Posamezna številka 2 K. šlev. 212. Poštnina plafana v gotovini. V LlDbljoDi, v nedeljo dne 18. septembra 1921. Leto M. »SLOVENEC« relja po pošti na ne itrasi Jugi- slavi]* in T Ljubljani: M celo leto napraj. K 240"— M pol leta u ■a čatrt lata m .. * SO— sa «n mesec „ .. „ 30*— Za inosemahro oeloletno K 490'. ~ Sobotna izdaja: sss Za oelo leto ..... K 48 — l» laoitmatro . .. „ Inserati: i.» ,»■,r^ flaoatolpna pitttrrata (53 niK Mraka 1* 3 nun t Is Mu »H nji praitor) m enkrat ... p« I 6*— |H)lll ltt. . . po K » — Pri večjem ntrečlla poput. Najmanj*! ogla« 19/9 mra SU. Izhaja Tlak dam i z? lomit ponedeljka in in »rt po praznika ob 5. uri zjntraj. Imena prilogi; Vtstnik SKK HT Uredništvo )e t Kopitarjevi nlloi štev. 8/in. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma so m ■prejemajo. Uredn. telet. štv. 50, apravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava j« » Kopitarji?i nI. 6. — Bacon poštni hran. ljubljanske it. 890 u naročnino in št. 349 ia oglas«, avstr. in floiko 24.797, ogr. 29.511, bosa ..hira. 7583. ] Akcija Stojana Protiča. Od demokratske strani tako omalovaževani Protic — zmaguje! To je najnovejša vest, ki nam prihaja iz Belgrada. Nepričakovana vest za nas to ni in za nikogar, kdor verjame na politično uvidevnost in treznost. Strast prevladuje trenotno, treznost zmaga na koncu. Na koncu bo zmagal trezni in hladili politik Protič nad strastnim Pribičevičem. Strast za nadvlad jem njegove stranke jo zvodila Pribičeviča na pota, ki jih obsoja danes vsa politična javnost v državi. Pribičevič je prototip strastnega in za vsak pameten argument nepristopnega strankar-ja. Njemu je država njegova stranka. Stranki, ne državi mora biti prilagodena vsa državna uprava, njegovim strankarskim interesom naj služi šolstvo, naj se pokore davčne in finančne oblasti, naj se udinja trgovina, naj hlapčuje cela državna uprava. Zato potrebuje policijo, potrebuje žandav-mcrijo, udinjal si je učtcljstvo, da služi njegovim vladihlepnim namenom. V teh plemenitih in državotvornih namenih podpirajo Pribičeviča zvesto in udano Kuhn-dingi in Puclji... Srbska radikalna stranka se je vsled trenot.i.i politične konštelacije morala zvezati s Pribičevičem in ž njegovo stranko. Ta moment prisiljenega sodelovanja radikalcev z demokrati podčrtava tudi sam Nikola Pašič v svojem proglasu na radikalno stranko, kjer se zaradii te nenaravne »zveze z demokrati pred svojimi volilci opravičuje, česar ne bi bil storil, ako bi n a r o d to zvezo odobraval. Stojan M. Protič je to nenaravno razmerje med obema strankama gledat, opazoval in uvidel njegovo nevzdržnost. On hoče temu divjemu zakonu napraviti konec. Zato je tudi on izdal proglas na narod, v katerem se pa ne opravičuje, ampak odločno obtožuje. On obtožuje zvezo radikalcev z demokrati v svesti, da bo imel večino radikalnih volilnih glasov na svoji strani. Ne trenohio, ampak polagoma. Radikalci so previdni politiki, ki se ne prenaglijo radi. Oni hočejo demokrate izčrpati do konca, nakar jih bodo odvrgli kot lupina izprešanih limon. Zato šc niso v celoti prestopili na Protičevo stran, ne bo pa dolgo trajalo, ko bodo vsi stali za njim. V tej domnevi nas potrjuje potek seje glavnega odbora radikalne slTanke, o kateri poročamo na drugem mestu. Najznačilnejši moment te seje je, da radikalci niso obsodili akcije Stojana M. Protiča. Niso sicer še rekli javno, da gredo za njim. Tako nagel preokret tudi ne bi bil naraven, mogoče tudi ne politično oportun. Za politično javnost je pa že dovolj, če vidi za hrbtom radikalnega glavnega odbora odprta vratca, ki vodijo v politični salon g. Stojana M. Protiča. Ža demokrate je tako držanje radikalcev naravnost porazno. Zato popuščajo na vseh straneh, kakor preluknjani žlebovi na strehah. Radikalci zahtevajo : policijo (ministrstvo notranjih zadev) in pa finance (aha!) brezpogojno za sebe, in demokrati jim opravičenost njihovih žalitev brez ugovora — priznavajo. Tako sramotno še ni umirala nobena stranka, kakor premineva demokratska. Stojan M. Protic stoji sredi teh viharjev irdno kakor skala. On je danes edino upanje vseh, ki še verujejo v možnost naše državo in mi smo uverjeni, da bo on, samo on, svoji težavni nalogi kos. Mobilizacija na Ogrskem. 1'raga, 17. septembra. Dunajski dopisnik jPrager Presse- doznava s strani ententne diplomacije: Že nekaj dni se izvršuje na Madžarskem popolnoma prikrito pravilna mobilizacija. Vpoklice sprejemajo rezervni častniki in moštvo letnikov 1895—1902. Pozivi so podpisani po majorju Osterburgu in se glase na Sopronj k orožniškemu polku. Hkrati se vpoklicu je demobilizirano topništvo v Kecskemet. Po-zivnice v ozemljih, ki meje na Češkoslovaško ,dostavlja madžarska policija. Pozivu i-co so popolnoma uradnega značaja. Pariška poslaniška konferenca in ententne sije so o teh dogodkih že obveščene. Glavni odbor radikalne stranke ne obsoja Protiča. Belgrad. 17. septembra. (Izv.) Danes popoldne je bila v prostorih radikalnega kluba seja glavnega odbora radikal, stranke, ki ji je predsedoval Nikola Pašič. Razen njega so bili navzoči Marko Trifkovič, Uzunovič, Kosta in Slavko Miletič, od izrazitejših radikalcev (>a so bili Oeda Kosti«, Pera Jovanovič, Ljuba Jovanovič in drugi. Najprej se je razpravljalo o notr.-polit. položaju. Odbor stranke je zaključil, da se naj sedanji politični položaj vzdrži tudi nadalje. Obenem je izrazil željo, naj bi se radikalna stranka v sedanjem tre-notku ne cepila. Zatem se je razpravljalo o sodelovanju radikalne stranke z demokrati. Posamezni govorniki so ostro kritiko-vali demokratskega ministra /a notranje stvari in finance. Sklenilo se je, naj se čim prej izvedejo pogajanja z demokrati, da se določi nova podlaga za nadaljnje delo. Radikalna stranka zahteva, da se ji mora nuditi popolno jamstvo za njene koristi pri zboljšanju in konsolidiranju naših finančnih razmer. Padi togi bo zahtevala radikalna stranka, da se naj ji izročita ministrstvi za notranje stvari ia finance popolnoma v njene roke in da se naj postavijo na celo teh ministrstev ljudje, ki bodo mogli popraviti dosedanje napake. Na koncu se je razpravljalo o sklicanju kongresa radikalne stranke, ki naj bi se sestal v kratkem v Belgradu in na katerem naj hi se sprejeli definitivni sklepi o politiki radikalne stranke. YT nadaljnjem posvetov-vanju se je Nikola Pašič dotaknil tudi vprašanja o akciji Stojana Protiča. Govoril je ob tej priliki z veliko obzirnostjo napram tej akciji tako. da glavni odbor stranke ui obsodil akcije Stojana Protiči. ! icevic gre! Belgrad, .17. sept. (Izv.) Kakor doznava naš dopisnik, je predsednik narodne skupščine dr. Ribar izjavil danes napram nekemu politiku, da so demokrati pripravljeni. popustiti v vseh zahtevah radikalcev. samo da ohdrže svoje dosedanje koncesije. Z ozirom na to bi radikalna stranka dobila Belgrad, 17. septembra. (Izvir.) Dr. Laza Markovič Zahteva v današnjem uvodnem članku i, Samouprave«, naj se takoj skliče parlament, ker ne more zakonodajni odbor rešiti nobenega novega zakonske* ga predloga, ki ni preje predložen plenu- Srbi proti Pribičeviču. Belgrad, 17. sept, (Izv.) V današnji Rep ob'iki<< napada Jaša Prodanovič Ni-kolo Pa-Jica radi koncesij, ki so sc dovolile francoski družbi »Omnium Serbe«. Za tem piše v istem listu članek clr. Dragoma- Ukonič, ki opisuje politiko Svato-zarja Pribičeviča in pravi, da se jc tekom zadnjih treh let napravila našemu, narodu ogromna škoda, ker jc kriv neurejenosti v državi, na drugi strani pa srbsko-hrvat-skega razdora. Razen tega jc kriv, da jc Belgrad postal za Hrvate druga Budimpešta in da so Srbi slabo informirani o Hrvatih. Nadalje ugotavlja, da je Pribičevič dobil red francosko častne legije radi koncesij, ki jih je preskrbel francoski družbi »Omnium Serbc -. Ta obdoižitev jc izzvala v političnih krogi a veliko senzacijo. zemljo Belgrad, 17. septembra. Iz notranjosti dežele prihajajo vesti o veliki akciji zemljoradnikov. Iz vseh krajev prihajajo poročila, da so demokrati in radikalci popolnoma poraženi. Nov volivni zakon. Belgrad, 17. septembra. (Izv.) Doznava se, da bo vlada v kratkem izdelala volivni zakon, ki mu bo služila kot podlaga D'Hontov sistem. Poslanci naj bi se volili na podlagi ljudskega štetja izza leta 1910, Razprava proti napadalcem na Draškoviča. Zagreb, 17. septembra, (izv.) Za 6. oktober je določena glavna razprava pred tukajšnjim sodnim stolom proti atentatorju na ministra Draškoviča in njegov im tova- rišem. Korupcija. Belgrad, 17. sept. (Izv.) Načelnik ministrstva za notranje stvari Nikola Petrovič jc začel izdajati list »Nova Štampa . — »Samouprava« vprašuje ob tej priliki, kako je. ta ministerijalni svetnik prišel do denarja. v najkrajšem času v svoje roke ministrstvi za notranje zadeve in finance. Belgrad, dne 17. sept. (Izv.) V današnji številki > Balkana se uredništvo zgraža nad Pribičevičem, ki skuša potom detektivov in orožnikov z rcpresalijami vplivati na njegovo osobje. mu parlamenta. V tem članku oslro arraja postopanje dr. Žerjava, ki hoče vse zakone uveljaviti potom zakonodajnega odbora. veljavnost parlamenta na napraviti ilii-zoričn«. (o vprašanje. iielgrad. 