\ Poglejte na itevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skuta jte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. telephone: CHclsea 3-1242 Reentered »s Second Class Matter September 26th. 11*49 si the Post Office a» New lark, N. under Act of Ceofreas of Mnrcfa 3rd, 1819. lo. 84 — Stev 84 NEW YORK, TUESDAY, APRIL 29, 1941 — TOREK, 29. APRILA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. NAPREJ PROTI SUEZU Nemci imajo pripravljeno močno zračno silo za napad Sueza Po zavzetju Aten je bila vojna na Grškem tako rekoč končana. Nemška armada .sedaj prodira po Peleponezu, Pregled dnevnih dogodkov V premogovnem polju Pogajanja pred obrambnim posredovalnim odborom so se izjalovila. — Lastniki južnih premogovnikov nočejo in nočejo plačati delavcem po sedem dolarjev na dan. V nedeljo popoldne so bila j * nenadoma prekin jena pogaja-1 nam ni dal za take slučaje kot nja, vršeča se pod nadzorstvom je sedanji nol>ene nadaljne oh Švica je pripravljena sodelovati ti iz Italije čez »Sredozemsko morje, kjer pa so Angleži še vedno gos|>odarji. Nemci pa so ju/nem delu Grške in le tupa-j mogoče že prepeljali vojaštvo tla je Švica tam zadene na kak odpor. Ar-1 in vojni materjal v Afriko, ko mada mora Še zasesti nekate-lso bile angleške bojne ladje re važne kraje, nato pa bo o svojitev Grške popolna. Pri Korintu so nemški padalci presenetili Angleže in so jili 900 vjeli. Kot zatrjujejo Nemci, je drugi 44Dunkirk'* za Angleež poi>oln. Strmoglav-ci še vedno bombardirajo angleške ladje, ki iz Grške odvažajo vojake in vojni materjal. Nemci pravijo, da so na Grškem do sedaj potopili že več zaposlene na Grškem in na vzhodu Sredozemskega morja. Pa to je dvomljivo, kajti angleške bojne ladje so vedno patruiirale morje med Italijo in Afriko. Aleksandrija v nevarnosti Nemci imajo močno zračno silo tako v Afriki, kot na Gr- tou ladij, kot pa so jih potopi-1nkeiii. V Afriki so Nemci in li pri Dunkirk«, kjer je bilo .Italjani pri Solumu v Egiptu, )M>topljenih okoli 2GT),Q00 ton. Na Grškem je bilo že potopljenih nad 285,000 ton ladij, 4*23 t i olastili Dardanel, nato pa bodo prodirali dalje po Mali Aziji v Irak in Iran, kjer se nahajajo bogati petrolejski vrelci. O teh poljih je sanjal že cesar Viljem in je hotel graditi bagdadsko železnico. Nemci se že nahajajo na dveh grških otokih blizu Dardanel, na Sa moti i race in na Leninosu, od koder morejo z aeroplani napadati Palestino in Sirijo. Angleži so pričakovali, da si bodo Nemci izbrali pot skozi Sirijo in so v sled tega prejšnji teden izkrcali moč-no armado v Basri. Švicarski predsednik Ernest Weter hi je ogledal industrijsko razstavo v Bazelu ter i-niel pri tej priliki zelo značilen govor, v katerem je dejal, pripravljena v Evropi tesneje gosjiodarsko sodelovati. Oblika tega sodelovanja je pa odvisna šele od povojnih problemov. Švica je premajhna in preveč odvisna, da bi se mogla česa na svojo roko lotiti. Njena gospodarska usoda je odvisna od svetovnega gospodarstva. Proces proti Bridgesu V deporlacijskem procesu proti Harry ju Bridgesu, delavskemu voditelju na zapad-ni obali, je pričal .John Thomson, ki je bil od leta 1 !>.'{] do 1935 v liewvorskeni komunističnem glavnem stanu. Ponoči je vozil elevator. — Najstrožje mu je bilo naročeno, da smem spustiti ob gotovih urah v glavni stan e-dinole komunistične voditelje, ki so mi bili osebno znani, — je rekel. — Nekega večera stopijo v elevator trije možje. Poznal sem dva, namreč Roy Hudsona in Pctersona. Tretjega nisem dotlej še nikdar prej videl.Hudson ga je pot repi jal po rami rekoč: — Ta mož je olrajt. On je tovariš Bridges. On je z nami. Eden se ni obnese!' Konservativni london s k i list "Daily Mail'* je objavil članek pod nasloni "PrejKJz-zno", v katerem pravi med drugim: — Svoječasno je bilo vna-njemu ministru Anthony Edc-nu naročeno, naj ustvari trdno zvezo med Grško, Turčijo in Jugoslavijo. Te svoje naloge se je lotil s precejšnjo vnemo, uspela mu pa ni. — Anglija je Grški pomagala ter je v tem pogledu ni mogoče kritizirati. Priznati je pa treba, da so bila naša prizadevanja, tako diplomatska kakor vojaška, preslabotna Tu da so prišla prepozno. Suša škoduje farmer jem Suša in vročina, ki trajata že dva tedna, sta povzročili ob atlantski obali veliko škodo. Farmer ji skoro vseh držav od Pennsylvanije pa do Floride se bridko pritožujejo nad suhim vremenom. Ce kmalu ne bo izdatnega dežja, bodo poljski pridelki resno prizadeti. Nad «ušo se pritožujejo tudi farmer ji v gornjem delu new-vorške države. jili je bilo 420 težko, 1142 ipa lažje poškodovanih. Materijalna škoda je ogromna. Nekatere mestne dele so nemške bombe popolnoma uni- nited Mine Workers. narodnega posredovalnega u-rada, ki ga je nedavno imenoval predsednik Roosevelt. Kot razsodnik je nastopal \V. IJ. Davis ter skušal ustanoviti soglasje med južnim in severnimi operatorji ter zastopniki U- eile V Rimu pravijo, da ima Roosevlt srečo Po rimMkcm radio je bilo broadcastano, da je predsednik Roosevelt lahko srečen in zadovoljen, k<»r ni na Grškem pač pa v Washington!!. Po rimskem zatrdilu bi spadal Roosevelt v grški tempelj, kjer so v starem veku dajali vcdeževalci ljudem dvomljive odgovore. Rojstni dan japonskega cesarja Danes obhaja japonski ee-Icar Hirohito svoj 40. rojstni dan. Pred njim je korakalo 30 tisoč vojakov, nad njim pa je letalo 500 aeroplanov. Dan je po celi deželi praznik s paradami in drugimi slavnostmi. Davis je sporočil, da so severni operatorji in 1'nited Mine Workers odobrili program predsednika Roosevelta za mir v industriji mehkega lasti. Vsa krivda pade na južne operatorje, ker pod nobenim pogojem nočejo slediti svojim severnim tovarišem ter plačati premogarjein po sedem dolarjev na dan. Severni operatorji so ugodili tej zahtevi delavske organizacije in sklenili plačevati delavcem sedem namesto šestih dolarjev. 1'nited Mino Workers zahtevajo, naj bo plača v severnih premoga. Južni operatorji so i i,, južnih drŽavah ista, dočim pa program zavrnili. | južni operatorji zatrjujejo, da Roosevelt je predlagal, naj ']>] Vilo to novo finančno breme takoj začno obratovati premo-izanje neznosno, govniki po severnih državah,J kjer so se kom pa ni je v vseh o- zirih sporazumele z delavsko, ITALJANI ZASEDLI organizacijo. Obratovati n;,.i OTOK KRF pa začno tudi premogovniki po' Dr. VLADKO MAČEK V ZAGREBU \ Iz zanesljivega vira v Berlinu je bilo sporočeno, da se dr. Vladko 'Maček, ki je bil ministrski pod predsednik v zadnji jugoslovanski vladi, nahaja na jQ po obrambni postavi inter-Hvojcin posestvu blizu Zagre- nirati Internirati jo je treba Hitlerjevo prijateljico nameravajo internirati Neki laborit bo te dni vprašal v angleški {»oslanski zbornici notranjega ministra Her-berta {Morrisona, če mu je znano, da je Hitlerjeva prijateljica Unity Freeman-M it ford že toliko okrevala, da bi se je da- ba in da je pri "najboljšem zdravju." Jugoslovanski Presbiro v Washingtonu pravi, da je prejel uradno sporočilo, da se jugoslovanska vlada naha j a "nekje na Bližnjem vzhodu.'