Leto LXXIL, št* 167* Din UREDNIŠTVO IN UPtAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knofljeva ulica Uwr. 5 Telefoni 31-2% 31-23, 31-24» 31-25 in 31-21 Podružnic« i MARIBOR, Grajski trg It. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cerha, jslefon B. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossinaverjeva ulica 1, telefon it. 65; Sriružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Po anglesko']ap 26 julija, br. »Journal des Debata« se bavi v daljšem članku s pogajanji v Moskvi in piše, da lebdi nad temi pogajanji vsa tajnost ruske politike napram Evropi D očim je še do nedavna — pod Li-tvinovim vodstvom — bilo geslo ruske zunanje politike kolektivna varnost in nedeljivost miru, žene sedaj moskovska politika kolektivno varnost v absurdnost. Moskovska politika se je pretvorila v povsem realistično kupčijo. Pri tem spretno izrablja pogajanja z ' ^ - > ^ *' z zadovoljstvom sprejema to priliko aa zbližanje z Rusijo, da prepreči zvezo Rusije z zapadnima evropskima velesilama. Kako daleč gre ta dvojna igra Moskve, ali ruska vlada sploh želi doseči sporazum, ali stremi samo za tem, da onemogoči Chamberlaina. ali sploh noče skleniti zavezništva z Anglijo in Francijo, marveč ostati nevtralna in se odločiti šele pozneje za to ali ono stran, vse to je še vedno nejasno in samo predmet ugibanj. Anglija in Francija na drogi strani ne selita roškega zavezništva morda kakih simpatij do komunizma, nego predvsem zaradi tega, ker se zavedata, da Je od tega v veliki meri odvisna odločitev med vojno in mirom. Pridružitev Rastje k fronti zapadnih velesil bi evropsko tehtnico tako preobrnila, da bi postala vojna dokaj neverjetna ie zaradi silno ansojđ—■ izgledov na zmago nasprotnega tabora. Nasprotno pa bi nevtralnost Rusije, prav posebno pa njeno zavezništvo z Nemčijo, ki bi bila na ta način preskrbljena s Svili in sirovinamt silno dvignilo prepričanje v nagli vojni uspeh in s tem pospešilo mednarodno krizo. Optimizem v Parizu Pariz, 26. julija, e. Vse javno mnenje in tisk z največjo pozornostjo in zanimanjem zasleduje mednarodno situacijo in pričakuje rešitev vprašanj, od katerih je odvisen razvoj mednarodnega položaja. Po vesteh iz Londona je poročilo William Seed-sa o zadnjem sestanku v Moskvi ustvarilo zaupanje v zunanjem uradu. Kaže. da je definicija indirektnega napada že ugotovljena in da je kot najglavnejša točka postavljeno vprašanje ugotovitve datuma in podrobnosti za sestanek vseh treh generalnih Štabov. Pariz optimistično predvideva rešitev tega vprašanja. Na splošni položaj gleda Pariz zadnje dni s precejšnjim optimizmom. Vojaški pakt London, 26. julija. AA. Reuter: Diploma-tični urednik »Daily Telegrapha« izve, da je angleška vlada pristala na zahtevo sovjetske vlade, da se v Moskvi paralelno a političnimi pogajanji vodijo tudi vojaška pogajanja med predstavniki generalnih štabov. Ta pogajanja se bodo vodila brez ozirov na rezultat diplomatskih pogajanj. V najkrajšem času bodo odpotovali v Moskvo predstavniki generalnih štabov vseh vrst orožja. »Times« poroča, da bo imel nameravani pakt dva dela, politični in vojaški. Dozdaj se je razpravljalo samo o političnem delu, odslej pa se bo razpravljalo tudi o vojaškem delu nameravanega krogi, da ostane vlada Hiranume Še nadalje pod pritiskom nacionalistov in protian-gleSkih lig. V tukajšnjih diplomatskih krogih naglašajo. da je angleški veleposlanik Craigie zelo okreten diplomat in da je napravil vse. da se reši zelo delikaten položaj, kar se najboljše vidi iz tega. da ni bil sprejet prvotni japonski predlog, naj Anglija dezavuira svojo dosedanjo politiko na Kitajskemč Tekst sporazuma je formuliran zelo zmerno ter v njem ne priclzira nobeno negativno stališče angleške vlade napram Cangkajšeku. Kakor se Izve (s privatnih virov, bo ostala Japonska v evropskega spopada nevtralna, To pa no se ni potrjeno. Kitajsko mnenje Sanghaj, 26. julija. AA. Reuter: Kitajski komentarji o angleško-japonskem sporazu- mu so zelo ostri. Pod naslovom »Kapitulacija Anglije« pravi nacionalni tisk, da bo popuščanje Anglije napram napadalcu dalo napadalcem na zapadu samo Še več i o drznost za nove podvige. Kapitulacija Anglije vsekakor pomeni, da se bo nadaljevala vojna na Daljnem vzhodu. Zmerni elementi na Kitajskem se bodo odslej zavedali, da jih nihče od zunaj ne bo podpiral in da bodo morali voditi borbo sami in na na svoj način. Pariš, 26. julija. AA. Havas: Kitajski veleposlanik Welington Koo je dal predstavnikom tiska izjavo, v kateri kritizira rn-gleško-japonski sporazum, češ da se bo dal težko spraviti v sklad z angleško politiko na Daljnem vzhodu. Ta sporazum so sprejeli na Kitajskem z začudenjem in grenkobo. Wellington Koo je izrazil bojazen, da ta sporazum ne bo služil stvari mini. Franoo zapira svoje generale Odpor vojaških gistov in nakittifttn proti politiki generala Franca Pariz, 26. julija, br. Po poročilih Is Madrida zavzema notranjepolitična nap« I os t v Španiji vedno resnejše oblike. Poleg generala Oneipo de Liana in Tagne so sedaj zaprli tudi generala Solchanga, zmagovalca v krvavi bitki za Oviedo. Tudi nJemu očitajo, da je s—dclffcn pri zaroti, ki je stremela za tem, da se izločijo is vlade falan-gistt* predvsem pa, da se va namera, postaviti svojega nJega notranjega ministra Snnnera, za predsednika vlade. Snnner je glavni voditelj falangistov in pobornik fašističnih idej ter zagovornik priključitve Španije k osi Rim—Berlin. Vojaški krogi se protivijo