GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM ELfKN nasa • HPCK smucma LETNIK 17 ŠTEVILKA 1 15. JANUAR 1978 II novem letu Sprejetje in priprava na vsakodnevno praktično uporabo novih osnov našega življenja in gospodarjenja v kolektivih, je naložilo tudi naši delovni skupnosti velike dodatne zadolžitve. Opravili smo jih po predvidevanjih v okviru rokov, ki smo si jih zadali na zadovoljiv način. Neprestano spremljanje praktičnega preizkusa nove samoupravne in upravne organiziranosti, ki bo tudi formalno veljala z novim letom, nam je omogočilo potrebne manjše spremembe v teku leta zato, da bi notranje življenje in poslovanje v novem letu teklo s čim manj težavami. Pripravljene in razprav-Ijane so bile večje projektne naloge kot programska usmeritev v skladu z našim srednjeročnim načrtovanim razvojem. Razdelan in v končni fazi je predlog celotne ureditve Elana in njegovega razvoja na področju Begunj za obdobje do leta 2000. Koncem januarja bo celotnemu kolektivu in javnosti razgrnjen predlog variantnih rešitev za to področje, nato pa bodo sledile konkretne rešitve za rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje smuči kot prioritetna investicijska naloga za naslednje leto. Pretečeno leto je tudi bilo tisto, ko smo morali investirati v že (Nadaljevanje na 2. strani) Modonna di Campiglio — slalom za svetoval pokal II novem letu (Nadaljevanje s 1. strani) zdavnaj potrebne spremembe znotraj opremljenosti tovarne pa do sedaj ni bilo sredstev. Tako smo zamenjali staro, dotrajano in premajhno telefonsko centralo, instalirali novo cisterno z objektom vred za gorilno olje, spravili v pogon novi, večji kotel, ki bo pokrival potrebe sedanje Velikosti pri Elanu ipd. Spremenjen je bil prejšnji režim transformatorske postaje in napetostnega voda tako, da smo sedaj prešli tudi v Elanu na enotni režim, ki ga imajo druge delovne organizacije v okolici že nekaj let itd. Te investicije, poleg nabav opreme za neposredno produkcijo so terjale v letošnjem letu precejšnja sredstva. Idejno in projektno je bilo obravnavanih pet novih proizvodnih kompleksov, od česar so bili trije osvojeni, eden pa proti koncu leta tudi že realiziran. Stekel je namreč projekt prehoda Elanove proiz- vodnje plastike na področje ABS materialov v sodelovanju s finsko fa. Korpivaara. Dva nova proizvodna programa bosta predvidoma doživela začetek uresničevanja v letu 1918. H koncu gredo tudi formalne in finančne priprave za proiz- vodnjo smuči v Avstriji. Tudi sodelovanje in dohodkovno povezovanje z LIK Kočevje pri proizvodnji JET smuči se proti koncu leta že korajžno izmotava iz začetniških težav. Vsem tistim, ki so h tako ogromnim nalogam na vseh področjih, projektnih in programskih reševanj ter uresničitev kakorkoli pripomogli, moramo biti vsi v kolektivu hvaležni, saj so s svojimi prispevki pripomogli k sigurnemu obstoju Elana in njegovi krepitvi tudi v prihodnjih letih. Kot ambiciozen kolektiv, ki si vsako leto postavlja velike naloge, smo kar vajeni precejšnjih skokov v proizvodnji in prodaji. Tudi tisti, ki nas poznajo, niso presenečeni nad takšnimi rezultati, čeprav ob tem mnogokrat pozabljamo, kako ogromni napori so potrebni, da bi dosegli takšne cilje. Da bi uspešno opravili naloge se ne samo zaposleni, posvečajo skoraj izključno svojemu delu v Elanu, temveč mora takorekoč celotna družina intenzivno živeti z nalogami Elana in so drugi interesi pa tudi življenske nuje temu povsem podrejeni. Seveda so tudi obratni primeri, ko nekateri izkori- ščajo dobro delo drugih, se netovariško, nesamouprav-no samo okoriščajo s tem, da so člani tako dobrega in s tako dobrim imenom uveljavljenega kolektiva, pa se samo mezdno obnašajo in po možnosti hodijo zgolj po zanje neupravičeno visoko plačo. Notranjo svojo moč bomo morali pokazati tudi s tem, da bomo od takšnih terjali spremenjen odnos do dela ali pa jim zaprli vrata do dobrega kosa kruha, ki ga takšni ponavadi še radi pregodrnjajo. Ob tem, da nas je bilo v letošnjem letu za 3,5 % več zaposlenih kot v lanskem smo proizvodnjo za trg po nespremenjenih lastnih cenah dvignili za 40 % oz. na zaposlenega za 1/3. Osebni IfllCEMAR sezoni le dohodki so bili višji za 44 % in smo se s tem odlepili od dna delovnih organizacij lesne industrije, kjer se je Elan nekaj let nahajal. Prodaja nam je tekla dobro, celo predobro, kar