* Jugoslovansko »poslaništvo pa pravi, da so vsi hrvatski voditelji, ki so mogli oditi iz dežele, z vojnim kabinetom generala Dušana Srmoviča in da so zaradi zvez, ki jih je imela z nacijskiini voditelji in zaradi njenih liacijem prijaznih izjav. Unity Freeman - Mitford je stara komaj triindvajset let ter je bila precej časa v Nemčiji, kjer se je Hitler zagledal v njo. Nemški firer je pri marsikateri priliki poudarjal, da je Unity vzor nordijske lepote. Nekega dne je Unity hudo vsi zastopniki Slovencev od po-1 živčno zbolela, člani njene tovali iz Jugoslavije in ro pri družine so jo spravili v An-vladi v izgnanstvu. Igli jo in jo odali v sanatorij. Dr. Vladko Maček pa ni mo-. Takrat se je splošno govori'o, da je zbolela zato, ker se je s Hitlerjem skregala oziroma ker jo je ipustil na cedilu. gel ziUeiati in »e nahaja na svojem posestvu blizu Zagre- Kriv umora po drugem redu Porotniki v Cape May, N. J., so proglasili 32 letnega Fran-eisca Cranera iz No rt h Wold-wooda krivim umora po drugem redu. 02 letnega Craner-jevega očeta so našli sosedje dne 11. februarja v kanalu za hišo. Zvezan je bil na rokah in nogah ter obtežen z dvema cementnima ploščama. Sin je rekel, da je oče prejšnji večer čez mero o .poročajo, da bodo s 1. majem ve'eklavci zvišali svojim «*»<) tisoč uslužbencem plače za osem odstotkov. Stroški podjetnikov bodo vsledtega narasli na leto za poldrugi milijon dolarjev. — Plača bo zvišana delavcem pri Swift Co., Wilson & Co., Cudaliy Packing Co., Bren-nen Company, Agar Packing and Provision Company, Roth Packing Co., in ee pri nekaterih drugih druzbpli. AMERIKA SE BO IZOGNILA VOJNI" Tega mnenja je republikanski senator Nye, ki pravi, da so boji zadnjih tednov povzročili temeljite izpremembe. Na mirovni skupščini štu-f " -- dentov Vale univerze v New J P«»gojeni ne bo mogla izogniti Haven, Conn., je govoril re ! vojni. puihlikanski senator Gerald P. j — V začetku leta 1017 je bi- Nve iz North Dakote. Uvodoma je razpravljal o vojnih dogodkih, ki so se za j vršili zadnje tedne v Evropi, ter rekel o njih, da so zelo vplivali na ameriško mišljenje in na ameriško vodstw. — Zadnje tedne so se marsikomu odprle oči, — je dejal Nve, — in so prilike, da se Amerika ne bo vmešala v evropsko vojno, narasle za celih petdeset odstotkov. — Še pred dobrim mesecem je vse kaza- lo istotako kot ofl> začetku le t oš njega leta. V cvetju je bila "j ista propaganda in isti pozivi so begali ameriški narod. Vsakdo si je misli]: — Še par tednov ali kvečjemu par mese cev, pa bomo tam kot smo bili začetkom aprila 1917. — Zadnji teden se je pa za-vršil nenaden preobrat. Vpri-hodnje bodo Amerikayci nekoliko bolj mislili z ameriškimi kot pa z evropskimi možgani. In brigali se bodo nekoliko bolj za bodočnost Amerike kot lo, da se Amerika pod nobenim pa za bodočnost fivroge, , LAS M A K D D A" — New Yor5 Tuesday, April 29, 1941, VSTAROVLJBN L. 1898 j—■ -i ■■ — ,...... , .■■ —"i ■ 44 GLAS NARODA" (toicb or thb rioni) (A Oorpormtloa). J. Lopah«, Sec. — Place of bnslneM of tta« of above officer«: 21« WEST 18th STREET. NEW YORK. N. I. 48th Year -Ota Narodi" Is leorlr •▼try day except Saturdays, Sundays aad Holiday« 99.—. AdTertleemeht on Agreement. 2a eato lato velja Ust aa Ameriko In Kanado 99.— ; aa pol leta (S.-; as Smrt lata 91.30- — Za Now York aa celo leto 97.— ; aa pol leta 93.90. o aa celo leto 9T.—; aa pol leta $3.50. -Qla* Naroda1* Uhaja rsskt dan fzromBl Robot, nedelj Id praznikov. NARODA," 919 WEST 19th STREET, NEW YORK, N. T. CHelaea 9—1249 Slovenske prireditve v New Yorku Svet; Liza, hči — Mi«. Albina Potočnik; Minira, ln"i — Miiss Mihaela Zore; Moi .-radniko\ -ie Kovach OD ZMAG DO ZMAGE JE DOLGA POT me, iji »irla tiovor, ki ga je imel Hitler o priliki svojega Si. rojstnega j«- vseboval mogoče nekaj več resnice kot pa njegovi piv j •ovori. Spregovoril je nekaj besed, ki niso bile povsem v hi z n jegovim neomajnim zaupanjem v končno zmago. .»«ojemu narodu je |k>vedaI, da ga raka težko vojno leto, v katere.' s»- Iwxlo za vršili svojevrstni zgodovinski razvoji. ix*to, ki ho zahtevalo od nemškega naroda 'brezpriineriie žrtve v V>)agu in krvi. Ta ugotovitev je v marsikaterem pogledu presenetljiva, pa je resnična. 1 Hitler je jk> ovinkih priznal, da v tej vojni še ni padla odločitev. In priznal je, da niti v tem letu ne bo padla, pač ho pa treba čakati iuwijo mogoče še dolgo vrsto let. Trenutni uspehi v balkanski vojni so potemtakem z ozi-rom na splošen položai razmeroma le majhnega lokalnega pomena. Slehernemu, ki le približno pozna politične in vojaške e'emente balkanskega položaja, je bilo že vnaprej jasno, da je usoda Jugoslavije in Gršlu* zapečatena. Le to ni bilo znano, kako dolgo.bo trajala kampanja: nekaj dni, nekaj tednov ali mesecev. Jugoslavija in Grška bi mogli zmagati le po kak-fnem čudežnem zaključku, v splošnem je pa pribito dejstvo, da izza junija lanskega leta ni v Evropi armade, ki bi Vila nacijski armadi kos. S tem pa seveda nikakor ni rečeno, da nacijfka armada nekega dne ne bo premagana. Povsem drugo vprašanje j«' pa, če ho naeij>ka armada, ki je iavojevala v sedanji vojni že svojo četrto veliko zmago, zmagala v vojni. Vojna je šele takrat dobljena, ko je mogoče po izvoje-vanji zmagi brez nevarnosti demobilizirati armado, da se za-more vlada spet po.*veeati nalogam uprave in politikc. Kratek pogled na sedanji položaj na* pa prepriča, da pri Hitlerju ne more biti o tem še nobenega govora. Odločilne bitke mora se izvojevati. Hitler mora imeti svoje vojaštvo na Norveškem, na Češkem, na Poljskem in v Franciji—imeti ga mora vsejiovsod l»o HJ v ropi—da zadrži prt«bival>tvo pred upori. Njegov do-' zdeviji "novi red v Evropi'* ni nič drugega kot propagandno ge*lo, ali bolje rečeno <— sleparija. V Evropi je danes strašen nered, in nasilnik mora z orožjem zadržati izbruh ljudskega ogorčenja. Vzrok tega stanja je predvsem dejstvo, da Anglija ni premagana. Vsak narod, ki ga je Hitler doslej podjarmil, se zanaša na Anglijo in na Ameriko. Vsi ]iodjarmljcni narodi so Hitlerju sovražni, in vsi nestrpno pričakujejo—kakor za-časa Napoleona, kdaj 'bo nasilnik strmoglavi jen. Vsa Evropa je danes pripravljena na revolucijo, čije izbruh zadržujejo le Hitlerjeve divizije. Značilno za sedanji svetovni i>oložaj je dejstvo, da kra ,1« ne Hitlerjeve zmage ne krajšajo vojne, pač jo pa daljša-jc. Vojna se bo kakor gnojno ulje razpasla na vse strani. Za /irr se ie v zadnje kotičke Evrope in v sosed an je