17. sept. Italijanski poslanik na našem dvoru g. Manžoni je včeraj popoldne posetil pomočnika ministra za zunanje stvari dr. .J h n ko vira, ker je bil g. Pasi« zadržan. V polit ičuih krogih se govori, da je g. Man/.oni predložil našemu ministru ! za zunanje stvari gotove važne predloge : italijanske vlade. Ti predlogi se tičejo men-| da položaja v baroški luki in trgovinske 1 pogodbe. Ponikowskt - poijski ministrski predsednik. Varšava, 17. septembra. Konvencija varšavskega dežeinega zbora se je z 226 glasovi odločila za kandidaturo rektorja varšavske politehnike Ponikovvskega na mesto ministrskega predsednika. Korfanty ie dobil 145 glasov. Na podlagi tega rezultata je deželni maršal državnemu predstojniku izročil predlog, da Se imenuje Poni-kovvski za ministrskega- predsednika. Pomožna akcija za Rusijo. Pariz, 16. sept. Mednarodni pomožni odsek za Rusijo je na svoji včerajšnji seji sprejel tekst pisma, v katerem so obrazloženi vzroki, ki so dovod li odbor k temu, da je zahteval dovoljen je za potovanje preiskovalne komisije, ki potuje v Rusijo. Proučevanje položaja po strokovnjakih ostane predpogoj za izvedbo programa, nuditi Rusiji pomoč. Ker pa je problem tako velik in obširen, se morajo za stvar zainteresirati vse države, ki imajo v Rusiji interese in odsek se je torej obrnil na različne vlade, da bi zbral pod svojim okril jem čimveč zastopnikov. Naslednja seja mednarodnega pomožnega odseka bo 6. oktobra v Bruslju. Vojaška posvetovanja na češkem. Praga, 16. septembra. Kakor poročajo i/. Bratislave, se je vršilo tamkaj pod predsedstvom deželnega vojaškega poveljnika Slovaške generala Spireoa važno posvetovanje, ki so se ga udeležili tudi zastopniki enlentne komisije. Razpravljalo so jo o nujnih vprašanjih glsdo Zapadue Ogrske. Janko Jovan: Kriza v prehrani? Včasih se je trgovec hudoval, če ni dobil vagona še isti dan, ko ga je naročil, danes pa ni nikako čudo, če čaka na vagon cele tedne pa tudi cele mesece. Nekdaj so železnice izborno funkcionirale sploh, zlasti pa so skrbele, da je bil ob času žetve vozovni park v redu. Vojska je ta red pokvarila, a železniške uprave ga tekom treh let niso izboljšale, času žetve niso posvetile ni malo one pozornosti, ki bi jo smeli pričakovati. Tako se je zgodilo, da prometne ovire ravno v času, ko je sicer prevoz krušne hrane uajsilnejši, nastopile v taki meri, da naravnost ogrožajo prehrano. Trgovina je komaj pričakala žetve, trgovci so pričeli 7. delom, z nakupom, a uakupljenega blaga ne morejo spraviti naprej, kjer je potreben ii! kamor je namenjen. Vagonov ni, kar pa jih je, se nahajajo v takem stanu, da ne odgovarjajo svojemu namenu. Vidim, kake težave ima pri prevozu Žilni zavod iu zadružne organizacije, i>t<> se pa godi tudi vsem posameznim trgovcem. Razmere v Vojvodini so neznosne. V Kruli n. pr. nabavimo večjo partijo žita. Dobavitelj je. povsem soliden in se trudi, da bi od-premil blago. Prosi za vagone (> tednov, a mesto 50 dobi dva. Tako je na vseh postajah. Žito se mora nakladati v zaprte vagone. sicer železnica ne odgovarja za škodo, a zaprtih vagonov ni, hočeš ali nočeš, moraš se odločiti za odprte vagone, če jih sploh dobiš. Nova težava, železnica nima plaht za pokrivanje vagonov, trgovec si jih mora preskrbeli sam. Tako trgovec po težkem boju odprt vagon, blago naloži in odpošlje v nadi, da ga če/, par dni spravi, kamor ga jo namenil. Mesto par dui pa potuje vagon ! štirinajst dni pa tudi več in ko prispe na .svojo postajo, kakšno razočaranje! Od naloženega blaga manjka več slo kilogramov tako, da ima pri posameznih vagonih do 10.000 K škode. Kdo mu povrne škodo? Nihče, železnica ne odgovarja, ker je bilo žilo poslano v odprtem vagonu. Odkrije drugi vagon, plahta je bila med potjo premočena, žito že zeleni, zopet je škode več tisoč kron. Tudi v tem slučaju zadene škoda stranko, ker železnica ne odgovarja, če vprašujemo: kje so zaprti vagoni, dobimo vse mogoče izgovore. Eden se sklicuje, da so bili poslani v Baranijo in zavzeti od Madjarov, drugi zatrjuje, da se rabijo za prenočišča baranjskim beguncev in prevoz j begunjskega imetja, tretji opravičuje, da se porabljajo zaprti vagoni za izvozno blago itd.. Če je prvi očitek resničen, je to pač za našo upravo obžalovanja vredno, begun jsko blago iz Baranje so po mojem mnenju že tndi zdavnaj mogli spraviti na varno, a izvoz, kakor ga sicer v svrho zbol jšanja nase valute želeti, vendar ne sme imeti prednosti, dokler ni zadovoljeno notranji potrebi. Če bi bile vse te težave prehodnega pomena, strpeli bi. a najhujše pri vsem je, da nimamo ni kakega upanja na zboljšanje. Interveniramo pri centralnem vozovnem vodstvu, pomoči ne le ne morejo dati, temveč tam naravnost povedo, da utegne postati še slabše. Kaj bo iz lega? Trgovec se trudi odstraniti ovire, a če vidi, da je ves trud ne Je zastonj, temveč pomeni zanj zgubo, poleni si pač novih poslov ne bo upal lotiti, kar bo moralo voditi h krizi v prehrani. Vendar to še ni vse. So še hujši slučaji. V Somboru smo n. pr. naložili vagon žita, ga odpremili v Ljubljano, kjer ga pa le ni pričakati. Začne se iskanje za zgubljenim vagonom, a naenkrat ga dobi me-do oni. na katerega je bil naslovljen v Ljubljani, dobavitelj v Sombor nazaj. Tu vendar mine potrpežljivost. Zakaj vse lo? Železnica v Rački je sprejela blago in odposlala naprej, prva postaja nn južni železnici pa konstatira, da .se vagonov pokritih s plahto ne smo prepuščati dalje, če ni odpošiljate! j naravnost izjavil, da gre škoda na njegov račun in zato hajdi nazaj, od koder je prišel. Če državna železnica, ki je vagon prejela in poslala naprej, ne ve predpisov južne železnice, kako naj se zahteva od pvi-valnika, da lo zna. Ta slučaj se mi /tli lako kričeč po remeduri, da jo res vsako rak -nje obsodbe vredno. Mučno je gledati, da gre stalno doline .vagonov v inozemstvo, a za lastno potrebo jih nimamo. Če gre še nekaj časa naprej, potem se je resno bati krize v prehrani. Teh težav danes konsument še ne vidi, ker še niso porabljene zadnje zalogo v trgovinah, a do popolnega izčrpanja ni več daleč, potem pa grozi pomanjkanje. To preprečili pa je dolžnost naše železniške uprave. Slovenija je bila dobro preskrbljena, ko je bilo mogoče dirigirati tu sestavljeno železniške transporte v Vojvodino. Ako železniška uprava ne more dodeljevati zaprtih vagonov v Vojvodini, potem ne bi smelo biti nikakega pomisleka, da se ti direktni transporti zopet uvedejo, ker je po izjavah naših železniških funkcijonarjev to mogoče. Nadalje je stvar železniškega ministrstva. da uvede enotno poslovanje, kar se tiče vagonov, na vseh progah, zlasti pa iz-dejstvuje, da se v nobenem slučaju že odposlani vagoni radi posebnih predpisov druge železniške uprave ne vračajo nesmiselno nazaj. Ako železnice niso uredile svoj vozovni park tako, da bi mogle staviti zaprte vagone za prevoz hrane na razpolago, tedaj so dolžne za prevoz v odprtih vagonih prevzeti odgovornost za primanjkljaj, ki nastane med prevozom. Kako se bodo železniško ministrstvo odločilo, je vseeno, samo da se da možnost prevoza in onemogoči primanjkljaje. Ni pa prav nobenega dvoma, da bode prišlo vprašanje prehrane v zelo težek položaj, če se razmere ne spremene. Draginjo prenašati je težko, pomanjkanje pa nemogoče. Jasno pa je, da odgovornost ne zadene trgovine temveč javno upravo. Masarykov obisk na Slovaškimi! Praga, 16. septembra. Predsednik Ma-sarvk je danes dopoldne odšel na potovanje k prvemu ofioialnemu obisku več mest na Moravskem, Slovaškem in Karpatski