Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
Nasočnina za avstro ogrske kraje za celo leto 1040 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2-60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za qelo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Posamezno ittfllka 10 «<
Reklamacija so poUuint pr.it* Nefrankirana pisma t« a« «p?. !*mxj». Rokopisi a. a. vrt«»]., lasosa«. Kaaitopaa p.tlt vi.tU* (lirina 83 mm) u takrat 10 ft»,, vtfkrat p* d.(cr.ru,
41. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 23. maja 1908
Leto XI.
NASLOVA: Za dopi.e in r okopi«« ta Uri: Uredništvo •Rdečega Prapora», LJubljana. — Za denarne poliljatr», naročila na list, reklamacije, iuierate 4. t. d.: UpvavniitTO «Rdečega Prapora», Ljubljana, Jurčičev trg itev. 3/1.
Narodni pogoj Slovencev.
Za spoznanje naroda nikakor ni zadosti, če poznamo njegovo absolutno število in številni razvoj. Njegov položaj, razmerje do drugih narodov, njegov pomen in njegovo življenje bomo šele tedaj razumeli, kadar pogledamo, iz kakšnih delov je sestavljen, kateri socialni deli v njem prevladujejo in kateri zaostajajo. Za ta namen pa pridejo različni momenti v poštev: vseh in v polnem obsegu jih sicer ne razkrije ljudsko štetje, vendar pa se je to v zadnjih desetletjih tako spopolnilo, da dobivamo že precej dobro sliko socialnih razmer.
Socialna statistika nam kaže, da Slovencev ne moremo prištevati «gosposkim narodom», V prvi vrsti nam omogoča statistika stanovanj upogled v te razmere.
Pri ?adnjcm ljudskem štetju se je naštelo v odstotkih oseb s slovenskim ohčevalnim jezikom :
lastnikov stanovanj .... • . . 4-39
članov njih rodbin ....... 4 68
podnajemnikov s člani družin in prenočevalcev .... 3-10
služabnikov...............192
v gospodarstvu vposlenih .... 7-13
v obrti vposlenih........3-04
prebivalcev sploh........456
To razmerje, po katerem je pri 4 39 odstotkih oseb z lastnimi stanovanji 4 56 odstotkov oseb brez njih, že kaže pravi proletarski značaj slovenskega naroda.
Ce primerjamo te številke z onimi, pri drugih narodih, dobimo sledeči rezultat:
■e
T.
« -S ? a	2
ja s s > s	a
3 £ I i g 3 s
lastniki stanovanj	23 67 14 95 12-07 2-25 37-34 2-76 0-74
člani njih rodbin	2265 17*37 14f>7 3*18 32*14 2 90 1.01 podnajemniki s člani rodbia ter
prenočevalci	26-48 9-94 2-54 0'5 45-78 3 52 0 2
služabniki	22 07 15'09 3 82 0-80 47'88 2-51 0.4 v gospodarstvu
vposelni	19 57 12 44 7-97 0'59 59 54 0-63 0-41
v obrti vposleni	23 65 6 08 087 0 23 58 38 0 73 0-1
prebivalci sploh	22-75 16 21 12-95 2-72 35-15 2'77 0 87
Največ samostalnosti vidimo torej med Nemci in med Cehi. Pri Nemcih pride na lastnike stanovanj 37 34 odstotkov prebivalstva, na prebivalce brez lastnih stanovanj pa 35 15 odstotkov; pri Cehih na prve 23-67, na druge 22 75 odstotkov, pri obeh torej na samostalne več, kakor na nesamostalne. Pri Italijanih je razmerje skoraj enako: 2 76: 2 77. Pri vseh drugih narodnostih je več nesamostalnib, nego samostalnih.
Ce se odvrnemo od razmerja v celi državi in pregledamo številke posameznih navedenih kategorij samo v razmerju k drugim kategorijam naroda samega, se nam pokaže na 10.000 oseb s slovenskim občevalnim jezikom sledeča sestava:
lastniki stanovanj ...... 2019
člani njih rodbin......7.006
podnajemniki ........ 76
člani njih rodbin...... 30
prenočevalcev........ 63
služabnikov......... 77
gospodarska služinčad .... 401
obrtna » ....	84
drugi sostanovniki............135
osebe v skupnih zavodih:
v gostilnah i. t. d..............1
» učiliščih..................8
» samostanih................5
» bolnišnicah................15
» oskrbovalnicah..............5
» kaznilnicah in zaporih ...	18
» vojašnicah................56
» drugih zavodih............1
Pozornost zbuje v tem pogledu najbolj zlomek oseb, ki so v kaznilnicah in zaporih. Med 10 000 Slovencih jih je 18 v takih stanovanjih; to število prekoračijo samo tuji državljani z 29 do 10.000 prebivalcev, dočim je ta kvota pri vseh drugih narodih nižja kakor pri Slovencih, in sicer jib je v zaporih in kaznilnicah od 10.000 oseb lastnega naroda:
Cehov........12
Poljakov....... 9
Rusinov....... 8
Slovencev......18
Hrvatov....... 8
Nemcev.......14
Italijanov...... 9
Romunov ...... 10
Madžarov ...... 1
Tujcev.......29
Da je po gostilnah i. t. d. največ tujcev, je naravno (43 do 10.000). Sicer jih imajo Nemci 4, Cehi 2, Italijani 2, Slovenci 1 od 10.000. V poštev prihajajo za potovanje samo še Nemci, Cehi in Italijani. Ce pride na 10.000 Slovencev 1 sam potnik, tedaj je potovalno gibanje pri nas res komaj spo-
PODLISTEK.
Domovina.
Spisal Ivan Cankar.
Jan se vrnil od shoda ves izmučen in hudo bolan, Vaclava in Františka še ni bilo doma; zamudila sta se v krčmi.
Stanovali so skupaj v tesni izbi; pohištva ni bilo, miza in en sam stol; Jan je ležal v postelji, ker je bil bolan, Vaclav in František sta ležala na tleh. V drugi, večji izbi je stanovalo dvoje družin; tudi tam so spali večinoma na tleb; veliko otrok je bilo.
Jan je legel oblečen na posteljo; vroče mu je bilo, tiščal je robec na usta, ker ga je dušilo v prsih in je pričakoval krvi.
Ko se je vračal od shoda razgret in kakor v omotici, se je nenadoma domislil besede, ki jo je slišal tam. Govornik je govoril nemško, zato se je zdela Janu tista beseda toliko strašnejša, ker mu je bila napol tuja. «Vaterlandsloses Gesindel!» Takrat ga je spreletelo, toda govornik je govoril dalje, Jan je poslušal natanko, da bi razumel, in je pozabil na besedo. Ko se je vračal, se je spomnil nanjo, in spomnil se je nanjo, ko je ležal oblečen aa postelji in tiščal robec na usta.
«Co je to, vaterlandsloses Gesindel? Jaz jo imam, domovino, jaz Jan Vymlatil!...»
