GLEDALIŠKI LIST
Narodnega gledališča v Ljubljani
1938-39
DRAMA
-f /■ LEV TOLSTOJ:
10 ŽIVI MRTVEC
Din 2-50
Priporoča se Vam
.,Si.AVIJA“
Jugoslovanska zavarovalna banka d. d. v Ljubljani za zavarovanje
proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč i. t. d. — na zgradbah, opremi, tvornicah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in življenju
Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ul. 12
Telefon Štev. 2176 In «7(
Ljudska posojilnica v Ljubljani
reglstr. zadr. z neom. Jamstvom
Ljubljana, Miklošičeva c. št. 6, v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje.
Nove In stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive
obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5%
Tovarna kranjskega lanenega olja In firneža
HROVAT & KOfflP.
LJUBLJANA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
1938/39	DRAMA	'	Štev.	16
LEV TOLSTOJ:
ŽIVI MRTVEC
PREMIERA 4. APRILA 1939
Emil Kralj, eden izmed najvidnejših karakternih igralcev in komikov v osebju slovenske drame, tvorec dolge galerije živih, slikovitih in prikupnih, pretresljivih in k smehu vabečih odrskih likov, praznuje petindvajsetletnico svojega dela v gledališču. Malone dvajset let igra jubilant v drami Narodnega gledališča v Ljubljani, kjer je z veliko vztrajnostjo in umetniško voljo zrasel v lgralca pomembne izraznosti in visokega okusa, na katerem sloni dobršen del ogromnega repertoarja, ki ga je Drama v tem času odigrala. Pregledujoč ob jubileju delo Emila Kralja, mu vodstvo zavoda izreka vso zahvalo in priznanje za njegov izredni trud in Za njegovo umetniško tvornost in mu želi tudi za bodoče še veliko blagoslovljenega dela in uspehov, ki so bili, so in bodo tudi uspehi naše Drame.
UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA in
RAVNATELJSTVO DRAME.
129
Ost:
Tolstoj: 2ivi mrtvec
2e tretjič gre ta čudovita drama velikega misleca preko našega odra. Vedno nekako po desetih letih. In ni čuda! Ta drama je sveta dežela... Vse je vzeto sicer iz pretekle dobe, iz polpretekle — a vse je ostalo tudi danes prav takšno, kot je gledal in videl, trpel in občutil Tolstoj. — Sveta dežela je ta drama, kajti v njej postanejo oni, ki so bili poslednji — prvi... Tu doživimo spoznanje, da vsi oni, ki hočejo storiti dobro, ne smejo umreti samo na videz — krona smrti mora biti prava — smrt mora biti taka kot je smrti ukazano — neizprosna — ukaz!
Fjodor Prostasov, kandidat, morda suplent, vsekakor pa človek, ki zna sukati pero, mora preromati dolgo pot gorja, dokler spozna, da je samo zapreka, poleno, med ženo Lizo in prijateljem Kare-ninom. To zapreko je treba odstraniti. Ta pot je dolga, je pravi križev pot in obleka Fedje postaja od slike do slike bolj oguljena, lice velo — in bivši gospod, odet v sijaj in frak, spleza v območje zapitih tovarišev, bohemov in propalic... In vendar! Ta zapita reva, ta siromak, o katerem bi nihče ne verjel, da utegne biti figura za dramo, tega dvigne Tolstoj in naredi iz propalice skoraj junaka, heroja. Da, tu velja stavek: »Volja je dobra, a meso je slabo ...« — Koliko resnic, koliko grozot je povedanih v teh enajstih slikah. Tu se pokaže Tolstoj poleg pesnika tudi — kar povejmo, kot anarhist! Zakon je zakon in paragraf je paragraf v službi zakona... Trije pošteni ljudje samo zato ne morejo živeti v miru in srečno, ker poseže v to življenje oblast. Ta pravi, da navidezno mrtvi — ni mrtev, čeprav so srca izbruhnila vse, kar je bilo spomina vredno. O, dlakocep bi našel v tej drami marsikaj5 kar bi se dalo povedati nevšečnega — ampak drama je s svojim osnovnim namenom napisana tako čudovito, da ji ni primere, kjer bi večerne zarje svetile tako lepo.
i.3°
Emil Kralj
V	tem modernem, ruskem pasijonu, v tem »INRI« je še nekaj svojevrstnega. Enajst slik prikazuje življenje in nehanje Fjodorja ir njegove žene Lize,, vsi odrski elementi igrajo, pisma, sluge, referati — oba junaka pa se srečata šele v deseti sliki prvič. .. vse ostalo opravi telepatija. Takrat šele, ko je Fedja izgubljen, si stojita drug nasproti drugemu — ne drug proti drugemu . . . To, kar je storil v tej drami Tolstoj proti zakonom dramaturgije je edinstveno — a storil je in zmagal. — To sme storiti genij! —
5?.