je nevarno. Povpraševanje po naših izdelkih je namreč daleč presegalo naše možnosti, s tem pa nezadovoljstvo kupcev raste in nam Žugajo češ, tudi vi nas boste še iskali pa vas mi ne bomo mogli poslušati. Takšnega stanja se ne veselimo, zato bodo naši napori morali biti v naslednjem letu še večji, da bi kupce tudi glede količin kot kakovosti bolje zadovoljili kot letos. V letošnjem letu je bilo na področju razvoja doseženo nekaj novih dobrih rezultatov. Vloženih je bilo mnogo truda in denarja na področju razvoja smuči, popolnoma nove kolekcije tudi po izgledu za prihodnjo sezono, ki bo že nared za svetovno prvenstvo v Garmischu, nadalje v razvoj večjih plovnih enot, kom- pletiranja ponudbe na področju telovadnega orodja z novimi talnimi oblogami, predelnimi stenami itd. Vse navedeno nas lahko navdaja z zadovoljstvom, da smo opravili dobro delo, za kar gre pohvala večini sodelavcev iz vseh področij, tako pripravljalnih in spremljajočih služb, nabave, vzdrževanja, komunalne dejavnosti, menze, do neposredne proizvodnje, prodaje ter skladiščenja. Tudi letos bodo morali vsi oddelki in službe storiti več kot prejšnje leto. Ta naloga se bo ponovila tudi z naslednjim letom. Skok moramo po- in v M 1 zmagal novno narediti, da bi še bolj utrdili Elanovo ime in da bi bilo vsakemu v Elanu bolje kot v preteklem letu, saj imamo soodvisnost delovnih in poslovnih dosežkov z nagrajevanjem precej dobro vpeljano. Ko smo s planom in delovnim koledarjem v letu 1978 prevzeli skupno naloge in obveznosti, smo sklenili v prihodnjem letu še bolj umno gospodariti s še večjo delovno zavzetostjo v prid družbe kot celote ter v prid zagotoviti vsakemu Elanovemu članu še boljše življenje. Želimo si tudi v novem letu zdravje, vsem družinsko varnost in srečo, s spoštovanjem slehernega dobrega člana našega kolektiva in družbene skupnosti ter večji mir v vsakdanjem življenju na splošno zadovoljstvo vseh. Dolfe Vojsk Telegram Stenmarku takoj po zmagi v Zwiesl-u 9. januarja 1978 Elan te pozdravlja kot trikratnega zmagovalca svetovnega pokala. Dolfe Vojsk — ELAN ELAN v novi smuč. sezoni Po tekmovanju so najzaslužnejši prejeli priznanja In nagrade V letošnji sezoni so začela veljati nova FIS pravila, ki med drugim predpisujejo bolj odprt veleslalom, z manj vraticami, bolj podoben smuku kot je bil doslej. Tem pravilom je sledila tudi tovarna ELAN, ki je za odprtejše veleslalome, zlasti take na mehkem snegu, razvila novo veleslalomsko smučko. že testiranja na treningih so pokazala, da je ELAN na pravi poti, kvaliteto nove smuči pa so popolnoma potrdili tudi izredni rezultati Stenmarka in Križaja na letošnjih tekmovanjih. Nova smučka — zaenkrat še prototip — bo v kolekciji Elanovih smuči za leto 1978/79, ki bo javnosti predstavljena na sejmu ISPO v Munchnu — februarja 1978. Elanovi tekmovalca pa bodo imeli smuči z novim dekorom že na svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah, 28.1. do 5.2.1978 v Garmischu — Na tem svetovnem prvenstvu je ELAN prevzel pokroviteljstvo nad moškim slalomom, kii bo na sporedu 5.2.1978. ELAN je tudi razširil in izboljšal svoj tekmovalni servis, tako da je vsak tekmovalec na Elanovih smučeh deležen skrbi Elanovih strokovnjakov. V letu 1977 je ELAN izdelal okrog 400.000 parov smuči, od tega 25 % tekaških, 85 °/o smuči izvozi v zahodne države. V letu 1978 bo ELAN razširil svojo proizvodnjo še v dva obrata. Prvi obrat v Kočevju (Slovenija) je že začel z delom, obrat v Avstriji pa bo začel delovati v začetku 1978. leta. S tem se bo Elanova kapaciteta povečala na 500.000 parov letno. narja. Ker so bili vsi sodelujoči izredno navdušeni in jim tekaška tehnika ni delala prevelikih preglavic, so vsi z veliko nestrpnostjo čakali na začetek tekmovanja na 2,5 km dolgi progi. Tekmovanje je potekalo v pravom borbenem vzdušju, čeprav bi za nekatere tekmovalcc resnično veljalo, da so se ga udeležili z olimpijskim geslom »važno je sodelovati...