224. številka.
Ljubljana, v soboto 20. septembra 1900.
XXXIII. leto.
^aja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman na avstro-ograke dežele sa vse leto 35 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec a K 30 h. Za LJubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa ae za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine ee ne ozira — Za oznanila plačuje se od Stiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h <e 3e dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj ee izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu 5i. 12.  Upravnistvu naj. se Nago volijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa 8 Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna Tiskarna** telefon št 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22 — I Četrt leta ... K 550 Pol leta .... h 11'— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2-—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . m 13*— I En mesec . . . „ 2-30 fS" Naroča se  lahko   z  vsakim  dnevom, a hkratuae mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. S3" List se ustavlja 1Q. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Volitve na Štajerskem.
(Dopis.)
Povsod je že volilno gibanje v tira; le pri nas, na Spodnjem Štajerjem je Se vse mirno. Vzrok tema je, da se je začelo na Štajerskem daniti. Nekaj visi v oblakih. To vedo vsi. In da pride pri razgovoru o bodočih kandidatih do resnih besedij, je gotovo; gotovo pa je tudi, da dobi pri tej priložnosti sedaj vladajoča mariborska klika nezaupnico; zato si ne upa na dan in odlaga odločilni trenotek od dne do dne.
Glasilo mariborskih rudečkarjev, .Slov. Gosp.V je že sicer malo potipal okrog sebe ter govoril o sposobnosti bodočih poslan cev. Pisal je, da se morajo zbirati za po slance možje, ki bodo tudi v odsekih delovali! Kaj so si pač pri teh besedah mislili naSi dosedanji poslanci?!
To je pač samo umevno, da si bo demo za poslance izbrali sposobne može. Toda vprašanje je, kdo bode o sposobnosti kandidatov odločeval.
Si ii .Slov. Gospodar" domišljuje,' da bode on postavljal kandidate? Potem se Jako moti. Tiste zahrbtne agitacije, katero
je .Slov. Gosp." pri zadnjih državnozbor-skih volitvah razvil, ne bodemo tokrat trpeli! Znano nam je dobro, kako je pri zadnjih volitvah uredništvo .Slov. Gosp." pisarilo na razne kraje, kako so se kovale nezaupnice proti neki osebi, samo da je „Slov. Gosp." svojega moža spravil v državni zbor.
Ali bode morda tokrat naš nenarodni škof Napotnik odločeval o sposobnosti kandidatov ? Že danes ga lahko zagotovimo, da bode zadel na odločen odpor. Mož, kateri ostentativno izostane vladi na ljubo od Slomšekove slavnosti, ker mu je prenarodna, mož, ki trpi, da njegovi podložni pozdravljajo slovenskemu naroda pogubni „Stu-dentenbeim", mož, ki narodne kaplane neusmiljeno preganja, nemškutarske pa brani, tak mož nam ne bode vsiljeval poslancev!
Da so dosedanji poslanci gospodi v Mariboru všeč, kdo pač dvomi o tem? Saj so vedno v Mariboru radovoljno sprejemali informacije ter po želji mariborske klike uravnali svoje delovanje. Saj nam je znano, da je nekdaj delavni Žičkar po vplivanju mariborskega nemškutarskega kroga v slovenski halji začel zanemarjati svoje volilee.
Naj jim tudi sedaj mariborski rudeč-karji z Napotnikom na čelu podelijo mandate, če morejo!
Toda mandate podeljujejo volilci; njihova pravica je tudi, da sami po svoji volji izberejo svoje poslance. Poslanec je od volilcev poslan, in njegova sveta dolžnost je, da brani pravice svojih volilcev na Dunaju; v počitnicah pa, da poučuje ljudstvo.
Vprašamo sedaj nase dosedanje poslance: so li izpolnjevali te svoje dolžnosti? Celjska „Domovina" je že odgovorila z odločnim ,neB. Na Dunaju so klečeplazili okrog vlade, čeravno jih je ona prezirala, in ko so se domu vrnili, og bali so se ljudstva.
Vi, volilci, pa pozor! Sadaj je čas, da vi govorite Naši poslanci morajo biti Slovenci, a odločni Slovenci, neodvisni Slovenci, možje, ki bodo na Dunaju brez ozira na Napotnikove in vladne želje bra nili nase pravice, v počitnicah pa se podali
med ljudstvo po vzgleda Mladočehov. Na zaupnem shodu v Celju pa povejte brez straha in brez pardona grehe naših poslancev, očitajte jim njihovo brezbrižnost in malomarnost, in če si bodo npali zopet kandidirati, zavrnite jih z znanimi besedami :
In die Ecke!
Besen, Besen, seid's gevresen ! In če bodo mariborski rudečkarji se drznili intriguirati, potem na dan ž njihovo nemškutarijo! S temi ljudmi se mora enkrat resno govoriti. Na Spodnjem Štajerju se dani in mora postati dan! ??
Sodni tajniki.
Do leta 1894. so bili okrajni sodniki na slabem Mesto sodnega svetnika se je redkokdaj izpraznilo, in še isto je dobila le kaka persona grata. Okrajni sodnik, osi vel v svoji službi, je lahko mirno čakal svojega konca. Otroci so mu rasli, provzro čali so mu Čedalje večje troške, denarja pa je bilo večinoma premalo. Kaj je bilo naravnejše, kakor da je justična uprava posegla vmes. Prišel je zakon dne 3. junija 1894. št. 106 d. z. in 25. julija istega leta uresničil je dolgoletne želje okrajnih sodnikov. Jedna tretjina istih je bila povišana v VIL činovni razred. Sedaj avanzujejo okrajni sodniki po vrsti, ne da bi bilo treba za to prositi Dne 11. septembra 1897. doživeli smo velika presenečenja, imenovani so bili sodni svetniki na deželi, ki niti dve leti niso službovali v VIII. čin. razredu. In prav je tako; mi temu ne ugovarjamo. Ali glejmo naprej! Kake posledice je to rodilo. Imamo v Avstriji institut sodnih tajnikov. V graškem okrožju zisterao vanih jih je 49. Ti tajniki nimajo prav nič manj posla, kakor okrajni sodniki na deželi, veliko jih je celo še bolj obloženih z delom, kakor marsikak okrajni sodnik in ti so navadno tajniki, prideljeni okrajnim sodiščem v mestih, kjer je sodni dvor. Kak pa je njih avancement? Ako primer jamo okrajne sodnik« s sodnimi tajniki, bi rekli, da je razmerje tako, da bi se tajnike lahko smatralo tistim zavržencem, ki za-
man čakajo svojega odrešenja. Kako to o bi se utegnilo vprašati. Mesta sodnih svetnikov oddajajo se, kakor navadno vsa mesta, starejšim prosilcem Pravimo ..navadno'. Kadar se prikaže kak ljubljenec tega ali onega uplivnega gospoda ali kak zagrizen nemdkonacionalec na prizorišču, potem izpodrine vse tekmece Tako je bilo v blaženi Avstriji in tako bode.
Na ta način doživimo, da pridejo mladi voditelji okrajnih sodišč k sodnim dvorom, ker so že svetniki, sodni tajniki , katere bi vrsta zadela, pa ostanejo na cedilu.
Na ta način imajo okrajni sodniki dvojen bene; najprvo avanzujejo na deželi prav zgodaj, potem pa še izpodrivajo sodne tajnike, ki itak že težko čakajo na izboljšanje gmotnega svojega stališča. Sodni tajnik ne pride naprej. V novejšem času bila so izpraznjena tri mesta sodnih svetnikov, dve mesti v Celji, jedno v Ljubljani. In koliko tajnikov se je odbralo za ta mesta? Prav nobeden. Jedno mesto v Celji zasedel je vitez dvomljive juridične vrednosti, tamošnji državni pravdnik, ki je posebno znan izza celjskih izgredov, drugo mesto dobil je sodni svetnik z dežele, in ravno tako se je oddalo mesto v Ljubljani sicer jako sposobnemu in visokospoštova-nemu svetniku z dežele.
Tajniki čakajo. Kadar bo zopet kaj praznega, potem se bodo zopet uverili, da imajo še naprej pravico čakati. Okrajni sodniki se smejejo v pest, sodni tajniki pa postajajo nezadovoljni. Kdor je posebno prebrisan, sprejme kako mesto na deželi samo za to, da hitro postane svetnik, potem pa gleda, da pride zopet nazaj v svoje gnezdo.
To ni pravično. Koliko velja nezadovoljen uradnik, to je lahko uganiti, in kar more zahtevati en državen uslužbenec, to velja tudi za drnzegaf razlik se ne sme delati, vsi so jednaki, vsakemu naj se da, kar mu gre. Sodni tajniki imajov tudi otroke, katere je vzgojevati; vzgoja je draga, in življenje v mestih je dražje, nego na deželi. Naj se justična uprava tudi jedenkrat ozre na te trpine, na sodne tajnike, in naj
LISTEK.
Bucek in Buca, dva mecena.
»Žtna !* je dejal včeraj Bucek s hripavim glasem obiajtanega krokarja in si že vdrugič »pustil hlačni jermen za tri luknje. »Prav dobro sem se napostil gobove juhice, bratove &uke pa sirnatih štrukljev. Zato te pa vza mem s sabo v .Mestni dom", da si ogledava tiato umetniško razstavo — \
.Si vendah enkhat sit!" mu je prestrigla taaedo Baca, prijetno požgečkana.
»Vsi ljudje govore, da kaj takega še m bilo nikdar v Ljubljani. Zdaj sem pa res doveden. Prav za prav me je tudi sram, d* nisem bil že prej tam. Viž, prav lahko ■ nse bil srečal naš župan pa vprašal: ,No, 'JUbi moj prijatelj, kaj pa ti kaj praviš o dovenaki umetnosti ? Kaj naj bi mu bil odgovoril? — Zato morava še danes tja!"
»Phav; sem tudi sama hadovedna, ka-k°n se phavi.«
»Pa le lepo se nabigecaj; zakaj midva ttava pokazati, da ne znava samo dobro •J* » piti, ampak da imava tudi dober in da sva obadva mecena!"
.Kaj da sva?"
.Mecena. Meoen je namreč vsak do brotnik, ki podpira umetnike. Zdaj se pojdi pa le oblačit! Med tem si otrebim zobe in ga izpijem še poliček, da se me laže privadi bratova ščuka. In nov ovratnik mi daj; ga pa v nedeljo ne bo treba*
Ob dveh sta se mecena vzdignila na pot. Životna Baca v vsi gloriji svoje zlatnine, šumeča v svileni obleki od rumene svile, je bila podobna boginji ocvirkov. Na glavi je imela klobuk, ki je bilo toliko pisanega perja na njem, da bi se bil zdel vsakemu Indijancu smrtnega greha vreden. Za njo je lajal ška-dron ljubljanskih psov; toda ona se ni zmenila zanje, ampak je z ostrim pogledom izkušenega generala nadzorovala moža, čegar zakonska zvestoba po njeni sodbi ni bila vredna nikoli mrzlega kropa brez soli. Bucek pa, priklenjen na debelo zlato verigo in ne varno oborožen z vsemi prstani, je stopal s plemenitim ponosom ravnokar premiranega konja, in se ni nič oziral po prepovedanem spolu, ampak silil le naravnost proti mestni hiši. Zavila sta v Kopitarjeve ulce. Od Ljubljanice sem sta slišala v presledkih težke udarce in vmes melanholični samospev jed-nega izmed delavcev pri stavbi novega mosta. Srečal ju je lep domobranski častnik; ali sam Bog ve, kam je bil zamišljen, da ni
opazil ne Buče ne njene rumene krasote. Cesarja Jožefa trg je bil prazen; le okolo kioska sta se lovila dva podjetna gimnazijca. Nestalen veter je stresal prve jesenske liste raz platane . . .
Buca je obžalovala, da je tako malo ljudi na cesti. Kar je priracala iz Streliških ulic njena najbolj strupena prijateljica Raca-rica, priletna nemšknta na šibkih nožurah.
.Jezes, fhau fon Hacahica!' jo je pozdravila Buca vsa vesela. .Koliko časa jih že nisem nič videla. Ja — bi gec inen ten, če se jim ne fbžmaga?"
„Vird šon. Tonk inen. Und ober inen?"
.Tonk inen, kah se tega tiče "
.Ober — kam pa, frau fon Buca?'1
„Đisens, v hazstavo, mit dize figahicen!
.Slobencariše? — Tako naj se pa le dobro imajo! Aufs vidernmcuzen!"
.Pojdi no, Baca, pojdi! Je samo do Štirih odprto!11
.Pa bi bila 81a popbej — adi jo, fhau fon — ne bodi no tako pasti Nisi videl, kako nevoščljivo je gledala mojo žido ta uboga voda? Viž, to je več vhedno, kakoh vse hazstave!*
Prišla sta k blagajnici.
»Po čem pa?" je vprašal mecen.
.Po šestdeset vinarjev. V nedeljah velja pa samo Štirideset".
.Tako? E — Buca, bova pa v nedeljo prišla, ko imava več časa!"
„Ne boš, Tone! V nedeljo sva povabljena. Kah plačaj! Misliš, da sem se zastonj oblačila?"
Mecen je vzdihnil in podprl slovensko umetnost z dvanajstimi groši.
.Gospod, kupite tudi imenik?*
„Če je dober kup, zakaj ne! Saj sem mecen".
.Cena: Štirideset vinarjev."
.Ali ste dragi! Vidiš, Baca, kako nama vlečejo premoženje iz žepa? He — slišite, en groš pa dam! Saj ne ostaneva dolgo; vam pa vrnem bukvice domov grede. Nočete? Pa ne, no! Lej, žena, ga bova pa zvečer poliček več!"
V salona se je čutil Bucek precej domačega in izvlekel tobačni mehur pa ljubljeno pipo na dan.
. .Ali mi ne gheš phecej s tisto smhad-ljivko? Jaz takole vsa nobel, ti pa tak kmet! Kaj te je motilo, da si jo phivlekel s sabo?"
.Če bi jo bil pustil doma, bi jo bili izteknili otroci in mi jo razbili, najlepšo fajfo kranjske dežele! No — saj jo lahko spet skrijem. Nikar se ne jezi pa tištale dva fanta poglej! Vidiš, ravno tak sem bil, ko
skrbi, da bo avancement pri vseh uslužbencih jednakomeren. To vprašanje je pereče. Dokler se to ne reši, tako dolgo ni pravice v Avstriji.
W 1 JuhljHiii, 29. septembra. Vitez Javvorski o položaju.
Predsednik poljskega kluba in načelnik bivše desnice, vitez Ja\vorski je govoril v Zloczo\vu pred svojimi volilci o položaju. Ves njegov govor je imel prav za prav namen, oprati samega sebe očitanja, da je razbil desnico ter dokazati, da so vsega krivi edinole Čehi, ki dobivajo že od Po-tockega in Hohemvarta časov koncesijo za koncesijo, a vendarle niso zadovoljni, nego so v svojih zahtevah vedno pohlepnejši. Javvorski je dokazoval, kako velika je njegova ljubezen do Čehov, koliko vslug jim je že skazal, a vzlic vsemu so ga Cehi za vračali z največjo nehvaležnostjo ter s svojo neumestno ter neutemeljeno obstrukcijo prizadeli ubogi Galiciji največjo škodo. Ja\vorski je dejal, da bodo Poljaki tudi v bodoče najhujši sovražniki vsakršne obstrukcije, da bodo kot stranka avtonomistov pobijali vse protiustavne načrte, in da bodo zasledovali v bodoče politiko svobodne roke ter skrbeli le za blagor države in svoje domovine. Poljaki ostanejo prijatelji Čehov. Vse njihove želje, ki so združljive s koristjo države, bodo podpirali, a pridržujejo si, da sami določajo, kaj bodo podpirali in česa ne. Nemški liberalni listi so z govorom Ja\vorskega jako zadovoljni ter si delajo velike nade. Menda že upajo, da bi mogli Poljaki postati član levice, do česa je pa vzlic vsemu še jako daleč. Glavna stvar je za sedaj liberalcem, da se bivša desnica ne obnovi.
Zatiranje Poljakov.
Tri dni so trajale v Poznanju konference, katerih so se udeležili štirje pruski ministri in komisarji drugih ministrstev ter drž. tajnik notranjega ministrstva. Namen konferenc je bil, najti in določiti izvršitev sredstev, ki bi omejila širitev Poljakov v dvojezičnih dveh pokrajinah vshodnje Pru-sije. Nemški listi pišejo, da se Poljaki zelo naglo množtS, da širijo svojo posest dalje in dalje, ter da pridobivajo čim dalje več zemlje. Poljaki imajo mnogo denarja, in Prusi namigavajo, da ga dobivajo iz ne znanih virov. V utrditev nemštva in v omejitev poljstva so se zbrali pruski mi nistri v Poznanju. Že doslej se je vršilo zatiranje Poljakov v najgrši, najbrutalnejši obliki. Germanizacija se pospešuje z naj-krivičnejšimi sredstvi. Vzlic temu pa se Poljaki ne dajo kar čez noč zatreti, nego so si ohranili še vedno toliko zavednosti, da je sklenila pruska vlada še hujša na silstva.
Vojna na KiiajsKem.
Najvažnejša vest poslednjih dnij je, da so se Japonci izrekli za nemški predlog, ter da stopi več kot 20 000 japonskih vojakov pod nadpoveljništvo grofa Walderseeja. Tudi Japonci so torej za predlog, da mora izročiti kitajska vlada najprej glavne krivce sedanje vojne, in da se začno šele potem mirovna
sem hodil še v gimnazijo. Vse sem pometal in potolkel".
„Zato si pa zdaj bolj nehoden. Oh — sem poglej, sem! Vidiš, tukaj si pa ti sam! Čisto tak! Škoda, da nimava kataloga!
„Oprostite, milostiva!" je dejal nekdo vštric nje. „Ako želite imenik —
„Oh, samo tole poglejte, phosim, namheč številko 12!"
„Aha! Grohar Ivan: ,Naš Peter'. Ta slika je že prodana".
„Škoda! Moj mož je tako imenitno zadet! Samo nos je malo phebled. In pa ,N a š T o n e' bi mohalo biti zapisano. Ni hes ?;l „Kakšen je pa ta na hrbtu?" je opo zoril Bucek ženo na sliko ob drugem stojalu pri oknu.
„Tega ne smete gledati tako od blizu!" mu je svetoval prijazen star gospod. .Stopite dobrih deset korakov nazaj!"
„Kaj?; se je postavil Bucek. .Vam se naj umikam ? Kdo ste pa vi ? Ali nisem pošteno plačal? Pa bom smel gledati le od daleč? Nič, Buca, le natanko si oglejva stvari za najin denar!"