kontinente. ' K l>o Hitler zavzel vso Grško, mora obrniti svoj vojni stroj v drugo smer. Najbrž bo prisilil Špansko, da ho nacij-skim legijam dovolila prodiranje proti Gibraltarju. Turčijo kusa pregovoriti, da hi mu dovolila prehod proti Palestini in Iraku. Dvomljivo je, da bi ga ji dovolila. Brez vojne torej ne bo šlo. Francijo sili, naj mu izroči afriške kolonije in mornarico, da bo lahko ntrdil svoje stališče v Afriki. Vojna s*e potemtakem bliža centralnim angleškim pozicijam—črt i frak-Egipt in Gibraltarju. Hitler pa še vedno ne ho izvojeval vojne, četudi zavzame te pozicije. Je namreč še precej važnih angleških postojank, glede katerih ni vseeno, če so v rokah tega ali onega. Borba za te postojanke bo vojno s|>et zavlekla za pet, deset aH dvajset mesecev. Naj Hitler izvojuje še toliko bitk, zmage ne bo izvojeval. Angiedke^a otočja, angleškega brodovja, dominijev in Združenih držav namreč ne more premagati. V Evropi in Afriki se lahko bojuje še leta in leta, toda izza 3. septembra 1938 nima več prilike za izvojevanje končne zmage. Nakopal si je dva mogočna sovražnika, Anglijo in Ameriko, ki mu bosta preprečila zmago. Zaenkrat je še nekoliko zgodaj napovedovati njegov padeq. Napoleon je bil nekoč dospel dosti dalje kot pa njegov i ji vrstnik. Pa je navzlic temu padel. Tudi Hitlerju bo Xajprvo se vam na h m me stu v imenu naših hrooklvn-skih TaiiShurašev vseh treh abort)v prav iskreno zahvaljujem, dragi rojaki in rojakinje za posel v lako velikim Številu njihovega koncerta, I" i se je vrši! preteči no nedeljo dne 27. aprila v Slov. d inn v Rrook.v-nu. S svojo navzočnostjo ste pokazali svoj«- zanimanje in že-l.jcv da našo mladino ohranimo tudi za v bodoče na našem slo-j venskem kulturnem polju. Kot rili 2 St. Marks Place, New York. N.V. Začetek «> 1» ."». popoldne. \ stop nina eentov za o'selwi. Prireditev se vrši po sledečem vzpo-reJt; /a lalvn,t g;:v sin — Mr. Fr. Voje; _____ iiarj««v h':«pcM — Mr. St. Voje; ,a' lva» IL"m»c iz Pod- Rczni kov Tone — M'r. M.i lan!-(,ru'(i »" 3()"lotni ^ »ktor, Zaje. G Ha no. Kežiser Igre ^fis. T— Obtožnica je navaja ia celo koles. 21-ktni \Cr. Fr. Voje- MRi-1 Omeje -s Toškega se- Peter Zgaga XAJLOGA .UiERISKE SLOVENIJE Eden naših največjih mož,| kopati, da bi ne vedeli, kani kov i hiši. I>a je igTa v .sploš-|Z 1,1,1 ^'tiiiu in pri Gregorju Koširju. Vsi ti vlomi so bili izvršeni v TTroinčevem donift-eni kraju, kjer so mu bile razmere pri vaščanih prav,dobro znane. Kakor sta glavna obto- '.in Sloviln^aiotav-|ž<,1^a J«»on.c vsak na veliko duševnega y\OJO P^'t kradla in vlamlja a, tako sta včasih tudi skupaj de- vrsto tatvin, vlomov m eno JGmli se na Gorenjskem v sta- "»»bojsnxi, Zajcu samemu je dobrih časih in -ieer prvo| Padala ol,tožba za tatvino dejanje v MeUiarjevi hiši, dni- 11 koks- K™"*'" -H' obtožni-go dejanje v Napahonovi hi-i!Cil očital« predvsem vlome, in tretje deuinje v Močeradi.i-\,n s,cor l,n Antonu Jt-žku. pri aiilofi-!^:™ nem zelo smešiva, lahko smelo tulim, k r sem isto namreč preči tal. . 'Torej dragi rojaki in rojakinji*. udeležite se te zabave in igr v obilni Ija se vam razvedrila. Po progr: nm bo za ples igraia izvrstna giwlha. Takoj naslednjo in de'jo. to je na 11. maja, pa bo prirejena lepa prireditev na rast našim mamicam to bo "Mftitemi dan** ali "Mother's Day/' Tudi ta prireilitev «e 1h» višii i v dvorani slovei* le e cerkve v New Yorku, ter glede katere bo še pozneje oh pravem času poro-čnno v tem li-stu, kakor tudi l»o še obširneje poročano glede priredit v e društva št. 84. Slov. bliske Zveze, ki se vrši prihodnjo nedeljo dne 4. nuija. pesnik Oton Zupančič, je, razpravljajoč o razmerju Slovencev napram Jugoslaviji, pred leti za>pisal: "Slovenci smo v državi v kateri živimo, ohranili vse svoje kulturne dobrine in ustano- postaviti križ svoji preteklo sii in bodočnosti.'* Zgodilo se je pa nekaj neverjetnega in strašnega, zgodilo se je nekaj, česar ni predvideval niti najhujši črnogled. ^Moč je vzela državo Jugosla- ve, ki smo jih imeli, dosegli vi jo, Slovenci, Hrvatje in Sr- cinn iinvn imiciuin 11 n in i.: _____ ___ JI ■» ■ i i S sobratskim pozdravom, An t bon v Svet dejanjih sledečimi velika m navadno leto 1941, hi ima 3K."i dni ▼ L|ubi|ani. NatiuOi ia xaloiili J. BUnikorl Vm liakome pravit« pridrtaa« iki la!a. Ohtožnlcai je navajala Štiri vlonie. enega izmeti teh pri Tvani in Mariji Brega r v Brinju ista opravila na prav razbojniški način. t.Mnejc ja Marijo davil za vrat in ji tiščal usta. da ni mogla kričati, dnig-i je pa pobral denar. Toda nasilna fant a to pot nista imela prida sreče, kakor sicer, ker je bi'o denarja le za silo p ri hiši invse jima niti ni izplačalo, kar sta t'Vrgala. Hrom? pa je imel na vetsti še en vlonu ki ga je o-pravil skupno s tretjim obtožencem Viktorjem Zajcem, pri Jakobu Jancu v I»i (lu.jah. Na konec je obtožnica dolžila <)-liiejca, da je v nekem kazen-»skeiu postopanju proti Hrcnn-1 c-u lažn o pričal, a Hrome« je idolžifa, da j;- Oiuejea k temin nagovoril.. Obsojeni so bili voi trije, in sieer l.eoj>o! mesecev stt»ogega zapora. ^^»dtiMiu ko si je On> je pridržal zakoniti rr>k za premislek ali bo kazen sprejel ali ne, je prijavil Zaje ]u;ziv zaradi previsoke kazni. smo nove, najvišje uone ni znanstvene zavode, za katere smo se prej desetletja in desetletja zaman poganjali. In kar je v tej državi še pomanjkljivega in za nas neugodnega v duševnem in gmotnem pogledu, vse si lahko priborimo— danes, jutri, v desetih letih, kadarkoli—toda samo v tej državi. Povsod drugod pa l)i nam celo dosedanje pridobitve n-tegnila ena sama minuta po- inta tri vlome in devet tatvin. Tudi on je imel ponarejene ključe. .Je znan postopač, de-lomrznož in je tndi že bil mnogokrat. v zaporih. Od tretje j stri j o, so se zanašali tolpe, ki je zagrešila pet vlo- samostojni slovanski državi bi smo pa tako ponižani kot smo bili le malokdaj v najtemnejših dneh naše krave iu burne zgodovine. Na vsem ozemlju bivše Jugoslavije ni niti enega našega svobodnega človeka. Najnižji sužnji in podrep-liiki so pa tisti pomilovanja vredni Hrvatje, ki blaginje jo Hitlerja in Miissolinija za varljiv dar 4'svobodne**, neodvisne*' in "samostojne" hrvatske države. Naš narod je sličen ~e včeraj svobodnemu ptiču, ki mu je zla usoda polomila kreljuti. Kje naj išče zaščite, odkod naj se nada pomoči? Ko so bili Slovenci pod Av- ua dve mov po Halozah, pa so zapiJi: >f:helinca Štefana iz Jelovca v Hrvaški banovini, Franca Ko-kota iz Korenjaka in -Jožefa Kranjca iz Za vrča. Imenovani priznavajo svoja dejanja, ki so jim tudi dokazana Mfnogi lastniki so dobili svoje stvari nazaj, v kolikoi niso porabljeni oziromsi i>ro-d^ne. . 