« Kot smo lahko razbrali iz sicer malce utrujenih, a vendar vedrih obrazov udeležencev po tekmovanju, so brli vsi s seminarjem zelo zadovoljni dn navdušeni nad možnostmi, ki jih nudi ta tek in hoja na smučeh za aiktivino rekreacijo. Vsi po vrsti so nam obljubljali, da se od tekaških smuči ne ločijo več ... Miha Šefic Udeleženci seminarja so se na Pokljuki tudi pomerili med seboj. Njihovo geslo je bilo: Važno je sodelovati. Vse o teku nu smučeh Seminar na Pokljuki decembra lani Kot akcijo za popularizacijo teka na smučeh smo priredili seminar z delovnim nazivom »Vse o teku na smučeh«. Seminar je bil organiziran 7. in 8. decembra na Pokljuki, v sodelovanju z našim največjim domačim poslovnim partnerjem na področju prodaje smuči OZD »Slovenijašport« in s proizvajalci ostale opreme za tek na smučeh: Alpino, Pletenino in Planiko. Na seminar smo povabili neposredne prodajalce iz športnih oddelkov trgovin iz vse Jugoslavije, v katerih prodajajo naše smuči. Cilj seminarja je bil, prodajalce čim bolje seznaniti s pravilno izbiro tekaške opreme, obenem pa jim tudi omogočiti, da praktično preizkusijo tek na smučeh in se sami prepričajo o prednostih in lepotah tega športa saj lahko sa- Akcije za popularizacijo teka aa smučeh Glede na perspektivno usmeritev naše proizvodnje tekaških smuči, ki se bo v prihodnjih letih povzpela na približno 40% celotne proizvodnje vseh smuči, smo se letos odločili, da pričnemo s široko akcijo oživljanja te smučarske panoge pri nas. Širom po svetu, z izjemo nordijskih dežel, kjer je tek in hoja na smučeh prebivalcem »že v krvi«, se je namreč ta šport v zadnjih nekaj letih izredno močno razvil. Navkljub velikim zdravstvenim in ekonomskim prednostim (stroški nabave, opreme ...), o katerih je bilo iz-reženo in napisano že mnogo besed, se iz leta v leto počasi razvija tudi pri nas. Osnovna misel, oziroma vzrok za organizacijo mo s takim znanjem dobro svetujejo kupcem pri izbiri opreme. Kljub za trgovce malce neugodnemu terminu in slabem vremenu v nižinah, nam je bilo že pred napovedano uro za pričetek seminarja jasno, da se naše črnoglede napovedi glede udeležbe ne bodo uresničile. Približno 90 udeležencev je prvi dan popoldne, z velikim zanimanjem spremljajo predavanja naših sodelavcev bratov Janeza in Cveta Pavčiča — priznanih strokovnjakov s področja teka na smučeh, tako da je prvi delovni dan seminarja še prehitro minil. Naslednji dan je bil namenjen praktičnemu preizkusu oz. učenju prvih korakov na tekaških smučeh za vse udeležence semi- vseh akcij, ki jih že izvajamo ali pa še pripravljamo za popularizacijo teka na smučeh, je približati to smučarsko panogo vsem tistim ljubiteljem športa, rekreacije in narave, ki teka na smučeh še niso spoznali. S tem dajemo svoj delež k razvoju telesne kulture oziroma aktivne rekreacije delovnih ljudi, za katere je prav tek na smučeh idealen, istočasno pa si s tem ustvarjamo tudi potencialno tržišče za naše nove kapacitete v proizvodnji smuči. Akcije za popularizacijo teka na smučeh so se pričele že v preteklem letu in nadaljevale letos, ko so naši samoupravni or- (Nadaljevanje na 4. strani) Proizvodnja tekaških smuči Je v polnem teku in se iz dneva v dan povečuje. Tudi kvaliteta tekaških smuči je konkurenčna. Akcije... (Nadaljevanje s 3. strani) gani sprejeli odločitev, da podarimo smučarski zvezi Jugoslavije tekaške smuči, ki so zaradi zastarelosti in druge kvalitetne vrste že vrsto let bremenile naše skladišče gotovih izdelkov. V ta namen smo v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu v sodelovanju z republiškimi smučarskimi zvezami že organizirali tiskovne konference, na katerih smo predali te smuči za osnovne smučarske organizacije z namenom, da omogočijo vsem zainteresiranim spoznati in vzljubiti to smučarsko panogo. Ob teh prilikah smo seznanili novinarje in funkcionarje smučarskih zvez tudi s stanjem naše sedanje proizvodnje smuči ter tehnološkimi in proizvodnimi načrti za prihodnost. Vse republiške smučarske zveze so se nam preko svojih predstavnikov zahvalile za že tradicionalno dobro sodelovanje v preteklih letih in za darilo z obljubo, da se bodo tudi oni v največji možni meri potrudili pri delu za uresničitev naših skupnih ciljev. Naši jubilanti ZA NEPREKINJENO DELO V ELANU 30 let. 1. Potočnik Vinko 2. Benedik Jože 3. Grmovšek Tončka 4. Kolman Tatjana 23. Kaurin Štefan 24. Novkovič Angela 25. Repe Marija 26. Rezar Jože 27. Švab Marta 28. Uršič Zdravko 29. Vogelnik Marija 30. šiško Rajmund 10 let: 20 let INŠTITUT »ELAN« BEGUNJE NA GORENJSKEM Štejem si v prijetno dolžnost, da se čeprav nekoliko pozno priključujem k čestitkam, ki jih prejemate ob uspehu našega smučanja. To še posebno, ker je k zaslugam tega dosežka v veliki meri doprineslo domače