Knjižnica j sp I ZASAVC 2007 I 352(497.12 Zngorie ob Savi) ŠTEVILKA 16, LETNIK 18 09. 08. 2007, CENA 1,13 €/270 sit 0087633,16 s® vedno naprej l/ÄyjEPBOB/ÄXÖ/ÄNtLBQ i@Cm O]) PAR ® Dobro zane! Kmečki temni kruh postrežno, Žito, 1 kg €1,25 Super cena! ; Kuhan pršut postrežno, MIR Nova gorica, 1 kg €6,98 J 1.672.69 SIT Super cena! Najcenejši izdelek v Sloveniji smo preverili v programu GFK Leallet Monitor (izvajalec GFK Gral Iteo) in je preverjeno cenejši od enakega izdelka, ki je bil od 1.1. do 24.7/07 objavljen v različnih akcijskih letakih. Dobrodošli v novem hipermarketu S PAR ® v LITIH! Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www. a vtoh i sa - krzi s m" k. si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov mama Ob nakupu Mazde v Avtohiši Kržišnik Vam podarimo povečano varnost in udobje v vrednosti do #•### SHS* Možnost zelo ugodnih financiranj do 96 mesecev, možnost pol takoj/pol čez dve leti! Super Mazda Super Ugodno - Mazda 2 za 2 evra/dan, Mazda 3 za 3 evre/dan, Mazda 5 za 5 evrov/dan, Mazda 6 za 6 evrov/dan * odvisno od izbranega modela Uradna poraba goriva 6,0 do 10,3 l/100km,uradna emisija C02 167 do 246 g/km. pcTkakovoVti. m mm MM REPORT 102006 ur— img ff Morate prebrati: ff Kaj je novega v peklu? Krajše čakalne vrste v SBT Na Svibnem tretji prapor Matjaž Švagan: Vedno pripravljen na pogovor Reportaža z zagorskega praznovanja Razveseljivi uspehi LCT Zagorski alpski smučarji ne počivajo Sto drugo leto doživeto Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00 siti, polletna 13,52 EUR (3.240,00sit). Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. UV8BNIK Prepis: Krajani in ostali zainteresirani s področja Hohkrautove kolonije Trbovlje, 23.07.2007 Pismo županu g. Baroviču! Skrajno presenečeni in na našo veliko žalost smo bili s strani predstavnikov Rudnika Trbovlje - Hrastnik neuradno obveščeni, da bodo zaradi pridobivanja premoga na širšem področju Hohkrautove kolonije porušili večino objektov, posekali vsa drevesa in poravnali zemljišče za površinsko odtekanje meteornih voda. Skratka, urbano in zeleno področje mesta Trbovlje bi spremenili v enolično in pusto področje, podobno kot se je zgodilo že pred leti na Dobrni in v Lakonci. Vsi, ki naj bi jih ta poseg prizadel, temu posegu ostro nasprotujemo. Na predvidenem rušnem območju so tudi izredne rekreacijske možnost v sami bližini večjih naselij. Celotno področje Hohkrautove kolonije se nahaja na nasipih iz predhodnih obdobij rudnika. Zaradi nevarnosti zemeljskih plazov je bila zaradi tega izvedena obširna pogozditev z akacijami, ki z razvejanimi in močnimi koreninami najbolje utrjujejo plazovita zemljišča. Nameravana rušitev tega uravnoteženega geomehanskega sistema predstavlja latentno in hudo nevarnost za mesto Trbovlje, še posebno ob sedanjih podnebnih spremembah z obilnimi padavinami v krajšem časovnem obdobju. Spomnimo se samo katastrofalnega plazu Ruardi v Zagorju ob podobnih pogojih. Poleg tega si kot davkoplačevalci težko predstavljamo, ob sicer vseh rizičnih in negativnih posledicah posega, ekonomsko upravičenost tega projekta. Pri tem ne mislimo samo na ekonomiko do leta 2009, ko preneha pridobivanje premoga, ampak na daljši čas, saj bo precejšen del občine Trbovlje trajno okoljsko prizadet in iznakažen. Če pa gre samo za prerazporeditev rudarjev rudnika Ojstro, pa je to skrajno vprašljivo početje na račun trajnega vpliva na okolje in obstajajo verjetno tudi druge možnosti. Prosimo vas, g. župan, da z našimi stališči in mnenji seznanite merodajne organe in institucije in verjamemo, da boste branili naša stališča in interese v korist občine Trbovlje. S spoštovanjem, v imenu prizadetih krajanov in ostalih zainteresiranih občanov: Zupanov odziv na pismo krajanov smo objavili že v prejšnji številki Zasavca, ko smo povzeli ogorčenje, ki ga je izrazil v izjavi za javnost. V RTH-ju so v odgovor na izjavo župana Bogdana Baroviča pojasnili, da gre za trideset pozivov lastnikom objektov, ki so vedele, da so vrtne ute lahko postavili le začasno. Ker bo RTH proizvodnjo preselil nazaj v Trbovlje, objekti pa so postavljeni na vplivnem območju, jih je potrebno odstraniti. Prišlo bo namreč do deformacij na površini, kar bo povzročilo, da objektov in vrtnih površin ne bo več mogoče uporabljati. M a H BRALCI IN BRALKE, PRODAJALCI IN PRODAJALKE VELIKA AKCIJA ZASAVCA ZA NAJ-PRODAJALCA ZASAVCA SE PRIČENJA 1. Zasavčani izbirajo najbolj prijaznega prodajalca Zasavca Spoštovane bralke in bralci Zasavca! Pričenjamo z novo nagradno akcijo.Vi boste izbirali najbolj prijaznega prodajalca Zasavca.V prihodnji številki bomo pričeli s predstavljanje prodajalcev in glasovnicami, na katerih boste lahko Vi odločali, kdo vam najbolj prijazno in najbolj všečno ponudi naš časopis in vi ga, seveda, tudi zaradi prodajalčevega pristopa do vas, kupite. Sproti bomo preštevali vaše glasovnice in objavili »rang lestvico«. Potrudite se za svojega ponudnika Zasavca in ga povzdignite na vrh lestve priljubljenosti. Jasno, da boste za svoje delo - glasovanje - tudi nagrajeni.V vsaki številki bomo izmed glasovalcev izžrebali srečnega dobitnika Zasavčeve majice in znanstvenega kalkulatorja Texas Instruments. Ob razglasitvi skupnih rezultatov ali, če hočete, razvrstitvi po klinih na lestvici, bo finalno žrebanje, ki vam bo prineslo še lepo praktično nagrado. 2. Zasavc izbira najuspešnejšega prodajalca Zasavca To pa še ni konec akcije! Tudi prodajalci bodo nagrajeni, kajti časopis Zasavc izbira tudi najuspešnejšega prodajalca Zasavca.Torej, dragi prodajalci, velja se potruditi, čeprav še poletne vročine ni konec. Jesen prinaša sadove in nagrade za vaše delo. Pazite, da naslednje številke ne zamudite! Uredništvo Zasavca in Grafika Gracer 'A' FUNfcRC © -----------------1 — — Zagorje gre še vedno naprej Zagorski župan Matjaž Švagan je s sodelavci, v tednu pred občinskim praznikom na srečanju z novinarji zasavskih medijev in dopisniki slovenskih medijev iz Zasavja, predstavil dosežke občine Zagorje ob Savi v času od lanskega do letošnjega občinskega praznika. Poudaril je, da je občina Zagorje dosega v tem letu zavidljive rezultate na vseh področjih razvoja. Posebej je zadovoljen z majhnim številom brezposelnih, saj jih je le 5 10, kar pomeni najnižjo brezposelnost v osrednjem delu Slovenije in pod slovenskim povprečjem. Zasluga za to gre dobri managerski ekipi v občini, odprtosti občine za različne naložbe, sposobnosti pridobivanja državnih sredstev in uspešnega zapiranja rudnika v Zagorju. Konec leta 2008 bo rudnik dokončno zaprt. Župan je še poudaril, da je zapiranje vzorčen primer, kako se stvari streže, saj so Zagorjani rudnik zapirali strpno, z velikim sodelovanjem lokalne skupnosti in vodstva rudnika. Občina Zagorje se je prvič uvrstila na prvo mesto po urejenosti v zasavskem prostoru. Prav tako so se v ocenjevanju dobro odrezale krajevne skupnosti Cemšenik, Izlake in Kisovec - Loke. Za naložbe v občini bodo različni investitorji namenili v letu 2007 kar 17 milijonov evrov. Največji projekti v občini so: izgradnja in adaptacija vrtca Izlake, prizidek in adaptacija OŠ Izlake, obnova športnega parka na Izlakah, druga faza obvoznice (naslednji teden podpis pogodbe, v letu 2008 bo zgrajen rondo in zaključena investicija, vredna 3 milijone evrov), gradnja v Toplicah, kjer bodo sanirali tudi desno brežino (trgovina Spar in 10 lokalov, 200 novih parkirišč), in oživitev tega dela mesta obnova kulturnega doma na Mlinšah v pripravi je projekt idejnih zasnov za gradnjo večnamenske dvorane na Izlakah (naslednji srednjeročni program) odprli bodo vodovod Podkum (po ureditvi ostalih hribovskih vodovodov ostane samo še ureditev vodovoda na Cemšeniku) aktiviranje vrtine Sava (narejen je preizkus prečrpavanja, v naslednjih dneh bo vrtina aktivirana) »Investicijski ciklus je v tem letu izjemno intenziven,« je dodal Švagan in omenil, da se v tem kaže dobro delo v preteklosti. »Občina ima jasno vizijo in program tudi za naprej, kar bo po- menilo za občino še večji razcvet,« je še namignil. Švagan je na kratko predstavil tudi dogajanje okrog zapiranja RTH. Omenil je, da je potreben bolj miren dialog, saj gre za usodo velikega števila ljudi. Vsekakor pa je treba najti rešitev skupaj z vlado. Glede pokrajin je še enkrat poudaril stališče občine Zagorje, ki se zavzema za širšo pokrajino občin vzhodno od Ljubljane, ne moti pa več sedež v Trbovljah. »Biti najmanjša regija v Sloveniji, ni dobra popotnica,« je še dodal. Postopki za gradnjo čistilne naprave v Zagorju potekajo. Na Izlakah je občina že lastnik zemljišča, v Zagorju se stvari urejujejo. Investicija bo vredna okrog 10 milijonov evrov, kar 85 odstotkov sredstev bo prispevala Evropska unija. Naložba se bo izvedla v naslednji finančni perspektivi (2007 - 2013). Pripravljajo novelacijo vloge za Bruselj, v naslednjem letu bodo objavili razpise. Občina je podpisala zadnji dan julija konzorcijsko pogodbo z Evropsko unijo za pilotni projekt varčnega ravnanja z energijo. V projektu, vrednem 6 milijonov evrov, sodeluje še Fakulteta za strojništvo v Ljubljani. Projekt je zanimiv, vanj so vključena rudarska mesta.V Zagorju nameravajo v okviru tega proučiti večjo možnost ekološke izrabe energentov (voda, sonce, toplotna energija iz rudniških vrtin, širitev toplovodnega omrežja, toplotna zaščita stavb, solarni sistemi itn.) 18 mesecev bodo rabili za izdelavo analiz, v 60 mesecih pa naj bi bili že vidni rezultati. V občini se bo poleg občinskih služb v projekt aktivno vključila predvsem Komunala in Rudnik Zagorje v zapiranju. Na vprašanja novinarjev je župan Švagan odgovoril, da je dala SDS pobudo, da bi na prostoru bazena Selo zgradili polnilnico vode z imenom Barbara. Pobudo bodo proučili, potem se bodo odločili, za kaj bodo uporabili ta prostor. Kot je znano, občinsko vodstvo razmišlja o ureditvi bazena. Voda je kvalitetna, župan pa se je vprašal, kako bi jo v Sloveniji sprejeli glede na onesnaženost Zasavja in načrte Lafarga o sežiganju nevarnih odpadkov. In ob tem dodal, da je občina še vedno odločno proti tem načrtom. V juliju so občani Zagorja prejeli program letošnjih prireditev ob občinskem prazniku, ki je bogat z različnimi prireditvami. Vrhunec praznovanja je bila Zagorska noč s 3. na 4. avgust 2007, medtem ko je izbor najmočnejšega Slovenca Martina Krpana motil dež in hladno vreme, ki je hladilo tudi udeležence ‘noči pred nočjo’. Slavnostna seja občinskega sveta in podelitev občinskih priznanj za leto 2007 bo na praznični dan 9. avgust v dvorani Delavskega doma Zagorje. Besedilo in slika: MaH 0 fiwftggc Kai i® novega v Peklu? Pekel je temačna globel, po kateri teče potok Črna in kjer leži vodno zajetje Pekel. Od centra Dola je kraj oddaljen dober kilometer. Na cesti proti Marnem se na ovinku pred tablo Grdene odcepi asfaltna cesta in po nekaj sto metrih zavije na Pustov! domačiji v desno stran kolovozna pot, ki se konča pri vodnem zajetju. Idilična sprehajalna pot... Odcep za Črcenc Vhod v Pekel Nič kaj idilično pa se ni zdelo upravljavcem zajetja, ko so se leta 2005 začele hude težave s pitno vodo. Ob večjih nalivih je prišlo namreč do onesnaževanja. Zajetje je kraškega tipa in leži v propustnih apnenčastih kamnitih skladih. Tako je podvrženo fekalnemu onesnaževanju, ker na področju nad zajetjem kanalizacija ni urejena. »V preteklih letih smo morali ob večjih nalivih in močnem taljenju snega ročno izklapljati zajetje iz sistema,« je povedala ob otvoritvi Nives Venko, direktorica KSP Hrastnik, ko so ob občinskem prazniku odprli nove ultra filtracijske naprave. Pred časom so ročno izklapljanje zajetja iz sistema nadomestili z avtomatskim merilcem motnosti. »Vendar na tem področju vodnih količin ne moremo nadomestiti z drugim vodnim virom,» je nadaljevala Nives Venko, »zato smo se odločili za nadgradnjo merilca motnosti - z uvedbo filtracije pitne vode...« Občinski svetniki so njihovo prizadevanje podprli in zagotovili precejšnja finančna sredstva. Po javnem razpisu novembra 2006, so letos, januarja 2007, že podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem Strix iz Ljubljane. Uredili in posodobili so tudi elektroinštalacije, izvedli telekomunikacijsko povezavo s centrom, sanirali stare objekte, jih ogradili in zatesnili dno potoka Črna.Armirana betonska pregrada pa bo preprečevala preliv meteornih voda v zajetje. Vodno zajetje Pekel Nives Venko, direktorica KSP Hrastnik Tehnologijo ultra filtriranja, principe delovanja naprav in njihovo vzdrževanje je pojasnjeval Ernest Gričar, tehnični direktor. »Z ultra filtracijo odstranimo vse neraztopljene trdne snovi, vse mikroorganizme in njihove ostanke in tudi tisti del raztopljenih organskih snovi, ki so absorbirane na neraztopljenih trdnih delcih...,« je povedal med drugim. In še, da je ta voda ves čas dobra, avtomatizacija enostavna, saj prisotnost uporabnika ni potrebna. Ultra filtracijo vode izvajajo s filtri, ki so sestavljeni iz poroznih membran. Nominalna velikost por v membranah je 10 mm, največje pa so 30 mm. Membrane so v obliki cevk, ki sestavljajo tako imenovani membranski modul... Kljub navedeni pridobitvi pa prekomerno spuščanje gnojnice in uporaba pesticidov v kmetijske namene ni dopustno, zato računajo na korekten odnos lastnikov kmetijskih zemljišč v okolici. V to investicijo so vložili okrog 15 mio sit lastnih likvidnih sredstev. Sicer pa znaša vrednost investicije preko 50 mio sit ali 209.000 evrov; 40 mio sit oziroma 167.000 evrov so zagotovili iz občinskega proračuna. Zajetje Pekel je bilo zgrajeno že leta 1984 iz sredstev občinskega samoprispevka in je za občino Hrastnik velikega pomena, saj količina pitne vode predstavlja kar 23 % vseh potreb. Slike in besedilo : Fanči Moljk Riklovega mostu ni večf ostaja praznina Riklov most po vojni Pogled z Riklovega mostu Izvajalci del rekonstrukcije križišča pri Rikiovem mostu so se pretekli teden lotili podiranja mostu. S postopnim rušenjem so začeli v ponedeljek, 30. julija, končali pa v nedeljo, 5. avgusta 2007. Promet je potekal po ustaljenem prometnem režimu, le v nedeljo je bila od 00.00 do 24.00 popolna zapora ceste od križišča do savskega mosta. Na relaciji Rudnik - Dol pa je promet potekal normalno. Z odvažanjem ruševin na deponijo so začeli že v sredo in do nedelje odpeljali okoli 2500 kubikov. Temelje bodo rušili kasneje, ko bodo prekrivali potok. Ljudje odstranitev mostu spremljajo z različnimi občutki.Večini je žal, da ne bo več tega simbola, ki je izpričeval, kako so v preteklih stoletjih prevažali po železnici premog iz rudnika do steklarne ali pa še naprej do železniške postaje in v svet. Kdaj je točno nastal, bo treba še raziskati. Orožen v svoji knjigi Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola piše na strani 349, da je rudniška železnica začela obratovati leta 1852 in je šla preko visokega mostu pri Zavodnju v Pekel. Pekel so imenovali ravno ta predel, saj je bilo še vse zaraščeno. Mogoče so ga ljudje poimenovali po Riklu, ki je imel kasneje v bližini apnenice. Zdaj je tam betonarna. Peter Rikel je prišel iz Jurkloštra v Hrastnik leta 1883. Brečko pa v svoji Zgodovini Hrastnika navaja, da je leta 1861 padel vlak z mostu v potok. Ob tem se je smrtno ponesrečil kurjač Korden, strojnik Bauerheim pa je bil težko ranjen. Le kaj pomeni gospodom iz direkcije RS za ceste hrastniška simbolika, zgodovina in čustvena navezanost! Sploh, če bi ohranitev mosta veliko stala. Mnogi so že pred leti namreč predlagali, da naj ga obnovijo, tovornjaki, ki se zdaj niso mogli srečati pod njim, pa bi imeli dva cestna pasova. Novega preko prekritega potoka. Tudi nekateri domačini komentirajo, da ni posebne škode, saj se bo zdaj izbrisala pregraja, ki je v preteklosti ločevala rudarje in steklarje.To seveda ni res. Ločevali so se v svojih glavah in ubogi most ni imel nič pri tem. Sicer pa so te meje že izbrisane; Hrastničani se povezujejo na različne načine in ne vprašajo, od kod je kdo. Nekdanje križišče Podrt do polovice Tudi kot arhitekturna znamenitost most nima pomena, saj ni bil vzdrževan in tudi sicer nima kake posebne oblike, komentirajo arhitekti. Mnogi svarijo, da se bosta zdaj začela premikati hriba na obeh straneh, kar je most doslej zadrževal, strokovnjaki pa to odločno zanikajo. Gotovo ga bodo zelo pogrešali stanovalci Frtice, ki so proti Rudniku hodili po tej poti, preko mosta. Posebno šolarji. Pogrešala ga bo podpisana kolesarka, ki se je v zgornji Hrastnik z Dola vedno vozila preko