taki politiki, ker smatrajo, da je Španija ie dovolj krvavela ter da je sedaj čas za notranjo obnovo* ne pa za nove avanture, V skoro vseh večjih krajih so izbruhnili miri ker je vojaštvo ogorčeno nad panjem s generali, ki so se proslavili v državljanski vojni. General Franoo je bil zaradi tega prisiljen ostaviti demobilizacijo in znova poklicati pod orožje večje število oficirjev m rezervistov, da bi mogel preprečiti nove nemire. Qnelpo de Liano bo v 26. julija, e. General Oueipo de Liano je imel včeraj dolg razgovor z zunanjim ministrom Jordanom. Zatrjuje se. da so generalu ponudili mesto diplomatskega zastopnika v Parizu ali Londonu. General je po tem razgovoru sprejel zastopnika »United Pressa« in mu izjavil, da je prišel v Burgos na željo generala Franca. Izjavil je, da mu je ponudil general Franco mesto poslanika. Pristal je na to ponudbo. Zavračal je fantastične govorice, ki se širijo o njem v inozemstvu češ. da je prišlo do nesporazuma med njim in Francom. Potrdil pa je, da se ne strinja z notranjo politiko vlade. Zaključek tekem letalskih modelov Kraljev pokal oo al priborili tokrat Francozi London, 26. julija, e. Drugo mednarodno tekmovanje letalskih modelov za pokal Nj. Vel. kralja Petra II. se je snoči zaključilo s svečano izročitvijo pokala francoskemu moštvu, ki je letos doseglo najboljši uspeh. Izročitev je bila na svečanem banketu, ki ga ie na čast udeležencem tekmovanja priredilo angleško društvo letalskih modeljer-jev. Poleg tekmovalcev vseh osmih držav, ki so se udeležile tekmovanja, so banketu prisostvovali tudi mnogi angleški odličnik! iz najvišje angleške družbe ter minister za letalstvo Kingsley WoocL Vsi govorniki so na tem banketu podcrtavali lepo gesto mladega jugoslovenskega kralja, ki je s svojim pokalom dal veliko pobudo temu pokretu. Govoril je tudi stari lord Watfleld, ki se je s toplimi besedami zahvalil Nj. VeL kralju Petru II. za veliko pozornost. ki jo posveča temu sportu. Pokazal je tudi fotografijo s svojeročnim podpisom kralja in je dejal: Sprejem tega darila je bil zame eden najbolj svečanih trenotkov v mojem življenju. Fotografija mladega jugoslovanskega kralja z njegovim podpisom, ki je na ta način svoje ime vpisal v zgodovino našega pokreta, mi ostane v najdražjem spominu do konca mojega življenja. Ko sta se lord Watfield s kraljevo sliko v roki in naš londonski poslanik dr. Su-botič skupaj fotografirala, so ju navzoči pozdravili z velikim aplavzom. Govorili so še mnogi drugi, nakar je soproga letalskega ministra Wooda izročila pokal francoskemu moštvu. Drugo nagrado je sprejela Anglija, tretjo in četrto pa Nemčija in Jugoslavija. Prihodnje tekmovanje bo prihodnje leto v Parizu. Spor za Južni tečaj Washington, 26. julija. AA. DNB: Vesti iz Argentine, da zahteva argentinska vlada suvereniteto nad vsemi pokrajinami južnega ameriškega antarktika. so povzročile v Zedinjenih državah veliko razburjenje, posebno še z ozirom na to, da ima admiral Byrd, ki odpotuje v te kraje meseca oktobra, nalogo, da v imenu predsednika Roosevelta zavaruje pravice Zedinjenih držav na tem ozemlju. »Associated Press« nravi, da Zedinjene države ne priznajo »načelo sektorja«, ki ga je proglasila Argentina, temveč mora hiti ta argument podprt z dejansko posestvijo ali odkritjem. Bratislava. 26. julija. L Slovaška vlada je izdala uredbo, na podlagi katere bo v bodoče smelo izvrševati zdravniško prakso samo 4 odstotke zdravnikov židovske narodnosti. V bodoče bo torej na Slovaškem le 52 židovskih zdravnikov, dočim jih ie bilo zdaj 650. Bolgarija za odnoiajev s Kosijo Sofija, 26. julija. Vladni Bat »Dnea« objavlja članek univerzitetnem profesorja in predsednika bolgarsko-ruske liga, v katerem poudarja, da je največji interes za Bolgarijo obnova in Okrepitev odnošajev med Bolgarijo in Rusijo. Upravna razdelitev 26. julija. AA. DNB. Slovaški parlament je včeraj pred odhodom na odmor sprejel važne zakone o upravni reformi. Slovaška bo razdeljena na 6 upravnih oblasti, in to Bratislava, Nitra, Trenčin, Tatra in še dve drugi. Pri tem se je upoštevala želja Nemcev, da se nemški okraji ne delijo. Nove pokrajinske edinice bodo vmesni člen med občinami in centralno vlado. Sef vsake oblasti bo imel svet 12 članov. Šefe bo imenoval minister notranjih zadev. Žitna polja v plamenih New York, 26. julija. AA. Reuter: V zveznih državah New York, New Jersey in Pensilvaniji je začelo goreti žito zaradi velike suše. Gorijo veliki predeli. Tisoči in tisoči ljudi spijo zaradi velike vročine pod milim nebom. Kmetje se boje. da se bo njihov položaj zaradi velike suše še poslabšal. Oktobra volitve v Angliji? London, 26. julija, e. List »Daflv Skatch« poroča, da bo angleška vlada za 25. oktobra razpisala volitve, če bo to dopuščal mednarodni položaj._ Čarih, 26. julija. Beograd 10. Pariz 11.74. London 20.75125. New York 443.1875. Bruselj 75.30, Milan 23.30. Amsterdam 237, Berlin 177.80, Praga 15.15. Varšava 83.50, Sofija 5.40. Bukarešta 3-25. Knez namestnik Pavle v Londonu Iiondon, 25. julija. AA O priliki zasedanja 15. mednarodnega kongresa za umetnostno zgodovino, je bil prirejen v Londonu snoči svečan sprejem v prostorih Viktorijanskega in Albertovega muzeja za delegate in posebne povabljene goste. Sprejemu sta prisostvovala tudi angleška kraljica mati Mary ter Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki je nekaj Časa prebil v razgovoru z angleškimi in tujimi delegati ter strokovnjaki za umetnostno zgodovino. Vojvoda Kentski — veliki mojster angleških prostozidarjev London. 