raziskovalno delo oziroma je plod večletnega prizadevanja kolektiva in posameznikov vašega inštituta. Ta uspeh pa še posebno opravičuje tudi zaupanje, ki ga je imela naša družba ob dodelitvi sicer skromnih finančnih sredstev, katera so omogočila realizacijo raziskovalnega in razvojnih prizadevanj vašega kolektiva. Prejmite iskrene čestitke in najboljše želje za bodoče delo. Tajnik komisije za inovacijsko dejavnost Tone Bole, dipl. ing. 1. Arh Anton 2. Burnar (Franc 3. Hrovat Janez 4. Jakše Marija 5. Kolman Matko 6. Kosmač Stanko 7. Mevlja Branko 8. Mrak Frančiška 9. Mrak Janko 10. Polajnar Ivanka 11. Prašiček Janez 12. Primc Frančiška 13. Renko Franc 14. Sitar Rok 15. Škofič Florjan 16. špec Jožica 17. Zupan Ljudmila 18. Arh Silva 19. Bogataj Vinko 20. Cvenkelj Jože 21. Dolžan Marjan 22. Hrovat Vida 1. Ferkolj Janez 2. Jesenšek Vera 3. Jevtič Miodrag 4. Jurgele Jože 5. Koprivec Slavko 6. Koser Vinko 7. Krivic Jože 8. Kvasnik Jože 9. Palovšnik Franc 10. Peternelj Janez 11. Rozman Peter 12. Rues Marinka 13. štefelin Lejca 14. Verhunc Anton 15. Volčjak Slavko 16. Bertoncelj Valentin 17. Horvat Jože 18. Resman Marjan 19. Šmit Stanislav 20. štibelj Franc 21. Urh Vinko 22. Urh Jože Čestitamo I Občni ibor VSK Elan Zahvala Plavalne zveze Slovenije Tovarna »ELAN« Begunje Posebej se vam zahvaljujemo za topli sprejem, ki ste ga priredili v čast plavalne reprezentance NR Kitajske ob priliki njihovega bivanja v Ljubljani, kot tudi za pozornost, ki ste jo izkazali tako kot gostitelji kakor tudi za prisrčno obdaritev naših gostov. Prepričani smo, da so naši gostje svoje prijetne vtise prenesli tudi v svojo domovino, kar ni v čast samo vaše tovarne, temveč tudi celotne naše družbe. Dovolite, da vam ob tej priliki zaželimo v prihodnjem letu mnogo delovnih in poslovnih uspehov. Tovariško vas pozdravljamo. Plavalna zveza Slovenije Sekretar, prof. Božidar Bučar Čestitke Raziskovalne skupnosti Slovenije Vodni smučarski klub Elan je imel v decembru redni letni občni zbor, na katerem so poleg drugega obravnavali tudi pristop k brodarski zvezi Slovenije, ustanovitev mladinskega aktiva ter plan dela za leto 1978. Izvolili so tudi nov odbor in ostale organe. Novi predsednik je Vili Pleško, podpredsednik pa Dežman Jože. Komunist Glasilo Zveze komunistov Jugoalavll« In ZK Slovenil« Proletarci veeh delal, združite Ml V 80 000 Predstavljamo Vam slovensko izdajo Komunista, ki izhaja v 80.000 izvodih. Poleg tega pa Vam priporočamo tudi njegovo založniško dejavnost, ki izda na leto kakih 30 knjig in brošur. Glasilo Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije prinaša v vsaki številki sestavke o najbolj aktualnih problemih razvoja in aktivnosti naše samouprav- Te dni je prišla iz tiskarne knjiga sekretarja v IKP CK ZKJ tov. Toda Kurtoviča »Obveščanje v socialistični samoupravni družbi«. Delo tega družbenopolitičnega delavca in publicista pred- stavlja bogat izbor besedil, ki so nastala v času pomembnih sprememb v naši družbi ter izrazitega soočanja starega z novim. Knjiga omogoča celovit pregled aktualne problematike, ki zade- izvodih ne družbe in njenih subjektivnih sil ter o aktualnih mednarodnih dogajanjih in gibanjih tako v posameznih dolih sveta kakor tudi v mednarodnem delavskem gibanju. V njem so nadalje sestavki iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije. Časnik piše tudi o aktualnih teoretičnih problemih, posebno v Teoretični prilogi, ki jo pripravlja Marksistični center pri CK ZKS. va ustavno preobrazbo sistema obveščanja. Saj obravnava mnogo vprašanj, od zasnove sistema obveščanja prek svobode tiska in družbene kritike do knjižnega trga in tiskane besede sploh, tako da je svojevrsten dokument boja ZK za nove odnose na tem področju. Knjiga je razdeljena v tri poglavja. V prvem teče beseda pretežno o politični teoriji sistema obveščanja v sooialistični Kakor je znano, sproži časnik vsako leto akcijo, imenovano »Teden Komunista«. Doslej je zelo uspešno organiziral dva, prav zdaj pa se je začel tretji »Teden Komunista«, namenjen »človeku, znanju in produktivnosti« ter »družbi in knjigi«. V okviru letošnjega tedna Komunista sc bo s številnimi akcijami vključila tudi slovenska izdaja. Tako pripravlja razne simpozije, okrogle mize, tribune, tim, panelne razprave, pogovore o raznih temah iz našega socialističnega razvoja ter še z drugih