Kaj je še drugega v tej drami o ljubeznivem stališču Fjodorju Protasovu, malo lahkomiselnem, malo kratkovidnem človeku, ki je predan po zagonetnih ukazih lepoti, brezmejnosti — petju, ženski ir. topli besedi v prijetni družbi . .. Kaj ura, kaj skrb, kaj denar — vse to ni važno. . . važno je človek božji, da ti utegne pokloniti ura polnočna skrivnostna razodetja in prav vse tajne utegnejo biti spoznane v čaši konjaka, v objemu žene, v akordu kitare . . . Kdor spozna vse to, temu ni več pomoči — odmaknil se je od zakonov buržujskih in zakonske postelje . . .
Ko režiram »Živega mrtveca« mi raste zdaj pred dušo, skoraj točno 20 let po vrnitvi iz Rusije — spet vsa Rusija. Za me je to tih, prav oseben jubilej, ki se nikogar ne tiče — razen mene ... In zvest hočem ostati pred vsem Tolstoju, njegovim namenom, potem pa šele Rusiji. Saj tako je poslanstvo umetnosti gledališča in s tem režiserja. — Ako bi imeli denarja, bi naredil tako sceno pri ciganih, da bi nam moskovski cigani zavidali.
*!•
Še nekaj, kar nas je pri skušnjah presenečalo in očaralo vedn<' iz nova: ta silna enostavnost, ta preprostost! Da, da, prava umetnost je preprosta, enostavna — tako je bilo vedno in bo ostalo vedno . . .
Bo! Bili so Fedje in Lize in Karenini, bili so in bodo ... In vselej, kadar bo stopil tak Fedja pred Božji tren, vselej bo ukaza*
132
dobrotni Bog: »Pustite naj stopi predme malopridni potepin in izgubljeni siromak Fedja. Naj mu bo v mojem Carstvu dana vsa ljubezen, po kateri je hrepenel doli v dolinah mojega grešnega stvarstva.« Tako bo!... In tedaj bodo zvončkljali kraguljčki trojke vse glasneje in na Jasni Poljani bo objel žarek solnca bivališče velikega Brezdomca.
F. Lipah:
Ob jubileju
Kako dolgo je že tega; kmalu dve leti, ko sem bil na Gorenjskem na letovišču, če hočem biti pravičen in tako imenovati zdravilišče Golnik! Izmed mnogih pisem, ki sem jih tja gor dobil, se mi je prav posebno vtisnila v spomin dopisnica Emila Kralja, ki mi jo jt: pisal iz bolnišnice. Niti vedel nisem, da je tudi on bolan. Toda njegova dopisnica ni govorila nič o bolezni, o žalostnem počivanju izven kulis, o neigranju, ki je najhujša bolezen za vsakega igralca. Bila je hudomušna kartica, vrstica bolj sarkastna od vrstice, vmes pa komaj slutena bol in želja po zdravju.
Bil je še ves Melhijor Menarosti, malo potrt in malo oroselih oči, ki bi rade zatajile poslednjo neubranost. Bil je še vedno sicer malo omagani Ivan Petrovič z odločno zavrnitvijo: »... Je še prezgodaj ...!«
Tisto dopisnico sem položil k drugim pismom, ki so mi jih tovariši pisali in videl sem, kako zelo smo povezani med seboj. Tega nisem hotel nikoli povedati, danes pa moram to zapisati zaradi nas samih in še bolj zaradi Vas, ki nas gledate: danes, ko obhajamo Kraljevo proslavo.
Emila Kralja hrani naše gledališče prav na sredi svojega srca.
Saj pa je naš slavljenec eden izmed najbolj vidnih članov naše dramske družine, eden izmed najbolj zaželenih igralcev, ki ga občinstvo vedno in povsod in zopet znova rado gleda. Gotovo je prevzel mnogo Putjatove dediščine, ki jo upravlja z vso prirojeno igralsko močjo: Kralj je naš odlični komedijant v najlepšem pomenu te raztegljive besede. Južnjaška poza, tržaški temperament,
133
slovensko tenkočutje in slovanska globina označujejo njegove odrske like. Povsod pa je vplival neposredno, to se pravi, povsod je prinesel na oder celega svojega junaka, ki je pred občinstvom takoj zaživel svoje pristno življenje. Blagor igralcu, ki to zmore!
Ne bomo ga še nadalje hvalili, saj ga vsi poznate in ga sami radi hvalite z veseljem.
Kot tovariša označuje Emila Kralja neusahljiv humor in vsi čestokrat obžalujemo, da ga ne more uveljaviti na odru v toliki meri kot ga sipa med nas. Kot človeka ga diči prikupna lastnost: vse zavrača in vse stori; vse odklanja in ti prvi pomaga. Povsod se mu vidi, da je imel že težke skušnje v življenju ter da je ves njegov humor rojen iz lastnih neprilik, o katerih pa nikoli ne govori in katerih tudi najmanj ne slutiš pri toliki vedrini njegove narave.
Ko je imel Branislav Nušič ob svoji šestdesetletnici v naši Operi predavanje, nam je Emil Kralj med pogovorom važno in resno omenil:
»Baje bo Nušič govoril v cirilici ...!«
si-
Na turneji po Jugoslaviji	leta	1930. smo	morali pred	vsako
predstavo čakati na občinstvo	vsaj	en četrt ure po napovedanem
začetku.