.Prav imate!" mu je pritrdil mlad po rednež.
.Kaj ne ? Jaz sem namreč tisti Bucek, veste, ljubljanski meščan in hišni posestnik." .Jaz pa: Rihar, slikar." .0 sevs, prijatelj! To pa je moja gospa." Vsi trije so šli v drugi oddelek dvorane.
pogajanja. No, kitajska vlada je imenovala glavnega krivca princa Tuana osebnim tajnikom cesarja ali — kakor poročajo drugi listi — predsednikom Čunglivamena! To imenovanje je v istini pravo roganje nemški zahtevi in najjasnejši odgovor velevlastim. Sedaj se tudi poroča, da je zavladala v se vernih delih Kitajske lakota. Francoski ra njenci, ki so se vrnili domov, pripovedujejo, da so boksarji jako pogumni in naravnost drzni, da so izgube mednarodnih čet velike, ter da se rusko vojaštvo, na čelu mu generalni major Sto3sel, vede prav posebno junaško. Nadalje se poroča, da bo treba mesto Pootingfu, središče boksarjev, do tal porušiti. Vojna v Južni Afriki. Predborilec angleškega mirovnega gibanja, William T. Stead, je te dni razpravljal v listu „Hamburger Korrespondent" vprašanje, kakšna bo poslej vlada Južne Afrike, ko bo odpor Burov docela premagan. Predvsem bo morala Anglija uvesti ostro vojaško upravo, katero bode podpiralo vsaj 45.000 vojakov. Radi tega pa bo morala izpremeniti ves svoj vojaški sistem. Toda niti s tem ne bo mogla braniti svojih pridobitev.   Takozvani lojalni Holandci na Kapu ih v Natalu nikakor ne ljubijo angleške vlade. V Koloniji Kap so v ve čini,  prav tako v Oranju. V Transvaalu so najmočnejši del prebivalstva in niti v Na talu niso brez vpliva. Holandci niso samo konservativni, nego tudi rastoči element Brez  Holandcev   ne   bo  mogla ohraniti Anglija Južne Afrike niti z mečem niti z ustavnimi sredstvi. Sedanja vojna pa je Holandce  docela   odtrgala  od Angležev. Ako jih ne bode znali Angleži zopet pomiriti, potem se angleškim četam nikdar ne posreči utrditi angleško vlado. Stead misli da se bodo morali Angleži končno zopet umakniti k obrežju, kjer so bili do začetka vojne. Kaplandija je že 100 let angleška last, a vendar  se Holandci Še niso sprijaznili z angležko vlado. Kolikor časa ps bo šele treba, da se sprijaznijo z njo Holandci v Transvaalu in Oranju? — Boji se med Buri   in Angleži še nadaljujejo. Iz Vryburga poročajo 22. t. m.: General Settle je s 7000 možmi 17. t. m. zajeto garnizijo Švicarja Renneckeja oprostil.  Prej se je vršil hud boj z Buri, katerih poveljnik je bil ujet. Buri so imeli velike izgube. Ako je bilo treba boja in razen Renneckejeve garnizije še 7000 Angležev, potem je bilo Burov še precej veliko število! — Roberts je baje že odpotoval iz Južne Afrike, pre-pustivši svoje mesto Bullerju.
Trgovskemu stanu v resno premotrivanje.
Med vsemi stanovi vsake države zavzema trgovski stan jedno prvih mest, tako gledo svojega poklica, kakor tudi glede ogromnih prispevkov, ki jih plačuje za državne potrebščine.
Važen poklic toga stanu zahteva, posebno v današnjem času napredka, no le temeljite izobrazbo v vseh znanostih trgovske,  industrialne, prometno, pravne
„Ohu, je vskliknila Buca, „kakšen lep Jezušček! Ta pa je mojemu MilanČku podoben. Phecej ga kupim, gospod Hihah, veste, moj mož in jaz, midva sva namheč oba mesena."
.Mecena, Buca, mecena! — Zaletelo se ji je, gospod Rihar."
„Milostiva izvoli izgovarjati po fran cosko, gospod Buncek!"
„Bucek, prosim, ne Buncek!"
.Ali bi mi ne mogli izhezati Jezuščka?"
.Težko. Poglejmo. Slika velja 2200 K, in mi slikarji prodajamo radi kar na debelo!"
.Ali ste mohebiti vi tegale konja na-fahbali, gospod Hihah?"
.Ne, milostiva; jaz,farbam' samo ljudi."
.Veste kaj", se je ugrel Bucek, „pa narediva midva kupčijo!"
.Dobro, gospod Bacek!"
.Bucek, ste hoteli reči. Veste, na Dolenjskem imam brata, ki mi večkrat pošlje kakšne rake, kakšno ščuko!"
„Živio brat, gospod Mucek!"
.Preden govoriva dalje, vam moram le povedati, da nisem ne mucek ne bacek, ampak Bucek! No, vidite! Moj brat Matija bo otvoril trafiko. Zdaj bi ga pa rad izne-nadil s Tnrkom na izvesku. Pa veste, namesto turbana ma naredite polhovko s petelinjim peresom; v usta vivčjk; za desno uho viržinko, za levo pa portoriko; za pas več pisanih pipce v; v levico gorečo žvep
stroke in izobrazbe v drugih vedah, temveč tudi organizacije, katere namen mora biti, varovati in braniti pravico ter pospeševati koristi njegove. Vse to v prvi vrsti za trgovski naraščaj, iz katerega se vzgajajo samostalni trgovci.
Vse narodnosti v naši državi se zavedajo važnosti našega stanu, ter skrbijo z vsemi sredstvi za strokovno, znanstveno in socijalno izobrazbo njegovega naraščaja, ustanavljajoč društva, ki pospešujejo ta namen, edino le slovenski narod nima takega društva.
Odkar se naš narod kot tak zaveda, vpliva ta zavednost mogočno tudi na razvoj trgovine v slovenskih pokrajinah, kateri se vedno bolj in bolj razteza.
Umevno je tedaj, da pride pri zavednem narodu v prvi vrsti v postov materni jezik, in če se hvalevredni poskusi naših sosedov Nemcev, ustanoviti tudi pri nas društvo v p r o s p e h trgovskih koristi, niso posrečili, je kriva temu le okolnost, da se je naša zavedna narodnost od te strani vedno prezirala.
Pričakovati je tedaj, da bi društvo, ustanovljeno na strogo narodni podlagi, katero bode skrbelo za izvršitev spodaj omenjenih točk, v slovenskih pokrajinah, uspešno in plodonosno delovalo.
Če tedaj nočemo zaostajati in želimo korakati z napredkom, jo skrajni čas, da so ustanovi v Ljubljani, metropoli slovenski, tako društvo.
Lepo število trgovskih sotrudnikov, uvidevši to važnost, stavilo si jo zadačo, storiti potrebne korake v to svrho, in sestavil so je pripravljalni odbor, da pre-motriva ustanovitev »slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljanice, ki naj deluje na to, da bi bil tudi trgovski naraščaj, poslujoč v slovenskih pokrajinah, deležen onih prepo-trebnih sredstev, katera so zgorej omenjena.
To društvo bi imelo svoj delokrog na Kranjskem in v ostalih slovenskih pokrajinah, ter bi skrbelo:
1. Za duševno in strokovno izobrazbo svojih članov; 2. za procvit slovenskega trgovstva v obče; 3. za nameščenje trgovskega osobja; 4. za prireditev javnih zabav v korist društva.
Da se dosežejo navedeni nameni, služila bi društvu sledeča sredstva:
1. ureditev čitalnice in knjižnice; 2. prireditev poučnih in strokovnih predavanj; 3. ureditev zbirk vzorcev raznoterega blaga; 4. prireditev javnih ogledov raznih trgovskih in industrialnih zavodov: 5. Učenje vseh trgovskih ved z naučnim tečajem (kurzom) ter spoznavanje trgovino v občo s pomočjo strokovnih časopisov; G. vzdržavanje društvenega glasila, ki bi imelo namen zastopati, ne le društvene, temveč v obče trgovske interese naroda slovenskega; 7. vreditev pisarne za posredovanje nameščenja trgovskega   osobja   vsake stroke;
lenko, v desno pa tobakiro in pod pazduh j Pavlihovo rdečo marelo. Pa imamo slovenski slog! Za model vam grem jaz sam, da bo vsakdo laže spoznal mojega brata. Saj sva si čisto podobna, celo enake klobuke nosiva! Samo, da je on malo drobnejši in ima drugačno glavo; tudi skozi nos govori in s palcem miga, kadar je jezen. Pa to so malenkosti. Petak vam dam takoj, če hočete, pa še deset grošev povrhu za barve".
„Hm, rad bi sicer zaslužil lepe denarce, pa toliko vendar ne znam, gospod Cucek!"
.Kakšen Cucek spet ? Vedno me le pri piki zadene te! Imate slabo kupčijo pa morate stradati; od tod vaš slabi spomin."
.Seve. Pojutrišnjem ob tem času bo ravno dva dni, kar nisem jedel nič gorkega."
.Revež! Pa pojdite z mano, vam pa plačam polič vina."
.Hvala, nimam časa. Kadar ne slikam, moram karatni prodajati, da se preživim, gospod Bikec."
„Bucek se re&. Torej ni nič z nama."
.Obžalujem in se priporočam. Z Bogom, gospod Brcek!"
„Ta te je pa pošteno svedhal!"
.E — se pa po razstavi peljeva v Šiško za tiste cife, ki sva si jih prihranila."
.Dobho. Pa jaz sem se že naveličala. Bom tamle malo sedla."
Dočim je Buca počivala, je zašel Bucek na stranska pota.
8. gojitev petja in glasbo in družabnega življenja med svojimi člani.
Pripravljalni odbor stopi s tem načrtom pred slovensko inteligenco, osobito pa do trgovcev in podjetnikov, do trgovskega naraščaja, do vseh v trgovsko obrt spadajočih podjetij z uljudnim vabilom, naj blagovolijo podpirati njegove težnje za ustanovitev tega prekbristnega in velevažnega društva z izjavo, da pristopijo kot člani, na katere smo pripravljalni odbor gotovo računati.
Sklical bodo ustanovni shod, pri katerem se predlože pravila v pretres in potrditev takoj, ko uvidi, da je število oglašenih zmožno vzdržavati tako društvo
Izjave k pristopu naj se izvolijo pošiljati po poštni dopisnici na g. Ferka Kersnika, knjigovodjo pri tvrdki Pran Ksav. Souvan v Ljubljani.
To društvo je namenjeno trgovskemu naraščaju in trgovskim sotrud nikom in torej ni v kakem nasprotju s »Trgovskim in obrtnim društvom«, čigar člani morejo biti le samostojni trgovci in obrtniki in ki ima nalogo, čuvati materijalno in politične koristi trgovcov in obrtnikov.
Pripravljalni odbor.
Slovensko gledališče.
Nikola Šubič Zrinjski.
Glasbena tragedija v 3 činih (S slikah) spiral Bog BadaliC, uglasbil Iv. pl. Zaje.
Star dolg bode odplačalo dramatično društvo, ko vpiizori bodoči torek na našem odru narodno hrvatsko opero dičnega našega Zajca, opero, ki je stalna na odru bratskega naroda hrvatskega in ni dvomiti, da se bode jednako udomačila tudi na slovenskem odru. Ker je razhka (posebno v Badaličevtm jeziku) mej hrvaščino in slovenščino tako neznatna in malenkostna, da se omejuje le na malo številce Slovencem manj razum ljivih besed in na končnice, ki pa ne motijo skoro nič, se bede pela opera v izvirnem besedilu. Kdo ne pozna n. pr. zbora „U boj, u boj, mač iz toka bračo, nek Turčin zna, kako mriemo mi!" kdo ga ne razume v izvirnem besedilu? In baš na glavnih motivih tega zbora, ki je tudi ob enem ti nale opere, je deloma zgrajena opera v mnogih prizorih. To so nekako po Wagner jevih idejah vodilni motivi, ki se Čujejo vedno, če nastopa Zrinjski sam, ali če se govori o njem.
V lagleje razumljenje podamo tu na kratko vsebino libreta, ki je izdelan po Theo dora Kornerja tragediji „Nicolaus Zrinv"4.
Prvo dejanje ima tri slike. V prvi vidimo sultana Solejmana s svojim zdrav nikom Levijem v palači v Belgradu. Sultan vpraša Levija, koliko let mu je še možno živeti, in ta odgovarja, da še deset, če bod-.' mirno živel. Sultan pa o miru in pokoju neče ničesar vedeti, jedno leto mu je dovolj, ali v tem hoče vojevati in pridobiti si slavo ter osvojiti si Dunaj; za to pozove velikega vezira  Mehmeda in vojskovodja
OjST Dalje v prilogi. "TEJJ
Prei Prešernovim kipom je stalo lep; dekle v črni obleki sirot?. Oči so gledalo zaupno, pobožno, nad krepko voljnim čelon; so se tresli lasje v rahlem sijaju, in lahn;» rdečica navdušenosti je vnemah* čista li Okolo ust sled ponižanja, osamelosti. . . roke sklenjene kakor v molitvi .... v vsi postavi deviška svetost. . . Bilo je, kakm bi bil genij mlade slovenske umetnosti stal sredi filistrov.
Bucek se je doteknil njenih rokavic, in električna iskra je prešinila starega grešnik;*
„Gospodična, katei.* slika vam je naj bolj povšeči? Le recite, da bom vedd, k naj kupim. Doma imam več srečk, pa —
Tako jo je vprašal in segel po pipo, da bi jo premestil v drug žep, ker se je bal, da bi fino dekle ne vihalo nosa. Tačaa pa ga je zagledala ljubosumna Buca.
„Mahš v Šiško!" je zapovedala iznenada, in najlepša fajfa kranjske dežele se je razbila na tleh. Mož je hotel ugovarjati, toda Buca je gledala tako rezko, da bi se ji bil brez pardona vdal sam slavni „The atergeneral", grof \Valdersee, kaj pa šele Bucek, ki nima nobenega talenta za vojsko vanje in tudi ni prisegel, da se mu ne smejo nikoli tresti hlačice. In potemtakem ub^; mecen še zdaj ne ve, katerega umetnika bo razveselil, kadar zadene prvi dobitek.
Rado Murnik.
svoje ter jim naznani, da hoče s silno vojsko 200.000 mož na Dunaj. Na pota pa mu je trdnjava Siget v južni Ogerski, katero brani hrvatski junak Šubič Zrinjski. Tega hoče najprej uničiti, potem pa kreniti proti Dunaju. (Interesanten je prizor, ko je govor o Zrinjskem in Sigetu in se pri besedah: „U Sigetu je Zrinjski — dok silni Hrvat taj životom Siget brani, uzet ga nečeS, znaj, ti Sigeta se kani (ogibaj)" prvič čuje v petje vpleten glavni motiv „U boj, u uboj!").— Druga slika nam kaže življenje v Sigetu. Jelena, hči Zrinskega in Juranič, mlad hrvatski plemič, se poslavljata, ker mladega junaka zove dolžnost od svoje ljube, koji pravi: „Ti si radost mojih danah, u tudjinstvu Ti moj dom". Dohaja mati Jelene, Eva, ki tolaži hčerko, da „njega valjda služba zove", na kar Jelena tužno odgovarja: „Služba, da, al težka služba, na nas Turčin ide klet!" Zrinski sam dohaja in pove, da gre resnično Sultan sam na Siget. Eva je pogumna, boječi se hčerki pa pravi oče: „Ti budi majke vriedna i otcu mila hči!" Nastopi Juranič in potrdi vest, da gre Sultan res na Siget. V drugič se začuje motiv „U boj, u boj!" Juranič odkrije svoje srce očetu Jelene in zaprosi za nje roko, kojo mu Zrinjski tudi obljubi, ali prej naj mine vojna in z mečem naj si jo zasluži. — Tretja slika kaže nam dvor v Sigetu, kjer slave hrvatski vodje zmago nad Turci in si dajejo pogum, da nadalje branijo grad, na kar jih pozivlje pismo, došlo od kralja. Z veliko, efektno številko, prisego, da branijo Siget do zadnje kaplje krvi, konča ta slika.
Drugo dejanje nam kaže v 4 sliki turški tabor pred Sigetom, v katerem je veselo življenje petje in ples. Sultan je poslal sela v Siget, naj se mu uda, ker se mala četa ne more braniti turški sili, za kralja hrvatske hoče narediti Zrinjskega, ako mu izroči Siget. — Peta slika se vrši v veliki dvorani v Sigetu. Ker ni možno braniti novega mesta proti turškemu navalu, sklene Zrinjski skupno z vodamji, da se zažge novo mesto in se vsi potegnejo v staro: „nek oganj plane v taj mah, da gradu ne-ima traga". Predno pride naznanjeni turški vodja, se poslavlja Zrinjski v elegično na-dahnjeni romanzi od mesta, ki „divno sjaje, u božjeg sunca traku, a nezna, da če skoro jad u crnu, nad ga mraku". Vstopi turški odposlanec Mehmed in skuša na vse načine z obljubami in grožnjami pridobiti Zrinjskega, a brezuspešno. Zrinjski pozove vse, naj Turčinu ponove prisege svete besede, ki se glase: „Do zadnje kapi krvi — za dom je sladko mrieti". Vsi se objamejo, Paprutovid javlja: „Sa sadem strana gori novi grad", Zrinjski pa odslovi turškega poslanca z besedami,: „Otidji, kaži caru, u gradu što si vidio!"
