>> » NajT«iji alofciuki dneviukS v Z^mlimih državah Velja m U*o ... $6.00 Za poi leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inoBcmttvo celo leto $7.00 L The large«! Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sunday* and legal Holidays, 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3TI NO. 1«. — STfcV. It. Entered as Second Class Maiter. September 21. 1963. at the Post Office at New York, X. Y., under Act of Congress of March 3. 1879 NEW YORK. THURSDAY. JANUARY 23 1330. — ČETRTEK, 23. JANČARJA 1930. KONFERENCI JE USPEH BAJE ZAGOTOVLJEN _____________ FRANCOZI, KI SPRVA NISO NIKOMUR ZAUPALI, NE BODO POVZROČALI NOBENIH OVIR • Francoski ministrski predsednik Tardieu se je slednjič uveril, da Anglija in Amerika ne bosta izvajali nikakega pritiska. — Popolno razoroženje je mogoče le stopnjema deseči. — Nobena država ne bo ponižana ali osleparjena. NEČAKINJA USMRTILA SVOJEGA STRICA Morilka, ki je mati petih otrok, je izjavila, da jo je stric nadlegoval več kot deset let. — Hotela je napraviti konec. V torek zvečer je r.a Union Square v New YL>rku ustr°lila 2G. letna Carmeli Muce svojega GG let starega strica FrancLsco Giaea- Mužak ji je stisnil v roko pet do- ( larjev in rekel: — dbjdiva v hotel.' Ona je pilegnila iz žeoa revolver ter oddala vanj tri strele. Na policijski stražnici je pozne- ; je izjavila, da jo je Giacrlone zalezoval, odkar j? bila stara štstnajst LONDON. Anglija, 22. januarja. — Povsem lahko sr trdi, da je petero velesil v večjem obsegu j iona. prispevalo k uspehu mornariške konferenre. kot bi človek navidez sodil. Večina delegatov je domnevala, da ne bo šlo vse tako gladko. Danes, ko so začeli zborovati, se lahko reče, da i>odo delegati podpisali nekak mornariški dogovor, let ki bo dosti boljši kot so bili vsi dosedanji. , G^calcnc- ki.je Ejen ^ * J J lal skupaj z njenim možem Mozu Francija in Italija sla bili spočetka skrajno ne- * hlinil velik0 prijateljstvo. ■ -i e * • • • . V torek je prišel v njeno stano- /aupni, a državnemu tajniKU btimsonu in rrnnistr- vanje .er JO ^^ seboj 0na g, fkftnu predsedniku MacDonaldu se je posrečilo tO> je neprestano prosila, naj jo prene-nezaupanje pregnati. Dokler ni dospel semkaj v nedeljo zvečer francoski ministrski presednik I ardieu, je bila Francija skrajno nezaupna. Zaupala ni niti Angliji niti Združenim državam. Tardieu je ocividno domneval, da sta se AnglijaJn Amerika zarotili, da prisilita Francijo k podpisan ju mornariškega dogovora in sicer proti njeni volji, ker bi ji sicer očitali, da je vzrok, da se je konferenca izjalovila. Danes pa so bile odstranjene vse te domneve. Pred včerajšnjo plenarno sejo je ameriški državni tajnik Stiinson pojasnil Tardie-u in Dinu Grandiju, italijanskemu zunanjemu ministru, da nima nika-Kh takih predlogov. Isto je storil tudi MacDonald. Prav lahko se reče, da se je rodila na konferenci nove vrste diplomacija, ki ne pozna običajnih diplomatskih trikov. Stimson in MacDonald sta pojasnila, da bo šla1 Londonska konferenca le tako daleč, da ne bo no j bena država ponižana ali osleparjena. Razorože-; nje bo mogoče doseči le stopnjema, z raznimi revi-i zijami in izboljšanji. Ce bi kaka država, ki je zastopana, domnevala, j da je osleparjena, bo lahko odpoklical?, svojo dele-j ^ate ter s tem zavlekla vso bodočnost razoroženja. Nova doktrina pomenja namreč, da more konferenca doseči le omejene cilje, a vseh pet velesil mora sodelovati ter v soglasju sklepati. ha nadlegovati. Slednjič sta se dogovorila, da se bosta sestala ob sedmih zvečer na ■ njegovem domu. — Hotela sem ga preplašiti. — je rekel in zato sem šla k njemu. Ča kal me je pred hišo. Vabil jo je v hotel in stisnil v roko bankovec za pet dolarjev. Ko se je to zgodilo — je rekla — sem potegnila revolver ter ga ustrelili*-. Toda nisem nameravala tako hudo. Hoteli sem ga le preplašiti. Morilko so odvedli naprej na policijsko stražnico, nato pa v Bel-vue bolnico, kjer so dognali, da je noseča. PONAREJEN AMER. DENAR V NEMČIJI Berlinska policija je ugotovila, da kroži po Nem-; čiji več ponarejenih a-mer. bankovcev po sto dolarjev. BERLIN. Nemčija, 22. januarja. B?rlinska Darnstaedter banka je poslala National City Bank v New York več bankovcev po sto dolarjev, v New Yorku so pa spoznali, da so bankovci ponarejeni. Berlinska policija j j d.ines ob; a-vila. da je deloma pojasnila skrivnost ponarejenih bankovcev. Neki neznanec jih je natisnil na pristen papir za bankovce, komu- , nist Franz Fischer, katerega še niso našli, je pa naložil bankovce v neki berlinski banki. Doni ponare jenega denarja je bilo vloienegi , tudi v druge banke. Policija je prepričana, da cirku-Lra po Nemčiji š^ dosli ameriškega ponarejenega denarja, t ^ ČEHOSLOVAKI BODO PROSLAVILI MASARYKA I _____ ! PRAGA. Čehoslovaika. 22. jan. — ! V zvezi s proslavo osemdesetega ; rojstnega dne češkega predsednika | Masaryka je bilo sklenjen pribiti | spominsko ploščo na kovačnico. kjer ' se je Masaryk naučil vihteti težk > kladivo. Neka kova ka šola bo pritrdila na poslopje, kjer se je pred-j sednik nekoč naučil služiti nrsakaa-! nji kruh v poiu svojega obraza. ' ploščo z napisom: — Delo dela člo-, veka plemenitim. Tukaj se je prvi predsednik Čehoslovaške rcpublilie i naučil kovaškega posla. ZNAMENJE ŠPIJONA MEŠETARENJE S PROHIBICIJC; Zakladniški tajnik Mellon je za to, da se poveri izvedbo prohibicijske postave justičnemu departments _ _ _________________________i WASHINGTON. D C . 22. jan. — Z. klaciniiki tajnik Andrew W. Mol-lon. ki si je devet let skoro brtz-uspešno prizadeval izvesti določb. proh;bicijskih postav, je danes spolu il posebnemu zborničnemu odboru. da je zadovoljen, da se v bodoče bavi s to zadevo zvezni generalni pravdnik. Mi smo vse storili, da bi bil -postavi zadoščeno, — je rekel — 1 i oda v tem slučaju gre za tem. da L»i b.la izvedba temeljitejša. Člani odbora so ga vpraševali t tem in on-'m, pa niso mogli izvedeti o J njega, ce je bila postava zadostno preizkušena. . Rekel je le to, da bo imel po njc-1 govern mnenju justični depart • ment vec sreče kot je je imel zakladniški department, j Danes je bilo re .eno, da bo izsto • pil prohibit-i j.ski komisar J. M. Do-ran iz vladne službe, kakorhitro sc ; bo zač^i baviti s prohibicijo justični department. Več tovarn, ki izdelujejo industrijalni alkohol, mu je ponudilo službo. Dora:: je namreč kemik p> poklicu SMRT PRESENETILA ŽENSKO. KI JE POSLUŠALA KRAUEV[ GOVOR WASHINGTON. D C. 22. jan.-Vec dni je Ana Marija Ake, siara o. emdeset I t nestrpno pričakovala trenutka, ko bo slišala po radiju, kako bo kralj Jurij očvoril konferenco. Navila je budilko, da jo pre- ; badi ob rgodnji jutranji uri, da ne zamudi niti ene besedice znameniti ga govora. Budilka v sobi Mrs. Ake je zazvonila včeraj zjutraj, a ker se ni nikdo oglasil«,so prišli pogledat sorodniki, ki so jo našli mrtvo. P0VRATEK KARDINALA HAYES-A Casniškim poročevalcem je rekel, da ni ničesar j slišal o zadnjem papeževem pastirskem listu, ki se tiče vzgoje. Kardinal Hayes se je vrnil v Nov York dwbro spočit. Casniškim poročevalcem je rek M ob svojem prihodu: Zelo sem vesel, da rem se vrnil v domovino in v ljubljeno mesto New York. Ko smo dospeli v ameriško vodovje, sem komaj čakal, da s t *pim na ameriška tla. Kardinal je d« spel na krovu motorne ladje "Vulcanije". na katero sc je vkrcal dne 10. januarja. Čafmiškim poročevalcem je rekel, da ni ničesar čul o zadnjem pastirskem listu, ki se tiče vzgoj-otrok. Pojasnil pa je svoje mn a;e gl -d? razsodbe najvišjega sodišča Zdr. držav, ki je pred par leti razsodilo da imajo stariši neoperočeno pravico vzgajati svoje otroke. Kardinal Hayes je rekel: - Nili-e ne bo kratil starišem pravice, da vzgajajo svojeo troke. Cerkev le o-cbrača pozornost ljudi na te dejstvo. BOLIVIJA JE PRIPRAVLJENA NA NAPAD Argentinski dnevnik je izvedel, d a bo v naj krajšem času izbruhnila bitka na paraguajsk'. meji. BUENOS AIRES. Argentina, 22 januarja. — Dnevnik La Prensa j dobil poročilo, da nameravajo bo livijske čete napasti paraguajsk« pozicije v spornem ozemlju me.. Bolivijo in Paraguayem. V poročilu je rečeno: — Iz zanesljivega vira se je izv j delo. da so bolivijski vojaki, nast. j njeni v Chaco ozemlju pripravijo: ' vprizoriti istočasen napad na para-I guajske pozicije. Napad se bo prie< j v sredo, in napadalci se bodo po-j služevali aercplanov. Paraguajski poslanik Zubiszaret-| ta se je posvetoval s poslanci iz Chile. Peruja. Brazilije. Anelije in Uruguay a in da je bil pri tem navzoč tudi argentinski vojaški ataše;. LA PAZ. Bolivija, 22. januarja. ! Narod je povsem brezbrižen na-, pram novicam o konfliktu v Chac i okraju. Nikjer ni opaziti posebnega zanimanja. Časopnsje pripisuje te-■ mu dogodka le m^lo važnosti. PET TISOČ ŠTUDENTOV ZASTRAJKALO Študentje so zasedli vse-učiliško poslopje v Madridu in razobesili rde če zastave. — Izjava Pri-mo de Rivere. MADRID. Španska. 