286 PSOV JE REŠILA. Ko ji' magistral mesta Curi- .Rusijo in Srbijo. Niso se varali, kajti s Srbi in Hrvati vred so se po svetovni vojni združi ili v enotno državo. Hud udarec je bila izguba pol milijona Slovencev, ki jih je pograbil Lah, toda naši bratje v Julijski Benečiji so vedno dobivali od svobodnega dela slovenskega naroda dovolj moralne pomoči, s katero vzdržali na I rodno zavest in netili uipanje v i boljše čase. Danes pa nimajo Slovenci .'>. Veseloigra 44 live nevesti,** igralci: Xr , ,, ,, w ... ibiol, ali pa naravnost od Knjigarne " -Memar Mr. Fr. Pir Is,^^,. publishing Co^ 216 W. 18th nat; Melhariea - Mfrs. Josephine! Strert. New- York. — Stane 25 rento r. NEVARNI ROKOVNJACI POD KLJUČEM. \* Halozah se je policiji po- sr« či Fo izsledi t i velikopotezne Aho se nimate Blaznikove Pratike za j vlomilce in tatove, katerim, je leto 1941 jO lahko dobite pri zasto- dokazano 47 vlomov ki *ta jih pmku "Glasa Naroda***t Vaši nase!- ha nepričakovano zvišal pasji »»^jer v Lvropi zaslombe. davek, je precej siromašnih Srbski narod je istotako za-lastnikov psov sklenilo izročiti I»užnjen kakor slovenski. --svojo ljubljence konjedercu,f"Svobodna hrvatska država ' pod predsedstvom kriminalca Paveliča, jim je preostudua tvorba, da bi iskali v nji opo- Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA PODPORNA NARODNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA URANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 1 6. leta starosti. ze doliro izvrševala po Zavrču že večkrat obsojena Lazar Štefan r/. Križovljan-Cestica v Hrvaški. banovini in Ropič Karel iz Zaviva. Pi i ujinui so našli '\et ključev, s katerimi sta ker niso zmogli novega davčnega brc mena. Nekaj dni po tem sklepu se je pa pojavil v listih oglas v katenem so bili vsi si- re rontašni lastniki ]isov pozvani, Nekdanja prijateljica Jugo-naj se javijo,, če ne morejo pla- .slovanov. Češka, je istotak-; čevati povišaneica pasjega da v- podjarmi jena kakor Jug;:>sla-ka. Op;las ie objavila v listih neka priletna dama in v dveh te Ini-li je dobila okroir 350 pri- jav. Osebno se je zirlasila da- podjarmljena vija. Francija, ki nam je bila nekoč že vsaj navidez naklonjena, se je spremenila v hrezob- ma pri vsakem lastniku psa. da iično sknpncalo. bi vse prepričala, če res ne n*> re plačevati pasjega davka. V 286 p ri merili -e je c tem prepričala. potoni je pa odšla na lahko odpirala in zapirala o- magistrat in plačala davek za k radon- shrambe. V drugi tolpi ie bil gla'vni rokovnjač Jožef Vindiš iz ile, ki bi naš narod v stari domovini bodriio. vzbujalo in mu izposlovalo tu li i»olitično in ^motuo pomoč? I)a, je! Izseljena Slovenija ji pra-ki je številčno sieer malenkostna, pa j«* sestavni in bistveni del najmogočnejše velesile na svetu—Združenih držav. Izseljeni Slovenci iu tisti njihovi potomci, v katerih še ni povsem zanirja podedovana narodnostna zavist, utegnejo rešiti staro domovino, če se požtrvovalno in pravilno lotijo težavne naloge. In lotili se je bodo, ker so se v novi domovini prerodih v svobodi ter znajo vsledtega ceniti to največjo dobrino človeštva. Kakor rečeno, sami ne zmoremo ničesar, s pomočjo nie-rodajuili ameriških krogov, nam je pa mogoče ustvarjati čudeže. Jugoslavija ima namreč svetal rekord, da ni klecnila pred Hitlerjem ob prvem njegovem povelju, kot so s-torile Madžarska. Romunska in Bolgarska, ki se zdaj pulijo za njene ostanke. Jugoslavijo je moral Hitler s precejšnjimi žrtvami porazi-ti. ; - Jutri pa še kaj več o tem. m h A S F A 1 O D X" — Hew Tori Tuesday, April 29, 1941 MtHSJ A TER: Zamotana sleparija .Medtem ko >o raznašalci li-'tov kik-ali ta naslov [k» mest ii. je Mel .can sede' pri |H»li-••j>kem upravniku. A i ste mi priiit«Ii -«-znam ukradenega nakita?** je vprašal fioiicij^ki upravnik. MmI^'uii je odkimal. **\>. uo>|mx1. najprej j «ra iiioiam *estaviti.*' V Ali j«* H "logins /i- v vaM 11 go vini **.Fe — in sleherni koti«• »»•» Hijr:?iii-»a! Co se in kaiu zajrr /.«■. Ik» ze ncka.j 'tiasiiilo. Inikouar if -unfite.** * * N ikoirar . .. V »ohoto s»*ui navadno <»b ^csilh zaprl trgovino. diMM'" pa mi je ni l»i-lo t roba odpretii.** Kit je \|-|,i'iin prišel v -vo-jo trgovino, mi mt k lira! i k te-i foil«. Dttigtilja;- je prijel za slušalko m je zaprl vrata /.a seboj. "Halo!** je ženski ir-«s **ali -i ti, John!** — "Prav, <|h -i no* pokl.c;da Majr-«l:i . . . Ali prid«»* tia večerjo .*** — Pi idem.** -- **Kar iH'tno-goee lili je. «la hi bil -am.'* — **Kaj m" jo pa /.ir-.tlilo *'* — Jsom idi -ph Ii kdaj <1 **Boš / vw zvedela.**— 44Kje k *. Vi dobite )m»* m -c dobiva T** — "hotna.** — v;« rova! nine !** j **l>a če ue initio izsledili k t«*!»i na dom ne nir rem priti j tatov!'* t«, pi u;i noben aačin ne.** —! *4,No. d;« jih ne ImmIu. bost«-"Saj -am, -I užitičadi tu- p-i že vi po-krlwli!** je ixutda- **ean. "asi ste pijani!** Tujec j«. jMiiniiIjivo dvisrnil r» ko. mi Mclean, ki dičtie!** -e je tuj«*«« |K»roirlji\o nasmehnil. **Iii y sjmmI «~na mi -i* nato-čila kozarec vina. Mi trije se uiorniiv" nekaj jako pri i«* 1 nei;n |m»covoriihi. Co-|mm|." je tulce -]M't |M»v/«'i d'«, "čudite so. da nforete tukajle t:;ko mirno -odeti." **Kaj pa vas t«» liriki."* je za^o 'injid \Ufl.ooii. "R«'S je. Xič itn- n». Urr^a. <" 'pr;iv j«* |mi ieija . "Ah naj |»olie ji na jub- Y1TXH0VEJIN L. II AMERIŠKA OBRAMBA uietlijo? — Saj sem vas zdaj.e zmot.il v tej družbi le zato. da vam. povem, da mfi je znaro, kj je ukradeni nakit." •"Kaj — vi — vi >te . . .** je M»ilxian -uukovito iztisnil be-M*dc iz -eln .. **Tako je." .i«* prikimal tu jee. "Danes; |»opoldne .ste bili tako prijazni, da st moji pri jatejiiei Magdi s|Miročili. da je va>e -tami'vanje buz nadzor- Torej zato n? hotela priti k meni M. -I^-an jo -krčii pr- 1*Ali. kako znate I«'|h> sklo-piti!" -o j«* rog-«l tujee. "In «*'«• bi bil dam - ]m>|h»I«1h*» le slutil, dr iuaam opravka > stanovanjskim tovarišem- bi nemara m1 nit' no bi prečkal vašega stanovanja. k;«r bi bi pri vpaiiM'tno.** i -i--- ^te —** Ztlrnyeae države ?in».'-no lit r- iujejo svoja obrežja. Topovi, kcskoršno^a ka/«' gorenja ka, so že postavljeni na vst-h važnejših krajih aiueri ske obali. "Kaj — \ i "< >b tej priliki som res do-! vil podmornico! Mi-el je men- kitir lioti^bam. Vloga podmornic v sedanji -vojni- Kdo iznašel aii pivi -e-ta~ umakii.tl tudi protipodmoi iii^- doina žii!«»-t pr« gaijam !** i« odvrnil MeLeau niediiivo. vo,il T,:nn ,,ak,t" Svetujem Tuni .Ml^m-iinf. le din- ^m. da ne napravit- n= b ne^a ^ srulja- ;a jo |n*ii» hijivo potrle- -kandala! vs.» takšno bi pnkh- y .1:.!, -i jhhVpv! -lavo , , ouihoma |M«bt-j.». l^ihk.. si pivd--i.n-ovori! i - t avl jate., kako sem e začudil- -v; -te najv. či; |..,N.v. fcartk ' >«'»1 jaz. ki -etn prav/a ptav da najnaauj že -to iet stara. I*r- zami-ljjoin »bil v |(i-jona za- d: ni . . .*' l*.i vendar da . . .*' Dobiva se — "Tako sam si! . .