Voditeljica naše potujoče družine, gospa Polonca Juvanova, je po navadi vselej vprašala inspicijenta, ki je pri luknjici v zastoru opazoval občinstvo:
»Koliko jih je že?«
Emil Kralj je po navadi vselej	prestregel	inspicijenta z	odgo-
vorom:
»Do sedaj imamo še mi večino.«
*
Na tej turneji je naš tovariš Milan Skrbinšek skoro v vsakem mestu in v vsakem kraju našel kakega znanca.
134
Bili smo že kar ljubosumni, ko je povsod, kamor smo komaj prišli, takoj kdo vprašal za Skrbinška: kaka znanka, kak študent ali kak igralec.
Ko smo prišli na Hvar, prihiti Emil Kralj k Skrbinšku in mu resno sporoči:
»Pravkar mi je prišel povedat nek mornar, da je priplaval v pristanišče velik morski volk in vprašal, če je Skrbinšek že prišel . . .-<
Skrbinšek se je smejal, da je skoraj premagal naš krohot.
Ko sem bil še urednik »Gled. lista«, v katerem sem marsika tero potuhtal in napravil napako s tako lahkoto kakor bi pihnil, mi nekoč pomoli Emil Kralj čisto mirno in resno zadnjo številko pod nos.
Čital sem in šele čez nekaj časa odkril, kaj sem napisal:
»Prihodnja novost v Drami bo burka »Turške kumare«. V naslovnih vlogah gospoda Cesar in Kralj.«
Predlanskem okrog Božiča stoji Emil Kralj pred desko za skušnje in modruje:
»To je pa sijajno! Kar naenkrat tri ,dame’:
Zupančičeva »Veronika«, Golieva »Sneguljčica« in Strindbergova »Gospodična Julija«.
In za vse tri en sam Čehovljev »Snubač«.
55-
Naša Drama je v marsičem podobna naši Domovini: vse je stalno nezadovoljno, vse vre in je vedno nemirno. V takem živahnem vrvežu mine igralcu sezona prej kot se zaveda. Toda ko se dvigne na premieri zastor, veje nevidna moč pisatelja in njegove besede nad odrom in nad občinstvom: vsi smo združeni v nemi vdanosti do onega, ki nas brati in veže in ki mu pravimo — umetnost.
Tudi v našem gledališču je režim in opozicija. Toda se tako zakrivata, da včasih komaj vemo, kdo'je režim in kdo je opozicija.
Vemo samo to, da je Emil Kralj vedno opozicija.
*
Tudi pri nas je senat, skupščina, delo za narod in boj za diete. Imamo govore o ljubi slogi in narodnem izdajstvu, govore o državotvornih ljudeh in o puntarjih. Kakor v naši Domovini, se delita ta zadnja dva naslova tudi pri nas zdaj na enega, zdaj na drugega. Dolgo se nikjer ne držita in včasih res	ne	veš,	s	katerim	si	govoril-
misliš, da je »proti«, pa se kar	pri priči	pokaže,	da	je	»za«.	Včasih
še dotičnež sam ne ve, kako bi vedeli mi!
Vemo samo to, da je Emil Kralj vedno puntar. Ni mu všeč pisatelj in igra, zabavlja na odrsko namestitev, opremo, luč, na pogreznico in vrvišče, tovariši mu ne hodijo prav, ne govore prav. režija mu ni všeč in nič mu ni	všeč.
Še Emil Kralj mu ni všeč.
Samo eden se v parterju tiho muza:
To je režiser, ki dobro ve, da bo ta zabavljač na premieri igral kot pravi odrski lev. Režiser dobro ve, da Kralj vloge ne bo vrgel, to vedo tudi njegovi tovariši in ga puste zato zabavljati ter mu še složno pomagajo rentačiti.
Vse to spada k porodnim bolečinam predstave. Saj predobro vemo, da gladke skušnje ne rode dobre predstave.
Na skušnjah jeza, nejasnost, razdvojenost, prepad; na premieri: ubranost, soigra, blaženo sozvočje z občinstvom, uspeh, pohvala...
Nobena umetnina se ne rodi v brezbrižnem zadovoljstvu, v veselem brezdelju, gledališka predstava pa najmanj.
Pozdravljen nemir, nezadovoljnost, ki sta nam potrebna kot je potreben naravi pomladanski vihar!
Naš slavljenec je prišel v Ljubljano iz Trsta, odkoder smo dobili tudi oba Pregarca, Gaberščika, Terčiča in dr., pozneje je prišel za njimi tudi Modest Sancin, ki ga zdaj ni med nami in na katerega vedno čakamo, izza katerega ogla se bo prikazal.
Takrat je tržaški »Narodni Dom« pogorel in tisti, ki so v njem igrali, so pribežali k nam, v očeh pa jim je ostal odsvit njegovih prasketajočih ogorkov ...