22 Jan. — Na policiste so metali kamenje ir. lo nad 5000 Študentov in študentk ter razvilo na njem rdečo zastavo aN policiste so metali kamenje in vse, lc^r jim je pri&flo pod roko. J Ena teh zahtev se glasi, da mo rajo izpustiti nekega dijaka, ki je I bil deportiran na Balearsko otočje. J Zahtevajo tudi. naj se nastavi na j univerzi nekaj profesorjev, ki so bi- I li pred kratkim za pode ni iz službe. | De Rivera je izjavil, da so dotič-ni profesorji prostovoljno izstopih. Danes so hoteli vprizoriti študen- j ti pred univerzo mirno demonstrate. ko s»o pa opazili pred poslopjem možne kordone policije, so postali strašno razburjeni. Policija je bila hitro premagana, nakar so študentje zasedli poslopje. ŽENSKE NA KONFERENCI LONDON, Anglija. 22. januarja. Položaj se J* tako poostril, da sc ; 2eue m hčerfce delegatov na kon je zdelo diktatorju Primu de Riveri potrebno izdati posebno proklama-< O«. ▼ kateri Jih je poeval naj zavzamejo mirnejše in patriotlčno sta- Itt*. Včeraj je bila prt njem deputaci- ferenci petih mornariških sil, — so sedele skupaj, leo Je bila otvor-jena konferenca v zbornici lordov in njih obleke so predstavljale živahen kontrast napram drugače mrki zunanjosti. Ishbel MacDonald je BYRD SE BO KMALU VRNIL YOUNGSTOWN, Ohio. 22. jan. — Neki tukajšnji radio-amater je d£>-bii zvezo z zastavno ladjo Byrdove | antarktične ekspedicije v Little I Ameriki. Povedali so mu, ca se je | morala ladja boriti z velikimi vi- !harji in z ledom in da je bila rešena na čudovit način. Člani ekspedicije bodo kmalu pospravili vse svoje stvari ter se vrn:li v Združene države. To je sporočil Hanson, glavni radijski izvedene:; ckspedicije na Južni tečaj. — Glede pastirskih listov jc pa važno, da so naslovljeni na v<_ svet. vsaj na ves katoh-ki sve' j Sveti oče. razlaga vernikom os-. n >vne principe kato'.ike r T » : je že stara stvar. Prepričani ;;mo, . da morajo hoditi katoli ki otraci v katoliške šole. Glede konference p?tih mornariških velesil je izjavil kardinal: — Prepričan sem, da se morajo vsi ljudje r.a svetu zavzeti za i splošen mir in da naj bo vojna skrajno sred.-tvo. Pri tem imam v mislih le obrambne vojne. Mi kato- t , liki molimo sleherni dan pri ma.-; : za mir. Sv Oče je napisal že dosti . jdlede svetovnega miru Kardinala je spremljal na poti proti domu znani ameriški dobrotnik George MacDonald in štirje duhovniki. ŽRTVI STRELE SAG PAULO. Brazilija. 22. jan. — Na neki kavni plantaži v bližin: Coqueiros je včeraj udarila strt I tor ubila neko žensko in otroke tw poškodovala štiri druge osebe. KRALJ JE DOBRO PRESTAL NAPO." n ADVERTISE "GLAS NARODA' LONDON. Ar.giija. 22. Januarja. Kralj Jurij se ni počutil prav nič slabše po prvem govoru, katerega je imel. odkar Je zbolel pred ve' kot enim letom. Kakorhitro Je zapustil kraljevsko galerijo, se je od peljal skozi gosto meglo na King'. Cross postajo. V bližini Cartibrid ; je prišel vlak iz megle in drugo polovico poti je prevozil v solnčnem svitu. RUB10 ZADOVOLJEN S TUKAJŠNJIM SPREJEMOM MEXICO CITY. Mehika. 22. jan. Novo izvoljeni mehiški predsednik Pascual Ortiz Rubio, je prinesel s sf boj s po. tovanja po Združenih država. najbolj ugodne spomin?. Reel je. da je našel predsednika Hoo-erja skrajno dobro poučenega mora. ki se zanma za najmanjše stva-i ter lahko pravilno razsodi. . * Ja, da bi mu predložila svoje prito*- noSiia crnoo obleko, ki je še bolj po-b* toda de Rivera ni hotel depu- udarjala svetlo-rdeče obleke iensk, tacije tsprejeti. ki so sedele v prvi vrsti gledalcev Nato ao delegati pustili svoje za- | In niso bile posebno zadovoljne, ker V Washington, D. C., je dospel "-4 - le tni ameriški državljan Albert N. Roughton, ki se je med vojno boril na angleški strani proti Turkom. Turki se ga ujeli in ga imeli več let zaprtega. Ker so ga smatrali za špijona, so mu rigali v če'o dvoglavega orla. ki velja na Turškem za znamenje ovadušt va. § u.! je bilo ravnanje preveč enolično. tsfci ? ■ ' i. t -L , ALBANIJA PODPISALA PROTOKOL GLEDE RAZSODIŠČA ŽENEVA. Švica. 22. januarja. — Albanska vlada je danes podpisa la dva protokola glede stališča Zdr. držav napram mednarodnemu razso dišču. Edini podpis, ki še manjka, je podpis Abisinije. a krogi krog Lige narodov pričakujejo, da bo tudi ta podpis kmalu prišel in da bo s i tem uravnana ta zadeva. Za Izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Izpačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0380 i TELEFON: CHELSEA 3878 —______- I ■ ,.-!.. - , ■!» J------ VOLUME XXXVIII. —- LETNIK XXXVIII. GLAS NARODA • ii i il i m List slovenskih delavcev t Ameriki. DENARNA NAKAZILA ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo -i v Italijo Din 500 ...................... s 9 35 Lir 100-----------$ 5.75 ! 1000 .................... $18.r,0 " 200------% 11-« » 2500 ..................... S 46 00 w 30«--------$ 16-80 " 5000 ................ 8 91.00 " 500 -------------- 8 27.40 - 10,000 _____________________ $181.00 b " 1000 ----------f 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60e; 2a $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2Ij "GLAS N A I O D f' NEW YORK, THURSDAY. JANUARY 23, 1930 The LARGEST SLOVENE DAILY in T. S. A I "Glas. Naroda" I] mm\ y—Blll S owned and Pubil&htd by ILOTCnC PCBLI8HING COMPANf 1.50 Subscription Yearly >6 00 1 I S j Advertisement on Agreement. GU* Naroda" izhaja viakl dan lzvzrmšl nedelj in praznikov. uopUl brr*~podpis«. In oatbnestt se ne prtoocujejo Denar naj se bis-yoAUjaU po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, i a at naze tudi prejinje blvallftce naznani, da hitreje najdemo naslovnika jj v ^ ] -UAI NARODA**, tli W. Itth Street. New York. N. I. Telephone: Chelsea 3t7t FASISTI V AMERIKI --- i j I*!« <1 ]kar t. 'lni jr i>il«» objavljano, »la j«* '»il.'t Fašistiriui Lij|n /.a Zilružni** držav** prostovoljno raipu^ w«. i>,i hi l»i)o \ ?m■ rak<> "pruviovi ljuo" k<»t pravijo fa>i- , tfi, j«» lahko ttiisliti. .E, ,1 Ki* profil.!«* /.vv/iH'tra >«-iiata j«- bil državni tajnik u- ( \«-«1* I prkavo in jiri£*»l liiuj;toiiom in Klinom ti imajo pa v Združenih državah -e i vtnltto -voj*' uficijdltt*> t»la>il«>. hi«« nuj«- * I! (Jrido deila Stirp*4' ( Klie plemena j I j.-t j«- dnevnik ter izhaja v New Yorku v italijanskem jeziku. Tu uta ijeinu ^ln>ilo Ifu^Jinijrve diktature je prt «! dnevi ha vilo v uredui>k»*m članku i razpustom "Fa- ' I . i • • ' 'i v * :i i < i,, . 1 i i-l.»\ "Ann i i-Ui fašizem j«- )>< Ij ž v kot j*- liii k«laj prej". in v «Manku j«1 re*"eno: — **lia/pu>t eVirijelm* organi/ari je emosraj»'*inkov ne »nu nja uie dnin« ua koi tla bo fašizem v bodoriio-ri moe-he.j-i, boi j oboro/"ii, u>|m— tli ee i>o tretja — v vseh delih Amerike 11 m I i l*>lj nasilen. "Fašizem v Ami i iki ho vedno pripravljen, da s*' brani .-voj«- nasprotnik*' l»o pa ua|»adal potom «"-a><»pisja. Z bese-Vlaroi in jN'-ttni.'