Videl je govornika, ki je stal na odru rdeč in vroč, upognjen, s stisnjenimi pestmi. Tudi tiste ljudi je videl, ki so stali ramo ob rami, da bi protestirali proti psovki, ki jim jo je bil vrgel nekdo v obraz: «Vaterlandsloses Gesindel I» Kdo je bil »pregovoril tisto čudno psovko, ni vedel Jan. Ne-
kateri izmed ljudi so se smejali, drugi so kričali «pfui» in «hanba», mnogo jih je tudi bilo, ki so se dolgočasili. Dvorana je bila zelo prostorna, toda slabo razsvetljena in strop je bil nizek; nobenega okna ni bilo in vzduh je bil vroč in tako gost, da bi ga rezal z nožem. Ramo ob rami so stali; kadar so pritisnile poslednje vrste, so se zazibale glave kakor pod težkim vetrom. Janu je bilo slabo; gledal je v govornika in je slišal njegov glas in vendar mu je bilo treba stati, zakaj sosednje rame so ga tiščale tako krepko, da je visel kakor v kleščah.
Ko je govornik dovršil, se je priril František do Jana in je vzdignil roko,
«Nekomu je slabo, prijatelji, dajte prostora!»
Počasi in trudoma so se razmikale vrste.
«Ni mi slabo 1» je jecljal Jan; njegov obraz pa je bil bled in curkoma mu je lil pot preko lic.
«Domov pojdi! Cemu pa si prišel sem, če ti je slabo ... tudi brez tebe bi opravili!» se je razsrdil František, zgrabil je Jana za pleča ter ga potisnil iz gneče.
Jan je šel omahovaje in na cesti mu je nenadoma udarila v misel tista čudna beseda govor* nikova. Postal je in se je ozrl. Iz daljave, iz polne dvorane je bučalo; cesta pa je bila prazna in mirna, en sam človek, v dolgo suknjo zavit, je hitel mimo in je izginil. Samotna je bila cesta in neznana; njena tuja, neprijazna samota je legla bolno na Janovo srce. čutil je vso divjo, pekočo strahoto tiste besede: «Vaterlandsloses Gesindel I» Tako globoko je čutil to strahoto, kakor da je bila beseda naravnost njemu in krohotoma zalu-Čena v obraz: «Ti, Jan Vymlatil, nimaš domovine, najslajše Ijuhezni ne poznaš!...»
«Zakaj mi je to očital? Kaj sera mu storil P» je pomislil Jan, ko je ležal na postelji.,.
Špranja v durih je ugasnila; poslednji, ki je bdel v veliki izbi, je ugasnil luč in je legel vzdi-hovaje na posteljo. Jan je slišal tisti vzdih in še pustejša je bila samota v njegovem srcu; tišina v njegovi tesni izbi je bila še tesnejša.
Vstal je in je prižgal luč, da bi videl nemirni plamen in da bi morda slišal njegovo tiho prasketanje.
Opolnoči sta prišla Vaclav in František. Prišla sta glasna in vesela, loputaje sta zapirala duri, spotikala sta se ob blazinah, ko sta šla skozi veliko izbo; nekdo je zamrmral s postelje, otrok se je prestrašil in je zajokal.
«Kaj še bdiš?» se je začudil František, ko je stopil v svetlo izbo.
«Škoda olja!» je rekel Vaclav in se je sklonil da bi upihnil luč.
Jan je iztegnil roke.
«Pusti luč . ,. strah me je, če ni luči,..»
František se je zasmejal.
«Naj gori, če te je strah bele žene!»
Vaclav je mrmral in se je slačil.
«Ne jezi se, Vaclave!» ga je tolažil František. «Če ti luč b'ešči, se obrni k steni; in pomisli tudi v svojo tolažbo, da ne spe ljudje z odprtimi očmi!»
Tudi František se je slekel in legel na blazino, ki je bila položena na tla tik pred Janovo posteljo.
«Vaclav je še na boljšem!» je premišljeval František na glas, ko se je odeval s svojo suknjo. «On leži v senci, meni pa sije v obraz, naj se obrnem kamorkoli!»
«Pa ugasni!» je odgovoril Jan,
Dalje prih,
mina vredno. Seveda ne dosežejo Poljaki, Rusini, Hrvatje in Srbi, Romuni in Madžari niti deleža Slovencev. Potovanje v Avstriji sploh ni premočno razvito.
Pojasnilo II.
Vsled mojega pojasnila v št. 37. «Rdečega Prapora» od 9. maja radi napada v «Slovenskem Narodu» v uvodnem članku dne 4. maja št. 104 se je oglasil avtor tega žalostnega članka v osebi gospoda Andreja Gabrščka, deželnega poslanca slovenskih mest in trgov, predsednika izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke, predsednika tr-govsko-obrtne zadruge, predsednika nadzorstva goriške ljudske posojilnice, lastnika tiskarne in «Soče» i. t. d. i. L d. Gospoda Andreja Gabrščka ni sram priznati, da je zavratnim potom spisal članek 4. maja 1908 iz Trsta. Enako zavratno me je napadel že leta 1905 v istem prvaškem listu in na enak način. Pri shodu časnikarjev, ki se je vršil v Opatiji onega leta, je opozoril na nevarnost moje osebe zastopnika «Edinosti» in «Slovenskega Naroda», napisal promemoria, ki ga je poslal «Slovenskemu Narodu». Ta promemoria se je sprejel neizpremenjen kot uvodni članek in svoje najvišje dovoljenje, da se je dopis obelodanil, je dal dr. Ivan Tavčar. Ta je bil načelnik narodno-napredne stranke v Ljubljani in je bil mož, na katerega sem se bil svoj čas obrnil, da se poravna spor med Andrejem Gaberščkom in učiteljstvom na Goriškem, ki se je zateklo k «Slovenskemu Narodu». Opozoril «•m takrat dr. Tavčarja na nezmisel tega spora in kako bridko je potreba, da se učiteljstvo obrne proti pretečemu klerikalizmu na Goriškem. Dr. Ivan Tavčar je vsled mojega posredovanja tudi prenehal s polemiko in ko je šlo za ustanovitev napredne stranke v Gorici, sera bil v družbi z gospodom Andrejem Gabrščkom v Ljubljani, kjer smo se dogovorili za skupno taktiko. Od tistega časa nisem prišel z dr. Tavčarjem v nikako dotiko več. Kljub temu pa je sprejel perfidni, umazani članek leta 1905 proti meni. Na ta članek nisem bil ničesar odgovoril, ker nisem bil takrat v nobeni stranki, in mi je bilo docela vseeno, kaj gospod Andrej Gabršček pisari. Moja zaslomba na Goriškem je bila vsikdar v ljudstvu, torej je vseeno, ali mi gospod Andrej Gabršček daje nimbus ali pa me blati. Nasprotno celo trdim, da bi mi bolj škodovalo, če bi me gospod Gabršček hvalil, kakor pa če me psuje. Kadar gospod Gabršček otepa okoli sebe, vsakdo ve na Goriškem da gre za njegove interese.