Rusiji. Spletke. Pariz, 17. sept. Agence Havas poroča: >Daily Mail objavlja brzojavko, katero je poslal Litvinov sovjetski trgovinski delegaciji v Londonu in v kateri Litvinov trdi, da je poslala Francija varšavski vladi noto, v kateri pozivlje poljsko vlado, naj se okoristi z bedo Rusije in naj stavi Moskvi ultimat. Dalje naj se obveže Poljska, da bo demobilizirala svojo armado in da bo postavila del svoje vojske pod francosko poveljstvo. Litvinov trdi dalje, da je prejela slično noto tudi rumunska vlada. »Dailv Herald« smatra Litvinove podatke za avtentične, nekateri drugi listi pa jim ne verjamejo. Zanimivo pismo iz Amerike. Objavil P. K. G. Johnstown, Pa. 13. avg. Johnstown je malo mesto po ameriških pojmih: ima 80 tisoč prebivalcev, ki so mešanica vseh mnogih narodov: še Si-rijanci so tu, le Čehov ni. Mesto obdajajo velifke tovarne, livarne za jeklo, ob vznožju precej visokih hribov, kakor vaši Gorjanci. V bližini tovarn so hribi goli, ker dim mori življenje na njih. Tem bujnejša pa je rast po njih nekoliko proč, rekel bi na pol tropična, ker te vrste košato drevje se vidi samo po južnih krajih. Vendar vročina ni prehuda, ker je Pensilvanija sploh gorata dežela, Amerikanci so iznajdljivi ljudje: zagrebška ali graška vzpe-njača Ti je znana. Toda ona je igrača proti vspenjači v Johnstownu, ki dela kot okoli 60 stopinj in dviga ne samo ljudi ter jih vozi na vrh hriba, ampak kar cel voz s kon;i vred aH avto, v katerem sede ljudje. Plača se od voza aH avta 30 centov, od osebe pa šest. Del mesta, kjer sedaj bivam, se imenuje Cambrici, dolg je kakor Novo mesto od mosta do starega pokopališča in ima štiri vsporedne ulice, ki jih križa deset v v pravokotu v širini enega kilometra. Na tem malem prostoru je 14 cerkva vseh kršč. ver: hrv, kat., srbska pravoslavna, grška, nemška in irska katoliška, grška razkolna in več luteranskih. Samo Slovenci nimajo nič, dasiravno jih je med drugimi sorazmerno največ, 240 družin, nešteto sanice. Hrvatskih družin je samo 140, pa imajo tu cerkev in svoje katoliške župnijske šole s 6 redovnimi sestrami. Prvoino jc bilo namenjeno, da bi imeli Hrvatje in Slovenci skupaj eno cerkev, toda tukajšn.i Slovenci ne pridejo blizu drugače, kakor kadar rabijo duhovnika za parade, krst, poroke, pogreb in še takrat zabavljajo ker morajo plačati tu običajne pri.stcjb ine. Mene je dostikrat sram naših rojakov. Nič čudnega, da je tu, »avstri>ki« katolicizem na zelo slabem glasu. O da bi sedanji čas naučil naše katoliško ljudstvo spoštovati svojo vero, kakor jo sedaj spoštujejo Poljaki iz Ruske-Poljske, Nemci iz Ra ha iz Bismarkove dobe in Irci, mu,če-niki za svojo vero! Naši ljudje za svojo vero niso nikdar nič trpeli, zato je ne zna> ceniti in se je ravno tako ravnodušno zne-be v Ameriki kakor svojega klobuka, ki jim ga veter vrže z ladijinega krova v morje, kakor si Ti mnogokrat povdarjal na misijonskem svojem potovanju raz leče. Med Slovenci se širi socijalizem kot kuga: Če povem, da sem po svojih misijonskih potih našel le še po 4—5% naših ljudi, ki še zahajajo v cerkev po avstrijskem načinu brez pravega verskega navdušena, boš iz tega spoznal, kaj so m Slovenci na tujem, če bi tudi že sam ne imel skušenj s Tvojega misijonskega dela po Nemškem, ob Renu in na Vestfalskem. Ti odstotki veljajo za kraje, kjer nimajo Slovenci duhovnika svojega rodu. Priliko imam, da pridem v dotiko s socialisti drugih narodov: Amerikanec je olikan in pusti vsakemu svoje prepričanje, takisto tudi socialist: ako se disputira z njim, mirno posluša in rnirno odgovarja ali ugovarja, Slovenec socialist je surov: du: hovnika, ki ga niti ne pozna, da je njegov rojak, napade z zlobno besedo in smešenjem proti svojemu tovarišu. To se je meni zgodilo v \Vest-Virginiji, kjer sem imel misijonsko delo, kakor tudi Tebi, ko si deloval med rojaki na Nemškem, kakor si mi pripovedoval. Vračaje se iz privatne hiše, kjer sem bil opravil sv. mašo, spovedal nekaj ljudi in jih obha;al, sem snel kolar, ker sem moral iti mimo hiše, kjer sem biil prejšnji dan napaden. Menda ga ni socialističnega lista, ki bi bil zlobnejši, nego so tu slovenski socialistični listi. Pametni stariši ne dovolijo, da bi se učili njihovi otroci slovensko citati ter pravijo: >,Saj je zadosti slabega čtiva v angleškem jeziku, zakaj bi se moj otrok naučil čitati tudi šc zlobnosti v mojem materinem jezilku meni v sramoto.« Prav imajo! Tudi slovenski duhovniki v Ameriki so povečini tega mnenja in zato ne kličejo v Ameriko in v tukajšnje šole slovenskih šolskih sester. Dobi sem otroke slovenskih starišev ki niso znali slovensko govoriti, dasi so za silo razumeli slovenski jezik. Ko sem jih praštl, kojega naroda so, so odgovorili da so Slovenci. Takisto pravi nemški otrok: I am German, jaz sem Nemec, dasi ne zna besedice nemški. Ameriška sloboda ne zatira narodno- sti, kakor to delajo Nemci ali Italijani v starem kraju, ampak le zahteva lojalnost napram deželi, ki ti daje kruh. Ko smo imeli v Čikagi birmo, je uri vhodu Škofa v cerkev angleško-ameriška godba svira-la: »Naprej zastave slave!« Kaj ne, kak krik bi bil v Gorici ali Celovcu, ako bi se bilo to tam zgodilo? So pač malenkostni ljudje, starokrajci, ki ne dosežejo Ameri-kanca niti do gležnjev. Nekaj mi pa ni všeč tu, v Ameriki: Ozkosrčnost ameriškega episkopata, v kolikor je isti irskega rodu. Dobe se škofje, ki tolčejo na angleški jezikovni boben in se ne brigajo za vernike drugih narodov, da bi jim namreč dali duhovnika, ki bi bil vešč narodovega jezika: povsod silijo naprej irske duhovnike, češ, naj se ljudje nau,če angleško, pa ne bo treba nikakih drugih duhovnikov. Do hudega so se letos sprli v Baltimore na škofovski konferenci, ko jim je slovaški škof Kuidelka očital brezvestnost in dokazal s številkami veliko škodo, ki jo ima katoliška cerkev vsled odpadanja Slovanov k socijalizmu, ker škofje niso potom Rima poskrbeli, da bi bili prišli tudi pastirji z ovcami v Ameriko, Irec je unet katoličan po svoie, pa tudi hud socijalist. Iz tega vidika presojam jaz sedanje gibanje. Bog vedi, kake bi pravice delili Irci, ako bi bili na mestu Angležev? Pravkar sein čital statistike konverzij v Ameriki, Letno e vrne 40 tisoč Ameri-kancev v katoliško cerkev, ki danes šteje nekaj malega manj nego 19 milijonov katoličanov saimo v Zodinjenih državah! New-york ima nad % prebivalcev katoličanov in katoliškega moža za župana. Teh 19 milijonov katoličanov pa/ je povzetih iz cerkvenih zapiskov, torej so to ljudje, ki redno podpirajo cerkev in vrše svoje verske dolžnosti. Za drugih 27 let je bilo konvertitov 800.000. Po izkazih velikega amer. šematizma se ka^ličam-stvo namnoži za vsakih 10 let za 25 % tako, da je katoliška cerkev v Zj. državah od leta 1893 narasla za 2,200.000. Ni je več svetovno, zgodovinsko zna;-menite družine v Zj. državah, ki bi ne imela že med seboj komevrtita. Tudi Woodrow VVilson ni brez njega in zadnji Wascbington, rojen na domačiji Georgija Waschingtcna, je katoliški duhovnik. Zlasti sedaj po vojski se množe konverzije. Znamenito je, s kako odločnostjo nastopajo zavedni katoličani iz Amerike Sirom sveta. Ču,l sem to-le: Ko je neki ameriški polk došel v Pariz, je polkovnik odredil, naj se kateliško moštvo tega polka zbere drugi dan, na nedeljo, na nekem parižkem trgu, kjer bo sv. maša za-nje. Polkovnik je bil katoličan. Polk pride s zastavo in godbo na določeni prostor. Med tem se je zvedelo po mestu, da bo zopet enkrat na jarvnem prostoru sv. maša. Ljudje so pridrli skupaj, z njimi tudi zastopnik magistrata, ki je polkovnika opozoril, da po francoskih postavah ni dovoljeno bogoslužje na javnem prostoru. Polkovnik ga pogleda gori in doli in reč?: »Kjer veje jo meriške zastave (Starš and Strip) tam je ameriška svoboda tudi za vere, torej bo sv. maša v njih okrilju.