* To ka/e. organizacije ni bil posebno prostovoljen, V Združenih državah je še preeej izrazitih fašistieiiiJi I iii^anizaei.!, m -lede na italijanske konzulate in generalne konzulate, ki >o -redil a faAistietie špijoiiaže in fašistih-j iiegu terorja. l*Ohel>no pozi»rnosi zaslužijo "Prijatelji fašizma \ T«lj organizacijo tvorijo Neitalijani, verinoma sami bre/.ol»zir- i ni sovražniki delavstva, nasprotniki unije in reakeijoar j». j ( bul te organizaeije imajo erne izkazniee. katere je mo-j g(H-t «^tl>iti na italijanskih konzulatih. t 'lovek. ki ima tako karto in potuje v Italijo, je Tlele, j /i u raznih predmeti in ni izpostavljen fašistieniiu| nasil j«ni. Oni Amerikam i, ki bili v Italiji ler poročali o napredku in blagoslovih italijanskega fašizma, so bili opremljeni takimi kartami, zato so jim šli fašisti v>epovsod n i ri^ko. Nadaljna fasistieiia agent ura v tej deželi je "Italijanska Zgodovinska Družba", koje tajnik Harold Lord Var-nev je igral ia ka pro-dava o peklenskih mu-rtili ameriških revolueijonarjev. Ta zginlovinska družba" je zbirališee fašističnih teroristov. Fašhteiii v Združenih državah je lK»lj živahen kot je bil kdaj prej. Sama sreea, ,. V cenika U>'»\ ...u « vialn-ci zavaja ^ Ij zavaruje. »1 0 K r/ica. ki r.aJi point nav - a trr j-iij- ^tcviluc Op- raf - FAIN- EXl-ELLER ja, je ^jj E. Jtlikikllll___ ¥ V lekarnah ! W Zic in 73c. S S All direktuo iz: | ■ 7J# Labor* fori** crf i [ F.Ad. RICHTER if CO; < 9 BERRY SOUTH r I rrH STS. a BROOKLYN, N.V I Mew York. N. Y. ( V nedeljo popoldne se začne v C dvorani na 62 St. Marks Place cerkveni bazar, ki bo trajal do prihodnje nedelje. Na razpolago bodo vsa- t s kovrstne zanimivosti, pa tudi za po- c strežbo bo dobro preskrbljeno. 5 Vabljeni ste vsi. Poročevalec, i i ■ Barbcrtoi;. Ohi». Dne 10. januarja je nagle smru uinrl John Bolha. Pokojnik ni delal približno eno leto. Onenjenga ' ] dne se je pDdai v tukajšnjo hra- ) nilnico po nekoliko svojih prejšnjih prihrankov, da poplača svoje racu-pp Ko so je pa podal po mestu, da j fe nekoliko razvedri, ga je napadk-. : njegeva bolezen, božjast. Pokojnik je tako nesrečno padel, da je bil takoj odjeljan v mestno bolnico, nakar ni prišel več k zavesti in umi! ' j' cb pcldeseli uri zvečer. Konsta-tadja zdravnikov je bili. da si je 1 prebil lobanjo. Pok^jui Jolin Bolha je bil .še s.a-mc2 Bil je star 42 let. doma iz Iga pri Ljubljani. Tu v Ameriki je bival okoli 20 let Ptkojnik je bil tihega m mirnega značaja. B:1 je dcigo vrsto let zvest in dobf f član društva sv. Martina, št 41 J. S. K. J. Bi i je tudi član tukajšnjega samostojnega društva Domovina" i:: član Moose. Pokc-jnik zapušča tukaj dva bx-a-tranre Matija in Fr. Piatnarja. Kot najbližji sorodnik je Matija Plat-nar tudi preskrbe 1. da se je dosto- i jen pogreb priredil. « Pokojnik zapušča še iu v Maga-deri, O. par biižnjih sorodnikov, v ž:tari domovini pa mater, dve sesti i i.2i enega brata. Civilen pogreb je bil dne 13. januarja Pogreba se je članstvo vseli treh ■ c p > možnosti udeležilo in j. Kujnika. k zadnjemu po- :tku Naj v mini počiva in bodi mu ih:..i luja ^.ruda! Jo.>**pn Skraba, doma iz Matrne pri Igu, o katerem je bilo že par-krat poročanj v listu, da je dne 21 novembra ustrelil svojo drugo že- j no in samega s?be obstrelil, se st 1 pokori tu v mestn; bolnici in se na- j haja v jako slabem položaju. Krog- . la iz samokresa, ki si jo je pognal v glavo, mu je zastrupila pol tele-Ena noga in roka sta mrtvi in tudi govoriti ne more več. Kot j c j vilo tudi iz lokalnih angleških li-j -"tov razvidno, ne pride prpd nobeno poroto. Gctovo je siromak sam ' i ^.ebe dovolj hudo obsodil. Delavske razmere tu v Baroer-' onu so jako slabe. Delavce odpuščajo vsak dan. Tru--1 jy* delavcev to pred tovarnami in . j šeejo dela. Zatorej rojakom n* svetujem, da bi sem hodili za de-I lom. ker tukaj je jako slabo. J. Balam. i Girard. O. i Umetnica gdč. Zora Ropasova \ priredi pod avspicijo Slovenskega Dcma dne 3. marca ob osmi uri " ivečer v avditoriju Slov. Doma kon-l jert z bogatim programom. Prihaja med nas iz naše rodne domovine n hoče pokazati našemu narodu. - da ni prišla sem na počitnice, am-pak prišla je sem. da zapoje naše-Tiu narodu pesem iz srca in svoje duše. V Ameriki je nastopila ter absol-virala koncert v New Yorku in v DeL Domu v Cleveland. O. z veli- - kim uspehom. Zopet se nam obeta krasen večer. T Naša naselbina se pripravlja, d.i jo pozdravi v naši sredi kakor so bili pred njo pozdravljeni Šubelj - Lovšetova in Banovee Vsi so se izrazili, da ne bodo pozabili našin i dobrosrčnih Slovencev v Girardu. I Dolžnost naša je. če imamo prostor ?a take prireditve, da povabimo na-| a umetnico, zatorej rikselbine, po-I vabite jo, dokler je še čas. Ona je Dolenjka, hčerka zelo ugledne dru-L zine Ropasove. L N?si rojaki so jako ponosni. Ka-I terega vprašam, zakaj si pa tako p ponosen, ml pravi: Zakaj ne bi bil [ ka pa pride naša umetnica iz naše p lepe Dolenjske. Sedaj pa tudi povabim naše go-p stoljubne rojake iz Bessemfrja. kei I upam, da nas zopet v velikem Ste-fi viiu obiščete, kakor zmerom, ir |= ravno tako na druge naselbine v o-I kolici. da posetite ta večer. Prograrr g bo objavljen pozneje. Dopisi, Predno končam, naj se omenim.» da priredi naša umetnica koncert I februarja, v Warren, O. Apeliram na girardške rojake, da ' se udeležite tega koncerta, nam bodo pa rojaki iz Warrena vrnili po-j set. ko bo koncert pri nas. Torej nasvidenje 1. februarja v Warren. £ marca pa v Girard. John Dolcic. Waukcgan, 111. Ni še minulo dva tedna, ko sme pokopali v tej naselbini Mrs. Mary Rpp. danes pa leži na mrtvaškem odru njen mož Frank Rep. Zale vanje za pokojno ženo in ?:. pred 5 mtseci umrlo materjo ga je spravila v prerani grob. Zapušča tukaj edinega brata Johna Rep. Pokojni je bil rojen na Vrhniki.' Star je bil 40 let ter član S. N P. J. P.zdrav! Jože Zelene. Newport, Wash. Ker baš obnavljam naročnin;:, vam pošljem tudi kratek d.pis. Glas Naroda čitam že izza onega časa. odkar je začel izhajati, in reči vam meram, da mi izmed vseh slovenskih listov najbolj ugaja. Ml farmerii sr c v pretečenem in suhem letu toliko pridelali, ca .>e bo-mo preživeli do prihodnjega leta. Upamo. d:». bo letiš boljše. Dežja je premalo, tnega je pa padlo komaj šest palcev V starem kraju so imeli kmetje dosti gnoja in ponavadi tudi dosti dežia, zato so imeli debre letine. Kot se sliši, bodo zaneli vkrat-kem graditi novo cesto med Newport in Spokane. Pozdravim vse čitatelje Glas Nn-i r id a in jim želim srečno novo leto* Psu' Migvar. LISTNIC A UREDNIŠTVA. S. A.. Cleveland. Ohio. - Ne. do ] t » nega človeka ni mogoče depor-1 tirati. LISTNICA UPRAVNISTVA. J. L, P. F. O. — Naročnina plačana do 31. julija 1S30 in naslov i premen jen. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau Peter Zgaga Kuhinjska vrata so -e odprla. Rojakinja se je preteirnila v postelji. Zmencala si je oči in pogledata na uro. Kr:<: božji. je vzkliknila. — Osem je že ura ti se pa šele domov priklatiš. Mož se je pa malo zamajal sredi kuhinje, nekoliko pomislil in jo na-hn.tlil tekoč: Kaj praviš, da je že c.scin'1 No. t< ie pa res i pa rt č Osem je ura. ti pa še v 'dno v postelji leži-'-. Žt-n- ke so radovedne. Mlade žen-•k» .-o radovedna, stare zei.^ke so radovedne, najbolj so pa radovedne, kedar te katera r.ioži. Nc. pa tudi neveste so radovedne. In tako > jo zgudilo, da je m-ve>ta vprašala .svoje radovedne prijateljice Ali .-( in bila zelo nervozna, ko sen stala pred oltarjem? so 'm p gledale, nato je pn en:; v imeni: vseh odgovorila g D... zel: . bila nervozna, do-kk-i rekel "J,i '. K > jt p i enkrat rekel ja", ^i f pa naenkrat pomirila. V mar ikatrrih zal: nih je tako: C>- bi f n:cž . kako drug'- pero-j čil. bi k f . ki je njegova se- danja z na prav duor j rozumel. Zlomka. — jt r-kel rojak, j ta.n nc vem. kaj je z mojo ženo Cinianj ^ob ima. tembolj me ob vsaki priliki vleče sk jzi zobe. * P - .nI • pravi, ua je Albanij i podpisala protokol glede svetovnega ruzsodisča. No. t, ga -k -.raj ni bilo potreba. Niti Albanija 11 ti svetovno razsodišče ne bo.-ta potom lega podpisa na pesebnem dobičku Konvencija Anti.salonslc*; Live be vršila v Detroitu, Mich. Zakaj bai v Detroitu Morda zato, ker oatani ni daleč v - Cai" aao. ¥ Učenjaki zatrjujejo, da o v vse-! miru še drugi svetovi, ki so oblju- - i deni i Nas prav nič ne zanima Imamo - na tem svetu dovolj neprilik in - nadlog. i Rcjak je rekel: Mota žena de-i! ia. kar hoče. - Kaj pa ti? — .-»o ga vprašali. Jaz tudi. — Skoro ni verjetno. — Seveda je. Jaz del nr.. kar ona hoče. u. J Go.