Na enak način je poskusil gospod Gabršček svojo srečo s člankom v «Slovenskem Narodu» od 4. majnika. Na ta članek sem bil dolžan dati pojasnilo v glasilu svoje stranke in dal sem ga mirno, brez osebnosti. Kljub temu se drzne gospod Andrej Gabršček v «Soči» trditi, da je bil on izzvan. Pisal je dva skrajno perfidna članka proti meni v «Slovenskem Narodu» anonimno — zato je on izzvan! Ako bi bil kdo drugi avtor članka v «Slovenskem Narodu» od 4. majnika, bi razumel, da se je gosp. Andrej Gabršček oglasil. No, da je on sam to pisal in da ga ni sram se izdati za avtorja, temu se čudim. Najbolj je pa značilno za tega gospoda, da podpisuje vsebino «Narodovega» članka. Gospod Andrej Gabršček bije namreč sam sebi v obraz, ako piše to, kar je zapisano v «Narodovem» članku. On skuša vzbuditi sum v socialno-demokratični stranki proti meni s tem, da pravi, da sem bil nekdaj panslavist in trdi, da sem bil raditega odpuščen kot učitelj v Postojni leta 1879. No, gospod Andrej Gabršček je bil sam tisti, ki se je radi napada «Gorice» na mojo osebo radi izpusta iz službe obrnil na postojinske rodoljube ter se tudi pri meni informiral. On je torej dobro vedel razloge mojega odpusta, namreč, da sem od vseh uradnikov in učiteljev v Postojni imel edino jaz pogum voliti svobodno slovenskega kandidata proti nemčurskemu, da sem bil raditega ponovno v preiskavi in končno odpuščen, ker sem bil baje republikanec in sem kritiziral civilno listo. Gospod Gabršček je s priznanjem, da je avtor članka v «Slovenskem Narodu», javno priznal, da je lagal, obrekoval in zavijal. Za voditelja Slovencev na Goriškem je to posebno častno, kakor tudi za stranko, ki ji stoji na čelu!
Gospod Andrej GabrSček se drzne trditi, da tem ostal v Trstu, kjer sem bival od leta 188? do 1890, osovražena oseba, ki jo je vse popustilo, No, gospod Gabršček debro ve, v kaki družbi sem
bil. Od te družbe imenujem imena: dr. Otokar Rybaf, dr. Janežič, prof. Ivan Mahar, urednik Fur-lani, trgovcc Ivan Mankoč in državni poslanec Matko Mandič. Eno leto je bil v naši družbi tudi dr. Matko Laginja za časa sodne prakse. Ta družba je bila zgolj privatno omizje, in v politiko se ves čas, kar sem bil v Trstu, nisem mešal. Mirno se sklicujem na te gospode. Štejem jih še sedaj za svoje prijatelje in oni se proti meni še tako obnašajo. S svojo trditvijo pa gospod Andrej Gabršček stavi te gospode pred alternativo, da izjavijo: «da so gospoda Gabrščka informirali o meni tako, kakor piše «Slovenski Narod», dočim se proti meni obnašajo, kakor so se vselej (to bi bila seveda grozna hinavščina;i,: pa sploh ž njim niso govorili o tem). Odločno tajim, da bi gospod Gabršček dobil od teh gospodov informacije, marveč si je celo stvar izmislil ter je zopet lagal, zavijal in obrekoval. Gospod Gabršček pa bije še bolj sebi po obrazu s tako trditvijo, ker priznava, da je bil on tisti, ki me je leta 1895 izvabil v politično življenje. Je-li kje tako omejen človek, da bi gosp. Gabrščku verjel, da me je za deželni zbor in odbor angažiral raditega, ker sem bil na tako slabem glasu v Trstu, v Tolminu in pozneje v Gorici? Gospod Andrej Gabršček kaže, kako je strasten in kako pozabi na vsako logiko, kadar se zadirav namišljenega nasprotnika. Gospod Gabršček je docela pozabil, da me je povabil v politično življenje prav s temi besedami: «Po glasu in sporočilih, ki jih imamo od vas iz Trsta, Tolmina in goriške okolice, vidimo v Vas edino sposobnega človeka za deželno odborništvo.» In da je takrat res tako govoril, kaže okolnost, da je meni, c. kr. sodnemu adjunktu ponudil deželnozborski mandat z izrecnim določilom, da imam postati deželni odbornik. Gosp. Gabršček je bil takrat tajnik društva «Sloge» in desna roka dr. Antona Gregorčiča. Ta me niti ni poznal, pač pa se je zanašal neomejeno na poročilo gospoda Gabrščka. Ako me je torej dr. Anton Gregorčič po gospodu Andreju Gabrščku vabil, naj sprejmem deželnozborski mandat z namenom, da postanem deželni odbornik, je to storil na posebno poročilo, katero je dal o moji osebi gospod Andrej Gabršček.
Dovolj bi bila skoraj ta dva slučaja, da po-kažeta, gospoda Gabrščka v celi njegovi žalostni luči. Gotovo nočem slediti njega dolgoveznim člankom v «Soči». Dotakniti se hočem le nekaterih posameznosti, ki so važnejše v domači politiki goriški.
Razkol na Goriškem ni nastal radi razlike med klerikalizmom in liberalizmom, marveč edinole radi moje osebe. Postal sem nadležen dr. Antonu Gregorčiču vsled vpliva, ki sem si ga pridobil v ljudstvu po številnih shodih, po ustanovitvi trgovsko-obrtne zadruge in po reorganizaciji Goriške ljudske posojilnice. Ko sem to začutil, sem že pričetkom leta 1899 pisal dr. Antonu Gregorčiču kot predsedniku političnega društva «Sloge», da se odpovedujem svojemu mandatu in seveda tudi deželnemu odbor-ništvu, ker nočem slediti brezciljni in brezglavni politiki političnega društva «Sloge». Ako bi bil dr. Gregorčič količkaj pameten, bi bil sprejel to odpoved na znanje in do razkola ne bi prišlo, marveč bi bila ostala dr. Gregorčič in gospod Gabršček v objetju kakor poprej. Goriška politika bi tudi šla svoja stara pota naprej, kajti na čelu politične stranke bi bil ostal duhovnik s celo vrsto svojih privržencev, in gospod Andrej Gabršček se je vedno akomodiral v svojem listu vsakokratnemu položaju. Saj se je dr Antonu Gregorčiču na ljubo spustil v boj proti naprednemu učiteljstvu na Goriškem in še poprej se je hotel žrtvovati s politično pravdo za dr. Gregorčiča proti dr. Mahniču radi osebnih nasprotij. No, dr. Gregorčič je bil jako nepolitičen in na mojo odpoved ni dal nobenega odgovora, marveč je hotel mojo osebo potisniti povsodi v stran in tudi iz Goriške ljudske posojilnice. Gosp. Andreja Gabrščka sem ponovno opozoril na značaj dr. Gregorčiča in na položaj v deželi. Toda gosp. Andrej Gabršček mi je avgusta meseca leta 1897 v Bovcu rekel, da si da raje glavo odrezati, nego bi kaj takega verjel Opozoril sem ga ponovnokrat, kako se bliža dr. Anton Gregorčič klerikalizmu, in sicer le iz zavisti do mene. No, gospod Gabršček mi je odgovoril, da sem črnogledec. In še na shodu leta 1899 političnega društva «Sloge», ko se je vsled izjave župnika Berolta v spremstvu cele gruče klerikanlih duhovnikov očitno izvršila zveza vsega duhovenstva v deželi, ko je dr. Gregorčič sarkastično opozoril duhovenstvo, da »erava ostati gospod
Gabršček in jaz kot potrebno zlo, eden pri listu, drugi v deželnem odboru, gospod Gabršček ni hotel razumeti položaja in ni vedel kam jadramo. Pač pa se je pri gospodu Gabrščku tekom let 1897 in 1898 izvršila velika izprememba v razmerju proti dr. Antonu Gregorčiču, meni v prilog. Dalje prih.