področij našega življenja in dela. V časniku sodeluje trenutno nad 250 dopisnikov iz vse Slovenije, s časnikom in založbo pa je povezanih nad 2000 poverjenikov Komunista v osnovnih organizacijah ZK. samoupravni družbi. Članki in govori v drugem poglavju obravnavajo v glavnem strukturo in organizacijo obveščanja, tretji del pa stališča pisca o izvajanju sistema in teorije obveščanja v naši neposredni praksi. O poklicnem Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je poklicno usmerjanje proces, ki traja praktično vso dobo človekovega življenja. Ali vsaj vso dobo človekovega delovnega življenja. Predvsem življenja v tistem času, ko se človek pripravlja na poklic. Mogoče smo včasih sploh zmotno mislili, da je poklicno usmerjanje samo priprava za poklic. Da v času, ko hodi človek v osnovno šolo, razmišlja o tem, kaj da bo postal. Ko pa se v neko poklicno šolo vključi, pa da je proces poklicnega usmerjanja zaključen. Danes vemo, da je poklicno usmerjanje mnogo širša zadeva. Vorjamemo, da se začne že zelo zgodaj, še prod osnovno šolo, da nas spremlja skozi osnovno šolanje, do vključitve v poklicno šolo, do vključitve v poklicno delo in skozi vso delovno dobo. Pred vstopom v osnovno šolo opravljajo vlogo poklicnega usmerjanja hote ali nehote starši; v času osnovnega šolanja starši in učitelji in vsi ostali vzgojitelji; v času pridobivanja poklica v poklicnih šolah učitelji teoretičnega in praktičnega pouka; kasneje pa, ko se v delo že vključimo, pa nas predvsem delovno okolje še kar naprej poklicno izobražuje in usmerja. Mnogokrat se ponovno odločimo za nadaljnje poklicno izobraževanje. Pridobimo nov poklic ali novo delo, ki nas bolj veseli, kot dosedanje. Ali samo stalno izpopolnjujemo znanje iz svojega poklica, kar nas vode v vedno večje navdušenje za naš lastni poklic. Skratka: poklicno usmerjanje je res proces, ki pomaga vsakemu posamezniku, da uresniči samega sebe: iz otroške dobe, preko splošnega šolanja, skozi poklicno šolanje in izpopolnjevanje ob delu in za delo. Precej pozornosti je posvečene tudi tisku v delovnih organizacijah in komunah, ki je podlaga celotnega informacijskega sistema. Ob tem ugotavlja Kurtovič, da je najpomembnejša informacija, ki prihaja iz družbenega temelja, iz prednjih položajev, iz prvih linij, brez nje pa ni mogoče graditi močnega, prevladujočega vpliva samoupravne osnove združenega dela na vse tokove družbenega življenja. Zaradi vsega tega bo knjiga — z uvodno besedo sekretarja IK predsedstva CK ZKS F. Šetinca — močno spodbudila in pripomogla k razvoju sistema obveščanja v razmerah, kakršne ustvarjamo v naši socialistični samoupravni družbi, iin bo v veliko pomoč vsem, ki želijo k temu prispevati svoj delež. usmerjanju STROKOVNA SLUŽBA POKLICNEGA USMERJANJA Kakor so vzgojnoizobraževalni zavodi (preprosto: vrtci) strokovne službe za varstvo in vzgojo in šole vseh vrst strokovne službe za izobraževanje, tako ima skupnost za zaposlovanje strokovno službo za poklicno usmerjanje. Kaj se to pravd? To pomeni, da so pri skupnostih za zaposlovanje ljudje, ki so strokovno usposobljeni za pomoč tistim, ki se za poklic odločajo, ki svoj poklic želijo ali morajo spremeniti in tudi za tiste, ki bi s svojega področja želeli pridobiti višjo izobrazbo, kot jo imajo. Za poklic se običajno odločajo mladi ljudje. Nekateri, ti so v večini, odhajajo iz osnovne šole v šole, ki že predstavljajo po-kliono izobraževanje, torej se morajo poklicno opredeliti že zelo zgodaj: pri svojih 14—15 letih. Nekateri pa se iz osnovne šole odločajo za šole, ki jih poklicno še ne opredeljujejo: gimnazijci. Ti pa se poklicno odločajo ob koncu srednjega šolanja, pri svojih 18—19 letih. Nekateri želijo svoj poklic spremeniti: že so dosegli nek poklic, v katerem pa niso zadovoljni. Kaj bi novega? Mogoče vedo, kaj bi radi, mogoče pa tudi ne in si želijo pogovora o svojih zadregah. Lahko pa se zgodi, da kdo mora spremeniti svoj poklic: mogoče zaradi bolezni, invalidnosti ... Prizadet, kot je že zaradi tega, mora najti nekaj, kar ga bo kljub vsemu še zadovoljevalo in ga delalo enakovrednega ostalim delovnim ljudem. Psihologi za poklicno usmerjanje in poklicni svetovalci so po svoji službeni dolžnosti zadolženi, da pomagajo ljudem v opisanih problemih. Skupnost za zaposlovanje Kranj T. Kurtovič: Informacija iz predniih položajev JEI0VIC/W * mmmm, i Bnašav&t SOiKJ GOZDAR 'obzornik ms^asssi kaluH* n bo|jV '"'('»krvlcrc/ult, ; -m * i1* A? K.j. 1miSa HI BELO *"'• ‘.'M & & ntt» 1 0 0 1/2 1 1 0 1 O 6l/Krn 1. 