136
Emil Kralj je prinesel s seboj tržaško govorico, o kateri vemo zdaj bolj kot kdaj prej, da je lepa, kot so lepa vsa slovenska narečja, saj so naša... Zdaj, ko se razgledujemo po svetu in njegovih burnih dogodkih:
zdaj, ko vidimo, kako smo majhni.
Ravno te dni smo premišljevali, kako bi bilo, če bi ne imeli več naše Drame, če bi ne imeli več naše Domovine.
Spomnili smo se na bolestni krik Poljaka Adama Mickiewicza:
»Litva, domovina moja, ti si kakor zdravje, ko sem te izgubil, sem šele spoznal, kako sem te ljubil.
Znova smo se čutili povezane med seboj, vse smo si odpustili in se navdušili za novo delo.
Zasanjali smo, kako lepo bi bilo, če bi se tako zgodilo v vsej naši Domovini: da bi se vsi povezali v skupno močno rast, da bi razumeli besedo Bodočnosti . . .
Emil Kralj bo igral Fedjo Protasova v ruski drami »Živi mrtvec« zdaj, ko igra njeno naslovno vlogo vsa naša velika slovanska Domovina ...
Iz teh sanj me zadnjič zbudi na skušnji z vedro grožnjo:
»Za svojo 25 letnico te bom ozmerjal pred vsem občinstvom.«
Odgovoril sem mu (igram namreč sodnika):
»Jaz pa te bom aretiral pred vsem občinstvom, za vse občinstvo in za naše gledališče in te na vekomaj zaklenil vanj, da nam ne uideš nikoli!«
•j.
Vemo, da se bližamo premieri. Skušenj je bilo dovolj, razdvojenosti dovolj. Kakor v naši Domovini.
Dovolj je bilo truda, ki smo ga prenašali z veseljem v zavesti, da sodelujemo pri spočetju velike stvari.
Morda bomo tudi o Domovini kmalu tako rekli kot bomo rekli pred slavnostno predstavo Emila Kralja:
137
»Zavesa dvigni se rojakom, junak nastopi, delaj in govori!«
(A. Medved, Kacijanar.)
Bliža se nam velika predstava. Ne bo več živih mrtvecev med nami — med nami bodo sami ljudje vere, dela in moči!
Ost:
Ob Kraljevi petindvajsetletnici
Sovražnik sem jubilejev. Kajti današnji čas je degradiral zaslužne in vidne jubileje in se plehko zadovoljuje z leti, ki ne pomenijo ničesar. Tako je na sploh v našem meščanskem življenju — v umetniškem življenju se bo pa kmalu pričelo praznovati: jaz sem napisal toliko in toliko novel — jubilej, jaz sem napisal toliko in toliko romanov — jubilej, glede dramske literature pa obstoji celo nekaka nušičevska uredba, da po tolikih in tolikih napisanih aktih dobiš kar 20 odstotkov tantijem. Fino! Kaj!?
Kako vse drugače, kako blagorodno se sliši ako vemo, da praznuje svoj jubilej človek, ki se imenuje član Narodnega gledališča, to se pravi, da je pet in dvajset let ostal zvest poklicu, da ga vsa hudobija, bridkost in cinizem ni odvrnila od izbrane poti. — Poznam solidne talente, ljudi, ki so ljubili teater iz vsega srca, pa so mu pokazali fige... Zakaj? Zato, ker jim je teater pokazal — »Kaj boš ti revolucijonar, bedak, starec, idijot — mi vsi smo mo-drejši ... Pa to ni važno!
Važno je, da imamo Kralja! Imamo ga in smo lahko srečni. Kajti Kralj ima vse vrline velikega igralca — ena sama mu manjka
— in ta ena, edina je najvažnejša ... Kralj je sinko majhnega naroda. Ako bi danes mogle moje želje in čestitke obleči smoking ali frak, bi dejal: »dragi gospod Kralj, Vi ste sicer znamenita pojava, ampak Vi zaslužite, da bi imeli, kot Vaš kolega Jannigs vilo
— Vi, recimo v Bohinju, ali če Vam je ljubše — doli pri Šent
138
Jerneju; Vi zaslužite Mercedes Benz 8 Hp. in pa wekendsko hišico pri Omišlu ali na Hvaru, kjer sem tudi jaz prijatelj domačinov.
Prejeli boste obilo brzojavk in pismenih čestitk ... Jaz sem jih dal vezati v knjigo in leži sedaj na mizi v sprejemnici ter priča o moji slavi ... Vi — boste storili isto — saj drugega Vam ne preostane . . .«
Tako nekako! Ampak, gospoda moja, Vi, ki sledite in gledate razvoj in delo človeka, vsaj Vi pomislite. .. Naš prijatelj Kralj praznuje svojo 25 letnico gledališkega dela... Ampak! Res je! Ta jubilej mu priznamo... Ampak še bolj in še od bolj toplega srca mu priznamo, da praznuje istočasno dvajset let dela v tem našem Narodnem gledališču — v ljubljanski Drami.