Politični odsevi.
Vaenčiliike afere stoje v ospredju vsega javnega zanimanja v državi. Klerikalna predrznost je končno vendar odprla oči nekaterim liberalcem — seveda ne slovenskim — in nemške neklerikalne stranke so začele razmišljati, če ni vendar potrebno, raztrgati vezi s klerikalci in krščanski socialci. Nasprotno pa prihaja z Dunaja vest, ki lahko zlasti Slovence zelo vznemiri. Krščanski socialci si prizadevajo, da bi ustanovili zvezo s Poljaki, čebi in Jugoslovani. Seveda bi oni bili voditelji politike v taki zvezi, zavezniki bi pa morali služiti njih klerikalnim namenom. Da bi bil Sušteršičev klub takoj pripravljen za tako kupčijo, je naravno. Toda bati se je, da pojdejo tudi «liberalni» Slovenci za plot. Če Hribarja ni pekla vest, ko je podpisal klerikalni reverz, je prav verjetno, da bi sledil dalmatinskim popom tudi v to zvezo in tako v zvezi z Rybafem in Laginjo direktno podpiral klerikalizem. Slovenska politika zadnjega časa je tako žalostna, da je res vsaka donkibotiada mogoča.
Zoper konzumna društva so začeli rogoviliti dunajski krščanski socialci. V torek je bila «depu-tacija» branjevcev, ki je štela 300 oseb, v parlamentu in je zahtevala od justičnega ministra zakone proti konzumnim društvom. Komedija je bila vsekakor precej nenavadna. Takih deputacij se doslej še nikdar ni puščalo v parlament. Pa tudi nikdar se še ni zgodilo, da bi se bila smela depu-tacija vesti kakor ljudski shod, na katerem so govorili krščansko-socialni voditelji in kjer se je klicalo hoch in bravo! Za krščanske socialce so res v zadnjih časih posebni privilegiji, kakor da bi stali nad vsakim zakonom. Kar se pa tiče boja zoper konzumna društva, je naravnost smešen. Kako si neki gospodje predstavljajo to, da se konzumentje ne bi smeli organizirati ? Včasih se je mislilo, da so trgovci za kupovalce na svetu; sedaj bi junaki radi postavili stvar na glavo in se vedejo, kakor da bi bilo ljudstvo za trgovce in branjevce na svetu. Iz te moke pa ne bo pogače.
T Wahrmundovi aferi igra gospod Beck čudno igro. Poroča se, da je zatrdil klerikalnemu poslancu Mayeriu, da z Wahrmundom ni vlada sklenila nobenega kompromisa. Kaj se to pravi? Vlada ima profosorja Wahrmunda enostavno pustiti pri miru. Sodeč po vseh dosedanjih dogodkih, se mora res misliti, da se hoče Beck direktno ali pa indirektno vmešavati v vseučiliško svobodo. Seveda je dosti žalostno, da trpi liberalna večina državnega zbora že celo leto tako politiko.
Državni proračun pride menda koncem tega tedna v parlamentu na dnevni red. Rusinski nujni predlogi bodo najbrž kmalu rešeni in potem je prosta pot za proračun. Želeti bi bilo, da se to res kmalu zgodi, kajti proračunska razprava mora razjasniti politični položaj. Razmerje med klerikalci in neklerikalnimi strankami se mora pri tej razpravi pokazati v pravi luči. To bo po dolgih letih sploh prva temeljita politična debata in da bo res temeljita, za to bodo skrbeli socialni demokratje, če ne bo nihče drugi. Zadnji naskoki klerikalcev na šolstvo naravnost silijo, da se poseže do dna. Vlada in stranke bodo morale pokazati pravo barvo. Če najdejo neklerikalne stranke izgubljeni pogum, mora odklenkati klerikalnemu nadvladju, pa če bi morala tudi Beckova vlada vzeti klobuke in se posloviti. Če se pa to ne zgodi, tedaj je dokazano, da je res avstrijski liberalizem segnil in k večjemu še za cunjarja dober.
&knpna avstro-ogrika vlada je menda rešena, Na zadnji skupni seji je baje dosežen sporazum glede častniških plač na ta način, da se zvišajo s 1. julijem. Če dobe Madžari za to kakšne koncesije, še ni znano.
Gali&ke razmere so bile v sredo in v četrtek v državnem zboru na dnevnem redu. Rusinski poslanci so namreč vložili nujen predlog, ki zahteva od vlade, da naj preišče zlorabe galiških upravnih oblasti, ki so jih Rusini naznanili v raznih interpelacijah, predlogih in govorih. Razprava o tem predlogu je bila zelo hrupna. Rusinski govorniki, med njimi sodrug Ostapčuk, so našteli celo vrsto kričečih dogodkov, ki kažejo, da je ves upravni zistem na Gališkem v službi poljske žlahte in da je čisto podobna aziatskemu načinu vladanja. Da so poljski govorniki branili svoje uradne služabnike, je razumljivo. Govoril je pa tudi Rusin H l i b o-vicki, ki imenuje sebe Rusa, ter je očital Mlado-rusinom, da so pri volitvah preganjali njegove pri« staše. Naj se sodi o rusinskem narodnem vprašanju, kakor se hoče; vendar se more obsoditi govor Hlibovickega, ki napada svoje rojake v tistem tre-notku, ko se branijo nasilnega sovražnika. Med Rusini sta v narodnem ozira dve struji: Ena, kateri pripada H l i bo vicki, pravi, da ni posebnega rusinskega naroda, temveč da so Rusini ali Malo-rusi le del ruskega naroda, ki govori posebno, a vendar rusko narečje < druga pa trdi, da so Rusini ali Ukrajinci, kakor se sami imenujejo, po-
seben, od ruskega različen narod. V tem vprašanju so mnenja lahko različna: tudi nam se ne zdi posebno modro, če se hočejo Malorusi narodno ločiti od Rusov in zlasti nepravilno se nam zdi ime Ukrajinci za označenja narodnosti. To je skoraj tako, kakor je bilo pri nas, ko smo se še imenovali «Kranjci». Toda o tem imajo odločevati Ru-sini sami in naj se jih smatra za «Ukrajince» ali pa za «Ruse», ostane vendar resnica, da so zatirani in da trpe velike krivice. Govor Hlibovickega je bil pa voda na mlin poljske žlahte in č« so mu, kakor se poroča, pritrjevali Jugoslovani, je bilo to zelo netaktno. Sploh se kažejo Jugoslovani v avstrijskem državnem zboru bolj in bolj kot garda reakcije.
Poslanec sodrug Ostapčuk je v svojem govoru o rusinkem nujnem predlogu naglašal, da ne meri ost rasinskih pritožb proti poljskemu narodu, temveč proti poljki žlahti, ki zatira poljsko ljudstvo prav tako brutalno, kakor rusinsko. Kdor je ploskal poljskim govornikom in Hlibovic-kemu, torej ni kazal simpatij poljskemu narodu, temveč samo poljski žlahti.
