amerika udel žbo f.e sklenila, bo to gotovo vplivalo tudi na sklepanje zveze.
ALI NI TO PI^VEČ?
V Miinchcnu se jc mudil profesor B?rguis, ki je izumil način pretvarjanja premoga v petrolej. Po vsem svetu je znan, Amstcrdamcem je kazal svojo iznajdbo, samo Miinchen se ni prav n č zirenil zanj. Istočasno je bdo pa tam švi-сафо narodno nogometno moštvo in mu je rri-reci io mesto v lest ni hiši časten sprejam in obed. Listi spominjajo pri tej priliki na dr. Strescinan-ndvo svarilo', da se -nc smejo preveč klanjati ari-stokr c ji mišic, Pred svetovno vojno na primer je bil. rol^oboruc Koch na Nemškem dosti bolj poznan kot pa slavni kemik in zdravnik Koch.
Vremensko oe olfo
Meteorološki ^avod v Liubliani dne 10. januarja 1927.
Visinn barome'ra 308'8 m
Opazovaira		tiaro me ei	oplOIII « C	»!ago • 1.	^t'lei In briine » m	Oblačnost 4- li	Vrsta	padavin	Sa	11*1	
'TO'	1 -						Оћ OnilOV:m|U	» mm il» 1"			
	/	7708	-1-6	90	SVV 0-5	10	mesla	0-3	РЗ	-2-6	
Ljubliana (dvorec)	H	7 70' i	-o-o	89	mirno	K)	megla				
	14	67-0	0-7	89	W 0-3	10	megleno				
	21	"66- i	-t'5	94	N 1-5	10	megla				
Mar bor		769-9	-2-0	100	mirno	б			0	-3	
Zagreb		769-8	-2f)	110	WSW 3	8	megla			-2	
Beifirnd		77i.-8	-Зч)	81	mirno	9			0	-4	
Sarajevo		77i'3	-7-0	74	mirno	0			-2	-7	
Skopje		/71-5	-7-0	96	mirno	3			t		
Dubrovnik		76V5	8-0	39	NE 3	2			13	5	
Split		76o-8	64!	65	WNW Po	• 1	m. lahko		12	5	
Pragu	7	7o4 3	5-0 • . •		W 7 ' 1	10	dež	PO	5	3	
Najvišje Dunajska vremenska
temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske, napoved za torek, dne 11 januarja 11/27: Lepše vreme, mestoma lahek jutranji sren.
Po\pr. barometer nižji ko včeraj za 3.8 mm.
Sir H. Rider llaggard:	83
Hči cesarja Montezume.
Zgodovinska poveat.
Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Nekateri so-^anikali, večina pa jih je pritrdila in konec v^ega je bil, da so poslali enega iz svoje srede po njo.
Kmalu je bila v dvorani; videti je bila zelo izmučena, a ponosnega vedenja in kraljevsko oblečena, ko je vstopila, se je priklonila.
»Gre za tole vprašanje, kneginja,« je rekel Kuit-lahua; »ali naj takoj ubijemo tega Tjula ali pa naj ga zaprisežemo, da bo eden izmed nas, ako ga je volja, da priseže. Knez Guatemok je porok zanj in pravi nadalje, da boš i ti porok zanj. Ženska more to storiti samo na en način, s tem, da ga vzame za moža. Po pravilih naše vere si že poročena s tem tujcem. Ali se hočeš poročiti ž njim buli po šegi našo dežele in jamčili s svojim življenjem za njegovo zveioba?«
Pločem,« je odgovorila Otomi mirno, »ako on hoče?«
»Resnično, velika 'je čast, ki jo hočeš s tem izkazati lenm belemu psu,« je rekel Kuitlahua.