« Na poveljnikovo povelje dvignejo zastavonoše zasave kvišku, godba zaigra ameriško himno in duhovnik, vojaški seveda pristopi, ter opravi sv. daritev. Francozi, framasoni so seveda odšli z dolgim nosom. Kako v časti je katoliška vera in z njo katoliška duhovščina pri Amerikancih, dokazuje to, da zadnje čase razni »ministri«, t. j. protestantovski pastorji nosijo katoliški kolar, ker vidijo, da je bolj v časti nego njihova bela zavratnica. Intereaanten je ta-le slučaj iz fracos-ke fronte. Neki ameriški polk, po večini protestantje, je imel za svoje katoliško moštvo katoliškega vojnega kurata. Le-ta bi biil imel biti prestavljen k drugemu, po številu bolj katoliškemu polku. Kar dobi polkovno poveljstvo prošnjo, naj bi vendar ta vojni kurat ostal pri polku, ki je baje po vsem katoliški. Polkovnik po&lje prošnjo s podpisi vseh vojakov tega polka ku-ratu z opombo, da se mu čudno zdi, od ke-daj je njegov polk popolnoma katoliški. Preiskava je dognala, da so se tudi ino-verci podpisali, češ, da so katoličani, samo da bi bili ohranili katoliškega kurata pri polku, ker za svojega niso marali. Za poživljenje verskega duha pri ameriškem vojaštvu so veliko, če ne največ storili tako imenovani Kolumbovi vitezi, organizacija s katoliškm programom katero vodijo odlični katoliški lajiki. Milijone in milijone je dala ta organizacija za dobrobit vojakom na bojnem polju brez razločka vere. Njeni ljudje so šli za vojaki v strelne jarke kot prostovoljni sanitejci. Organizacija je preskrbela, da je vrhovno vojno vodstvo nastavilo civilno duhovščino v obilnem števillu pri vseh količkaj večjih krdelih ameriških vojakov na bojišču, pa tudi v zaledju po taboriščih. Ti civilni vojni kurati so šli od tabora do tabora in delili ne samo versko pomeč, ampak tudi gmotno, ker so razpolagali z denarjem in drugimi sredstvi za udobnost ameriških vojakov. Nek Tather Kelly je postal tako popularen po Ameriki po vojski, da se pri imenovanju njegovega imena vsak Amerikanec prime za pokrivalo v znak spoštovanja. Bil sem pričujoč pri kino-predstavi, ki kaže Tathra Kel;ly-ja v strelnem jarku med ploho šrapnelov v sredi ranjencev. Nepopisno je bilo navdušenje občinstva, ko je ta film drsal mimo naših oči. v prav božji previdnosti je bilo delo Kolumbovih vitezov med vojsko in njihova skrb za dobrobit vojakov po duhovščini, Vojskini naalediki se šele sedaj kažejo po Ameriki v obilni brezposelnosti: V New-Yorku je preko pol milijona ljudi brez dela in zaslužka. Resna je nevarnost nemirov po zimi, ko ne bo kruha iin kurjave, To je najbrže eden izmed vzrokov Hardingovega koraka za sklicanje konfe-rece v Washingtonu in pobotanje z drža,-vami za vojna posojila* Amerike evropskim državam ter s tem oinogočenje ameriške kupčije po Evropi. Kdo naj sedaj pri tej valuti kupuje ameriško blago, kje naj Amerika najde drugje kupčijski trg za svoje industrijske proizvode, kako iziti i z delavske krize, ki tare sedaj tu delavstvo? Delavci stradajo: Tu v Johnstownu so družine, ki si morejo privoščiti hrane samo enkrat na dan, pa kakšne? Malo manjka, da ne take, kakor smo jo mi vži-vali med vojno, Amerika nima stoječe vojske. Kako bi bila policija kos nemirom, si ne znam predočevati. Malo pred mojim prihodom je dala vlada v Chicagi zapreti okoli 2000 komunistov. To je bilo takrat, ko ljudje še niso stradali. Kaj bo sedaj?.,. Pomanjkanje zaslužka se pozna povsod, tudi po cerkvah. Dobri župl ani nimajo, slabi že prej niso podpirali cerkve ter jo sedaj še manj. Vkljub temu, da smo imeli v Chicagi začetkom julija v senci, v sobi 99 stopinj F. t. j, 36° C. nisem čutil kakih neznosnih težav vročine. Pomoč proti njej so vdobne kopalne priložnosti, ker ima tu vsaka hiša kopalne sobe z mrzlo in toplo vodo ki se avtomatiško greje z plinom, takoj ko se pipa odpre in začne voda teči. LISTEK. Anafole Le Braz: Islandska velika noč. Iz francoščine prevel P. V. B. fDalie.l V. Vsi kapetani bi se ne bili obnašali lako velikodušno proti mornarju, kakor je to storil Herv6 Guyader mojemu bratu. Bog obvaruj, da bi enemu izmed njih kaj slabega očital: v tridesetih letih ribarenja sem bil spoznal mnogo dobrih in mnogo slabih; malo bi jih pristalo na to, kakor ta, da izgubi še en dan ribjega lova in zapusti velike ceste, po katerih hodi pole-novka, Iei se jih prav lahko ne najde več, in vse to, da izpolni željo umirajočega, na katerega ga ni vezala nobena družinska vez in ki je imel samo pravo na navadni pomorski pokop, na platneno vrečo in desko, s katere ga spustijo v globino in na Requieseat in pace, ki ga molijo pri po-gn zan ju. — Ubogi Hervš Guyader! Menda mu morje nikdar ni odpustilo, da mu je iztrgal to žrtev. Ko sem šest let pozneje pristal z ■ Reine-des-Anges«, na kateri sem bil takrat vkrcan, v tregorski luki, so bile prve besede službujočega carinarja, da od konca julija ni nobene vesti več o Misericordei. Spomnili smo se, da je oh tem času divjala huda nevihta. Misčricorde se je morala potopiti z vsem, kar je bilo na njej. Vprašal sem po njenem moštvu. V zapisniku sta bila razven kapetana dva moža, ki sta mi pomagala pri Guillaumeu: Mathias Garandel, mož z lesom in Desire Kerneur, stari novofundlandec. Bog bodi milostljiv njih dušam!... Ko smo dospeli v reikiaviški zaliv, smo spustili čoln v morje in v njega krsto. Kemeur jo je bil napravil iz delov desk, ki so bile namenjene za popravo ladje v slučaju poškodbe. Bili smo tako oprezn1, da smo jo zvezali z močno vrvjo, ker smo se bali, da se ne bi zrušila pri prevozu. Tudi križ smo napravili, ga vtaknili v katran in začrtal sem v belih črkah nanj sledeči jako preprosti napis: rGuillaume Kerello, iz Plouguiela. H 25 let. 1 Šest mornarjev se je vsedlo v čoln, po trije veslači na vsako stran krste, kapetan zadaj je krmaril, jaz pa sem bil spredaj in čital polglasno iz svoje molitvene knjige zadnje molitve. Ta dan je bilo skoraj bretonsko vreme, a zimsko, megleno in sivo bretonsko vreme. Solnce se je skrivalo... Kakor bi se hotelo nebo stopiti z morjem v meglo lahko kakor tančico. Ogromna predgorja so izgledala od strani kakor ono velikansko obzidje sveta, o katerem govore včasih naše pravljice in za katerim baje cvetijo skrivnostni vrtovi smrti... To je bil čuden pot, kar pretrese me, če mislim nanj. Slišali ste praviti o >Ladji Duše — Lestr an Anaon — ki včasih jadra ponoči ob našem obrežju, tako natovorjena, da se skoraj potaplja, in katere potniki odgovarjajo, če jih kdo pokliče, samo z amen. Tako smo se mi vozili in mrmrali molitve. Možje so veslali previdno, kajti krsta jih je ovirala, in tudi radi čeri, ki jih je bilo vse polno v zalivu. Če je slučajno ročaj kakega vesla zadel ob krsto, smo se stresli, kakor bi nas preplašil kak nadnaravni ropot. Kmalu nismo od Misericorde ničesar več videli kakor jambore: ti so zrastli v daljavi v fantastično velikost: kakor bi se prikazen ogromnega križa dvigala nad vodami... Včasih so se pokazale ob našem potu navpične skale, mali skalnati otoki s strmimi in polzkimi stenami, podobne razvalinam. Na njih so sedele v dolgih vrstah gage, ki so nas gledale s svojimi skoraj človeškimi očmi in odpirale in zapirale svoja bela krila. Bilo je nekako poldan, ko smo pristali v Reikiaviku. Izkrcali smo krsto na obrežju in ostali smo okoli nje, da jo stražimo, medtem je pa šel kapetan k mestnim oblastim prosit dovoljenja za pokop in k javnemu grobokopu, da izkoplje grob. Nepremično smo stali tam na svojih nogah, krajce klobukov smo imeli zavihane navzdol in vsi stno bili zamišljeni in v zadregi... Poznal sem Reikiavik, ker sem bil prišel tja dva- ali trikrat neko leto, ko smo zamrznili in ko smo se mogli sprehajati peš po zle-denelem valovju. Spominjal sem se pa samo še na par slik pri popivanju žganja, na nejasne prikazni miz, z bakrom obitih sodov, natakarice v baru, ki so bile vso rdeče in imele črne frizure kakor ženske v Seinu in ki so jim dolge kite visele čez hrbet, in globokih glasov hripavih mornarjev — vse to v vzduhu dima, ki je dišal po tobaku, alkoholu, olju in predvsem po ptičjih odpadkih, katerih se prebivalci poslužujejo za podkurjenje ... Oh, kako turobno in temno se mi je zdelo v tej uri to žalostno mesto fjordov, mesto brez veselja, brez luči, brez drevja, kot bi bilo čisto nago pod svinčenim nebom in tako temno s svojimi lesenimi hišami, ki so bolj preperele, kakor stare ladje, ki jih puste pri nas zgniti v lukah! Nad strehami je štrlel v zrak zvonik, ali bolje rečeno stolpiček... Mislil sem na naš stolp v Plouguelu, na njegovo nedeljsko potrkavanje, na jeseno na pokopališču, kjer gnezdijo divji golobi. Tam v senci bi Guillaume tako sladko počival! ... Misel pa, da ga moramo zt^resti tu, v tej tuji zemlji, na skrajnem koncu in skoraj zven kristjanske zemlje, mi je krčila srce. In če ne bi spošto.al rj. >ve zadnje želje, bi morda sunil z nogo njegovo krsto, da, sunil bi jo z nogo v morje in rekel: »Bog s teboj, brat!.,. Kamoi" '.i te bo val odnesel, boš imel bolje in boš blizu Bflja, kakor v teh krajih obupa.