26. julija, e. Po tradicionalnem ritualu in v prisotnosti nad 10.000 angleških in tujih prostozidarjev je angleški kralj Jurij VI. ustoličil svojega brata voj- vodo Kentskega za velikega mojstra angleške prostozidarske organizacije. Svečanost se je vršila v dvorani Olimpije ene največjih dvoran v Angliji, ki je bila pa mnogo premajhna za sprejem vseh prijavljenih gostov, ki jih je bilo nad 40.000. Zanimanje za to svečanost je bilo ogromno. Zgodilo se je namreč prvič po 38 letih, da so prostozidarji izvolili novega velikega mojstra. O priliki ustoličenja je kralj Jurij izjavil: Za mene je veliko zadovoljstvo, da morem svojega brata ustoličiti za velikega mojstra angleških prostozidarjev. Razen zadnjih 30 let je skozi 150 let bil vedno po en član našega doma na prestolu velikega mojstra. K svečanostim so bili povabljeni tudi predstavniki Zedinjenih držav, Jugoslavije, Francije, Norveške. Danske. Švica, Švedske in Holandske. AngleSki »letalski napad" na Francijo London. 26. julija, e. 240 bombnikov, ki so včeraj napravili zračni napad na Francijo, se je v določenem času vrnilo na svoja oporišča v Angliji. Polet je potekel brez najmanjše nesreče ali prisilnega pristanka. Včerajšnji polet je bil do sedaj največji. Bombarder j i so imeli nad 1000 mož posadke. Ta manifestacija angleško-francoske solidarnosti in sodelovanja v zraku se je vršila hkrati v proslavo spomina na Ble-riota, ki je pred 30 leti prvič preletel Ro-kavski preliv. Zaplemba imetja čeških emigrantov Praga, 26. julija, br. Protektor CeJko-Moravske dr. Neorath je naročil češki vladi, naj takoj izda poseben zakon o zaplembi premoženja vseh onih Cehov, ki so pobegnili v tujino in tam rovarilo proti Nemčiji ter se zavzemajo za zopetno osvoboditev Češkoslovaške. Predvsem gre za zaplembo imetja bivšega prezidenta dr. Be-neša, ter češkoslovaškega poslanika v Londonu dr. Jana Masarvka in poslanika v Parizu Osuskega, ki so na čelu emigrantskega pokreta. •: % r • »Vreme« i komisarijatom Beograd, 26. julija, e. Današnje »Vreme« objavlja na prvi strani na uvodnem mestu: Uprava mesta Beograda je s svojo naredbo št. 11/15.429 od 25. julija t. L na podlagi zakona o notranji upravi in po izvedeni preiskavi razrešila upravo in nadzorni odbor tiskarskega podjetja »Vreme« d. d. v Beograda in postavila za komisarja g. Nenada Djordjeviča, višjega svetnika državnega pravobranilstva, za njegovega namestnika pa dr. Danila Gregoriča. odvetnika v Beogradu. Ta ukrep je bil storjen v svrho zaščite javnih in imovinskih Interesov. Nova oprava je postavila za glavnega urednika »Vremena« g. Grgur ja Koštica, bivšega glavnega urednika lista. TIskarna in list »Vreme« bosta nadaljevala svoje redno delo. Iz podjetja sta bila izločena direktor lista Drag omi r Stojadinović, narodni poslanec in brat bivšega ministrskega predsednika Milana Stojadinoviča ter njegov zet inženjer Dušan Glišič. List in tiskarno je kupil svoječasno dr. Stojadinović za težke milijone. Tiskarna je bila popolnoma renovirana in opremljena z najmodernejšimi stroji iz Nemčije, prepisana pa je bila na ime Stojadinovićeve žene. V podjetju je bil, kakor se zatrjuje po Beogradu, investiran tudi tuji kapital, kar je znatno vplivalo tudi na smer lista. Pred štirimi dnevi je hotel bivši ministrski predsednik dr. Milan Stojadinović odpotovati v inozemstvo. Policija pa je obvestila vse obmejne oblasti, da ga zavrnejo in napotijo nazaj v Beograd. V zvezi s tem je bila tudi izvedena hišna preiskava, da bi ugotovili, s katerimi inozemskimi krogi je imel dr. Stojadinović politične zveze. Snoči ob r9. pa so se ustavili pred tiskarno in redakcijo »Vremena« štirje avtomobili, iz katerih je izstopilo okrog 40 orožnikov, ki so obkolili poslopje in nato izvedli hišno preiskavo. Pri tem so ugotovili, odkod je list prejemal denarna sredstva za svojo razkošno opremo. Posledica teh ugotovitev je bilo Imenovanje vladnega komisarja. Stran 2 »SLOVENSKI NARODc, "reda, 16. juBja 1989. Maribor spominu generala Mais Ob peti obletnici smrti osvoboditelja M Maribor, 26. julija Danes poteče pet let, kar je na Uncu pri Rakeku nehalo utripati junaško srce našega prvega narodnega generala Rudolfa Maistra, osvoboditelja naših severno-vzhodnih pokrajin in naše severne prestolnice — lepega Maribora. Nenadna vest o njegovi smrti je pred petimi leti globoko pretresla ves Maribor, vse njegove borce in zveste sodelavce, ki so mu pomagali ob naši severni meji graditi lepšo bodočnost našemu narodu. Zgodovinsko gradivo danes jasno izpričuje, da je bilo osvobojenje Maribora ter njegovega zaledja predvsem plod junaštva in odločnosti generala Maistra, ki si je 1. novembra 1918 v odločilnem trenutku prisvojil oblast nad Mariborom iz rok preplašenih avstrijskih častnikov. Drugo njegovo junaštvo, s katerim je bila dokončno odločena usoda jugoslovenskega Maribora pa je bila energična. preudarno pretehtana razorožitev zloglasne zelene garde v bivši dravski vojašnici, ki jo je izvršil general Maister s svojimi borci na lastno pest in proti nameram nekaterih ljubljanskih odločilnih politikov. Razorožitev zelenih gardistov je bila sijajno in do sekunde točno izvedena. Šele tedaj je postal general Maister nesporni gospodar Maribora in vsega njegovega zaledja. - »-» is l — Maribor so hoče na današnji dan dostojno in pietetno pokloniti spominu tvojega osvoboditelja. Danes dopoldne oh-pol 9. je bila v frančiškanski cerkvi