*' — "Xo. Mag "N'emo.goče. John. v restavraciji kot ti.iMiilnn. Nii >viden e. John!" <>kri»'^ en.»jstlll zvt čer je se-del Me,I jenu v restavraciji s-plavola-ko, ki jo je l»il šele nedavno -poznal. Nenadoma pa t« i n domače }H>ki- si' je pojavil tuj ^o-|hmI in tebi nič nični nič prif»edel d'airu jar j u po nril. ri' tuj»H*. "To bi bilo tudi pre vrč neprijetno za vas. Za-k;'.j. ti-ti ukraden: dramil.'i niso bili niti sto tis« dolarjev vedni. Jaz sel« mislil, da .st< kak bogatejši tmroxee in /.iito je ntfoja (»oniočuica tudi iskala stikov z vami. v«-1« .** ► *Vi vi -te oplonili moj«. tnre\ ino !** je siknil Mcl>»an. a'uj,M- je nejevoljno /.amalniii z "oko. rek« e: "Zakaj pa usraiijate tako co Irec John ffol am!, ki je živel v Ameriki. Zaiiimivo je. dti i<» je naivni I »dino. ozi- SLOVENSKO - AMERIKANSKI f/" 1 1 :: ZA LETO :: Koledar 1941 Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . • • Informs- iskal -anio denar, našel v vasi skrivni blagajni — ki je pa \>e preveč preprosto narej- 11a — tudi ^-e dr;ii^ulj»-. Vendar, skro-liw^n človek s»*ii* — p.- -eni včasih tudi z malenkost o zadovo-I jen." ina enko-ti -o to!" je k-un jizpilial Mcl^ean. "Sio« r bi bil br«z dvoina našel -a 1110 tistih petdeset tisoč delai j-v. k; >0 bili v j.isalniku.* ""Denar— tudi denar.ste —* D-airuljar toliko, da se ni za-dTWil. ""Nisem si uvjgel kaj. ne da bi ga ne b i vzel. Sa; toliko bi mi bila policija izplavala za odkritje tatvine dragu'.tev. Ali pr -te vi drujričnili misH*" Tuj c je ponudil gospodični roko, >e nasmehnil in dodal: "Brez dvoma -e čudite, po čemu sem -ploh prišel .-eučkaj 1 Hotel -em vam dati dober svet. dober svet. goe-pod *ovariš — in sicei: Kaviar boste hoteli spet kdaj vlomili pri sebi da se denarno pozdravite "111 o-pomorete. storite to bolj zvit«>, zakaj y.a pomnite >i. da je dobi a sleparija mnogo težja, ko j>o-šteno delo. Za dobrega sleparja je treba dolgoletnega [£>d .na>xiiail;a j0 študija. In kiir j- poglavitno: t a ni in tu z;ivisi uspeli od -slučaja!** * vi mode i nis<» bili kot l.H»jno orožje, ampak v znan>tvtne namene. Preizkušnje ni.so prestali. Prva pod-1 moruica. ki je bila za ralio in je postavljena kot Iwtjne sredstvo, je Kila "De!fino", ki' Število podmornic. - kate i mi vazpola ga jo p«>ancija -e je po nir 1-Hulino 111 ic bila spu-eena . . . • 1 4 t i i- na-ala - v morje let«! 18!m. I a butja se;, ... .... . . .... . . , 1 'koliko tiIi >c inwi m koirko je te ze kiiurlu ptwkodcvala m i . , : . , , a T - • • |»orao!nu. s« vela m znano, končala kot "taro ze ezo v voj fsto-> 'Xajvei- podmornic, ozvzem Rojake prosimo, k o pošljajo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, sko je vam le priročno V3LIK RAZVOJ MOSKVE ti poročajo. nent pristanišču Spezziji. časno je konstruiral |M.dmorni-1ši Ameriko in Hu.sjjo> je imela ob Začetkll Vo'lii poduoM nieami; | !\r»-kov-ki 15 -e je Moskva v zailu.-»li 'etih neično razvda. V-e moskovske uliee dolg-o zdaj IJ'1'1 km. Neka t te nove ulice .-«» široke U' »lo metrov, on« z vtom<»-bilsko promet celo '«) do 7n m. starinskih poslopii so preme -tili. Vse ulice so na novo ;»s RAZPRODAJA SLOVENSKIH* KNJIG po zmerni ceni Po 50c zvezek .imlrrsontn e prijxurAr in *lo\rft*Uo mljMiino ISrlt* n«ri mali Junak. (l>«-to>vhkij) Ko/ji mrjiiiki (Itmn Prerij) Filo/of^ka 7godba (Alojz JirasHi) 4>(mipafi in KomuraAaki (Jul. Zrj or) (*«spolre (Rene la Brujere) Kdrra Mrgla (O. R. Frirli) Po $ 1 zvezek lerabljrni milijoni (K. C. Seti*er) VrrUlirus (Paler Kajetan) Sivko (F. S. Thompson) Ruilarska balada (Marija Majrrjevat Prigod be rrbelirr Maje (VValdrmar Bonseis) Pins vinski (Analole Franrr) Pisane zsodl>e (Janko Kae) daj Iz živijrnja za življenje (Ivan Zupan) Po $1.25 zvezek Zadnji Mohikaner (J. F. Cooper) Skrivnostni studenec (Pavel Keller) Italija fit *■»(-eer lili'. Samo 7 o«! t * - S1 podmornic izhaja '/. let pled 1 roma \>tajo zoper Anglijo in ji Kakor dniire države, ima tudi! dal i me "Fcniau Ram". Bila Itrilijn noviitfi tipi tako- fnlli rane m asfaltirana ploskev ie v liko holjsa od Pullinove in zvane ^admimike", -o pod I"" " •» n«:i.l«»in»v kvadnit- je izkiišn jo zelo d.dno prestala munice, ki imajo vsohino I.MWII »J»* nn-tn.v. \ M«« do i?t M M i t«»n in hitro-1 17 do 11 -vetilk. vozlov na površini h, s ,lo H>i«"-v itua Mo-kva Zilaj 4.-I4J.IHH1. t^'T napravila nekaj eoženj. Hi la je tudi dražja in «~o l»iii ]>ri--iiievali sredstva za njeno 4 •ak dan hodi na delo '2 S torpi di kalibra j Taksijev je -^>7. tram- vodo. Ta k oil ne-! va jee- jr».«vtna sredstva pr -ali podmornice velikanke ima-1i»*'U«'.i«» tla,t do t»..)tNMHM) Iju-jo po 14 torpedov kalibra 4a0 d;. milimetrov. 1 v M«^kvi se steka 11 želez i Xeii^eija je imela I septi njl»-1 ntških prog na !* kolodvorih. r;» \9MK podmornic. Pred Telefonskih naročnikov je bilo nekaj dnevi pa je stopilo v slu v Mjoskvi lani i:U),(H>0. Velika žbo veliko število takozvanili! skrb je posvečena v Moskvi "žepnih podmotinic" ki so jz-|*0HVI1 i" zdrav-tvu. Mesto redim majhne. lupijo namreč j raznih -ol z 22.»HK) tfči- vsaka Umi, 50 in menda tndil^Ui- ^ moskovske šo e Innli celo samo 4n ton. N*a vi-okem i 6. o- : t roški h zav.-tišč 2H2. Moskva jinwi lIHK) knjižnic, 1o«la vštete 'so tudi tovarniške in druge Po S 1.50 zvezek Zlorin in kaien (F. M. IJostojevsOiij) Ti k rov i /«bje (Mavrier l^iblant) Krištof Dimar (Jaek l-ondon) Misterija ((.ustave le Koiige) , I .uri Ter (Jean de Ia Hire) kvi je 41. i I/p«,ti Golice (Slavko Savinsek) Prebival- Po $2 zvezek Prešeren (Franre Kidrič) Po $2.50 zvezek Višnjeva n palica (VI. Levstik) Naročite pri: KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N. Y. morju te so porabne. ker tudi nimajo |>o-trdhuega akcij-kega radija, pač ]>a jih bodo porabili v Ro-k*»vskeni'preiivu tik ob sovražnikovi obali. Mend;, .