njega in se tako izognila nevarni kolobociji na križišču. Zato bo nekaj ostankov Riklovega mostu končalo na varnem v njeni zbirki kamenčkov. In kako se bo ta predel Hrastnika odslej imenoval? Naj se imenuje kakorkoli, za ljudi bo to gotovo Križišče Riklov most, pa če se sliši še tako čudno. Besedilo in slike: Fanči Moljk 0 FUNŠTERC »Skok čez kožo« Rudarjenje v zasavskih dolinah se je v Zagorju začelo davnega leta 1755. Zagorski rudnik bo tisti, ki bo najprej dokončno zaprt. Posamezniki, ki delujejo v društvih in skupnostih so se povezali v skupino, ki bo skrbela, da se bo tradicija rudarjenja ohranjala za bodoče rodove. Upajo, da je v ljudeh še čutiti naboj, da se lahko tudi na zgodovini nekaj naučimo in da so temelji zasavskih dolin postavljeni na premogu in knapih, ki so dajali skupaj energijo, katere moč bomo verjetno opazili šele takrat, ko bo popolnoma ugasnila. Krajevna skupnost Rudnik Toplice, Krajevna skupnost Franc Farčnik in Turistično društvo Ruardi so na dan Rudarskega praznika 3. julija 2007 na Rudniku Zagorje podpisali SPORAZUM O SODELOVANJU NA PROJEKTU OHRANJANJE RUDARSKETRADICIJEV ZAGORSKI DOLINI Podpisniki sporazuma ugotavljajo: Po več kot 250 letni tradiciji rudarjenja v Zagorski dolini se bodo v letu 2008 ustavile vse rudarske aktivnosti. Da se dolgoletna tradicija ne bi popolnoma pozabila in bi se ohranili nekateri dogodki in običaji, je potrebna povezana aktivnost vseh treh podpisnikov sporazuma.V letu 2007 se organizirata preizkusno obe prireditvi, kar je osnova za organizacijo prireditev v letu 2008, ko se dokončno zapre Rudnik Zagorje. Povezovalno vlogo pri organiziranju obeh prireditev prevzame Turistično društvo Ruardi, ki bo poskrbelo, da se bosta obe prireditvi izvajali tako, da bo dosežen osnovni cilj, ki je ob spoštovanju tradicij predvsem povezovanje krajev in ljudi in privabiti ljudi iz drugih občin, ne nazadnje drugih držav, na prireditve v Zasavje. Po temeljiti analizi in razgovorih je odločeno, da se tradicionalno vsako leto izvajata dva projekta, ki ohranjata tradicijo rudarjenja v Zagorski dolini: Skok čez kožo Prireditev se izvede vsako leto na prireditvi, ki jo organizira KS Rudnik Toplice za svoj krajevni praznik. Perkmandelc vabi škrate v Zagorsko dolino Prireditev se izvede vsako leto na prireditvi, ki jo organizira KS Franc Farčnik za svoj krajevni praznik. Prireditev »Skok čez kožo« je bila uspešno izvedena na sobotni prireditvi, dne 28.07.2007, v KS Rudnik Toplice, s katero se je začelo praznovanje Občinskega praznika Občine Zagorje ob Savi. Rudarji Rudnika Trbovlje Hrastnik so ob osamljenem rudarskem vozičku že v petek »pocimprali« simbolični del rova, na katerem so v soboto viseli še telefon, čelada, bluza, lampa s samoreševalcem. Janez Lipec je najavil, da je izpred ALEKSANDROVEGA ROVA krenila povorka, ki jo vodi starešina Andrej Radej. V skupini so bili zastavonoše, bobnarja orkestra Svea, uniformirani rudarji in kandidati, ki so se prostovoljno odločili, da bodo opravili »skok čez kožo« v čast mnogim rodovom očetov, dedov, pradedov, v čast “knapom”, ki so več kot dvesto petdeset let kopali premog globoko pod zemljo, ga nalagali in pripeljali na svetlo, kjer so ga separirali in nalagali na vagone in kamione, ga vozili v industrijske obrate in domove. S pomočjo “zagorskega kolma” so poganjali stroje in greli domove.V teh letih se je v zagorskih dolinah razvil kraj, mesto Zagorje ob Savi, tu prebivajo potomci rudarskih rodov, ki so prihajali s trebuhom za kruhom in tudi odhajali v svet.Tu so se dogajale ljubezni, rodili so se otroci, dogajale so se nesreče, prelilo se je veliko solz, bilo je obilo smeha, veselja in žalosti. Ob najavi začetka povorke je na prizorišču zavladala tišina. Prihod kolone v taktu bobnov je bil veličasten, kandidati v črnih majicah in kapah enako. Začelo se je z Rudarsko himno, ki jo je zapel Loški glas.Tudi pevci so bili v svečanih rudarskih uniformah. Tisti, ki so bili zraven in ni jih bilo malo, bodo prišli tudi drugo leto, saj se je izkazalo, da so se prireditelji odločili pravilno.V besedah kandidatov, ki so se predstavili, povedali geslo, popili vrček piva in na povelje opravili skok, je bilo na vprašanje starešine, zakaj so se odločili za ‘skok’, povedano veliko osebnih ‘razlogov’ posameznih kandidatov. Prvi častni skakalec Brane Omahne, direktor Občinske uprave občine Zagorje ob Savi, je živel v Toplicah ob rudniku med knapi, kar je bil tudi njegov oče. Maks Marinčič, upokojen knap, pesnik, je v te kraje prišel iz Ivančne Gorice leta 1953 in je z dušo in telesom še vedno knap in ponosen, da je bil boter tokratnim kandidatom. Slišale so se besede: »Moj oče je bil rudar. Umrl je v rudarski nesreči.«, »Moj ded in moj oče sta bila rudarja, ponosen sem da sem danes med vami.«, »Najbolj pogrešam, vašhavo, kuma-rate in rudarski srečno.«, »Ata je bil knap. Štirideset let smo stanovali nasproti lamparne. Današnji skok opravljam v čast dedu, ki je umrl v rudarski nesreči.« Marjan Bergant je zaključil z besedami: »Moja dolgoletna želja se je uresničila, hvala vsem in kar se je začelo danes se ne sme prekiniti.« Pesem »Luč izginja pod zemljo« je bila zadnje dejanje prireditve pred skupinskim fotografiranjem, ki je dalo simbolični pomen temu dogodku. Na žalost je dež onemogočil svečano podelitev Potrdil vsem dvajsetim kandidatom, ki so uspešno opravili skok čez kožo in na koncu tudi zaprisegli: »Prisegam, da bom spoštoval tradicijo rudarjev, ki so pod zemljo pomagali drug drugemu in si bili tovariši v dobrem in slabem, tudi, ko so prišli na površino. - Uporabljal bom pozdrav Srečno!« »Naslednje leto se zopet srečamo. Bilo je veliko dela. Brez pomoči aktivnih knapov, vodstev obeh Zasavskih rudnikov, prizadevnega vodstva rudniškega sindikata,Turističnega društva Ruardi in predvsem sveta krajevne skupnosti RudnikToplice nam ne bi uspelo.« je dejala predsednica Olga Simončič ob zaključku v nedeljo zjutraj, kot se za knapovsko veselico spodobi. Srečno! Besedilo in slika:Janez Lipec Občine Zagorje »Drage občanke in občani občine Zagorje ob Savi, spoštovani Zasavčani! 9.avgusta Zagorje praznuje. Praznuje v počastitev spomina, se veseli doseženega ter ambiciozno zre v prihodnost. Iskrene čestitke ob našem skupnem prazniku, ki nas združuje in nam vliva nove moči za to, da bi bila naša dolina prijazen dom slehernemu, ki v njej živi in dela. Pa, da se vidimo na prazničnih prireditvah, ki nam bodo polepšale avgustovske dni. Zagorje gre še vedno naprej ! Matjaž Švagan, župan občine Zagorje ob Savi« l>. jf!$( \\\ :TpF! j j Ob občinskem prazniku, 9. avgustu, želimo vsem občankam in občanom Vsem občankam Zagorja in občanom Zagorja ob Savi Prijetno praznovanje! čestitamo ob občinskem prazniku! KSEFTI GSM 040 167 411 ELKOPLAST d.o.o. - « /2CL Avto Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, SLAVICA MARN, s.p. TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE Bv" Vransko 18/b, 3305 Vransko ▼ Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655 ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 1 1 .Trbovlje,Tel.: 56 28 349 IZDELAVA IN MONTAŽA ODEJE,VZGLAVNIKI,VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe OPLEMENITITE SVOJ DEIUAR -s poletno ponudbo depozitov NLB Banke Zasavje V okviru posebne Poletne ponudbe od 05.07. do 31.08.2007 vam NLB Banka Zasavje ponuja posebne obrestne mere za depozite nad 5.000 EUR in ročnostjo od 91 do 365 dni Ročnost Zneskovni razred Obrestna mera - F (dni) (EUR) <%) 91 -180 5.001 - 25.000 3,60 25.001 - 50.000 3,80 50.001 -100.000 3,90 nad 100.000 4.00 181-270 5.001 - 25.000 3,70 25.001 - 50.000 3,90 50.001 - 100.000 4,00 nad 100.000 4,10 271 - 365 5.001 - 25.000 3,85 25.001 - 50.000 4,05 50.001 -100.000 4,15 lini« nad 100.000 4.25 1 ,4 \^0 NLB'* Banka Zasavje vž£u. MWSgra Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 e produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z 4 0 š možnostjo sponzoriranja postaaltß, UlCLfl \ • trženje in produkcija za gospodarsko e interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP ^ , „ E-mail: atv.signaI@siol.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI O OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O o SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJC -< atM-n-rnrrnm HBZnZJjfEBÄ* 1 intern/ oddelek ginekološko poroda1 odd. kirurški oddelek j urgentno amb dispanzer za žene proktološka amb. 1 diabetoloiko amb ginekološka spet. amb. sloma ambulanta ' gastroentero/oika amb. O n: b .• ■ . urgentni sprejem kardio/eika amb. ultrazvok ultrazvok sprejemno ambuionta laboratorij za klin. kem. tik/oergometri/a orogiaekoiogija odd. ra Hz. rekabUitatijo amaiskoplja nefroloika amb. kardiotokografija anlitrembotlina amb. »Osebna izkaznica« bolnice ortopedska amb Kardiološki ultrazvok Konec junija so kupili enega od najsodobnejših kardioloških ultrazvočnih aparatov s kardiološko in linearno sondo za preglede srca in ožilja. Z novo organizacijo dela v dveh ambulantah bo moč povečati za 60 % število pregledov ultrazvoka srca in ožilja, cikloergometrije, 24 urnega merjenja krvnega tlaka, spirometrije idr. pregledov. Pacienti se lahko prijavijo na telefonsko številko 035652528. Letos so jim odobrili tudi dodatnih 200 operacij na področju ožilja - varice, kil in žolčnih kamnov.Tako bodo bistveno skrajšane čakalne vrste, razen na področju operacij ožilja. Za tovrstne operacije se lahko pacienti prijavijo na kirurškem oddelku. Vse dejavnosti, ordinacijske čase in načine naročanja imajo objavljene na svoji spletni strani http://sl.sb-trbovlje.si. Besedilo: Irena Vozelj, slike fotoarhiv SB Trbovlje I® funštmo Poslovilni objekt v obnovi Julija so začeli na Dolu z načrtovanimi deli ob poslovilnem objektu na območju pokopališča. Tako bodo zgradili protihrupni zid, nadstrešnico na objektu in prenovili dvorišče. Vložena sredstva bodo znašala okoli 62.594,00 evrov. Dela pred poslovilnim objektom na Dolu Besedilo in slika: Fanči Moljk Kmalu ne bo več Španeevega ovinka Gostilna »Pr' Špane« v zgornjih Trbovljah je v bila v zadnjem stoletju prejšnjega tisočletja dobra gostilna z jedačo, pijačo in veselicami pod kozolcem. Stara Špančeva hiša že dolgo ni več gostilna.V njenih prostorih je bilo kasneje nekaj trgovin, kmalu pa bo le še spomin.V novo, nadomestno domovanje se je pred kratkim preselila zadnja stanovalka in najkasneje do konca avgusta, pred začetkom šole, bodo hišo delavci podjetja AGM Nemec iz Laškega porušili. Slavna nevarna Špančeva raj da in ozko grlo trboveljskih cest bo tako sproščeno, ovinek bo pregleden in naj ne bi več ogrožal življenj uporabnikov ceste. Nadomestna novogradnja za Špančevino, ki bo v kratkem le še preteklost in ozek in nevaren ovinek pri njej tudi Besedilo in slika : Irena Vozelj Ravnikarjev most se je podrl Medtem ko so v teh dneh Riklov most v Hrastniku rušili namenoma, se je zaradi dotrajanosti na regionalni cesti Trbovlje - Marko - Hrastnik porušil Ravnikarjev most kar sam. No, vzrok je bil kamion, naložen s strešno kritino, tako da se je delno zrušila nosilna plošča.To se je zgodilo v sredo, 25. julija 2007. Ravnikarjev most se je pod težo vdal Na sredini se je Ravnikarjev most ugeznil Most se nahaja v soteski potoka Boben, približno pol kilometra od kamnoloma - prvi na desni strani ceste. Prva hiša čez most pa je Bočkova. Povezoval je zaselek od Bočka do Ustarja .Je občinski, saj je na kategorizirani javni poti “JP 622010 - Ravnikarjev most - Ustar”. «Najprej bomo odstranili ruševine iz struge potoka Boben, da ob dežju ne bi prišlo do kakšnih težav,« je razložil Janez Kraner, direktor občinske uprave. Stanovalci bodo zdaj uporabljali za osebni prevoz most pri stanovanjski hiši Kupec, ki pa ni primeren za tovorni promet. Zato je KS P Hrastnik začasno namestilo posode za odpadke ob regionalni cesti ob tem mostu. «Obnova po mnenju projektantov, ki so opravili ogled 01.08.20-07, ni možna,« je nadaljeval Janez Kraner.» Potrebno bo izdelati projekt, pridobiti soglasja in izbrati izvajalca del. Prizadevamo si, da bi dokumentacijo pridobili čim prej, da bomo lahko most zgradili do zime. Začetek del predvidevamo konec septembra 2007.« Besedilo in sliki: Fanči Moljk Vračilo vlaganj Svetniki Občinskega sveta Zagorje so na 4. korespondenčni seji OS sprejeli predlog Odloka o vračanju vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Zagorje ob Savi. Občina je po uspešno izvedenih postopkih sklenitve poravnav o vračilu vlaganj za tiste krajevne skupnosti, preko katerih je potekalo financiranje izgradnje telekomunikacijskega omrežja v letih od 1974 do 1995, pričela dobivati sredstva Slovenske odškodninske družbe, ki jih je potrebno v sorazmernem deležu vrniti končnim upravičencem. Zato so morali odlok v delu, ki govori o načinu in pristojnostih odločanja o vrnitvi, izračunu višine ter dokazovanju pravice do vračila, dopolniti. Popravilo strehe in... V začetku julija je Občina Zagorje objavila razpis za izbor izvajalca, ki bi mu zaupali dela sanacije strehe in fasade ter stavbnega pohištva in kleparskih izdelkov na Kulturnem centru Delavski dom Zagorje. Gre za nujno naložbo, s katero bi odpravili zamakanje na objektu in sanirali povzročeno škodo. S to naložbo bi tudi zmanjšali stroške tekočega vzdrževanja objekta.V času razpisa je razpisno dokumentacijo dvignilo le eno gradbeno podjetje. Ob izteku razpisa pa Občina ni prejela niti ene ponudbe. Sedaj bodo razpis ponovili, saj je poseg nujen. Ra tudi Ministrstvo za kulturo je odobrilo sofinanciranje te naložbe v višini 40 odstotkov od planirane vrednosti naložbe, ki znaša 230.000 evrov. Predčasna preselitev Na podružnični šoli v Podkumu, ki spada pod OŠ Ivan Skvarča Zagorje, delavci zaključujejo prenovo oken. Šola bo dobila tudi nova igrala na otroškem igrišču. Naložba znaša 27.000 evrov, naložbo bo pokril občinski proračun. Otvoritev pridobitev bo v sklopu praznovanja občinskega praznika, na Podkumu pa bodo obeležili nekaj lepih jubilejev tamkajšnjega osnovnega šolstva. Letos poteka namreč 100 let od izgradnje šolske stavbe. Sicer pa so pričeli s poukom na Podkumu že pred 217 leti, z organiziranim šolstvom pa pred 173 leti. Obnova strehe 2 Na zgradbi Vrtca Center v Zagorju pričenjajo s sanacijo strehe.Vrednost del je 41.000 evrov, sredstva bo zagotovila Občina Zagorje iz občinskega proračuna. Dela izvaja podjetje Alnex. Zaključena naj bi bila do začetka septembra, ko se ob pričetku šolskega leta prične tudi bolj resno delo v vrtcih. Delo je, služb ni - zaslužki so, denarja ni Zadnji podatki Statističnega urada RS o stopnji registrirane brezposelnosti v mesecu maju v državi kažejo, da je le-ta bila 7,7 odstotna. Na območju Zasavja je bila za povprečno 9 % višja od državnega povprečja. V Hrastniku so zabeležili 10,3 % in Trbovljah I 1,9% , v Litiji, Šmartnem pri Litiji in Zagorju pa je bila stopnja brezposelnih nižja od državnega povprečja Znani so tudi podatki o majskih povprečnih plačah. Povprečna mesečna bruto plača v državi je znašala 1.263 evrov, neto pa 822 evrov.Več od slovenskega povprečja so tudi maja zaslužili v Trbovljah, in sicer 859 evrov neto oz. 1.315 bruto. V drugih občinah v regiji pa je bila majska povprečna plača nižja od državnega povprečja.V Zagorju je znašala 750 evrov neto oz. 1.138 evrov bruto. V Hrastniku pa 709 evrov neto oz. 1057 evrov bruto. Podatki statističnega urada so popolnoma nedoumljivi navadnemu zemljanu, še posebej, ako je iz Zasavja... Prevoz učencev v Radečah Občina Radeče na portalu javnih naročil in na svoji spletni strani objavila javni razpis za opravljanje prevozov učencev v Osnovno šolo Marjana Nemca Radeče za šolska leta 2007/ 2008,2008/2009 in 2009/2010. Razpis je odprt do 13. avgusta do 10. ure. Razpisna dokumentacija je na voljo na vložišču Občine Radeče. Na javni razpis se lahko prijavijo pravne oziroma fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje razpisa. Glavno mesto je vsak dan bliže Z odprtjem avtoceste čez Trojane se številni Zasavčani, ki imajo službo v Ljubljani, odločijo za pot skozi predor v Zideh in naprej po avtocesti do Ljubljane in ne več po »zasavski magistralki« oziroma »za Savo«. Do konca oktobra bo med Polšino in Trojanami promet še oviran. Direkcija za državne ceste Republike Slovenije sporoča, da delavci sanirajo 5 brežin v skupni dolžini 284 metrov. Trenutno potekajo dela na tretji brežini. Do predvidenega datuma bodo naredili kamnite obloge, na dveh večjih brežinah pa obložna zidova. Cesta