Dobro [ omisli, kneginja si, vladarica rodu Otomi in ena izmed hčera našega vladarja. In od tebe se nadejamo, da pripeljaš na našo stran gorske rodove Otcl	rim si vladarica, in da so ločijo iz svoje
br	zveze s prokletimi Tlaskalanci, sužnji
Tj	ni tvoje življenje pn drogocnno. rln bi ga
Zi'	a zvestobo tega tuica? Zdiuij vedi, Otomi,
ako bi bil nezvest, ti tvoje dostojanstvo ne bo pomagalo.«
»Dobro vem vse,« je odvrnila mimo. »Najsi je tujec ali ne, jaz ljubim tega moža in hočem biti s svojo krvjo porok'z ij. Še več, z njegovo pomočjo upam, da pripeljem ljudstvo Otomi zopet v zvestobo do domače dežeie. Ampak dovoli, gospod, da govori sam za sebe. Mogoče nima želje, da bi me vzel za ženo.«
Kuitlahua se je splito nasmejal in rekel: »Kcdar se izbera tiče smrti in tvojih za'ih rok, nečakinja, se njegov odgovor laliko ugane. Vendar govori, Tjule, in hitro.«
»Valo imam povedati, gospod. Ako me hoče kneginja Otomi vzeti za moža, jo hočem jaz vzeti za ženo,« sem odgovuril; v trenutku nevarnosti so se razpršili vsi moji dvomi in pomisleki. Kuillaliua .je bil govoril resnico; lahko je bilo uganiti izboro človeka, kateremu je bi o voliti med smrtjo in kneginjo Oiomi.
Otomi je slišala moje b; sede, me pomenljivo pogledala in rekla s tihim gla-;om: »Spominjaj se onega, kar sva govorila, Tjule. S to poroko se odpoveš preteklosti in mi izročiš svojo prihodnjost.«
»Spomin j o m SG.^c sem odgovoril; ko pa sem izgovoril te besede, se mi je v duhu prikazal Lilijin obraz, kakršen je bil, ko sem se poslavlial od nje. Tak je bil torej konec prisopj, ki sem jih bil prisegel. Kuitlahua me je gledal, kakor da bi mi hotel prodreti v srce. in ie rekel:
»Slišim tvoje besede, Tjule. Ti. belopolti popotnik, si torej tako milostiv, da hočeš vzeti to kn°<rinîo za ženo in se ž njo povzdigniti vis.oko med velikaše naše deioie. Ampak, kako li moremo mi zaupati?
Ako se nam izneveriš, umrje tvoja žena v resnici; kajpada to ni tebi nemara nič.«
»Pripravljen sem priseči udanost in zvestobo,« sem odgovoril. »Sovražim Špance, med njimi je moj najhujši sovražnik, za katerim sem se podal čez morje, da bi ga ubil — tisli človek, ki me je prav danes skušal zjpet umoriti. Več ne morem reči; ako dvomite nad mojimi besedami, je najbolje, da naredite konec z menoj. Mnogo sem že pretrpel od vaših ljudi; malo mi je na tem, ali sem mrtev ali živ.
»Drzno govoriš, Tjule. Scdai, tovariši, pa prešini, kakšna je vaša sodba. Ali naj damo tega človeka kneginji Otomi za moža in ga zaprisežemo, da bo eden izmed nas, ali pa ga naj pri tej priči ubijemo? Vsa zadeva vam je znana. Ako se moremo v resnici nanj zanesli, kakor Guaiemok in Otomi verujeln, bo nam vreden kot cela vojska; on pozna jezik, navade, orožje in način bojevanja teh belih hudičev, katere so spustili bogovi nad nas. Ako pa mu po drugi plati ne moremo zaupati, ako nam je težavno, da bi verovali človeku njihove krvi, nam utegne prizadejati mnogo zla; naposled potegne k Tjulom in jim izda naše načrte in našo moč, oziroma nje pomanjkanje. Na vas je, da sodite, tovariši.<
Svetovalci so se jeli posvetovati med seboj; eni so dejali to, drugi so trditi eno; niso namreč bili enih misli. Kuitlahua je naposled poslal nestrpen in jih pozal, naj glasujejo; glasovali so z vzdihovanjem rok. Nnjprvo so glasovali oni, ki so bili za to, da umrjem, za njimi pa so bili oni. ki so bili mnenja, da bi bilo t ametno, čc bi oftnl pri življenju. Poleg Kuitlahue je f» 'o šestindvajs t svetovalcev navzočih in od bii je glasovalo trinajst za smrt, trinaj.-d pa za življenje.
w m
fi c
n £ I"
K	»
« ;	?