« Nedaleč od nas na obrežju je stala baraka, na kateri je plapolala danska zastava. Star možak z uradniško kapo — menda kak varuh pristana — nas je opazoval s praga nekaj trenutkov, polom jo prišel k nam in nas vprašal francosko: f Alfred Jensen. 15. t. in. je umrl na Dunaju Šved Alfred Jensen. Pokojni je bil rojen I. 1859 v Lundu na južnem Švedskem. V Rusiji, kjer je v mladih letih bival, se je naučil ljubili slovanske narode. Naučil se je večine slovanskih jezikov in prepotoval tudi Balkan, kjer se je navdušil za bolgarsko, srbsko in hrvatsko kulturo ter književnost in prevedel na švedsko Prešerna. Prevel je tud j Gunduliča, Mažuraniča, Prerado-viča, -Gorski Vijenac. itd. Zadnje čase je bil tajnik za statistiko v Noblovi akademiji. Že pred vojno je napovedoval padec avstro-ogrske monarhije. Skupaj z Erne-slom Denisom in Seton-Watsonom spada med največje prijatelje slovanstva. Večen mu spomin! Socialni tečaj na Sv. Joštu in katoliško dijaštvo. Vedno bol jse množijo tožbe, da je današnje dijaštvo nedelavno. Zlasti velja to o akademikih brez razlike svetovnega naziranja. Mrtvilo, v katero je vojna potegnila dijaštvo, onemogočuje še vedno vsa ko pozitivno delo. V dobi, ko bije naš kmetski in delavski sloj najtežji boj za svoj obstanek, ob času borbe med avtono-mizmom in centralizmom stoji velika večina naše omladine pasivno ob strani. Jasno jc, da tako nc gre dalje. Ker smo pa prepričani, da je zelo važno, da se ravno katoliško dijaštvo čim preje zave in Joti svoje naloge, zato moramo napeti vse sile, da ga strnemo v jekleno falango, ki se ne bo ustrašila nobene sile. Dokler je živel med nami dr. Krek, je vsako leto okoli sebe na Sv. Joštu zbiral učečo se mladino in jo pripravljal za javno delovanje. Toda Evangelista ni več med nami, ni več tir. Mahniča in sami se bomo letos zbrali na Sv. Joštu, da si v Krekovem in Mahničevem duhu in po njihovih smernicah začrtamo program, ki bo odgovarjal v vsem časovnim potrebam in ki nam bo kažipot za bodoče delovanje. Kroščanstvo in socializem! To sta dva vidika, ki bosta merodajna za naše delovanje. Mnogokrat nam ne bo takoj jasna pot, ki vodi do cilja, toda jasno se sveti pred nami cilj — križana Ljubezen na Kalvariji; težka bo morda pot na goro krščanskega idealizma in požrtvovalnosti, a milost nas bo krepila. Globoko verni katoličani. ratliikaln' napram sebi in široko socialni — to naj bosta temeljna kamna našega prog^finip. S tem programom pojdemo na delo In z njim bomo tudi prodrli. Zato, tovariši, na svidenje 24. in 2-5. t. m. na Sv. Joštu! Program tečaja na Joštu. Ker priredi lečaj sedaj Kranj—Trži-ška podružnica SDZ, opozarjam tovariše, da se morajo vnovič prijaviti na naslov: 'Jagodic Jože, st. theol. Visoko nad Kranjem, pošta Šenčur. — Prijave za avgust ne veljajo. Vsak tovariš naj vzame s seboj kako zimsko suknjo ali pelerino, ker bo ponoči že precej hladno. Hrana in stan najbržje okrog 30 K. Spored je sledeč: Dne 24. septembra: Ob pol 9 .uri sv. naša, nato predavanja: dr. Gosar: 0 socialnem vprašanju. — posl. Brodar in dr. Mohorič: O kmetskem vprašanju. — Korn-lanec: O delavskem vprašanju. — Dne 25. septembra: ob 6. uri sveta maša s skupnim sv. obhajilom, nato predavanja: Ter-seglav: Religiozne osnove našega življenja- — jur. Korošec: Program katoliškega dijaštva. Dr. A. Korošec: Smernice političnega razvoja v Jugoslaviji. Bogoslovec Jagodic: Krščanstvo in umetnost. Tečaj je v prvi vrsti za naše akademike, bogoslovce in srednješolce, gg. starešine in vsi prijatelji našega pokreta iskreno vabljeni! — Korošec Viktor, cand. iur. Riharska pogodba z Italijo. • Jutro« izraža neko rahlo nezadovoljnost s Slovenskim Narodom« in : Slovencema, ker sta poročala, da je Jugoslaivja v ribarski pogodbi, ki se je te dni v Pulju sklenilo, pred Italijo kapitulirala. Mi nismo o nobeni kapitulaciji ničesar pisali, pač pa smo omenili, v kakšnih navdušenih besedah jc predsednik naše delegacije dr. Kr-stelj to pogodbo slavil, kakor da bi se bilo doseglo bogvekaj izvrstnega. Slovenski Narod se bo pa že sam vedel zagovarjati. Ker pa jc stvar načeta, naj se konstatira jo sledeča dejstva: Med Avstrijo in Italijo so pravice ribolova v Jadranu slonele na pogodbi v Gorici od I. 1884. Glasom te konvencije so pravice italijanskih ribičev v naših vodah bile dosti omejene, te omejitve pa po pogodbi, ki jo je zdaj sklenila naša delegacija, odpfldejo. tako da italijanki listi soglasno konstatirajo, da so Italijani dosegli zdaj še nove ugodnosti. Gre namreč za ribolov v Kvarnem in Kvarnerolu, ki ga bo zdai Italija mogla skupno z Jugoslavijo neomejeno eksploalirati, kar pomeuii za Italijo velikansko, kajti žc v omejenem obsegu je ta ribolov donašal Benetkam in či-jozi več kot 50 milijonov lir na leto, bo pa zdel neprimerno več, kajti Socictft veneta di pešca« in »Societa d i pešca di Trieste« bosta smeli ta ribolov organizirati in izvajati brez vsake kontrole in omejitvenih določil od strani naših pristaniških in morsko-finančnih oblasti. Za več pa Italijanom tudi ni šlo, kej1 je Kvarnero in Kvarnerol sploh najbogatejše ribolovišče celega Jadrana. Vrhtega pa bodo italijanski ribiča sineli smeli .jvobodno loviti tudi po vsej dalmatinski obali, ne da bi smeli naši loviti na vzhodni italijanski obali. Tako vsai oro-čajo italijanski listi, dočin je naša delegacija sklenila, da o konvenciji ničesar ne objavi, dokler se ne bo v Belgradu potrdila. Res pa je, da dobimo mi pravico ribolova v vodah otoka Pelagruža in Lastova, kjer so dobra lovišča za sardele, ki pa ne odtehtajo kvarnerskega lovišča. Sni. oh se ne da tajiti, da so ugodnosti za italijanska ribiče večje, na vsak način večje neeo one pod starim režimom. Sicer pa radi počakamo, ko naša vlada objavi pogodbo in jo odobri, da se slišijo vsi razlogi, ne more pa nihče prepovedati, da se ugotovi že zdaj to, kar Italijani sami pišejo o stvari. -I- Naša uprava. Vlada je definitivno sklenila, da ima Savez hrvatskih učiteljskih društava« izročiti svojo imovino »Po-vjereništvu udruženja jugoslavenskh učitelja«, dasi je vprašanje, ki se tiče izključno društva, popolnoma sporno in se more po obstoječih zakonih rešiti samo po kom-petentni sodni oblasti. Kn moment več, da se razume, zakaj naš kurz v inozemstvu pida.__________ Politične novice, -r Slovenski samostojneži Srbiji. Glasilo srbskih zemljoradnikov ,Selo.. piše o potovanju slovenski hsamostojnežev v Srbiji. V nedeljo je prišla v Belgrad skupina slovenski hkmetov, ki hoče potovati po Šumadiji, cla spozna naše kraje in razmere. Prišlo jih je okoli 100, a ne vemo, če so to kmetje, ker o njihovem prihodu ni bil obveščen Glavni Savez Zemljo-radničkih Zadruga, (največja kmetska organizacija Srbije), ki je edina poljedelska organizacija, ki bi mogla preko poljedelskih zadrug povsod organizirali sprejem slovenskih bratov in jim omogočiti stik in pa spoznanje s prvimi našimi poljedelci. Namesto tega je organiziralo sprejem in potovanje ministrstvo za poljedelstvo, ki je »vrlo daleko od seljaka« in te slovenske kmete so sprejeli v Belgradu in ž njimi pili Pašič, Pribičevič, Trifkovič, Kukovec, Pucelj, general Zečevič in razni drugi njim slični zemljoradniki . Vse vpitje s slovenskimi kmeti ima politično ozadje. To je »politična robota«, s katero poskuša vlada popraviti svoje držanje proti Hrvatom in Slovencem. To potovanje se vrši v času, ko se osnavljajo v Sloveniji organizacije radikalne stranke in je zaradi tega prišel v Slovenijo kot namestnik Ivan Hribar, ki je v resnici samo zastopnik Pa-šičevih trgovskih in finančnih operacij...