-pod doktor, zakaj v vsaki r kritiki tako neusmiljeno raztrgate ■i te uboge slikarje'1 — Iz ljubezni do ljudi. Ce pohvalim umetnika, se veseli samo eden ^ namreč on. ce ga po pošteno raztr- - gam. se ve. ele tisoči. -V- e Sodnik: — V.is moz trdi Žena: Kaj. on si drzne trditi? * Po lastni volji večina ljudi ne mo-i re živeti. Ce nimajo nobenega go- ! s pod a. imajo pa gospe. * To se je zgodilo pred lc-ti v New Yorku. Pred leti pravim, ko je bilo še tako dobro, da so si slani nikar j i lahko služkinjo privoščili. Zadnje čase so pu zavladali -.labi časi v industriji slamnikov. Židje so uničili , najprej Slovence, zdaj pa uničuje-j jo same sebe. To je bilo takrat ko je služila pri - slovenski družini jako podjetna K Marjane a. Ko je prišla nekega večera gospodinja domov, je pa Marjanca brhko jokala. — Zakaj pa jokaš. Marjanca? — jo je vprašala. — Ah. nič, pustite me. — Tak vendar povej, zakaj jokaš? — je silila v njo. f| — Ah. saj ni mogoče pomagati, — je tulila Marjanca. — Vi se mi smilite in sama sebi se smilim — Zakaj pa? Govori vendar, du-) ša krščanska. — Obe ima za norca — Koga ima za norca? Kdo ima koga za norca? — jo je z vso vnemo spovedovala nekaj hudega sluteča gospa. — I. vaš mož. — je odvrnila Mar-|> janen. — Prej, ko sem šla v klet, ™ sem ga zalotila, ko je neko Italijanko objemal.... Meni in vam pa laže. da naju ima rad. PRISELJENCI DELAVCI V KOLO NI JALN1H ( ASIH Zgoaovina mezd v Zdruzenin dr- n žavah. ki jo je ravnokar izdal U.S "i Bureau of Labor Statitstic. vsebu;e k zanimive opazke o delavskih raz- S merah priseljencev v ranih koloni- .s< jalnih časih. n Človeška roka je bila v ameriških i či kolonijah vedno dragocena stvar, j t Nikdar nI bilo zadosti delavcev. Da ! p ie divjina spremeni v orno zemljo.; b da se posekajo pragozdne, zgradijo J o ceste, obdeluje zemlja s tedanjimi' n primitivnimi orodji, zidajo inse j za vse to je bilo treba dela člove-1 s ške roke. Čim so nastale industrije ! i potreba delavcev 'e postala še več- s ja. Bilo je polno žag, ladjedelnic, i: livarn, mlinov, usnjarn in kasneje s prcdilnie. Ameriška mesta so ras,- s la in potrebovala vedno bolj bla- ea. ;i« B ||| 1 e Vse te industrije so bile cdvsnv i od priseljenih delavcev. Priseljen- 1 ci :o bih večinoma brez sredstev, i ali teda; ie malo izmed njih se : V za dlje udinjalo kot prosti delavci 1 Bilo je toliko dobre zemlje, ki jo je vsak lahko dobil brezplačno, na j so priseljenci rajši postajali mal; 1 farmarji kot da bi ostali odvisni j delavci. Delavcev pa je bilo treba 1 in potreba je bila ogromna. Iz t - : ^a pomanjkanja človeških rok. -e -nastal takozvani "indenture sy-. ; stem" :r. končno suženjstvo v Ju-! > g ti. Pred črnim suženjstvom smo i- j : meli belo tlacanstvo. — Svobodnih j delavcev je primanjkovalo za go-!; spoaarske potrebe kolonij in svo -1 ■ bodno delavstvo je bilo dragoceno.; Na drugi strani je skrajno siromaštvo na Angleškem prozvroče-valo te okolščine, da je bilo lahko i najti ljudi, ki so bili voljni iti kam-sibodi. kjer bi bile delavne razmere nekoliko boljše. Oni. ki niso i-meli toliko sredstev, da bi mogli plačati za prevoz preko morja, so dostikrat radi podpisovali pogodbe po k terih so se obvezali zu gotova dela v plačilo za prevozne stroške. Dostikrat lastnik parobro-da sam je sklepal take pogodbe z ljudmi in ob prihodu v Ameriko je prodajal te pogodbe drugim nu-dilcem. Skratka šlo je za neke vr- , ste suženjstva. Stroški prevoza z.\ priseljenca so znašali med $29 in 539, dočim cene. ki so se plačevale za te v resnici vsužnjene priseljence so znašale $194 do S200. —, Udinjanje priseljencev v Evropi, njih prenaianje v Ameriko kot "•indentured servant" 'pogojenih služabnikov i in prodajanje njih služ-eb tretjim osebam — bil je torej i-meniten posel, kar se tiče dobički. Ni čuda. da se je stvar razvila v veliko trgovino. Nekateri brodolast-niki so celo lovili siromake na Aii-tjleškem, celo otroke, da bi jih prenašali sem za dobiček. To ropanje mladoletnikov je postalo tako škandalozno, da je angleški parlament označil rop ctrok in odraslih kot zločin, kaznjiv s smrtjo "brez tolažbe duhovnikja". Ali celo ta skrajna kazen ni ustavila lo po-čenjanje. Po mnenju ameriškega zgodovinarja Bruce, še deset let po uvedbi tega zakona je bilo vsako j leto šiloma odvedenih iz Angleške v Združene države približno 10.000 oseb. Rok tega tlačanstvU je bil sedem do deset let. Kasneje ko je na- rasla potreba po delavcih ir. o . "indentured servants" prihajali r.e Ie iz Angleške, marveč tudi i." Škot ske. Irske. Velške in Nemčl'e. j ( se je doba tlačanstva omejevala na štiri leta. Ko je delavec, zasa-čen beli suženj, odplačal svoj dok t. j. po pogojeni dobi je navadno postajal svoboden larmar ali svo -1 boden delavec in se je pomešal [ ostalo belokožno množico v kolo-1 nijah. Nasproti temu vet ali manj pro-I stovoljnemu tlačanstvu je bii tuc: I prisiljenega tlačanstva. zlasti kar se tiče javnih revežev, potepuh, v in obsojenih zločincev, ki so jih sodniki pošiljali v Ameriko v nr> slu angleškega zakona. Ameriški kolonisti so večkra* energično protestirali proti uvažanju kaznjencev v Ameriko :n leta 1 1671. je bil na Angleškem izd.vi ukaz. ki je prepovedal departaci* ) k:.znjencev v Ameriko. Vendar' • Ta ukaz m ustavil pav em pri.-ilnj priseljevanje kaznjencev, marveč je le ameriška revolucija storila konec tem de porta c i.i ;.n iz Angleške. Med temi •'kraljevimi pc»t» i-ki". kot so rekli kazn ■.•neem. ni b. lo le kriminahuh zločincev. Mno.-so biii politični jetniki, poslani v .ameriške kolonije kot "indenture..; ! servants", i Ta indenture \ a..' p.« • | stal v veljavi d o. v < «•.. • V >-jl i pisih onega časa najdi a . objave » i prihodu ladij, v katerih se naha.a ! gotovo število iiac;.no% Ob< a:, t. v o ; se ie pozivalo, naj i pride '»4le' 1 novodošle uarane in da še b j • , daja vršila n1 ladiji. Mno^o kolo- > nijalnih pisateiiev, med njimi Benjamin Franklin. je protestiralo proti 'prodaii človeških bitij u.i trgu v ladijah". Nekatert kolonije i so uvedle zakon jin/ti tem predr. > jam. Tlaean je bil lastnina vo.i- -■ ga delodajalca za dobo tlačanstva, - se ni mogel oženili brez njegovega * privoljenja in jc merai cilje služi- - ti. ako je poskusil pobegniti. 7 Oddajanje otrok kot obrtnih vajencev je sledilo istim navadam indenture. Shranjena jo neka taka , i pogodba iz 1. 1678 v mestu Rox-. ! bury, Ma s. Ta vajenska pogodba • je tipična. Mojster se je obvezal u-čiti vajenca "umetnost, obrt. tajnosti in znanstvo. čevljarstva." do- • čim se je vajenec obvezal "služiti in ubogati" in sploh se obnašati kot "zvest sluga' Po koncu vajen stva je moral gospodar dati vajencu dve obleki, eno za nedeljo ii: eno za delovni dan. Sistem indenture ni bil nikoli za-~ konito odpravljen. Belo tlačanstv " je nadaljevalo v Pennsylvaniji t> " četrt stoletja po osvobojenju Al e, sistem je počasi odpadel vsled spre-J menjenih gospodarskih razmer " Končni udarec je dobil ta .-aster. t:i tlačanstva, ko je bil odpravljen za-7 por za dolžnike: odvzel je gospo-1 j darjem moč, da bi prisilili delavca " poravnati svoj dolg s prisilnim de a • lom. "O L A 5 .N A U U 1) A" NEW YORK, THURSDAY, JANTA RY 23. 1930 The LARGEST SLOVENE DAILY in IT. S. A. £9 jf KRATKA DNEVNA ZGODBA 11 j^SHfe —>< •<_• ^—— -—- —- —• - «- * Univ. prof. dr. med. A. Froehlich: Rni MI dinner UV/uilt liiinvi/uv FRFOERIK BOUTET NEZNANKA Zmračilo k in začelo snežiti 0 pod d*- Loimbre ni vpodbadal k< Rja Bilo mu je prav. da je žival uaia pogasi Vrač * ~e je iz roz-da vsakdan je* a sprehoda, m ječa „.» e bil kop. o ne» Prilika Ha b. t*« >il denar. mu še 111 bil i 1 .. učila v sivijenju iii. da»4 }e ta I! iinost bila v oči-Y*< opnTti s tUično zunanio.-.?t * in Kiko L.ubi! je mcI vse svoje njive jkkc i i tswe m je litiuil na lov. zvojih o-• n< v m obiskoval Pop ulil K je d bro »air.o v samo>! it- ftruga»ei".eg ;t m <11 • • ).:prla u ika .. t; ti parkii In tam čale> i < nu p i k i je m ijala luc v ii-r< krm traku Razlivala se je skozi K ; .