Tretje dejanje ima zopet tri slike. Prva (v celoti 6.) nam kaže  šotor Sulej-mana. Mehmed in Levi sta ob počivališču sultana, ki je jako bolan, in katerega niti vest, da je pol Ogrske njegove,  ne zadovolji, le Siget hoče imeti in egiptsko krono ponuja zanj. Utrujen od boja, sultan umira, „izdiše   stari lev",  kakor  sam  pravi, a jedna strastna želja, ga  še  drži pokonci, da prej vidi podleči Zrinjskega: „0 Zrinjski, i ti češ sa mnom  poči"   (iti)   Z zadnjimi silami še kliče: Naskok, naprej' juriš! in moli: „Alah, čuj svog slugu, razveseli moju tugu, prije moje smrti, daj mi Siget strti!" Ko prihaja vodja Ali Portuk in naznani, da turske čete beže, da je napad na Siget odbit, se sultan zgrudi mrtev, Mehmed pa triumfujoč naznanja, da zdaj je on poveljnik,  zdaj gre on na Siget. — V 7 sliki vidimo Jeleno v podzemskih prostorih, kamor jo je odvedla mati Eva in jo tolaži, da bode skoro bolje, samo z očetom hoče še govoriti. Jelena zaspi in v sanjah vidi, sama sebe, kako se z ljubljenim Ju raničem sprehaja mej  vilami, katere pozdravljajo  zaročenca pojoče: „Mladenaca evo naših, živili mladenci, sretan bio ovaj pir, pratio vas sveti mir!" Probudivša se, vidi Jelena, da je bilo vse le  krasen sen, a kmalu pride Juranič in jo pozove, naj gre ž njim, da jo zove oče. Ona pa ga prosi, naj od njegove roke umre, da je ne dobe ljuti Turki v roke: „Probodi me ! Jel'hočeš, da me Turčin muči,  sramoti naše ime?" Krvavečim srcem se odloči Juranič, da ji izpolni to obupno željo in z vsklikom: „Hvala dragi, ti smrču život daruješ", umre Jelena v rokah njega, ki vzdahne: Ah blago tebi, dušo čista, tvoj je svietli raj!" — V zadnji sliki prihaja Zrinjski v svečani
slavnostni obleki s Evo, da spregovori ž njo Se zadnjo besedo, da drži roda sveto obljubo svojo, ker .Zrinjski če uminut, i četa mala S njim, al roda sunce sinut, razpršit robstva dim"! Eva hoče ž njim junaško umreti in bakljo vreči v smodnik ter poleteti v višine. Navdušeno pojeta oba: „ Na krilih slave letimo pred vječne pravde sud, z božanskim žarom njetimo, hrvatska viernu grad!" Vrne se Juranič naznanjajoč smrt Jelene: .Angjelak nam je Jelena! Izpred nas ode (odšla je) gore a vječne božje dvore!" Hrvatski junaki nastopijo s svojo zastavo, Čujejo se turške trombe in z znanim velečastnim ensemblom in zborom „U boj, n boj." in z živo podobo se konča opera.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29 septembra.
— Občinski svet ljubljanski ima v
torek, 2. oktobra t. 1. ob petih popoldne v mestni dvorani redno javno sejo.
— Volitve v V. kurijo. Jutri je zadnji dan za vrnitev popisovalnih pol. Hišni gospodarji, ki svojih volilnih upravičencev dosedaj še niso izkazali in pol vrnili, se morajo torej požuriti s tem delom.
— ,,Slovenec" in ..Dolski župnik". Zopet smo se prepričali, da „Slovenca" precenjujemo, in da ga smatramo veliko pametnejšim,  kakor je v resnici. Slutili smo sicer, da njemu pri njegovi bornira-nosti  „Dolski župnik" ne bo všeč, saj je to slavospev na versko toleranterost in pretresujoča slika posledic, ki jih ima pri poštenih duhovnikih le prepogostokrat prisiljeni celibat. Reci kdo kar koli, to je sveta resnica, da je celibat velika nesreča tako za duhovnike kakor za ljudstvo. Tudi duhovnik je človek in pod kožo ravno tako krvav kakor vsak drugi. Prav zato smo mislili, da bo „Slovenec* tako pameten in bo o igri molčal, če se   že ne more povzpeli do trezne sodbe o njej in o njeni tendenci. Toda tako pameten ni bil! Raz-koračil se je na dolgo in na široko proti njej, ne da bi pobijal nje tedenco, nego da bi uprizoritev te igre predstavil   kot nekako demonstracijo proti katoliški cerkvi. Taki poskusi nas silijo samo na smeh. Ta bi bila lepa, da bi se igra, ki se predstavlja po celem svetu, ki je klasična slika iz življenja, ne  smela pri nas predstavljati samo zato ne, ker so naši klerikalci naj-borniranejši ljudje na svetu! Predstava je bila prav umestna in tudi prav dobra, a če pravi „Slovencev" kritik, g. Cankar, da je prevod presuro v, mu povemo, da je ta „su rovi" prevod oskrbel njegov lastni brat. No, „Slovenec" je izpregovoril, a če misli, da je igro s tem ubil, se jako moti. Časi rajnkega Jerana so minili in se ne povrnejo nikdar več.   „Dolski župnik"  se je pred četrt stoletjem predstavljal prvič na slovenskem odru, ko se je cela Avstrija bavila s to igro. Ko se je „Dolski župnik" 1. 1871. prvikrat predstavi jai v Gradcu, prihajali so štajarski nemški kmetje kar tru-moma z gora, da vidijo to predstavo. Prihajali so ljudje, ki še vedeli niso, kaj da je gledališče, ki  so  v gledališče prinesli klobase in mošt, ter nabasali  svoje pipe in hoteli pušiti. Ko so necega takega moža opozorili, naj se odkrije, je rekel, „i deck mi scho o, won da Herr Pforra kommt". V gledališču in okrog  gledališča je bilo tedaj vse črno policajev, ker se je mislilo, da pride do demonstracij. A zgodilo se ni nič hudega, nasprotno, igraje, k? kor nam poroča očividec, neizmerno ugajala in splošna sodba kmetskih ljudi je bila: „Ko bi imeli take duhovnike, bi bilo lepo na svetu."   L. 1872 se je ta igra prvič predstavljala v Mariboru. Zanimivo je, da so bili pri tej predstavi vsi trije uredniki „Slov. Naroda", tedanji urednik Tomšič in poznejša urednika Jurčič in Železnikar, dalje dr. Zamik in takratni kaplan v Fraubeimu.   Ko se je naznanilo, da se vprizori „Dolski župnik" v Ljubljani v slovenskem jeziku, je rajnki Jeran v svoji prismojeni „Zg. Danici" zagnal velik krik in pridušal občinstvo, naj ne gre k tej predstavi.  „Zg. Danica" je v tistih žalostnih časih imela še veliko moč in je Jeran res dosegel, da predstava ni bila posebno obiskana. Poznejši kanonik Klnn, ki je sicer marljivo zahajal v gledišče, je od predstave izostal, prišla pa sta na predstavo dva druga duhovnika.   V fotelju je ponosno in mirno sedel vzgledni duhovnik profesor Šolar, ki je umrl kot deželni šolski nadzornik v Dalmaciji, na galeriji pa je sedel
duhovnik, ki Se zdaj živi, in tema so tekle debele solze po lici. Ko so ga sosedje zvedavo pogledovali, je pošteni mož odkritosrčno rekel: .Jaz sem sam vse to doživel in občutil." Ko so potem v stari čitalnici vsakdanji gostje vprašali prof Šolarja za njegovo mnenje o tej igri, je odgovoril : Obžalujem, da niste predstave videli. Meni je igra vseskoz ugajala in je Anzengruberju le čestitati na morali, ki jo daje igra." Dotična predstava je bila uprizorjena na korist nekemu tedanjemu igralca. Ta je imel vsled Jeranovega neslanega pisarjenja občutno škodo, a vsakdanji čitalnični gostje so med seboj nabrali lep znesek, da odškodijo be-neficijanta. Nekateri izmej tedanjih igralcev dajejo že na onem boljšem svetu račun za svojo predrznost, tako Schmidt (dolski župnik), Kajzel (učitelj), Jekovec, Š. Pater-noster in Juvančič, a igra je še danes tako mlada, kakor je bila tedaj. „Slovenec" je ne ubije, in naj še tako kriči. To mu pokaže prihodnja predstava!
— Gosp. Anton Koblar, novoimenovani kranjski župnik in dekan, se je v torek ob 1/a12 uri dop. pripeljal za stalno v Kranj. Sprejem je bil kaj skromen, kar je bilo pri obstoječih razmerah najpametnejše. Pred župno cerkvijo ga je pričakovala ljudsko šolska mladina. Po blagoslovu v cerkvi so ga pozdravili v zakristiji gg. okr. glavar dr. Miha Gstettenhofer, ravnatelj Jos. Hubad s tremi profesorji in župan ces. svetnik Kari Šavnik. Slednji ne v imenu obč. odbora, temveč kot zastopnik prebivalstva največjega kraja v kranjski dekaniji. Resnici na ljubo konstatiramo, da obč. odbor ni sklenil — kakor se je poročalo „SIov. Narodu" — da dekana ne bo vsprejel ofi-cielno. 0 tem sploh ni bilo treba sklepati, ker je bilo že samo ob sebi umevno. Navzoč je bil tudi veletržec in član trgovske zbornice g. F. Omersa. Zastopal je pogrebno bratovščino sv. Jožefa. Novemu dekanu so se peljali nasproti g. kapelan Renier, kakor povsem naravno oba ključarja in — gg. Cof, Florian in Pavšlar. Ker ljudstvu kar ni šlo v glavo, da bi ti trije gospodje zastopali verno meščanstvo — ne glede na to, da jih v to ni nihče pooblastil — se je različno ugibalo. Zbilo se je mnogo dobrih in slabih dovtipov, in nekateri so trdili kar naravnost, da zastopa ta trojica različne vodene konsorcije. Nam, ki nismo tako radovedni, se zde taka ugibanja neumestna. Mi kot liberalci trdimo edino le to, da se nikomur ne sme kratiti kake pravice, najmanj pa pravice — blamirati se! Vse-kako ima pa novi gosp. dekan neznansko srečo. Komaj je stopil v Kranj in že je pripeljal nazaj v naročje mateii cerkvi — tri iz med najtrdovratnejših kranjskih ,brezvercev".
— Vrhnika in nje dekan. Vrhniški dekan gosp. Gantar se je v zadnjem času popolnoma spremenil. Prej tako pametni, obzirni, taktni gospod je postal sedaj na krat nestrpen in nasilen kakor kak petelinast kaplan. Ko so zadnjič vzlic njegovi prepovedi na Verdu plesali, razkoračil se je g. dekan naslednjo nedeljo v cerkvi tako, da so Vrhničanje kar strmeli. Gosp. dekan spozabil se je na leci tako daleč, da je celo paoval. Čuli so se izrazi kakor „škrijci" „podfutrane babe" in več podobnih. Ljudje so kar strmeli, toliko bolj, ker doslej niso poznali g. dekana od te strani. Dekanova propoved je obudila splošno ogorčenje v celi fari in to ogorčenje je dobilo izraza v zadnji seji obč. zbora Tistih odbornikov, ki hodijo sicer čez drn in strn z dekanom, tistih ni bilo na sejo; Tršar in njegova somišljenika so pač slutili, da se bo v tej seji spregovorila resna beseda z gospodom dekanom in so ostali doma Še ti so pustili dekana na cedilu. V seji se je najprej prečil ala primerna interpelacija zaradi dekanove tako malo dostojne propovedi. Gosp. dekan je nanjo odgovoril precej razburjeno. Potem pa je začelo treskati. Različni obč. odborniki so dekanu prav pošteno brali levite, vmes pa so se čuli vsakovrstni medklici, kakor: ,Ali na Brezovici pa smejo plesati ?" — „Kaj škofova prepoved ne velja za katoliško oštarijo na Glincab, kamor hodi Panganet Matilda ?* — in še več druzih. Seja je bila prav burna in je imela tudi svoje posledice. Gosp. dekan je namreč drugi dan po tej seji iztopil iz občinskega odbora. Gosp dekan je pač sam kriv, da je tako daleč prišlo. Užival je ugled in spoštovanje pri vseh, dokler je postopal kakor se spodobi, a izpodkopal si bo svoje sta-
lišče popolnoma, če bo še v naprej postopal tako, kakor je sedaj začel Svetujemo mn, naj postane zopet takšen, kakršen je bil. VrhniSki občespoštovani gospod župan mu je lahko za vzgled, kako se da izhajati če postopa človek možato in taktno.
— Iz Vencajzove oštarije na Glincah. V nedeljo zvečer je cviljenje harmonike zapeljalo necega kmetica, da je vstopil v katoliško oštarijo na Glincah. Naročil je vina, a ko je storil prvi požirek, je tako krvavo pogledal okrog sebe, da se ga je ustrašila še „Panganet-Matilda", ki se sicer ne ustraši celega bataljona vojakov. Opozorila je nanj svoje prijateljice, na kar je gospodična „Štibalca" stopila k tujcu, da bi izvedela, kaj da je. Vprašala ga je kar mogoče ljubeznivo: „Oča, kaj ne, da je dobra kapljica." Kmetic jo je srdito pogledal in rekel: »Poglejte, samo 4 zobe imam, a kar škripljem ž njimi, tako je kisla ta pijača" čim več je kmetic izpraznil kozarcev, toliko bolj je škripal. Naposled je začel ša na glas zabavljati. Da bi drugi gostje ne slišali tega zabavljanja, obstopile so „Panganet Matilda', „Španiš-muha", „Štibalca" in „Purmanov čampelj" nezadovoljnega kmetica in mu zapele znano pesem: „0b, luštno je res na deželci, kjer bišca na samem stoji", a dasi so pele na ves glas in je sloveči basist „Natur-buča" pomagal na vse kriplje, vendar niso pomirile razjarjenega kmetica. Ta je s svojimi 4 zobmi naprej škripal, dokler ni izpil naročenega vina. Naročil je potem piva, a dobil ga ni, ker so se bali, da bi zopet začel škripati.
— Predsednik Gleispach in ad-junkt Hradecky. „Domovina" piše: Pred časom smo že povedali, da je moral sodni adjunkt dr. Hradeckv proti svoji volji, ker ne zna slovenskega jezika, v Celje. Ta mož je dober jurist, a tudi vesten sodnik. Delo mu je tukaj nemogoče, a prošnji, da se ga prestavi v nemške kraje, se ne ugodi. Kako smo gledali v ponedeljek, 24. t. m. tega gospoda sedečega mesto v pisarni pri delu, v dvorani za javne razprave med kmeti in celjskimi pijoni, poslušajočega razpravo, da bi si tako pridobil kak izraz slovenskega jezika. Kam bo privedla taka justica ljudstvo, si niti ne upamo misliti, a grof Gleispach o tem ne premišluje. Govori se celo, da dobimo celo krdelo mladih nemških sodnih uradnikov v Celje, da se bodo tu učili slovenščine. Koliko se je bodo priučili, že lahko sedaj presodimo.
— Slovensko gledališče. V torek, dne 2. oktobra vprizori se prvikrat na slovenskem odru hrvatska narodna opera Nikola Šubic-Zrinjski, katero je zložil mojster Ivan pl. Zaje. Več na drugem mestu.
— Vojaška vest. Topničarski nadpo-ročnik gospod Milan vitez B1 e i w e i s -Trsteniški je sprejet v vojno šolo, v kateri se izobražujejo častniki za generalni štab.
— Nov odvetnik. G. dr. Albin Kapu s otvori s 1. oktobrom svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, in sicer v Gospodskih ulicah št. 19.
— Poročil se je g. dr. Anton Švi-gelj, odvetniški koncipient v Ljubljani, z gospč. Mašo Dvvorsk^ z Dunaja. Čestitamo !
— Skupni izlet Štajercev k I. slovenski   umetniški  razstavi  v Ljubljano.
Čitalniški odbor v Celju je sklenil posredovati za skupni izlet iz Spod. Štajarske k umetniški razstavi dne 14. oktobra t. 1. v Ljubljano. Izleta se udeleži prav lepo število celjskih Slovencev in Slovenk, pričakovati pa je tudi, da se pridružijo Slovenke in Slovenci iz vseh pokrajin Spod. Štajerske, da bodo z mnogobrojnim prihodom pokazali slovensko vzajemnost in smisel za umetnost. Udeležniki naj se prijavijo odboru „Celjske Čitalnice", ki bo priskrbel z ozirom na število, ali za znižano vožnjo ali pa celo za poseben vlak. Odhod iz Celja v nedeljo, dne 14. oktobra zjutraj ob 7. uri. Ako bode število udeležencev primerno, priskrbeli bodo tudi za posebno slovensko predstavo opere.
— Umetniško razstavo je obiskalo: 22. t. m 87 oseb, 23. 287, 24. 32, 25. 60 26. 57, 27. 51, 28. 45, skupaj 619 oseb.
— Odbor „zveze slovenskih kolesarjev" se je v zadnji seji tako-le sestavil: Predsednik: gosp. Rudolf Vesel, I. podpredsednik g. Fran Gombač. II. podpredsednik g. Ivan Dražil, tajnik: g. Janko Gogala, tajnikov namestnik g. Artur Jakše, blagajnik: g. Ivan Frelih, blagajnikov namestnik
svoje ter jim naznani, da hoče s silno vojsko 200.000 mož na Dunaj. Na pota pa mu je trdnjava Siget v južni Ogerski, ka tero brani hrvatski junak Šubič Zrinjski. Tega hoče najprej uničiti, potem pa kreniti proti Dunaju. (Interesanten je prizor, ko je govor o Zrinjskem in Sigeta in se pri besedah: „U Sigetu je Zrinjski — dok silni Hrvat taj životom Siget brani, uzet ga nečeš, znaj, ti Sigeta se kani (ogibaj)" prvič čuje v petje vpleten glavni motiv .U boj, u uboj!"). — Druga slika nam kaže življenje v Sigetu. Jelena, hči Zrinskega in Juranič, mlad hrvatski plemič, se poslavljata, ker mladega junaka zove dolžnost od svoje ljube, koji pravi: „Ti si radost mojih danah, u tudjinstvu Ti moj dom". Dohaja mati Jelene, Eva, ki tolaži hčerko, da „njega valjda služba zove", na kar Jelena tužno odgovarja: „Služba, da, al težka služba, na nas Turčin ide klet!" Zrinski sam dohaja in pove, da gre resnično Sultan sam na Siget. Eva je pogumna, boječi se hčerki pa pravi oče: „Ti budi majke vriedna i otcu mila hči!" Nastopi Juranič in potrdi vest, da gre Sultan res na Siget. V drugič se začuje motiv „U boj, u boj!" Juranič odkrije svoje srce očetu Jelene in zaprosi za nje roko, kojo mu Zrinjski tudi obljubi, ali prej naj mine vojna in z mečem naj si jo zasluži. — Tretja slika kaže nam dvor v Sigetu, kjer slave hrvatski vodje zmago nad Turci in si dajejo pogum, da nadalje branijo grad, na kar jih pozivlje pismo, došlo od kralja. Z veliko, efektno številko, prisego, da branijo Siget do zadnje kaplje krvi, konča ta slika.