_ <	o
o O	<
or g.	n
2	%
a. o	b
n IT	3
C B
У o
B B
D	S
C	ч
f	0
Ï	nt
-	m
9-	3 T!«
5	Z
u	t-
3	n a
«	сл
2.	X
=:•	o
o	*
«	г:
Ф	C_
*	I
S	<~>
a.	O
_	e	3
< ?	»o 3	Z.
rt 5	B	O
N g	O	<
S * ' -
P ? 1
C 70
f X g &
« ? S-.-
o .
B
ш
a
'rt
on T-u
F i
< 3.' S 3
-	c	c	C
_	—	-	^г
2	•	°
i	»,	,	3
B	b	I	r:
73	3	Î,'	-
c	n	°	-O
D	N
J	CU	r.
o	!»	.<	.«
Cjublianslco gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 11. januarja: Zaprto.
Sreda, 12 lanuaria: PAHLJAČA LAD Y WINDER-
MERE. Red B. Cetr.ek, 13. januarja: Zaprto Petek, 14. januarja: PRI LEPI KRČMAR1CI, pre-
mijera. Red D. Sobo i a, 15. januarja ob 16.: Golia: PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Dij. prelistava pri znižanih renah. Izven. Nedelja, 10. januarja ob 15. uri pop.: Golia: TRIGLAVSKA BAJKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ob 20. uri zvečer: Schônthan: UGRABLJENE SAB1NKE. Izven.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek, 11. januarja: PLES V MASKAH. Red C. Sreda, 12. januarja: Massene!: MANON. Red A. Četrtek, 13. januarja: TANNHAEIJSER. Red E. Petek, 14. januarja: Zapr'o.
Sobota, 15. ianuarja: BRIVEC SEVILSKI. Delavska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 16. januarja ob 15. uri: Verdi: OTHELLO. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
DELAVSKA PREDSTAVA »SEVILJSKI BRIVEC«.
»Seviljski brivec« je brezdvomno najboljša komična opera svetovne glasbene literature, ki je stalno na reper.oarju vseh gledališč. Napisal je delo italijanski komponist Criacomo Rossini 1. 1816. Vsebina je sledeča: 1. dejanje: Gosta v Sevili. Grof Almaviva poje Rosini, varovanki zdravnika Bariola podoknico. Tu nastopi Figaro, vesel mladenič in pomaga grofu pridobiti ljubico. Toda Ko-sina živi pod strogim nadzorstvom Bariola, ki jo namerava sam poročiti. V spremembi I. dejanja smo v sobi zdravnika Bariola. Roeina piše svojemu ljufcčku pismo. Po njenem odhodu s'opita v sobo Bartolo in njegov zaupnik Basilio. Sklenila sta, da očrnita groi'o A lniavivo pri Rosini. Skrijeia че v sobo, brivec Figaro pa se razgovarja 7. Rosino o grofu. Z veseljem konstatira, da Rosina grofa, ki se izdaja po<i imenom Lindoro že ljubi in dobi pismo od njega. Nenadoma stopi v sobo navidezno pijan vojak. Bil je Almaviva. Ker v sobi razgraja, so pozvali s razo. da ga aretira, a ko ga poveljnik spojna, se nenadoma odstrani. II. dejanje: Almaviva pride k Rosini preoblečen kot učitelj petja in se med poukom dogovori z Rosiao, da ubežita. Medtem brije brivec Figaro Bartola. Kmalu vstopi zopet Basilio, a fakoj zopet odide, da privede notar-ia, ki naj napiše poročno pismo za Rozino in Bariola. Basilio in Bar.olo se za trenutek odstranita iz sobe. vstondvšega notarja pa podkupi grof, da napiše poročno pismo za njega. V soboto dne 15. januarja se predi aia ta opera za delavce in nameščence. Cene polovične. Vstopnice dob'te pri prosvetnem odseku Delavske zbornice v Oradišču 2, îadnji dan pa pri operni blagajni.
Mariborsko gledišče
Torek, 11. januarja ob 20: LEPA HELENA. Ab. C.
Kuponi. Gostovanje ge. Po'ičeve . Sreda, 12. januarja ob 20. uri: MANON. Ab. B. Kuponi.