Kdo je bil Kralj, ko je prišel s pogorišč tržaškega Narodnega doma v Ljubljano? . .. Nihče! Stari prijatelj in vzgojitelj — Skrbinšek mi je govoril o talentiranemu fantu . . . Joj, koliko talentov je v Sloveniji ... In kakšnih! Nekdo se nekje le zgane in misli, da se mora kultura Slovencev preokreniti... Kralj ni bil od tiste snovi. Bil je zaresen mož in zaresen talent! Ko je potrgal prve podplate na oderskih deskah, ki so močno majave in škripajoče — je že razodel svoj pravi obraz in ta obraz je od leta do leta, od sezone do sezone dobival vedno bolj markantne črte. — Danes po petindvajsetih letih je trdo izklesan — Kralj je danes popolnoma dozorel umetnik po božji volji...
Biografijo o igralcih, direktorjih in upravnikih Narodnega gledališča bomo pisali tedaj, ko bomo v tako zvanem »pokoju«. Pisali jih bomo neizprosno in marsikakšna veličina bo izmaličena v novi, še nikoli videni razsvetljavi. .. Zagotavljam, da bo stal tam sredi izbrancev . . . Kajti Kralj je bil petindvajset let samo igralec
—	iskatelj, med blažene bo prišel zato prav gotovo... Kralj ni bil zapisan nikoli v vseh petindvajsetih letih v bratovščino gledaliških lenuhov, konfidentov in podobnih — bil je vselej jasen tvorec
139
dodeljenih mu ulog ... Imel je nesrečo, eno samo majhno nesrečo je imel, radi katere se mi lahko veselimo, to je, da se je rodil kot skromen sinko skromnega naroda. Da je bil rojen v Augsburgu ali Frankfurtu, bi današnji Kralj ne praznoval petindvajsetletnice
—	zakaj — to vemo mi vsi.. .! —
Spoštovani gospod kolega! Od vsega srca Vam pišem te besede, kajti v vseh letih med naju ni padla senčica nevšečnosti — če pa je padla, sva jo prebrodila igraje z obojestranskim razumevanjem in odpuščanjem.
Zato mi je prav posebno ljubo, da se morem spominjati skupnega dela — kajti več skupnega dela, kot ste ga imeli z menoj doslej — ga ne boste imeli nikoli več z nikomer ... Tu so meje že dosežene ... In prav zato! — Gospod Bog mi žal ni dal onih dobrin, da bi se izkazal ob Vašem jubileju z darilom — dal mi je samo dober spomin in tega Vam poklanjam . . .
Prvi pogledi na Kralja, ko je prišel v Ljubljano: Osip — navihani sluga v »Revizorju« ... Potem vloga Laerta v »Hamletu«. Saj Laert ne predstavlja nič posebnega — ampak kite in strasti mora imeti v sebi. Še danes ju vidim, dečka Kralja in Rogoza, ki sta hodila pred premiero »Hamleta« vsak dan ob dveh popoldne v teater na vaje »za dvoboj« . .. Kolikokrat smo ga ponovili? Stokrat? Dvestokrat? Kdo ve? Takrat ure nismo poznali! —
Nestroy, naš kolega	pride na oder. Kakšne skrbi	in	brige	je
imel ranjki M. Pugelj,	da bi našel pravo besedo za	»ja dos	is
klassisch« .. . Sto variant — pa se pojavi potem ena in edina — »to je prima« ... Kralj	je postavil v tem komadu, ki	se	imenuje
»Danes bomo tiči«, tiča,	ki ga ne pozabiš nikoli . . . Tudi	sicer	je
bil Nestroy njegova domena in bolj navihanega kovača Smole v »Utopljencih« ne bomo srečali iz lepa! To so figurine, liki, ki tvorijo tradicijo gledališča . . .
140
Da, res je! V Cankarjevih dramah je odigral Kralj najrazličnejše uloge in si celo zlomil pri neki predstavi »Pohujšanja« nogo. A za Cankarja je imel Kralj le vse preveč razkačenega gledališkega človeka v sebi. Zato je bil Kralju Jerman v »Hlapcih« najbližji. Jasno. Spomnimo se Bonaventure v »Veroniki«; pravdača v »Veroniki« in enega izmed Židov v »Hermanu«. Skratka — Kralj je ostro zvezan z usodo Celjskih grofov — a najbližji mu je bil žid - zarotnik v »Hermanu«, ko je naš prijatelj Novačan, kar skakljal po parterju in dejal: da, to je moj zarotnik, to je oni, ki sem ga videl in napisal .. . Nekaj podobnega je dejal Novačan o priliki premiere »Veleje« v Trstu, ki je bila poslednja slovenska predstava — in pri tej je sodeloval Kralj kot režiser in igralec. . .
Ako bi se Kralj fotografiral v vsaki vlogi, ki jo je odigral v dvajsetih letih, bi bil to zanimiv in močno debel folijant. V mar-sikakem Shakespearju, Goetheju, Schillerju, pa tudi Benaventu, Pirandellu, Lenormandu je nastopil — in liki so danes živi pred menoj.. .