maša zaduš-mca, ki so se je polnoštevilno udeležili Maistrovi borci, predstavniki mariborskih nacionalnih organizacij, ki so imele v pokojnem generalu Maistru svojega zvestega zaščitnika, ter številni sodelavci in čestilci pokojnega generala. Dre vi ob pol 18. pa bo na pobreškem pokopališču ob grobu generala Maistra, v katerem so tudi zemski ostanki njegove zveste življenjske družice nepozabne gospe Marije Maistrove, počastitev njegovega spomina v okviru posebne spominske svečanosti, pri kateri bodo sodelovali tudi naši vrli Jadranovci. Maistrovi borci se bodo ob tej priliki polnoštevilno zbrali ob Maistrovem grobu, zastopstvo Zveze Maistrovih borcev pa bo položilo na grob generala Maistra, ki je zamišljen le kot provi-zoričen do prenosa generalovih zemskih ostankov v nov, reprezentativen grob, krasen lovorjev venec, ovit v narodno troboj-nico. Spominskemu počastitvenemu slavju bo prisostvoval poleg Maistrovih borcev ves nacionalno zavedni Maribor. Slava generalu Rudolfu Maistru, čast njegovemu delu in junaštvu I rimer vzorne mladine Delovna počitniška taborišča nase dijaške mladine ob meji Maribor, 25. julija O naši mladini smo slišali v povojnih letih precej kritike in omalovaževanja. Ravno zadnja leta pa so prekucnila predsodke in pomisleke, ki so se izražali proti naši mladini, zlasti proti našemu srednješolskemu ter akademskemu dijaštvu. V trenutkih resnobe in bridke realnosti je visoko vzplamtel ogenj mladostnega idealizma v srcih naše dijaške mladine. Pokazalo se je, da je naša dijaška mladina tam, kjer je bila starejša generacija in kjer smo jo vsi želeli videti ter imeti. Naša mladina je izpričala globoko nacionalno čustvovanje, izklesano značajnost, vzorno nesebičnost in strumno pripravljenost. O teh in drugih vrlinah naše sedanje mladine pa nas prepričujejo tudi letošnja delovna, počitniška taborišča ob naši meji. V okolišu Apač v Slov. goricah taborijo ljubljanski nacionalni akademiki. Pridno pomagajo domačinom pri njihovem težkem kmečkem delu. Ljubeznivo in prijazno pa so tudi na razpolago za odkritosrčen razgovor, zanimivo debato o vsem, kar tišči in tlači našega šibkega človeka ob meji- V Lcšah taborijo mariborski akademiki, organizirani v tukajšnji podružnici Brani-bera. Prirejajo poučna predavanja in seznanjajo tamošnje obmejno prebivalstvo z vsemi perečimi problemi, ki pretresajo naš rod in ves svet. Posebno pohvalo zaslužijo tisti mariborski srednješolci, gojenci tukajšnje klasične in realne gimnazije, ki so šli letos taborit v Gradišče. Sledili sc pobudi vzornega mladinoljuba prof. Gruntarja. Nabrali so lepo število knjig ter z njimi obdarovali obmejno ljudstvo v Gradišču. Ob priliki svojega taborenja so spoznali potrebe gra-diščanskega prebivalstva, ki še danes zaradi pomanjkanja primernih cest ne more vnovčevati svojega blaga tako, kakor bi bilo nujno potrebno in kakor bi to v polni meri zaslužilo. Obmejnim kmetovalcem pomagajo na njivah in poljih, na travnikih in v gozdu. Od zore do mraka delajo in ne zahtevajo za svoje delo nobene odškodnine. Tudi na hrano ne reflektirajo, ampak si kuhajo obed in večerjo v svojem taborišču na prostem. Ta gesta naše idealne mariborske srednješolske mladine je zelo blagodejno vplivala na gradišćansko obmejno ljudstvo, ki je razbralo v srcu te mladine globoko razumevanje za velike dnevne skrbi in življenjske težave, ki jim je izpostavljen naš obmejni rod. Gradišćansko ljudstvo sicer že dobro pozna mariborsko klasično gimnazijo in njenega ravnatelja g. M. Mast-naka. ki je znan kot vsakoletni gradiščanski »božiček«. Toda s požrtvovalnostjo, 8 katero so se naši dijaki letos odrekli počitnicam ter se odločili za težko kmečko delo, so si mariborski srednješolci še bolj pridobili srca vrlih Gradiščanov. Pa ne samo na polju, travnikih in v gozdovih, povsod drugod pomagajo naši mariborski dijaki. Mladi Rems ima s seboj pravcato lekarno. Spretno in vešče obvezuje ljudi pri nezgodah, ki jih prinaša vsak dan naporno delo na polju in v gozdu. Mladega dobrotnika poznajo celo onstran meje. Ta plemenita človekoljubnost Še globlje veže hvaležne Gradiščane ter okoličane z našo mariborsko dijaško mladino, ki daje tudi starejši generaciji svetal vzor nesebičnosti, vedne pripravljenosti ter plam tečega idealizma, ki ima svoje osnove v globoki ljubezni do rodne zemlje in naroda, iz katerega je izšla. Ko številni preživljajo letošnje počitnice v udobnosti ter zabavi, naj hite njihove misli tudi v ta delovna, počitniška taborišča naše srednješolske ter visokošolske mladine, ki zasluži spričo svoje heroične požrtvovalnosti čast in toplo priznanje. Obenem izražamo željo, naj bi se tej mladini pridružila v njenem plemenitem stremljenju tudi starejša generacija, pa tudi del one mladine, ki se letos iz tega ali onega vzroka še ni mogla odločiti, da položi s sodelovanjem v obmejnih taboriščih veliko žrtev lastnega požrtvovanja na oltar domovine. Drago plačana lahkovernost 17.000 din sta dali prebrisani ciganki« ki jo zdaj iščejo orožniki Maribor, 25. julija Ljudje so pač še zmerom zelo lahkoverni četudi terjajo vsakdanje prilike od nas skrajno previdnost in preudarnost. Ni bilo še dovolj žrtev lahkovernosti, ki so nasedle raznim ciganskim coprnijam in čarovnijam ter prišle pri tem ob lepe zneske. Stara zgodba se je zdaj spet ponovila. V Dubrovnik je prišla mlajša ciganka. Oglasila se je pri Taljanovih. Doma je našla hišno gospodinjo in njeno hčerko. Z neverjetno zgovornostjo ju je