je polovično zaprta. Promet pa bo do zaključka del, 30. oktobra 2007, urejen s semaforji. Majhno je dražje Cene nepremičnin v Zasavju se po podatkih CIC-a (CIC - nepremičnine d.o.o.Trbovlje) vTrbovljah gibljejo od 850 do I 150 evrov za kvadratni meter. Končna cena je odvisna od treh dejavnikov: od velikosti stanovanja (pri manjših stanovanjih je cena za kvadratni meter višja), od lokacije (v centru mesta in proti zgornjim Trbovljam so cene višje), ter od ohranjenosti oz. prenovljanja stanovanja. Cena kvadratnega metra za novogradnjo pa se od 1200 evrov naprej dviga.V Zagorju oz. Kisovcu so cene nepremičnin primerljive s cenami v Trbovljah, oz. so minimalno višje.V Hrastniku pa v povprečju 15 odstotkov nižje kot v Trbovljah. Kako se bodo gibale v prihodnje, je težko napovedati.V primerjavi s koncem lanskega leta so trenutno višje za 5 do 10 odstotkov. Najvišja rast cen je bila evidentirana v letih 2004 - 2005, ko so se nepremičnine v Zasavju podražile skoraj za 100 odstotkov. Cene nepremičnin v Sloveniji so vrtoglavo visoke na južnem Primorskem, kjer presegajo celo cene stanovanj v Ljubljani. Najdražje garsonjere, lastniki jih prodajajo celo po 3300 evrov za kvadratni meter. Popisani so (skoraj) vsi Trenutno stanje v Zasavju popisanih nepremičnin je v odstotkih merjeno 92,3 %, kar je nad državnim povprečjem, ki je obstal na 86,41 odstotkih. VTrbovljah je popisanih 88,74 % ,v Litiji 90,83 %, v Sevnici 93,90 %, v Laškem pa 96,15 odstotkov nepremičnin.Ta del popisa se je skoraj končal v 38 popisnih centrih. V osmih bodo, zaradi neurejene lastniške strukture, kompleksne tipologije gradnje, nepravočasne pripravljenosti udeležencev popisa nepremičnin in pomanjkanja aktivnih popisovalcev, popis nepremičnin končali konec avgusta. Izbor: MaH © mtfwjo Na Svibnem tretji prapor Prvih pet let uspešnega delovanja Društva kmečkih žena Arnika Svibno so na poseben način obeležili z razvitjem društvenega prapora. Tako so za Društvom podeželskih žena Solzica iz Gro-suplja, ki so jih tudi obiskale, redko tovrstno društvo, ki se ponaša z lastnim praporom. Mentorstvo njihovih vrst je v rokah odlične in vsestranske svetovalke na KSS Laško, Jožice Kraševec. Obilo je ljudi v ozadju, ki vodijo vajeti delovanja - in tudi ospredju. Predvsem gredo vse pohvale predsednici društva Nadi Bervar in podpredsednici Marjani Dolinšek, ki zgledno vodita društvo že od vsega začetka. Kulinarične spretnosti, ekskurzije, oblikovanje kulturno družabnih dogodkov na Svibnem, v občini Radeče in širše so le nekatere najodmevnejše aktivnosti društva. Slovestnost ob razvitju prapora je zaznamoval kulturni program, po kakršnem hrepeni podeželski človek v sodobnem življenjskem utripu. Podobo so sooblikovali župan občine Radeče Matjaž Han, predstavnica iz KGZS Alenka Kulaj, domači pevci, godbeniki in praporščaki. Marljive članice društva si resnično zaslužijo vse pohvale za izobraževalno, kulturno in predvsem družabno noto delovanja v kraju in zanj. Vredno jim je reči hvala za zastopanje in predstavljanje kraja navzven, za nedefinirane količine spečenega peciva in še bi se našlo razlogov za besedico hvala. Kakorkoli že, to je bil na Svibnem trenutek, ko se je ustavil čas na lepih in toplih spominih skupnih uspehov. Se več,za družabni Praporščakinja Rezi Žonta (desno) in njena namestnica Zvonka Trebežnik (levo). dogodek si je vzelo čas veliko ljudi od blizu in daleč ter se ob zvokih glasbe Modri val vrtelo tudi v noč. Osrečeval je srečelov in ugibanje količine korenja v sladki korenčkovi torti. Na Svibnem so tako natanko po 39 letih dobili nov, tretji prapor Društva kmečkih žena Arnika Svibno, ki se je pridružil praporu Rdečega križa Svibno in Prostovoljnega gasilskega društva Svibno. Besedilo:Tatjana Kavšek Avtor fotografije:Jože Prah Vzpon na pedalih na Zasavsko Sveto Goro Praznovanje zagorskega občinskega praznika so na svoj način obeležili tudi kolesarji iz vse Slovenije na Kolesarskem vzponu na Zasavsko Sveto Goro. Organizator, Kolesarski klub Zagorska dolina, je bil ustanovljen 29.septembra 2000. V njem deluje več sekcij, ki organizirajo prireditve za vse navdušene kolesarje od blizu in daleč. Tudi sami se radi udeležujejo kolesarskih dirk in vzponov po vsej Sloveniji. Na letošnjem vzponu na Zasavsko Sveto Goro je sodelovalo nad stopetdeset kolesarjev iz raznih slovenskih klubov. Caso-mer jih je zabeležil 150 in med njimi se je na prvo mesto uvrstil Damjan Čibej iz kluba Bambi (Kamnik) v kategoriji moški od 25 do 45 let, z rezultatom 0:34:46 in absolutno, drugi je bil Mario Vračič, KK Bike EK Haloze 2002 (Maribor) v isti kategoriji in z zaostankom 0:00:03 za zmagovalcem, tretji pa je bil Klemen Breznikar iz Prebolda, v kategoriji moški do 25 let in je za prvima dvema zaostal za 0:0:09. Na šesto mesto se je zapeljal Matej Lovše iz KD Hrastnik z zaostankom 0:01:3 I — vozil je v kategoriji moški do 25 let. Najboljši Zagorjan je bil na sedmem mestu Tomas Likar, KK Zagorska dolina, v kategoriji moški od 25 do 45 let in z zaostankom 0:01:38 za najboljšim. Člani KK Zagorje ob Savi med sezono kolesarijo skupinsko, po koncu sezone pa poskušajo obdržati kondicijo v fitnesu. MaH min/eMo 0 Mladi počitnikarji V Zasavju skrbijo za kratkočasenje otrok, ki veselo preživljajo zaslužene počitnice, Društva prijateljev mladine in Centri za socialno delo. Obisk v Domu upokojencev Franca Salamona v Trbovljah Izlet v živalski vrt Čofotanje v trboveljskem bazenu Društvo prijateljev mladine v Trbovljah je v juliju popeljalo mlade počitnikarje Dom upokojencev Franc Salamon. Stanovalci so jih bili veseli, otroci pa so se še posebej potrudili in pripravili tako pevske kot tudi plesne točke in pa seveda izdelali različne okraske za vsakega izmed njih. V vročih julijskih dneh so večino časa preživeli na bazenu, saj je bilo za izvedbo kakšnih drugih aktivnosti prevroče. Za dobro idejo se je pokazalo istočasno izvajanje kopanja in ustvarjalnih delavnic, tako da so s tem nadaljevali. En dan so preživeli v živalskem vrtu, kar je bilo za otroke prav posebno doživetje, še najbolj za tiste, ki so ZOO obiskali prvič. Na teden se je v povprečju aktivnosti udeleževalo cca 35 otrok, na izlet v živalski vrt pa so jih odpeljali 57, seveda v spremstvu izkušenih in usposobljenih prostovoljcev društva. Nadaljevanje počitniških aktivnosti bo bolj plesno obarvan. Otroci bodo lahko spoznali različne zvrsti plesa in izdelovali plesne kostume, manjkalo pa ne bo tudi kopanja in najrazličnejših družabnih iger. Trboveljsko in zagorsko društvo prijateljev mladine sta se dogovorila tudi za skupno akcijo. Na zadnjo počitniško avanturo bo sta otroke, mladino in starše popeljala na izlet. Poimenovali so ga »Z muzejskim vlakom potujemo na Most na Soči«. Dogajalo se bo 23. avgusta 2007. Z železniške postaje v Trbovljah bo vlak odpeljal ob 7.55 in se vrnil ob 20.50, na zagorski železniški postaji bodo otroci vstopili ob 8.00 in se vrnili ob 20.40. Čisto brez lastnega prispevka pa avanture ne more biti, za 8 € se bodo udeleženci peljali z muzejskim vlakom do Mosta na Soči, pa z ladjo in dobili vodiča po Kosmačevi poti in po Mostu na Soči. Otroci, stari 9 let in manj morajo nujno imeti spremstvo odrasle osebe. Izlet sta finančno podprli občina Zagorje in občina Trbovlje, organizirata pa DPM iz obeh občin. Število udeležencev je omejeno, zato so nujne prijave, ki jih na obeh društvih na tel. številkah 56 68 094 ali 041 699 412 in 56 30 248 ali 040 566 095 sporočite do 20. avgusta 2007. Pa mnogo dobre volje morate vzeti s seboj! MaH Slike: DPM Trbovlje © tmzm — — i---------------- Minilo je petnajst let, odkar je sedel na zagorski županski stol. Mlad, prijeten, sposoben, vedno bolj priljubljen in zagnan mož, ki Zagorje in Zagorjane vodi naprej, preskakuje »polena«, se dogovarja, kandidira in zmaguje in kadar dejansko ne zmaga, je moralni zmagovalec, nekdo, ki si upa... ...sicer pa je: Zagorski župan Matjaž Švagan - Vedno pripravljen za dialog Nobeden od naju ni prav vedel, katero leto se je pisalo, ko sva se prvič sestala. Zaradi pogovora za Zasavca, se ve! Bralci se bodo gotovo spominjali intervjuja v tistem avgustu ob prazniku občine Zagorje, ko je zatrdil, da je njegova velika želja družina. Ko sva se tokrat srečala, iz istega razloga kot takrat, se je srečen smehljal ob vprašanju o sinu in ponosno povedal, da ima trinajst mesecev in brez njega in njegove mame, svoje žene Mirjam, ne bi zmogel naporov in imel poguma za spopade z izzivi, ki ga kot župana zagorskega, poslanca v DZ in LDS-ovca, s kandidaturo za njenega predsednika vred, čakajo na vsakem koraku. Na katero od naštetih področij vašega dela ste najbolj ponosni in se vam zdi, da bi zanj lahko dobili ‘občinsko nagrado’, ki jo običajno podeljujete kot župan? Do sedaj sem dobil bolj malo nagrad, največja nagrada v življenju je zame zaupanje, ki mi ga izkazujejo občani in občanke občine Zagorje že petnajst let, peti mandat. Ponosen sem na izvolitev za poslanca v državni zbor, pika na i pa je vsekakor moja družina, moja žena Mirjam in najin sin. Bil je težko pričakovani dogodek in eden od najsrečnejših trenutkov v mojem življenju. Lahko rečem, da smo srečna družina in da brez ženine podpore ne bi bil tako uspešen, tako samozavesten in tako polne energije, kakor sem. V voščilu Zagorjanom in povabilu Za- savčanom na praznovanje občinskega praznika ste zapisali: »Zagorje gre še vedno naprej!« Ali to pomeni, da zapušča Zasavje? Ne, nikakor ne! Zagorjani ne zapuščamo Zasavja. Žal pa mi je, da se nekateri vodilni v Trbovljah bolj ukvarjajo z mano, z mojim življenjem, kot pa z razvojem občine Trbovlje. Prepričan sem, da Zagorje v prihodnje še čaka vzpon. Mnogi upajo, da bo v naši občini pričel vladati pesimizem, vendar ta trenutek še ne prihaja in prepričan sem, da ga ne bo. Optimizem živi med občankami in občani občine Zagorje ob Savi, ne glede na to, ali bo župan Matjaž Švagan ali ne. Vse je tako zastavljeno, da nihče ne more, ne z diskreditacijo mene ali s politično di-skreditacijo, uničiti to pozitivno zgodbo in pozitivno energijo, ki vlada v Zagorju.Vsem takim svetujem, naj se ukvarjajo s seboj, ne pa z drugimi. Na proslavi na Kumu, v spomin osamosvojitvene vojne za Slovenijo, ste bili slavnostni govornik in presenetili prisotne z izjavo, da se zavzemate za širšo zasavsko regijo s središčem v Trbovljah.To ste potrdili tudi na 6. seji zagorskega občinskega sveta. Vemo, da ste se zavzemali za to, da bi bilo središče v Zagorju in omenjali tudi referendum, če bi bilo drugače dogovorjeno. Kako, da ste si premislili? Moje stališče je dokaj jasno. V kolikor bo zasavska regija obsegala Hrastnik, Trbovlje in Zagorje vztrajam, da je sedež v Zagorju. Sicer pa se zavzemam za širšo pokrajino z več občinami in v tem primeru ne proteži-ram občino Zagorje. Ocenjujemo, da bi v tem primeru bila za sedež najbolj primerna občina Trbovlje, kjer je večina institucij, od gimnazije, bolnice, sodišča itd. Širša regija bi lahko uspela, če bi bila to tudi volja Trboveljčanov. Kaže pa, da želijo imeti majhno regijo. Vladati v majhni regiji z rezultatom 2:1- Hrastnik in Trbovlje proti Zagorju - ni formula, ki bi zagotavljala uspešen razvoj Zasavja.Veliko boljša bi bila razširjena regija, v kateri bi lahko uspešno razvijali šolstvo, zdravstvo, bolnišnično dejavnost..., skratka vse kar pripada pokrajini, katere sedež bi lahko bil v Trbovljah. S trenutnimi dejanji pa v Trbovljah bolj rušijo, tako zasavsko kot tudi širšo regijo, kot pa bi jo ustvarjali. S tem ste odgovorili tudi na vprašanje, kakšne prednosti ponuja širša regija. Vendar: ali ne bi v razširjenem okolju rudarsko Zasavje izgubilo svojo identiteto? Rudarjenje se v Zagorju poslavlja že več kot petnajst let in poslavljati se je pričelo tudi v občini Trbovlje in H rastni k. To je kruta realnost, s katero se je nujno potrebno soočiti. Menim, da je to poslavljanje od rudarstva lahko velik izziv in možnost za boljšo prihodnost, s tem da preteklost seveda spoštujemo. Nujno se moramo vključiti v širše področje in se ne zapirati v ozkost treh občin in postati najmanjša regija v Sloveniji, kaj šele v Evropi. Postali bi nepomemben faktor, ki se ukvarja sam s seboj, tako kot se že dogaja. Odpiranje navzven in slovo od rudarstva na primeren način, je pozitiven izziv. Ob ogledovanju zagorskega grba ne morem mimo, sicer ozkega, črnega polja, ki simbolizira rudarjenje. Po vaših besedah ste se poslovili od rudarjenja že pred petnajstimi leti. Ali so vam bila izplačana že vsa finančna sredstva iz naslova zapiranja? Vseh sredstev še nismo dobili. To se bo zgodilo do konca leta 2008, kar pomeni, da bo rudnik Zagorje takrat dokončno zaprt. S tem se bo izvršil tudi socialni ekonomski del, zapiralna dela in sanacija površin.To je še edino ostalo od pridobivanja sredstev iz naslova državnega proračuna v obdobju po letu 2000, ko je nehal veljati zakon o postopnem zapiranju rudnika Zagorje. Predlog Zakona o podaljšanju zapiranja rudnikaTrbovlje-Hrastnik je na 30. redni seji Državnega zbora »padel« z enim glasom ‘proti’.Vas ni bilo na seji, bili ste opravičeno odsotni. Kakšen bi bil izid glasovanja, če bi bili prisotni? Ja, izid bi bil drugačen. Bilo bi enakopravno število glasov. Ocenjujem pa, da ta zakon ne bi dobil podpore v parlamentu v prihodnje. Nujno potreben je dialog z vlado, sem pa proti mitingaškim postopkom, tako v parlamentu kot v javnosti. Izkušnje, ki smo jih dobili v Zagorju, govorijo v prid dialogu znotraj zaprtega prostora. Ne nazadnje govorimo tudi o varnosti rudarjev. Politika ne bi smela odločati o podaljšanju zapiranja rudnikov. O tem mora odločati stroka in vodstvo rudnika, ki zagotavlja varnost. Politika je lahko zgolj le suport le-tem.. Trboveljski župan je takoj po »padcu« predloga napovedal nov predlog o po- ikmwu @ daljšanju zapiranja: »...pa ne za dve ampak za pet let...«, ki ga ne nameravate podpreti - zakaj? Ocenjujem, da je predlog o petletnem podaljšanju velika škoda za rudarje in vodstva rudnika. Zavzemal se bom za mirni dialog z vlado republike Slovenije o tem, da vsakemu rudarju zagotovimo socialno varnost, nihče ne sme pristati na zavodu za brezposelne. Nasprotno! Pripada jim socialna varnost in jasna vizija za prihodnost, ne pa negotovost iz dneva v dan, ob razmišljanju, na kakšen način bosta vlada in parlament odločala in odločila o njihovi usodi. Odločil sem se, da aktivno posežem v dogajanje, vendar ne na mitingaški način, ki bolj škoduje, kot koristi. To pa počne... ...trboveljski župan Bogdan Barovič. Predloga o petletnem podaljšanju ne bom podpisal. Ne želim imeti na vesti kakšnega rudarja. Ko se rudnik zapira, pade tudi varnost in naraste ogroženost rudarjev. Podpiram zdaj, in bom tudi v prihodnje, vodstvo Rudnika Trbovlje Hrastnik, ki želi zagotoviti socialno varnost rudarjev. Ne bom pa nabiral na neprimeren način cenenih točk javnosti! Se po vašem mnenju s podaljševanjem zapiranja podaljšuje agonija negotovosti rudarjev? Tako je! Z dve ali pet letnim podaljševanjem zapiranja rudnika se negotovost podaljšuje. Lokalne skupnosti se morajo vključiti v odpiranje novih delovnih mest, tako kot se je to zgodilo v občini Zagorje. Danes imamo najnižjo brezposelnost v osrednjem delu Slovenije, okrog petsto brezposelnih je, kar je pod slovenskim povprečjem.To je zasluga menedžerske kulture, predvsem pa rezultat dela lokalne skupnosti, ki je ustvarila pozitivne pogoje. Ocenjujem, da je nujno potrebno, da se lokalna skupnost bolj vključi v podaljšanje sanacijskih del po zaprtju rudnika Trbovlje - Hrastnik, kot da razmišlja o podaljšanju zapiranja. Glede na izkušnje, ki jih imamo v Zagorju, je nujnejše podaljšanje sanacijskih del po zaprtju. Glavni akter pri tem pa mora biti lokalna skupnost in župan Bogdan Barovič. Sprehodiva se še po zelenem polju zagorskega grba, ki je simbol »zelene zagorske doline«. Je res Lafarge Cement tisti, ki najbolj onesnažuje in ogroža zelenje in ljudi v Zasavju ali je le dežurni krivec? Onesnaževalcev okolja v Zasavju je bistveno več kot le Lafarge Cement. Je pa ta najbolj izpostavljen v tem trenutku, saj želijo sežigati odpadna olja, gume in plastiko. Že sam psihološki moment ‘sežigalnice’ v Zasavju daje negativni predznak razvoju Zasavja, predvsem pa življenju občank in občanov v zasavskih občinah. Ker je Lafarge Cement uspešno podjetje, ki je imelo nad 8 milj. € čistega dobička v preteklem letu, lahko uspešno posluje tudi vnaprej brez tega, da vozi odpadke v Zasavje in tako