Tisti, ki je iz svojega duha, iz svojih možganov stvoril tolike umetnin, je vreden, da se ga spomnimo. . . Saj drugega ne moremo na žalost storiti — samo spomnimo se ga lahko . . . Kajti preko siromašnosti ne moremo .. .
Gospod Kralj! Lepo je življenje pri teatru — ostanek onih svobodnjaških časov je, ki so bili pošastni in bajni, slavni in bedni — saj taki so tudi ostali. — Ampak istočasno je to življenje grozno, ker izgineva z rojstvom že v smrt. Kdor je vse to spoznal in vendar še veruje in žrtvuje samega sebe in svoje misli, želje in hotenje za tak »hazard« — je heroj in vreden je spoštovanja. — Poznam Vas — želje in hotenje boste imeli vedno — želim Vam ob petindvajsetletnici samo eno — držite se krepko in ne klonite z duhom niti ob onih dneh, ki pridejo nad teater kakor huda ura.
141
Seznam vlog, ki jih je odigral Emil Kralj tekom let
v naši Drami
SEZONA 1920-21:
Pisatelj:	Igra:	Vloga
Cankar:	Lepa Vida	Dolinar
Cankar:	Pohujšanje v dol. Šentflorjanski	Peter
Shakespeare:	Sen kresne noči	Lisander
Dickens:	Cvrček za pečjo	Kaleb
Strindberg:	Smrtni ples, II. del	Poročnik
Kraigher:	Školjka	Maks
Sardou:	Madame Sans Gene	Fouche
jerome:	Miss Hobbs	jessop
T ucič:	Golgota	Prior
Bracco:	Don Pietro Caruso	Pietro
Galsworthy:	Borba	Harness
Shaw:	Androklus in lev	Spintho
Hauptmann:	Liga	Griška
Strindberg:	Gospodična Julija	Jean
SEZONA 1921-22:
Kosor:	Požar strasti	Miškovič
Shakespeare:	Komedija zmešnjav	Antifolus Efežan
Jirasek:	Oče	Krivda
Gogolj:	Revizor	Osip
Kvapil:	Princesa Pampeliška	Prijatelj
Golia:	x>eterčkove poslednje sanje	Vojščak
Shakespeare:	Hamlet	Laertes
Schonherr:	Vražja ženska	Mož
Moliere:	Žlahtni meščan	Mufti
Schiller:	Marija Stuart	Burleigh
T avčar:	Otok in struga	Konštantin
Suhovo-		
Kobilin:	Svatba Krečinskega	Krečinski
142
Pisatelj:	Igra: SEZONA 1922-23:	Vloga:
Molnar:	Liliom	Detektiv
Cankar:	Hlapci	Jerman
Cankar:	Romantične duše	Alkvist
T olstoj:	Živi mrtvec	Ivan Petrovič
Cankar:	Kralj na Betajnovi	Krneč
Shaw:	Čudež sv. Antona	Sv. Anton
Biichner:	Vojiček	Norec
Medved:	Za pravdo in srce	Lokvanc
Shakespeare:	Othello	Cassio
Shakespeare:	Kar hočete SEZONA 1923-24:	Sebastian
Pregel:	Azazel j	Zid
Hebbel:	Judit	Poveljnik
Shaw:	Golobček SEZONA 1924-25:	Pijanec
Rostand:	Cyrano de Bergerac	Le Bret
Meško:	Pri Hrastovih	Malec
Bracco:	Zora, dan in noč	Mario
Nušič:	Sumljiva oseba	Viča
Župančič:	Veronika Deseniška	Pravdač
Nestroy:	Danes bomo tiči	Melhior
Remec:	Magda	Peter
Rolland:	Izgubljene duše	Larnaudy
Dr. 1. Lah:	Pepel uh	Očetov duh
Aristophanes:	Lizistrata	Sosias
Nušič:	Narodni poslanec SEZONA 1925-26:	Sekulič
Golar:	Vdova Rošlinka	Bal antač
Langer:	Periferija	Sodnik
Shakespeare:	Zimska pravljica	Sodnik
Milčinski:	Krpan mlajši	Minister
P i s a t e 1 j :	Igra:	V loga:
	SEZONA 1925-26:	
Scheinpflug:	Druga mladost	Profesor
Shaw:	Obrt gospe Warrenove	Praed
Finžgar:	Naša kri	Matijevec
Jurčič:	Deseti brat	Kmet
Andrejev:	Misel	Kraft
	SEZONA 1926-27:	
Schiller:	Kovarstvo in ljubezen	Miller
Hasenclever:	Gobseck	Baron
harry:	Ti in jaz	Slikar
	SEZONA 1927-28:	
Shakespeare:	Mnogo hrupa za nič	Leonato
Cankar:	Hlapec Jernej	Gostačev
Grillparzcr:	Medeja	Aigeus
Hasenclever:	Boljši gospod	Knjigovodja
		Rasper
Ibsen:	Divja raca	Ekdal (stari)
Coward:	Weekend (Nedeljski oddih)	Bliss