Drugo dejanje nam kaže v 4 sliki turški tabor pred Sigetom, v katerem je veselo življenje petje in ples. Sultan je poslal sela v Siget, naj se mu uda, ker se mala četa ne more braniti turški sili, za kralja hrvatske hoče narediti Zrinjskega, ako mu izroči Siget. — Peta slika se vrši v veliki dvorani v Sigetu. Ker ni možno braniti novega mesta proti turškemu navalu, sklene Zrinjski skupno z vodamji, da se zažge novo mesto in se vsi potegnejo v staro: „nek oganj plane v taj mah, da gradu ne-ima traga". Predno pride naznanjeni turški vodja, se poslavlja Zrinjski v elegično na-dahnjeni romanzi od mesta, ki „divno sjaje, u božjeg sunca traku, a nezna, da če skoro jad u crnu, nad ga mraku". Vstopi turški odposlanec Mehmed in skuša na vse načine z obljubami in grožnjami pridobiti Zrinjskega, a brezuspešno. Zrinjski pozove vse, naj Turčinu ponove prisege svete besede, ki se glase: ,Do zadnje kapi krvi — za dom je sladko mrieti". Vsi se objamejo, Paprutović javlja: „Sa sadem strana gori novi grad', Zrinjski pa odslovi turškega poslanca z besedami,: „Otidji, kaži caru, u gradu što si vidio!"'
Tretje dejanje ima zopet tri slike. Prva (v celoti 6.) nam kaže  šotor Sulej-mana. Mehmed in Levi sta ob počivališču sultana, ki je jako bolan, in katerega niti vest, da je pol Ogrske njegove,  ne zadovolji, le Siget hoče imeti in egiptsko krono ponuja zanj. Utrujen od boja, sultan umira, „izdiše   stari lev",  kakor  sam  pravi, a jedna strastna želja, ga še drži pokonci, da prej vidi podleči Zrinjskega: „0 Zrinjski, i ti češ sa mnom  poči"   (iti)   Z zadnjimi silami še kliče: Naskok, naprej! juriš! in moli: „Alah, čuj svog slugu, razveseli moju tugu, prije moje smrti, daj mi Siget strti!" Ko prihaja vodja Ali Portuk in naznani, da turške čete beže,  da je napad na Siget odbit, se sultan zgrudi mrtev, Mehmed pa triumfujoč naznanja, da zdaj je on poveljnik,  zdaj gre on na Siget. — V 7 sliki vidimo Jeleno v podzemskih prostorih, kamor jo je odvedla mati Eva in jo tolaži, da bode skoro bolje, samo z očetom hoče še govoriti. Jelena zaspi in v sanjah vidi, sama sebe, kako se z ljubljenim Ju raničem sprehaja mej  vilami,  katere pozdravljajo  zaročenca pojoče: „Mladenaca evo naših, živili mladenci, sretan bio ovaj pir, pratio vas sveti mir!" Probudivša se, vidi Jelena, da je bilo vse le  krasen sen, a kmalu pride Juranič in jo  pozove, naj gre ž njim, da jo zove oče. Ona pa ga prosi, naj od njegove roke umre, da je ne dobe ljuti Turki v roke: „Probodi me ! Jel' hočeš, da me Turčin muči,  sramoti naše ime?" Krvavečim srcem se odloči Juranič,  da ji izpolni to  obupno  željo  in  z  vsklikom: „Hvala dragi, ti smrču život daruješ", umre Jelena v rokah njega, ki vzdahne: Ah blago tebi, dušo čista, tvoj  je svietli raj!" — V zadnji sliki prihaja Zrinjski v svečani
slavnostni obleki z Evo, da spregovori ž njo še zadnjo besedo, da drži roda sveto obljubo svojo, ker .Zrinjski če uminut, i četa mala S njim, al roda sunce sinut, razpršit robstva dim"! Eva hoče ž njim junaško umreti in bakljo vreči v smodnik ter poleteti v višine. Navdušeno pojeta oba: ,Na krilih slave letimo pred vječne pravde sud, z božanskim žarom njetimo, hrvatska viernu grad!" Vrne se Juranič naznanjajoč smrt Jelene: »Angjelak nam je Jelena! Izpred nas ode (odšla je) gore a vječne božje dvore!" Hrvatski junaki nastopijo s svojo zastavo, čujejo se turške trombe in z znanim velečastnim ensemblom in zborom „U boj, u boj." in z živo podobo se konča opera.
Dnevne vesti.
V Ljubliani, 29 septembra
— Občinski svet ljubljanski ima v
torek, 2. oktobra t 1. ob petih popoldne v mestni dvorani redno javno sejo.
— Volitve v V. kurijo. Jutri je zadnji dan za vrnitev popisovalnih pol. Hišni gospodarji, ki svojih volilnih upravičencev dosedaj še niso izkazali in pol vrnili, se morajo torej požuriti s tem delom.
— ,.Slovenec" in „Dolski župnik". Zopet  smo  se  prepričali,  da „Slovenca" precenjujemo, in da ga smatramo veliko pametnejšim,  kakor je v resnici. Slutili smo sicer, da njemu pri njegovi bornira-nosti „Dolski župnik" ne bo všeč, saj je to slavospev na versko toleranterost in pretresujoča slika posledic, ki jih ima pri poštenih duhovnikih le prepogostokrat prisiljeni celibat. Reci kdo kar koli, to je sveta resnica, da je celibat velika nesreča tako za duhovnike kakor za ljudstvo. Tudi duhovnik je človek in pod kožo ravno tako krvav kakor vsak drugi. Prav zato smo mislili, da bo .Slovenec" tako pameten in bo o igri molčal, če se   že ne more po-vzpeti do  trezne sodbe o njej  in o njeni tendenci. Toda tako pameten ni bil! Raz-koračil se je na dolgo in na široko proti njej, ne da bi pobijal nje tedenco, nego da bi uprizoritev te igre predstavil   kot nekako demonstracijo proti katoliški cerkvi. Taki poskusi nas silijo samo na smeh. Ta bi bila lepa, da bi se igra, ki se predstavlja po celem svetu, ki je klasična slika iz življenja, ne  smela pri  nas predstavljati samo zato ne, ker so naši klerikalci naj-b orni rane j ši ljudje na svetu! Predstava je bila prav umestna in tudi prav dobra, a če pravi „Slovenčev" kritik, g. Cankar, da je prevođ presuro v, mu povemo, da je ta „su rovi" prevod oskrbel njegov lastni brat. No, „Sloveneo" je izpregovoril, a če misli, da je igro s tem ubil, se jako moti. Časi rajnkega Jerana so minili in se ne povrnejo nikdar več.   „Dolski župnik"  se je pred četrt stoletjem predstavljal prvič na slovenskem odru, ko se  je  cela Avstrija bavila s to igro. Ko se je „Dolski župnik" 1. 1871. prvikrat predstavljaj v Gradcu, prihajali so štajarski nemški kmetje kar tru-moma z gora, da vidijo to predstavo. Prihajali so ljudje, ki še vedeli niso, kaj da je gledališče, ki so v gledališče prinesli klobase in mošt, ter nabasali svoje pipe in hoteli puši ti. Ko so necega takega moža opozorili, naj se odkrije, je rekel, „i deck mi scho o, won da Herr Pforra kommt". V gledališču in okrog  gledališča je bilo tedaj vse črno policajev, ker se je mislilo, da pride do demonstracij. A zgodilo se ni nič hudega, nasprotno, igraje, kakor nam poroča očividec, neizmerno ugajala in splošna sodba kmetskih ljudi je bila: „Ko bi imeli take duhovnike, bi bilo lepo na svetu."   L. 1872 se je ta igra prvič predstavljala v Mariboru. Zanimivo je, da so bili pri tej predstavi vsi trije uredniki „Slov. Naroda", tedanji urednik Tomšič in poznejša urednika Jurčič in Železnikar, dalje dr. Zamik in takratni kaplan v Fraubeimu.   Ko se je naznanilo, da se vprizori „Dolski župnik" v Ljubljani v slovenskem jeziku, je rajnki Jeran v svoji prismojeni „Zg. Danici" zagnal velik krik in pridušal občinstvo, naj ne gre k tej predstavi.  „Zg. Danica" je v tistih žalostnih časih imela še veliko moč in je Jeran res dosegel, da predstava ni bila posebno obiskana. Poznejši kanonik Klun, ki je sicer marljivo zahajal v gledišče, je od predstave izostal, prišla pa sta na predstavo dva druga duhovnika.   V fotelju je ponosno in mirno sedel vzgledni duhovnik profesor Šolar, ki je umrl kot deželni šolski nadzornik v Dalmaciji, na galeriji pa je sedel
duhovnik, ki še zdaj živi, in tema so tekle debele solze po lici. Ko so ga sosedje zvedavo pogledovali, je pošteni mož odkritosrčno rekel: .Jaz sem sam vse to doživel in občutil." Ko so potem v stari čitalnici vsakdanji gostje vprašali prof. šolarja za njegovo mnenje o tej igri, je odgovoril : Obžalujem, da niste predstave videli. Meni je igra vseskoz ugajala in je Anzengruber j u le čestitati na morali, ki jo daje igra" Dotična predstava je bila uprizorjena na korist nekemu tedanjemu igralca. Ta je imel vsled Jeranovega neslanega piaarjenja občutno škodo, a vsakdanji čitalnični gostje so med aeboj nabrali lep znesek, da odškodijo be-neficijanta. Nekateri izmej tedanjih igralcev dajejo že na onem boljšem svetu račun za svojo predrznost, tako Schmidt (dolski župnik), Kajzel (učitelj), Jekovec, Š. Pater-noster in Juvančič, a igra je še danes tako mlada, kakor je bila tedaj. .Slovenec" je ne ubije, in naj še tako kriči. To mu pokaže prihodnja predstava!
— Gosp. Anton Koblar, novoimenovani kranjski župnik in dekan, se je v torek ob 1 a12 uri dop. pripeljal za stalno v Kranj. Sprejem je bil kaj skromen, kar je bilo pri obstoječih razmerah najpametnejše. Pred župno cerkvijo ga je pričakovala ljudsko šolska mladina. Po blagoslovu v cerkvi so ga pozdravili v zakristiji gg. okr. glavar dr. Miha Gstettenhofer, ravnatelj Jos. Hubad s tremi profesorji in župan ces. svetnik Kari Šavnik. Slednji ne v imenu obč. odbora, temveč kot zastopnik prebivalstva največjega kraja v kranjski dekaniji. Resnici na ljubo konstatiramo, da obč. odbor ni sklenil — kakor se je poročalo „Slov. Narodu" — da dekana ne bo vsprejel ofi-cielno. O tem sploh ni bilo treba sklepati, ker je bilo že samo ob sebi umevno. Navzoč je bil tudi veletržec in član trgovske zbornice g. F. Omersa. Zastopal je pogrebno bratovščino sv. Jožefa. Novemu dekanu so se peljali nasproti g. kapelan Renier, kakor povsem naravno oba ključarja in — gg. Cof, Florian in Pavšlar. Ker ljudstvu kar ni šlo v glavo, da bi ti trije gospodje zastopali verno meščanstvo — ne glede na to, da jih v to ni nihče pooblastil — se je različno ugibalo. Zbilo se je mnogo dobrih in slabih dovtipov, in nekateri so trdili kar naravnost, da zastopa ta trojica različne vodene konsorcije. Nam, ki nismo tako radovedni, se zde taka ugibanja neumestna. Mi kot liberalci trdimo edino le to, da se nikomur ne sme kratiti kake pravice, najmanj pa pravice — blamirati se! Vse-kako ima pa novi gosp. dekan neznansko srečo. Komaj je stopil v Kranj in že je pripeljal nazaj v naročje mataii cerkvi — tri iz med najtrdovratnejših kranjskih ,,brezvercev".
— Vrhnika in nje dekan. Vrhniški dekan gosp. Gantar se je v zadnjem času popolnoma spremenil. Prej tako pametni, obzirni, taktni gospod je postal sedaj nakrat nestrpen in nasilen kakor kak petelinast kaplan. Ko so zadnjič vzlic njegovi prepovedi na Verdu plesali, razkoračil se je g. dekan naslednjo nedeljo v cerkvi tako, da so Vrhničanje kar strmali. Gosp. dekan spozabil se je na leci tako daleč, da je celo psoval. Čuli so se izrazi kakor „škrijci" „podfutrane babe" in več podobnih. Ljudje so kar strmeli, toliko bolj, ker doslej niso poznali g. dekana od te strani. Dekanova propoved je obudila splošno ogorčenje v celi fari in to ogorčenje je dobilo izraza v zadnji seji obč. zbora. Tistih odbornikov, ki hodijo sicer čez drn in strn z dekanom, tistih ni bilo na sejo; Tršar in njegova somišljenika so pač slutili, da se bo v tej seji spregovorila resna beseda z gospodom dekanom in so ostali doma Še ti so pustili dekana na cedilu. V seji se je najprej prečil ala primerna interpelacija zaradi dekanove tako malo dostojne propovedi. Gosp. dekan je nanjo odgovoril precej razburjeno. Potem pa je začelo treskati. Različni obč. odborniki so dekanu prav pošteno brali levite, vmes pa so se čuli vsakovrstni medklici, kakor: ,Ali na Brezovici pa smejo plesati ?" — „Kaj škofova prepoved ne velja za katoliško oštarijo na Glincah, kamor hodi Panganet Matilda ?4 — in še več druzih. Seja je bila prav burna in je imela tudi svoje posledice. Gosp. dekan je namreč drugi dan po tej seji iztopil iz občinskega odbora. Gosp dekan je pač sam kriv, da je tako daleč prišlo. Užival je ugled in spoštovanje pri vseh, dokler je postopal kakor se spodobi, a izpodkopal si bo svoje sta-
lišče popolnoma, če bo še v naprej postopal tako, kakor je sedaj začel Svetujemo mu, naj postane zopet takšen, kakršen je bil. Vrhniški občespoštovani gospod župan mu je lahko za vzgled, kako se da izhajati, če postopa človek možato in taktno.
— Iz Venoajzove oštarije na Glincah. V nedeljo zvečer je cviljenje harmonike zapeljalo necega kmetica, da je vstopil v katoliško oštarijo na Glincah. Naročil je vina, a ko je storil prvi požirek, je tako krvavo pogledal okrog sebe, da se ga je ustrašila še „Panganet-Matilda", ki se sicer ne ustraši celega bataljona vojakov. Opozorila je nanj svoje prijateljice, na kar je gospodična „Štibalca" stopila k tujcu, da bi izvedela, kaj da je. Vprašala ga je kar mogoče ljubeznivo: „Oča, kaj ne, da je dobra kapljica." Kmetic jo je srdito pogledal in rekel: „ Poglej te, samo 4 zobe imam, a kar škripljem ž njimi, tako je kisla ta pijača." čim več je kmetic izpraznil kozarcev, toliko bolj je škripal. Naposled je začel še na glas zabavljati. Da bi drugi gostje ne slišali tega zabavljanja, obstopile so „Panganet Matilda', „Španiš-muha", „Štibalca" in „Purmanov čampelj" nezadovoljnega kmetica in mu zapele znano pesem: „0b, luštno je res na deželci, kjer bišca na samem stoji", a daai so pele na ves glas in je sloveči basist „Natur-buča" pomagal na vse kriplje, vendar niso pomirile razjarjenega kmetica. Ta je s svojimi 4 zobmi naprej škripal, dokler ni izpil naročenega vina. Naročil je potem piva, a dobil ga ni, ker so se bali, da bi zopet začel škripati.
— Predsednik Gleispach in ad-junkt Hradeckv. „Domovina" piše: Pred časom smo že povedali, da je moral sodni adjunkt dr. Hradeckv proti svoji volji, ker ne zna slovenskega jezika, v Celje. Ta mož je dober jurist, a tudi vesten sodnik. Delo mu je tukaj nemogoče, a prošnji, da se ga prestavi v nemške kraje, se ne ugodi. Kako smo gledali v ponedeljek, 24. t. m. tega gospoda sedečega mesto v pisarni pri delu, v dvorani za javne razprave med kmeti in celjskimi pijoni, poslušajočega razpravo, da bi si tako pridobil kak izraz slovenskega jezika. Kam bo privedla taka justica ljudstvo, si niti ne upamo misliti, a grof Gleispach o tem ne premišluje. Govori se celo, da dobimo celo krdelo mladih nemških sodnih uradnikov v Celje, da se bodo tu učili slovenščine. Koliko se je bodo priučili, že lahko sedaj presodimo.
— Slovensko gledališče. V torek, dne 2. oktobra vprizori se prvikrat na slovenskem odru hrvatska narodna opera Nikola Šubic-Zrinjski, katero je zložil mojster Ivan pl. Zaje. Več na drugem mestu.
— Vojaška vest. Topničarski nadpo-ročnik gospod Milan vitez B1 e i w e i s -T rs tenis ki je sprejet v vojno šolo, v kateri se izobražujejo častniki za generalni štab.
— Nov odvetnik. G. dr. Albin Kapu s otvori s 1. oktobrom svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, in sicer v Gospodskih ulicah št. 19.
— Poročil se je g. dr. Anton Švi-gelj, odvetniški koncipient v Ljubljani, z gospč. Mašo Dworsk^ z Dunaja. Čestitamo !
— Skupni izlet Štajercev k I. slovenski   umetniški  razstavi  v Ljubljano.
Čitalniški odbor v Celju je sklenil posredovati za skupni izlet iz Spod. Štajarske k umetniški razstavi dne 14. oktobra t. 1. v Ljubljano. Izleta se udeleži prav lepo število celjskih Slovencev in Slovenk, pričakovati pa je tudi, da se pridružijo Slovenke in Slovenci iz vseh pokrajin Spod. Štajerske, da bodo z mnogobrojnim prihodom pokazali slovensko vzajemnost in smisel za umetnost. Udeležniki naj se prijavijo odboru „Celjske čitalnice", ki bo priskrbel z ozirom na število, ali za znižano vožnjo ali pa celo za poseben vlak-Odhod iz Celja v nedeljo, dne 14. oktobra zjutraj ob 7. uri. Ako bode število udeležencev primerno, priskrbeli bodo tudi za posebno slovensko predstavo opere.
— Umetniško razstavo je obiskalo: 22. t. m 87 oseb, 23. 287, 24. 32, 25. 60 26. 67, 27. 51, 28. 45, skupaj 619 oseb.