Na hrvatskem vseučilišču v Zagrebu je bilo te dni določeno vpisovanje dijakov za drugo poletje. Vlada je spravila cele bataljone policije in žandarjev na noge, kakor da bi imelo dijaško in-skribiranje kaj opraviti z revolucijo. Vpisal se je vsega skupaj — en dijak. Baron Rauch je bogatejši za eno blamažo, vseučiliški senat, ki nima toliko poguma, kakor dijaki, pa tudi.
Povišani proračun Makedonije. Porta je sklenila povišati proračun Makedonije od 600.000 turških fantov na 759.000 funtov. Da se ta po-višek pokrije, zvišajo carino na 8 odstotke. Finančne oblasti inozemskih vlad so pristale na to povišanje; izrazile so pa željo, naj sultan tekom treh let — izplača zaostali deficit.
1907 razveljavljen, tako da je sedaj veljaven samo državni obrtni zakon z dne 17. avgusta 1907, po katerem mora vsak obrtni dclavec, ki mora tudi ob nedeljah opravljati delo, imeti čez teden skupaj 36 ur prostega časa kot nadomestni počitek. Ko so gospodje mojstri lansko leto podražili pecivo in tudi peko domačega kruha, so vsi delavci kot eden simpatizirali ž njimi, da so si zboljšali eksistenco. Zato pa smejo tudi upati, da ne bo nobenega med njimi, ki bi nasprotoval skromnim zahtevam svojih delavcev in jih prisilil, stopiti v stavko, sam sebi pa nakopal sodnijsko postopanje radi nadomestnega počitka. Radi nadomestnega počitka bi se sodnijsko postopalo najprvo proti onim mojstrom, ki izdelujejo dve peki na dan. Nadalje proti onim, kateri izdelujejo eno veliko peko na dan, sčasoma se bode sodnijsko zahtevalo od vseh mojstrov nadomestni počitek.
Domače stvari.
Odbor za slavnostni aprevod na Dunaju, kateremu je na čelu deželni glavar Šuklje, milo prosi prostovoljne doneske. Te pravice mu seveda ne more braniti nihče in kdor ima preveč denarja, pa ne v6, kako bi se ga iznebil, ga vrže lahko tudi na ulico. Mnogo večjega pomena nima dar za ta slavnostni sprevod. Oklic je sicer poln fraz, kakor da bi ga bil spisal sam Šuklje, a nobena beseda ne pove, kaj naj udeležba pri krščansko-socialni paradi koristi Slovencem. Naravno — ker se sploh ne more povedati tega. Gospodu Šukljetu se seveda ne more zameriti, če bi rad postal baron — de gustibus non est disputandum — ampak slovensko ljudstvo vendar nima naloge, mučiti se za slavohlepne namene gospoda deželnega glavarja in še nekaterih ljudi z visoko letečimi željami. Če bi se tisti denar, ki pojde pri tem sprevodu v zrak za reklamo dunajskim krščansko-socialnim in židovskim «gšeflsmanom», porabili v dobrodelne namene, bi se lahko izvršilo kaj trajno vrednega in tudi cesarju bi se s s tem napravilo veliko več veselja, kakor s to kupčijsko procesijo. Kranjski odbor, ki je v torek objavil svoj oklic v «Slovencu», je s svojimi podpisi prvič povedal, kdo je med aranžerji. Posrečilo se mu je, vjeti tudi nekatera imena, ki jih človek le z obžalovanjem čita v tej družbi. Gospodom, ki so prevzeli nehvaležno delo, pač ni prišlo na misel, da igrajo pravzaprav približno enako vlogo, kakor lepo raščeni postreščki pri pogrebih, porokah in podobnih priredbah. — Človek, ki čita razna imena med temi odborniki, mora nehote vzklikniti: «Es tut mir in der Seele weh, daß ich dich in solcher Gesellschaft seh.»
Za proslavo cesarskega jubileja v Ljubljani je sprejel občinski svet na zadnji seji vrsto predlogov, izmed katerih so nekateri taki, da se jih mora na vsak način odobravati. Nasprotno pa izzivajo nekateri drugi sklepi prav ostro, opravičeno kritiko. Neštetokrat se je že povdarjalo, da cesar sam ne želi bučnih slovesnosti, kajti izjavil je jasno nad vsak dvom, da bo najbolj zadovoljen, ako se proslavi njegov jubilej z dobrimi deli. Toda pri nas je bizantinizem že tako v krvi, da sili tudi takrat v ospredje, kadar ga odklanjajo oni, katerim je namenjen. Bizantinizem odseva tudi iz poročila, ki ga je župan podal občinskemu svetu. Kolikorkoli govori to poročilo o ustavi, je vendar duh, ki ga preveva, povsem nekonstitucionalen. Referat se nikakor ne more povspeti do mišljenja, da si ustvarjajo narodi v konstitucionalni državi sami svojo usodo. Francu Jožefu se mora priznati, da je res spoštoval ustavo; čemu torej med vrsticami cikanje na nekakšno monarhistično nadustavnost, katere ni? Vladar je konstitucionalen, ampak političnim prvakom tiče še vedno ostanki absolutizma v kosteh in tudi to je krivo, da je naš razvoj tako počasen in naša samozavest tako klaverna.
Cesarjev spomenik, ki ga izdeluje kipar Pe« ruzzi, bo baje postavljen v parku pred ljubljansko sodnijsko palačo in razkrit dne 4. oktobra. Jubilejsko slavnost za učence in učenke
Pekovsko gibanje v Ljubljani.
Organizacija pekovskih delavcev je sporazumno g pomočniškim zborom predložila mojstrom spomenico, ki obsega sledeče zahteve:
1.	Dosedanja tedenska plača naj se poviša vsem pekovskim delavcem v Ljubljani za 20%; izvzeti so pri tem samo preddelavci v pekarnah Jeana Schreyain Viktorja G ä r t n e r j a, katerim je bila plača pred kratkim prostovoljno nekoliko po-viŠ&DS»
2.	Vpelje naj se lOumi delavni čas, če pa v kateri pekarni ni mogoče v določenem času izgo-toviti dela, se mora čezurno delo (Überstundenarbeit) posebej plačati, in sicer 60 vin. od ure.