povečuje dobiček na račun ljudi, ki tukaj živijo. Sežigalnica bi v Zasavju povzročila tudi velik padec vrednosti nepremičnin, da ne omenjam ogrožanja zdravja prebivalstva. Je Ministrstvo za okolje in prostor, oziroma minister Janez Podobnik, odgovorilo na pismo, s katerim ste jih seznanili o svojih razlogih ‘proti sežigalnici’? Ne. Odgovora nisem dobil.V teh dneh pripravljam poslansko vprašanje, zakaj ne. Izvedeti hočem, kakšno je stališče ministra za okolje in prostor dr. Podobnika, seveda, z odločnim NE sežiganju odpadkov v cementarni Trbovlje. Prepričan sem, da s tem ne ogrožamo nobenega delovnega mesta, želimo pa zagotoviti varno in prijetno okolje za bivanje v sednjosti in v prihodnosti. V juniju je bil kongres stranke LDS v Žalcu. Kandidirali ste za predsednika. Ste pričakovali izid, kakršen je bil, ali ste pričakovali več? Nič nisem pričakoval.Vesel sem bil, da sem dobil podporo na svetu stranke. Dogovor, znotraj izvršnega odbora in med večino članov vodstva LDS-a, je bil da me na svetu stranke odstavijo kot kandidata. Dobil pa sem podporo in s tem postal moralni zmagovalec. Vesel sem, da sem zbral toliko poguma in šel na kongres, močnemu kapitalu nasproti, proti kompletnemu vodstvu, s pokončno glavo in tako tudi odšel. Osebno se smatram za zmagovalca. Izjemno sem zadovoljen s svojim dejanjem, saj v Sloveniji ni bilo junaka, ki bi si to upal..Vsi so se izogibali, ker za tem stoji večji del slovenskega kapitala. ...finančnega ali možganskega? Najprej finančnega, nato možganskega. Pri meni je bil na prvem mestu možganski kapital, nato srce in, seveda, želja po vzponu LDS-a. Imel sem dobro, kvalitetno in mlado ekipo, ki bi prevzela stranko, sanirala dolgove iz preteklega obdobja, ki segajo preko miljona evrov... Moram reči, da sem spoznal, da je v tej stranki malo demokracije, da vladajo osebni interesi in prevladuje želja po osebnem kapitalu bolj, kot pa želja po delovanju v interesu ljudi. V tistem ‘daljnem’ intervjuju za Zasavca ste povedali, da ne bi hoteli kandidirati za predsednika države. Ste še vedno takega prepričanja? Vsekakor vem, do kje seže moj kapital in 0 mami____________________________ kje je moj osebni cilj. Presenečen sem, da sem sploh kandidiral za predsednika LDS. Brez ogromno podpore nekdanjih in sedanjih članic in članov stranke ne bi šlo. Smatram, da sem naredil velik korak v svojem življenju. Bilo je veliko pritiskov, podtikanj in groženj, ki še danes niso popolnoma prenehali. Nekateri me v privatnem življenju snemajo, pišejo lažne članke, želijo me diskreditirati... Bolje bi bilo, da bi se ukvarjali s seboj, mene pa pustili pri miru. V preteklem mandatu županovanja ste najavili, da ne boste več kandidirali za župana, pa ste se drugače odločili. Kaj pa čez tri leta? Do volitev je še tri leta in pol. Tokrat sem se odločil za kandidaturo predvsem zaradi tega, ker jih mnogo meni, da je Švagan župan samo takrat, ko ima sredstva za zapiranje rudnika. Po tem pa se bo umaknil, ker ne bo sredstev za investicije. Danes vsem dokazujem, da smo ravno v letu 2007 dosegli rekord v investiranju - okrog 17 milijonov evrov.Tistim, ki so na ta način špekulirali z mojo kandidaturo, je to dokaz, da sem lahko uspešen župan tudi brez sredstev za zapiranje rudnika v Zagorju. To je bil tokrat moj izziv. Pokazati hočem vsem dvomljivcem, da lahko uspešno delam tudi v opoziciji, kot opozicijski poslanec, kot opozicijski župan. Važno je, da delam pošteno in korektno, pa dobim podporo tudi od obstoječe vlade... ...in svojih volivcev? V samostojni Sloveniji sem dvakrat kot poslanec dobil največ glasov, kot župan pa sem, glede na število kandidatov, dobil največ glasov v vseh teh mandatih pri kandidaturah za župana občine Zagorje. Pretežni del sebe ste v letih županovanja vložili v svoje delo, kaj pa ostaja občanu Matjažu Švaganu? Vsekakor je to trinajstmesečni sin, s katerim se igrava doma ali kje v bližini doma in čas, ki ga preživim s svojo ženo.Večkrat se umaknemo v kakšen bližnji slovenski kraj in uživamo v družinski idili. Prišel bo tudi še čas, ko se bo družina še povečala. Ko pa sprejemam ključne odločitve, se zaprem med štiri stene, največkrat pa grem v bližnji gozd, se sprehodim in razmislim o stvari. Kadar je odločitev težka, minejo v razmišljanju ure in tudi dnevi, preden se odločim za posamezen projekt. Se sproščate kdaj ob glasbi? Vsekakor mi glasba pomaga pri sprostitvi. Vedno je prisotna v mojem življenju, doma ali v avtomobilu. Tudi ples ja odlična sprostitev? No, nisem najboljši plesalec in tudi ne uživam najbolj v plesu. Kadar pa plešem, plešem s svojo ženo. Nisem pa ravno vzor plesalca. Ste že obiskali Planet 300? Ja, bil sem tam. Vesel sem, da je uspelo. Presenečen sem bil, ko me je gospod Kovač poklical in mi povedal, kaj ima namen narediti v Zagorju. Pomislil sem, da se je spet našel en sanjač več v zasavski prostor. Ko je objekt na licitaciji odkupil in pričel z investicijo, sem bil zelo zadovoljen. Nikoli nisem pričakoval, da bo kaj takega obstajalo v Zagorju in v Zasavju. Lahko mu samo iskreno čestitam, ker je uspel. Na žalost pa sva menda oba dobila črno piko s člankom v rumenem tisku, da sem bil tam z ljubicami in pod vplivom alkohola. Odločno zanikam take govorice, saj sem bil takrat tam s svojo ženo in še malo ne pijan. Takega me v Zagorju še nihče ni videl. Trboveljčana, ki sta me skrivaj snemala, in vsi, ki me želijo diskreditirati, naj raje »pometajo pred svojim pragom«. Ste pogosto gost rumenega tiska? Ne, to je bilo prvič v teh petnajstih letih, jasno, z določenim namenom. Nevoščljivost je na delu - od bowling kluba, do uspehov, ki jih imam v Zagorju... Lahko samo rečem, da s ponosom grem v bowling center in po občini Zagorje.Tisti, drugi, zagotovo ne spijo mirno in jim je hudo ob uspehih, ki smo jih dosegli Zagorju. Ne bova jih naštevala, ker jih je res veliko in jih Zasavc sproti beleži.Tudi prireditev ob prazniku je mnogo. Katera je vam najljubša in jo boste obiskali z družino? Pika na i vseh prireditev je zagotovo Zagorska noč z ognjemetom in tam me je moč srečati z družino, še posebej ob lepem vremenu. Zagorski gasilci, s katerimi skupaj organizira občine prireditve, pa zaslužijo vse priznanje. Brez njih župan Matjaž Švagan gotovo ne bi bil tako uspešen v teh poletnih dnevih. Bi zagorskim občanom in občankam še kaj sporočili? Rad bi se zahvalil svojim sodelavkam in sodelavcem, Javnemu komunalnemu podjetju in občankam in občanom občine Zagorje ob Savi, ki urejajo mesto in svojo okolico, saj je Zagorje postalo letos »najbolj urejena občina« v osrednjem delu Slovenije. Kdor pride v Zagorje, se čudi lepemu kraju. Ko me sprašujejo, kdo stoji za mano in za mojimi uspehi, vedno poudarim: OBČANI IN OBČANKE OBČINE ZAGORJE OB SAVI Besedilo in slike: Marta Hrušovar NAJSTNIŠKA Pri uri športne vzgoje je učence 3. razreda OŠ Toneta Okrogarja obiskala večkratna državna in pokalna prvakinja v odbojki na mivki Nataša Cingerle. Učencem je predstavila osnovne elemente odbojke, skupaj pa smo zaigrali nekaj elementarnih iger v povezavi z malo odbojko. Različne popestritve ur vsekakor pripomorejo k pestrejšem pouku. Nataša nas je vsekakor zapustila z novimi znanji in izkušnjami. Nataša Cingerle na Vip turnirju na Rabu Spoznavanje zgornjega odboja Spoznavanje spodnjega odboja Zbijanje kegljev Napisala: Katja Medija, prof. Fotografije: arhiv Katje Medija in Nataše Cingerle * VESELO NA NOČI PRED NOČJO IN NA ZAGORSKI NOČI S KISOVŠKA PRIDOBITEV * SAVSKI GUSARJI S SVOJIMI DEJAVNOSTMI ZA PRAZNIK * TEK PO ZAGORSKI DOLINI * SLAVNOSTNO NA ČEMŠENIŠKI PLANINI Otvoritev suhe sankaške proge v športnem parku Kisovec Lokostrelska prireditev na Ruardiju Savski gusarji so srečno pripeljali v pristan prvo ekipo občanov s spusta od Save proti Zagorju Sani za suhe spuste Promenadni koncert Pihalnega orkestra SVEA pred tržnico Veselo na noči pred... Zagorska noč Prizadevni člani PGD Senožeti so poskrbeli za dobrote s pravega žara! Zagorsko noč so popestrile plesalke skupine Rasa lila s tradicionalnimi indijskimi plesi.... Muzikanti na akustičnih instrumentih, ki izvajajo tradicionalno glasbo bhadžani Jerca Mrzel, kantavtorica in Loški glas na proslavi obletnice ustanovitve Revirske čete Slikal in uredil MM 'HaU Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Prireditev, ki je bila de sedaj zadnjo soboto v avgustu na Kopitniku 17 let namenjena citrarjem, so planinci iz Rimskih Toplic prestavili na prvo avgustovsko soboto. Prireditev je tokrat, v soboto, 4. avgusta 2007, vodila Milena Suhodolčan, strokovno povezavo z njimi pa je imela Janja Brleč, imenitna citrarka iz Sedraža, učenka Petra Nap reta, dolgoletnega organizatorja te prireditve. Koča na Kopitniku ob citrarskem popoldnevu «Večkrat nam je nagajalo vreme,« je pojasnil Miran Suhodolčan, predsednik PD, »in tudi premrzlo je bilo, da bi po nastopu obiskovalci še lahko posedeli...« In kako je potekal program? Nastopilo je okoli deset citrarjev, od katerih poleg Janje Brleč posebej omenimo še Dejana Praprotnika z Gorenjske, ki je v Sloveniji osvojil na citrarskih tekmovanjih že vse pomembne naslove, trenutno pa igra vsak ponedeljek na terasi Park hotela na Bledu. Citrar Dejan Praprotnik in Milena Suhodolčan, zadolžena za program. Ne smemo pozabiti tudi domačink - iz Turja Monika Rože j, iz Hastnika Sabina Strniša in s Kovka Polona Skoberne. Njena sestra pa je igrala na harmoniko. Navdušeno je bila sprejeta tudi sprememba v scenariju, da so se po treh, štirih citrarskih Fantje kvinteta Dori so pozirali le in samo za Zasavca nastopih pojavili na odru fantje kvinteta Dori in igrali za ples. Obiskovalce ni bilo treba posebej prositi. »Nič nam ne manjka, lepo je tu na Kopitniku,« so bili mnenja trije simpatični bratje iz Brodnice pri Rimskih Jopicah, pa tudi ostala dva člana kvinteta, Anti in Boštjan, sta se s tem strinjala. Pohvalimo še brata Razboršek, ki sta letos končala glasbeno akademijo - Primož v Zagrebu, klarinet, Marko pa trobento v Ljubljani. Najmanj trideset prostovoljcev PD Rimske Toplice je poskrbelo, da so bili ljubitelji citer dobro in hitro postreženi. »Prijetno vzdušje, lepa narava,odlični glasbeniki...« je bila navdušena tudi Vida Kostrič, Slovenka, ki živi že 40 let v Kanadi. Besedilo in slike: Fanči Moljk Drago Kajtna, dijak gostinske šole, zadolžen za žar SÜB- Tamburaška skupina DUPLJAH V okviru XII. Mednarodnega festivala komorne glasbe Valsvasorjevi večeri 1007, ki jih organizirajo v Zagorju ob Savi, bo v petek, 10. avgusta 1007, ob 10.30 na ploščadi pred Weinbergerjevo hišo ljubitelje dobro glasbe razveseljevala Tamburaška skupina Dupljak izhaja od Fare v Kostelu, ki leži na JZ Slovenije ob reki Kolpi. Ko združimo melodičnost klavirske harmonike z izkušnjami več kot 130 let stare slovenske diatonične harmonike in k temu dodamo še zven tamburic (bisernice, berde, bugarije, brača), se prebujajo stare in rojevajo nove pesmi. »Na riti imaš piko« je pesem, po kateri je skupina postala prepoznavna tako pri mlajšemu kot starejšemu občinstvu po vsej Sloveniji in tudi izven naših meja.Tamburaška skupina DUPLJAK izvaja koncertni program, ki zraven lastnih skladb zajema priredbe slovenskih ljudskih pesmi in viž ter priredbe svetovnih uspešnic in dalmatinskih pesmi. Poseben zvok daje skupini večglasno petje in tamburaš ki inštrumenti, katerih zven se prepleta z klavirsko in diatonično harmoniko. Člani skupine so: Marjan Lisac, berda, vokal Alen Klarič, bugarija, vokal Maja Lisac, vokal Tina Kalan, vokal Tamburaška skupina Dupljak. Aleš Marolt, bisernica, vokal Borut Česnik, brač, vokal Josip Tomac, klavirska harmonika, vokal Matija Krkovič -Tiče, stara slovenska harmonica MaH Festival glasbe preti nasilju - SAMOREGGAESTAN Letos bo na poletnem festivalskem sporedu na vrsti že drugi festival Samoreggaestan, Festival glasbe proti nasilju. Zvoki reggae glasbe in družbeno angažirani duh festivala bodo med 16 in 19. avgustom preplavili letovišče Trije kralji, ki se nahaja na IlOOrn nadmorske višine nad Slovensko Bistrico. Samoreggaestan je že od svojih začetkov zastavljen kot hibrid glasbenega programa in širše družbene angažiranosti skozi medij kulture. Temelji, na katerih so lani prostovoljci postavili festival, je ideja »glasbe proti nasilju« ki letos s projektnim sklopom, poimenovanim »Eksodus«, dobiva širšo dimenzijo. Festival se je namreč rodil kot zasnova velikega javnega dogodka, ki povezuje ustvarjalce in kulturnike, nevladne organizacije, akademsko sfero, mlade, javnost in medije v opozarjanju in iskanju odgovorov na nekatera temeljna družbena vprašanja. Letošnja vsebinska usmeritev festivala cilja na vprašanja evropske identitete, ki jo ekonomski in politični imigranti znotraj EU in iz držav zunaj doživljajo kot veliko frustracijo in kot sistemski pritisk k asimilaciji, ki je povezan s kulturno in splošno zapostavljenostjo. Tudi Slovenija, kot nova članica EU, nima integracijske strategije; javna razprava o kulturnem pritisku na imigrante, o naravi evropske identitete, izključevanju kulturnih razlik in ekonomski zapostavljenosti tistih članov družbe z specifičnimi kulturnimi vzorci pa je komaj omembe vredna. Multikulturalizem v naši družbi, v javnosti in v uradnih institucijah še ni našel plodnih tal. V tem okviru bo o vprašanjih migracij, strukturnega nasilja, neenake obravnave, integracijski politiki in o problemih različnosti razpravljalo mnogo domačih in tujih strokovnjakov, med njimi antirasistična skupina Rog o migracijah, Sašo Adamič o vojni industriji, IAS o enakosti in integraciji, Askale Selassie o rastafarijanstvu, Tomo Križnar pa po na festivalu prvič pokazal slike iz Darfurja in osnutke njegovega prihajajočega filma DAR FÜR - War for Water. Vzporedno s festivalom bo potekala tudi evropska produkcija kratko-metražnega filma ShortCUTOT, gledališki program, ustvarjalne delavnice, med drugim kiparska delavnica mednarodno priznanega kiparja Tapivva Chape iz Zimbabveja, športna tekmovanja itd. Ker je tudi strukturni in kulturni pritisk oblika nasilja nad deli družbe je ena izmed osrednjih želja festivala opoza- rjati nanj. Tukaj pa se srečata vsebinski in glasbeni vidik; »Eksodus« je namreč eden močnejših motivov reggaeja, glasba pa močen medij za družbeno angažirana sporočila. Na glavnem odru se bo v glasbenem delu festivala zvrstilo mnogo kvalitetnih reggae izvajalcev iz različnih držav. Nastopila bosta veliki in legendarni Mačka B (Uk) in Jah Free (Uk), poleg njiju pa boste lahko uživali še ob glasbi zasedb Dubians (Fr), Canaman (Esp), Radikal Dub Kolektiv (Cro), Culture Freeman (Uk), ter mnogo mladih, inovativnih in svežih glasbenih skupin kot so First Light Orchestra (Ita), White Vibration (Aut), med njimi tudi obetavni slovenski glasbeniki Dubzilla, Shiba Grund in Zlati Kastrioti. Poleg nastopov reggae zvezd pa bodo na sound System odru svoje sposobnosti prikazovali domači in tuji Dj-ji. Festival bo obiskal tudi Joseph ‘Blue’ Grant, legendarni in vsestranski reggae ustvarjalec, in podprl idejo glasbe proti nasilju. Skladna z idejo festivala Samoreggaestan je tudi cena vstopnic saj za vse dni znaša le 20€, za en festivalski dan pa le 8€. Neprofitna narava Samoreggaestana je še ena izmed njegovih pozitivnih lastnosti. Organizatorji še obljubljajo da bodo ohranili sproščenost, svežino in odprtost, ki je zaznamovala lanski Samoreggaestan. MaH Zagorje nekoč - Toplice Učenci razredne stopnje OŠ Toneta Okrogarja so skupaj z ostalimi zagorskimi šolami in knjižnico sodelovali v projektu Zagorje nekoč. Anita Končar, Blaž David Pušnik, Jakob Baš, Klementina Grošelj, Tanja Grabnar z mentorico Katjo Medija na predstavitvi v knjižnici Naša tema se je navezovala na področje Toplic, kjer naša šola tudi stoji.V času projekta so prinesli ogromno različnega materiala - od starih predmetov, fotografij, zgodb... Najboljše zgodbe so bile tudi prebrane na predstavitvi brošure, da pa ne bi šle v pozabo, jih želimo posredovati tudi vam. Zgodbe so napisali učenci 3. razreda OS Toneta Okrogarja pod mentorstvom Katje Medija. Napisala: Katja Medija, prof. Fotografije: arhiv Katje Medija Spomini mojega ata Moj ata je mladost preživel v neposredni bližini rudnika v Toplicah. Pravi, da je bilo takrat življenje otrok čisto drugačno, kot življenje današnjih otrok. Otroci so bili po pouku veliko v naravi.V okolici rudnika je bilo mnogo zanimivih stvari. Bili so zapuščeni rudniški vozički, kupi lesa in drugega materiala.Tam so se otroci igrali skrivalnice