prepričevala, da bo prišla v hišo sreča, če ji za tri dni izročita ves denar, kar ga imata pri hiši Pomagala si je na vse načine z eksotičnimi, nenavadnimi coprnijam i, katerim je končno podlegla lahkovernost obeh žensk, ki sta izročili ciganki okoli 17.000 din. Ciganka jima je pri odhodu zatrjevala, da se čez tri dni vrne in da jima bo potem napovedala veliko srečo. Minili so trije dnevi, minil je teden in še več, o ciganki pa ni bilo ne duha ne sluha. Polagoma sta mati in hčerka pričeli slutiti, da sta postali žrtev ciganske sleparije na račun vabljivih in goljufivih copr-nij. O svojem bridkem razočaranju sta obvestili orožnike, ki skušajo sedaj ugotoviti, kje se nahaja dotična ciganka. Priprave za mariborski festival To bo doslej največja prireditev te vrate pri nas Ljubljana, 26. julija Festival slovenskih narodnih običajev 5. in 6. avgusta v Mariboru bo velika narodna slovesnost, ki bo nedvomno privabila številne udeležence iz mnogih krajev Slovenije. Vse kaže, da bo to doslej največja prireditev te vrste pri nas. Priprave za prireditev so doslej že napredovale tako daleč, da lahko govorimo o lepem sporedu ter o nameravani veliki udeležbi Ljubljančanov. Ljubljana mora biti na festivalu častno zastopana, ne le zato, ker se redko nudi tako lepa prilika, da bi lahko prisostvovali vernemu, skrbnemu prikazanju narodnih običajev pod vodstvom strokovnjakov, temveč, ker je treba pokazati, da znamo ceniti narodne manifestacije te vrste; narodni običaji so izraz narodne duševnosti in v njih se najlepše zrcali čar preteklosti, delno celo mistična obrednost. Med našim narodom še živi mnogo krasnih narodnih običajev, ki pa niso dovolj znani in ki se postopno izgubljajo ter bi se kmalu izgubili, če bi jih ne začeli znanstveno zapisovati ter raziskovati. Mnogo tega narodnega bogastva nam rešuje folkloristični institut Pri tej priliki je treba zlasti naglasiti, da je spored festivala pripravljen po strokovnjaku, vodji našega instituta za narodopisje, znanem kulturnem delavcu Fr. Maroltu, ter da bodo prikazani narodni običaji, igre ter plesi v resnici verno in z znanstveno skrbnostjo. Spored bo zelo obširen; v podrobnosti se ob tej priliki ne spuščamo. Omeniti je treba zlasti, da bodo vse nastopajoče skupine štele nad 200 članov. Nastopale bodo panonske in belokranjske skupine; v celoti bo 9 skupin, 4 panonske in 5 belokranjskih. Posebno zanimanje bodo nedvomno budile panonske skupine, ker so panonski običaji v splošnem manj znani v drugih slovenskih pokrajinah kakor belokranjski. Te skupine bodo imele 106 članov. Posebej je treba opozoriti, da bo nastopala večja skupina iz Lancove vasi, ki bo prikazala enega naših najlepših obrednih prizorov, orače po analogiji ruskega obreda Uzen. Dalje bodo prikazali plesače, obredni pomladni prizor in figuralni prikaz More-Zkne (rusa). V drugi panonski skupini bodo uvrščeni Prekmurci, ki bodo zaplesali 6 originalnih panonskih plesov. V tretji skupini bo nastopilo 20 članov, domačinov od Sv. Jurija pri Sčavnici. Pri- ------- -—r—v voč zaiHttrivih obrednih prizorov. V četrti skupini bodo uvrščeni sodelavci od Sv. Marka niže Ptuja, 39 članov, ki bodo razdeljeni v podskupine glede na prizore, ki jih bodo prikazali. Betbkranj-ci se bodo delili v metliško, črnomaljsko, adlešičko, viniško in poljansko skupino. Tudi Belokranjcev bo nad sto. Priprave v Mariboru vodi poseben akcijski odbor. Udeleženci naj bodo brez skrbi zaradi prostora; preskrbljeno je, da bo festival prirejen na dovolj velikem prostoru, ob lepem vremenu na prostem, sicer pa pod streho. Obiskovalci bodo lahko dobro videli vse prizore, ne da bi se jim bilo treba prerivati in večina jih bo lahko sedela. Obiskovalcem iz Ljubljane bodo prireditelji preskrbeli vozne olajšave. Kaže, da bo udeležba iz Ljubljane lepa. Da bo Ljubljana dobro zastopana na festivalu, se bodo zavzela naša številna društva; zastopniki raznih društev se bodo drevi sestali na magistratu, da se bodo porazgovorili s prireditelji o udeležbi ter o podrobnostih prireditve. Mariborske in okoliške novice — Napredovanja v učitegski službi, V 6. položajno skupino so napredovali JoaU pina Ivančuč pri Mariji Snežni, Alojz Ma-zel iz Ptuja, ter Marija Zdolšek iz Sv. Jurija ob južni železnici- V 7. položajno skupino pa so napredovali Blaž Lah iz Pra_ gerskega, Hedvika Polh. iz Sv. Venčeslava, Štefanija Vrlin jak iz Sel pri Slovenjem Gradcu, Josip Novačan iz Laporja ter Ferdinanda Mrak iz Uršlje gore. — Iz carinske službe. Za carinike 8. skupine pri tukajšnji glavni carinarnici so imenovani Anton Hamer iz Ohrida, Drago Belavič iz Zameta, Svetislav Protič iz Skoplja ter Mumir Ružič iz Zagreba. Za pomožnega carinika 9. skupine je imenovan pri tukajšnji glavni carinarnici Milju, tin Popovič iz Sušaka, za uradniške pripravnike pa Mata Gozdanović iz Herceg-nova, Svetimir Jovanovič iz Splita ter Uroš Stankovič iz Rakeka. Za carinika S. skupine pri carinarnici v Gornji Radgoni je imenovan Franjo Mandaković iz Zagreba, pri carinarnici v Dravogradu pa M. Alejbegović iz Maribora, Razen tega so premeščeni iz Maribora: Pavle Stojkovič k osrednji carinski blagajni v Novem Sa. du, Mihajlo Sinadič h glavni carinarnici v Subotici, Hugo Vernic h glavni carinarnici na Sušaku, Oskar Hoja h glavni carinarnici v Bosanskem Brodu. Marjan Bro-zović ter Ulja Biščevič k carinarnici v Pre. ku, Ivan Medanič pa k carinarnici na Rakeku. ■ — Pamet mu bodo preiskali. V včerajšnji številki smo poročali o kazenski razpravi, ki se je vršila pred velikim kazen, skim senatom mariborskega okrožnega sodišča proti 281etnemu Jožefu VVeisu, ki je zažgal domačijo svojega tasta. Pri razpravi se je obtoženi VVeis zagovarjal, da je zažgal zaradi obupa, ker se žena ni hotela vrniti k njemu. Povedal je tudi, da je hotel po požaru izvršiti samomor s tem. da bi se vrgel pod kolesje vlaka, pa ni imel za to dovolj energije. Razprava je bila preložena in sicer zaradi tega, ker je Weisov branilec predlagal, naj se preišče obtoženčevo duševno stanje in naj se povabi k razpravi tudi We:sova žena. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Turato, ptised. niki so bili s. o. s. Lešnik, Kolšek, Haber-mut in dr. Germovšek, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Košenina. — Razdejanje. V stanovanje trafikanti-nje Roze Dobričeve v Studencih, Aleksandrova cesta 23, je vdrl 301etni ključavničarski pomočnik Jožef S. ter razbil 6 š*p. Navalil je na Dobričevo ter jo s pestjo udaril po glavi. Orožnikom je Jožef S. de_ jal, da je vdrl v stanovanje R. DobriCeve zaradi tega, ker se je silno razburil, ko je DobriČev sin gledal v njegovo stanovanje in poslušal, kaj se pogovarjajo. Zadeva bo imela svoje odmeve pri sodišču. — Povožen pismonoša. Neki tovom; avto je podrl na tla pismonošo Vinka Jagodica iz Šoštanja, ki ima1 zlomljeno levo nogo. Odpremili so ga v bolnico. — Z gnojnimi vilami nad avtomobilisTa. Na banovinski cesti v Cogetmcih je neki moški, ki je bil vinjen ustavil osebni avto. ki ga je šofiral Ignac Pergel iz Turnišča. V avtu so bili 4 potniki. Možakar je ustavil avto ter navalil z gnojnimi vilami na šoferja. Pri tem je na ves glas kričal: »Gospoda se vozijo, a jaz moram delati. Pcr. gel je bil stopil v svoje vozilo ter se naglo odpeljal, da se tako izogne spopadu. Napadalca so orožniki izsledili. Je to neki posestniški sin Alojz Hanzel, ki so ga orožniki ovadili državnemu tožilcu. — Nesrečna ljubosumnost, v Post ružni-kovi gostilni pri Sv. Primožu na Pohorju je nastal med fanti pretep zaradi nekoga dekleta. Odjeknili so tudi streli, k sreč pa ni bil nihče ranjen. Glavnega krivca, nekega Štefana Erica, so orožniki prijavili oblastem. Pri zaslišanju je Eric dejal, da je streljal zaradi tega, ker je bil silno lju. bosumen na neko dekle, k- se Je zabavalo z drugimi fanti. V Kumnu pri Sv. Lovrencu na Pohorju pa je posestnik Viktor črešnar iz ljubosumnosti navalil na svojo ženo Jožefo ter jo z žepnim nožem večkrat zabodel v stegno. Tudi Crešnar je pri zaslišanju izpovedal, da je svojo ženo, s katero ima 5 otrok, zabodel zaradi tega, ker je bil ljubosumen. — Nesreča ni^rar ne počiva. Pred Tra-felovo gostilno na Pobrežju je neznana kolesarka podrla na tla 3!etnega. Karla Ko. vač ča, ki je obležal nezavesten s težkimi poškodbami po vsem telesu. — V Framu je padel pod voz 5'etni tesarjev sinček Franc Razboršek ter si pri padcu poškodoval obe roki. — V Ehrlichovi tekstilni tvornici je padel lSletni Alojzij Maric iz Dobrave tako nesrečno, da si je zlomil desnico. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnici. — Vsa Kradejo. Hišnemu posestniku Leopoldu Barti s Koroške ceste 40 so ukradli razno gospodarsko orodje. — Iz vrta zasebnice Marije Sirec na Pobreški cesti 15 je izginila decimalna tehtnica, vredna 800 ctn. — Mizarskemu pomočniku Leopoldu Čepe ju iz Kaitmice je bilo izpred neke gostilne v ulici Kneza Koclja ukradeno dvokolo znamke »Alfa« z evid. štev. 2—134018. — Iz stojnice v Stross-majerjevi ulici je izginila mesarju Matiji Holcu s Pobrežja 100 din vredna telečja koža. — Adolfu šenoviču. stanujočemu na Ruški cest; 29, je zmanjkalo iz stanovanja razno perilo, vredno 400 din. — Elektriku Cirilu Slani iz Radvanjske 6 je neki zli-kovec ukradel jopič, ki ga je imel na ko_ lesu pred neko gostilno na Frankopanovi ulici. — Posestniku Alojziju 2ivku iz Maribora sta izginila iz čebelnjaka 2 panja. — V Završah se je neki 301etni Franc L. vtihotapil v stanovanje Franca Stočaja ter mu odnesel razno perilo, obleke in druge predmete v skupni vrednosti okoli 2000 din. Franca L. so orožm k! aretirali, toda pri zaslišanju je taiil vsako krivdo. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna prt sv. Antonu na Frankopanovi 18. tel. 27—01, ter Vaupotova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti, tel. 21-^79. — Saje zanetilo pota*. V blizini postajnega poslopja v. Cirkovcih so zanetile saje ogenj, ki je zajel pšenično slamo posestnika Ivana Trčka. V Bukovcih pa je zgo. rel kozolec Lovrenca Vajde. Oba posestni, ka sta precej oškodovana. — Bfarlborsko vreme. Najnižja temperatura je kila včeraj 12.1, okoU poldneva 18.8, popoMne je temperatura spet narasla. — Grob pri grobe. V Jezdarski ulici 5 je preminil zasebnik Jurij Kugler, star 69 let. žalujočim naše globoko sožalje! — Na mariborski živinski sejem dne ~-r». julija je bilo prignanih 15 konj, 20 bikov, 190 volov, 426 krav in 25 telet. Cene so bile: debeli voli 3.90 do 5, poldebeli voli 3.25 do 4, plemenski voli 4.25 do 5.50, biki za klanje 3.25 do 4.25, klavne krave debele 3.50 do 4.50, plemenske krave 3.50 4.50, krave klobasarice 2 do 3, molzne krave 4 do 5.25. breje krave 3.50 do 4.50, mlada zvina 3.70 do 5.25, teleta 4 do 6. Prodanih je bilo 285 komadov. Mesne ce. ne: volovsko meso I. vrste 10 do 12. vo-lovsko H. vrste 8 do 10, meso bikov, krav in telic 6 do 12, telečje meso I. vrste 10 do 12, telečje meso n. vrste 8 do 10, svinjsko meso sveže 10 do 16 din za kg. — Kaznilniške