-o že potopile nekaj fadij. l*odatkov o angleških podmornicah ni; seveda tudi An-ulijii razpolaga z velikim številom oceanskih podmornic. Enkrctt boste potrebovali ZAKAJ NE BI KUPILI SEDAJ z razsodnostjo, ko morete še misliti pravilno, izberete prav in plačate pravo ceno. TO JE NAJBOLJŠI NAČIN PROSTOR ZA DRUŽINSKO GROBNICO Osetn grobov ^SOO*^™1 obroke ZA POJASNILA PIŠITE NA HOLLYWOOD MEMORIAL PARK 60 Park PL Newark, N. Y. manjše knjižnic?. Y-ak četrti prebivalec Moskve se česa uči, tako da bi izpopolnil zaostalo |>ovprečnn izobrazbo. Bolnic in|a Moskva H5, aiiilmlatorjcv in po'liklinik 470, zdravniških stanic v tovarnah 471). porodnišnic .'»1, lekarn 11 -">. zdravnikov pa 14000 od teh 1214 zobozdravnikov. KOKOŠI IMAJO TUDI OKUS. S poskusi s tekočimi snovmi so pred nekaj časa ugotovili, da imajo kokoši izrazit okus. Nato so hoteli dognati, da-li se puste živali od tega čuta kaj vplivati. Nemški raziskovalec dr. C. Engeln^nn je kokošim natrosil žita raznih vi*st. Pri toni se je izkazalo, da kokoši spočetka vse pozobljejo, kar jim pride pač v kljun, ko pa se do neke mere nasitijo, postanejo izbirčne. Neko žito tedaj zob i jejo, za drugo se ne zmenijo. Najrajši in|ajo pšenico, potem sledi koruza, rž, ječmen, na zadnjem mestu je oves. Ker bi pri izberi piče soodlo- čala lahko tudi barva zrnja, je fch: gel man pri drugem potbku-u v-a zrna pobarval enakomerno rdeče. Tudi tedaj so dajale kokoši prednost raziiči iui žitnim vrstam v redu, kakor smo zgoraj omenili. Pri tretjem poskusu je raziskovalec v-^a žita znvočil in stisnil v brezoblične k"]»e — a kokoši so dajale nekim vrstam vedin. prednost, to se pravi, da so -e znale razlikovati. šele 11 daj. ko je vse kepe poibarval. so kokoši zobate vse brez razlike. Umetna zrna iz drugih vrst žita zobijajo kok«»ši na enak način kakor prava zima ki jih unietna zrna nadomestujejo in posnemajo. Ti poskusi so pokazali. da je za kokoši odločilna i>amo fioodločba, okus pa je neod ločilen. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čkrin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi sC molki zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo ▼ Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18tb Street, New York, N. Y, •*G L A S H A I O D A" - New Toil Tuesday, April 29, 1941 TIT'A'HOVDJIN L. 1M :—: ROMAN :—: Francoski spisal: CIIAMPOL. — Preložil: LEVSTIK. | še večji ker se i - <- »,5 w ce a n i J Nafta v sodobni vojni Zaradi vse večje in večje mornarice, letalstva iu kopnin- mehauizaoijc jr» postala nafta ske vujskc. Vojujoče se države v današnji vojni ena uajvaž- nvorajo ted-aj gledati, da nšijo nejših, če ne ravno najvažnej- ugodno problem preskrbe z go- ša med vsemi tako zvanimi rivonv kajti sicer na uspešno 'Strateškimi surovinami." Po- bojevanje niti niiJiti ne liuore- k»g tega da jo rabijo kot po- jo Kdor nima doma nafte, gonsko ■sredstvo, je iije pomen mora skrbeti da tekoče gorivo jtv: ■ T' • •" gor. v moj«' stanovanje. Uradne ure se zumo opoldne; pričakt val mi- bom ob desetih. Toiej velja. Zdaj pa -i obrišite oči m vrniva se k **ta'inl. Bodite zagotovljeni, da je bil iicprit« i pi a v, \;.š ravnokaršnji družabnik, toliko ispodo-lr n, da je b.ž odpravil; kar pa se tiče gostov, jemljem 110-ecijsnja dva sestanka jaz na svojo vest in na svoj-> sive lase starega e>t nad-tropno hišo v Rue M no t ma rt re, < prednjim' :n zadnjim d voliščem, pokrito z ozkimi in stisnjenimi okni. po no napisov, vm/ pisano od izveskov. naoljeno od kleti do podst reŠja, .sivkasto, pr.iisho in uutazano. kakor bi bila obrabljena od pre-o »i I miga ziv.jenja, d« la in aivalim sti. ki jo je polnila. S trotoarja, izpied vhoda za vozove, kjer sta .Simona in njena mati včasih ouščali gospoda dWvntn, sta tvegali tuin-laui radoveden j>oglrd na dvorile, kjer -ta* videli hlapce od-pravitelja. zabijajoče zaboje z id u sni mi udarci k lati i v in trgo-v.iiske pomočnike, ki so prcnaš.ili zavitke, dočim, so se v kotu igrali otroci v modrin predpasnikih. dočim so odjemalci ki se jim je mudilo, kiicali pene-arja v drugem, ali vzi ničarja \ četrtem uadsti opju. Nikdar pa ni niti ta niti ona prestopila prami tega mravljišča, in ko se j Simona prvikra upala vanje. se ni čutila -to plode n:Kakega. strahu in odpora. Ni m- še bila popolnoma navadila hoditi -aula od doma. iz n pridobi-izdelkov, brez katerih današnje gospodarstvo ne nirore biti in ki se v veliki meri uporabljajo tudi v vojni. Zahteve današnjega vojevanja sio znatno zvišale potrošnjo nafte in nje izdelkov ter se vojna potrošnja skoro da ne da p'inverjati z mirovno potrebo. A mirni dobi so posamezne d? zave na leto ]K»troŠile nafte in iz nje izdelanih pogonskih sredstev v naslednjih minoži-nah: Augija 12 nvil:jonov ton. Xeii^čija £ milijonov *on. Franci :a 7 milijonov ton. Italija in Japonska po milijone ton. Vse te dnžave razen Nemčije, ki je pror/.v-ijala do 700.000 ton letno, pridobivajo nafto na svojem" ozeullju. V-e ostale ko'iči-n«» .so morali uvoziti bodisi iz kolonij al: iz inozt mstva. V zvezi s temi ogromnimi količinami s<» postavlja takoj vprašanje, dali je mogoče zmanjšati potrebo tekočega goriva, kadar to zahtevajo posebne okoliščine, Glede civilne uporabe se j - to izkazalo za po- nafte ter tovarne za izdelovanje sintetičnega bencina. Tu-d; na italijanskem, bojišču napada britansko letalstvo najbolj zaloge tekočega goriva. Nafta je postala najvažnejše bojno sredstvo, bi\z katerega ni letalskega delovanja, ne poni o nskiQi operacij, pa tudi ne motoriziranih divizij iu blisko-vite vojne. . in ko j«- o>tavila m.« ne ul:ce onstran vode, jo je peaanje. Šum |>olnoitui možno. S povišanjem teifa tir lega nt nega ku.pčij>kega oddelka omo- cene j>ogonskiin, sredstvom. se n hi up).i nei .i in o>u}ini , kakor ni prihajala z dežele. V izvo:čku, ki jo lijili potrošnja san o po sebi je pnp J al med neprestanim cingl janjem šip. vijoč .-e med zniaiijsala. dalje potrošnja .hudimi vozovi n nadevajoč -e ob kolesa omnibnsov, se j-najmanj desetkrat b.da da -e prevrat. in ti dogoo ji kaze'i nj< no pot bn,, nevarno in >inpšno. Že prejšnji večer j« bila začela obžalovali i-vo.iv obljubo; /delo ji j«. H(-|i,; »>-iiio. da s,| je izbrala te^a zau]>nika. in aada. ki j«* }>■ «-tavi!.a vanj, ji je videla nezimer»ijivj». Priš a f»a j« v* lida 'ie. n<» d:, bi kontu kij |»ovedaln, in, - p-tjčol:inoin č»*z obr.'z. piovitliio -i d žeca kiib . ki so mu pretile b atne luže. sledovi netlavite p'tihe, je koiakala če/ dvorišče, držeča se daihib ji navoilil. . \*1i.m| v pisarno bil \ kotu na de-ni. M ijli n hodnik, /a njim -tiri a pet pragov stopnic, nato pa nvijstovž s polira-vi i ti > vat;. To j«- i»;|o -kiomno, brez vsakega lazko-ja a pre*-t j i'wIiio. . < 'rtu \ i-je pa .:<• priunj.