Četrtek. 13. januarja ob 20: ORLOV. Ab. C. Kuponi.	1 Proslava 50 letnice na mariborskem odm. V
soboto dne 15. jan. bo v mariborskem gledališču izredno pcmembno slavje. Nestor slov. igralcev g. A. Danile bo slavil 20 letnico svojega nepreklicnega umetniškega delovanja. Dasi slavljenec ni član našega gledališča, je vedar naša prijetna dolžnoet, da se i na našem odru spominjamo velezaslužnnga pionirja g'ed. ume'nos'i. G. Drnilo bo nastopil v naslovni vlogi moderne komedije :>Večni mladenič«. Ker je pričakovati za to slavnost velikega od-zava. prosimo ij =e vstornice čimoreje rezervirajo pri dnevni gled. blagajni. (Telef. 382.)
EjuđsM oder
v Ljubljani
Nedelja, 23. januarja 1927 ob 15: H ANICE POT V NEBESA.
Naznanila
Geografsko društvo naznanja svojim član<-m, da se bo društveni občni zbor vršil dne 20. j njor-ja 1927 (četrtek) ob pol 6 zvečer v geografskim institutu na univerzi.
Klub ljabieliev p ti čare v namerava izdati seznam v jugoslovanski redovnik p ičarjev vpisanih psov in p?arn. Da bo ta seznam popoln, prosi, da bi prijavili za vpis vsi lovci svoje ose. ki še niso vpisani, a imajo pravico do vpisa Tudi morebitne iz rememte gle 'e lastnikov itd. se naj javijo. Podatki se naj pošl ejo vsaj do kmea januarjn na naslov: Dr. Janko Lokar, Ljubl'ana, Gajeva ul. 14.
Občni »b-r Strok, in podnorncea društva fn podic'n'-kih ns'užbenrev v Ljubljani se vrši dne 16. inn. lf)"7 rb 2. uri popoldne Florjan ka ulica št. 36. — Vse člane vabi odbor.
"Poissveđovanfa
Tzgubliena listnica. Uradnik je izgubil pretekle fini na Valvazorrvem trgu črno listnico s približno ГОО Din in železniško legitimacijo Pošten najditelj naj io izroči pro'i nagradi upravništvu »Slovenca«.
V trgovini Breznik & Fritscli se je v soboto rašla manjša vsota denarja. Dobi se is'otam.
Divane
oto—ane, žlmrice, žifre vlo'ko in gnrniture v največji izbe i in v najcenejšem nakupu dobite nri
tvidki RUDOLF SEVE*. Ljubi ara - Mari|in »tg 2
(nasproti Iranč. ccrkve).
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrit'ca 1-ДО OI rt aH vsaka besed« SO por. Na|man|il oo'a» 3 ail S k In. Oglasi nnC devet vrstic se računalo vlie. Za odgovor zoam to Na vpraianla bre« znamke ne odgovarjnmo I
Iščem GOSPODIČNO
ki igra glasovir, violino ali cello, za damsko potujočo kapelo. Početna plača 800 Din na mesec, stanovanje, hrana, potni trošek. - Slavko Raškaj, kapelnik — restavracija »Ugor«, SPLIT. 101
Iščem zmožnega verziran.
gaterista.
Vprašanja s spričevali in zahtevo pldče etc. na tovarno upognjen, pohištva KOBLIŽEK, Poljčane.
KLOBASARSKEGA
pomočnika, starejšega s prakso, ki zna samostoj. izvrševati prekajevalski posel in mešati ter je sposoben voditi celo obrt se iSče za takoj ali kes-neje. Javijo naj se samo sposobni, ki imajo veselje do dela. Plača po dogovoru in sposobnosti. — Ponudbe ie poslati na: BRAĆA NEDELA, Sav. Požega.	162
Galoše
popravljam
v lastni delavnici. LOV-RO BRECELJNIK - VI-dovdanska cesta štev. 2.
r
Oido huoi?

Venecijan.gater
komplet, z vozom, prav dobro ohranjen, naprodaj. - Vprašanja pod »Din 10 tisoč« št. 109 na upravo.
Austro-FtaTcl
6 sedežen, v jako dobrem stanju, se takoj zamenja za mali 3 — 4 sedežen, ozkotirni dober auto. — Naslov v upravi: št. 197.
Oido proda?
KUHARICA
in HIŠNA
z dobr. spričevali, dobita stalno službo. Gradišče
št. 10, I. nadstr., desno.