< > u d-inice kjer gospod t! ' la.riioie običajno .s*dei pri mizi Vf ei 'al je zgodaj po večerji je eHal. toda ne dolgo Navadno mu k f.r prtj objela ude sladka utr«i en« '. po jeii Sedel jt* v udoben t.. stol, m prižgal pipo in se rtofjreiaul v razmišljanje K po-utktt je legel zgodaj da je mo%f»l K u mu )€ >luzabuik sezul .sko: -djfi :n m1 te preoblekel je stopil v i < simcG h hrastovim pohištvom \ v > like m kantina je že rado.stn j»i. i« tal ogenj V pričakovanju . v ~-čerie se ie a1 'l1 v starin -ki naslanjač IX'i^R kamina Po \ rm životu »e mu te razlivalo ne-1 . prijetnega in mehkega. Uuva! je v za vek ti da je zadovoljen .n i;.'n, m;ren m harmoničen kakor malokattri ljudje Tako je del in čakal večerje, stari služrb-pa te medtem pogrmjal ffiuo dom a je pozvonil zvonec. Golu hI de Loimbre je naglo dvignil :livo. psi pa so renče skocih po- P >giedal bom, kaj je, je rek^l slan .sluga m od.sel k vratom. Krr.alu se je vrnil in povedal, d a pred vri ti r.< k. s< ter. kate-lemu ho je pripetila avtomobilska nezgoda sfViM.i ne/g jda: j« zair.rtr.ru! I ZAl STAVITt UHJt: L ■ K 4 4*11 n|| it nj ru»>|l \l It w M»iri\ i btteien X* jI n i.«U»it» I Srfvtrj t kH C ir.tt Stalno Si Hk t -©»r k*4elt t r 49 'rt V 4 J"«t; |lfl |1 pri imm ^Hk l*k*rn«f iw Z!>« m *0c flH ■Vffjt) i*v*r* t c«<4 Tab.fttVH IISevera'sJI coughbalsam de Loimbre. ' Avtomobilisti neprestano nezgode " Bil je namreč ljut nasprotnik av- t. mobilov. ker je ljubil k«.nje, mo »konje. Zaradi njih je mrzli avtomobile in avtomobilisu- Potniki se nimajo kam zateči, milosuvi gospod:" je nadaljeval služabnik Soter računa, da mu bo rrogoče ptjpraviti defekt v dveh a-lah Vzrok, da prosijo nase pom ei, pa jc prav za prav neka dam i. ki je med potniki. Ona vas pro>;. ji "dovolite stopiti v hišo. ca ne "oo /mmovala ?anaj." OcKpnrt de Loimbre je zapoved jisom jjokorsčino in odvrnil: Seveda, re je tako naj izvou vstopiti! "9 Vendar ga je natihem jezilo, cia sebno vznemirila. Kljub jezici, ki ga je popadaia. je \<-ndarie vljudno .-.topii do vrat in vide! kako prihaja do dolgem hodniku v kožuhovino oblečei.a cama. Na krznu :>o ležaii sneženi kosmiči Ko :f je ozrla jkj sobi. je rekla prijetnim plasem: D j*-t v< cer' Rešili : te m. zivljf- : nje Popolnoma < m oz* bla v p >- | -■i Z vljudno prošnjo, naj opros i j pot "tJu. te :edla h kaminu m iz-j tf piiiia nožice z ^iakastimi čevlji i proti cgnju. Imeli smo i.molo. da ?e je vi stroju nekaj pokvarilo.. " je začela čevrljati v toplem ionu "Nadejal : sun ->e. da tximo kje med potom a izMopili in večerjali, toda napaka nam je pokvarila tudi to. Naš račun da bomo ob desetih že doma v Parizu, »e nam je docela pokva-iii In tam t akajo name! Ne mc-reni vam dovolj izraziti svoje hvaležnosti. ker ste mi tako iiube/i::-.'o spre'eli j*>d streho. Verjemite r. -da mi j kar odieslo, ko sem ugledala iuč Govorila je hitro in brez zadrege. kakor bi se v tej hiši počutila "Milostiva. zefo sem srečen, da vam morem pomagati v tem položaju." je dejal «ospod de Loimbre. Bilo bi re.s strašno, če bi morali v .snežnem metežu čakati na popravilo sredi ceste . ' Kako iepi so vaši psi!" ga je če? ca- prekinila m pogladila eno izmed živali po glavi. Kaj ne da so lepi A tudi pametni so zelo' je pripomnil gospod de Loimbre. 'Oprostite in dovolite... rada bi slekla kožuh Tu je tako prijetno ioplo.. " Odložila je kožuh in klobuk, iz volnene torbice pa je vzela gledalo ter si začela popravljati lase. Lice si je napudrala. ustnice p a na-crtala s črtaiom. Gospod de Loimbre jo je opazoval. Motreč neznanko, ga je navdalo svojevrstno razburjenje, ki se le vča&i poloti človeka. Zdelo se mu j« da .se ni videl taksne ženske. Odioživsa kožuh, je stala pred njim v obleki iz zelenega baržuna. ki se je tesno oprijemala njenih zaltih, vendar vtkih udov. Pri imajo) vsakem gibu je dobila njena postava poudarek popolnosti in elegance. Obraz so ji obrobljali temni lasje. oči -so bile velike in svetle, pla- j ve zelene? pos.pod d Loimbre ni mogel tega natančno povedati. Dovršeno našmin" na se je morda videla mnogo mlajša, kakor je bila Zdrav požiralnik se p.jb"1' navadno v meri od požiralnika proti čre-vu razdraženi in bolni želodec pa utegne zgifcati svojo vrebino t ud. v np-protni smeri pro:i u-tc:r.: ta-kru' govorimo o bljuvanju. Bljuvanje je neprostovoljen pojav, ker dei mišic, potrebnih za akt bljuvanja ni podvržen učinku volje. Mnogo je ljudi, ki mislijo, da lahko bljuvajo po mili velji, pri njih ie akt blju -vanja le v toliko odvisen od v Ije. ker utegnejo predstave studa, gnusa, strahu, ki jih je sicer res moči i zbuditi z voljo, tudi pri cisto zdra-■ vih ljudeh povzročiti slabost in na-(cosled tudi bljuvanje. NOVA EKSPRESNA DRT/BA ZA EVROPO POTOM HAMBl'R(i-AMERIC AN LINE. v resnici. Okoli nje se je širil o-mamni vonj dišave Kdo bi utegnila biti?" se je natihem Akt bljuvanja ima ^voj izvor it nekega določenega mesta v podaljšanem mezgu, ki leži med možgani spraševal de Loimbre. Ra- j in pravim hrbteničnim mozgom in dovednoti ga je razbirala, da si se imenuje centrum za bljuvanje, mu gorela iica ponovno ga je pr?-1 dražljaj pride po šopih živcev do vzt-! val nenavadne opojnosti. ! prizadetih organov, trebušnih mi- Oki t nil se je in videl, da jo vjšic. prepone, želodca, požiralnika, preveč očividno motril. Zardel je Pri duševno in živčno manj fino 4ori do ušes. čutečih ljudeh pa navedeni občutki Ali bi mi hoteli izKazati Cact. »?tud. ' iiu.s. strah« ne zadoščajo, da sedete k mizi in večerjate z me- j Čc- hooejc zdravi povprečni ljudje no i ? je vprašal lepo neznanko | bit u vati. je treba za to že hujših ?. največjim spoštovanjem. ' tlrizljav. kakor na primer vtakin- -Tnatne količine prebavnega sokn a rta k«, »čina in sestava želodčnega za razumevanje želodčne bolezni zrlo velike važnosti, dado ose-oi, ki c hoče piei.skati, z., p -njo pcužiti nekaj jedi. in sicer zajtrk 300 gramov lahkega ru.skeua ?aja brez sladkorja in 50 grarr.o*: belega kruha, to je neka; več kakor Zemlja, za obed krožnik mesne kaše in 150 do 200 gramov beef-steaka s 150 gramov krompirjev^ kaše-, a za večerjo 100 gramov b.:-lega kruha s surovim maslom bi gramov .sunke in dve časi čaja ' mltkf m in sladkorjem. Po poskusnem zajtrku izpranijo žrloder s tako zvano želodčno t robo čez tri četrt ure. po poskusnem ko.šilu čr. -neiš. turbine ca nr. hoc- . Paiiuk Hamburg bo knulu prenovljen ter bo odplul iz Hamburga dne 14 februarja, iz New Yorka ra 27 februarja. Drugi parniki bodo obnovili svpjo sluJoo tekom sp<»-Vržrjn rr. d Nev Yorkom in Fvr p«- "o ' 'rctia.. sedem dni De'ebe. V teh primerih je bljuvanje zelo učinkovita samo-obrana pred nevarnostjo, ki preti želodcu: po strupenih snoveh vseh vrst. po kisilnrh%in lugih. po po- ll z zmedenim glasom. Služabniku kvarejni hrani in preobilnem uii-je bil naročil, naj prinese iagnje- razdraženi organ se sam o- t.no z obloži i svobodi bf lezen povzrocujočih sno- " Prevelike skrbi si delate zaradi vi ^ iznebl nadležnih vsiiiivcev mene je dejala lepa neznankama- navzgor in navzdol, s čimer prepreči njih nastop v črevo kar bi bilr dosti bolj nevarno. čela je jesti in je jedla z nepopisnim tekom, med jedjo pa povedala to in t no in gostitelja je vse zanimalo.) Občutilni živci, ki trke Ne da bi zinila besedice o sebi. :ei ji, ki obdaja želodec, spretno uvijala Loimbrea in * vsakovrs*.nimi kemičnir iUZI "ti/ i r sprasc-vaia po tem in onem iz n govega življenja. Predstavil se ji in je je .a,cel pripovedovati vsako-' jake stvari. Se nikoli ni govoril ) sebi s kakšno žensko. Zdelo se je. \»o .-padi. blmvanj me 1 :. i j pogoste »imp: m pri z; ::rup- i liCiijih. če je ctr«.v pri-' 1 v ' -io j u.- ia. na primer pri zastrupi je-j1 nju z alkoholom, zlasti pri ljudeh M-<-ai kakor da je prevzelo nekaj, česar j ki ga niso vajeni, dalie pri zastrup-š en: čutil ftdkar živi Ona, lepotica,! I jen jih z lepo rastlino negnojem. Mali Oglasi imajo velik uspeh r-;f 8 liS-l Prepričajte se! i » • JL ** »»S- « jk 1 l^m.* MMAvrw>*iirw*1" mm ■^aam m "mt&VStti -v- f**- - _ '38Hlii. smses neznanka ga je predrugačila ... V dobri uri je postal iz čemernega samotarja zgovoren in veder človek. Večerja se je bližala kraju. Neznanka si jc natočila šilce likerja, vzela iz emija cigareto in si jo prižgala, potem je ponudila zlato dozo še gospodu de Loimbreu, ki se seveda ni upal prižgati dolge pipo. Govorila je: "Vi torej živite tukaj sami samcati sredi gozda?. Mično in dra-zestno, zares imenitno! Ta starinska soba je res taka, da napravi človeka povsem drugačnega. Če bi živela tu. bi morala tudi jaz pozabiti na daljni, ljubljeni Pariz. .." Sanjaje je spremljala z očmi kole bar je dima. ki so se verižili v zraku. Gospod de Loimbre jo je motril, gledal je njene oči. njena usta. .