-ila, tem s a-l»^e je bilo. Stopnice. <|o J nationKtsti z tlrugimi izvori energije, s plinom, ogljem itd. da si zagotovi uvoz iz inozemstva, ali da si osvoji izvirke nafte ali da trosi piipravljene zaJoge, ki pa iiborajc biti vsekakor znatne. Ni težko spoznati, tla so ti trije načini p i oskrbe v ozki z vezi z gospodarskim in strateškimi položajem vsake države. (Problemi rešuje v glavnem z uvozom, zato je velike važnosti pri tenv varnost prevoza ter dovoljna tonaza prevoznih ladij. Angliji so doslej pristopni vsi svetovni iz-vori nafte: Združenih dryav. Južne An^erike, Iraka, britanskih i>o-sesti v Aziji itd. Nemčija po-ieo: domače proizvodnje izko-ri.:<-a tleloma še gali-ke v:elce, dalje vrelce v Runiuniji, svojo znatne zaloge, tudi one zaloge, ki jih je bila zasogla v ilirv4lova«šk»i. Poljski, Nizozemski, Belgiji, Franciji. Ilan-ki in Korveski. Izgube britanskega brodovja za prevoz nafte doslej niso tako znatne, da l>i ograža-le .preskrbo z nafto, zlasti, ker so bile obilno nadomeščene z norveškimi iu grškimi ladjami. Pasi mora imeti Nemčija znatne za oge tekočega goriva, iz-hajajoae iz raznih zasedb, ven-!dar je zelo razširila proizvod- PRITLIKAVČKI Z LEVJIM i POGUMOM INOTF n KI A VIR Ml H AR- PEVSKIM ZBOROM Najntanjši ptiček na svetu, kolibri, je v marsikaterem po-gl« du nenavadno bitje. Preti v em pi-edstavljajo kolibriji največjo doslej znano p tičjo rodbino, kajti doslej so jih našteli že G38 vrst. Zanimivi so kolibriji ne samo zavoljo svoje neznatnosti in krasnih barv, temveč tudi zato, ker so edine ptice, ki lahko letijo navpično navzgor, ali navzdol ali tudi pLstrani in nazaj. Kadar srkajo s svojimi, kakor igla tcn-J k'n^i kljuučki mod iz cvetnih glav, visijo nepremično v zraku, toda njih perutnice mahajo pri tem s tolikšno brzino, de. je slišati brenčeč glas. Kolibriji živijo skoraj izključno v Novem svetu, zlasti v Srednji in Južni Anveiiki in mod njimi je ena sama vrsta, ki spada m* ti selilke. Ta edina vrsta opravi vsako leto s svojimi prelahkimi krili dolgo potovanje iz tropskih krajev vi Kanado in nazaj, pri tem pa| preleti brez pri-timka 800 km|oMKAR DEV: POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE. Emil Adamič—16 .11 UOSLOVANSblH NARODNIH PESMI rm Miki ibor •*••••*»»»••••••••••***•• .M ŠEST NARODNIH PESMI za no-iki zbor ....................M Sest narodnih pesmi u lani zbor ....................M MONIKO t. SI .o v en i an dance \anda polea 2. po jezeru KOLO 3. BARCICA MLADI KAPETANE _____ 4. ohio valley sylvia polka ............... 5. tam na vrtni oredl maribor waltz 6. spa vaj milka moja orphan waltz ................ 7. dekle na vrti* oj, markka, pefiljaj.... 8. Zidana mar ki.a (potka) veseli bratci (mazurka) SPAVAJ Ml I Ji A MOJA ORPHAN WALTZ DEKLE NA VRTU OJ. MARIČKA. PECJLAJ .... ŽID AN A MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka). J» M .U M M .33 J3 Jk th »rane Vwiturini—6EST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... zniža z omejitvijo avtomobilskega p ron K't a v državi, še bolj s veda s prepoved jo to_ra pio-jn jo sintetičnega goriva iz člnc-meta. ako ni ravno neobhodno j g"- rjavega premoga. Razen pot roben. Vojn joče države so'te^a v se j»oogtud:ih sree tič<- oboiožene si h*. . i \ /. _ i • I . .t i I J I . »i. ■ r .iu:iiit i, t\i /.ti ii.in.;t »' i' i , i . . t. . , /. , i . • ii sjiokovnjaka r>tejnl/Cigeria iz P'e-aaf. t imtla i....... j sti>njeni, revni m daboL ^ ■> -.*. i • -1 , -i jieia I :♦•»•», ki pa r glavnem i -o Tunomniki -o-ednph stanovanj maj ele- , . .. ' . , i • i-i - < .- astrezajo tudi dana>r.iemu stali.t; 1. peproga. ki ie pokrivala stopim' v tretje . . . _ . J , .. 1 , , . c?- • . i • !,jn. navaja jO do .> m no msli-!•■, bila -ihio raztrgana, m Simona ie nvnala mimo • , J. . mi v» ^a u:4il>t ro;» ja « nudega *-v« tie, s«> so \ il»» (m! on« Iti t dalje v temi navzgor. S;j;i': -o luho%*i. lei jili zunanji veter ili mog |»o^trež« tli gautnih nad-lr« pje, inla spim laztigani. m rsiii¥>na je viča z vodo n -krinje za mleko, tla je tlt«-f»ola «1*» O-minovega zvon« a. < akitjtalo napisano: (iospod in go-pa 0-:nin. "<• -e j: j« zazd io čudno, (ipstia Osuiin j • zavzentala tako malo prostora, da jo je čl »vek rad smatral za mrtvo, ali ]m>-{K>hioina poza.b jal, da živi. . ''Kaj pa, er mi pride odpirat ona sama?" jo dejala Simona sama pri sebi v irenotui radovednosti. . Po ja\ iio jo :el>elt» dekle >v< žili lic, z bretonsko čepico m. glavi, k ;e Siim.ni piognalo tt» misel in jo zapiosilo. naj v-topi in malo počaka na "gospoda*', kakor ii je r>i o očivitl-iii» z«* piej naročeni. Kr..j te*ia čakai ia je bil majhna, zelo nizka obedniea, z t»xni na dvorišče. Sip- l,j]e prelepi jene s papirji, k; so inwii n nlomoš« ati v!ik.iri;o na --.teklo; ker pa so bili ti pa-nirji vsepov-ott razpraskani. je bila prevara zelo nepopolna, pač pa dovf.ij «;l>čuina izguba svetlobe, ki so jo povzročale, le -kode pa m bilo pr«'vee obžalovati, kajti l»olje je bi o, če m elovek ni tpreblhru ogledal zakajenega stropa, strašnih ta-pet z rniiH'i imi in rjavimi k vadrati in bornega starega pohištva. Ta opravi je bila še izza ča* a Osniinove mladosti in * i mirna-d va za njii.t je sl.v'.- navade. Bržkone niti ni opažal revščine v svojfin stanovanju ki jt> je silni neretl še pretiraval. Visi .^oli so bi i pokriti - papirji- časopisi in raznimi predmeti; na povoščenem naanztoku je biio videti mtd škrbastim vrčem in ' leklenico zelo nemikavne ostanke kosila.. Osmin je ai pu>ča! čakati nase. Xi se pokazal v tisti skrbni '.oaleti - kat'io je tiš-ča 1 hotel d'Avron; v stari obleka in s slabo p oče m i mi za i-ci. ; o je zaztlel Sinwud sredi toge' novega okvirja še navadnejši i;i odurnejši, nego sieer. Kako jo j« mogel L*hicči vpričo tega človeka prcniaga'i srčni izliv, nad katerim zdaj .skoro zard»va, izliv, ki pa ji je takrat vendarle pi i nesel olajšanje? t liit tonska služkiuja je »brž pospravila z mize. Osmin jo je opravičil, rek'h* : # *4'l akt) lepih pte-tov, kakor je vaš nismo navajeni." N*,ato. ka je odšla, je dodal: Ta vi sit- ravno take u|alo navajeni zahajati v takšne k i a je. Sum ,na misel je od mene, kaj ne, da va< povabim semkaj, dočim je vaš oče vselej ostajal v pisarni, ako g? prav sp .miiijani?" Ni ji i»ilo nmgoče zatjaiti, e ji zdi ta nuise nekoliko uiešna: d t »čim se j« mučila z vljudnim ugovarjanjem, jo je prokin?! Osnvni z vprašanj«m, ki ga nikakor ni pričakovala: " Milost!ji\a Simonit a — ali mi bočete storiti veselje? Ali b"čtte iii jw>gledat mojo ženo.*" J Uijeyacje priboonji^X b irzol. pline gate. .Taponci so v pogletlu nafte navezani samo na uvoz iz Nizozemske. Indije ter Južne A- .... . ... merilce, deloma pa »zkoriščajo , (lotrosnja de omejiti. * »- • * i i o i t , .. J ; itiKii sov|<>t-ke vrelce na Salui- kajti nuMitMiia vojna nožna hi- .- -i --i • --ji . v. *■ . 1 , 11 mi, jih ima io ze dolgo vr-■ov lie Iilnozice goriva, ako soj vojske tehnično in Phchanično» na sodobnem vrhuncu. Proračuni nemškt ga gospodarskega široki Mehiški zaliv. fV času. ko se parijo, so samci najlepši in izvajajo preti samicami mične snubitvene plese. (\ se pa p'esot-eniu sanvu pri-blLŽji ti rug sam t% se vname ' "^^-".be^en dvoboj, ki se konča nered večji men uporablja1. .. - , ., J . . K , ko s smrtjo enega izhmhI -nub- in druge suro- .. . . . , cev. Dogaja se celo to. tla napadejo kolibriji velike ptic . kakor vrane in kragulje, če se drznejo ti v njihovo "intereP--fero." Bdino o rež je koli-brija je dolgi, o-tri k'jun. s katerim skuša nasprotniku iztak-lii t i Pri tem je tako gib- čen in hiter, da se tudi dosti močnejši sovražniki rajši u-maknejo. (oiiov ton tekočega goriva. Pa-trebe Italije in Anglije, ki inui-' ta precej manjšo vojsko, pa zunanjo še vet I no do ini'ijone ton letno. \'ojna mo"nark*a potrebuje zlasti velike količine nafte. V času vojnih operacij trosi brodovje tri dt; štirikrat več nafte nego zna a njegova tonaža. Za preskrbo britanske mornarico » ttkočim gorivom jo po t"iutakem pot robno o do G milijonov ton. doci.ui potrebujejo Ja]>onei najniari 3 do 4 nplijone ton. Italijani j>a do 2 mdijona t«>n. 