« + Naši diplomati. Afera našega generalnega konzula Savica v Newyorku, ki se je moral pred predsednikom Hardingom, ki mu je odvzel pravico poslovanja, pobegniti v Kanado, da ga amerikanska policija ni zaprla, potem pa je bil za nagrado od naše vlade imenovan na Dunaj, je zadostno znana. Istotako je imel lepo afero naš generalni konzul Cerovič na Dunaju. Najbolj pa je kompromitiral našo diplomacijo zastopnik naše države pri Zvezi narodov v Ženevi, gospod Spalajkovic. Dasi je Albanija bila od Zveze kot član že nekaj časa sem sprejeta, je Spalajkovic na zadnji seji Zveze narodov smatrat za potrebno dajati post festum tej korporaciji lekcije, češ, da ni imela te pravice. Zato je Spalajkovic dobil primeren odgovor od Balfoura in ga je tudi mimo v žep vtaknil. Albanija ni vredna, da bi zastopnik naše države zaradi nje hodil v Ženevo po blamaže. Na vsak način ni taktno in nasprotuje vsakim pojmom diplo-matičnega postopanja, če gospod Spalajko vk: pred Zvezo narodov osporuje izvršena dejstva ter tako škoduje ugledu lastne države pred mednarodnim'1'orumom, ki nas bo imel za popolnoma nezanesljive in neresne. Drugod bi se tak diplomat takoj odpoklical, pri nas pa je kandidat za mesto ministra za zunanje zadeve. -r Protičev razglas. Današnja -Samouprava« prinaša popolnoma kratek izvleček Protičevcga proglasa brez komentarja. Alnrmujoče vesti italijanskega časopisju o naši državi. Kolikor mi \emo, v lada v naši državi hvalabogu mir in red. Pač se je poročalo pred nekaj časom o nemirih v Šandžaku, ki pa so omejeni na nekaj okrajev. Spričo tega je nedopustno, da italijanski listi razširjajo najgorostasnejše vesti o v staji v Bosni, da izpodkopljejo našo valuto. Tako n. pr. piše reška Voce del Po-polo« 16. t. m. iz B e 1 g r a d a (I) sledeče: Kakor piše srbska /Tribuna (!), so vstaši v Bosni vrgli s tira vlak s četami, ki so bile namenjene v Sarajevo. Zgodila se je nesreča, ki je zahtevala mnogo žrtev. Po celi bosansko-srbski meji navaljujejo vsta-ške čete na srbsko vojaštvo. Bolnice na meji so polne ranjencev. O celem srbskem bataljonu ni več sledi. Najbrž je bil obkoljen od »sfašev. O tretjem polku govore, da je pomoril svoje častnike in prešel k vsta- j šem. Število teh znaša čez 100.000. Imajo najmodernejše puške in mnogo topov. Sa- | rajevo je okupirano od bosanskih vstašev, j ki imajo r.a čelu hrvatske oficirje!!! Vladne j čete be/e, moreč, požigajoč in pleneč Vodja vstašev, Petruč, vzdržuje zvcv.e z Zai;re-boro.< — To so tako nesramne laži, da bi jih •"> bilo treba niti dementira i, ako bi ne vedeli, l.iikorado inozemstvo nasede takirn lopovščinam. Gotovo imajo tu svoje prste vmes kakšni internacionalni špekulanti, da slabšajo našo valuto. Zato je nujno potrebno, da naša vlada te gorostasne izmišljotine dementira in od italijanskega komisarja na Reki zahteva, da take naši državi sovražne vesti konfiscira! + Dantejeva proslava. 15. t. m. so se v Firenci na čarobno okrašeni zgodovinski piazza della Signoria zbrali zastopniki vseh italijanskih mest. Nato se je vršil sprevod v S. Croce, kjer se je položil pod Dantejev spomenik venec. — Češka javnost je Dantejev jubilej tudi nad vse častno proslavila. Vsi listi so imeli ali posebne priloge ali pa uvodnik o pomenu največjega pesnika. Na vseh čeških vseučiliščih se bo vršila slavnostna komemoracija, po celi deželi pa ljudska predavanja in so v tisku razne izdaje Dantejevih del, zborniki in komentarji. — Na Dunaju se je vršila spominska slavnost v veliki dvorani »Musikvereina , ki je bila natlačeno polna. Prisostvoval je predsednik republike Hainisch, kardinal, zastopniki vlade, vseučilišča ,vseh znanstvenih in umetniških korporacij, duhovščina ,itd. Igralec Moisy jo deklamiral v italijanskem jeziku zadnji spev Raja, maestro Weingartner pa je dirigiral Dantejevo sinfonijo Liszta a spremijevanjem kora. — V Rio de Janeiro je predsednik republike ob navzočnosti vlade, diplomatskega zbora in velike množice položil temeljni kamen za spomenik Danteju. + »Umaknite se, brezveslnežiU je naslov članku v dr. Trumbičevi Slobodni Tribuni« od 18. septembra. Dr. Trumbi-čevo glasilo se bavi z notranjim in zunanjim političnim položajem, kakor ga je ustvarila sedanja demokratsko-radikalna koalicija in pobija trditev demokratskih listov, da padanje naše valute s tem ni v zvezi. Tudi naše »Jutro« je pisalo, da so razmere tudi v ostalih državah Evrope -zelo slabe, pa vendar tam valuta ne pada, iz česar sklepa, da tudi pri nas denar ne izgublja svoje vrednosti zaradi neugodnega notranjega poločaja. Dr. Trumbič čisto pravilno odgovarja, da je padec valute odvsen od tega, kako vlada položaj zemlje razume. Anglija ima cele bataljone brezposelnih, nemire v Indiji, homatije v Irski, en štrajk za drugim, ohranja pa mirno kri, vsled česar inozemstvo še dalje trdno veru je v moč in solidnost britanskega imperija. Šlično je v Češkoslovaški, kjer vlada ne posega po nobenih izjemnih sredstvih, da premaga notranje težave. Pri nas pa je Pribičevič uvel teror, obznana sledi za obznano, pres-biro sam sumniči večino državljanov vele-izdajstva, uničujejo se legitimni mandati ene cele stranke, uprava se pogreza čim-daljebolj v strankarsko korupcijo. K temu pride dejstvo, da so se dobri diplomati upokojili, zdaj pa sedi povsod porodica«, ki često niti inozemskih jezikov ne pozna, najvažnejše poslaniško mesto (v Parizu) pa niti ni zasedeno, ker se porodica« med seboj zanj prepira. »Ni mogoče« — piše dr. Trumbičev list — --da bi državljani imeli aupanje v obsloj države, če vlada sama vsak dan na vse grlo vpije, da je država v nevarnosti.« Konec: Maknite se. besavjes-ni!« To je danes klic cele poštene Jugoslavije. + Zoper nameravano uvedbo vojaške dolžnosti so protestirali zastopniki južnega Tirola na shodu občin v Boznu in sklenili, da naj poslanci pri italijanski vladi delajo na to, da se ta namera opusti. — To je pereče vprašanje, ki v enaki meri zadeva tudi primorske Slovence. -f Sveto vojsko nameravajo mohame-danci proglasiti v Maroku, kakor poročajo španski listi. S tem bi položaj postal nevaren seveda tudi za Francijo. -[-Boji v Albaniji. Italijanski listi poročajo iz Berna: V jugosovnnskih krogih se zatrjuje, da so Albanci zasedli Vecir— Kerpren, kjer se stekata črni in beli Drin in kjer se vzdržuje zveza med jugoslovansko mejno črto in Miriditi. Dnevne novice. — 70 letnica svojega rojstva praznuje 19. t. m. pokrajinski namestnik za Slovenijo Ivan H riba r. Ivan Hribar se jo rodil 19. septembra 1851. Nn politično areno je stopil skupaj z dr. Tavčarjem in je bil z njim izvoljen 1889 v deželni zbor kranjski, kjer je zastopal novo narodno-napredno strujo. Že prej je kot zastopnik banke Slavi je, zlasti pa kot izdajatelj Slovana« (1884—1887) širil zlasti misel slovanske vzajemnosti; najbolj pa se je jubi-lar naučil na nacionalnem polju od Čehov. V občinskem svetu ljubljanskem je bil /e I. 1882, župan pa od leta 1896—1910. Mesto je po poh-esu pod njegovim županovanjem dobijo docela novo ljce. L. 1911 je bil Ivan Hribar interniran, potem pa živel kot izgnanec izven ožje domovine, dokler ni z osvobojen jem spet stopil \ politično areno, toda ne več kot borec, ampak kot poslanik naše države v Pragi, od 1921. pa pokrajinski namestnik v Ljubljani. Ivan Hribar je kot oseba vzor vztrajnosti, marljivosti, vestnega izpolnjevanja naloženega dela in mre-nja pomagati si naprej skozi vse ovire; dočim je koncepcija dr. Tavčarja bila izvirna in globoka, je Hribar bil mož neumornega vsakdanjega dela. O njegovi politiki nasproti nam in katoliškonarodnemu, oziroma krščanskosociainemu pokretu danes ne govorimo. K 70 letnici naše čestitke! — Obletnico svojega abderitslva bo praznoval 18. septembra 1. 1922 gospod Islinič, avtor raznih notic v Slovenskem Narodu«. — Umrla je snoči gospa Marija dr. Treo-va iz znane kraške rodbine Mahor-čičeve, soproga g. dr. Dragotina Treo, bivšega odvetnika v Gorici, sedaj v Ljubljani, in tašča odvetnika g. dr. Frana Novaka. Pokojna gospa je bila vsled svojega plemenitega značaja v vseh krogih splošno priljubljena. Pogreb se vrši v ponedeljek ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Knafljeva ulica 4. Prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje. — Požar in gotov denar. Prebivalstvo po deželi hrani navadno doma velike svote denarja. Pri zadnjih obširnih požarih je zgorelo mnogo gotovine posameznim posestnikom, nekemu posestniku okoli 100 tisoč kron. Ali ne bi bilo bolj pametno vlagati denar v hranilnice, od koder se lahko dvigne vsak dan brez odpovedi? Tam je denar varen pred požarom in tatovi. Ker je ravno sedaj razpisano 7 odstotno deželno posojilo, je dana najbolj ugodna prilika za plodonosno naložbo denarja. Posojilo rabi država za zgradbo železnic in luk ter splošno za izboljšanje prometa. Posojilo se bo v 50 letih poplačalo potom amortizacije. Kdor rabi denar preje, lahko proda ali zastavi obveznico. Obresti se bodo plačevale letno 15. marca in 15. septembra. 