— Odbor „zveze slovenskih kolesarjev" se je v zadnji seji tako-le sestavil: Predsednik: gosp. Rudolf Vesel, I. podpredsednik g. Fran Gombač. II. podpredsednik g. Ivan Dražil, tajnik: g. Janko Gogala, tajnikov namestnik g. Artur Jakše, blagajnik: g. Ivan Frelih, blagajnikov namestnik
g. Josip Maček, vodja g. Ivo Devčič, pod-vodja g. Aleksander Gotzl. Posamezni klubi se bodo naprosili, da pošljejo svoje zastopnike v odbor zveze. Zadnjo dirko zveze za prvenstvo, ki je bila dne 23. septembra t. 1 in pri kteri se je bil prekoračil določeni maksimalni čas 8 minut za 21* e — 338 o sekund, je pripoznal odbor proti določilom izjemoma za veljavno, upoštevajo, da so bili dirkači, ker so bili dirkali pri vseh prejšnjih točkah, izredno utrujeni. Tedaj odpade ponavljalna dirka, ki je bila v notici z dne 24. septembra 1.1. naznanjena. Poročilo o zadnjem občnem zboru je v toliko popolniti, da je imela „zveza" pretečeno upravno dobo dohodkov 1482 K 51 v; stroškov 1311 K 61 v; dne 23. septembra t. 1. je imela ista gotovine 170 K 90 v. v blagajni. Naprava pomočnih postaj je stala 692 K 58 v. Vse zvezno premoženje v gotovini kakor v vrednosti pomočnih postaj znaša 1226 K 1 v. Naprava novih pomočnih postaj se bo v smislu na občnem zboru izraženih želj nadaljevala.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: Tudi dirkači kolesarji postajajo sedaj nekoliko nervozni, kar svedočijo njihove izjave v „Slov. Narodu". Pritoževalcem bodi tem potem povedano, da se večina gledalcev kolesarskih dirk popolnoma strinja s koncem poročila o VI. narodni dirki stavljeno pripomnjo. Dirkačem se zdi preostra. Morda je bila res preveč ostra, gotovo pa je, da je bila umestna. Dirkačev dolžnost je pač, da z lepim in čvrstim dirkanjem gledalce zadovolje. Le živahno in čilo dirkanje napravi dirko interesantno. To naj dirkači in prireditelji dirk vpoštevajo, če jim je kaj ležeče na moralnem in gmotnem uspehu dirk. Končno omenimo, da če se je „Zve-zin" odbor udal zahtevi dirkačev in se ni strogo držal .Zvezinih" pravil glede pri-poznanja daril pri prekoračenju določenega maksimalnega časa; mi seveda nečemo odboru ničesar očitati, reči pa moramo, da s tem ni povečal svoje avtoritete.
— Pri cestni dirki „Ilirije" dne 30 t. m. bodo konkurirali naslednji gospodje člani: Debeljak, Ferković, Gotthard, Grtinfeld, Kranjc, Novak, Pakiž, Rebek, Speil Arnošt, Strnad in Za-ostani d. Koncert v »Narodnega doma" vrtnem salonu oskrbi vojaška godba c. in kr. 27. pešpolka. Četudi se posebna vabila ne bodo razpošiljala, je vendar pričakovati mnogobrojne udeležbe.
— „Russkij Kružok". Odbor „Russkega Kružka* opozarja iznova vse bivše in nove člene društva, da se začne pouk nadaljevalnega kurza v ponedeljek na Zoizo-vem grabnu (v II. ljudski mestni šoli), kjer sa je vršil pouk lani. Učenci I. kurza naj se oglasijo v knjigarni L. Schwentnerja. Takisto naj se oglasijo učenci češkega oddelka.
— Pevsko društvo ,,Slavec" priredi v nedeljo, dne 11. novembra t. 1. .Martinov večer" v novem vrtnem salonu „Narodnega doma" s povse novim in zanimivim vsporedom. Več se bode svoječasno objavilo. Gg. pevcem odbor uljudno naznanja, da se redne pevske skušnje prično v ponedeljek 1. oktobra t. I. ter so vsak ponedeljek in sredo točno ob polu 9. uri zvečer.
— Zadruga gostilničarjev« kavar-narjev in žganjetočnikov ima v četrtek, 4. oktobra letos ob polu treh popoldan pri „Virantu" izvanredni občni zbor. Dnevni red obsega: 1. Poročilo načelništva. 2. Čitanje in odobrenje pravil za zadružno tovarno za izdelovanje soda vode. 3. Razne razgovore.
— Kranjsko društvo za varstvo žival i j. Ker se bode v kratkem vršilo ustanovno zborovanje kranjskega društva za varstvo živalij, prosijo se oni, katerim so se nabiralne pole doposlale, imenik onih, kateri so voljni pristopiti kot udje h kranjskemu društva za varstvo živalij, pripravljalnemu odboru v roke gosp. Alojzija Paulina, c. kr. veter, koncipista (dež. vlad. odd. III.) v Ljubljani doposlati. Dan usta-novljalnega zborovanja se bode svoječasno naznanil.
— Razstava sadja. V šoli I. mestne deške petrazrednice v Komenskega ulicah so izložena (pritličje, desno) v dveh omaricah jabolka in hruške raznih, najpleme-nitejših vrst z domačega vrta in vrtov gospodov: Dr. Iv. Jana in nadučitelja Jožefa Žirovnika v Gorjah na Gorenjskem. Prijatelji lepega sadja si lahko ogledajo to
lepo razvrščeno razstavo vsaki dan dopoldne in popoldne.
— Občinske volitve v Rad ovij iol.
Pri dne 3. in 22. septembra t 1. vršivši se volitvi občinskega zastopa mestne občine Radovljica so bili izvoljeni: Veleza-služni g Aleksij Roblek, posestnik in lekarnar, županom. Gospodje Alfred Ru-descb, c. kr. notar, Oton Homan, trgovec, Matej Kosmač, gostilničar in I v a n Vurnik, podobar za svetovalce, in gospodje Ivan Novak, dekan, Andrej Grčar, nadučitelj, Vinko Hudovernik, restavrater, Fran Mule j, posestnik in trgovec, Leopold Vari, posestnik, Ivan Mali, posestnik in Ivan Bulovec, tr govec, vsi v Radovljici, za odbornike.
— Huda luknja. Piše se nam: Nova železniška proga Velenje-Spodnji Dravograd odprla je turistom in tujcem nov, dosedaj malo poznat svet, med katerim je , nadvojvode Ivana jama" v Hudi luknji gotovo najzanimivejša Vodstvo državnih železnic je s tem, da je napravilo v Hudi luknji postajico, ustreglo jako potujočemu občinstvu, in na tisoče ljudij hiti si ogledat divno, romantično jamo, katero imenujejo nekateri s pravico . štajersko Postonjsko jamo". Kakor se čuje, hoče lastnik te jame g. Vivod radi bolezni isto prodati, in bati se je, da pride ta divni kos slovenske zemlje tujcem v roke. Želeti bi pač bilo, da ostane Huda luknja v domaČih rokah, in da kupi, odnosno da vzame v najem to jamo podjeten Slovenec, kateri bi tukaj z otvoritvijo dobre restavracije ali hotela ter z razširjanjem in olepšanjem jame gotovo napravil izvrstno kupčijo. — Ali ga med Slovenci res ni toli podjetnega moža? Kaj pa, ako bi se za to stvar zanimalo naše .slovensko planinsko društvo".
B.
— Indijanec — slovenski kmetovalec.
Pri g. Leop. Deklevi, veleposestniku v Bujah pri Vremah na Notranjskem, opravlja že več dni poljska dela 161 pleten Indijanec. Deček je prav prijetne zunanjosti in ima lepo črno-žolto polt Zove se Peter Bettenda, in je iz Kolumbije doma. Z bratom sta ušla z doma in se vkrcala na neki parnik, ki ju je pri peljal v Trst. Tu sta se izgubila. Imenovani Peter je šel peš na Reko, misleč da najde tam brata, ker ga tam ni našel, mahnil jo je peš spat z Reke proti Trstu. Slučajno je prišel do g. Dekleve, in ker ga je ta dobro sprejel in pogostil ter mu odvzel indijansko nošo, ostal je pri njem in opravlja sedaj razna poljska dela. Deček je jako prijazen in videti je tudi jako talentiran- Med potjo, ki je trajala komaj dva meseca, se je za silo naučil angleško, nemško in italijansko; v tem malem času, kar je v Bujah, govori tudi že nekaj slovenskega. Pisec teh vrstic je govoril ž njim italijansko in fantič je vse razumel ter prav jasno odgovarjal. Ima še dve sestri, ki sta tudi ušli z doma. Vzrok tej razkropitvi je bil, ker se je oče vdrugič oženil. To bi bil pripraven „Herrschafts-diener".
— Nezgoda dveh hribolazcev. V nedeljo dne 23. t. m. šla sta dva hribo-lazca vesela in zadovoljna na Triglav, hoteč se gori nasrkati svežega zraka in nagledati orjaškega našega velikana. Pa sreča je opoteča, pravi pregovor. Ko sta jo hribo-lazca krenila proti domu, utrgal se je pod Kredarico sneg. Prvi hribolazec je padel in se valil več minut po bregu nizdol. Poškodoval se je tako, da 14 dni ne bo mogel delati. Drugi se je ujel s palico, ki jo je imel pri sebi. Ko sta moža prišla v dolino, je prvi rekel: Kredarica, ti me ne vidiš več, jaz pa tebe ne.
— Požar. Iz Matenjevasi se nam piše 27. t. m.: Danes ob polusedmi uri zvečer užgala se je koča Vincenca Kerna nasproti hleva Ivana Znideršiča v Matenji-vasi. V 10 minutah je bilo vse v plamenu. Le požrtovalnosti domačih ljudi pod vodstvom ekspozita g. Vilka Mlejnika kateri je neumorno deloval, se je zahvaliti da se je nekoliko pohištva in prešiče rešilo. Posebna hvala gre gospodu Hanušu oskrbniku Prestranske kobilarne kateri je poslal svoje brizgalno in služabnike na lice mesta. Prišli so tudi postojnski ognjegasci a prepozno. Škoda se ceni na 2000 K zavarovan je pogorelec samo za 700 K.
— Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradou javlja vsem onim gg. vsnčiliščni-kom in abiturientom, ki žele pristopiti kot redni ali podporni členi tema edinemu slovenskemu akad. društvu v Gradca, da se nahaja društvena čitalnica v hiši g. Kan-
beta, Heinrichstrasae 8, II. nadstr. Novo-došli členi sprejemajo se vsak dan od 12. do 1. are popoldne; vstopnina in udnina je po 2 kroni, mesečnina 1 krono.
Ali je to res? Furlanov pripeljejo v Gorico, kar je le mogoče mnogo, da bo slišati več ,Evviva"-klicev ter bo „italia-nita" Gorice stala na trdnejših nogah, in celo stanovanja jim preskrbujejo uradno!
— Bralno-pevsko društvo „Slo-venec" v Borštu priredi v nedeljo, dne 30. t. m. vel. veselico na dvorišču gostilne gosp. Josipa Peteros Na veselici bosti blagohotno sodelovali pevski društvi „Lipa" iz Bazovice in .Slovan" iz Padriča. Smelo bodo nastopila tudi druga pevska društva, ki bi se začasno prijavila. Začetek veselice ob 5. uri popoludne.
— Lovska sezona. V raznih loviščih so bili uspehi dosedaj še precej ugodni. Zajčjega zaroda je po N otranjskem in Dolenjskem obilo. Ne manjka se pa tudi srn. Isto velja o ljubljanski okolici.
— Meščanska godba. V šolskem poslopju na Vodnikovem trgu sleherni večer poldrugo uro vršeče se šolske vaje godbe-nega moštva hodi poslušat obilo občinstva iz raznih krogov. Dasi število igralcev še ni popolno, proizvaja ipak že teh 20 mož razne muzične točke vrlo dobro, in priča, da bodo v novi godbi zastopane muzika-lično popolnoma izšolane in zanesljive moči V torek dospo semkaj ostali igralci. S temi bo godba popolnjena in brojila vkup 30 mož. Javna sodba in kritika o dozdanjih proizvajanjih sta nad vse ugodni. Novi instrumenti so od jedne najboljših firm, glasovi močni a čisti. Šolski pouk vodita gg. kapelnik H. B e n i š e k in podkapelnik Majcen.
— „Mestni dom" ima v svojem stolpiču od srede sem postavljeno novo javno uro, ki je po noči električno razsvetljena. Ta ara je delo domačega urarskega mojstra g. Oblaka na Vrhniki.
— Bankovci po 10 kron. Generalni svet avstro ogrske banke je imel včeraj sejo, v kateri je odobril načrt za nove bankovce po deset kron. Ti bankovci pridejo že v kratkem v promet
— Stavbna kronika. Stavbne firme se letos ne morejo pritožiti da jim pri delu nagaja vreme. Malo več delavcev, pa bi se bilo v tej sezoni nekaj več storilo nego se je do zdaj. V kljub temu pa je bilo vendarle nekaj napredka. Deželni dvorec je dograjen in bo do zime pod streho. JastiČna palača bo do pozne jeseni — če vreme ne bo zidarskih del oviralo — do-grajana in pokrita. Na Sv. Jakoba trgu postavljajo na dodelano dvonastropno dekliško šolsko poslopje strešnik. Poslopje bo do zime pokrito. Isto velja o novi dvo nadstropni hiši Palusovih dedičev v Za-tiskih ulicah. Jednonadstropna hiša Ivana Dražila na Mirji je pokrita. Stubenbergova ustanovna ubožnica v Gradišču je osnažena. Jubilejska ubožnica v Bohoričevih ulicah dograjena in pokrita. Na Sv. Petra nasipu je dograjeni del Polako ve usnjarske tovarne dovršen in pokrit Pri vseh dograjenih novih hišah je položen ali napravljen asfaltni trotoar. V Prešernovi in Špitalski ulici so, in sicer v prvej regulacijska dela pri drugo imenovanoj kanalizacijska dela v tiru. Rekonatrukcijska dela pri Iv. Šker-jančevi in F. Mahrovi hiši v Kopitarjevih ulicah bodo v teku prihodnjega meseca dovršena. Pri zgradbi Franc Jožefovega mostu zabijajo se na obeh obrežjih pilot', kojih število bo 1400. Čvetero hiš se je v zadnjem času z novim barvilom olepšalo; da je v mestu jih mnogo še olepšave potrebnih, pridigovali smo že lani. Delavcev je letos povsod primankovalo, — šli so raje v bolje plačane kraje. Nezgod se je v teka zadnjega meseca pripetilo osem. Stavbnega materijala se je dovolj dova-žalo. Stavbna dela se bodo izvrševala še šest tednov.
— Varnostne priprave zaradi vožnje cesarjeve v Gorico so bile tudi v Ljubljani velikanske Vse dni popred so po Ljubljani, po Golovcu in po Tivoliju lovili sumljive osebe. Danes ponoči je bila vsa železniška proga, kar jo je ob mestju, zastražena s policijo in kolodvor je bil obdan z orožniki. Na progi so ponoči neki prijeli dve sumljivi osebi, o katerih se je pa takoj izkazalo, da sta dva znana, nevarna pijančka.
— Mož s štiletom. Danes zjutraj je policaj prijel v mestu nekega moža, ki je nosil palico, v kateri je bil štilet. Mož se je izkazal, da je posestnik iz Podgojzda v
ljubljanskem okraju, in je nosil palico s štiletom, kakor je dejal, v svoje varstvo.
— Napad. Hlapček g. A. Milavca na Drenikovem vrhu je bil včeraj, gredoč iz mesta, v tivolskem gozdu od neznanega mu, jako raztrganega vagabunda napaden. Napad zgodil se je v mraku in sicer nad razgledom. Hlapček je v najhujšem teku komaj pete odnesel. Neznani potepuh podil ga je od razgleda pa do tistega klančka, kjer ste bili pred nekaj časom dve dami napadeni, tu je videč, da ga ne vjame, krenil v grmovje. Fant je pripihal bled kakor stena in ves upehan, da je komaj govoril domov.
— Dobra večerja. Neka gostilničarka je poslala svoji prijateljici, tudi gostilničarki, včeraj proti večeru 20 lepih rakov in dva šnefa. Posel, ki je ta darila prinesel, je prišel v gostilniško sobo, kjer je ravno sam sedel za mizo dobro rejen gospod, kateri si tudi rad včasih kaj boljšega privošči. Posel je izročil rake in šnefa temu gospodu, češ, da so to poslali gospa N-ova. Gospodu se je kar razjasnil obraz, ko je videl lepe rake in debele šnefe. Vedel je, da niso njemu namenjeni, ali kaj, ko bi dejal, da so njegovi. V tem hipu stopi gostilničarka v sobo, gospod se ji namuzne in pokaže rake in šnefa, češ, to bo dobra večerja. Gostilničarka je bila koj pripravljena, da napravi večerjo in poželjivo je pogledovala po rakih. Gospod ji je izročil rake in ji dejal, naj jih 15 prav izvrstno napravi, 5 pa si jih naj pridrži za trud. Tudi šnefa naj oskube in ocvre. To je bila večerja! In kako žejo je dobil gospod po rakih! Seveda mu je pomagala rake jesti tudi gostilničarka, a za to pa je postavila na mizo steklenico pristnega dolenjca, in ke je bila ta prazna še drugo. Naj pred raki, potem šnefa in še vino, vse zastonj! Gospod se je zadovoljivo smejal, ko je gostilničarka povzdigovala njegovo darežljivost in ga hvalila čez vse mere. Skrivnostno-sladko ginjen je odšel. Danes zjutraj pa sta se srečali na trgu prijateljici-gostilničarki, in ona, ki je tako dobro večerjala, je začela pripovedovati, kako je včeraj zvečer gospod N. bil prijazen in nobel, da ji je dal rake in dva Šnefa, katere je potem napravila za večerjo in je njo povabil k večerji, vrh tega pa ji še dal 5 rakov. ,Ta je pa dobra", je dejala druga gostilničarka, .saj sem jaz poslala rake in šnefa tebi in so bili Tvoji". Tableau!
— Na Rumunsko. Delavci, ki hodijo na Rumunsko dela iskat, se svare, da se ne podajo tjekaj. Če si niso poprej s pogodbo dela zagotovili.
— Mošt iztekel. Zajcev hlapec iz Sp. Šiške je peljal včeraj zvečer sod s 190 litri mošta po Karlovski cesti. Mošt je na pod-nicah izgnal čep in je mošt iztekel iz soda, ne da bi bil to hlapec ali kdo drugi opazil.
— V mestni jami porodila je danes dopoludne delavka Marija Jakovec fantka. Šla je s Posavja v mesto in je bila namenjena v bolnico, a na poti so jo prijeli popadki in je porodila. Mater in otroka so prepeljali v deželno bolnico.
— Poštni in brzojavni urad v Ses-Ijanu (Sistiana). Poštno ravnateljstvo v Trstu naznanja, da se je poslovna doba poletnega poštnega in brzojavnega urada „Morsko kopališče Sesljan" do nove odredbe podaljšala.
— Poziv na živcih bolehnim. Tem potom opozarjamo na novi ustanavljajoči se zavod v Podhomu, pošta Gorje pri Bledu, gospoda dra. Ivana Jana, magiatratnega tajnika v p. Glej inserat!