'Tako se samo potrebe bro-dovja in letalstva približujejo t»l»<"i količini ki jo kaka država Tiotrobuje v mirmni v"a^u. Kolikor več pa potroši tekočega goriva avtomobilski promet, toiiko aoč ga mora država nadomestiti, tla pokrije potrošnjo sto let v naj mu. Ako bi ne-nr*doma nastale teŽKcčt* g-letle uvozji, 'bi prišle v poštev samo zaloge, morda v manjši meri sintetičnim ]>otoni pridobljeno gorivo. Italija mori računati v glavnem na domačo pi o izvod njo. dalje na a't'. •• ske vrelce, v glavnem p" rta uvoz iz Ruiiranije. Ako se bo vojna zavlekla, 'bo za Italijo prdblem preskrl>e postal silno pereč. Tak položaj je že v Vzhodni Afriki, kjer s() italijanske kolonije odrezane od o-stalega sveta in morajo trosit i t amo še svojej zaloge. . Preskrba ^ tekočim gorivom }>ostaja dandanes e°'o namen in cilj nekaterih vojnih polio, dt.v saj vemo, da so nemški poli od v Rumlinijo leta 191f». imenovali "poliotl za nafto." Tudi danes je nafta tako važen činitelj, da spada oncmjo-gečenje preskrbe z pogonskimi sredstvi med najglavnejše cilje vsake strategije. Vidimto tudi, da si na>-tprotnik — Angleži in Xeiitc: — m«edsel>ojno v. letalstvom uničujejo zaloge nafte, tovarne za predelavo •Hrefno. Ijubra n»<»Js: Ko ptW-ca na tuje gre; ; MoJ o^ka mi konjičkn dva ; I><»biv sem (J aemre; Slovo; Je vpihnila loč .49 EMIL ADAMIČ: Mixlra derojka (belokraRjNka...S* V »o o uč pri p->t«M*l .......... ..Z» J ar Jeva ......................J& H«Mli Mirka domo: Kaj drugega boCrn; Zdravit-a ........Jt9 \ AS 11.1.1 MUCK m A. «j||OBMIN(l: Vetrič; P« ^radlui ..........J9 KKR1M) JL VAXEC: Zjutraj ...................... . SluTiunka ...................J PKTER JKBKB: Pelin ri.ia; VASI- KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2.— ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 etrani"1^! Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. Naročite pri; KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N. Y. ZDRAVILA V STAREM VEKU. V starem *veku imeli iz kraljestva rudnin raziikeroma najmanj zdravi'. Večinoma je nudila narava človeku že gotova zdravila; žveplo, sol. sodo, živo '-rebro, galun itd. V sred-nj.au veku so pa zdravili tudi z ze'enim volkom, s so'mi železa, medi in svinca ter celo z dragi-Imi kamni, jantarjem, koralda-mi, lapisom itd. Mnogo i-eč kakor mine-*alij so rabi i živalskih zdravil. To je bila zelo pestra mešanica najrazličnej-šib nfedikanfentov, drobovja in delov tdes velikih -živali- drobnih živalic-, liroščev, žuželk, pajkov in druge golazni. Vise to je medicina v starih časih uporabljala za zdravljenje bolnih ljudi. Pa tudi človeško telo in njegovi deli niso bili izvzeti. Nekatere teli vraž so s^ ohranile do naših ča-ov. Rusko padar stvo brez ščurkov ne more delovati. Srecr je pa tudi pri nas zdaj povpraševanje po pasjem in mačjem salu, po oolsji in ga d o vi irnst*. Največ zdravilnih sredstev, meti njimi t učil resnično učinkovitih, je nudilo trpečemu človeštvu že od nekdaj kraljestvo rastlin. Slavni Dioskorides je naštel blizu 500 zdravilnih rast in. njegov sodobnik Plinius pa celo dvakrat toliko. Zdravniki t o navadno črpali poznavanje teh zdravil od ljudstva. Mnoga rastlinska zdravila, ki jih je s pridom upo rabila moderna medicina, so poznali ljudje že v starih časih. L1J MIRK: PiMlokolca . ......3* ZORKO PRELOVEC: Ko fantje i>rvtl *JI____Jt» I-e enkrat fie ......... ......Jlt Slava delu ........... ........S9 11 K. VOLA KIČ: Rožmarin: JUS PAVČ1Č: Potrkan plea ......Ji II. ZA T AM Bt'RICE: S A OORENJSKKM JE FLETXO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburicc, zložil Mar ko Bajuk.............. M ra&ki tbor (B^MO Bon *el na plani ure, (Bajah), ZA CITEC: Parfuk ia d Ire. — 4 miki — (Koirljski) za KLAVIR: .75 .11 Bari prideja. — KaraMra — PESMARICA GIASITRM! M A TICK MCI mciki zImmI, nre>lll A. C>ria $I.M Slotrmkr narodne pešati. Jauko Žirornik I. zrezek. IS', Izlili za ■ Ii £eu*ki iI-t ............ l tj II. zrezek. 77 |<*-!(tni za m<»4kl in mt'Maui zbor ................J.JJ IB narodnih pewail /a moški In aiešani zbor. Kmll Akl zln>r, Ciril Prelij.. M Naročilo jH»41Jitfc na: "Glas Naroda 99 21« WERT 1Mb STREET NEW VORK. N. T. Ako je v Vaši naselbini zastopnik 4'Glasa Naroda", lahko dobite pri njem Slovensko- Aflaerifowskj RpJedftj ft IHl- TRAGIČNA ZAMENJAVA CEPIVA. V bližini Frciburga v Švici leži vas Bellaux. kjer imajo usmifjenke porodnišnico za nezakonske matere. Sestre vodijo tudi de>Ško vzgajališče. V teni vzgajališču so preti tremi tedni cepili 15 otrok proti dif-teriji. Prejšnji teden ]>a so cepljenje ponovili, za cepljenje so uporaibili cepivo, ki so ga posti sprejeli od bakteriološke- 2 E L I M NAMESTNIKA DA ZASLUZI OD $30. DO $50. NA TEDEN HOČEM DOBITI MOŽA. KI IM> DELAL Z MEXOJ PRI NAJHITREJŠI PRODAJI. PO NAJVIŠJEM PRO-DAJALNEM NAČINU DANAŠNJEGA DNE. MOŽ. KI GA IŠČEM. MORA RITI ODLOČEN. PODJETEN IN VOLJAN SLEDITI NAVODILOM. PRODAJALNA SPOSOBNOST SICER POMAGA. TODA NI NEOBHODNO POTREBNA. KAJTI ONI, KI BO SPREJET. BO EN TEDEN V NAŠI TRGOVSKI ŠO-I I, KI JE BREZPLAČNA, POD POSEBNIM AMERIŠKIM UČITELJEM. PO VEŽBANJU BOSTE PREJELI POTREBNA NAVODILA, DA GRESTE NA KRAJ, KJER JE BILO DOGOVORJENO. POŠLJITE PISMENO PONUDBO. NAVEDITE STAROST, ALI STE POROČENI. ALI NE IN DOSEDANJE ISKUŠNJE NA /'ŽELIM NAMESTNIKA". e. of Ola's Naroda. 216 W. lKth street, new YORK ga laboratorija v Fivihurgu. Po nesrečnem naključju pa zdravnik, ki je cepil ni zapazil na slek't ničici > cepivom napisa, ki je povedal, da v >t»*-klenici ni protUtrup za difteri-jo. temveč cepivo, katerim so na večini otrok opazili znake hude bolezni. Ze naslednji dan -o jih prepeljali v boliušnfc**. Tri j 1 otl otrok so umrli že iiu-^l prevozom, četrti naslednji dan zjutraj, dva dopoldne, eden na večer, štirje pa čez noč. Kn edini otrok je še hudo bolan na Invici. ii¥?dtenr ko trem otno-kom C"p j uje sp'oli ni škodovalo. V švicarskem časopisni je zaradi te nesreče nastala precejšnja polemika ZALOGA TEH KNJIG JE POSLA Tem potom naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih knjig izza objave zadnjega cenika : Umirajoče duše, (lika Va«te) Moje življenje (Ivan Cankar) Hubert (Paul Keller) Zadnja pravda (J. S. Baar) Tisoč in Ena Noč Križarji, Sienkievvicz. Kraj umira, (Joško Ju rac) Toiminec, (Ivan Pregelj) Igralec (Dostojevski) Bela reka (Karol May) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.