Mizarskega vajenca
sprejmem takoj z vso oskrbo. - Jakob Novak, mizar, Zbilje, Smlednik.
KANARČKI!
Kdo ima priznano dobre pevce? — Ponudbe na upravo pod: »Kanarčki«.
Pekarijo „;
š č e m v najem - v
mestu ali na deželi - za takoj ali pozneje. Naslov v upravi lista pod št. 138.
Delikatesna trgovina in zajtrkovalnica
T. ŠTRUKELJ
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 5
NAZNANJA OTVORITEV
TOČILNICE
Točijo se: pristna štajerska in dalmatinska vina, pivo, vermut, malaga konjak, caj, rum, žganje in likerji.
♦VeJ.,kV?loaa finih 1'kerjev znanih tvrdk: Arko Patria, Alko. Kelico, Digay, Geesler- Jagerndorf, Levert (Holandska) Itd., itd., itd. Vino v buteljkah tvrdke Baebler, letnik 1921
■ a !*a, '?b,ra bombonov, keksov in čokolade tvrejk: Šonda-Beograd, Heller-Wien, Talmone, Ruff in Union.
Razne tu- in inozemske ribje konzerve, marinirane ribe. Vse vrste paštet in konzervirano sadje. Pravi emendoleki in bohinjski sir. Gorgonzola, shalet i. t. d., i. t. d., i. t. d.
Vsak dan sveža šunka in drugo mesno blago, gorke hrenovke, žolča ogrska salama Gavrilović (Petrinje).
Garnirajo se fini narezki po solidnih cenah.
Za mnogobrojni obisk se priporočam slavnemu občinstvu ter zagotavljam da bom vedno postregla s svežim blagom in prismim vinom.
TONI ŠTRUKELJ
°''cfne ce^'

postreib»
Naročajte «Slovenca* I
Prodajalka
ki razume samost. voditi trgovino z modnim blagom, je prijazna in kršč., j se sprejme. Ponudbe na upravo pod: »Zanesl'iva« 1 št. 188 do 15. jan. 1927.
"šiviljoTucenko
sprejmem. - Naslov pove uprava lista pod št. 189.

Čevljarski pomočnik išče službe v Ljubljani ah izven (na deželi) Ljubljane. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 124.
~ mladenka
srednjih let, išč? mesta kot gospodinja ali slično ■ v kaki dobri.hiši, najraje' v župnišču. Nas'ov pove uprava pod številko 182.
kuharica"
želi premeniti službo; vajena je vsake kuhe in drugega dela, poštena in zmožna samostojno voditi gospodinjstvo. - Naslov v upravi lista pod št, 185.
ŽUPNI URAD NA VRHNIKI naznanja v svojem imenu in v imenu .sorodnikov, da je Vsemogočni poklical k Sebi po plačilo preč. gospoda
Jožefa Steržinar
vpokojenega župnika iz Katinare pri Trstu
ki je danes zjutraj ob 4 po daljšem bolehanju, v 70. letu starofcti sklenil svoje Bogu in ljudstvu posvečeno življenje.
Pogreb bo v torek, dne 11. januarja ob 9 dopoldne na pokopališče sv. Pavla na Vrhniki.
Vrhnika, dne 9. januarja 1927,
Janez Kete, župnik in dekan.
TRIKO-PERILO
za moške, žene In otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogavice, doko-ltn.ee, nahrbtniki za šolarje, in lovce, dežniki, kloti. Sifoni žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilje, Krojače, čevljarje, brivce in t. d.
edino le pri tvrdkl
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
blizu PreMmovega spomenik« Najnižje cene t Na veliko in nialoj^
I Prodaja vina
iz leta 1925. in 1926., zajamčeno naravno blago. Vprašanja na: »Ravnateljstvo nad-biskupskih dobara v Zagrebu, Vlaška 75.
omot
NEMŠČINO
poučuje učiteljica. Doma vsak dan od 11.—4. Bi-zovičarieva vila ».Roža« na Mirju.	30
Ob prezgodnji izgubi našega soproga, očeta, sina oziroma brata, gospoda
dr.iOtmar Oblaka
zdravnika v Kranjski gori
izrekamo tem potom vsem, ki so na katerikoli način izrazili svoje soždlje, našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo vsem onim v Kranjski gori, ki so lajšali zadnje trenutke blagopokojnilca ter mu izkazali zadnjo čast; dalje zahvala železniški direkciji za posebno naklonjenost ob prevozu trupla v Logatec. Zahvala tudi vsem v Dol, Logatcu, za sočutno spremstvo iz postaje na farno pokopališče.