7 odstotno državno posojilo se lahko podpiše pri vseli ljubljanskih denarnih zavodih. — A. F. — Obrtno šolanje vojnih invalidov v Sloveniji. Pokrajinska uprava za Sloveijo, oddelek za socialno skrbstvo, invalidski odsek sprejema vojne invalide, ki se žele izučiti v kaki obrti in so brez vsakih sredstev, v svojo oskrbo bodisi v invalidskih domih v Celju ali v Ljubljani, bodisi izven teh. V prvi vrsti se bodo upoštevali vsled skromnih sredstev, s katerimi razpolaga omenjeni odsek, lc težji invalidi s 50 in več odstotkov invalidnosti. V to svrho posluje pri invalidskem odseku posvetovalna kom isija za izbiro poklica invalidom, ki sestoji iz zastopnikov invalidskega odseka, državne protezne delavnice, drž. posredovalnice za delo, obrtnikov, strokovnega delavstva in invalidske organizacije. V tej komisiji sla kot člana tudi 2 zdravnika-strokovnjaka. Vsi invalidi, ki so že bili pri ponovnem nad-pregledu ter so sami kakor tudi njih roditelji siromašni in bi se želeli izučiti v kaki obrti, naj pošljejo tozadevne prošnje z invalidskim uverenjem in potrdilom uboštva gori omenjenemu odseku. — Iz Ihana. Dne 16. t. m. je umrl po kratki mučni bolezni vnet organizator Orla Jernej AnžiČ iz Bišč (Ihan). Pogreb se vrši v nedeljo 18. 1. m. Naj v miru počiva! Staršem pa iskreno sožalje. — III. skupščina jiigoslovan. zdravniškega društva je bila zaključena z izleti na Bled in Bohinj, oziroma \ Rogaško Slatino. Udcležniki se niso mogli dovolj zahvaliti na gostoljubnem, bratskem sprejemu vsepovsod, kamor so prišli. Ljubljančani so kar tekmovali med seboj, kako bi našim gostom pokazali bratsko ljubezen. Ob prihodu vlakov so pričakovali gostitelji svoje goste na kolodvoru in jih odpeljali v avtomobiilh in kopijah na stanovanja. Marsikateri ljubeznjivi Ljubljančan se je /alostil, ako ni dospel odkazan mu gost ter je zahteval, naj se mu odkaže drugega. Ravno tako prisrčno so bili naši gosti sprejeti na Bledu in Bohinju oziroma v Rogaški Slatini. Ljubljanskemu občinstvu, našim Blejcem in Bohinjcem, Tourist-Of-fice in ravnateljstvu Rogaške Slatine kakor tudi vsem drugim prijateljem, ki so izkazali toliko simpatij našim gostom, izreka najprisrčnejšo zahvalo Slov. zdravniško drnštvo. — Letos potrjeni mladeniči se s 1. novembrom 1921 pozovejo v kadrovsko službo. Mladeniči naj bodo pripravljeni na to, kajti vsaka zamuda podaljša kadrovsko služba na 3 leta, starešino družine pa zadene globa 100 do 300 dinarjev ali zapor če pozvanega člana ni odposlal v kadrovsko službo. — Industrijsko-obrtni muzej. Uradni list štev. 112 prinaša med drugim uredbo o ustanovitvi industrijsko-obrtnega muzeja v Belgradu in pokrajinah. Nalog« indii-strijsko-obrtnega muzeja bo med drugim tudi ta, da poizveduje, kje se nahajajo \ državi sirovine, potrebne z« industrijsko in obrtno obdelovanje, ter da preiskuje domače sirovine glede njih kvalitete in glede njih uporabo — Nove ^ste kruh. Ruski agronom Carin je iznašel'nov nučiu za pečenje kruha. Carin uporublja pri svoji metodi ne- zmleto zrno, ki ga samo v vodi zmehča in potem zgnete iz takega zrnja testo. Poročajo, da jo kruli iz Carinovega testa za 50 odstotkov redilnojši kot navaden kruli. Tak kruh so v zapndni Evropi in zlasti v Nemčiji sicer žo prej poznali in priporočali, vendar pa se ni mogel udomačiti, ker je za naše dekadentne želodce pretežak, dasi ne mere škoditi in je celo izvrstno preprosto zdravilo za marsikatere bolezni, id nastanejo vsled slabe prebave. - Popre-« so Alojzij Itarle. Sel ic teta IM5 k vojakom. Zadnjikrat ,10 pisal 13. decembra 1915 iz ruskega ujetništva. Naslov je pa imel- K. u. k. 20. komp., li- Zlit', IJ ugani. Kdor bi kaj vedel o njem, nai naznani njegovi materi Marjeti Barle, Nasoviee št. 14. pošla Komenda pri Kamniku. — Zalitala. Za pogorele« v KJecah pri Ljubljani so darovali: g. Ant. Stacul 120 K: po 100 K (v blagu): g. Scheider in Verovšek; g. Ivan ,1el«-Pin; g. Alojzij Rozman; po 10 K: Ekonom , gosp. Fran Sark, g. Zalla Žilir; g. Kmet in Co. in g. F. Soklič. Pomožni odbor ne vsem darovaleeiu naj-iškrenejo zahvaljuje in prosi še nadaljnib darov. lj Umrl jc 18. t. ni. Iv an B i z j a k , gojenec državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, po dolgi in mučni bolezni. Bil je nadarjen in zelo marljiv dijak. Pogreb bo danes popoldne ob 2. uri iz hiše št. 11 v Vrhovčevi ulici na pokopališče pri Sv. Križu. N. v m. p.! lj Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je umrl trgovec u. Josip M a č e k , star 44 let. Pogreb se vrši v ponedeljek popoldne ob 4. uri iz Aleksandrove ceste št. 3. Blag mu spomin! lj Poroka. Danes se poroči v marija-niški kapeli g. Ivan Avsec, strojnik elektrarne v Jugoslovanski tiskarni, z gdč. Ivanko M a lesi č. Poročal bo preč. gosp. prost A. K a I a n. — Obiio sreče! lj Odgovor Jutru«;. Glede notice Jutra z dne 17. t. in. pod naslovom >Selitev<: h e bo preskrbelo, da se bo bavilo z njo :>Udruženje jugoslovanskih novinarjev«, ker ne gre, da bi se naša novinarska organizacija s takimi nekolegialnimi noticami diskreditirala, kakor da ne zna braniti duševnih delavcev-, ki si pošteno služijo svoj kruh. lj Poziv. Stranke, ki imajo kako tir-jatev do slov. zdravniškega društva ob priliki lil. skupa jugoslovanskega lekarske-ga društva v Ljubljani, naj te tirjatve sigurno do 25. septembra t. 1. naznanijo g. dr. A. PraunsMss-u v Ljubljani, ker se na poznejše prijave ni mogoče ozirati. V. Korošec, cand. iur.: ij Vojaška straža ustrelila mladega .barona Karla Codellija. Od Zaloške ceste vodi čez novi most pri vojaškem skladišču na grad barona Codellija javna cesta. Dne 16. t. m. ponoči je šei 19 letni edini sin barona Codellija Karel proti domu. Ob vogalu Codellijevega vrta je vojaška straža ustavila nekoliko pred 11. uro ponoči Janeza Srebrnjaka in Antona Dittingerja, ki sta vozila gnojnico, in ju ni pustila ne naprej nc nazaj. Srebrnjak in Dittinger sta včeraj pripovedovala, da je prišel nekoliko po 11. uri od Zaloške ceste mladi baron Karel Codelli. Mladega barona je straža ustavila približno lam. kjer se odcepi cesta ,vodeča v Štepanjo vas. Mladi baron Karel jc kazal vojakom grad, vojaki so ga pa suvali, ga tolkli in dregaii s puškinimi kopiti. Nad četrt ure so vojaki mučili fanta mm ibij Ivo j: ipii dvo- :-tavnepu knjiguvoil':tvii, u l>iliiii'i. o trgovskih knjigah. Drug dol pa obravnava ra ne vrsto knjigovodstva: amerikansko, »om-ko itd. Knjiga t>o posebno trgovskim krogom zelo dobro doala. Katoliški vestnik. r Elizabetn.r konlerenca pri sv Petru ima i-eio v ponedeljek, dne 19. septembra 1921 ob (i. uri zvečer, v društvenih prostorih. Važno! (k) (Osrednji svet ilrurb« m. KI i™ lici p ima sejo prihodnji torek, dno 20. septembra ob n. uri zvečer v Dobrodelnosti. Turistika in šport. Raistara planinskih slik i ■•aknpieereni pa liljonu ostane odprta še do 20. septembra t. 1. S tem se omogoči posebno dijaštv u. da si ogloda razstavo. Pri posetu v skupinah pod vodstvom učiteljev se zniža vstopnina na 2 K od osebe. IM i račka Sekcija O. O. Zagreb bo imela svojo glavno skupščino, dno 2. oktobra t. 1. v Zagrebu ob 10. uri dopoldne v prostorih Zlatne lvrune«., Uajeva ulica S. Vabljeni so vsi Plavalni klubi Slovenije, da so udeleže po svojih dveh zastopnikih tega sestanka. — Športna zveza. d Dijaške, kougregacije pri oo. jezuitih začno zborovati: humanistična nižja v nedeljo, dne 18. septembra po maši. realna nižja v soboto, due 21. septembra ob 1. urj popoldne, višja kongre- gacija v četrtek, dne 22. septembra ob pol 7. uri zvečer. — Voditelj. Občni zbor orliske^a kro?,ka Ljubljana—Sv. Peter se je vršil v soboto, 3. septembra. Po poročilu predsednice s. Petre Obrsnu in ostalih funk-cijonark krožka so se vršilo volitve odbora in vaditeljskega zbora, ki sta se konstituirala sledeče: predsednica: s. Mici Srebotova, odbornice: s. Fani Grintal, Anica Kržau, Zaliva Zalar, Anica Ogrin; načelnica: s. Fani černičeva, vaditeljice: s. Štefka Komatar. Malči Grintal, Anica Zalar, Albina Manfredo, Pavla Klanca r. BORZA. Curih. 17. septembra. Devize: Berlin 5.