* Nizka duša. Dunajski učitelj Muschka je bil nacionalec in velik sovražnik kršč. socialistov. A nakrat je spremenil barvo ter postal zagrizen kršč. socialist. Storil je to iz gole sebičnosti in dobičkarije. In mož je računil prav. Kršč. socialisti so ga naredili provizornim ravnateljem meščanske šole. Učitelj Miiller pa mu je radi take ne-značajnosti dejal enkrat, ko ata bila sama: „Ti si nizka duša! Ti si nizek hinavec! Ali si se hlinil prej, ali pa se hliniš aedaj !" Muschka ni dejal na to nič druzega, kakor da naj mu Miiller reče isto v večji družbi. Miiller je to tudi brez strahu storil v konferenčni sobi vpričo večjega števila učiteljev. Na to je Muschka Mullerja tožil. Miiller je bil obsojen na globo 40 kron, a pri vsklicni obravnavi na dunajskem dež. sodišču docela oproščen.
* Bas — tenor — sopran — alt. Pariški -strokovni list .Gazette medicale"
PSSr Dalje v prilogi. ~J£n.
je prinesti velezanimivo razpravo, ki z raznimi podatki dokazuje, da je na svetu vedno manje tenoristov in sopranisf io, a čim dalje več basistov in altistic. Med moškimi glasovi je sedaj največ baritoni stov. Dramatične sopranistioe izginjajo, dobri tenoristi so takisto že redki. No, pre-
Telefonska in brzojavna porodila.
ročati raznim kmetijskim podružnicam, da si omislijo tako uzorne moštarne, kakor jo ima vrla blejska podružnica. In če bi bila tudi taka moštarna predraga, združijo se naj kmetje ene ali dveh vasi in si naj nabavijo mline in stiskalnice ter potem potom srečkanja jeden za drugim svoja jabolka iztisniti puste. K takemu srečkanju prišel sem slučajno v Urach u pri Tiibingenu. Nihče
Divača 29. septembra.  Cesar se je pripeljal točno ob 7'/a. uri zjutraj. Sprejem ob pokanji topičev in burnih teče Pa vendarle še precej vode, dokler   ^^'JS^^ bil sijajen. Šolska mla-bo govoril ves svet v basu in v altu! Xn,1,tw        '  ™a.haJe s cesarskimi,
* nhi(oii^a ,rams   o.   f m narodnimi in deželnimi zastavicami, je
Ob.teljsk« drama. 21  t m. se je ob prihodu in odhodu živahno pozdrav-   *> ne more čutiti zapostavljenega pripetil« v Petrogradu prežalostna rodom-   Ijaa cesarja; deklica mu je podala šo- Stroje za pričevanje jabolčnika (mline
ska traged^ 28-le na baronica V  rodom pek.   Namestnik je predstavil cesarju   in stiskalnice) dobili je pri vseh trgovcih-
Španka- žena tejmka ruskega poslan.stva okrajnega glavarja, predstojnike drugih   *elezninarjih tako v Ljubljani pri gg Franc
v Madndu, je imela pn sebi 18letao sestro uradov iz Sežane, in uradnike, duhov- Golobu, Valentinu Golobu E Ham-
Taje bila krasna deva kt je ljubila svojo ščino, župane štirih občin Cesar je mi- merschmidtu, Kavškovih nasled-
sestro iz vse duše   Starejša,   omožena lostno ogovori, skorQ vse in se ^ od. ni ki h, F. Stupici, v Cel j i v trgovin i
sestra pa je postala polagoma silno ljubo- hodu  za sprejem  ljubeznivo  zahvalil. « »ele.jem ,Me rkur« in goto vo tudi
aumnjtna sestro in^razburjenja m manjkalo Poslopja ob kolodvoru so vsa v narodnih v vseh drugih večjih slovenskih
v rodbini noben dan. Ljubosumnost baro- zastnvah- in***« • i        i ma^fiK "8KIU
x ,„ \       ,       . ustavan. ju/na železnica za slovensko mestih. fKonecnnhi
niče pa je še naraščala, ker je baron bra- trobojnico ni imela prostora ---■_
nil svakinjo ter rezko zavračal ženine ne- Gorica 29. septembra.'   Cesar je Darila
utemeljene napade. Te dni pa je baron od- prispel   ob g uri dopoldne  sem in
potoval. Zena m svakm.a sta ga spremil, po   določenem   ceremonielu   slovesno 25 septembrat ?^*£&£k£ % Z £
na kolodvor ter se na to vrnili sami do- sprejet spoaa in društva: Vesela družba v Konjicah ob
mov. Sestri sta se kmalu začeli prepirati, Dunaj 29. decembra.   Vso pcW- g£«*J ft^ttN^fi
a k nesreči m bilo niti služkinje dcma. nost  političnih  krogov   obrača  na-se fffif^ S£' Ivk sakaer 4 k- na 8vatov:
Ljubosumna baronica se je raztogotila toli jutrišnji   strankarski   shod    nemških *^."'**^&S* S^fS^*^
zelo, da je zgrabila revolver ter ustrelila radikalcev v Trutnovu na ČeSikpm T7 T Yagi\ ^ea\° .Jenca za t Stanka 10 k, Sap.
na mlajšo sesiro. Ztidtjla jo jt\ SsstiH, Jasi kazalo se je, da je trutne^ki župan ^^£32,'^
ranjena, je btžala, a baronica zanjo. Lo- Rauch res brzojavil  na kabinetno  ni SinClJe81 (^jioo K, moSka podružnica v Sta-
vHajoje od sobe do sobo te. streljala samo in prosil/naj se shod nemških S^V^ StB?SlESK
nanjo, dokler se ni krvaveča iz petih ran radikalcev prepove   Žunnn Prmrh jevi petdesetletnici 4 k, podružnica v Tržiču
zgrudi.a mrtva na tla. Nato ja s.a baro merava obelodaniti'posebno o^tffe^ ^"WiTdtt MSft
mca sama na policijo. Tja grede je srečala tega koraka. Kaznim tukaišniim listnrn 8\R"Pert«\ Slov  goricah 3 K, kapi.' Fr. Kralj
troje svojib ouok, ki so prihiteU k njej se poroča, da se nemskf^ikalci prT S^JMEE-
ter jO hoteli  poljubljati in objemati.   Baro-    pravljajo,    da   pripeljejo    Celo   armado Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
pa jih je pahnila<od sebe, rekoč: .Jaz   radikalnih kmetov na jutrišnji  shod. ziTr^l\^S! .i^etiSa
zla mati!" Po barona so telefonirah. Dasi je vlada poslala že 60 orožnikov Janko Zupan v Vodmatu nabral v veseli svatovski ino se misli, da je baronica od ljubo-   v Trutnov, je župan vendar odklonil   iloSTv Vebn^mn* V^^T^i^l
odgovornost za javni red. darovalci!
Dunaj 29. septembra. Nemški krščanski socialisti so izdali svoj volilni oklic, ki je okičen z vsakovrst-nje pa je z mrežo lovil ribe ribič Anton nimi obljubami in ki pravi, da bodi Konrad. Ko se je dekle začelo potapljati, volilna parola: „Gut deutsch, gut christ-jo je ribič ujel v mrežo ter onesveščeno uch, gut osterreichisch.' Alej krščan-potegnil na suho, kjer se je kmalu za- skimi socialisti in mej nacionalci je gospodje8? vedla. radl medsebojnega podpiranja posamez-   nr- IvAan.Javča^ ', v, ' : ■ ■
* Velika tatvina. V Berolinu so od- nih^ kandidatov mnogo nasprotij. Kršč. nesli iz vile dr. Wredeja vrednostnih pa- socialisti zahtevajo, naj se prepusti pirjev za 3 milijone mark. A že drugega nJim mandat pete kurije v Gradcu ki dne so našli vrednostne papirje v železni so Sa doslej imeli socialni demokratje škem vozu. Manjkalo jih je le za 15000 a le ker SO jih podpirali nacionalci. mark. Zaprli so hišnika in slugo. Praga 29. septembra. Shod za-
* Najvišji dimnik na svetu ima neka upnikov češke ljudske stranke (Masa-tovarna v Holokamu pri Antverpah. Visok rykove) je sklenil, naj njeni pristaši v je 125 m ter je višji kot stolpi cerkev. tlstih krajih, koder kandidirajo socialni Vrhu dimnika je še 15 metrov visok demokratje, glasujejo in delujejo za te strelovod. Lvov 29. septembra. Bivši prezi-
* Čudna nesreča. Te dni je v Moos- denfc poslanske zbornice, Abrahamovvicz burgu pri Monakovem neki kmet pil vodo Je na shodu lvovskih veleposestnikov iz vrča. V vodi pa je bila osa, ki se je v zastopal stališče, da so samo direktne grlu ustavila in kmeta tako opikala, da mu državnozborske volitve krive sedanje je grlo silno oteklo, ter bi se bil malone politične krize, ker so vsled teh prišli zadušil. Poklicati so morali zdravnika. radikalni elementni v zbornico. Z raz-
* Kanibali pomorili. 12 znanstvenikov Pu5tom poslanske zbornice se ne bo iz Amerike je hotelo preiskati otok Torturas nič doseglo, Če se ne vredi jezikovno v zalivu Kalifornije. Otok je obljuden s vPrašanje in ne premeni drža\ nozborski kanibali. Spočetka junija je dospela ekspe- °Pravilnik.
London 29. septembra. Iz Šang-haja se poroča, da ponuja Rusija kitajski vladi denar, da vrne angleško posojilo.
Odprto pismo*)
gg. dirkačem I. Gotthardu, D. Rebek-u
in S. Speil-u. (2011)
Na VaSo v St. 221. .Slovenskega Naroda" z dne 2«. septembra 1900 objavljeno izjavo Vam odbor „zveze slovenskih kolesarjev", čeravno ni bila ista direktno na njega naslovljena, sledeče odgovarja:
1. ) Ste se dirke za prvenstvo „zveze" vde-ležili dobro vedoči za stavljeni pogoj, da je treba določeno progo v teku 8 minut prevoziti, in za-našaje se na svojo zmožnost, se Vam ta določba nikakor ni zdela pretirana.
2. ) Je konstatirano, da se je določeni čas za 214 5 oziroma 33* 5 sekund prekoračil.
3. ) Podvrgli ste se s prijavo k dirki določilom za dirkanje. In glasom § 11. dirkaliških pravil se imajo eventuelne pritožbe vlagati na odbor „zveze", kateri ima v teku H dneh odločiti. Ker pa je odbor .zveze" Sele isti dan na večer, ko je bila Vaša izjava že obelodanjena, imel svojo prvo sejo po dirki in do tedaj še ni bil imel prilike odločevati o veljavnosti ali neveljavnosti dirke, je Vaš protest prenaglen in neumesten in sicer toliko bolj, ker ni javnost poklicana takih spornih vprašanj reševati, temveč po določilih edino le odbor, na katerega bi Vi pravilno in lojalno morali apelovati, ako bi se Vam bila dozdevna krivica godila, kar se pa nikakor ni zgodilo, ker se napačno poročilo jednega lista ne more smatrati kot oficijalno naznanilo.
Soditi o tem, na kateri način da bi si bili Vi uvojo dirkaško čast bolje rešili, z vdeležbo pri ponavljalni dirki ali pa z zgoraj imenovano izjavo, v kateri ste povsem krivično napadli ves odbor, zlasti pa zveznega tajnika, prepu&čamo razsodnemu občinstvu.
V Ljubljani, dne 28. septembra 1900.
Odbor zveze slovenskih kolesarjev.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (1995)
niča sem
Splošno se misli, da je baronica od ljubo-bJsumnosti zblaznela.
* Z ribiško mrežo rešena smrti. Iz
Oseka poročajo, da je 5. t. m. skočilo v Dravo mlado dekle Terezija Zaicb.   Nedaleč od
Darila za „Narodni Dom".
XCV. izkaz „Krajcarske družbe".
Prenesek   .   .   .   74.060  K 92 Društveni tajnik nabral na Kraj-
carsko knjižico št. 5.   .   .   . G Doneski za mesec julij; plačali so  čč.  p.  n.   dame in
62
10   _ —
30   _ _
32   . —
dicija do otoka, toda že četrti dan so jo kanibali nenadoma zgrabili ter pobili razen treh vse. Trije so utekli divjakom na čolnu. Tudi vodja ekspedicije, Američan Wakefield Newton je padel.
Književnost
— „Ljubljanski Zvon". Vsebina okto brskega zvezka: 1. Demeter: Težak Pesem 2. B. Baebler: Ladja mi po temnem morju plava. Pesem. 3. Ivan Prijatelj: Stari Boc. Kmetijska  študija.  (Povest).   4. Vojanov: Ples. Pesem. 5. Laščam Absalom. Pesem. 6. Anten Mazanovvski: Najmlajši poljski no velisti. (Konec). 7. V. A. Francev: Pismo E. Korvtka F. L.  Čelakovskemu. 8. Carmen: Luč. Pesem. 9 A. Aškerc: Prva slovenska nmetniška razstava. 10. T. Doksov: Šahova brada. Pesem. 11. Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov roman „ Vstajenje*  (Konec prih). 12. A. Šantel:  Plastičnost  v slikarstvu. 33. Ivan Šubic:  Iz pisem Jurja Šubica (Konec prih).  14. Književne novosti. A.: Stolna crkva u Djakovu — A. A: Ramleh 15. Listek. Slovenska nižja gimnazija v Ljubljani.   —   Otvoritev   prve slovenske umetniške razstave. — Drugi občni zbor »Slovenskega   umetniškega   društva,,. — Kranjčeva slavnost. — L. Pintar: Emil Ko-rykto. — Naši pisatelji v prevodih. — f Dr. Frančišek Lampe. — Herbert Spencer največji zagovornik zatirancev.   — Cor-rigenda.
Narodno gospodarstvo.
Našim sadjarjem!
(Priobčil Viktor Rohrmann). Vsled svojih nasvetov, kaj naj letos naši sadjarji z obilnim sadjem store, došlo mi je mnogo vprašanj, kake naprave imajo na Virtemberškem za stiskanje jabolk in hrušk, — povdarjaje, da si vendar ne more posameznik dragih strojev nabaviti. — Na to  vprašanje odgovarjam,  da   imajo na Virtemberškem v vsakem večjem kraju po jedno ali ve5 parnih stiskalnic. V Stuttgartu jih je 11. V te „Dampfmostereien„, kakor jih ondotno ljudstvo nazi' Ija, pripeljejo posamezniki   jabolka  v  vrečah   in prazne sode.  Na  Virtemberškem si   namrefi ne nabavi samo kmetovalec in tovarniški de lavec jabolčnika, tudi obrtnik, trgovec in uradnik je prisiljen si to zdravo pijačo napraviti, ker je ondot vino  predrago, — najceneje vino velja 12/10 marke, po naše 72 krajcarjev liter. Lastniki teh parnih moštarn računajo za 100 klg iztisnjenih jabolk ali hrušk neko gotovo svoto, ali si pa tudi — kakor pri nas mlinarji pridrže nekaj litrov od hektolitra jabolčnika, katero navado so pa večinoma že opustili.
Seveda pa bi ne kazalo takih dragih naprav pri nas vpeljati. PaC pa je pripo-
54 . -
8 „ -
6 , -
10 . -
30 , -
32 . —
Kollmann, M. Pleteršnik iu D. pl. Trnk6czy, a 6 K, skupaj Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik, I. Gorup, dr. M. Hudnik, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, V. Rohrmann in S. Rntar, a 4 K, skupaj A. Bayr, J. S. Benedikt, vitez J. Bieivveis. A. Dećman, O. pl. De-tela, P. Drahsler, J. Duffe, A. Gogola, I. Gricar, A. Klein, dr. J. Kušar, E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Martinak, I. Mejač, R. Milic, Gust. Pire, K. Pire, L. Pire, dr M. Pire, T. Povše, J. Rode, dr. Fr. Tekuvčič, J. dr. Fr. Zupane, M. Zupane iu K. Žagar, a 2 K, skupaj . . I. Bonac, J. Jenko, J. Maček, Al. Poljanec, Fr. Stare, 1. Šubic, A. Tavčar in A. Trstenjak, a 1 K, skupaj . . . Donesek g. S. Treota za drugo
polovico t. 1.......
Doneski za mesec avgust; plačali so čč. p. n. dame iu gospodje:
dr. ivau Tavčar......
Dr. A. Ferjancič, I. Gogola, Fr.Koll-mann, M. Pleteršnik in U. pl. Trnk6czy, a 6 K, skupaj . Dr. vitez K. Bleiweiss, Fr. Goričnik, I. Gorup, dr. M. Hudnik, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, V. Rohrmanu, in S.   Kata-  a 4
K, skupaj........
A. Bayr, J. S. Benedikt, vitez J. Bleiweis, A. Dećman, O. pl. Detela, P. Drahsler, J. Duffe, A. Gogola, 1. Gričar, A. Klein, dr. J. KuSar E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Martinak, I. Mejač, R. Milic, G. Pire, K. Pire, L. Pire, dr. M. Pire, T. Povše, J. Rode, dr. Fr. Tekavčič, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, a 2 K, skupaj . . I. Bonac, J. Jenko, J. Maček, Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar in A. Trsteujak, a 1 K, skupaj Durilo g prof. Rutarja.   .   . .
Doneski za mesec september plačali so čč. p. n. dame in gospodje:
dr. Ivan Tavčar,......
Dr. A. Ferjančič, I. Gogola,Fr. Kollmann, M. Pleteršnik in U. pl. Trnkoczy, a ti K. skupaj Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Gončnik, I. Gorup, dr M. Hudnik, Fr. Mally, dr. Fr. Muuda, V. Rohrmanu   in S. Ratar,   a  4 K,
skupaj.........
A. Bayr, J. S. Benedikt, J. vit. Bleiweis, A Dečman, O. pl. Detela, P. Drahsler, J. Duffe, A. Gogola, I. Gričar, A. Klein, dr. J. Kušar, E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Martinak, 1. Mejač, R. Milic, G. Pire, K. Pire, L. Pire, dr. M. Puc, T. Povfie. J. Rode, dr. Fr. Tekavčič, dr. Fr. Zupauc, M Zupane in K. Žugar, a 2 K, skupaj . . I. Bonač, J. Jenko, J. Maček, Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar in
A. Trstenjak, a 1 K, skupaj^_
Skupaj   .   .74.473 K 54 v. V Ljubljani, dne 27. septembra 1900. Opomba: Vsem čč. gg. darovalkam in darovalcem, ki ž njim v težavnem položaja rodoljubno vstrajajo, izreka najtoplejšo zahvalo
odbor „Krajcarske družbe".