novice. V I. položajno skupino zvaničnikov je napredoval pri tukajšnji moški kaznilnici paznik M hael Ragolič, v II. pol. skupino zvaničnikov paznika Ivan Lešnik in Sigmund Vezjak. Pazniku Ivanu Lipovšku je priznan M. period povišek I. položajne skupine zvaničnikov. Na lastno prošnjo je premeščen iz lepogiavske v mariborsko kaznilnico paznik Josip žibek. — Svojo domačijo zažgal ? V Ravnah je zgorela hiša Blaža Pesnika. Poleg hiše so zgorele tudi svinje ter ves inventar, tako da je skupna škoda okoli 14.000 din. Na podlagi ljudske govorice pa so orožniki pričeli s poizvedbami. Zaslišali so Blaša Plešnika, ki je osumljen, da je zažgal lastno domačijo, da bi prišel do zavarovalnino. Plešnik taji vsako krivdo. — 401'. tuieo mature so obhajali na Pohorju abiturienti maritK>rske klasične gimnazije, ki so pred 40 leti končali v Mariboru svojo srednješolske študije. Med udeleženci maturantske proslave sta bila iz Maribora višji sodni svetn.k g. Lenart in g. Fric Scherbaum. Slavijenci so imeli v kapeli na starem mestnem pokopališču mašo zadušnico za pokojne profesorje in študijske tovariše. Poklonili so se tudi trem pokojnim profesorjem, ki počivajo na starem pokopal šču. — Nesreča pri gradnji petanjskega m°. stu. Gradbena dela pri petanjskem mostu ■ naglo napredujejo. Pri gradnji je doletela delavca Antona Cepina težka nezgoda. Na nogo mu je padla betonska plošča in mu jo občutno poškodovala. — Iz °rožniške službe. Iz Murske Sobote je premeščen v Ljubljano k štabu ljubljanskega orožniškega polkovnega poveljstva orožniški kapetan I. st. g. Rajko Va-tovec, poveljnik murskosoboške orožniške čete. V teku triletnega službovanja v naši prekmurski metropoli si je pridobil s'm. patije v vseh mursko??oboških narodnih krogih s svojim korektnim nastopanjem. — Mladoletni roparji. Veliki kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je včeraj dopoldne obravnaval roiparski napad, ki so ga Izvršili trije mladoletni fanti v starosti 17 let v Zelenikovem gozdu v Spuhlji pri Ptuju. Napadli so berača Josipa Popovska ter mu s silo odvzeli 2 din in ogorek cigare. Neki mladoletnik pa je bil tudi obtožen, da je večkrat zlorabil svojo llletno sestro. Vsi obtoženci so bili spoznani za krive in so bili obsojeni Jožef. S. na leto dni in 7 mesecev zapora, Janez V. na 6 mesecev zapora, Jožef H. pa na 4 mesece zapora. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Turato, prisedniki so bili s. o. s. Lešnik. Kolšek. Habermut in dr. Grmovšek, dočim je obtožbo zastopal dr_ žavni tož lec dr. Košenina. — Vse taji. Na policiji so včeraj ves dan zasliševali lažnega »železniškega uradnika«, ki je skušal z napačnimi legitimacijami opehariti razne trgovce v Mariboru in Ptuju o čemer smo izčrpno poročali v včerajšnji številki. Aretiranec pa je pri zaslišanju tajil krivdo in se sedaj ne ve, katero je prav za prav njegovo pravo ime. Ob soočenju s trgovcema Karbeutzem in Kleindinst-Pošem se je izkazalo, da gre za dejanskega sleparja, dočim aretiranec to odločno taji. Sedaj se prav za prav niti ne ve, katero je njegovo pravo ime, saj se je izdajal za Klajiča, Mitroviča, Van. deja itd. — V dveh urah dvakratni skok tempe, rature. Včeraj opolJn^1 je nastopilo v zvezi z deževjem občutno ohlajenj?. Toplota je do 13. ure padla od 21 na 10 stopinj. Proti 14. uri pa se je nenadoma zjasnilo in ob 15. uri je toplomer že kazal preko 20 stopini na soncu. — Po 24 letih operacija bojnih razstrel-kov. Tukajšnji brivski mojster Drago Ju-ratič je bil med svetovno vojno na soški fronti ponovno in težko ranjen. Komaj za silo zaceljen. je moral spet v bojni metež pod razstrelke granat in šrapnelov. Naj. hujši so mu bili oni v glavi. Te je do zadnjega časa potrpežljivo prenašal. Sele pred nedavnim, ko so mu razstrelki le preveč nagajali, se je odločil za operacijo, ki jo je Brečno izvršil šef primarij dr. Cernič. G. Juratič pa se Se noče posloviti od osta-Uh »spominov* v oprsju, ki jih hoče, kakor pravi, še nadalje hraniti kot >spomin« na svetovno vojno. — Prijetni izleti. Nekateri mestni očetje so šli tudi letos, kakor lani, na prijeten izlet v inozemstvo. Kakor zatrjujejo, je bila vožnja precej zabavna. Podoba je. da so postale te vsakoletne inozemske vožnje naših mestnih očetov nekakšna tradicija. Skupno z mestnimi očeti so potovali tudi njihovi znanci ter prijatelji. Iz krogov ma. riborskega ženskega sveta pa se čuje predlog, da bi se vsaj vsako tretje leto organizirala tovrstna vožnja r ,, . . j _ JI i —* — Poftar na Pobrežju. Danes ponoči je nastal požar v gospodarskem poslopju Ivana Jeleniča na Aleksandrovi cesti 121. Gospodarsko poslopje je popolnoma zgorelo. Gasili so pobreški in zrkovski gasilci. Skoda znaša okrog 30.000 din. — Vlomilci v pohorsko župnišče. Pri Sv. Primožu na Pohorju so se vtihotapili v župnišče župnika Dolinarja podjetni vlomilci, župnik se je pa zbudil, nakar so vlomilci pobegnili. Sli so k posestniku Kreoij- en, kjer so si privoščili svinjo. V hlevu so ji odrezali glavo, meso pa nato odnesli. Nato so pose tili soseda Ferdinanda Urana In mu odnesli nekaj vina in jabolčnlka. Sodijo, de sta bila na delu zloglasna Pečov-nik in Zaje, ki sta predsnočnjim izvršila roparski napad v gostilni Marije Pečolar-jeve v Lehnu na Pohorju. — Šahovsko tekmovanje prvenstvo Maribora. V XXV. kolu so b H rezultati naslednji: Gerželj : dr. Krulc 1:0, ftume-njak : Ketiš 1:0, črtali« : Babic 1:0. Mi-šura : Lukež sen. 1:0, Mohoičič : Nosan 1:0, Marvin : Regoršek 1:0. Lukež jun. : Pesek remis. partija Vidovič : Knehtl Je bila preložena. Gerželj je v prekinjeni par-tiij proti S um en jak u pristal brez ;gre na remis. Miiura je v prekinjeni partiji dobil proti Pesku. Stanje je naslednje: Mišura 10.5, Gerželj 10 (2), dr. Krulc 10, Mohor-čič 8 (2) Marvin 7 (1), Lukež sen. 7, Re. goršek. Babic 6. V dovič 5.5 (3). Crtalič 5.5 (1), flumenjak.