3.	Vpeljati se mora povsod 36 urni nadomestni počitek na teden, kjer še sedaj ni vpeljan.
4.	Pripoznanje organizacije «Zveze pekovskih delavcev v Avstriji».
Spomenica pojasnjuje in utemeljuje te zahteve tako: Sedaj traja po vseh večjih ljubljanskih pekarnah delavni čas od 16 do 18 ur na dan, kar je v sedanjem času pač nezaslišano. Da se krajša delavni čas, posebno v pekarnah, kjer se izdeluje tri peke na dan, kakor pri gospodih Schrey, Zalaznik in Gärtner, se morajo vpeljati dve kategoriji delavcev, od katerih bi ena kategorija izdelovala pecivo ponoči, druga pa podnevi; v pekarni gospoda Gärtnerja bi se dalo tudi namesto treh manjših pek vpeljati dve večji, in bi se na tak način skrajšal delavni čas. Nadomestni počitek v Ljubljani še sedaj ni vpeljan, tudi v nekaterih takih pekarnah ne, kjer se pecivo izdeluje dvakrat na dan, kakor pri gospodih; Žužek, Trček, Zalar, Jančar in pri gospodu Jenkotu, kateri daje pomočnikom namestu vsak teden, samo na 14 dni prost dan. Imamo pa še par drugih pekarn, V katerih se sicer izdeluje samo ena peka, ki pa ni prem al a, kakor prigospodih:Vertačnik,Pauer, Pire, Žagarja nasl., Bončar na Sv. Petra cesti, Avbelj in Okoren v Sp. Šiški. Imenovani gospodje mojstri so se dosedaj vedno izgovarjali, da raditega ne dajo nadomestnega počitka, dke si ne morejo posamezno vzdržavati nadomestnih I ljubljanskih ljudskih šol hoče prirediti mesto v drugi lerlavcev radi premalega števila uslužbenih pomoč- | polovici meseca septembra. Izmed vseh jubilejskih
nikov pri posameznem mojstru. Glede tega naj blagovolijo vpoštevati gospodje mojstri sledeči nasvet: Gospod Jenko naj si pri sedanjih petih pomočnikih najame še šestega kot nadomestnega de-avca. Drugi gospodje mojstri, ki imajo uslužbene samo 1, 2 ali 3 pomočnike, naj bi se razdelili v posamezne skupine, od katerih naj bi si vsaka najela stalnega nadomestnega delavca. Dotičnik naj bi potem pri enem mojstru opravljal delo 1, 2 do 3 dni na teden, kolikor ima pač uslužbenih pomočnikov; na ta način bi lahko mojstri imeli stalne nadomestne delavce, ki bi se gotovo potrudili, da bi svoje delo vestno opravljali. Bile naj bi pa sledeče skupine: 1. gospoda Trček in Žužek; 2. Zalar in Jančar; 3. Pauer, Pire in Vrtačnik; 4. Žagarja nasl., Okoren in Avbelj v Sp. Šiški, Bončar na Sv. Petra cesti. Za vse te mojstre bi zadostovalo pet nadomestnih delavcev in s tem bi bilo vsaj v glavnem ustreženo kar se tiče nadomestnega počitka. Da bi se gospodje mojstri posluževali starega deželnega obrtnega zakona barona Heina od dne 22. marca 1902, po katerem se je smelo pekovskim delavcem dajati namesto 36 ur na teden skupaj, tudi na vsakih 14 dni po 24 ur, ali pa dvakrat na teden po 6 ur nadomestnega počitka, ne pojde. Dotični zakon je bil dne H. avgusta
priredeb je pač ta najbolj nepotrebna. Po cesarjevi želji naj bi se tekom tega leta storilo čim več za otroke, ne pa, da bi otroci delali parade, ki še nikdar niso bile koristne nežnemu otroškemu zdravju. Občinski svet je sklenil sledeči spored: 1. Slavnostni sprevod po mestu; 2. Skupna maša pod milim nebom; 3. Šolska veselica na travnikih Pod-turnom. Če se že lahko odobruje zadnjo točko, se pa s prvima dvema ni lahko sprijazniti. Najprej se bo gonilo otroke po mestnih ulicah, potem bodo, že utrujeni, stali pri maši pod milim nebom in če pridejo popoldne na veselico, bodo že tako izmučeni, da jim nič več ne ostane za veselje. Sploh pa res ne vemo, zakaj ne more biti nobene šolske slavnosti brez maše. S tem bi menda ljubljanski občinski svet rad dokumentiral svoj liberalizem.
Mestne delavce in delavke bodo dne 2. decembra t. 1. pogostili v ljubljanskem «Mestnem domu». Kdor misli, da bo tako slavnostno nakrm-Ijenje kaj prijetno delavcem, jih pač slabo pozna. Pa tudi ne verjamemo, da se bodo najedli za vso lakoto, ki jo trp^ že leta in leta. Enkrat v desetletjih izkažejo delavstvu kakšno milost, potem pp mislijo, da zato delavci ne smejo zahtevati svojih pravic,
«Po dobrohotnosti občinskega sveta» se uradnikom in slugam mestnega magistrata s 1. decembrom t. 1. izenačijo službeni prejemki z onimi državnih uradnikov in slug ter se zniža službena doba za dosego polne pokojnine uradništvu in slugam na 35 let, policijski straži pa na 30 let službovanja v definitivni lastnosti. To je vsekakor prav. Ampak neznosna je baharija z «dobrohotnostjo» občinskega sveta. Gospodje mestni očetje se menda nikdar ne bodo naučili, da imajo dolžno sti napram tistim, ki služijo občini in delajo zanjo. Poštena plača je pravica delavnih ljudi, ne pa «dobrohotnost» delodajalcev.
Počitniško kolonijo za otroke na ljubljanskih ljudskih šolah namerava občina ustanoviti v San-gradu pri Cerkljah. To je pametna misel, kakor tudi ta, da se mestna otroška vrtca spremenita v otroški zavetišči. Seveda obrazlo-ženje tega sklepa ni zraslo na magistratovem gnojišču in če gospod Milčinski ne bi bil skromen mož, bi se lahko oglasil za avtorsko pravico.
Mestno bolniško blagajno za posle ustanove tudi v proslavo cesarjevega jubileja. Stvar je koristna, pa tudi cenena. Županovo poročilo naglaša, da mestni občini iz te naprave najbrže ne bi narasla nikaka nova bremena.
Delavske hiše bodo tudi zidali. Občinski svet je sklenil v ta namen investirati 200.000 kron. — Tudi pri tej napravi je pričakovati, kakor pravi poročilo, da ne obremeni mestne občine, ako se izvede praktično in ob upoštevanju vseh zakonitih olajšav. Dolgo je magistratna gospoda potrebovala za to spoznanje. Že pred dvanajstimi leti smo ji dopovedovali to, a če ne bi bilo letos jubilejno leto, bi ostale delavske hiše kdove kako dolgo še pobožna želja. Skoraj je obžalovati, da ni vsako leto Kak jubilej. Toda preveč veselja tudi pri tej točki ni treba. Svota 200.000 kron ni tako velika, da bi se dalo ž njo zidati toliko, kolikor bi bilo treba. Nočemo biti kritikastri za vsako ceno, ampak reči moramo vendar, da je obžalovanje vredno, da nima delavstvo v občinskem svetu nobenih zastopnikov. Če se bodo zidale delavske hiše, bi bilo vendar treba, slišati glas onih, ki bodo stanovali v njih. Kajti namen teh delavskih hiš le ne more biti ta, da se vzida vanje nekoliko slavnostnih tabel, ampak da dobe delavci stanovanja, ki odgovarjajo modernim zahtevam in njih potrebam.
Istrska volilna reforma za deželni zbor je sankcionirana. Vsled tega bo deželni zbor kmalu razpuščen in razpisane bodo nove volitve.
