DELOVNA POROČILA ETNOLOGOV
POSAVSKI MUZEJ BREŽICE
V letu 1991 kljub vsakoletnim pričakovanjem ni bilo nobenega sodelovanja med pristojnimi zavodi za naravno in kulturno dediščino in muzejem na področju etnologije. Povezovanje je očitno le formalno.
Etnološko delo v Posavskem muzeju je bilo v tem letu večidel posvečeno urejanju etnoloških predmetov v depoju in zbirki. Pridobili smo 69 novih predmetov in 278 kosov kolarskega orodja, ki so bili last že pokojnega kolarja iz Gaberlj pri Dobovi. Inventariziralasem 165 predmetov, ki so bili s pomočjo treh študentk etnologije tudi očiščeni in razvrščeni v depoju.
Kolarska stružnica, izdelana med leti 1850-80 (foto I. Počkar)
Zbirka Šteje 588 predmetov, v inventarno knjigo pa je vpisanih 2650 predmetov. Predvsem je bil pomemben odkup zbirke kolarskega orodja, ki tvori celoto in z zgodnje izdelano kolarsko stružnico (1850-80) (na fotografiji) pomeni važno pričevanje o tovrstni obrti v Posavju. Pridobljeno kolarsko orodje je stopnica bliže k uresničevanju zamisli o bodoči muzejski predstavitvi posameznih obrti v Posavskem muzeju.
Fotodokumentacija je povezana z neizbežnim notranjim muzejskim delom. V negativoteko sem vložila 736 negativov, uredila 540 fototečnih kartonov in jih uvrstila
100
v etnološko fototeko. Fototeka šteje danes skupno 9500 negativov in 1200 barvnih diapozitivov.
Terensko delo je bilo povezano z odkupi muzealij, zapiski o obrteh, ljudskem pesništvu, noši, poljedelstvu in sezonskem delu.
Arhivsko delo je potekalo tudi v Arhivu RS in se nanaša na raziskovanje obrti s pomočjo izpiskov iz matičnih knjig za občino Brežice.
Pedagoško delo sem opravljala z vodenjem dvajsetih skupin skozi vse muzejske zbirke, s predavanji, pogovori o raziskovalnih nalogah osnovnošolcev, dijakov in študentov na različne teme, posredovala sem željene podatke in dokumentacijsko gradivo.
Ivanka Počkar
POKRAJINSKI MUZEJ V CELJU
Ker je tudi Pokrajinski muzej v Celju v letu 1990 prizadela velika poplava, smo morali v prvem polletju vse svoje moči usmeriti predvsem v normalizacijo razmer. Ob poplavi sta bila poplavljena naša laboratorija in lapidarij, zato smo morali te prostore obnoviti.
V	tem letu sem nadaljeval zbiranje materiala o domači obrti in arhitekturi. V 2vezi s tem smo nameravali pripraviti raziskovalni tabor v Grobeljnem, vendar je zaradi julijske vojne odpadel. Upamo, da bomo ta tabor iahko izvedli v letu 1992.
Avgusta meseca sem sodeloval na raziskovalnem taboru na Paškem Kozjaku, ki ga je organiziral muzej v Velenju. Na taboru smo interdisciplinarno raziskovali življenje ljudi vteh krajih, ena od tem pa je bila tudi domača obrt. V okviru tabora smo posneli tudi fiim o črni kuhinji.
V	okviru proučevanja domače obrti sem izpopolnjeval hemeroteko in iskal podatke v zvezi s tem tudi v Zgodovinskem arhivu v Celju in drugod. Rezultat tega dela je članek, "Obrt in domača obrt v Obsotelju", ki sem ga objavil v Celjskem zborniku 1991.
Poleg teme o obrti na celjskem sem delal tudi na temi vinogradništvo na celjskem, izpopolnjeval sem hemeroteko s članki o vinogradništvu in družabnem ter kulturnem življenju v Celju v času med obema vojnama.
Spomladi leta 1991 sem na šolah v občini Šmarje pri Jelšah imel predavanje o arhitekturi na Kozjanskem in o domači obrti v tej regiji. Predavanje je bilo izvedeno osmošolce v vseh šolah na Kozjanskem in v Šmarju pri Jelšah.
Tpkom leta je bilo še nekaj drobnih vendar pomembnih nalog, kot sta izbor diapozitivov in tekst za reprezentančni vodnik našega muzeja, ter izbor predmetov Vodnik po učni poti Gozdnega gospodarstva v Šmarju pri Jelšah.
100