6. Hrovat Branko 0 0 O 0 O s\X 0 O 0 1 0 0 O 0 1 XII I -XI 7. Lanrua Mir lan . /? l 0 1 1 \\ 1/1 1/. 1 1 \/r> l 1 lo III e. Jerala Vinko 1 1 1 O 1 1 \r 1 1 1 1 1 1 n1' 3 II, 9. ..Bmcdl?!''? Anton 1 1 1 \n V? n\ O ' 10. Tranro»nlk Pilin ! 0 0 1 O O 0 0 0 O O 2 n. ni. 11. Bla$i* Franc \ n 1 O 0 1 O O 1 1 £ 0 0 5l/ Z. 12. Potočnik Zvon* \ 1 1 1/" qi/ 13. D*&aan JoJ.a 0 O 1 O O 1 0 O O O O 0 N\ 2 XI-) 11. 14 Li-pat Prane D 1 1 o 1 1 O O 1 1 1 1 1 9 Y. 15. 1 5. VREČKO Maks — Elan Begunje Mali nogomet Radovljica, 12. juni 77. 240 nastopajočih iz 37 OOS 1. ELAN Begunje — 40 točk Plavanje Radovljica 19. avgusta 77., 117 nastopajočih iz 37 OOS EKIPNO MOŠKI: 1. ELAN Begunje — 233 točk EKIPNO ZENSKE: 1. VEZENINE Bled - 158 točk 5. ELAN Begunje — 23 točk EKIPNO SKUPAJ: 1. ISKRA Otoče — 343 točk 3. ELAN Begunje — 255 točk 50 m crawl — moški do 27 let 1. HRUSTELJ Lado 50 m crawl — moški od 27—35 let 1. SELAN Franci 4. MILATOVIČ Ivan — Elan Begunje 50 m cravvl — moški od 40—45 let 1. MEVLJA Brane — Elan Begunje 50 m prsno — moški do 27 let 1. RAVNIKAR Viti 4. PRETNAR Miha — Elan Begunje 50 m prsno — moški od 27—35 let 1. SEKOVANIC Janez — Elan Begunje 50 m prsno — moški od 35—40 let 1. ROMIH Janez 5. KOZAMERNIK Stane — Elan Begunje 50 m prsno — moški od 40—45 let 1. POGAČNIK Marjan 2. MEVLJA Brane — Elan Begunje 50 m prsno — žensko nad 35 let 1. KVAS Tončka 4. PODLIPEC Amalija — Elan Begunje 50 m hrbtno — moški do 27 let 1. RAVNIKAR Viki 2. HRUSTELJ Lado 50 m hrbtno (Nadaljevanje na 14. strani) (Nadaljevanje s 13. strani) — moški od 27—35 let 1. SELAN Franci 3. MILATOVIC Ivan — Elan Begunje 50 m hrbtno — moški od 35—40 let 1. KOKALJ Janez 3. KOZAMERNIK Stane — Elan Begunje ŠTAFETA 4 x 50 m — MOŠKI 1. ISKRA Otoče 2. ELAN Begunje Avto Rally Radovljica, 4. septembra 77. 128 nastopajočih iz 34 OOS EKIPNO SKUPAJ: 1. VEZENINE Bled — 129 točk 2. ELAN Begunje — 50 točk Namizni tenis Lesce, 17. september 77. 98 nastopajočih iz 33 OOS EKIPNO ZENSKE 1.—2. ELAN Begunje — 29 točk 1,—2. LIP Bled — 29 točk EKIPNO MOŠKI: 1. ELAN Begunje — 100 točk EKIPNO SKUPAJ: 1. ELAN Begunje — 129 točk 2ENSKE POSAMEZNO do 27 let: 1. AŽMAN Breda 5. GOMBAČ Lidija — Elan Begunje Zenske nad 27 let 1. HROVAT Marička — Elan Begunje MOŠKI POSAMEZNO do 27 let 1. BURAZIN Tomo č 2. PRAPROTNIK Filip — Elan Begunje 3. POTOČNI Zvone — Elan Begunje 4. DOLAR Milan — Elan Begunje moški od 27—40 let 1. ERŽEN Lado 2. URH Jože — Elan Begunje Odbojka Radovljica, 15. oktober 77. 140 nastopajočih iz 20 OOS Elan brez udeležbe! Streljanje Z ZRAČNO PUŠKO Podnart, 22. oktober 7., 152 nastopajočih iz 30 OOS EKIPNO ZENSKE: 1. Komična tovarna Podnart — 385 krogov 3. ELAN Begunje — 305 krogov EKIPNO MOŠKI: 1. VERIGA Lesce — 795 krogov 4. ELAN Begunje — 751 krogov EKIPNO SKUPAJ: 1. VEZENINE Bled — 104 točke 4. ELAN Begunje — 58 točk ZENSKE POSAMEZNO: 1. STARIHA Darja 5. MRAK Angela — Elan Begunje Kegljanje - meš. Radovljica, november 1977, 728 nastopajočih iz 79 OOS EKIPNO ZENSKE: 1. ELAN Begunje — 584 kegljev EKIPNO SKUPAJ: 1. VERIGA Lesce — 125 točk 2. ELAN Begunje — 119 točk ženske do 40 let: 1. GOSAK Darinka Moški tekmovalni razred: 1. HEGEDIC Lado — Elan Begunje VRSTNI RED NAJBOLJŠIH MOŠKIH IN ZENSKIH EKIP NA SSI 1977 MOŠKI: 1. ELAN Begunje — 824 točk ZENSKE: 1. VEZENINE Bled-512 točk 3. ELAN Begunje — 233 točk VRSTNI RED NAJBOLJŠIH OOS NA SSI 1977 — LETNA UVRSTITEV: 1. mesto ELAN Begunje — 1057 točk — 225 nastopajočih 2. mesto VEZENINE Bled — 927 točk — 257 nastopajočih 3. mesto VERIGA Lesce — 881 točk — 261 nastopajočih , EJGAT7A 3* S7\ff0 SP/L A T ? ■llllU JUULU športne novice — športne novice — šp Mišo Magušar, drugi najboljši jugoslovanski slalomist v reprezentanci. Dosegel je že nekaj lepih mednarodnih uspehov ŠPORT Divina Galica, nekdanja angleška reprezentantka v alpsikem smučanju bo v prihodnji sezoni nastopila kot voznik v svetovnem pokalu formule 1. Vozila bo Hesketh-Ford. DSV SKI, 1977/12 V daljšem članku z naslovom »Favorit zmaguje in molči« je opisan Stenmark, njegov odnos do smučanja, treningov, tekem, do novinarjev in publicitete, do denarja in zaslužkarstva, do opreme. S simpatijo, a realno je opisan molčeči Šved. Letno dobi neuradno 300.000 DM, a to mu ne pomeni dosti. »V teh stvareh je diletant«, meni vodja Švedov oz švedske ekipe Nogler, »rad bi bil jaz Stenmark!