in druge igre. Danes je vedno manj sledov o rudniku. Se dosti manj ljudi ve, da je bila v Zagorju pri rudniku tudi steklarna. Zagorska steklarna je bila prva v Zasavju. Moj ata je kot otrok nabiral raznobarvne steklene kamenčke in druge zanimive ostanke steklarstva. Nekoč je nabral veliko vrečo teh ostankov in jih odnesel v takratni muzej. Zelo je bil zadovoljen z nagrado, ki jo je prejel. Atovi starši so imeli hišo nad rudnikom v naselju, ki se mu reče Šoht. Naselje je dobilo ime po nekdanjem rudniškem izvoznem jašku.V njem je bilo veliko dvigalo, ki je imelo zunaj ogromna kolesa. S tem dvigalom so hodili rudarji v rudniško jamo. Z njim so prevažali material v rudnik in seveda premog iz rudnika. Skoraj nihče danes ne ve več, da je bila ob rudniku, poleg steklarne, tudi topilnica kovine cink. Bila je točno na mestu, kjer je kasneje stala hiša atovih staršev. Ko so nekoč kopali temelje za klet, so pri tem so izkopali velika kovinska vrata, ki so bila včasih na peči talilnice cinka. V tistih časih je bilo ogromno možnosti za raziskovanje.Tako je moj ata nekoč v hribu v bližini naše šole našel tudi veliko čudovito školjko.To dokazuje, da je bilo tukaj nekoč morje. Napisal:Jakob Baš, 3. razred OS Toneta Okrogarja Življenje nekoč Ko je bila moja babica otrok, je bilo vse drugače kot danes. Takrat še niso imeli pralnega stroja, zato so perilo prali na roke ob potoku. Tudi pralnega praška niso poznali; uporabljali so milo, ki so ga skuhali iz pepela. S tem milom so namilili manj umazano perilo, katerega so drgnili in mencali po hrapavi kovinski plošči, obdani z lesenim okvirjem, imenovani ribež. Perilo so namakali v lesenih posodah - škafih, nato pa splakovali v potoku. Bolj umazano perilo so dali v lonec, posuli s pepelom in skuhali. Lonec so odnesli k potoku in ga tam pustili čez noč, da se je perilo ohladilo. Naslednji dan so perilo splakovali v potoku tako dolgo, da je bilo čisto. Poleti so perilo sušili zunaj, pozimi pa v hiši na kmečki peči. Zanimivo, čeprav še ni bilo električne energije so že likali z likalnikom. Imeli so dve vrsti likalnikov. Oba sta bila iz železa. V enega so dali žerjavico, ki je grela železo in omogočila likanje. S tem likalnikom so lahko likali dalj časa. Uporabljali so ga v poletnem času na prostem, ker se je iz njega močno kadilo. V drug likalnik pa so vstavili kovinsko ploščo, ki so jo prej ogreli v peči na žerjavici. Ker se je plošča hitro ohladila, so jo morali večkrat ogreti v peči. S tem likalnikom so likali v zaprtem prostoru. Napisala:Anita Končar, 3. razred OS Toneta Okrogarja Pripoved starega rudarja Rudarji ali po zasavsko knapi so v rudniku kopali premog. Rudarska delovna obleka je bila sive barve, njihovo obuvalo pa so bili gumijasti škornji. Na glavi so nosili čelado, nekateri so imeli tudi rokavice.V rudniški rov so nosili ročno svetilko (karabitu-ša), s katero so si svetili in merili metan. Metan je plin, ki lahko povzroči eksplozijo, je brez vonja in je lažji od zraka, nahaja pa se pod stropom rova. S seboj so nosili svoje delovno orodje, to je bila sekira. Sekiro so brusili doma. V rudniškem rovu so domovale podgane. Podgane je bilo prepovedano ubijati. Bile so znanilke nevarnosti. Če so bežale podgane, so bežali iz rova tudi rudarji. Rudarji so si malico prinesli od doma. Ponavadi je bilo nekaj ocvirkov ali šnite. Žene rudarjev so bile gospodinje ali delavke. Doma so na roke prale rudniške delovne obleke in drugo perilo. Nekatere so doma redile zajce. Kuhale so večinoma močnik, knapovsko srce (funšterc), regrat z ocvirki in obaro. Da niso zavrgle kruha, so pripravile ocvrte kruhove rezine (šnite). Buhteljne ali sladko jed so včasih pripravile za praznik ali god.Včasih so svojim otrokom kupile napolitanke (škrinjce). Zaslužek rudarjev je bil skromen — majhen. Sol niso imeli, izobraževali so jih sproti, Kunum ® tako da so obiskovali tečaje.V tistih časih je bilo življenje zelo težko. Napisal: Blaž David Pušnik, 3. razred OŠ Toneta Okrogarja Življenje nekoč Ker sem dobila domačo nalogo na temo življenje nekoč, sem preden sem začela pisati, o tem povprašala svoje starše in stare starše. Oni so mi znali pomagati, saj so tudi sami občutili takšno življenje. Včasih so ljudje živeli zelo skromno, večkrat v pomanjkanju življenjskih potrebščin. Ni bilo toliko dobrin, kot jih je danes. Niso imeli avtomobilov; v šolo in na delo so hodili peš.Večina ljudi se je ukvarjala s kmetijstvom, da so se lahko preživljali. Družine so štele tudi po deset članov.V šolah so bili le štirje razredi in ko so jih zaključili, so šli služiti po kmetijah, deklice pa so odšle k bogatejšim družinam za deklo.Tam so opravljala razna gospodinjska opravila. Niso imeli hrane, kakršno imamo danes mi.Večkrat so bili lačni. Oblačila so matere šivale doma, le redkokdaj so si lahko privoščili kaj modernejšega iz trgovine. Možje so delali po rudnikih, od jutra do večera, žene pa so skrbele za otroke in opravila pri hiši. Bilo je težko življenje, ker so živeli v pomanjkanju, vendar mislim, da so bili kljub vsemu srečni. In sicer zato, ker so imeli drug drugega in so znali takšne stvari bolj ceniti. Za njih ni bila sreča nov avtomobil ali hiša, temveč družina. Bili so srečni, ko so bili lahko skupaj. Danes je vsega dovolj, skoraj preveč, zato za svoje bližnje nikoli nimamo dovolj časa. Ne znamo se posvetiti ljudem, ki jih imamo radi, ker imamo povsod veliko obveznosti. In včasih nam trenutki spolzijo v večnost in tega sploh ne opazimo, ker smo prezaposleni. Kljub revščini, ki je bila nekoč, bi marsikdaj želela, da bi se pojavila v tistem času in se takrat morda zavedala, kako sem lahko srečna, da živim danes, ko imamo dobesedno »vsega dovolj«. Napisala: Klementina Grošelj, 3. razred OŠ Toneta Okrogarja Knjižnica Antena Sovreta poleti Knjižnica Antena Sovreta v Hrastniku je v poletnem času odprta samo v popoldanskem času - od 13. do 19. ure. Razen ob četrtkih, ko začnejo z raznimi dejavnostmi ob 11. uri. Tako so preko računalnika otroci iskali morske kraje in vse ostalo, kar je povezano z morjem. Ukvarjali so se z reševanjem križank in ugank, kjer so prišle najbolj do izraza sudoku naloge. S pravljicami pa so jih v knjižnici odpeljali v čarobni svet dobrih in hudobnih oseb. Med novostmi, ki so jih uvedli letos za mlade bralce, je robin-zoniada, ki se prične tako, da se pri pultu najprej prijavijo ter izpolnijo prijavnico. In tako se začne popotovanje v domišljijski svet knjig. »Mlade uporabnike navajamo na samostojno brskanje po gradivu in na uporabo knjižnične ponudbe,« je povedal Gregor Škrlj, univ.dipl. bibl., ki trenutno nadomešča knjižničarko Matejo Pianko, ki je na porodniškem dopustu. «Potem dobijo vprašanja in nanje odgovarjajo. Najboljši so nagrajeni. Robinzoniada poteka tudi v avgustu,« je še dodal. Nova je tudi »vrečka presenečenja«, ki ponuja bralcem, mladim in starejšim, gradivo, ki ga odnesejo domov. V vrečki odkrijejo doma v glavnem knjige, ki so bile v preteklih letih zelo popularne, zdaj pa so nekoliko pozabljene. Na ta način bralci odkrivajo novo zvrst ali pa obujajo spomine. »Kar po šest, sedem vrečk vzamejo v enem popoldnevu,« dodaja zgovorni Gregor. Vsak mesec pripravijo tudi razstavo različnih književnih ustvarjalcev in njihovih del. Avgust bo zaznamovala svobodna umetnica, slovenska pisateljica in igralka Desa Muck, znana po svojih zgodbah za otroke, po podlistkih, novelah in radijskih igrah za mladino. Piše pa tudi za odrasle. Obiskovalci si v poletnih dneh izposojajo največ tako imenovano dopustniško branje - ljubezenske romane, pustolovske zgodbe, kriminalke... V e- knjižnici pa se tudi izobražujejo, saj je ves čas polno zasedena. Besedilo in fotografije: Fanči Moljk Razveseljivi uspehi plavalk in plavalcev KT V Ljubljani je potekale Odprto prvenstvo Slovenije v plavanju, ki so se ga udeležili vsi najboljši kadeti, mladinci in člani iz Slovenije in plavalci iz Belorusije, Ukrajine, Moldavije, Estonije, Bolgarije, Srbije, Črne gore in Bosne in Hercegovine. Prvenstvo, ki je bilo prestavljeno za dva dneva zaradi udeležbe najboljših kadetov na Evroigrah mladih v Beogradu, kjer je Tjaša Vozel dosegla izjemen uspeh z osvojitvijo dveh 5-ih mest na 100 in 200 Prsno.se je že prvi dan za plavalce Plavalnega kluba Lafarge Cement začel sanjsko! Seiko Tamara, Leskovec Rok, Vozel Tjaša in trener Darko Raušl-najboljši trije iz /.skupine, ki so se redno uvrščali v finala. 100 m prsno,Tjašina paradna disciplina, je prinesla velik uspeh trboveljskem plavanju, saj je po dolgem času naslov najhitrejše v Sloveniji pripadel prav Tjaši Vozel, ki je postala tudi zmagovalka Odprtega prvenstva, saj je bila boljša tudi od vseh tujih tekmovalk.Vendar pa ima osvojeno I.mesto tudi grenak priokus, saj bi ji rezultat 1:13,60 prinesel tudi srebrno odličje na Evroigrah mladih... Da pa njen uspeh ni bil naključje, je dokazala tudi na 50 m prsno, kjer je morala priznati premoč le Belorusinji Vdovičenko, vendar je zopet postala absolutna zmagovalka Slovenije. Zadnji dan, ko se je z najboljšim časom na 200 m prsno uvrstila v finale, so že mnogi pomislili, da ji bo uspel trojček (3 zmage v absolutni in kadetski kategoriji), vendar pa je Tjašo prehitela članica Vita Sonjak z ravenskega Fužinarja. Odveč je seveda poudarjati, da je plavala tudi osebne rekorde, ki so ji prinesli normo za Evropsko mladinsko prvenstvo ter nastop na Svetovnem mladinskem prvenstvu v Mehiki prihodnje leto! Kot piko na i je dosegla tudi zmago v kadetski kategoriji na 200 m mešano in s tem dokazala, da je resnično univerzalna plavalka, na katero bomo morali računati v prihodnje. Seveda so ostali v senci Tjašinega neverjetnega uspeha izidi ostalih plavalcev Lafarge Cementa, vendar nikakor ne smemo pozabiti na odlična plavanja Roka Leskovca, ki je bil dva krat v igri za odličja, a obakrat pristal na nehvaležnem 4. mestu na 100 m in 200 m prsno. Domen Dornik se je pogumno spopadel z najdaljšo disciplino 800 m in 1500 m prosto in bil dva krat peti. Luka Zupan je v delfinovem slogu začel dihati za ovratnik najboljšim in je rezultat izpred meseca na 100 m delfin popravil za 2 sek. rezultat na 200 m delfin pa kar za debelih 10 sek. Matic Vozel, finalist na 200 m hrbtno je nesrečnež, saj se mu je finale na 100 m hrbtno, tako kot pozimi, izmuznilo le za stotinko sekunde. Tamara Seiko je kljub zmanjšanemu obsegu treningov zaradi bolezni dosegla kar štiri uvrstitve v finale, na 200 m mešano, 100 m hrbtno ter 50 in 100 m delfin. Prav vsi pa so plavali tudi osebne rekorde ter se z doseženimi rezultati uvrstili na klubske lestvice najboljših 10 “nesmrtnih” plavalcev trboveljskega Plavalnega kluba. Vozel Tjaša, naša najuspešnejša plavalka s svojimi kolajnami z DP-ja. Torej, po dolgih, dolgih letih je, ne samo Trbovlje pač pa tudi Zasavje, dobilo Državnega prvaka v plavanju, enem od bazičnih športov, ki ima med strokovnjaki še posebno veljavo in v katerega je potrebno vložiti neprimerno več truda in odrekanj, kot v kolektivnih športih. Sam dosežek v Beogradu pa je Tjaši prinesel tudi štipendijo Olimpijskega komiteja, kar pomeni, da lahko resno računamo na njo na naslednjih Olimpijskih igrah leta 2012! Zo PKC: Ruf Smučanje: Zagorski alpski smučarji ne počivajo Člani SK Zagorje - Alpske sekcije so se prejšnji teden vrnili z enotedenskih priprav na Nizozemskem. Ekipa starejših in mlajših deklic in dečkov je 15.7.1607 odpotovala v mesto Landgraaf na Nizozemskem, kjer je teden dni pridno trenirala in se pripravljala na novo sezono. Tekmovalci so trenirali slalom, trening pa je potekal v dvorani, v kateri je proga dolga skoraj 500 m. Pogoji za trening so bili dobri, temperatura se je gibala med -3 in - 50C, prav tako pa so bile dobro pripravljene tudi proge, vključno s progo, ki je namenjena klubom za trening. Poleg naše ekipe so pridno trenirali tudi klubi iz Italije in Nemčije. Da so pogoji v dvorani res dobri, dokazuje tudi obisk avstrijske moške slalomske reprezentance s Schonfelderjem in Prangerjem na čelu. Le ti so opravili tri dnevni trening slaloma in testiranja opreme. Njihove vožnje med slalomskimi vrati-cami pa so navdušile tudi naše tekmovalce in marsikomu dale dodatno motivacijo za trening. Tekmovalci so sedaj na zasluženih počitnicah, s kondicijskimi treningi in snežnimi pripravami pa bodo ponovno pričeli sredi avgusta. SK Zagorje - Alpska sekcija Tek po zagorski dolini Organizacija Teka po zagorski dolini v okviru Slovenija teče in za točke Štajerko koroškega je bil tretjič v rokah Športnega društva Izlake. Njihova prireditev se uvršča med praznično dogajanje ob občinskem prazniku Občine Zagorje. Tekači, ki se lahko prijavijo v različne kategorije od cicibanov do članov in invalidov, pretečejo zagorsko dolino od Orehovice do Zagorja. V absolutni kategoriji - ženske, je bila prva Mateja Šuštarič (AK Portovald) s časom 0:39:48, druga Tanja Pristovnik, 0:43:09 in tretja Ana Stropnik (AKD Celje), čas 0:43:16. Zagorjanke so bile na 39. mestu Jelena Zajc, 40. NevaTaškar in 41. Andreja Taškar. Vse tri iz ŠD Izlake. Moški so se razvrstili v absolutni kategoriji na prvo mesto Boštjan Hrovat (THB) s časom 0:33:08, drugi je bil Damjan Slapnik, 0:33:12 in tretji Toni Vencelj, 0:34:55, slednja dva iz AK Portovald. Na petnajsto mesto je pritekelVinko Štempihar, ŠD Dol, triinštirideseti je bil Bedrač Milan, ŠD Izlake. Teka po zagorski dolini se v svojih kategorijah udeležujejo tudi otroci in invalidi. Cici tek »meri« 300 m in se ga udeležujejo rojeni 2001 in mlajši. Pri deklicah je bila najhitrejša Ana Kovačič, za njo je pritekla druga na cilj Karin Cukjati in nato še tretja Alma Tursunovič in tako do šestinštirideset tekačice. Dečkov je v tej kategoriji prišlo na cilj 56. Prvi je bil Jure Brezovec, drugi Gal Kurež in tretji Tim Zadravec. Zadnji je prišel na cilj Tej Švagan (letnik 2006) - začeti je treba dovolj zgodaj...V otroškem teku na 600 m (letnik 1997 do 2000) je bila pri deklicah prva Tina Žlogar, druga Kaja Strgaršek in tretja Sara Širše, fantje pa so se razvrstili od prvega do tretjega Josip Cvitič, Luka Jež in Rok Re-mus. Za otroke je bila pripravljena tudi proga na 1200 m (letnik 1993 do 1996). Prva je pri deklicah na cilj pritekla Nina Kranjec, nato Isobel Thompson in še Veronika Volarič, pri fantih pa Davor Grabnar, Blaž Jerman in Jan Lipovšek.Teka invalidov se je udeležilo štirinajst tekačev, med katerimi so bili najhitrejši Taja Repovž, Tatjana Lavrič in Midhad Čosič. Vsi sodelujoči na 3. teku po Zagorski doline 2007 pa so zagotovo zmagovalci v svoji osebni kategoriji in teh je bilo cca 500, tako na oko. MaH © KRONIČNO Zasavski frker Bucnil in zbežal 23.7.2007 ob 10.45 uri so bili v Litiji policisti obveščeni o prometni nesreči s pobegom na parkirnem prostoru v Litiji, kjer je na vozilu oškodovanke nastalo za okoli 300 EUR materialne škode. Prerival se je 24.7.2007 ob 10.00 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v Litiji. Do prometne nesreče je prišlo zaradi nepravilnega premika voznika z osebnim vozilom, s katerim je trčil v parkirano vozilo. Na vozilih pa je nastala manjša materialna škoda. Divja dirkačica 26.7.2007 ob 13.15 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila na Sp. Logu. Do prometne nesreče je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti voznice z osebnim vozilom, katera je trčila v zavijajoče se vozilo, pri tem pa je to vozilo odbilo še v nasproti vozeče vozil o. V nesreči sta bili dve osebi telesno poškodovani, nastalo pa je za okoli 10000 € materialne škode. Kdo bo prvi 26.7.2007 ob 15.00 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v Litiji, do katere je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti. Na vozilih je nastalo za okoli 2000 € materialne škode. Neznaninerodnež 27. 7. 