0 kranjski volilni reformi molče meščanski časopisi tako, kakor da bi bila stvar povsem brez pomena. Ta molk pa le kaže, da imajo gospodje, ki so skrpali to pokveko, prav slabo vest. In to ni čudno. V prvi vrsti imamo gospode klerikalce. Splošno in enako volilno pravico so toliko valjali po ustih, da bi jih bil moral človek smatrati za edine zastopnike splošnosti in enakosti v političnem življenju. In sedaj sklenejo reformo, ki je krvava satira na splošno in enako volilno pravico. Čemu je Š u š t e r š i č vsa leta vodil obstrukcijo v deželnem zboru? Tako spako bi bil ljubljanski parlamentek lahko že pred sedmimi leti porodil. Pa demokratični dr, Krek! Če se ga sliši na javnih shodih, bi Človek prisegal, da je demokrat od nog do glave; toda zdi se nam, da je gospod Janez Evangelist zelo podoben navadnemu štre* berju, ki ima sicer dosti demokratičnega prepričanja v sebi, pa ga zataji vselej, kadar bi ga bilo treba odločno zastopati. Prav o doktorju Kreku ne bi bil nihče verjel, da bo glasoval za pluralni zistem, ki naravnost oropa delavsko ljudstvo ca volilno pravico. Toda odslej ne bo nihče več verjel, da bi bil Krek tisti moderni človek, ki se je nekolikokrat prezentiral tudi v državnem zboru na Dunaju. Prav to, da zna demokratično misliti, a da so mu vsakovrstni obziri več, kakor lastno prepričanje, ga spravlja y vrsto najnavadnejših demagogov. Pa liberalci 1 Vitezi žalostne postave ! To, kar so enkrat preprečili z bobni in s kravjimi zvonci, slavč sedaj kot velikansko pridobitev, pa delajo še komplimente klerikalcem, da jih niso še bolj oklofutali. Kako je T ril le r pred volitvami prisegal, da ne bo dovolil pluralitetel Zdaj pa kadi s Tavčarjem vred Šušteršiču in je ves srečen, da ima še za par let mandat. Zakaj niso gospodje enostavno postali klerikalci? Pa bi bili imeli mandate in deželno odboraištvo in še Šu-šteršičev žegen povrh.
Smrtna nesreča. Dne 11. t. m. ob 2. popoldne sta peljala iz Vel. Dola domov listje Jožef Skrk iz Trnovcev št. 2. in njegov sin. A nesreča ju je dohitela. Deset minut od vasi se je zvrnil voz na očeta. Prihiteli so na kraj nesreče; a so že mrtvega potegnili izpod voza.
K preosnovi mature. K naredbi z dne 29. februarja t. 1., s katero se uvaja reforma mature | na avstrijskih srednjih šolah, je izdal naučni mi-I nister odlok, ki vsebuje nekatere važne določbe glede pismenih nalog ter ustmenega izpita. Pismena naloga iz učnega jezika je, kakor znano, olajšana v toliko, da bodo maturantom na razpolago tri te-mata, izmed katerih lahko prosto izbirajo. Profesor mora pustiti vsakomur pol ure pomisleka, da se odloČi za to ali ono nalogo, kar mora maturant storiti pismeno na posebnem listu, katerega priloži profesor izdelani nalogi. Temata morajo biti različna, to se pravi iz različnih strok ali uCnih skupin. Ne gre torej, da hi bila stavljena temata zgolj
igodooine, n. pr. eden iz stare, drugi iz nemške, tretji iz avstrijske, treba bo namreč naloge razdeliti tako, da bo n. pr. ena zgodovinska, druga slovstvena, tretja mogoče «prosta naloga». Na ta način se nudi maturantu prava izbira, ki odgovarja duhu maturine preosnove. Pismeni izpit iz francoščine v realkah obsega prevod iz učnega jezika na francosko. Mesto prevoda pa se stavi tam, kjer so dijaki zadostno pripravljeni po raodertti učni metodi, tudi lahko enostavno prosta naloga v francoskem jeziku. Ta naloga obstoji najlažje v tem, da prebere profesor maturantom kratek pripoveden spis v francoskem jeziku, ga raztolmači po francosko v obliki vprašanj in odgovorov, na to še enkrat prebere ter prepusti dijakom, da ga napišejo v pripovedni obliki ali pa kot razgovor (torej vprašanja in odgovori). Ministrski odlok daje prednost taki prosti francoski nalogi, zahteva pa, da se dijaka na take naloge že pripravlja od V. razreda. Dijakom-maturantom se morajo v bodoče naznaniti vspehi (klasifikacija) pismenih nalog, kakor hitro so bile naloge od predsednika izpraševalne komisije potrjene. Na podlagi teh pismenih vspehov se naj določi, iz katerega jezika je polagati maturantu še ustmeni izpit. Novi ministrski odlok se bavi tudi z ustmenim izpitom ter določa, da se pri izpitu iz matematike ne sme izpraševati iz matematične fizike, tudi je nedopustno spuščati se pri domači zgodovini in geografiji v posameznosti ali pa celo izpraševati pri tem splošno zgodovino. Predmet zgodovinskega in geografičnega izpita naj bo strogo to, kar je učna snov v VIII. gimnazijskem, oziroma v VII. (in deloma v VI.) realčnem rezredu.
Dopisi.
Nabrežina. (Klerikalna požrešnost.) Tukajšnja cerkev ima veliko zemljišča, ki ga daje v najem kmetovalcem. Le ti so napravili pogosto s tukajšnjim župnikom Čar gora razne pogodbe za deset in več let, v katerih pogodbah je rečeno, da bodo plačevali najemnino ob koncu vsakega leta za nazaj. Letos pa zahtega gospod Čargo od najemnikov, da plačajo najemnino za vsako leto naprej (ante-cipandno), a obenem tudi obresti od prejšnjega plačevanja, povrh vsega tega pa tudi poštne trošVe, ki jih je imela cerkev pri razpošiljanju teh obvestil. Kmetovalce je tako postopanje upravičeno razjezilo, ker je proti sklenjeni pogodbi in ni niti požteno. Toda gocpod Čargo jim je pokazal neke papirje, v katerih je baje rečeno, da je prišel tak ukaz od škofijstva. Nekateri so že obdelali zemljo, napravili vinograde in potrosili v to svrho že več sto kron. Sedaj pa, ko je vse to narejeno, pride gospod Čargo in jim prinese škofijski ukaz, v katerem je rečeno, da škofijstvo ne dovoli obdelovati take zemlje. Zakaj pa ne? Zakaj pa so vzeli kmetje zemljo v najem ? In vse to pride od škofije. Fn če pride vse to od škofije, bi prosili tudi gospoda Cargota, kdaj pride ukaz, da se obračuna denar (par sto kron) od klerikalnega strokovnega društva, ki niti ne ekzistira več? Tega denarja se noče vrniti bivšim članom na noben način. Ali ve to škofija? Pojdimo dalje. Že par let sem berači gospod Čargo za nov kip Matere Božje, za nove slike križeve poti, za oltar i. t. d. In marsikatera uboga ženica, ki nima včasih niti za kosilo, je vrgla že več «flik» v to večno žrelo brez dna. Tega mora biti enkrat konec. Klerikalci bi lahko porabili denar za to, za kar ga sedaj beračijo, ako bi ne bili plačevali glasovnic pri deželnozborskih volitvah po 4 krone. Gospod Čargo ima tudi svojo kravico, katero hrani s senom, ki ga požanje na pokopališču. Tega menda škofija ne ve. Toda če hoče imeti gospod Čargo blago, naj si kupi tudi seno, ne pa da bi kosil travo na naiem (in ne na njegovem) pokopališču. Zato vendar nimamo pokopališča, da bi iz njega delal Čargo travnik. Kmetovalci pa naj se obrnejo do kake osebe, ki razume stvar, predno bi slušali ukaz škofijstva glede antecipandnega plačevanja najemnine, ko je v pogodbi določeno po-stecipandno plačevanje. Tudi naj se ne jemlje v najem cerkvene zemlje, dokler ni ta stvar poravnana. Ako želi imeti naša cerkev bogve koliko dobička, potem naj ga izčrpa iz bogatinov, nikakor pa ne iz revnih ubogih naših prebivalcev.