« Trener Švedov Torgny Svensson pa pravi, Stenmark ne prinaša samo denarja švedski zvezi, da zdaj lahko pošiljajo alpsko ekipo na treninge, ampak s svojo vztrajnostjo in zagrizenostjo pri treningih vpliva na ostale člane ekipe. Stenmark pripisuje vzroke svojih neuspehov sebi, ne pa opremi. Ne potrebuje nobenega psihologa pred tekmo. Ne zdi se mu potrebno biti s svojo opremo stalno na tekočem z najnovejšimi tehnološkimi finesami. Njegove smuči tudi ne izvirajo od ene izmed šestih velikih firm, ki z miljionskimi izdatki opremljajo vodilne smučarske narode in si lahko kupijo skoraj vsakega šampiona. Čeprav Stenmark občasno testira vse vrhunske smuči svetovnih firm, izdelane v drugih raziskovalnih laboratorijih, ostaja zvest jugoslovanskim »dilcam« s katerimi je postal slaven. Ne v svojo škodo, kot meni Herman Nogler s kretnjami vzhodnjaškega tepiharja. »Predstavljajte si vendar. Ta državna firma je pač komajda izpostavljena tako negotovim gospodarskim situacijam kot so druga prosta podjetja. Ti so pač mnogo bolj v stanju izpolniti svoje obljube o preskrbi in poklicni izobrazbi!« Stenmark sam ne premišljuje o svoji prihodnosti — kaj bo iz njega, ko ne bo več glavna figura v mednarodnem tekmovalnem športu, ga trenutno sploh ne zanima. Njegovo življenje je smučanje — in čisto nič drugega. športne novice — športne novice — športne novice Gasilci Elan: BPI Tržič 5:2 3. športno srečanje gasilcev Elana in gasilcev BPT iz Tržiča 6. 11. 1977 smo imeli tradicionalno športno srečanje gasilcev Elana in BPT iz Tržiča. Tokrat smo bili gostitelji mi. Pn/i smo se v Elanu pomerili ša-histi in zmagali z 10:6 in povedli na 1:0. Šahovski dvoboj je bil mnogo trši kot na predhodnih tekmovanjih ko smo zlahka dobili. Nato smo se preselili v Poljče, kjer smo se pomerili v streljanju z zračno puško. Naše članice so tudi tokrat prepričljivo zmagale nad svojimi vrstnicami z 247:197 krogi in že smo vodili z 2:0. Moški pa smo se jim krepko revanžirali za lanskoletni poraz in jih premagali z rezultatom 678:579 krogov in tako povedli na 3:0. Iz Poljč smo se preselili v telovadnico osnovne šole Begunje, kjer je bilo srečanje v namiznem tenisu. Moška ekipa iz Tržiča je zmagala z 2:1 in zmanjšala skupni rezultat na 3:1. Naša ženska ekipa pa je odločila srečanje v svojo korist z 2:0 in povečali smo rezultat na 4:1, tako da je bilo srečanje že odločeno in je bilo keglanje na Bledu zgolj formalnost. Toda Tržičani so še vedno niso vdali. Člani so metali izredno in nas že tretjič zapored premagali, tokrat 1146:1044 podrtimi keglji. Naše članice pa so tudi letos dokazale, da so boljše. Zmagale so z rezultatom 492:446 podrtimi keglji in končni rezultat je bil 5:2 za Elan. Levji delež k skupni zmagi so prispevale ženske, ki so odločile vsa tri srečanja v svojo korist. Po maratonskem tekmovanju smo se vsi skupaj preselili na Črnivec k »Turku«, kjer smo si ob dobri kapljici in v sproščenem pogovoru izmenjali medsebojne izkušnje in si ob azključku zaželeli nasvidenje prihodnje leto v Tržiču. RESMAN Andrej Nagradna križanka V-tLlIA-N LA a CifiLOM To križanko rešujemo kot običajno, le da dobimo skozi lik, na poljih, ki sta označeni z zaporednimi številkami 2 in 14, navpično, geslo. Polji sta obrobljeni z debelejšimi črtami skozi ves lik. Rešitev, ki jo morate poslati na uredništvo, je seveda geslo. VODORAVNO: 1. ozka, težko prehodna dolina, 5. pripomočeik za prižiganje ognja, 11. ljubljanski košarkarski klub, 16. mesto v Nevadi, znano po ločitvah, 17. utrdba na hribu, 18. sodobni slikar španskega rodu (Salvador), 19. ljubkovalno ime za očeta, 20. nadležen mrčes, 21. kem. znak za iridij, 22. ječa, arest, 24. okrajšava za številko, 25. ljubkovalno žensko ime, 26. italijanski predlog, 27. zimska padavina, 29. melišče, 30. ribje jajčece, 32. začetnici psevdonima slovenskega pisatelja Lovra Kuharja, 33. malaj- ska blaznost, 35. darilo, 37. hrvaški petrol, 38. vrsta vzorca, 40. naziv naše delovne organizacije, 41. manjše plovilo, 42. del imena politika Dušana Petroviča, 43. primorska domača žival, 44. del telesa, 45. naplačilo, 47. glasbeno znamenje, 49. primorski medmet, 50. mesto v Siriji, 52. bosanska reka, 54. muslimansko moško ime, 