Cerkvenik:	Roka pravice	Možina
Wilde:	idealni soprog	Nanjac
	SEZONA 1928-29:	
Novačan:	Herman Celjski	Aron
Shakespeare:	Romeo in Julija	Capulet
Segur:	Modri osliček Miško	Ropar Lipe
Cankar:	Lepa Vida	Dolinar
Shakespeare:	Ukročena trmoglavka	Knez
Golia:	Betlehemska legenda	Pastir Etan
Ben Jonson:	Volpone	Corvinio
Biichner:	Dantonova smrt	Legendre
—	Theodor et Comp.	Clodomir
Ould:	Piskač se smeje	Brendle
i44
Pisatelj:	1 s r a : SEZONA 1928-29:	Vloga:
Cankar:	Pohujšanje v dol. Šentflorjanski	Peter
Čapek:	Stvar Makropulos SEZONA 1929-30:	Hauk- Schenkdorf
Hasek:	Dobri vojak Švejk	Lukaš
Maeterlinck:	Stilmondski župan	Vrtnar
Goethe:	Faust	Valentin
Ibsen:	Strahovi	Engstrand
Strindberg:	Nevesta s krono	Mats
Schillcr:	Don Carlos	Markiz Posa
F arrere:	Bitka	Slikar
Mae str o:	Za ljubezen so zdravila	Megla
Shakespeare:	Vihar	Kral j
Bcgovič:	Pustolovec pred vrati	Mož
Pagnol:	Velika abeceda uspeha SEZONA 1930-31:	T amize
Shakespeare:	Sen kresne noči	Trlica
V au tel:	Naš gospod župnik	Kardinal
Šnuderl:	Pravljica 0 rajski ptici	France
Andrejev:	Mladoletje	von R anken
Schiller:	Razbojniki	Spiegelberg
Burggraf:	Janezek — Nosanček	Kralj
Maugham:	Sveti plamen	Mož
Lipah:	Glavni dobitek	Kocjančič
Finžgar:	Divji lovec	Kovač
T olstoj:	Serija A-000001 SEZONA 1931-32:	Višalov
Grum:	Dogodek v mestu Gogi	Slikar
Nestroy:	Pritličje in prvo nadstropje	Smole
Golar:	Dve nevesti	Andrejka
MS
P x & a t e 1 j
Igra:
Vloga:
Kadelburg:
Raimund:
Frank:
Shaw:
Miloševič:
Rostand:
Hoffmansthal,
Shakespeare:
Kreft:
Dostojevski:
Bartol:
Pagnol:
Zuckmayer:
Vornbergar:
Nestroy:
K at a jev:
Y	eats:
N usic: Gregorin-Tominec: Langer: Strindberg: Shaw:
F eldmann:
Moliere:
Forster:
Golia:
Golia:
Dickens:
SEZONA 1931-32:
Pri belem konjičku Zapravljivec
V	zrok
Zdravnik na razpotju jubilej Vest
SEZONA 1932-33:
Slehernik
Sen kresne noči
Celjski grofje
Zločin in kazen
Lopez
Marij
Veseli vinograd
SEZONA 1933-34:
Voda
Utopljenca Milijon težav Gospa Cathleena Gospa ministrica
Kovač
Valentin
Morilec
Dubedat
Učitelj Matič
Duhovnik
Smrt
Krojač
Friderik
Razkolnikov
Hasdrubal
Oče Cezar
Kunc
Tinče
Jaka Smola Pijancc Anasov T rgovec Pera
INRI	Nikodem
Izpreobrnitev Ferdiša Pištore Stari Pištora Sonata strahov	Stotnik
Sveta Ivana	Kardinal
Zajec	Narednik
Tartuf fe	Tartuf fe
Robinson ne sme umreti	Kralj
Kulturna prireditev v Črni	mlaki Učitelj
Peterčkove poslednje sanje	Vojščak
Cvrček za pečjo	Kaleb
146
Pisatelj:	Igra:	Vloga:
SEZONA 1933-34:
Sheriff:	Koncc	poti	Osborne
Dostojevski:	Bratje	Karamazovi	Smerdjakov
Krleža:	Gospoda Glembajevi	Leone
Ortner:	Mojster Anton Hitt	Hitt:
SEZONA 1934-35:
Raort:	Waterloo	Režiser
Niccodemi:
(režija)	Postržek	Tito
Šorli:	Blodnji ognji	Sin
SEZONA 1935-36:
Arx:	Izdaja pri Novari	Stotnik
Dregely:	Frak	Minister
Golia:	Bratomor na	Metavi	Brat
Vcsnič:	Gosposki dom	Sin
Lichtenberg:	Mladi	gospod šef	Knjigovodja
SEZONA 1936-37:
Labiche:	Florentinski slamnik	Oče
Lavery:	Prva legija	Ahern
Hamik:	Vesela božja pot	Starin
Zerkaulen:	Korajža velja	Pek
SEZONA 1937-38:
Shakespeare:	julij Cezar	Oktavi jan
Suhovo-
Kobilin:	Tarelkinova	smrt	Tarelkin
Schurek:	Pesem s ceste	Miško
llemar:	Firma	Mladi šef
Golia:	Princeska in pastirček	Šiba
Čapek:	Bela bolezen	Kriig
147
Pisatelj
Musič:
Synek:
Werner.