2007 ob I 1.50 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na parkirišču v Ljubljani. Neznani voznik je trčil v parkirano vozilo in odpeljal, ne da bi oškodovancu nudil podatke. Bližnje srečanje 29.7.2007 ob 06.00 uri so bili policisti obveščeni, da je v Ponovičah voznik z osebnim avtomobilom trčil v srno. Pri tem je nastala materialna škoda v višini približno 500 €. Še en korenjak 30.07.2007 ob 09.15 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči s pobegom na parkirnem prostoru v Litiji, kjer je na vozilu nastalo za okoli 200 € materialne škode. Tudi moški so dirkači 30.7.2007 ob 19.10 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na CII-108, kjer je voznik z osebnim vozilom zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste. Pri tem sta se voznik in sopotnik lažje telesno poškodovala na vozilu pa je nastalo za okoli 4000 € materialne škode. Odstopili primer kolegom 30.7.2007 ob 21.35 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v Ribčah, v nesreči se je ena oseba huje telesno poškodovala, obravnavo omenjene nesreče pa so prevzeli policisti PP Lj. Grič. Pogumno naprej 31.7.2007 ob 08.50 so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na parkirišču v Litiji. Neznani voznik je z neznanim vozilom trčil v parkirano vozilo in nato odpeljal s kraja, ne da bi oškodovancu nudil svoje podatke. Čigava je prednost 1.8.2007 ob 7.30 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na cesti Litija - Zagorje pri odcepu za Polšnik. Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avtomobila. Pri nesreči je nastalo za približno 2000 € škode Kradejo kot srake Zaloge za zimo 23.7.2007 ob 23.23 uri so litijski policisti občanu zasegli tri posode z nafto, za katero je obstajal sum, da jo je omenjeni odtujil. Traktor je onesposobil 24.7.2007 ob 07.10 uri so bili na PP Litija obveščeni o tatvini nafte in kardana iz traktorja na delovišču v Litiji. Pri tem je neznani storilec oškodoval lastnika za 250 €. Srebrno se je svetlikalo 24.7.2007 ob 09.30 uri so Litijane na PP obvestili o tatvini pocinkane pločevine iz lesene barake, s tem je neznani storilec oškodoval lastnika za okoli 250 €. Žeja na balinplacu 25.7.2007 ob 16.40 uri so bili policisti V Litiji obveščeni o vlomu v balinišče, od kjer je neznani storilec odtujil različne vrste pijač in s tem oškodoval lastnika za okoli 1100 €. Neuspeli vlom 27.7.2007 ob 10.30 uri so bili policisti obveščeni o poskusu vloma v stanovanje v Litiji. Neznancu v stanovanje ni uspelo priti, je pa povzročil za približno 50 € materialne škode. Tatiči nimajo počitnic 29. 7. 2007 ob 19.00 uri so policisti prejeli prijavo o tatvini denarnice v Ljubljani. Pil bo in kadil 31.7.2007 ob 07.00 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v enega izmed lokalov v Kresnicah. Neznanec je izvršil tatvino žganih pijač in cigaret ter tako lastnika oškodoval za približno 200 €. Kadil bo in zapravljal 1.8.2007 ob 06.00 uri policisti obveščeni o vlomu v enega izmed lokalov v Kresnicah. Neznanec je izvršil tatvino cigaret in denarja ter s tem povzročil za približno 500 € škode. Aufbiks Policisti so imeli zadnjo besedo 23.7.2007 ob 18.20 uri so litijski policisti intervenirali zaradi spora med možem in ženo. Mogoče ga sosedje nimajo 23.7.2007 ob 23.11 uri so dobili na PP Litija obvestilo, da ima sosed na glas TV sprejemnik in moti nočni mir. Policisti so kršitelja opozorili na kršitev. Pokanje je šlo na živce 28.7.2007 ob 21.30 uri so bili policisti obveščeni o pokih v okolici Polšnika. Na kraju so policisti zasegli sredstva, s katerimi se je pokalo, zoper kršitelja pa bo podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Neprimeren čas za rakete 28. 7. 2007 ob 23.50 uri so bili policisti obveščeni o spuščanju raket v okolici Gabrovke. Z vpitjem nad sosede 31.7.2007 ob 6.30 uri so bili policisti obveščeni o kršenju javnega reda in miru v okolici Dol pri Litiji. Ugotovili so, da je občanka vpila na sosede. Zaradi kršitve ji je bil izdan plačilni nalog. KRONIČNO ---------h Dogaja se Klavci na črno 24.7.2007 so bili litijski policisti obveščeni o pokolu ovac na Do-bovici, kjer so potepuški psi poklali 8 ovac in kozlička v času ko ni bilo električne energije. Ni bil rjavi sladkor 24.7.2001 so policisti PP Litija osebi zasegli manjši zavitek z neznanim rjavim prahom, za katerega sumimo, da gre za prepovedano drogo, snov bo poslana v analizo. Zapuščeni zagorel 25.7.2007 ob 02.15 uri pa so bili policisti obveščeni, da je v Litiji zagorelo starejše zapuščeno vozilo. Policisti so tudi pomagali pri gašenju omenjenega vozila, vzrok pa zaenkrat še ni bil ugotovljen. Ploh se je prelomil 25.7.2007 ob 18.20 uri so bili policisti obveščeni o nesreči pri delu in sicer je pri podiranju kozolca občan stopil na preperel ploh, kateri se je prelomil, zaradi česar je omenjeni padel s kozolca in se poškodoval. Ogenj je uničeval - prvič 26.7.2007 ob 13.50 uri so bili policisti obveščeni o požaru nad Podšentjurjem, kjer je zagorela podrast. Ogenj uničeval - drugič 27. 7. 2007 ob 15.00 uri so bili policisti obveščeni o požaru nad Konjši-co, kjer je zgorelo približno 3 ha podrasti. Ogenj uničeval - tretjič 27. 7. 2007 ob 15.05 uri so bili policisti obveščeni o požaru v gozdu v bližini Podšentrjurja, kjer je na manjšem delu gozda zagorela podrast. Ni se umaknil 26.7.2007 ob 21.30 uri so bili policisti obveščeni, da je moškega v okolici Litije povozil vlak. Krizni trenutki 29.7.2007 ob 04.30 uri so bili policisti obveščeni da v okolici Litije oseba grozi s samomorom. Kamenjali so vlak 31. 7.2007 ob 21.15 uri so bili policisti obveščeni, da v Litiji neznanci v vlak mečejo kamenje. Na kraju so bili identificirani trije občani. V kolikor se bo ugotovilo, da je vlak poškodovan, se bo zoper njih ustrezno ukrepalo. MaH 080-1100 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1100 Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si, po_hrastnik.pulj@policija.si, po_zagorje.pulj@policija.si gorazd.lipovsek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) bostjan.bokal@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) Vse državljane policisti opozarjajo na samozaščitno ravnanje v času dopustov in odsotnosti od doma, predvsem glede vlomov v stanovanja oz. stanovanjske hiše. »Vsi prisotni in prisebni« 25 julij 07 - dežurni gasilec PGD Hrastnik-mesto je hitel na pomoč občanki, ki je imela težave pri odpiranju vrat v objektu. Strokovno jih je odprl in s tem tudi pot v objekt. Gasilci PGD Zagorje-mesto so peljali pitno vodo na Izlake in v Kandrše, kolegi s PGD Kolovrat pa v Briše. 29. julij 07 - rdeči petelin je na Majcenovi rebri v občini Zagorje ponovno dvignil glavo - ogenj se je širil se je proti Podkumu. Združeni gasilci, 36 jih je bilo, PGD Polšnik, Padež in Podkum so podrast pogasili in mu pristrigli peruti. Gasilci GZTrbovlje so vozili vodo žejnim v Čečah, PGD Zagorje na Dobrljevo in v Podkraj, gasilci PGD Loke pa v Čemšenik, Jablano in Zavine. 3 I. julij 07 - neprostovoljno zaprti v dvigalu so ostali stanovalci na C. zmage 16, v Zagorju in so jim prostost vrnili gasilci PGD Zagorje - mesto. S strokovnim odpiranjem vrat so jim omogočili izstop. 03. avgust 07 - ponoči je zagorel velik ogenj pri Osnovni šoli Tončke Čeč v Trbovljah. Gasilci GZ Trbovlje, ki so prihiteli tja na poziv občana, so ugotovili, da gorita zabojnika za papir in ogenj pogasili. Ne dolgo za tem je občanka sporočila, da gori zabojnik za papir na Šuštarjevi koloniji.Tudi tega so odhiteli gasit in ogenj pogasili.To noč je bil papir hudo vnetljiv ali pa mu je morda kdo pomagal? Gasilci PGD Zagorje mesto so ta dan vozili pitno vodo v Zgornji Prhovec. 04. avgust 07 - Policijska postaja Trbovlje je gasilce PGD Zagorje - mesto zaprosila za čiščenje krvavega madeža, ki je nastal ob padcu občana na Polju 32 v Zagorju. Ko so opravili dežuranje na ognjemetu, so se napotili čistit in krvave madeže pokrili z absorbcijskim sredstvom in dvorišče očistili.V Zgornjem Prhovcu so spet čakali na pitno vodo, ki so jo pripeljali člani PGD Zagorje-mesto, Loški gasilci pa so vodo peljali v Zavine. REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. =. JSZ ■sr —- i jš - p o T I S K S 0 p E K A R res s E Ž A N A - E R A ■sr D J sr L E V se I I s S T A c E N — S: A L K A i A G A D A R F U R w u M 0 R l E S P R I T m T E sr JZ L T SE O S A M E L C i - F R t D A Č A š r E K Ju T O T I =L A L B A N O I §, N O T A H D E V I N ve N A T A L S I T A L I sz D V A S G 0 V 0 R E C = R T L - E D I N I C A 7 4 5 6 3 8 2 9 1 6 2 8 1 5 9 4 7 3 1 9 3 4 2 7 5 6 8 9 8 4 5 7 3 6 1 2 5 1 2 8 6 4 9 3 7 3 6 7 9 1 2 8 5 4 2 3 9 7 4 5 1 8 6 4 5 6 3 8 1 7 2 9 8 7 1 2 9 6 3 4 5 SUDOKU 3 1 5 4 8 7 5 6 2 6 9 7 9 1 8 5 4 9 5 2 5 8 7 4 NURIKABE 8 3 3 7 9 4 Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 18. avgusta 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 16/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaš-čičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 €, I x bon za 12,52 € in I x za 8,35 € Izžrebanci nagradne križanke 15/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: -Viki Kaušek, Podvine 44, 1410 Zagorje - bon za 20,86 € - Lucija Cvirn, Dolenja vas 47,1410 Zagorje - bon za 12,52 € -TatjanaVidmar, Loke 11,1411 Izlake - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Akcija akcija akcija V trgovini jaka Posebna ponudba Keksi v refuzi Akcija traja od 09.08. do 22.08.2007 Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznale? Po izkušnjah sodeč se ni vedno lahko prepoznati na naših fotografijah.Trdno verjamemo, da tokratni izbrani ne bo imel težav, saj taki fantje pač ne rastejo kot gobe po dežju v Zasavju.Torej, ste se prepoznali? Pokličite do petka, 17.avgusta 2007, Marto na številko 041 410 734 in bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah bo vaš, če pa ne, bodo pice komu naslednjemu v slast šle... PIZZERIA ČEBEIICA VRAČEVIČ fflolej Valvazorjeva 2. IZLAKE, Tel.: 03/56-74-157 Ali ga prepoznate? Ta trenutek se iz oči v oči (ups, skozi očala) gledate z enim od naših dolgoletnih prizadevnih sodelavcev. Kolega Joco - Jože Ovnik, se je kratkočasil na sestankih Uredniškega odbora na svoj talentiran način in nastale so enkratne karikature. Vaša naloga pa je, da osebe prepoznate. Ce ga boste prepoznali, izpolnite spodnji kupon in ga hitro odpošljite na: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje Ne boste verjeli, ampak čaka vas nagrada. Ako vam bo sreča mila, bo majica »Zasavc — za boljše Zasavje« čisto in samo vaša!!! Pohitite, kajti pri žrebanju bomo upoštevali odgovore, prispele do 18. avgusta 07 GO L " GRAFIKA GRACERd.o.o. Na sliki je:________________________________ | Moje ime in priimek:_______________________ Naslov:_______________________________ Ko pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Človek se sprašuje o smislu, dokler živi, čeprav si marsikdo tega noče priznati. Brez smisla bi se življenje končalo, saj bi obup preplavil njegovo dušo in rešitev bi videl samo še v prostovoljnem skrajšanju muk. Sami se moramo odločiti za smisel. Lahko tuhtamo o kruti usodi končnega bitja na poti v smrt ali pa si prizadevamo izraziti najboljši del sebe. Smrt pride v vsakem primeru in nič hudega ni, da je tako. Minevanje je sestavni del mogočnega utripanja vesoljne simfonije življenja, kajti prehajajo samo oblike, bistvo pa ostaja. Za človeka je to skrivnost, ker ni vseveden in vsemogočen. Lahko pa zasluti resnico in ji hvaležno sledi. Potem resnično živi. Srečno! VPRAŠANJA Koga naj vprašam, ali tudi tam nekje bom ljubezen imel? Komu naj povem, da tja s seboj na pot prav njo bi rad vzel? Koga naj vprašam, kdaj čas moj pride, ko v večnost bom odšel? Komu naj prišepnem, da ga s sabo rad, in še koga več, bi vzel? Koga naj vprašam, ali tudi onkraj se mudi, ali tudi tam me čas bo prehitel? Komu naj povem, ko bom odšel, da sem ves čas verjel? Igor Goste “V končni analizi pojmovanje smrti določa odgovore na vsa vprašanja, ki jih zastavlja življenje.” (Dag Hammarskjold) Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) PUSTITE SONCE V NAS Bodite zdravi Zbudim se ob jutranji kavi, v megleno jutro, srečni bodite, še ptice mrko žvrgole, kamor koli se vprašam, se napotite. kaj narava mi pravi, ko me ovije Ne pustite se, tančica megle. ko nasproti v svoji zmoti Temačno in sivo vreme, se prikaže lahko si blagoslov vam čudak. za nas, saj varuješ On je pač tak. nas utvare, Ne pustite, da srečen da vas premoti, je le sonca čas. ta človek Če sonce v sebi nosiš, je pač bedak. izvir sreče Dajte mu prostor, v sebi imaš, da ga vidi vsak. tudi v mračnem dnevu Za njega kmalu lahko ljubezen več ne bo prostora, njemu glava svoja svetu daš. kaže nov korak. Boštjan Grošelj Gregor Lesar USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA GLEDAM NA VAŠE PRISPEVKE! Za mejno črto Tudi v poletnem času pljuskajo divji valovi, jih sprejemamo na naslovu: ko gledam tiho umiranje sonca. Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, Dobri Znanec 1410 Zagorje ob Savi. Aleksi/ Porednih: Kriv prst mu je pokazal “Čakaj se, prašeč, boš že še videl! Za svoje žalitve boš plačal.Tožil te bom!" S temi besedami lahko dobro ponazorimo občutja človeka, ki mu je nekdo “kriv prst pokazal". Včasih je prav smešno, kam utegne pripeljati govorjenje, ki pri ljudeh, vajenih trdih izrazov, ni nič poseb-nega.Toda tu nastopi strah za ugled, ki je velikokrat samo krinka za željo po nedotakljivosti ponosa. Kaj pa je ponos? To je oblika sebičnosti, ko človek noče, da bi ga drugi videli drugače, kot mu ustreza in kot misli, da si zasluži. Ponos je varljiv. Bitje zemeljske matere lahko zapelje v to, da si zatiska oči pred resnico.Toda zakonodaja takšno zatiskanje oči ščiti. Omogoča, da se k tožbam zaradi razžalitve ali okrnjenega ugleda zatekajo tudi mehkužneži in na kratko nasajeni ljudje. Pa ne le to. Pravdo v številnih primerih celo dobijo. Razvpit primer, ko je po osmih letih pravne farse šeleVrhovno sodišče Republike Slovenije odločilo v korist zdrave pameti, je tožba proti Bredi Smolnikar, avtorici romana Ko se tam gori olistajo breze. Razsodba nižjega sodišča je bila razveljavljena 13. aprila letos. In kaj je bilo bistvo zapleta? Pet “bolnih” oseb, ki so v romanu prepoznale svoje starše, jo je tožilo zaradi klevetanja. Absurd je bil še toliko večji, ker avtorica sploh ni poznala njihovih življenjskih okoliščin, ampak je roman ustvarila zgolj na podlagi domišljije. Prvostopenjskega sodišča to ni zanimalo. Ugodilo je tož-nicam in Smolnikarjeva je morala umakniti iz prodaje sleherni izvod “heretične” knjige. Seveda se je pritožila, kajti to je bil napad na temeljno človekovo pravico do svobodnega umetniškega izražanja. To ni bila posledica t. i. javnega blatenja dobrega imena, do kakršnega je recimo prišlo, ko se je zaiskrilo med koprskim županom Borisom Popovičem in nekdanjim slovenskim predsednikom Milanom Kučanom.To je bil rezultat občutka užaljenosti, ki se je porodil v ljudeh, ki jih avtorica sploh ni poznala. Prenašanje očitkov, žalitev in klevet dru- gih je preizkusni kamen človekove zrelosti in značajske trdnosti. Kam pa pride človek, ki si za vsak ‘drek’ puli lase, ki si vsakršno malenkost žene k srcu? V položaj, ko še teh nekaj let, kar mu jih je namenjeno preživeti, ne izkoristi v ustvarjalne namene, ampak jih ‘spuši’ za premlevanje žalitev, ki jih je bil deležen. Izgublja življenjsko moč in energijo za vrtenje v začaranem krogu prizadetosti zaradi hudih besed. Pretreseno igra vlogo žrtve in se ne zaveda, da žalitelje “boli kurac" za njegovo bolečino. tEF 'Sr*°š£K' 'M bodo na svetu zavladali šele takrat, ko bo določena kritična masa človeštva dojela, da soljudje tistega, ob čemer se počutimo užaljeni, razočarani in zagrenjeni, ne počnejo zaradi nas, temveč zgolj in samo zaradi sebe. Tako izražajo svoj odnos do sebe, soljudi in sveta, v katerem živijo.Ta odnos je posledica njihovega osebnega doživljanja in dojemanja vsega, kar se dogaja v njih in izven njih. Vsak človek deluje po principu čustvene in miselne predelave vtisov iz okolja, ki je najmočnejša v otroštvu. Otrok ugotovi, kaj je odraslim všeč in kaj ne, zato jih začne posnemati in ravnati, kot jim ugaja. Postane “priden fantek" ali “pridna punčka”. To ponavlja v nedogled, dokler mu ne preide v kri, čeprav ga številni privajeni vzorci vedenja kasneje v življenju zasužnjujejo.Velika večina odraslih zato še vedno sledi vzorcem čustvovanja, ki so se jih naučili v otroštvu. Takšen vzorec je tudi način odzivanja na žalitve. Komur se nos povesi ob vsakem vetriču “usode, ki semena zla raznaša," je suženj sejalcev energije strahu in sovraštva. S prizadetim odzivanjem jim daje povod za nadaljevanje provociranja. Omogoča jim, da ohranjajo oblast nad njim. Pozvonijo z zvončkom ‘zajebancije’ in vdani malenkostni sluga takoj priteče. Ujame se v lastno zanko, kajti s takšnim cuckastim obnašanjem jim daje oblast nad seboj. Svojo svobodo nezavedno prodaja zaradi nasedanja varljivi misli, da se mora boriti za svoj ponos in ugled. Ukoreninjene navade, ki nas vlečejo navzdol, je mogoče spremeniti, toda človeku, ki živi udobno, kaj takega ne pade na pamet. To, da se počutimo užaljeni ob nekaterih besedah in dejanjih drugih, je samo omejujoča navada. Kdor jo hoče, jo lahko spremeni, vendar mora biti pri tem discipliniran in potrpežljiv. Mehanizem, ki sproža občutek užaljenosti, je zaradi prej omenjenega ponavljanja trdovratno zasidran v človekovih možganskih in drugih celicah. Potrebnega je ogromno časa in energije, da ga presežemo. Tovrstna naravnanost je resnični rak, ki razjeda človeštvo. Proti njej so vse bolezni in nadloge mačji kašelj.Velike večine zla sploh ne bi bilo, če bi vsi ljudje hoteli spoznati, da je stvari, ki se jim dogajajo, bolno jemati osebno. Lahko namenimo milijarde evrov za šolstvo, zdravstvo, socialo, ohranjanje okolja, kulturo, politično in vojaško prizadevanje za mir, vendar pravega učinka ne bo, dokler se človek ne bo notranje spremenil. Po domače povedano: mir, veselje, sreča in blaginja Danes smo zelo navajeni na hitre rešitve. Pritisnemo na gumb in dobimo želeno. S takšnim pristopom se ne moremo osvoboditi jarma odzivanja na vsak kriv prst, ki nam ga kdo pokaže. Samo vztrajno prizadevanje lahko obrodi sadove. Za končno zmago se je treba pobrati po vsakem porazu, ki ga doživimo na poti do nje. Porazov pa ni malo. Kdor govori drugače, se spreneveda. Ne obstaja udobna pot do zmage. Nihče nam je ne bo podaril, ampak si jo bomo mor^ti^TBp^ % riti sami. Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek 9.8. ob 20.00 VROČA KIFELJCA akc.kom. petek 10.8. ob 20.00 VROČA KIFELJCA sobota I 1.8. ob 18.00 VROČA KIFELJCA ob 20.15 PO POROKI nedelja 12.8. ob 18.00 PO POROKI ob 20.15 VROČA KIFELJCA ponedeljek 13.8. ob 20.00 VROČA KIFELJCA Ponedeljek 13.8. ob 20.00 Torek 14.8. ob 20. uri torek sreda četrtek 14.8. ob 20.00 FANTASTIČNI ŠTIRJE: Prihod srebrnega Letalca - ZF akcija 15.8. ob 20.00 FANTASTIČNI ŠTIRJE: Prihod srebrnega Letalca 16.8. ob 18.00 MOJ HITLER parodija ob 20.00 HARRY POTTER IN FENIKSOV RED domišlj.mladin. 17.8. ob 18.00 HARRY POTTER IN FENIKSOV RED ob 20.30 FANTASTIČNI ŠTIRJE: Prihod srebrnega Letalca 18.8. ob 18.00 HARRY POTTER IN FENIKSOV RED ob 20.30 FANTASTIČNI ŠTIRJE: Prihod srebrnega Letalca 19.8. ob 18.00 HARRY POTTER IN FENIKSOV RED ob 20.30 MOJ HITLER ponedeljek 20.8. ob 18.00 MOJ HITLER torek sreda četrtek 21.8. ob 20.00 HARRY POTTER IN FENIKSOV RED 22.8. ob 18.00 HARRY POTTER IN FENIKSOV RED 23.8. ob 20.00 UMRI POKONČNO akcijski triler Kino Delavski dom Zagorje Petek 10. 8. ob 20.00 ŠTEVILKA 23 am.triler Sobota I 1.8. ob 21.00 LETNI KINO na ploščadi pred Weinbergerjevo hišo - SAMO PRIJATELJA, romantična komedija -DPM ZAGORJE-VSTOP PROST Nedelja 12.8. ob 20.00 ŠOLA ZA BARABE am.kom. Petek Sobota Nedelja 17.8. ob 20.00 18.8. ob 20.00 19.8. ob 20.00 Ponedeljek 20.8. ob 20.00 Torek 21.8. ob 20.00 Kino Izlake Nedelja 12.8. ob 19.15 Nedelja 19.8. ob 19.15 ŠTEVILKA 23 am.triler -Film teater : PO POROKI, dansko-šved. drama FANTASTIČNI ŠTIRJE : PRIHOD SREBRNEGA LETALCA am,-nem.zf akcija DISTURBIA am.triler FANTASTIČNI ŠTIRJE : PRIHOD SREBRNEGA LETALCA DISTURBIA Film teater : PREKLETSTVO ZLATE ROŽE, kitajsko-hong-konška akc.drama ŠTEVILKA 23 am.triler DISTURBIA am.triler Kino Delavski dom Hrastnik četrtek 9.8. ob 20.00 URO: POD KRINKO am.triler petek 10. 8. ob 20.15 MOJA SLAVNA INDIJSKA NEVESTA am.kom. sobota I 1.8. ob 18.00 MOJA SLAVNA INDIJSKA NEVESTA ob 20.00 URO: POD KRINKO nedelja 12. 8. ob 18.00 MOJA SLAVNA INDIJSKA NEVESTA ob 20.00 URO: POD KRINKO sreda 15.8. ob 20.00 DRKAJVA SKUPAJ am.kom. četrtek 16.8. ob 20.00 DRKAJVA SKUPAJ petek 17.8. ob 20.00 ZODIAK am.tril. Sobota 18.8. ob 18.00 DRKAJVA SKUPAJ ob 20.00 ZODIAK Nedelja 19.8. ob 18.00 DRKAJVA SKUPAJ ob 20.00 ZODIAK sreda 22.8. ob 20.00 OCEANOVIH 13 am.akc.kom. četrtek 23.8. ob 20.00 OCEANOVIH 13 Kino Dol pri Hrastniku petek 10.8. ob 18.00 MOJA SLAVNA INDIJSKA NEVESTA am.kom. petek 17.8. ob 17.30 DRKAJVA SKUPAJ am.kom Občina Zagorje: Četrtek 09.08. ob 19.00 slavnostna seja OS s podelitvijo občinskih priznanj za leto 2007; Gledališka dvorana DD Zagorje Športno društvo Izlake Petek 10. 08. ob 17.00 otvoritev prenovljenega športnega igrišča na Izlakah Soboto I1.08. dopoldan in popoldan — nogometni turnir veteranov in mlajših kategorij - igrišče NK Zagorje Sobota 18.08. ob 13.00 - tekmovanje za zlato harmoniko Ljubečne - Lovski dom v Čemšeniku - popoldan - igre smeha in presenečenj v Sopoti Društvo prijateljev mladine Trbovlje 10.08. Izlet na Klek - zbirališče na sedežu društva Ul. I. junija 4, Trbovlje Krajevna skupnost Franc Farčnik in TD Ruardi od 16.00 ure - prireditev z družabnim srečanjem »Perkman -delc vabi na veselo rajanje« z ansamblom Igor in zlati zvoki pri »Štulmu« ob plazu Ruardi Ribiška družina Zagorje nedelja 19.08 dopoldan - ribiška tekma na ribniku v Zagorju KC DD Zagorje XII.mednarodni festival komorne glasbe Valvasorjevi večeri 10. 08. ob 19.30 - koncert -Tamburaška skupina Dupljak -ploščad pred Weinbergerjevo hišo 11.08. ob 21.00 - letni kino na ploščadi pred Weinbergerjevo hišo - Samo prijatelja - romantična komedija - v primeru dežja v Kinu Zagorje ob 20.00 Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik 16.08. ob 11.00 - rešujemo križanke in uganke - prvi dobi nagrado 23.08 ob 11.00 - povem ti pravljico - izberem in preberem mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Trbovlje - zgornji del mesta, prodamo 1,5 sobno stanovanje - 50,37 m2, zgrajeno leta 1981, v.p.nadstropje, CK, balkon, vseljivo konec leta. Cena 56.500 € Tel. 03 I 662 771 Prodam 2,5 sobno stanovanje na Gimnazijski cesti 15 c v Trbovljah, 68 m2 za 15,5 milijonov SIT. Gsm : 041 335 434 V mirnem delu zgornjih Trbovelj prodam 2 sobno stanovanje, 52 m2, v manjšem stanovanjskem objektu - CK, kabelska, Stanovanje je bilo leta 2006 popolnoma prenovljeno. Vseljivo konec oktobra 07. Cena po dogovoru. Gsm: 051 26 54 54 Delo Iščem kakršnokoli delo, tudi na domu. Imam prostor in prevoz. Šifra: Zasavčan Stiki Moški, 50, išče žensko za skupno življenje, najraje s svojo hišo ali kmetijo, otroci niso ovira. Šifra: Zasavje Fant, lažji invalid, star 35 let, išče dekle od 27 do 32 let, ki jo invalidnost ne moti. Sem športni tip, rad poslušam glasbo.Vse, ki bi me rade spoznale, naj pokličejo: 040 186 5 14 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): Opaž, suh smrekov- debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene- Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko I I 3, 3305 Vransko NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:............................... ^ E ÖT Naslov:....................................... ČL >‘5 ö Podpis:....................................... 2 > 2 S > S Telefon:...................................... E g ==■ S ° Davčna številka:......................... ! >o o b c ® la 3 O. o GL © m&mto Kofetkamo s Stanislavo Radunovič: Beograjska Zagorjanka-zagorska Beograjčanka Končno se je uspela vrniti v Zasavje naša beograjska Zagorjanka. Stavim, da ste jo bralci pogrešali, čeprav je bila v klepetalnici ves čas prisotna. Ampak, to ni vse kar Stanislava ve in zaznava ob vsakoletnih obiskih belega mesta, ki ga Slovenci znova in zelo množično odkrivamo. Kako je v Beogradu takrat, ko ne gostujejo tam Rolling Stonesi in kjer se »Sava v Donavo izlije«? Pestro. Vedno se nekaj dogaja, skupine kot ta, ki ste jo omenili prihajajo in odhajajo, veliko je turistov.. .Vendar je treba pohvaliti trud mestnih oblasti, da je mesto lepo in urejeno.To se še posebej vidi na Adi Ciganliji, Kalemegdanu, Skadarliji, Dunavskem keju, pristaniščih...Notranjost je pa že druga zgodba, tudi življenje je tam veliko težje. Kar se pa cen tiče, mesto tudi za nas ni več poceni... Pogled na mesto Mesto je veliko. Kakšni so občutki ob pogledu nanj ali obratno, ob vrnitvi v Zagorje? Ko pridem tja se počutim doma na en način, v Zagorju pa na drugi. Zanimivo, ko sem v Beogradu, se moje misli in dejanja prepletajo med Zagorjem in belim mestom, ko sem pa tu v Zagorju sem bolj na trdnih tleh. Zakaj je tako, ne vem. Beograd živi non-stop, tam me ni strah sprehajati se po ulicah tudi v poznih(z-godnjih urah), precej trgovin dela 24 ur na dan, pa je vedno živahno. Ob vrnitvi nazaj vedno znova občudujem vse okrog sebe: zelena morja gozdov, travnikov in modro nebo. Zagorje mi zgleda lepše, po- zabim celo na vse tiste ekološke zasavske probleme. O vremenu in vročini tokrat ne bova, bi pa o ljudeh, posebej o pravih Beograjčanih kakšno rekli... Avala Tu ste me pa našli...Ja Beograjčani so posebni, topli, odprti, radi se zabavajo. Sprostitev po beograjsko je čisto drugačna kot pri nas, a istočasno se vsak tam počuti zelo domače. Imam cel kup prijateljev, vsi pričakujejo, da gremo zvečer u život, a verjemite vse imam rada, ali..ne dohajam... Ada Slovenci smo ponovno našli belo mesto. Ali nas je sprejelo? Slovenci smo vedno dobrodošli v Beogradu in Srbiji. Guča je množično obiskana, pa razni koncerti, prireditve, veliko je naših ljudi, ki poiščejo trenutke d e rta in sprostitve v nekdanji prestolnici. Slovenci so tudi najštevilnejši obiskovalci Kuče cveča in Avale. Poslovno je za slovenska podjetja srbski trg še kako zanimiv. Katere »slo- venske« firme pa so naredile vtis na Beograjčane? Vse, kar je slovensko, je dobro sprejeto. Velike firme Mura, Mercator, Gorenje, Perutnina Ptuj, Krka, Status iz Metlike, pije se naše pivo ... Morja sicer ni, so pa kopališča in plaža ob Savi in Donavi - je kakšna razlika, ko se telo izpostavi soncu in vodi? je ni...Ada je tako lepo urejena, čista, peščena, z bogato ponudbo, ponoči in podnevi...Tu še Ada Medica, ki je bolj intimna. Savsko jezero je umetno, vendar tudi nevarno, še posebno za nočno kopanje, saj »veseljaki« ponoči pozabijo, da so malce preveč segreti. Sončni zahod Kaj počnejo domačini, ko se gostje zabavajo, posedajo po kafičih in se sprehajajo po ulicah in uličicah? Če niso v službi, se radi pridružijo, to je pač njihov stil življenja. »Najlepši je sončni zahod na Avali,« se je glasil pred časom sms. Kako iz-gleda? Na Avali in na Kalemegdanu. Na Avali je Srbija kot na dlani- Sumadija,Vojvodina.... tihe podavalske vasice, reke, Beograd... Ko končajo med bombardiranjem porušen stolp bosta razgled in sončni zahod še lepša. Kalemegdan...nad sotočjem Save in Donave, zvečer je prečudovit, čeprav je v vsakem trenutku dneva poseben. Večkrat sem čakala, da se sonce spusti na Gardoš, pozlati obe reki, poglobi sence kalemegdanske trdnjave in dušo napolni globokim mirom. Rael v Evropi od 19, julija do 6. avgusta! Udeleženci, Raeljani s celega sveta, se se ed 19. julija de 6. avgusta družili na srečanju z Raelem v SLOVENIJI. O Raeljanskem Gibanju rael.org in raeipress.org. Raeljansko Gibanje je ateistična religija, in največja neprofitna organizacija na svetu. Njen namen je informirati o tem kako celotno življenje na Zemlji ni bilo ustvarjeno z strani Boga, temveč je bilo s pomočjo poznavanja DNK in genetskega inženiringa, ustvarjeno z strani visoko razvite nezemeljske civilizacije. Na svetu je 65.000 članov iz 86 držav, katerih cilj je širiti Sporočila dana RAELU z strani teh ljudi iz vesolja, katere prvotna Biblija imenuje ELOHIM, kar v prevodu pomeni "tisti, kateri so prišli z neba”. Cilj Gibanja je zgraditi Ambasado za sprejetje Elohim in razširjanje vrednot miru in nenasilja. Na Raeljansko Religijo lahko računate, da bo vedno korak pred politično nekorektnim in nekonformističnim. Od 29. julija do 4. avgusta 2007, je bil program zapolnjen z meditacijami za razvijanje čutil in zavesti.Ta teden učenj je bil organiziran na Rogli v Sloveniji, zasnovan pa na delu informacij, ki so bile prenesene Raelu med dvema njegovima srečanjima z ljudmi, ki so ustvarili človeka. "Čutna Meditacija je del teh učenj, je briljantno orodje za zvišanje samo-harmonije, za povezavo z nami samimi, z ostalimi okoli nas, torej z človeštvom, ter z neskončnim vesoljem.”, pojasni Princess Loona, tiskovna predstavnica Raeljanskega gibanja. »Naše Gibanje privablja številne znanstvenike in ugledne nevroznanstvenike, kateri med temi učenji nudijo znanstvene informacije, katere nam omogočijo razumeti koristi Čutne Meditacije.« Rael, ustanovitelj in duhovni voditelj Raeljanske religije, je bil napovedan z strani vseh glavnih religij kot Mesija, Maitreja, Mahdi, Nukua Tulendo, če jih omenimo samo nekaj. Več kot 65.000 ljudi na svetu je prepoznalo Njega kot takega in na Roglo so prišli, da so poslušali to edinstveno in osvobojujoče učenje. Njegovo poslanstvo je prenesti Raeljanske vrednote: odgovornost za naša lastna dejanja, brezpogojno spoštovanje življenja, ljubezen do nas samih, spoštovanje do drugih, porazdeljevanje, nenasilje, svetovni mir... in potuje okoli sveta da izpolni to svoje poslanstvo. Raeljani so 5. avgusta, ob proslavi njihovega Novega Leta, organizirali veliko predstavo, na kateri soo nastopili številni umetniki. Izjemen teden z Raelom je dosegel vrhunec 6. avgusta ob 15:00 z velikim vsakoletnim javnim shodom, kjer so lahko vsi tisti, ki prepoznajo sami sebe kot Raeljane, opravili svoj “Raeljanski Krst”. MaH Grafološki kotiček e Naš grafolog Alojz (Slavko) Jurgec čaka na vaše kupončke in tekste. Še vedno velja, da napišete tekst za analizo na brezčrtni A-4 format papirja in pripišite še besede: oni noše vodu, sanos sonas, uša, vse pa morate pisati s pisanimi črkami, kajti grafolog tiskane pisave ne bo analiziral. Ne bomo pa vašega rokopisa objavili - le šifro! Za informacije je grafolog dosegljiv tudi na GSM 041 947 113. Vabim vse, ki jih zanima grafologija, da me pokličejo, saj v kratkem začnem z grafološkim tečajem Tudi na internetni strani- htpp/Zgd-laura.stajerska.com lahko poiščete zanimivosti o grafologiji. -## Slavko Jurgec Grafologija pomeni proučevanje človekovega rokopisa. Imenujemo jo tudi analiza pisave; ki jo naredijo grafologi s pomočjo rokopisa. Iz pisave človeka lahko razberemo marsikaj. Pisava nam pokaže točno to kar v resnici smo! Pokaže nam človekovo jedro.(Ne pokaže nam kar bi mi radi bili, ali kako nas vidijo drugi, ampak točno to kar v resnici smo).Pokaže nanrtemperament- prirojeni in pridobljeni, talente, inteligenco,seksualnost, strahove, sposobnosti za poklic, osebno zrelost, ujemanje z drugimi in še mnogo, mnogo več.Prihodnosti se iz grafo-logije ne da videti, ker nam le ta pokaže trenutno stanje, lahko pa posameznika opozorimo na določene značilnosti, ki bi lahko vplivale tudi na prihodnost. Npr.strahovi, izraba talentov... Omenimo malo še zgodovino grafologije. Njeni začetki segajo zelo daleč nazaj.Prvi poskusi analiz so se pojavili že v stari Grčiji.