-premijal je njena kreti e. opazoval je njene prste, beli vrat , l"i se je po labodje vzpenjal kvišku. In bolj in bolj so ga opajaie te linije in zdelo se je. da ga prevzema eno samo čuvstvo. Bilo mu je, kakor da je sele sedaj zapopadel smisel svojega življenja.... Šofer sporoča milostivi gospe, da j e vozilo popravljeno," je jav;l služabnik, stopivši skozi vrata. Neznanka je vstala. "Dovolite, da se vam zahvalim za gostoljubnost ..." Tudi gospod de Loimbre je vstal. Čutil je, kako mu kri izginja z lic "Tako ne smete oditi odtod..." je drhtel njegov glas. Neznanka je začudeno pogledala gostitelja. Res ne smete od mene.... Izgubil nekaj dragocenega, če bi odšli tako nenadoma Prosim vas, ostanite še malo, vsaj še malo ..." Gledala ga je. kako stoji pred njo visok in silen kakor orjak. — Morda se ga je tudi bala. Vendar tega ni pokazala. Ostanite!" je medlel on. "Poglejte. vi ste mi dali spoznati resnico... Povejte vsaj. kdo ste... V Pariz pojdem in vas po iščem.... Kaj ne. da ste igralka"1 Kje nastopate, prosim?" V tako dobljenem želodčnem .soku dužene zdravnik količino kisline. beljakovine preba^^aj^čega F e;: s i na in vsekako tud' siriščnega fermenta. ki zasiri mleko. Daije preišče z mikroskopom tuai ostanke jedi in bakterije ter morebitno prime- krvi. Če najde v praznem želodcu večje količine soka. je to ziu-menjf. da nekaj v želcdcu ni v redu Roentgeniziranje želodca po nji-ticvi velikosti in cbliki po svojo važnosti skoraj ne zaostaja za preiskavo s poskusno jedjo in če drugega ne. vsaj bistveno dopolnjuj«* druyp prei.-kovolne metod', zlasti i;ri doii traiaiočih in resnejših ež- ; d enih c ie!!:ih. v ta namen na-!■>]■•;S .'-i - z docela nast:up--i ..r.t in rrtr«v:topluvirr.i k mirnimi •r : r.a nt' k viri bar jr tli bizmuta z v • d' . U zero'.vavc ka; o. Te kovi-nest° spojine cc roenigenskint r-Itom mnogo b.-Ij upirajo, kak r taehki ir. trdni telesni organi ter tekočin" in plini. Medtem ko .-e tako zvani roentgenski zaslon o<' pi -sto nanj padajočih roentgenskih žarkov svetlo zasveti v zeleni barvi. h naglico, preuredili prostor« potnike ter povečali na njih k fo* t. Ko bodo ti štirje parrnk: Albert Ballir.. Deut.st hlar.o Hamburg o- York zopet v -lužbi. o j »tv« jena tedenska ekspre na služba Parniki bodo odnluli \saka sr?d<^ da bo -eduiije popravilo stalo na milijone dolarjev, dokazuje, da ho-cr privesti Hamburg-American Lint svojo ekspresrt^ službo na najvišji standard. To so prvi transatlantiski parniki ki sc ( p remijem z aparatom, ki prepreča tresenje. NEVIDNI ZAŠČITNIKI Al Masseron jo jtedavno izdal knjigo Aux saints d'autrefois pau: les hommes d'aujourd' hui. kje: na humorističen r.a čin prip. ro r iodofcne ljudi nekdanjim svetnik v varstvo. Kakor vest. brani Mi-! k lav z deco. Cita deklt itd. Pa tud. i zr moderne p treb 'e priki.oil ! funkciji poku pni h b. ugodn ! kov. Ivo naj pazi na m . bu' i. >-. u-;adništva. Kcznnjan naj ci.t;• • zdtat ! n ikoni skromi. dobiotSuvost K ■ štof brani pešce pred avtomobili. Franc Salešk. :e bii. kakor stt č.tali. on dan pi 'Ia :.:, za ta: trliškolt časr.i r v OCudir M i - »i.ai š . ■•-:. ti. ■ -ieg t .... e-0; jnika ate *i b .-: nt. ... P predira . A ':: ne. kakor jio.it slov* :. ka p ' dveh tatovih: Svet' Anioii č - i'a-dova, pomagaj, da kai ukr. dr-*, r. ' Figaro pa je 9. septembra pregla •;! Paaovanca za predhodnika brezžične teiegrafije in rekordmana brzine. Neki njegov životopis r.amr< pri zaužit ju majnr.ih k.-ličin bakrenih in cinkovih soli. Dalje povzroče hudo bljuvanje bencin petrolej, arzenik m fosfor, strupena zlatica j ostanejo tisti deli zaslona, kamo: bradavični k in še mnogo drugih 1 padejo žarki, ki morajo skozi sne-snovi vsebu- ; vi. s katerimi smo preje napolni:; prifHJveduje. da se je pogestoma i>o-j. \il na zelo oddaljenih kraiih. r.e da bi o premaknil s svojega biva-hsča Zvedevši. da je o -e obtožen u-b. ;a,fajedal po angelu prenesti v Li - a bon . kjer je od smrti cbudil lina rjenca. ki jo potem izjavil, da ga ni umoril Antonov oče. Nj:l ljo no rt je vrnil p • : tj poti v Pati >vo i : j itakor nalasc za pokrovitelja dobi. k: valovi prenašajo naše mi-•L .n besede skozi oblake in ko Iju-d'e z telikt. naglico peletavajo sko-zi zrak POZIV! \ si naročniki katerim ■e, oziroma bo kratkem pošia naročnina za list, so naprosem, da jo po možnosti čimprej obnove, — Uprava lista. vnetje povzrocujeoee Jočih rastlih. ki pridejo v želodec. Večina ljudi, ki trpe na želodcu, tožijo v občutku pritiska ali pre-polncsti v okolici želodca: a le malo bolnikov, ki se zatečejo k zdravniku. se pritožuje nad resničnimi bolečinami v okolici želodca, ki so jo občutili le maio — kake pol ure — potem, ko so zauzili hrano, pa tudi neodvisno cd nje. Popisovanje želodčne bolečine, naj bo že pekoča ali glodajcea. v krčih ali v sunkih stiskajoča, dalje navedbe o porastu bolečine po zaužiti jedi. bodisi trdni ali tekoči — vse to so iz-kušnemu zdravniku važne okolnc-sti, po katerih lahko presodi značaj bolezni. Pri zdravniški presoji želodčnih bolezni igra važno vlogo preiskava želodčnega soka. Ker izloči zdravi \ delovanje žclodcc. popolnoma temni. Take. dobljena temna, malone črna ploskev odgovarja — pod pogojem, d i j je bil želodec enakomerno napolnjen — natanko njegovih obrisom. prazni želodec kvečjemu zelo ne- Roentgeniziranje. žeiodca se mera izvesti neposredno potem, ko je pacijent popil — kolikor moči toplo! — prej omenjeno količino: . roentgenizaclja da na zaslonu ne samo obliko in velikost želodca, nego tudi potek gibanj želodca, ki služijo premešanju želodčnih snovi in njih odpravi naprei proti črevesju. Čez nekaj ur je želoiec do-i bro še enkrat roentgenizirati. da se dožene. koliko senco povzroču- j joče tekočine je želodec že zapustilo in koliko bi je utegnilo biti že v črevu. Dalje je tudi dobro opažat požiralnika, želodca Nesreča ne počiva! Tulo-vanske Ka'oliike Jednote. Naša jed nota plačuje največ bolniške podpore m--d vsemi jugaslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1 .lOO.iKKI.OO, članstva na-1 20,000. Nova društva s.- lahko %*.stanovijo v Združen li državah al Kanadi z 8. r'aui. I'rLsti pnina pr' sta. Berite najboljši slovenski tednik "Sovo 7>oh< ", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila r.a glavnega tajnika. Joseph PLshlcr, Klv, Minnesota. začetka črevesa: bolnik mora v namen pogolniti barijevo sol. in ta % j Naposled je moči že neposredno Zamahnila je z roko in se posle-' opazovati notranjost želodca: v to vila: j svrho vtakne zdravnik v požiralnik Zbogom, zbogom' Tajinstvenos: i instrument, ki je opremljen z elek-najinega srečanja samo stopnjuje: trično pripravo za osvetlitev. V naj -doživljaj tega večera .. Zbogom ?n j novejšem času se je celo posrečilo še enkrat hvala!" i dobiti s prav majhnimi fotografič- Ogrnila s e je v kožuh in stekla k avtomobilu, ki se je takoj premaknil z mesta. Gospod de Loimbre je stal kakor ukopan. Žerjavica v kaminu je tlela. Zdaj pa zdaj se mu je vtrgal :7 grla globok vzdihljaj. In z očividno naslado je vdihaval dišavo, ki je z njo neznanka napolnila sobo. Poklical je služabnika in mu naročil, naj pripravi vse potrebno, ker namerava naslednjega odpotovati v Pariz "Da.... našel io bom Moram jo najti.... Tako lepa je. elegantna, tako vabljiva ." Bdo mu ie. kakor da jc sele sedaj odkril žensko in meč ljubezni z žarom mladeniča ki zahteva od življenja svoj delež. nimi aparati porabne slike notra njosti želodca, ki nemalo poma&ajoj pri presoji in diagnozi želodčnih bolezni. Kako zaprtnica po. vzroča razne bolezni ZaprtiiK-a '«1viuiii<> i m.n-i i« \ :... vwli i>rj:*n"V iu d« lov ; r.>v*r.<:'i nrrnlio-Mi i»rrt.«\>-, i^bti. m^hjni. i• -kotniidtt. hu.l« tw.Wim- v iirbtu. zr • l«> iri". »»• »-i in • n. rjlj.- « i i v. in ihrlj«-ti*k^ ".r*an.' In jK^ir««"« vVlItoi l-r. i?r» ("Ij:vili i . , -V ura -Tin.' \-r • •! i freva :ri - l r:n ' I»r" •: • < >." ^t i* lfl. t. O.: : - ... «»ro-«i« t. .»