<30, Holandija 183, Nevvjork 580, London 21.57, Pariz 40.95, Milan 24.50, Bruselj 10.70, IvOpenhagen 102.50, Stockholm 125.50, Krislianija 7-1.75, Madrid 75.75, Bueuos Aiies 177.50, Praga 6.95, Zagreb 2.40. Budimpešta 112, Bukarešta 5.80, Dunaj 0.52. z Skodore tvornice. Kakor poročajo večerni listi, se pripravlja fuzija Skodov® delniške družbe z združenimi strojnimi tovarnami, katerih delničarji dobe na 8 svojih delnic pet delnic Skodove družbe. u O gospodarskih rasuierah v Nemrfiii prinaša list Financial Times - zanimivo poročilo svojega posebuega dopisnika, ki poudarja, da je Nemčija izza 1. 1019 izredno napredoval« v gospodarskem, industrialnem iu trgovskem oziru. Zelo težko vprašanje prebrane, je bilo malodane rešeno razen glede cerealij, katerih se še vodno mora uvažati za dva milijona ton, kar povzroča državi težko fiuaneno breme. Glede prebrane je državna kontrola že skoraj popolnoma izginila ter sc omejuje lo še na sladkor, kruh in cerealije ter bo tudi pri teh stvareh najbrž odpravljena po končani žetvi. Plače so se sicer zelo zvišale, toda še bolj so skoraj povsod zrastli življenski stroški, \endar je pa bilo radi teh razmer začuda malo delavskih nemirov. Kri/o glede kuriva, ki je bila opasna do pozne jeseni 1 1920., jc rešila obilica premoga na svetovnem trgu. Vendar se pa to vprašanje nc more smatrati za rešeno, dokler ne pade. difinitivna odločitev glede Gornje Šlezije. Dočim sla si trgovina in industrija dobro opomogli, ker je nizka vrednost marke pospeševala izvoz industrijskih proizvodov, državna uprava vendarle ni mogla dobiti dohodkov, ki bi bili sorazmerno 7 bogastvom trgovskih in veleiudustrij-skib krogov. Novi davki, ki so jih uvedli izza leta 1919. so sc šc zvečali radi leparacijskih zahtev entente. Nemčijo kot državo je po mnenju tega poročevalca smatrati za bankrotuo, ker ima ueglede na reparacijska plačila 54 milijard mark deficita, in zavezniki seveda finančne težkoče le še zveča-vajo s svojo okupacijsko armado, kontrolnimi komisijami itd., ki jih morajo vse Nemci sami plačevali. Kazen tega je Nemčija izgubila mnogo bogatega ozemlja, trgovsko mornarico, kolonije in skoro vse investicije v inozemstvu. Vendar se jovi V odmat, Zalepita • e«s(« M. HBHHIIHBnBISBHHHaBBBBI ribničan, mandalon m prepeličar (koks) SUHE GOBE ca najvišje dnevne cene Kmet & Komp,, Ljubljana Gosposvetska cesta stev. 8. Prosim zo ponudbe! '•C NOVl a'^uln' csna kron. s pošto 26 K. po po- Tzetju 34 K ter isi kroi^ M, Ranth FAVORIT Ljubljana. Malo POSESTVO ^L^0 poslopjem, nad 1 oral dobre zemlje, lep fadnonosuik (preživi se 5 oseb), sb takoj proda, kakor leži in stoji. Posestvo leži v okolici Konjice na Štajerskem. Ceua 15.000 dinarjev. Več pove I^an Kropf, čevljar v Konjicah štev. 106. 3390 Inscplraftc v Slovencu! JMll'OIIU|llinill|IMHMI|l|lllllllllll!l|if«|l||tM«!nllUII!nGLORIA« v vseh velikostih, pravo kadilo, Ogl;e za kadilnice itd. po najnižjih cenah. proti takojšnemu prevzetju. Cenj. ponudbe pod »odkupe 11,1 upravništvo Slovenca . z mešanim blagom odnosno gostilna v prometnejšem trgu na Kranjskem ali štajerskem, se išče. Ceno je navesti. — Ponudbe pod »TRGOVINE« na An. zavod Drago Reseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. 3341 ,aaL-nac3dCJC3aaaa»;jQcaci^:c2C2acjac;n Parne lol 3 3 ] Esterer......8/14 17/32 22/30 25/86 28/85 24/32 S"/55 40/55 40/64 45/65 50/70 • ■ polstab Ine in vozeče Garret and sons R. Wot! .... Brand & Lbullier Asamann Slockder H. Lanz . . . H. Lanz . . . F. Nicholson . , R. WoH . . . H. Lanz . , . R. Woll . „ . . 50/70 H P 68/105 70/96 HP Maoscball and sons . . < R. VVolf...... < IL Lanz .■«... < R. VVolt......72/95 < H. Lanz......75/100 t Garret Smilh , . . . 80/120 < Schlick-Nicholson . . < R. Wolf......125/tbO < R. VVolf...... 150/225 < Garret Smith .... 180/226 < K. Wolf...... 460/630 a Polnojarmeni o 950 mm izdelek Toplmu & Cie., toCno dobavljiv z Izvoznim dovoljenjem in jamstvom za obratov, sposobnost. Maschinenfabrik GGSZTONYI Wica, VH, Sttftgasse 7. — Telefon Nr. 34270. aaanaaaoDaaaaaaoaaauciaaaaDaa Sira« 8, SLOVENEC, dne 18. šepTemBra 1921. Stev. 212. Damski modni atelje Dospela z najnovejšimi pari« škimi in dunajskimi modeli. Zdenka Kodič Gradišče 8|BI (Vhod iz uliee tik za dramskim gledališčem.) Centrala: Ljubljana, Rimska cesta 2. M. en širin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automo-bile tovarne Walter Martini]. - Hg-dravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centraii, Ljubljana, Rimska cesta 2. - Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. VOZ-zapravijivec, osmi, je naprodaj po nizki ceui pri šte farni Lrman. št. Viri nad Ljubljano. b M svlh vrsti ^ CIRIL SITAR LJUBLJANA . Jeira ce«Vla Kupim večjo množino uhouih dro (in tudi drugih trdih drv) franko vagon nakladalna postaja. Cenjene ponudbe na naslov „Drva", poštni predal 21, Maribor. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Kongresni trg štev. jasa B rnt (i Podružnice: Ljubljana, Dunajska c. 20, tel. št. 470. Maribor, Jurčičeva ul. 9, tel. št. 133. Beograd, Knez Mihaj-lova ul. 3. ie, mm i | prej H. ZHNKL h sircatr. Touania Isetni£ne8s "m rod®. tiaro ter iakoo. Cenfrala: Lgublfana. O. z o. z. SkiadiSče: Roiiisad. Brzojavi: Mernkl Ljubljana. Telefon 64 Emailni laki. Praoi firnež. Baroa za pode. Priznano najboljša m zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe m oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwe!ss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski ln mizarski čopiči, kakor tudi dragi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKLc Lak za pode. »MERAKLc Llnoleum lak za pode »MERAKLc. Emajlnl lak. »MERA&L«. BrnnoUne. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! m sprejema člane vsak dan med uradnimi urami. Prijave se sprejemajo tudi v prodajalnah na Dunajski cesti št. 36, Celovški cesti št. 1. Vič - Glince št. 214, Zaloški cesti št. 15, Devici Mariji v Polju, Domžalah, Mengšu, na Svetju pri Medvodah, Škof ji Loki, Kranju, Tržiču, Križali pri Tržiču, v Blokah, Novi vasi, Novem Selu, v Šmartnem pri Litiji, v Sv. Križu pri Litiji, v Sv. Križu pri Kostanjevici, v Cerkljah, Trbovljah, Strugah, Poljčanah,' Makolah, Mariboru, Studencih, Rušah, Breznu, Prevaljah, Mežici, Črni in Ljutomera. Vsak član, ki pride v Ljubljano, naj ne zamudi spotoma si ogledati velike zaloge manufakture v glavni prodajalni, Kongresni trg 2, in v isti hiši se nahajajoče vinske kleti. Vsako blago ponudite najprej v nakup lastni zadrugi. Potrebujemo nujno več moških moči, zmožnih za samostojno vodstvo prodajalen in pa knjigovodjo oziroma knjigovodkinjo. Zadruga sprejema od svojih članov tudi hranilne vloge iu iih obrestuje po 5%. Namen zadruge je, izločiti vmesno trgovino in posredovati neposredno izmenjavo blaga med onim, ki ga pridela oziroma izdela (produ-centom) in onim, ki ga porabi (konzumentom) in na ta način prihraniti dobiček članom samim. Prodajalna se otvori v vsakem večjem kraju, če se prijavi zadostno število članov. Pristopnina znaša 10 K, delež 100 K, jamstvo je še enkratno. Od vsega zakupila se odobri članom 3 % popust, ki se steka v deležno rezervo, dokler ne doseže vsote 500 K, in je, kakor delež, last člana. Ko se nabere teh 500 K, se ta popust izplačuje v gotovini. Odbor. Ministrstvo financ kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. 7°/o drž. investicijsko posojilo 1.1921 v iznosu Din. 500,000.000*- OZIVNil VPIS. Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. junija 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava poživlja na vpis 7°/0 drž. investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000 To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra, kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje za-početih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7 % na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15 septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse. Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija začenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanje ali odku- pom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, uporabljati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podjetjih. Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih predpisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921 pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega po- BEOGRAD, meseca julija 1921. sojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. — Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine S. H. S. poročilo o skupni porabi istega. Minister financ dr. Kosta Kumanudi l. r. P