VAJ ENE C
8—1	se «prejme takoj pri
Iranu Koscu, tirnica, Dunajska c. 7 r Ijubljani.
m
# * «
Glejte, pravi užitek imam šele
od izprehoda, če morem tako svobodno in globoko dihati. In to inoiem zdaj, odkar sem se navadil, da jemljem redoma zjutraj in zvečer Fayeve prave sodenerske mineralne pastile. Te j preženo vsakršno zasliženje, kašelj in vse tiste i nadležne prikazni ter s> zame prava dobrota. V vsaki lekarn', drogeriji in trgovini z mineralno vodo jih kupujemo škatlj'co po K 120.
Glavno zastopstvo za Avstro- Ogrsko:
W. Th, Gnntzert
Dana], IVA, Grosse Neugasse 27.
Belino pravi
TMerryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom S K.
Thierryevo centifolijino milo
proti vsem, še tako starini ranam, vnetjem, poškodbam, go-rečici, kislini, kašlju, krču slabem teku i. t. d., 2 lončka 3 K 60 v» Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči.
Naročila naj se naslavljajo na:	275
lekarnar A. Thierry V Pregradi pri flog. Slatini.
33-6
Zaloga večinoma po lekarnah.
Novo!	Novo!
Izšla ]e v založbi časopisa „Naprej!" v Idriji brošura
H
„Proletarijat
ki jo je napisal Karol Kautsky.. poslovenil Anton Kristan. Brošura «Proletarijat» obravnava sledeče predmete: «Pro-letarec in rokodelski pomočnik», «Delavska mezda», «Razpad proletarske rodbine», «Prostitucija», «Industrijska rezervna armada», «Rastoča razsežnost proletarijata» in «Trgovski in „izobraženi" proletarijat». Cena brošuri SO vinarjev.
Zastonj pošljem vsakemu in poštnine prosto 12—6	cenik za 5000 ur.
Krone
Rosk. - Patent 3 — Srebr. • Rosk. 6-— Zelezn. - Rosk. T— Sreb. z dvoj. plašč.8'— Krona
Pendel ura70cm T— Z zvon. bitjem 91— Z budilko 10— Z godbo 12'—
Budilka	2-40
S svet. števil- 3'— Z enim zvoncem 5-— Kuhinjska ura 3 —
J-Budilka Z bitjem Z godbo j«jffi 310'— 6 valenav 12 —
Original Ornega, Schaffhansen, Glashtltte, Helios, Amalfa, e. kr. preizkušeno od K 13'—. Zlatnina in srebrnina po originalnih tvor-
niikih cenah. Triletna garancija. Ako ne ugaja, zamena ali pa se vrne denar.
Maks Bohnel, Dunaj IV.
MarBaretenstraaae 27/20 v lastni hiši.
Sodno zapriseženi cenitelj in izvedenec. Največja in najstarejša tvrdka. Ustanovljena 1840. 5000 slikanih cenikov zastonj in poštnine prosto.
é&ainiÀti *y oHnurHko
Materi x&lijo àvàro, po cvftirihL ro-rteal/ivo-potovali nc/sv'obrn$t>
rSùnvriTMneteix^
v JfyubÇani Wctvén>orak*> ult+ejQÈL
Zahtevajte MT TI J po vieb gostilnah, UliPPl kavarnah in	i 111 f| 1 s i
brivnicah B4T ||**UUU1
Otvoritev kavarna v Puljii.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjamo, da smo na novo otvorili ,Ek's Kafe Verdi', pod imenom
»I
Ui
V
Postreglo se bode z najboljšo kavo in z najfinejšimi likeri.	10—2
Vsaki dan sveže Puntigamsko pivo.
Na razpolago so najvažnejši slovenski, hrvaški, italijanski in nemški časopisi in leposlovni listi.
Cene smerne !
Postrežba toSna 1
Z odličnim spoštovanjem
Br. M> A. Bratož.

Priznano najlepše Šaljive bazare, kakor tudi vae slavnostne predmete za vrtne veselice, društvene znake, kuverte, številke za bazare in knjižnice, koriandoli, serpentine, rdeče nagelne, lampione, papirnate čepice, karte za šaljivo pošto, bloke, štambilje dobavlja društvom najceneje
Wnnibald Plann 6
Puna} VI., Wallgasse 19 (poleg Kaimundteater).
Lastno Izdelovanje J MT* Zahtevajte zniiani cenik!
KAVARNA
( preje ,Tedesoo' v Trsta g
| se priporoča cenjenim sodrugom najtop-leje. Na razpolago so vsi važni in slo-> venski, italijanski in nemški listi. Vse r pijače poceni. Napitnina je izključena.
tsssss^s^s^s^s^anssssaS
Berite !
Berite!
Citajte in tirite sledeče knjige in brošure: K. Kautsky:
„Kdo uničuje proizvajanje ? malem?"
Cena 30 vinarjev.
H.	Klrchatelger:
„Pod spovednim pečatom".
I.	del velja 2 kroni 60 vinarjev. 11. del velja S kroni. A. Kristan:
—	„Socializem". =====
Cena 20 vinarjev.
A. Kristan:
„Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo".
Cena 10 vinarjev. K. Marx ln Friderik Engels:
„Komunistični manifest",
Cena 40 vinarjev.
A. Kristan:
„Zakaj smo socialisti?"
Cena 14 vinarjev.
„Vatikanski Jetnik".
Razglednica. Komad 6 vinarjev. 100 komadov 5 kron.
Vse te knjige in brošure te dobe v upravi «Rdečega Pra porja» v Ljubljani, «Naprejal» v Idriji in v vseh «lovenikib knjigarnah v Ljubljani, Tntu, Gorici in Kranju.
I
m
I
prta domača sloftnsHa piVoVarna G. Anerjrtib tkdiirt
i , in | lit I & *	I'	, . _ pod novim strokovnim vodstvom priporoča slavnemu ob-
O b]tibl]si% UUelfoU« tihe« $t. 12
Ustanovljeno leta 1856. ******»**4********** Številka telefona 210. ******************** Ustanovljeno leta 1865.
11 M
I

i&d*|gi»!jj ir «Agtffei tNtoft ShMj
TM» 1?, Pr, lamp»! v Si«»j«r