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Moll-ovo francosko žganje in sol'1, ki je takisto bolesti utešujoče, ako 86 namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-80 a. v. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvor. založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno zaamko in podpisom. 6 (11—8)
Slabe poiiletllee in bolezni, ki se
izcimijo iz navidezno docela ničevnih želodčnih težav, se morejo zabraniti s porabo znanega zdravila : dr. Kose hal/umu za želode*. Pristen se dobi v tukajšnjih lekarnah in v glavnem skladišču B. Fragnerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, 203—III. Več glej v inseratu!      a I (3)
Poziv na živcih obolelim.
Pri podpisanem, dr. Ivanu Janu se je po nesrečnem potresu od 14. aprila 1895 razvila že v kalu obstoječa živčna bolezen, katero zdravniki v obče označujejo za nevrastenijo, s tako silo, da me je storila za vsako delo nesposobnega. Visoki občinski svet stolnega mesta ljubljanskega mi je kot magistratnemu tajniku dovoljeval od leta 1895 do 1900 vsako leto večmesečen in leta 1899 celo celoleten dopust, katere dopuste sem porabljal vestno po nasvetih zdravnikovih, a brezuspešno. Morali so me upokojiti.
Obupan in razmučen do skrajnosti od bolestne, vedno se ponavljajoče misli, da za me ni rešitve, zapustim 25. junija 1900 ženo in 6 nedoraslih otrok in zbežim v gorenjske planine, trdo preverjen, da se ne vrnem nikdar več zdrav.
A čudovito! Po božji previdnosti uredil sem si svoje življenje tako, da mi je brez zdravil v kakih treh tednih postajalo bolje, in sedaj sem hvala Bogu, okreval skoraj popolnoma. Živahen sem zopet na duhu in telesu.
Iz hvaležnosti hočem tudi drugim sotrpinom na enak način pomagati, ter vabim vse one, pri katerih zdravniki slutijo ali konstatujejo katerokoli živčno bolezen, da se zglase čimpreje osebno ali pismeno pri meni, ako hočejo vsaj 3 tedne živeti v bodočem mojem zavodu strogo po mojih propisih, katere vsakemu rad pismeno nacrtam. Ako se zglasi zadostno število udeležencev, hočem Se ta mesec pričeti s pripravami k ustanovitvi zavoda, v katerem zglašeni in sprejeti gotovo ozdrave".
Podhom, pošta Gorje pri Bledu, dne 22. septembra 1900.
(1991)
Dr. Ivau Jan
magistra tni tajnik v pokoj i.
54   . —
7 10
10   _ _
30   . _
32   . —
54   . _
7   _ _
Modna sezona za jesen in zimo
1900.
Jako lepe, krasno izdelane
klobuke
za dame, dekleta in otroke za jesensko in zimsko sezono sem dobil na skladišče in vabim prečast. dame za obilno naročevanje.
Ilustrovani cenik klobukov razpošiljam brezplačno.
• • Z velespoštovanjem  • •
HENRIK KENOA Sl£
m Mestni trg št. 17. m (1997—d
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. septembra i Barbara Topolavc, posest-nikova žena. Cl let, Martinova cesta št. 9, vnetje črev. — Fran Fišer, natakar, 52 let Kolodvorske ulice St. 34, jetika.
Dne 28. septembra: F ran j a Božič, kajžarjevft hči,_H dni. Črna vas st. 10, pljučnica.
a za otroke
Meteorologićno poročilo.
Cm opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	8.-II	Vetrovi	Nebo	11 U * ►
B. zvečer 7. zjntraj 8. popol.	736 3 737 1 7367	18*8 jar. jzahod j jasno 14*0 ' si. 8svzh.| jasno 24 9 j sr. zahod del. oblač.			O 9
C
<u 00
aa
29
Srednja včerajšnja temperatura 197°, nor male: 131°.
Potrtim srcem naznanjamo vsem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je gospod
Herman Debevez
posestnik, občinski odbornik I. t. d.
danes ob 11. uri zvečer po kratki mučni bolezni v 44. letu v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v ponedeljek ob 10. uri dopoludne.
Na Dilcah pri Hrašah, 28. septembra 1900.
(2014)        Žalujoči ostali.
naravna
alkalična kislina
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (36—6)
Najboljša dijetetična in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih gpece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Osterreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (1767—5)
Učenca
sprejme takoj v svojo trgovino z mešanim blagom
(i994-i) Josip Boncelj v Železnikih. V najem se da takoj
čedno stanovanje
pred Prulami št. 23.
Isto ima 4 sobe, kuhinjo, shrambo za jedila, drvarnico in podstrešje. (2010)
Jako dober (1013~v
so dobi po ceni.
Mestni trg št. 24, I. nadstr. 2enitna ponudba.
Službujoči uradni^ poštar na de-Šeli ter poročnik v rezervi 26 let star, šeli poštno upravite tj ico v primerni starosti sa nevesto, katera bi imela tudi veselje do trgovine ter 5—10.000 gld. premoženja.
Dotična pisma naj se pošljejo pod „tflaga dušica" na upravništvo „^loven-sk^ffa Naroda". (2012) TJrstćLrLO đ.OTrolJeis.a. (2003)
posredovalnica stanovanj in služeb
r
Gospodske ulice št. 6
Išče nujno: vee kuliarie za Ljubljano in za drugod, Dunaj, Gradec, B netke, Pulj, Celovec, Trst in Reko, sobarice, dekllee k otrobom,  del*lire z« v*» dela za tukaj,
natančneje istotam.
Trboveljski premog
v kosili dobiva se pri
Ivani Treo
Cesta na Rudolfovo železnico št. 8.
MW P. n. naročnikom dovaža se vsaka množina na dom. Naročeni polni vagoni premoga dovažajo se neposredno a kolodvore. (1990—1)
F/,
d  avsrro-pgns.kih,   nemških  ird.   avroril-er priporočena
najbolja innajceneja hrana za zdrave in na črevih fcolne orroke
Dobiva se v lekarnah, droguerija h rep v rova f? n i_ R. K UF EKE DUNAJ VI/2
V najem se dajo:
v Truberjevi ulici št. 2: mala prodajalnica za 100 gld. takoj, večja prodajalnica za 200 gld. od 1. novembra t. I.;
na Bregu št. 2:
gostilna (brez patenta) z eno sobo, kuhinjo, shrambo, kletjo in stanovalno sobo za 180 gld. od 1. novembra t. I.,
stanovanje v II. nadstropju s 3 sobami, kuhinjo, shrambo in kletjo za 220 gld. od 1. novembra t. I. ;
v Židovskih ulicah št. 6:
prodajalnica z delavnico, stanovalna soba in kuhinja za 360 gld. od 1. novembra t. I. Pismene  ponudbe  sprejema Franc Jonke, kot upravnik in sekvester, Kolodvorske ulice št. 31. (2006—1)
C is. kr. avstrijski      državni železnici.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod ls JLJnblj&ne jnž. kol. Proga Aes Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansaee, Išl, Solnograd, Zeli ob jezera, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran rensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein -Reifling v Line, Badejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. ari 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrha tega ob nedeljah in praznikih ob 5. ari 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Novomesto in v Kočevje. Obobni vlaki: Ob 6. ari 54 m. zjutraj, ob 1. ari 5 m. popoladne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod v Zajabljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. ari 15 m. zjntraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Lin ca, Stevra, Isla, Aosseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic — Ob 11. ari 16 m. dopoladne osobni vlak c Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heb a, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gastema, Ljabna, Celovca, Pou-tabla. — Ob 4. ari 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrha tega ob nedeljah in praznikih ob 8 ari 20 min. zvečer iz Podnarta- Krope. — Proga is Novega mesta in Ko6evja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 21 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoladne in ob 8. ari 48 m. zvečer. — Odhod is LJubljane drž. kol. v Kamnih. Ob 7. ari 28 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. ari 50 m in ob 10 ari 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v I*Ja-bljano drž. kol. is Kamnih*. Ob 6. ari 49 m. zjutraj, ob 11. ari 6 m. dopoludne, ob 6. ari 10 m. in ob 9. ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob ne deljah in praznikih. (1306)
Firm. 106,00.
Einz. I. 41.
Edict.
Es wird bekannt gegeben, dass bei der im diesgerichthchen Handelsregister fiir Einzelfirmen eingetragenen Firma:
„Franz Kastelic, Gemischtvvarenhandlung in Kandia bei Rudolfsvvert"
die Eintragung, dass diese Firma in Folge Todes des Franc Kastelic durch Erbgang an dessen Wittwe Sofie Kastelic iibergegangen ist, voll-zogen wurde. — Sofie Kastelic wird zeichnen: F. Kastelic.
K. k. Kreisgericht Rudolfsvvert
Abth. III. am 20./9. 1900. (Razglas. Naznanja se, da je pri firmi „Franc Kastelic, trgovina z mešanim blagom v Kandiji pri Novem mestu", vpisani v tusodnem registru za posamne firme vpisalo dejstvo, da je ta firma vsled smrti Franca Kastelica dedinskim potom prešla na njegovo vdovo Zofijo Kastelic. Zofija Kastelic bode podpisovala F. Kastelic. C. kr. okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek UL, dne 20. septembra 1900.) (1988)
Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena
„VzgGja in omika s ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko In hitro navaditi vsega potrebnega, da more aebe In drugo blažiti in prav olikati) (112—40) ter se dobi za predplačilo 1 ari«*. M sr., po poŠti 10 kr. več, sli proti postnemu povzetju pri
Jožefu Vaienčiču na Dunaju
lil. Bez., Stoingssse Nro. O, I. Stook, ThUr IO.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mn kupec poslal knjigo Se nerasrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena Je skrajno znižana, knjig Je malo več.
Mizarska zadruga
v Sent Vidu pri Ljubljani
se priporoča slavnemu občinstvu v naroči-tev raziiovrotiie temne !■■ llkune
sobne oprave
iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih uzorcih. V prav obilno naročitev se priporoča ~*«»**ijjjp> ^k '1984—1) načelnik
Novo !
Novo!
V Lattermannovem drevoredu.
Kinematograf Oeser
model 12» O O.
V elegantnem paviljonu. Lastna električna
razsvetljevalna vpeljava. Podobe v naravni veliko*ti.
Originalni posnetki.
Nov
Razen tega
interesantni in izredno komični prizori.
Predstave vsak. dan, in sleer ob nedeljah In praznikih ob 3., •»., ."»., O., 9. In 8. url zvečer, ob delavnikih ob s., B. In 8. url zveeer.
Cene: I. prostor 30 kr., H. prestor *0 kr. Otroci in vojaki iz moBtva plačajo polovico.
Programi se dobe pri blagajni.
VelespoStovanjem
(1974—3) F*» «T- Oesier.
Vinska klet
se da v najem.
Pojasnila daje Adolf Hauptman, v Ljubljani, Sv. Petra cesta. (2004—1)
Lepo stanovanje
v II. nadstropja s 4 sobami in pritiklinami se odda za novembarski termin.
Istotam se odda tudi (2007 i>
delavnica ali skladišče.
Natančneje pove Vodnik, kamnosek, v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 34.
V Spodnjem Logatci
nasproti kolodvora, v jako ugodni legi, daje se v najem od 1. oktobra t I. naprej
prodajalnica
s skladiščem in k tej spadajoče stanovanje, obstoječe iz sobe in kuhinje.
Natančneje  poizve se pri A. Serini V Logatci. ' (1838-4)
Šivalne stroie
raznih vrst
od najjednostavnejše in do najfinejše izvršbe prodaja
od 35 gld. naprej
proti 51etnem jamstvu
R. Miiller
mehanik. (2006)
Židovske ulice štev, 8.
Clmetnijl^ei raz5taua
m      v „1VX«$tn«iT) doma"
j   U5ak don cd 9. dcpcludne dc 4. pepeludne.
Rodoljubi pozor!
Narodno-gospodarsko društvo v Staremtrgn pri Ložu
ustanovilo je
prvo parno mlekarno in sirarno
po najnovejšem sistemu in z najboljšimi stroji
ter priporoča vsakovrstne mlečne Izdelke, kakor sir, zlasti surovo maslo
po najnižjih cenah in v naj bolj šej kakovosti.
Rednim odjemalcem in odjemalkam večjih množin cene po dogovoru.
Torej, rodoljubi, podpirajte prvo parno zadružno slovensko podjetje.
Za načelstvo s (1179-16) Franjo PetSChe, ravnatelj.
„THE MUTUAL"
zavarovalna dražba za življenje v New-Yorkn.
Police so po preteka 2 let nespodbJJalne in po preteku 3 let
nezapadJJive.
Honerne številke bilance za leto
Denarno stanje..................., 1,369.676,693-29 kron.
Zavezanosti na račun lastnikov polic ..........  .   . 1.160 168,48779
Prebitek na račun lastnikov polic............. 219.408,206 60 kron.
Zavarovalno stanje, vStevši telesne rente.......... 4,796.609,176 81 _
Dohodki leta 1898 ................... 299.660,000 — „
03" Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri c. kr. ministerialnem plačilnem uradu na Dunaju.
Letne dividende. V polici zajamčena posojila in odkupi v gotovini.
L
Pojasnila, prospekte i. t d. daje (1921—26)
generalno zastopstvo za Kranjsko
v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 14, 11. nadstr.
71
)••   (ts-   Z ')? OOUBJJ. pod   _5p0 •«<
Alojzij Persche
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše.
vilnato blago
največja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze
priporoča 39
•aaaaa
r i
kMil
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka ze dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Veakeršna naročila izvrfiujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 39
itA.
< Josip Reich *
4 likanje sukna, barvarija in ► 4      kemična spiralnica ►
< Poljanski nasip — Ozka ulica it, 4 ►
< 4
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 39 dela. f
Postrežba točna. — Oene nizke. f
Fran 1>elter
LJUBLJANA, Stavi trg št. 1.
39 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlce in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
(tt Trnovem) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
IfcŠT sode TS&ai
po iiuJiiIaJIIi renah. 39
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
Ign. Fasching-a vdove
39 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo ,
štedilnik ognjišč
najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršč.
Wmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmwmmmmm
Kot
blagajničarka
v trgovino ali pa kot (1979—2)
pisariea
k odvetniku želi vstopiti gospica9 ki je
zmožna slovenščine, nemščine in italijanščine.
Naslov v upravništvu „Slovenskega Naroda".
1
Konces. zasobni učni zavod
za
risanje krojev in šivanje oblek
Eme Schlehan
v Ljubljani, Židovske ulice 1. 1
Govori se lahko vsak dan od 9. do il 12. ure zjutraj.   (1902—5) m
Kroji se prodajajo po meri.
Nedosežene
v svoji lepoti in dobrosti so moje pristne švicarske
hriljantno-črne-jeklene
savonet remon-t o arke, dvojne, pokrite s 3 briljantno-črno-jeklenimi pokrovi, s prefinim pre-
cizijskim gonilom (triletna reelna ga-^ rancija), s patent, no-C$" tranjo uredbo kazal, opalno-blesteče fon-$T   dont kazalo, obroč, kazala, nastavek in krona so pristno double-zlato. Te ure so vsled svoje elegantne izdelave splošno
priljubljene in jih vsakdo posebno rad nosi. Cena z zavojčkom in s franko dopošiljatvijo
»uiiio jTfld. «»•—.
Briljantno-črnejeklene damske ure odprte, jako fino izdelane gld. T—. K uram primerne moške in damske verižice iz double-ziata s priveski gld. 1*60. — Razpošiljajo se le proti povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj in se denar vrne, torej ni nobene rizike.     (1977—1)
JOSIP SPIERING
Dunaj, I., Postgasse 2.
Velik iJustrovan cenik o urah, verižicah in prstanih i. t. d. brezplačno in franko.
vešč slovenskega in nemškega jezika, izurjen v špecerijski stroki želi takoj vstopiti v službo, bodisi v mestu ali na deželi.
Več se izve v upravništvu „Sloven-skega Naroda". (2009—1)
2)lcoi siedn'^c »ta&cott, c. -fVt. cziatmi »tui-a&nifi , £atcti ima aetooov ?o vctifie pcii«>ijc, a>eti pozočiti se <jo:>po3u;HO ati vdovo &icz> ottofi v starosti 25—35 tet, tu3i cc je hmcčtie^a stanu, in imeta najmanj 2000 af3. y>ie-moicuja. S ®o£cttjsfteaa imajo ptccnost. (1992—1)
c?iMtva -naj it •pošt-fjajs do i.HOwnvtta -psd ,,Q&(etij$ho<' na uprav-«iituo  ,,Sfoo. S>Zazoda".
primerni ^ solidni postrežbi.
Alojzij Vodnik
kamnoseški mojster Kolodvorske ulice 34 Ljubljana. Kolodvorske ulice 34
priporoča (2008—1)
s-v-ojo z^aj^rečjo zstlogro ^sa-^:cT7-rstrn.Ii^
grobnih spomenikov
kakor tudi črnili piramid lastnega izdelka po zelo nizkih cenah. Vsa naročila na splošna kamnoseška dela se točno in vestno izvršujejo.
5 5
s
«
Josip Sirca v Žalcu
rnišk
Puch", „Meteor", „Waffen", „Slavia"
* tovarniška zaloga najslavnejših in najboljših koles, kakor
0 potem drugih raznovrstnih z novimi In z najnovejšimi Iznajdbami ^ opremljenih, garantiranih koles.
4 Tgg   tf\ Cona od 80 gld. naprej.
Lastna popravljalnica.
Zaloga posameznih kolesnih del in kolesarskih potrebščin. (860—23)
Točna In hulantna postrežba.
l&gr Od leta. 1868. se ""SJ Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in oi mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogeraki, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltnim boleznim, zlasti proti
vsake vrste spuščaj em
uporablja z najboljšim nspehom. Učinek Bergerjevega kotranovega mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje luskinic na glavi in v bradi, za čiščenie in desin-fekacijo polti je splošno priznan. Bergerjevo kotranovo milo ima v sebi 40 odstotkov I'finega katrana in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride sleparijam fv okom, zahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko.
Pri neozdravljivih poltnih boleznih se na mesto kotranovega mila s uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje
nesnage s polti, (586-14)
proti spuščajem na polti in  glavi pri otrocih, kakor  tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo za umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino parfumovano.
Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Bergerjevih medirinako-kosinetičnih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Benzoe-milo za fino polt; boralcsovo milo za prišče; karboUko milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoče milo; Bergerjevo mmrekovo-iglasto milo za umiranje in toileto, Bergerievo milo za nežno otročjo dobo (25 kv.)