Dol, Logatec, dne 8. januarja 1927.
družba z o. z. LJUBLJANA
Tovarna: Slcmšheva ulico 19 Prodajalna: Dunalsha cesla 14
(hiša g. Mutbian, poleg irgovine Schneider & Verovšek)
Oljnate, suhe In umetnišhe barve, rirnez, lahi, steklar«hI In mlzarshl hlej. Plesharshl, /Idarshi ter čoplfl za umetnine. Terpcntln. harbollnef, Špirit denat. Prašno in strojno o)(e plovec l. t d.
F0T0
parati in potrebščine po i i kih cenah v /alogi
drogerija
Anton Kane sinova
L|ubl|ann, Židovska ulica 1
Aparati v trgovini na ogled — Zahtevajte cenik za ostale potrebščine.
Gostilničaji !
naročite ri takoj za čas volitev
brezalkoholne pijače pri »Podravski industriji sadnih izdelkov«. Mari- . bor, Korofka cesla št. 1. !
FotcT M. Japelj
Maribor
Aleksandrova c. š». 25/Ш. |
ntidi lepe slike in zelo jeF" poceni "ЧН.
Snežne čevlje in galoše
popravlja Avg. ŠKOF — Ljubljana, Borštnikov
trg 1 (za dram. gledišč.).
KLAVIRJI f
Tovarna In гл1оеа klavirjev, iirvovisltiih iiisliu meiitov razliOnth tvrdk, ka knr luill Instnih izdelkov 1'oMeiiHD oddelek /.a popra vila. l'Bla.-evanJc in popra viln r.o tilasli. Matico, Koti snivalorij In 7.П dniRO in si i I u lo so izvršujejo od fiitjji* tvrdkù. — Točna po Blrožiia. zinemo cone, tudi tin olirnko. — lidclovatcc klavirjev K. WAItitlNEK. I.Jiihljann, lllIScrJeva ul. 5.
Anica dr. Oblakova, soproga. — Gorazd, sin, družina Oblakova.
Skupna
Zahvala
Oh bridki izgubi naše nadvse ljubljene soproge in blage matere, gospe
Lecpoldins Vutkovič, roj, Pribil
;
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam na katerikoli način lajšali našo neizmerno bel. Zahvaljujemo se č. g. župniku Tratniku za ganljiv nagrobni govor, č. g, kaplanu Šlandru za tolažilne besede pokojnici na smrtni postelji in g. dr. Školu za njegovo plemenito in požrtvovalno skrb. Najprisrčnejša zahvala vsem udeležencem izpreveda, osobito Krčanom ter kate-hetoma g. p. Rafaelu in g. p. Avrcliju.
Končno še najtoplejša zahvala združenima moškima zboroma krške Glasbene Matice in rajhenburške Sloge za nadvse ganljive žalostinke.
V Rajhenburgu, dne 8. januarja 1927.
Žaluioča rodhinn Vijtkovič,

Carinsko-posredniško in spedic. podjetje
■ r
GDEVGDEIUA
priporoča svoj 35 letni obrat zaradi hitrega in kulantnega reševanja carinsko - komerciclnih poslov pri carinami in železnici v Gjevgjeliji, ker je prenehala poslovali prejšnja tvrdka »Mitrovic i Bunuševac«.	196

t
Potrti globoke žolosti naznanjamo tužno vest, da je naš predobri in ljubljeni oče, bral in tast, gospod
bivši posestnik v Dobrepoljah
dne 10 januarja 1427 ob pol dveh pop., v 84. letu starosti, previden s sveto-tajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb se vrši v sredo dne 12. januarja 1927 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina II. 14, na viško pokopališče.
Rožna dolina, dne 10. januarja 1927.
Žalujoča rodbina ВП1.Е in ostaii sorodniki.
Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel CcL
Izdajatelj; dr. Fr. Kuiovec,
Uredniki Franc TerseOltr,