«« • i..-. -'.."MiUr.i io -i /\\•"-!', "h niiSfni n ir. • rjrtti^. l'*A\.*:.t. \:is-i-T..n- 1- • ■■ • : ZMHil I i. K.lravi.1 t.jai'tvul.i- t-. Svm-Tmm* ■■ pm »i.-.ji liri v«Hk • »•ih x alravi!:. Ak.. v;i: irp..» n o jr.i , ci'.fi nir»i:w rf-ritf nv.i .... i^T. k,, n«-j n- u \j»> t ..J njesf»v.'i.( H ■ vfc! i. • Naročite sl0vensk0-amerikanski KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c knjigarna "glas naroda 216 West 18 Street New York, N. Y. V* > t'tr * "0> ^ .-"JO Jp -Tt- .rb ^t LA« NARODA" 1 NajdenkiZj KO\!AN IZ ŽIVLJENJA. ^ Za Glas Naroda priredil G. P (Nadaljevanje.) Ali bila že kdaj straino žejna, ljubica? Tako žejo in jaz -edaj' ji je srpe tal v uho. Veš, na kaj se straino veselim? — Na potovanje * Draldane s teboj! Sama bova. moja ljubica! Ebba be je hotela oprostiti ter neprestano zrla proti vratom — Ne, Har.no. ne, ne! — Priti moraš zopet enkrat v grad. mala Ebba Vzrok za to bom že našel! • Ne, Hanno. ne! Jaz hočem to* Kaj moreš opraviti moji želji? Tvoja volja je le »lamnata bilka proti moji! Smehljaje se je ozrl vanjo. Prijela je zopet za -\oje delo kot varstva proti njemu. Kako strašijo nepreviden je bil! Vsaki trenutek so se lahko vrnili stariši! Srce ji je močno utripalo medtem ko je on mirno^sedel na stol ter jo neprestano opazoval Njeni prsti se tresli tako, da je komaj mogla držat: Ivanko. Očarljiv, majhen keberček. Ebba! Njegovo ostro uho je filialo bližajoče se korake. V brezbrižnem za.-panem glasu je vsled tega nadaljeval: Nadalje mi je pisala Inga, c3a šteje dneve do tvojega prihoda Do>si jih še manjka Nobena njenih novih prijateljic ji ne more nadomestiti Ebbe ... Učiteljski par, ki je zopet ravnokar vstopil, se je zahvalil za vse kar je prinesel mladi grof. - Napor ni bil tako vehk, je odvrnil mladi grof, — ker sem imei Itak r.ekaj opravka v vasi ter moram že iti k vašemu sinu, da se ž njim nekaj dogorrorim' r<»večfr, il. t ?e Učit« Ij je pričel citati \oj list ter puhati pipo. • vr i ., k. :.-> bila .« davno zaklenjena ter > ti« l ujt te vendar ladkorja. gospa Lene. Danes dopoldne n ti L a ter pa takoj odmerila za vas. Dovolj t asa bi bilo ie jutri! Vendar pa najlepša hvala! Stara ženica je bila vedno postrežljiva in poroma, kierkoli je mo-gla biti Goopej Lene se je namreč zdelo, da mora še vedno popraviti to. kar Je pred desetimi leti zakrivila njena nečakinja. In gospoda učitelja bi tudi rada prosila za neko uslugo. — Gospa Mahler je privlekla iz žepa pisanje, katero je izročila učitelju. Od davčnega urada Jaz pa ne morem razumeti tega. Ali bi bih tako prijazni ter mi to prečitali? Krutijan Je storil zahtevano ter pojasnil, kar Je bilo treba. Gospa ll&hler je vstala ter se lepo zahvalila. Obenem pa je tudi vzdihnila. Tudi Lota bo prišla jutri iz Draždan. Imela je lepo mesto kot prodajalka v kole nt j sini trgovini. Nikjer pa ne vzdrži. Ž njo je pravi kri*! VI ste ji preveč pustili lastno voljo, gospa Mahler. Deklica vam te radi Lega zrasla cez glavo. Nekaj poltenega :>e ne bo nikdar hotela naučiti Pri vas je še najboljše preskrbljena, da ne pride na slaba pota! V vasi m> se\t da govorili, da bo Ebba obiskala k on te so Ingo v Draž-dalah. Lota Mahler je tudi slikala o tem ter btia polna sovraštva ter za-\inti Tudi ona je bila v Draždanih, ni imela ničesar od lepega metala Morala se e ubijali Ur delati Ebba Lene pa naj bi se zabavala? . Ah. ce bo ljudje vedeli, kar je vedela ona! Dosedaj je še ohranila »krtvnobt. kajti takih kart ne da človek prehitro iz roke, a sedaj je bilo tako daleč, kajti drugače bo postala učiteljeva hčerka preveč ohola! V Draidane ne sme iti Ebba' Ona bo ie skrbela za to!..„ Prvi sneg v letu je padel. Presenečeni so se zbudili ljudje, ki so r.alje »pali ter zrli na to čudo Ceste je pokrivala snežno-bela plast in ie vedno je naleta val sneg Pocaai pi dostojanstveno so se pripravili ljudje za pohod v cerkev. Zvonci &o potrkavali ter polnili ozračje s sumom. Ebba. ki je letela pred svojimi stariši, je stala poleg svojega brata, katerega je vaakdo pozdravil, predno je odšel v cerkev Zelo moški in zrelejši je izgledal v črnem talarju. kljub njegovi mladosti. < Ebbi ne je zdel danes drugačen kot ponavadi in kako čudno jo je pogledal. Kaj neki Je imel proti njej? Ni pa ga hotela vprašati, da ga ne zmoti iz prrau&ickcr. On namreč ni ljubil, da bi ga posvetne stvari odvrnile od pridig. Padlo ji je tudi v oči da je pri mizi maio jedel hi se celo silil k jedi čeprav ti je mati toliko prizadevala! V veliko obžalovanje Ebbe je marala dati življenje celo siva kokoš, katero je Ebba tako zelo ljubila ' Ali Je bil bolan'' Ah pa je bilo kaj z Ingo? Ali ga je trapila ljubezen do njene prijateljice? Ko pa je v kuhinji rezala kolač ter so stariši že spali, je prišlo preko njegovih ust naslednje vprašanje: Ebba, kako pa stoje stvari s Hanno Reinshagenom? Temna rd^ciea j. je obiila lica iti la rdečica je bila zadosten odgovor. kot zelo neumestno proti-vprašanje: Kaj z Hanno Reinshagenom? Kaj mislil s tem? Jaz te ne razumem1 Njt n! ros; pa ''t ■ • tresli, ko e urejala kolač na krožniku. J.a ' r* i .-".r: i. da s: prietla z grofom Kanncm Reins- JUa;*«SK.'ia I ui»r..?k-> razni ' aJa je bleda kot 5-mrt in v nenadnem fctrai.a je btu.ia pted e v negotovo smer. L j imunsko raza.crje? Jaz! Ne! — je zujecala. - Da. Ebba. kaj praviš k temu? v zel je iz svoje listnice pismo, katero je razgrnil pred n*o. Včeraj sem ga dobil. Čeprav ne dam ničesar na anonimna pisma, - n.orain vendar izvedeti od tebe povsem jasne stvari. Citaj! Ce mi na-t » se vedno rečeš pošteni 4*Ne", se ne bom bal nikakih stroškov, da pots cem piaca ter ga pustim primemo kaznovati. Pred očmi Ebbe so plesale črke. Pismo je bilo spisano na slabem pisalnem stroju. Nikakih opor ni imel in tudi iz načina pisanja ni bilo mucoč« dognati ničesar Poštni pečat je bil slabo čitljiv. Kljub temu pa je čutila Ebba takoj: Le Lota Mahler Je mogla napisati to nesramno pismo! Lota Mahier je bda v Draždanih. Radi tega jo je danes zjutraj motrila tako zmagoslavno' Ali jo je Lota zalezovala ter jo enkrat videla s Hannom ter ki tega sklepala vse ostalo? Le par vrstic je bilo. a te so pričale o človeški zlobnosti, kajti v pismu se Je glasilo: — Gospoda pastorja bo gotovo zanimalo izvedeti, da ima njegova sestra Ebba Ijublmsko razmerje s grofom Hanno Reins-hagjrriom ter si dovoijuje v zvezi s tem vprašanje, če bo to lju-bavno razmerje do vedlo do zaroke. Za ta slučaj si dovoljuje pod-pisani Israči fte sedaj svoje prisrčne čestitke, kajti nobena druga ni r*led svoje lepote In izvora bolj upravičena postati sroflea Rein&tiaeen kot sosoodična Ebba Lene! »Dalje prihodnjič.) H m Ji i H1* B 32S* jh~ 9 o Ta ogromni pamik Francoske črte. je odplul iz Havre proti Ne* Yorku dne 15. januarja ter bo od->lu* iz New Torka proti Havre 24 januarja. Tekom zadnjih štirih mesecev so ga popoloma iz prem en i li ter je vsledtega smatrati to njegova potovanje za 'deviško' potovale. Ker so na parniku vsepovsod raz- NOVA PISAVA post?.vljer.i mikrofoni, bo mogoče potniku, na naj se nahaja kjerkoh na parniku. slišati godbo, koncerte, naznanila, vremenske napovedi in razne druge zanimivosti. Na krovu parnika so vsi moderni inštrumenti, kar jih pozna paro-plovfca ter so namenjeni varnost: potnikov. NAPREDEK AV1JATIKE Potniki, ki so se že voziU s tem pa mikom, se bodo čudili novostim novim kopalnicam s tekočo vod itd. Kuhinja je neprtkosljiv.i Upravni ravnatelj Francoske družbe Mr. Maurice Tdiier, ki je bil ravnokar imenovan vitezom Častne legije, je na krovu ler se bo vrnil / istim parni kom. Naša pisava je fonetska. to je glasove izraža z dogovorjenimi znaki. Kitajska je povsem drugačna: ideo-grafska. Določne predmete riše z bistvenimi potezami, na pr. drevo z deblom, vejami in korenin asa i. Pojmovne ideje se očrlujejo s svojimi sestavinami ali domiselnimi pz/dobami Pojem števila sestavlja &hka drevesnih poganjkov in ženskih nakitov: neštetih in vedno spremenljivih. Ta znamen a izrek i vsak narod, sleherni posameznik, kakor hoče. Trije vršiči, ki predstavljajo pojem "gora", izgovarjajo na severu ša. v Šanghaju zin. | klad-1 na Japonskem jama, itd. Tu ima- ; mo pae nekakšno "vesoljno" pisavo, o kateri razglablja G. Soulie de Morant, strokovnjak v kitajskih za - j deva h: . j^j ' Že s tega vidika se morajo du- j hovi. naobraženi po kitajski pro- j sveti, razlikovati od evropskih. Kako bi se mogla Evropa okoristiti - » tem zgledom? Prisvojiti si kitajsko , pisavo ne bi bila lahka rešitev, tudi če bi znake vsakdo govoril pc j svoji materinščini Kaj pa ko bi o-pustili svoje starodedne pismenk? ter ustvarili zlogovnico iz malone stenografskih znakov, ki bo proizvajali vse zvoke človeških govoric? j Iz tega sicer še ne bi nastal aku- i pen jezik, a imeli bi že skupno pisavo, krajšo in določnejšo od sedanjih". Zamislek je izviren, a pomenil bi nazadovanje. Epigrafija nauči. da so vse pisave pričenjale z ideogramoin ali podobopisjem, nadaljevale z vmesno obliko pisanega zloga, ki ga nasvetu je Soulie de Morant, ter končale z azbuko. Zlogopisje bi prineslo nekaj u-godnosti. še več pa zmede. Slednjič omenimo še to: največji epigrafist. oč. napisoznanstva. Renan. je trdi i. da je abeceda največji izum človeškega duha. Kdor je nejeveren Tomaž glede velike bodočnosti letalstva, naj premisli. kaj je o lokomotivah pisal francoski znanstveni list v decembru 1837: Brzina 80 do 100 km na ur..