56. latinski veznik (in), 57. pogan, 59. medmet bolečine, 60. jajčece uši, 62. kratica Osvobodilne fronte, 63. starinski naziv za vrv, 64. mesto v Dalmaciji, 66. kem. element (Cl), 68. spremljevalec boga Erosa, 70. slov. slikar (Jože Horvat), 71. del imena franc, filmske igralke (Anouik), 72. človek, ki doseže velike uspehe pri delu, 73. obrtnik, ki izdeluje pasove. NAVPIČNO: 1. kepa prsti, 2. geslo, 3. ljubkovalno žensko ime z geslom (Ana), 4. italijanska reka (orig.), 5. avt. oznaka Kranja, 6. poteg z ostrim predmetom, 7. holandsko mesto, znano po siru, 8. malik, 9. hišni bog starih Rimljanov, 10. pijača starih Slovanov, 12. egipčanski bog, 13. figura pri četvorki, 14. geslo, 15. sestavini del telesnega organa, 17. vrsta telovadnega orodja, Elanov izdelek, 18.a pritok Ljubljanice, 21. veznik, 23. mitološka bitja s pasjimi glavami, 24.a okrajšava za tremolo, 27. zelo velik kamen, 28. vrsta konjskega teka, 30. finsko jezero, 31. sredozemska rastlina, 34. vzklik pri bikoborbi, 36. vodna žival, 37. telica, 39. češka pri-trdilnica, 43. vrsta prikuhe, 44. slov. pisatelj, zlasti je pisal za mladino (France, Pastirci), 46. dušik, 48. zvezda v ozvezdju Orla, 51. kem. znak za lantan, 52. kratica za povojno pomoč, 53. pristanišče na jugu Arabskega polotoka, 55. zaporedni črki, 58. spremljevalec ognja, 60. osebni praznik, 61. vzdevek pokojnega ladjarja Onassisa, 63. kritica nekdanje teroristične organizacije v Franciji, 65. nikalnica, 67. soglasnik in samoglasnik, 69. ameriška kratica za »vse v redu«, 70. ljudska pritrdilnica. J. M. HOBBY TEST, Nemčija V primerjavi in oceni raznih smuči piše v reviji o Impulsu RC: »Pri smučeh zmagovalca svetovnoga pokala lahko ugotovimo samo povprečne zmogljivosti«. Smuči firme Fischer, Ato-mic, Kneissl in Kastle so ocenjene seveda kot super — smuči. SVENSKA DAGBLEDET, U. 12. 1977 V nedeljski prilogi naj večjega švedskega dnevnika je celostranska reportaža o ELAN-u. ŠPORT, 16. 12. 1977 Na tekmovanju Gitchi Gami Games v Telemarku, ZDA — 14. decembra 1977, ki velja za tekaški svetovni pokal, je naš tekmovalec, sicer 'kombinatorec, v teku na 15 km osvojil 3. mesto in tako 19 točk za svetovni pokal. Rezultati: 1. Torvi (FIN) — 44:41,89; 2. Kopra (FIN) — 45:09,73; 3. Gala-nes (USA) — 45:52,99; 4. Tarvo-nen (FIN) — 46:17,42; 5. Dalbakk (USA) — 46:50,51; 6. Svvigert (USA) — 46:53,92; 7. Koch (USA) — 47:03,40. Švedski profesionalni tekmovalec Lars Olsson bo nastopil med ameriškimi smučarji z našimi smučmi AKTUALNO Direktorjev nagovor novinarjem — RTV — komunistom ob obisku v Elanu Slovo od Jožice Zapustila si nas nenadoma, kljub temu, da ite je bolezen spremljala poldrugo leto. Vendar smo prav zdaj v zadnjem času upali na tvojo ozdravitev, saj si se močno prizadevala postati zopet aktivna. Kot delavka v inštitutu in kasneje v smučarskem obratu si delo opravljala vestno, dokler Je bolezen ni izločila iz naših vrst. Vedela si, da boi težko nadalje opravljala fizično delo, zato si se hotela prekvalificirati in si se vpisala v administrativno šolo. Mi smo ti pri tem pomagali z zeljo, da ti pripravimo drugo delovno mesto, ki \bi ga mogla opravljati. Tvoja želja in življenjska volja se ti žal ni uresničila. Zapustila si dom, moža in dva mladoletna otroka pri svojih tridesetih, najlepših življenjskih letih. Pogrešali te bomo, saj si bila 'V Elanu več kot 6 let in ti je Elan postal drugi dom. Oba z možem sta pomagala graditi in izgraditi tovarno do današnjih razsežnosti in s tem tudi lastno eksistenco, kakor te bodo pogrešali tudi tvoji najbližji. Draga Jožica, počivaj v miru, svojcem pa naše iskreno sožalje. Sodelavci iz Elana preminuli Jožici Tavčar / Še iz obiska ameriških tekačev v Elanu Rešitev Elanove novoletne nagradne križanke Pravilna rešitev glasi: geslo »VELIKO DELOVNIH USPEHOV« V uredništvo je do zaključka redakcije prišlo 15 pravilno rešenih križank. Izžrebani so bili: 1. SVETINA Alojz — 1. nagrada 60,00 din 2. KREK Franc — 2. nagrada 40,00 din 3. VARL Alojz — 3. nagrada ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame MARIJE KERSNIK se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno pa še sodelavkam in sosedom za cvetje in materialno pomoč. Žalujoča hči Ivanka Palovšnik UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj Delovni koledar 1978 [T] praznik 0 kol. dopust H I- izmena ELKN 1978