* Nosan 5, Lukež jun. 4.5 (1) Eferl 4.5, Ketiš 3.5 (3). Knehtl 3 (2), Pesek 2 (3). Dve žrtvi avtomobila Maribor, 26. julija Davi ob 3. je povoz 1 avtomobil 062. ki ga je vozil Ivan Doki iz Maribora, 33-letnega delavca Antona Ml nariča na cesti proti Sv. Petru. Ni še znano, ali gre za samomor ali nesrečo. Mlinaric je bil namreč pred tem v neki gostilni in se je vinjen vračal domov. Soiisee je odredilo obdukcijo trupla, ki bo na Pobrežju. V Selnici ob Dravi je ponoči povozil neki nemški avtomebilist -lOletnega Ivam šerblina. ki je dobil poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, kjer je pa podlegel poškodbam. Avtomobilih je pobegnil, vendar so mariborske oblasti obvestile obmejno stražo, da ga ustavi. Naplavljsno truplo Pri Sv. Ožboltu je Drava naplavila DO-znanesra utopljenca, visokega okrog 170 cm in starega 40 do 50 let. Truplo je bilo že popolnoma razpadlo in sodijo, da je ležalo v vodi najmanj mesec dni. Po obleki sodeč, gre za nemškega državljana. Iz Celja — c Ka/.cn za grd zločin. Dne 6. t. m /.večer je popival 27-ietni delavec Juri i Zakelšek iz Sp. Raven pri Zetalab. oče dveh otrok, v večji družbi v vinotoču Ivana Ko-larja v Sp. Ravnah Družba ie izpila več kot 10 litrov vina in se odpravila malo pred polnočjo proti dotnu. Zakelšek ie vzel z mize liter vina in stopil v družbi Jožeta Bukovška domov. Oba sta šla na kozolec, da bi tam prenočila. Takoj za njima ie prišel Ivan Kolar. Začel je klicati Zakel-ška in zahteval, da mu vrne ukradeno steklenico pri sebi Kolar je kričal dalie in ozmerjal Zakelška, da ie tat. Zakelšek ie nato stopil s kozolca, pograbil v drvarnici debel kol. skočil h Kolarju in ga udaril s kolom po glavi. Kolar se je zgrudil, nakar ga je Zakelšek še večkrat udaril s kolom. Zdrobil mu je lobanjo na več mestih ter ga poškodoval tudi po vratu, prsih, rokah in noi>ah Kolar ie drugi dan podlegel strašnim poškodbam Zakelšek je nasilen človek Leta 1937 je bil obsojen na denarno kazen, ker je ogrožal lastno mater, tako, da je morala bežati iz lastne hiše. Pri razpravi ni kazal nikakega kesa zaradi uboja. Obsojen je bil na 5 let robije in izgubo častnih pravi za dobo 5 let. Kola jt-vi vdovi Justini pa mora plačati 850 din za Kolarjev pogreb —-c Umrla je v torek v celjski bolnici v starosti 35 let ga Josipina Puklova, soproga vinskega trgovca g. Filipa Pukla z Lož-nice pri Celju. Pokojna je bila vzorna žena in izredno skrbna mati treh otrok Pogreb bo v četrtek ob 16. iz hiše žalosti na Lož-nici (nova vila blizu Butejeveg.i mostu* na okoliško pokopališče. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, svojem naše iskreno sožalje! —c Napad v gostilni. V neki gostilni v Slivnici pri Celju je neki hlapec v nedeljo napadel 25-letnega sina posesinice Karla Gajška iz Slivnice in na večkrat nabodel z nožem v desno roko Gajška so oddali v celjsko bolnico. —c Dve nesreči. Ko se je peljala 23-let-na dninarica Franja Ronuhova iz Slivnice pri Celju v nedeljo z vozom iz Doberteše vasi pri St. Petru, se je konj, ki je bil vprežen v voz, splašil in zdirial z vo/v»m po cesti Romihova je padla z voza in si zlomila desno roko v komolcu Istega dne se je v Zabukovci pri Grižah ponesrečil dveletni rudarjev sinček Stanko Brezov-šek. Doma se je polil z vrelo juho ter se hudo poparil po desnem licu in obeh rokah. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c Speceristi in manufakturisti s«* bodo pomerili na zelenem polju. V nedeljo 30. t. m. se bo pričela na Glaziji šaljiva nogometna tekma med celjskimi špeeeristi in manufakturlsti pod geslom »Vaga proti metru«. Tekma bo gotovo privabila mnogo gledalcev, saj bo bo nudila dovolj zabave. —c Sokolsko društvo Celje 1 izreka bratsko zahvalo vsem, ki so s podporami, darili, sodelovanjem ali s svojo navzočnostjo oripomogli k izredno uspelemu telovadnemu nastopu dne 16. julija v Gaber ju. štrigova bo elektrificirana Strtgova, 25. julija N'a tem mestu smo že poročali o akciji lokalnih činiteljev za elektrifikacijo Stri-gove in njene okolice. V ta namen je bila ž? lani v S tri go vi ustanovljena zadruga, k; je pripravila že vse potrebno, da načrt čimprej uresniči, žlo je pri tem tudi za to, ali se naj tok falske elektrarne podaljša iz Čakovca ali pa iz Ljutomera. Tudi falska elektrarna je za to progo napravila vse potrebne korake, da more čim prej napeljati tok v Strigovo. Na podlagi vsen garancij lokalnih čin.teljev je falaka elektrarna zaprosila bansko upravo za dovoljenje. Po tem je občina Štrigova razglasila na običajen način eventualne pomisleke prebivalstva glede elektrifikacije. Po prestani dobi tega razglaševanja se je pretekli teden oglasila na občini Stn-govi uradna komisija, ki so bili v nji are-ski nače mik, dva zastopnika banske uprave, zastopniki občine in falske elektrarne. Ko je komisija uradno ugotovila, da za elektrifikacijo ni nobenih zadržkov, je Izjavil zastopnik falske elektrarne, da ae bo začelo z napeljavo toka spomladi preko Stročje vasi. Torej tudi ta kraj, eden nafilh najprometnejsih v srezu, bo elektrificiran, a Čimer bo pač zelo ustreženo gospodarskim zahtevam kraja.