T olstoj:
Molicre:
Benedetti:
Golia:
Piskov:
Pirandello:
T nlstoj:
Igra:
SEZONA
Pokojnik Nočna služba Na ledeni plošči
1937-38:
SEZONA 1938-39:
Car Fjodor Izsiljena ženitev 30 sekund ljubezni Dobrudža 1916 Upniki, na plan! Kaj je resnica?
Živi mrtvec
Vloga:
Marič
Glavni uredili! piof. Lunek
Car Fjodor
Filozof
Guarandi
Car
razbec
Prefekt
Fedja
lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik' Oton Zupančič. Urednik: Josip Vidmar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
148
Tlfi sfe že pofzusifi 6on6one,
čokolado in kekse od tvrdke
Hon - "Bon
Če še niste, ojflasite se na
Mikl< 5ičevl c. 30 Tel. 44-42
in ostali boste naš stalni odjemalec.
NAUMANN
%eh* ta.
fcadišce st. 10
Telefon H.ZZ-68
t
DRAMA V VI. DEJANJIH (n SLIKAH). - $P
I. DEJANJE
I. slika. Stanovanje Protasova.
Ana Pavlovna	Marija Vera
Pestunja	..........................Gabrijelčičeva
Saša....................................Ančka Levarjeva
Sobarica	..........................Vida Juvanova
Karenin ................................Jerman
Liza....................................Šaričeva
JI. slika. Pri ciganih.
Afremov ................................Plut
Fedja ..................................Kralj
Častnik ................................Sever
Glasbenik...............................Vertin
Ciganka	Tanjuša......................Polajnarjeva
Maša	..........................Mira Danilova
Cigan .....................................Cesar
Karenin ................................Jerman
II. DEJANJE
///. slika. Stanovanje Protasova.
Karenin ................................Jerman
Saša....................................Ančka Levarjeva
Ana Pavlovna............................Marija Vera
Liza....................................Šaričeva
Zdravnik ..................................Presetnik
IV.	slika. Kabinet Afremova.
Korotkov................................Potokar
Stahov .................................Gale
Budkijevič ................................Sever
Afremov ................................Plut
Fedja
Sluga
Saša
l/.
Ana Dimitrijevn* Knez Abrezkov • Karenin	.	■	'
Sluga . . . ■ ' Liza
VI'
Fedja	.	.	■
Maša	.	.	•
Stari cigan Stara ciganka • Knez Abrezkov
VH
Fedja	.	.	■
Ivan Petrovič ■ Natakar	.	•
Maša	.	.	•
l/lil-
Karenin	•	•
Liza . .	•	•
SluSa .	•	•.	-V
Kareninov tajni*
Godi se v Moskvi in v majhnem ruskem provincijalnem mestu-
Blagajna se edpre ob pol 20.
Za*
V TOSTOJ. - PREVEDEL DR. VL. BORŠTNIK. RE2ISER: PROF. O. ŠEST.
. Kralj . Presetnik . Ančka Levarjeva
O R
^NJE.
buduar Ane *t>ne.
Nablocka Skrbinšek Jerman . Murgelj . Šaričeva
'‘*nna soba.
.	Kralj
Mira Danilova Cesar . Rakarjeva Skrbinšek
'M JE.
“binet v gostilni.
.	.	Kralj
.	.	Levar
.	.	Vertin
.	.	Mira Danilova
nica pri Lizi.
.	.	Jerman
.	.	Šaričeva
•	.	Tiran
•	.	Gale
ODMOR
V.	DEJANJE.
IX. slika. Krima.
Pjetuškov................................Jan
Fedja ...................................Kralj
Artemjev ................................Potokar
Natakar ....................................Murgelj
VI. DEJANJE.
X. slika. Soba preiskovalnega sodnika.
Preiskovalni	sodnik......................Lipah
Zapisnikar ..............................Presetnik
Liza.....................................Šaričeva
Karenin .....................................Jerman
Fedja ...................................Ktalj
XI. slika. Hodnik v poslopju okrožnega
sodišča.
Zapisnikar ..............................Presetnik
Ivan Petrovič............................Levar
Mladi odvetnik...........................Gale
Knez Abrezkov............................Skrbinšek
Pjetuškov................................Jan
Dama ....................................Boltarjeva
Častnik .................................Sever
Liza.....................................Šaričeva
Karenin .....................................Jerman
Fedja ...................................Kralj
Odvetnik Petrušin...........................Bratina
Doktor ..................................Vertin
Nc prejšnjega stoletja. — Po četrti in osmi sliki daljši odmor.
20.
Konec okroa 23.
Z naffepsimi modefi tn naj6ofjšim defom
J
se priporoča
DAMSKA KONFEKCIJA
A. PAULIN
LJUBLJANA
Šelenburgova ulica št. 1
Knjigarna Kle£nmayr & Bamberg
najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih
*
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 16