-. pri hlaponih je v praksi ne-zmisel. kajti stroji bi se ob takih zahtevah prenaglo obrabili, pa tudi tovori bi morali biti neznatni. Vlak bi bil potemtakem bolj zastran lepšega nego zaradi koristi. 32 km na uro je že prav čedna hitrost in gotovo se bodo ljudje zadovoljili i nji.... Danes mnogi vlaki delajo 110 km na uro in vozijo ogromne na- ADVERTISE "GLAS NARODA* POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, kat'.re«a prejemate, i« razvidno, kdaj Vam je naročnina posla. Ne čakajte to raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino aU direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. La Salle. J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago Anton Kobal Springfield, Matija Barboncu. Summit, J. Hoivatn. Waukegan, Frank Petkoviek in Jože Zelene. KANSAS Girard. Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kitzmiller. Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M F. Kobe Detroit. J. Barich. An t. JanezleJ) MINNESOTA Chisholmn. Frank Gouie, A. P«.-nian. Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Ooute. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povit Virginia. Fra*'k Hrvatich. Sheboygan, Johr Zorman. West All Is. Frank Skok. 24. ]jnti4rJi I-TI-*. Hvr»- \V~*t«rti?»rid. «'l:» rU.ure, -V^t» • r>t.~< ' Kc W»i.hiii*!"n, ri. iif«t i.Tf- • ni'ii 30 januarja: li. i tin. t mhTl>- jrz, Birn.^n 3T 'anuarjs l'r*;ri»-r: Ch«rt«r.rf I '.t. n Cl/mpk. Cb«-rl«»»ur(t 1. tut. S«t»>lk, G*riwv» 1. februarja S' CtiifV. irf Mamt nrsr l'rrM(l»-nt II«« Chrri> .;>(. i!re- llinsct ka. U. nI.-ga* »ur ,\!.r 6 februarja- UrrsiJ^n, |{ou.'!•- Kr. n- *-, flavrt- 8 fet'turjj; A»u,r.. fl«Tr>-. .r« '.9. februarja- r. i Itardlni, Ot.^rlM.ijrg, Hr#- 20 februar j a >> tifc.j-i, l-.ut-nn. *ur M« r, B'rmni 21 frtjrulf.a »' irim I i .it rr M,,J"1»! ■. I'll*'ti'urf (:>, itM-r. fi.ri u .»trg, RT»«M • : • I I ' t. • ' lx*it if \ >.' .*.r-l <>»a 22 fetortiaffj«: iii^rt. uif, 11*.n.iiuig 2i februarja H-i.rK- W.i«hi:«Mi, •'».^rl^. -.rg. Ji.»n- Na^la Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odolutj«: saturnia 15. FEBRI AKJ A iZ. MARCA APRILA VULCANIA 8. MARCA — 1C. APRILA 15. MAJA N.ilwrn:« in \ ul- jni i . t. .. \-t- !.i l-|j i»- » i izK' >»Jw, ,iiJ. * ii' »ti in t,.t- ' (T'n-i ti-r t jt..-. - .i.! \ Ku - 1*». I'MSflint- i rne za tja in ti: »...j. Vrč n.iv«>»-ti ra t^h molilnih fno plavalni t>«i»«-[i v lirj^ffn rar>rf,j. C O S t L I C H LINE 17 Battery P>at», New Yorfc 6 mmm* talkftjte »n najbolj ugo«n* HI u sotovjrl* na OjrtRiftlh tarnlklh: i PARIS 21 jail : 21. Irbruarja •5 P. M » i 1 P. M > ILE DE IRANCE 1. frbr.; 7. mar <1 P M » «1 P. M.» Najlrijl* po fff lesDirl V«akd v p->e«bn! kabini s »irnl i ml ud l.i». »II -. f\tm m. Id atavna fnaonk« Wublnja nlske «-au% VuraAajt« katarasakoll "Mitiba. — E am do Juc'i .e Pirn, odplujejo iz New Vorka w C^rrbourgn »raako iiedo. Potujte na enem >zm«d na»ieanjih venkarskih parnikov. BERENGARIA A0UITAN1A \ r. T~k V'.«|l I.Ji I I ••.lll.r. V'Jtni I -»k i 3. r,.ar«-.i,i z Nt» ^ V ik.» il<> i.juMj.i i.« rt.t iij $ ' V|-rat..jf#. z.i t ,f> . Ilustrirano In v»- l'/ivutno i. .1 .u .-. i.r... J g^ »'mr. ^Im knjlti. .. a w-t .rij. f rtii 7. i »..i % ■ . t- ■ .t-;, i/\: -t i..i •l'-ma .4 lit ui- i. uij"iii nt|> Žl».i CUNARD LINE fia.iilijfi:! JI-.jMI.ll *:i«r..pf.iku Oun • tf* iia *!J i-l- 2b BROADWAY. NEW YORK BLAZNIKOVIH PRATIK — nimamo več v zalogi. Zato jih ne naročajte. Knjigarna Glas Naroda. CALIFORNIA Font ana. A. Hochevar San Francisco. Jacob Tanshln COLORADO Denver, J. Schutte NEW YORK Gowanda, Karl Sternisba. Little Falls, Frank MasU. OHIO Baiberton. Jonn Baiant. Joe HitL Cleveland. Anton fiobek, Chas. Xarlinger, Louis Rudman, Anton Pueblo. Peter Cullg, John Germ. Simcich) Math. Siapmk Frank Janesh, A. Saftifi. Salida, Louis Costello. Walsenburg. M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banicb ILLINOIS Aurora. J. Verblch Chicago, Joseph Blish. J. Berfiie. Mrs, F. Laurich, Andrew Spillar. Cicero. J. Fabian. Joliet. A. Anzelc, Mary Barabici'. J. Zaletel. Joseph Hrovat. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO a . se dobi pri GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3S7S POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN U 91 Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain. Louis Baiant in J. Ku*nSe Niles, Fi&nk KogovSek. Warren. Mrs. F. Racbar Youngstown. Anton KlkelJ. OREGON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakie. Bessemer, Louis Hribar. Braddock. J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge. A. Jertn. Conemaugh. J. Brezovec. V. Ro-vanSek. Crafton. Fr. Machek. Export. G. P»"?viC. Louis Zupančič. A. SkerlJ. Farrell. Jerry Oaorn. Forest City. Math. K am in. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fts-renchack. Irwin. Mike Paushek. Johnstown. John Polanc. Martin Korushetz. Krayn, Ant. TauželJ. Luzerne. Frank B*lloch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprlviek. Midway. John 2ust. Moon Run. Fr. Podmlltek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh in U. Jakobich. J. Pogačar. Presto. F. B. Demshar. Reading, J. Peadirc/ * Steelton. A. Hren. Unity SU. In okoll»», i. SkerlJ. Fr. Schifrer. West Newtcm, Joseph Jovan Wlllock. J. Peterne1. UTAH Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River. Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik m Jos. Koren. Racine in okolico. Frank Jelene. itommiiiin IIHItSIMtU '^milium dni na oceanu DO CHERBOURG A G DNI DO BREMENA POTI JTL Z NAJHITREJŠIM P IKNIKOM NA VODI BREMEN S. S. El'ROPA. ki jo sedaj srade. bo stavijrna v promit MARCA 1930 SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE Pripravna in ilitvktna železniška zveza /. v^emi «1«* 1 i Kvin]t". Uedna tedenska <»<1-}iliiTja > priljubljen'm linwlovjeni I J<»v«lovih parnikov. p h za>!rV v> !>>«•>'• - r>7 HIiOAl)\VAV N K\V VOKK V JUGOSLAVIJO HITRA SLUŽBA Potujte po "Big Steamer Route" preko t'her-bour^a ali Antnerpna. Hitro, udrbno potovanje. Privatni prostori. Izborna in obilna hrana. S. S. OLYMPIC (31. JAN.. 28. MARCA > S. S. MAJESTIC največji parnik na svetu odpluje (2?. ^EB., 14. MARCA > Kupite naše vnaprej plaeane listke za vaše sorodnike ali prijatelje VpraSajtr ^vj.jfu I- kaln«m1 Mr A T>*t" \ Kvrofx de 1 \ > >iu II KlaUt trt rtn WYOMING Rock Springs, Louis *j ajcher. Diamondville. F. Lumbert. Vsak zastopnik Izda potrdilo ra svo to, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; ra štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New Yora City Je rt. celo leto. Naročnina za Evropo Je $7. za celo leto ZASTAVE, REGALIJE, ,nvb* g DRCJGis DRUŠTVENE POTREBŠČINE — PIŠITE PO VZORCE IN CENE NA VEČLETNEGA ROJAKA-TRGOVCA. fAo«ncy for Sparton Ratflp) IVAN PAJK 2« Main btr»w» CONEMAUGH, PA. J NEW YORK. THCKSDAY. JANCARY 23. 193« NOVI PARNIK -PARIS' IN MACR1CE TILLIER. The LARGEST SLOVENE DAI L T la C. 8- A. Kretanje Parnikov — Shipping New* —