Bergerjevo Petrosulfo-milo
proti rudečici obraza, rudečemu nosu, oprišču in sklenju kože; milo za pege v obrazn jako učinkujoče ; žvejtlenomlečno milo proti zakožnim črvom in nečistostim obraza; taninsko milo za potne noge in proti izpadanjn las.
Bergerjeva zobna pasta v tubah
najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 2 za kadilce. Cena 30 kr. Glede vseh drugih Bergerjevih mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Bergerjeva mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij.
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. : V. Jl»jr. o. Plccoli, j. Svoboda in V. pl. Trnkocz>-|n. dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. Na debelo:
G. Hell & Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8.
Dr. Friderika Lengiel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski
sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
* Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (37—18)
Dr. rriđerlka Lengiel-a
BBM<tB-mM
Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
Kdor
ima za prodati deželnih pridelkov
(1800—11)
kakor:
fižol, krompir i. t. d
naj se obrne zaupno na podpisanega, kateri prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsakršnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzij Grebene
-§s v Trstu if-
tallca Torrente š«. 30, 32,
pooblaščena javna tehtnica in trgovina s prašiči in domačimi pridelJri.
Tovarna ustanovljena 1. IA90.
Anton Sodia, puškar
v IIorovljali (Ferlach) Koroško
priporoča puške in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom.
Specialitete s Troeevne puške prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške so c. kr. uradno preizkušene.
Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopita ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah flaV Cenike dopošiijam slovenske ali nemške brezplačno in franko. ~JBJB) (1967—2)
Sloveči profesorji zdravilstva in
zdravniki priporočajo
lekarnarja Piccoli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
kot želodec
krepeujoee in tek * zbu-
jajoče, dalje kot prebav-
U enje in te-
Icmiio od-
prtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trpe" na navadnem telesnem
zaprtju. iiaaAiaia/
iAAAA
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po II. 12 in več stekleničic. (1368-10)
S čem naj se krmijo psi?
Lepe, zdrave in krepke pse se zredi samo, ako
se jim daje Fattinger- jeve patentne kolače iz mesnin vlaken
za krmo. — Priporočajo jih vsi živinozdravniki in kinologi. — Odlikovani so z mnogimi zlatimi kolajnami. — Prospekte (tudi o drugih Fattinger jevih krmilih za pse. ku-retino, tiče i. t. d.) daje brezplačno
Fattinger & Co., Dunaj
IV., Wiedener Hauptstras.se Xro.
Na prodaj ima v Ljubljani Peter Lassnik.
(1901—2)
3
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) n« Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse-valnici in od mene preskušene. — Iluttro-(110) vani oenlkl zastonj. (38)
Opeka vseh vrst!
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo
opekarno
uvedel delovanje
s parno silo
in da izdelujem vsakovrstno
opeko za stavbe, zarezno  opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Dach-pressziegel) itd. itd.
Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno Jamstvo.
Priporočuje" svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in Jako nizke eene.
Ludovik Herzmann
(1234-17)        opekarna s parno silo.
19Q0.   Za jesensko in zim$l^o 5«zono. 1901.
J^brane novosti
—  klobukov 3<r dame, deklice in otroke —
nadalje
čepice $a gledišče, jabote in svilnato blago
največja i^berI — najnižje cene!
priporoča
medna trgeuina J. ^. Scncdil^t
i> L3tlBL3f.ycl, na Jtarcm trga.
=   //ova dunajska voditeljica, izvrstna moč! zzz
Jfa Jkg. M*
Tv*      */v* */v*
(1993)
Jfc M* M.
*7V*        «7V* *7V*
wWk J-oderceg
najnovejše facone, najboljši izdelek
„_    — _ pripore Ca        40'
>;    Alojzi] Persche J*"
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. *
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št 11.
Zalog-a vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 40
najnli Jlla cenah.
O C
o o
O
'nT Z
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
Št. 11.575.
(1986—2)
Podpisani deželni odbor razpisuje
službo okrožnega zdravnika v Kočevski Reki
z letno plačo 1600 kron.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do dne 20. oktobra 1900
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 24. septembra 1900.
ffil Založena 1847. |fg« -&i| Založena 1847.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
40
v Ljubljani
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
Prvikrat
v Ljubljani v Lattermannovem drevoredu razstavljen:
Lifka veliki historični mehanični
muzej in panoptikum
v katerem so umetniška dela modelirske umetnosti in mehanike, izdelana v zgodovinskih in mitoiogifikih vošenih figurah v življenski velikosti, elegantno in dragoceno opremljene, kakoršne se tukaj Se niso kazale.
Vsat dan odprto od 9. ure dopolnine naprej.
(1959 - 5)
1 V
>yx   priporoča za lovsko sezono in dobavlja ^^N^V     vse potrebne lovske utenzilije v & največji izberi. (i7o9-6)
Feliks Toman
kamnoseški mojster
Resljeva cesta št. 26.     Ljubljana     Resljeva cesta št. 26.
priporoča svojo največjo zalogo izdelanih
crnihnagrobnihpiramid
od Hiedskega granita, sijenita In labradorja lastnega izdelka, kakor tudi
nagrobne spomenike in križe m
od različnih najtrpežnejših marmorjev; sprejema vsakovrstna naročila za stavbena [H* in umetna kamnoHeNka dela in ima na skladišču robnike od fi^ crniiila za trotovar in koeke za tlakovanje.
Plošče za pohištvo od različnih marmorjev po najnižji ceni.
Si
Vinacet
nova kisova esenca se vsakemu hotelierju in restavraterju najtopjeje
priporoča. Iz nje narejeni kis je:
1. finega okusa in prijetnega duha,
2. največje konservujoče moči,
3. prost bakterij,
4. nepokvarljiv,
5. mnogo ceneji nego kupljeni kis. 1 4 literska steklenica za  5—10 litrov kisa K 1. V, literska steklenica za 20-40 litrov kisa K 3.
Na prodaj v vseh trgovinah z delikatesami, drogerijah in prodajalnicah kolonijalnega blaga.
(1446-3)
Cene
obleke ilasee
CD
cq'
L0DEN
SUKNENESA BLAGA
CJ aveloke Nii<»i-<iit- »»Meke
nasilce
ca
15-S-i
© o g
m *» w >
i
Najmodernejše
in najboljše kvalitete
za moško obleko
(1883 -6
ZIMSKE SUKNJE
2STetJxre53a. zaloga
razneg-a "blag-a za
Orno in modro tkano hitijo (Kammgarue), sevlot od 14 3.— naprej.
Vzorci 8tt3BlEO-o- proatl.
OddLelelE za e-u.lcxx©
KASTNER & OHLER, GRADEC.
ca
>co
CD
ca'
Pozor! Najlepša prilika! Pozor! ~|&g
Čudovito ni^ka cena!
Vsled proti koncu idoče sezijo namenil sem se ostalih mi 20 komadov koles, modeli 1900, popolnoma razprodati, zatoraj hočem iste celo pod tovarniško ceno prodati. S tem ponudim slav. občinstvu najugodnejšo priliko si pridobiti fino in močno kolo, za katero jamčim jedno leto.
Istotako tudi zastopniki: Janko Pohlin v Kamniku, Spoštovanjem
Franc Kenda v Rudolfovem, EVanP   Pllriotl urar
Andrej Kezele, urar, v Ribnici. rldllU   UUUCII, na Velikem trgu nasproti rotovža.
(123—76)
-o
c=> r-«j
OB CD
CO< Q3
Andropogon"
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče «red-Mlvo x.n r:iNi luMt, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki ziibrimi izpadanje laM InodMrani nrahuj«'.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—1)
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenico 3 14. * Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. *
Glavna razpošiljatev pri iznajditelju:
lp« I lerrnifiiiii
Zgornja Polj s kava.
^Preprodajalci popust. Zaloga v Ljubljani pri g. Vaso Petričic-u in Edv. Mahr-u, kjer se vidi v izložbenih oknih izvirna slika.
04 C0
Tovarna za strešni lep in izdelava kotrana
E. PITIHa laS-a naslednik
priporoča svoj I*- asfaltni stresal hp in izolirske plošče, lesni cement, strešne lake (črne in rudeče), kotrane, asfxlt, čolnsko in mazalno smolo, carbolineum, karbolne kisline, benzine, benzinske firneže, sajovine itd. (644 -20)
Centralna pisarna: Dunaj, III., Kolonitzgasse Nr. 6.
C
00 IO
Sukneno blago za obleke za gospode in dečke, blago za obleke, modne barhante, smyrna imitacijske preproge, predložke, tekalce in vse v to spadajoče predmete
priporoča po najnižjih cenah
(1999-1)
91. cJ. Minibek
nasproti frančiškanske cerkve.
;! Sini utan i Farizo 1900!!
il§|
: :
.jeditna pisma za Pariz
i
ki se izdajajo za katerekoli svote in imajo bistveno to ugodnost, da se z njimi ne samo v Parizu, nego tudi v razstavinem prostoru lahko dvigne svote, se dobivajo pri
!ayer-ju
(867 -23) J
is
|| banlsaL in menjalnica v Ljubljani. |
-^*§£-  ^itjijenični frijirg^i in 6rivski sa\oi\
Otona Fettich - Frankheima
v Ljubljani
Kongresni trg št. 17
povečan ter z vsemi zahtevami sedanjega časa primerno opremljen. Popolnoma ločen
frizirski salon za dame.
Najskrbnejša natančnost in higijenična čistost pri izvrševanju vseh del.
Posebno opozarjam p. n. dame na novi antiseptični (2002—1)
glavo zmivalni aparat
kot najboljše sredstvo proti izpadu las ter proti vsem boleznim na laseh.
Izdelujejo se vsa lasna dela najboljše ter se lasje plačujejo po najvišji ceni,
□
S*
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portlandacement v vedno jednakomorni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč iiiulkriIJajoei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najsiovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, 1», Maximilianstrasse S.
(1298-13)
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje aaiiio
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala santo (1139—17)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se
C. kr.
pnv.
p o v s o d I.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, L, Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- |y Oi "Pp„— «1     J i sti pazi naj se natančno na moje Ime Ww. * wI**U*wilUW.
SfceoaaaoBgooaftaaoaoattsoftooao
Zobozdravniki in zobotehnični atelje. Špitalske ulice 7, I. nadstr.
Zobozdravnik med, univ, dr. Rado Frlan
specijalist za zlate in porcelanaste plombe,
bivši gojenec kraljevega zobozdravniškega zavoda v Berolinu Dorotheenstrasse,
naznanja slavnemu občinstvu, da si je nabavil vse priprave za brezčutno ruvanje zob z dušikovim eksidulom (Lustgas oder Lachgas) in da izvršuje od 8. avgusta dalje vse operacije v ustih z navedeno narkozo. Istotako se izdelujejo v njegovem ateljeju vse vrste zlatih spon, zlatih kron in zlatega zobovja, bakor tudi vsa druga /otto/ilravnl^ka (1765—4) in zobotcliiftičiia tlela.
Ustanovljeno
aia
Frančiškanske
beri
leta
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
0< Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. |! 40 jnžne železnice.
Slikarja napisov.
I Stavbinska in pohištvena pleskarja.
| Predaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
g "Velika Izfcirka dr. Sohoenfeld-o?lh
barv 7 tubah za akad. slikarje.
Zaloga
!a vsakovrstnih čopiče v za pleskarje, sil-jg karje ln zidarje, stedilnega mazila za hrastove pode, karboUneJa itd.
O Postbno priporočava si. občinstvu najnovejše
g najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje H        -cbnih tal pod imenom „Rapldol".
g Priporočava se tndi si. občinstvu za vse v na
a jiuo stroko spadajoče delo v mesta in na deželi gj kot priznano reeluo in fino po nujnižjib cenab,
Mehanik laffl
BlBvstanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Sijali,I h t roj I po n s^J u I xj i li ronnli. B£i<iui<- in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno. 40 ' Vnanja naročila se točno izvrše*. *""•"•
erilo za gosi
najboljše blago in najnovejše
kravate
prodaja 40
r Alojzij Perschčs
'red škofijo, poleg mestne hiše.
I
Anton Presker
krojač
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 40 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
J
Prodaja na debelo in drobno. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši fazone
priporoča M»» «m*ae"a*l ceni
j. S. Benedikt
I^j«it>ljn>nii'9 Stfai-i tr-g".
40
„Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani
Špltalake «*!■«-*- &*• 32-
2Sra.l-cvi.pi In. prodaja vseh vrst reut, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najkulant-nejših pogojih. (1877 - 14)
>oso}lla na vrednostne papirje proti nizkim
obrestim.
Zavarovanje proti kurzni izgubi. T ^rcmese k vsem žrebanjem.
i Sprej na vložue I konto s 4°
Sprejemanje d-en.arrj.ili. vlog
knjižice, na tekoči račun in na giro-, obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eslccmpt men:ic najkulantnejr Borzna naročila.
Izborita
(1982 3)
ženska krojačica
izdeluje elegantne toalete za na cesto in za v družbe.  Zmerne cene.
Študentovske ulics št. 13, L nadstr-
Sukneni ostanki1
se prodajajo (1824-4)
globoko pod ceno
y sukneni in manufakturni trgovini
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št 5- ^
Istotam je tudi velika ^ 3u zaloga
I loškega sukna.
i^s@§@s@s@sss@r§&
B»   -M « I <» %■ «B «-
iz lekarne
II. VIIA €- \ K It - j a v Pragi
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre-bavljanje pospeSujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sre.lstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku.
VARILO! "M
Vsi deli anbalaže imajo
S
zraven stoječo pr stavno deponovano varstveno znamko.
L LisarJaT obliž za tnrism Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče--snm  žullem it/i itd -	
	Glavna zaloga: L. Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meidling-. ^ Lnser-jev—e Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoll. V Kranju: K. Savnik. (485-26)
Krepak učenec
zmožen slovenskega in nemškega jezika1 z dobrimi spričevali, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. (1968 - 3)
Franja Oseta na Vranskem.
(■lavna zaloga i
lekarna B. Fragnerja v Pragi,c 1 a&S?8*
,,|>ri i riii-iu orlu**
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K. = Po pošti razpošilja se vsak dan. ===== Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 1 50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poStnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnkoczv, M. Mardet-a schlager, J. Mayr. (1742-3)
213 36
CHOCOLAT
SUCHARD
Svetovna razstava 1900
GRAND PRIX
IVaj w£*Sjas odllkovan|e.
zakonito varovano pod št. 9386 in št. 9723
daje (1362—12)
najlepše likano perilo.
Z jedno tablico    C-lun s. I ne*' za 10 vin
v Vi litra tople vode razpuBčeno se lika brez vBacega druzega dodatka absolutno gotovo: 6 vrhnih srajc, 12 manSet in 12 ovratnikov, da so
tako lepi, kakor novi!
V tablicah po 10 vin. na prodaj v večini ipecerij-»kih in drogerijukih trgovin in r prodajalnah mila.
Jedini izdelovatelj:
Frie £*3cliiilz jim.
H en < Eger) In Upalio.
. .    . .    . .    . ■«   . .    •,.    • •    •. t   «1 •    . .    *■ •   •>*    «■»    .. •    ♦ •   •,» «!•      ..    .' »   «f»      ,"«    »"m    j!»   »ti   *!»   J»» •!".
Otvoritev odvetniške pisarne.
IDn<ž 1. ©UstoTorst 1900 odpre —
odvetnik dr. Albin Kapus (»»s)  svojo pisarno
v Ljubljani, v Gospodskih ulicah št. 19.
K sezoni
=* o
C >
C o
E N
sezoni
X o o o
< 3
priporočam svojo bogato zalogo piiMk najnovejših m In najnovejše vrste,
revolverjev Itd., vseh pripadajočih rekvizitov In municije, posebno pa opozarjam na
JMT trocevne puške ~3MS
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p^. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvrBujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (1662—7)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
1 I
S I
'I
ril
m
žs=2-»r«--'^—r^Fm—;?-
Vincenc Camernik
kamnoseški mojster v Ljubljani, Slomšekove ulice št. 17 (nasproti mestne elektrarne).
Izborna zaloga grobnih spomenikov
iz različnih marmorjev, granitov in sijenitov.
Naprava kompletnih rodbinskih rakev
tu In na deželi. (1014-24)
IESa,z2a©Trretia.a, -v to strolso epa.cLa.jcca pcpravlla.
Stavbena dela,
=== Priznano solidna in turna pontrežba. ==
i
S
Podružnica R. A. Smekal v Zagreba
priporoča aparate Kam iz delo vanf e
„ACETYLEN"-svetlobe.
Brez nevarnosti! ^ ?     Lahko razumljiva konstrukcija aparata!
15krat svetlejša, nego premogov plin!      I Zanesljivo gorivo!
1   Žarna svetloba j
Praktično za razsvetljenje mest, vasi, tovarn, železničnlh postaj, vil, hotelov, restavracij, cerkvd, gledališč, privatnih stanovanj, zidarskih in opekarskih
skladišč itd. itd. (1661—4)
Okusna strokovna inštalacija za svečave vsake velikosti. Skladišča,
gasilnega in kmetijskega orodja ter gumovih koles.
Elegantno in solidno izdelovanje
W motornih vo^.
Ceniki brezplačno.
Trgovinazželeznino Val, Golob
Andr. Druškovlča naslednik v Ljubljani
Mestni trg št. 10
priporoča in opozarja čast. duhovščino in slavno občinstvo na bogato izber
pristno pozlačenih in najfinejše izdelanih
nagrobnih križe?
po nizki ceni.
Vnanja naročila izvršujejo se točno. — Ceniki na zahtevo brezplačno.
xPzor Alojzij Erjavec £L
ćrevljarskl mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skuSnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ..ceno, poSteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voSčila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 40 Mere te ihranjiijej«. — fnanjim narofilon naj ae pridane norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 60 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljlške kroglje 12 cm debele 1 gld. 26 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne clgarnlke in zdravstven« pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvrSuje po najnižji ceni. 40
MODERCE natančno po životni meri
sa vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faponi @   S§>   ®   ©   <§t   priporoča   @   @   £   Q $
U CM Ril/ 1/EUnA v Mubljani, Glavni trg
nciinirv ivLUUri ® m štev. 17. ^
Skladište za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, e e e s e klobuke za dame, tkana In kratka roba na debelo In drobno, a e • a •
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21.
Jurčičev trg 3. Vegove ulice 12.
Tu se dobiva 4krat na tSan sveža, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenac (Vanille-Zwiebak), kakor tudi
gpržen kruh^SI
lilt-lM-kl po IO, 15 In «5 kr.
V slasčičarnlcl postrezam z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofa in zavitke s smetano napolnjena. 40
Udajatalj in ođgovocui orađaik: Josip Nolli.
lamitniim in tiak aNaxodA« Tu*kaxn»jV