«Svetost« človeških rokopisov je veljala tudi v Egiptu. Prvo tiskano knjigo o grafologiji pa je napisal italijanski univerzitetni profesor leta 1622. Danes pa je grafologija že zelo uporabna znanost.Uporabljamo jo v gospodarstvu kot kakovostna dopolnitev dela v stroki, zelo dobrodošla pa je tudi kot pomoč šolarjem pred izbiro poklica.V sodelovanju s psihologom lahko preprečimo marsikatero napačno izbiro, če vidimo kaj bi bilo za dotičnega najboljše. Grafologijo lahko uporabljamo tudi kot zdravljenje oziroma samopomoč za odpravljenje lastnosti osebnosti, ki nam niso najbolj pri srcu; s pomočjo grafoterapije, ujemanje s partnerjem in drugimi ljudmi ter še mnogo, več. Skupaj s spodnjim kuponom pošljite pošto na naslov: Uredništvo Zasavca, C. zmage 3, 1410 Zagorje in pripišite »ZA GRAFOLOGA« rZA GRAFOLOGA Šifra__________________________________ i Starost:_______________________________ j Spol: ________________________________ I Izobrazba: 1 I I I I I I m zmwe Konjuktivitis - vnetje očesne veznice Očesna veznica je tanka membrana, ki prekriva sprednjo površino očesa do roženice kjer prehaja v roženični epitel. Sestavlja jo tanek sloj epitelnih celic in je prosojna. Njena naloga je varovanje sprednjih delov očesa pred tujki in okužbami.Vnetje veznice imenujemo konjuktivitis in nastane zaradi različnih vzrokov. Na splošno delimo bolezen na dve večji skupini, ki sta nenalezljivi konjunktivitis in nalezljivi konjuktivitis. Nenalezljivo vnetje očesne veznice lahko povzročijo alergeni (hišni prah, dim in kozmetični izdelki), močna svetloba v solarijih ali na snegu, lahko pa nastane pri določenih boleznih kot npr. pri luskavici. Nalezljivi konjunktivitis kot že ime samo pove, je posledica virusne ali bakterijske okužbe. Konjunktivitis je v večini primerov lahko razpoznaven, saj je najpogostejši vzrok za »rdeče oči«. Oči so pordele, pečejo in se prekomerno solzijo, včasih tudi srbijo (alergično vnetje). Veznica in včasih tudi veke so otečene, vid pa ponavadi ni slabši. Pri virusnem in alergijskem konjunktivitisu je izloček navadno prozoren, pri bakterijskem pa je ponavadi očesni izloček gost, bel ali svetloru-men, zjutraj pa povzroči zlepljene veke. Zdravljenje konjunktivitisa je odvisno od vzroka za nastanek vnetja.Težave blažimo z nežnim »Brez 6S0« - genetske spremenjenih organizmov Nacionalna kampanja se širi: že 16 slovenskih občin sprejelo izjavo o negojenju 6S0 (genetsko spremenjenih organizmov). Med občine, ki so sprejele izjavo, se je uvrstila tudi občina Zagorje ob Savi. Inštitut za trajnostni razvoj je na letošnji Dan Zemlje, 22. april, začel vseslovensko kampanjo za ustanavljanje območij - občin brez gensko spremenjenih organizmov oz. rastlin. Z njo se je Slovenija vključila v evropsko kampanjo, ki sicer teče že dobro leto dni; po vsej Evropi je že prek 4500 občin in 174 regij brez GSO. Do sedaj je izjavo o negojenju GSO sprejelo že 26 slovenskih občin, v nadaljnjih 20 pa so to točko že uvrstili na dnevni red naslednje seje. Prva slovenska občina “brez GSO” so 23.5. letos postale Domžale. Na ITR so na spletnih straneh Geopedie objavili interaktivni zemljevid Slovenije, na katerem si je moč ogledati aktualno stanje “občin brez GSO”. Dostop do zemljevida je možen prek www.itr.si. Po mnenju koordinatorja je odziv zelo dober in kaže na velik odmev pobude med prebivalstvom in občinami; v kampanjo se je aktivno vključilo veliko društev in posameznikov po vsej Sloveniji, med njimi Čebelarska zveza in društva za biološko-dinamično kmetovanje. Glavni namen kampanje je spodbuditi poglobljeno javno razpravo o problematiki rabe gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu in hrani ter povečati ozaveščenost javnosti, pa tudi vplivati na politike in vlado, da se ustrezno opredelijo do rabe in gojenja GS rastlin. INŠTITUT ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ, Metelkova 6, 1000 Ljubljana,Tel. (01) 4397 460; GSM 041 725 991 Faks (01) 4397 105 - info@itr.si / www.itr.si MaH umivanjem vek s tekočo vodo in čisto krpo. Pri tem moramo paziti na čistočo, saj se bakterijske in virusne okužbe zelo hitro širijo z dotikom rok na oči. Brisače in krpe, ki jih uporablja oboleli moramo zato ločiti od drugih. Oči si ne smemo izpirati s kamilicami, ker lahko povzročimo močno alergično reakcijo. Pri alergijskem konjunktivitisu se v prvi vrsti izogibamo alergenu, ki je vzrok za nastanek alergije. Če so znaki kljub temu še vedno prisotni, uporabimo kapljice za oči, ki vsebujejo antihistaminik in vazokonstriktor, ki jih je mogoče dobiti v lekarni brez recepta.Antihistaminik blaži vnetje in skelenje, vazokonstriktor pa oži žile in zmanjša pordelost in oteklino v očesu. Pri akutnem stanju lahko uporabimo po I kapljico na tri ure, pri daljši uporabi zadostuje I kapljica od dva- do trikrat na dan. Bolniki s kontaktnimi lečami med zdravljenjem ne smejo nositi leč. Pri sumu na bakterijsko vnetje oči, je potrebno obiskati izbranega zdravnika, ki bo predpisal antibiotične kapljice in mazila za oči ali pa poslal k specialistu oftalmologu za nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje. Velikokrat je pri teh okužbah potrebno tudi kombinirano zdravljenje z antibiotiki in kortikosteroidi. Virusni konjuktivitis, ki ga včasih spremljajo prehladni znaki, boleče žrelo, driska večinoma mine tudi brez zdravljenja. Pri določenih virusnih okužbah veznice so potrebna zdravila s protivirusnim delovanjem, ki jih predpiše zdravnik. Konjuktivitis je bolezen, ki v večini primerov mine brez posledic v nekaj urah ali dneh. Nujno je treba obiskati zdravnika, če je očesni izloček obilen, gost in bel oz. svetlorumene barve ter moti vid, se vnetje veznice večkrat ponavlja, imate celoletni alergijski konjunktivitis, ste nosečnica ali doječa ženska, je bolnik otrok, mlajši od 6 let, ste bolnik z glavkomom ali če obolenje ne izgine v nekaj dneh. Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med. Kuhamo s Stašo: Solata ARCOBALENO Potrebujete: * 5 dag paradižnika * 5 dag kumaric * 5 dag zelene solate * / 0 dag piščanjčjega filea * 3 dag krutonov (kockice kruha prepražene na oljčnem olju ali surovem maslu z dodatkom poljubne začimbe) * 3 dag medu * 3 dag gorčice * 0,5 del oljčnega olja * / del balzamičnega kisa * 2 dag soli Priprava: Paradižnik in kumare narežite na tanke rezine, dodajte drobno natrgano solato in krutone. Posolite, dodajte oljčno olje in servirajte na krožnik. Piščančji file ispecite in pripravite preliv.V gorčico dodajte oljčno olje, kis in med, ter mešajte dokler masa ne postane enakomerna. Pečeno meso položite preko solate in prelijte s prelivom. Lahko je predjed ali pa okusen obrok za poletne dni. Dober tek! StR. Naša bodočnost Ko so ljudje pozabili, kako živeti, so z zakoni določili ljubezen in poštenje. (Lao Tzu) Štiriindvajset novorojenčkov je privabila lunca na piano v teh štirinajstih dneh in to kar štirinajst fantkov in dvanajst deklic. 22.07.2007 Irzana Hamiti, Loke 2,Trbovlje - sin Asan 23.07.2007 Mateja Bivic, Sveta Planina 21,Trbovlje - sin Anžej Gros 24.07.2007 Mojca Mlakar, Osredek 6, Podkum, Zagorje - sin Danej Fata Sejadinovič, Selo I, Zagorje - sin Anel Polona Mešiček, Kovk 8, Dol pri Hrastniku - sin Blaž 25.07.2007 Vanja Kmetič, Čeče-del 44 b, Trbovlje - sin Svit Kmetič Pečnik Mateja Gradišar, Trg Franca Fakina I, Trbovlje - hči Lea Gradišar Nataša Grošelj, Cesta zmage 12 b, Zagorje - sin Jaka 26.07.2007 Suzana Plasajec, Gora 30, Krško - hči Petra 26.07.2007 Urška Remškar, Brezje 2, Čemšenik, Zagorje - hči Zala Karolina Herman, Brodnica 12, Rimske Toplice - hči Sanja Alenka Hrustek, Žontarjeva ul. 17, Medvode - hči Laura 27.07.2007 Romana Razinger, Gladež 24, Izlake, Zagorje - hči Pika 28.07.2007 Mateja Zelič, Obrtniška c. 5,Trbovlje - hči Klara Mojca Metelko.Valburga 57. Smlednik, Medvode — hči Klara Metelko Potočnik Mateja Najman, Sallaumines 10a,Trbovlje - hči Kaja Kralj Mateja Planko, Čeče-del 81, Hrastnik - hči Nadja Mojca Ješovnik, Ulica talcev 18a, Zagorje - hči Alja Miklavčič Karmen Korošec, Murnova ul. I .Vojnik - sin Rožle Vesna Šmid, Hohkrautova kolonija 29, Trbovlje - sin Žiga Šuštarič Šmid 30.07.2007 Merisa Račič,Trg svobode 27,Trbovlje-sin Anis Tea Roglič, Trg pohorskega bataljona 5, Kisovec - sin Gal Mark Arlič 02.08.2007 Maja Lebar Kotar,Trg Franca Fakina I,Trbovlje - sin Maks Kotar Adela Komljanovič, Ul. talcev 4, Zagorje - sin Marcel Žerko 03.08.2007 Emina Omerhodžič, Naselje na šahtu 33, Kisovec, Zagorje - sin Ervin Atič Andreja Osolnik, Zabava 9, Izlake - hči Lara Kmetič ISKRENE ČESTITKE! gODOČMOSr © Ne samo ob polni luni V preteklosti so bili porodi ob polni luni bolj pogosti, kot v času njenega »C« in »D« ter črne lune, vedo povedati mame in babice. Dandanašnji, ko je mogoče že (skoraj) vse natančno planirati, je to bolj izjema kot pravilo. Letošnje leto na podlagi »Naše bodočnosti« ugotovljamo, da je zelo plodno leto. Pogled na številne bodoče mamice in tiste z otroškimi vozički v parkih in otroških igriščih v Zasavju nas ne vara. Pa ne samo za Zasavje tudi za celotno državo so podatki zelo vzpodbudni. Lansko leto se je v Sloveniji rodilo skoraj 19.000 otrok, kar je največ v zadnjem desetletju. Zasavske upravne enote razpolagajo s podatki, ki se sicer od uradnih statističnih nekoliko razlikujejo. Starši ne hitijo takoj urejat potrebne administrativne zadeve. Na Upravni enoti Trbovlje so starši v letu 2006 prijavili 127 novorojenčkov, v Zagorju 165, v Hrastniku pa 77. Letos pa so na Upravni enoti Trbovlje starši do zdaj prijavili 75 novorojenčkov, v Zagorju I 10, v Hrastniku pa 56. Podatki iz trboveljske porodnišnice se razlikujejo od upravnih zaradi pogoste odločitve žensk, da postanejo mamice prav tukaj. V letu 2006 se je v njej rodilo 468 otrok, to pa je precej več, kot je bilo novorojenčkov, prijavljenih na upravnih enotah. Letos se je tam do zdaj rodilo 263 otrok, ki jih pridno beležimo in objavljamo v vsakem Zasavcu sproti v »Naši bodočnosti«, če se mamice strinjajo, da to smemo storiti. MaH mmm MWk[M} ® Hemo/aemmcA Poletno sprehajanje Kaj je lepšega kot so poletni sprehodi. Še posebej mikavna so večerna sprehajanje ob luninem siju in pod zvezdnatim nebom. Pridih romantičnosti doda še poletna toplota, ki niti v večernih urah ne pojenja. Slehernika tega sveta vleče ob poletnih večerih na piano, pa tudi manj vsesplošni in bolj znani prebivalci zemeljske oble radi uživajo v čarih poletnih dni in noči. Letošnje poletje se pogostokrat skupaj kažeta slovenski predsednik vlade Janša in njegov hrvaški kolega Sanader. Tako je javnost izvedela za njuno druženje, ko je Janez privatno obiskal Hrvaško. Kmalu zatem pa je idilo med obema predsednikoma in državama potrdil še Sanaderjev obisk Slovenije. Med drugim sta si politična veljaka ogledala tudi nogometno tekmo v Domžalah med našim prvakom in Dinamom. Idila za Slovence sicer ni bila popolna, ker je hrvaški nogometni klub v predkolu lige prvakov brez naporov premagal našega predstavnika v omenjenem elitnem tekmovanju. Tekmi za južno mejo med Slovenijo in Hrvaško in še drugim problemskim tematikam med sosednjima državam pa nikakor noče biti konec. Preteklo bo še precej vode po Kolpi in Muri in veliko ribjih jat bo še prečkalo namišljeno mejo na morju, ki so jo že pred leti enostransko začrtali Hrvati, preden bo vse kot bi moralo biti. Američani so na Mars v začetku avgusta poslali raziskovalno sondo, ki naj bi na omenjenem planetu iskala organske sledi. Ruska federacija pa je nekaj dni pred tem zakoličila svojo zastavo na dnu morja severnega tečaja na globini 4.800 m in objavila, da je to področje tako postalo Rusko. Uradne izjave in dopise si izmenjujeta tudi zunanji ministrstvi Slovenije in Hrvaške. Zanimivo je, da izjave v živo neuradno preko medijev pojasnjuje naš zunanji minister Rupel, ki je sicer uradno na dopustu, medtem ko Kitarovičke in njenih uradnih ali neuradnih izjav vsaj v slovenskih medijih ni bilo zaznati. Morda pa se zunanja ministrica sosednje države v poletnih mesecih bolj posveča večernemu zrenju v luno kot bilaterarnemu reševanju sporov med obema državam. Sonda bo na oddaljeni Mars prispela v mesecu maju prihodnje leto. Rusi so za osvajanje dna na severnem tečaju porabili le nekaj ur, če odštejemo čas, ki so ga porabili za izdelavo tehnike, ki jim je to omogočila. Rešitev sporov med Hrvaško in Slovenijo pa se zdi, da je oddaljena še svetlobna leta daleč. Brez dobre volje ne bo šlo. Od 5. avgusta je v Sloveniji stopila v veljavo novela zakona o omejevanju kajenja v javnih prostorih. Lepo se je sprehajati ob toplih poletnih večerih. Lepo je v takšnih trenutkih ob sebi imeti družbo. Prijetno je zreti v nebo. Ko se utrudijo noge, omizja v vrtovih gostinskih lokalov vabijo na kozarček pijače. Ob srkanju osvežilnih napojev in pod vedrim nebom še lahko uživate v tobačni razvadi. Srditi boj nekadilcev se očitno ne bo ustavil in kmalu vam lahko po povsem demokratični poti vzamejo tudi ta, danes še povsem zakoniti, užitek. Me/isto Beo-grad Mesto prelepih deklet in fantov, na splošno lepih ljudi, po videzu in po duši.Vsaj večina je takih! Odvisno pa je od tega, kje je pelje vaša sprehajalna pot.Vse po modi, skromno ali pa uff... cena ni važna, le da je ’in’. Končala se je Evropska olimpiada mladih EVO F, ki je že tako vroče prizorišče segrela še za kakšno stopinjo, kar pa mladih Evropejcev ni motilo. Nasprotno. Beograjska arena je dostojno dočakala številne goste, Beograjčani pa so pokazali izjemno potrpežljivost, ko so bile zaradi kolesarjev iz cele Evrope, na + 40 stopinjah, zaprte glavne ceste in mostovi. Ko sem se s prijatelji peljala skozi mesto v najhujši vročini, bi rekla, da je bilo čez pedeset na soncu. Novi Beograd je ponujal podobo iz ameriških filmov. Nekje v puščavi križišče, nikjer avtomobilov, razen enega, prednostna cesta in kotaleče se grmovje. Avto stoji, ker ni na prednostni, da bi se grmovje odkotalilo naprej. Vročina za znoret, rdeča luč na semaforju, nikjer nikogar, mi pa spoštljivo čakamo, da se blagovoli prižgati zelena... Imam pa srečo, da vedno vskočim v največjo gužvo na Gazeli, ki vibrira tako, da imaš občutek, da si na ladji ne v avtu. Pravijo, da v za naslednjem letu načrtujejo njeno obnovo, kar bo dadatno povečalo gnečo na ostalih mostovih. Ja, mostov primanjkuje, prav tako pa denarja za obnavljanje starih in gradnjo novih. Dolgčasa v tem mestu, ki nikoli ne spi, ne poznajo. Ni časa za to. Ulice, kafiči, vse je polno. Meni so všeč jutra, ko še vse spi. Ulice so umitih, svežih lic z vonjem po svežem pecivu, z redkimi odprtimi terasami (vse se odpre okrog 9.00 ali 10.00 ure, seveda, saj so jih šele v zgodnjih jutranjih zaprli), kjer še na starinski način lahko v miru preberem aktualne dnevne novice in uživam v žarkih sončka, ki iščejo pot skozi goste veje lip, tolpol in kostanjev. Novi Beograd tekmuje s starim. Novobeograjske gledališke noči v poletnem gledališču Maršal na Savi so izredno zanimive. BELEF 2007 (Beogradski letnji festival) na Kalemegdanu je tudi pravkar v največjem zamahu. No, v obilici vsega včasih kar ne vem kam bi se podala. Pred dnevi smo križarili po Donavi z ladjo Kovin, ki kljub častitljivim letom, iz 19.stoletja je, še vedno pridno prevaža potnike po obeh rekah. Tako je tudi nas mimo številnih rokavov in otočkov pripeljala še naprej od Pančeva do Vinče.To je pa že posebna zgodba, ta Vinča. Nastala je v neolitu pred 7000 leti. Ja prav ste prebrali, obstajala je še pred faraoni in je bila metropola neznane države in prebivalstva, ki je živelo na področju od današnje Transilvanije, do Bosne in Egeja na jugu. Njihova keramika je bila na vseh področjih države izdelova-na na popolnoma enak način, kot bi to bilo danes, v serijski proizvodnji. Vinčani so bili že takrat trgovci. Potovali so peš. Za razliko od ostalih narodov so že poznali tkanino, dvodelne obleke, enakpravnost med spoloma. Hiše so gradili v nizu, eno do druge, kar ni bilo praktično, kadar je prišlo do požarov.To jih očitno ni motilo, saj so na pogoriščih takoj zgradili nove, kar se zdaj lepo vidi v različnih slojih. Zal, država še vedno ni dovolj 'pametna', da bi bila zainteresirana za to, da bi se Vinča lahko spremenila v turistični raj z dobrimi zaslužki. Toliko na kratko oVinči. Požari, ki jih je te dni povzročila vročina so uničili okrog 20000 hektarjev gozdov po Srbiji. No, vročina je nekaterim tudi udarila glavo, pa so se v Nišu dogajale prave tragedije. Vseeno, lepo je tu in še posej Slovenci smo v Belem mestu vedno dobrodošli. St. Nekateri Trboveljčani se še spominjajo, kako je vsak dan, dvakrat na dan, peš šla v službo na Pošto. Od Knaf-ličevega mlina v dolino in nazaj. Delo poštne uradnice je opravljala do I. decembra 1952, ko se je upokojila. Nuša Kern s sestrami Na obisk je prišel župan občine Trbovlje Bogdan Barovič Globoko sta se zaklepetala z županom Doma je bilo deset otrok, ki jih je mati po svoje razvajala, saj je vsem želela le najboljše.Vse je vzpodbujala k učenju in šolanju in vsi so zaključili srednjo šolo. Danes so žive še tri Nušine sestre, ki so ji tudi letos prišle voščit za njen praznik. Hči Marjana in sin Božo ji skupaj s svojimi domačimi pomagajo in jo pogosto obiskujejo.Včasih pride do manjših sporov, ko hoče mama Nuša na lestev, da bi pomila okna ali obesila zavese. Hudomušno nam je povedala, da ji je sin Božo spravil lestev na omaro, ker se boji, da ne bi padla, ko bi lezla nanjo. A klub vsemu je tudi letos sama obesila zavese. Vedno nasmejana pove, da si čas krajša Nuša Kern z vnukom s kvačkanjem, rešuje križanke, bere in skrbi za red v svojem brezhibno pospravljenem stanovanju. Tudi letos ji je med številnimi domačimi, sosedi, prijatelji in znanci čestital trboveljski župan Bogdan Barovič, ki je prišel na obisk k njej domov. Dogovorila sta se, da jo naslednje leto pelje na kosilo. Sproščeno sta se pogovarjala in šalila. Med drugim tudi o tem, kam bi šla na morje. Nuša je vzor dolgega in kvalitetnega življenja. Njena dobra volja, optimizem, zadovoljstvo, ljubezen in vera so nalezljivi. Ko se pogovarja, ne daje vtisa, da je najstarejša Trboveljčanka in za vsakogar najde toplo besedo. Uredništvo Zasavca in bralci Zasavca ji želijo klenega zdravja, dobrega počutja in življenjskega optimizma, da bo z veseljem pričakala sto tri in do takrat delala vse kar jo veseli! Besedilo in slike : Irena Vozelj NLB Banka Zasavje d.d. banka-zasavje.si