ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI XXV. _ LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 16, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 89 ^A SILA ANGLIJE ! JE DAN IN NOt NA DELU v« __ ^ smrtonosne bombe treskajo dan in noc na sovražnikove naprave. - Nad Kanalom se srečujejo roji ^ angleških bombnikov. Velika prireditev v Slovenskem narodnem domu S POMLADANSKO OFENZIVO NE BO NIČ? MOSKVA, 13. aprila. — Neki sovjetski brigadni komisar je sporočil z zapadne fronte, da ne bo najbrže nič z nemško pomladno ofenzivo. A "Moje naziranje , "fte temelji samo na izjavah, ki jih dajejo nemški ujetniki, temveč tudi na kakovosti ojačenj, ki so jih poslali Nemci na fronto," sporoča komisar. "Ta ojačenja obstojajo namreč večinoma iz prav mladih, napol izvežbanih mož ali pa iz gluhih in enookih pol-invalidov ter iz ranjencev, ki še niso niti popolnoma okrevali." s H Ruski preboj nemških črt pri® v mestu Brijansku Operacije se vrše pod vodstvom fcriljantnega ruskega stratega in vojskovodje, maršala Semjona Ti-mošenka. 'GLIHA VKUP ŠTRIHA' LONDON, 15. aprila. — Berlinski radio je nocoj v angleškem jeziku obtožil predsednika Roosevelta, da se hoče slednji "iznebiti župnika Coughlina potom gangsterskih metod, ki so tako popularne v Ameriki." Vzrok za to je, pravi berlinski radio, "ker si župnik Coughlin prizadeva razsvetliti ameriko ljudstvo z ozirom na judovsko-boljše-viške zveze predsednika Roosevelta." "Lahko je torej razumeti," pravi berlinski radio, "zakaj Roosevelt mrzi župnika Coughlina in zakaj se ga hoče odkrižati." Zastoj dela v Steel Improvement and Forge Co. IZREDNO DRZEN CIN U. S. LETALCEV Trinajst "letečih trdnjav" je izvedlo 4,000 milj dolg polet iz Avstralije na Filipinsko otočje, kjer je bombardiralo japonske naprave. teti, Mathew M. Braidech fesor kemije in John J. Jaklitch Jr., asistent pri pouku kemije. Vstopnice k tej prireditvi- dobite v uradu "Enakopravnosti", v obeh Grdinovih prodajalnah pohištva, na St. Clair Ave., in na Waterloo Rd., v North American banki in njeni podružnici ter pri članih kluba. Oni, ki žive v Newburghu in okolici, pa dobe lahko vstopnice pri Edwardu Perkotu, 3546 E. 81st St., in pri Victorju Kuž-niku, 3572 East 80th St. V Eu-clidu, O., dobite vstopnice pri Anthony Golle-tu, 911 E. 232nd St., in pri Fredu Nevarju, 849 E. 239 Ht. Na zapadni strani: George Malich, 3022 Warren Rd., in Paul Ronges, 1303 Castle Ave. V soseščini St. Clair Ave.: Ray Stanich, 1247 E. 67. St. in Al Vidmar, 6312 Carl Ave. Vojni department naznanja, da so ameriški težki bombniki, tako zvane leteče trdnjave, izvedli drzen in presenetljiv napad na Filipinsko otočje, ker je znašal njihov polet iz Avstralije in nazaj nad 4,000 milj. Poleta se je udeležilo 13 bombnikov, ki so bombardirali Manilo, Cebu, Davao in Batangas, nakar so se vrnili z več ameriškimi častniki in vojaki, ki so jih vzeli tam na svoj krov. Pri povratnem poletu so napadla bombnike japonska bojna letala, ki pa so jih bombniki odbili in razpršili. Pri tem nezaslišanem poletu je bil izgubljen samo en ameriški bombnik, toda njegova posadka je bila rešena. Vsa Avstralija strmi nad tem drznim in, dolgim uspešnim izletom, ki jasno napoveduje stvari, katere imajo šele priti. Poveljnik roja bombnikov, ki so podvzeli ta polet, general Royce, je bil takoj po svojem povrat-ku v Avstralijo po ukazu predsednika Roosevelta odlikovan s posebnim redom letalskega križca. AMERIŠKA VLADA ODPOKLICALA SVOJE DRŽAVLJANE IZ FRANCIJE Nova Lavalova vlada bo najbrž že danes ali jutri javno proglasila svojo solidarnost z Nemčijo. KAJ BO S FRANCOSKO BOJNO MORNARICO? Ameriški konzulati v nezase-*- deni Franciji so pozvali snoč: vse ameriške državljane v Franciji, naj nemudoma odpotujejo iz dežele. Nadaljna posledica po-vratka znanega francoskega fašista Lavala na vlado je, da j je ameriška vlada snoči nenado-1 ma preklicala vse pošiljatve v I Francosko Severno Afriko. I Zdaj pa se v Washingtonu posvetujejo o odpoklicu ameriškega K poslanika Williama D. Leahyja iz Vichyja. Solidarnost z Nemčijo Po Nemcih kontrolirano francosko časopisje v Parizu je dalo snoči razumeti, da bo francoska vlada, ki ji načeluje sedaj Laval, najbrže še danes javno proglasila svojo solidarnost z Nemčijo. Laval prispe danes v Vichy VICHY, 15. aprila. — Pierre Laval, novi premier Francije, bo prispel jutri iz Pariza semkaj, kjer bo konferiral z maršalom Petainom in podpremier-jem admiralom Darlanom o sestavi svojega kabineta, ki bo fohniran še ta teden. (Krogi svobodne Francije so mnenja, da si bo podpremier admiral Darlan z vsemi močmi prizadeval, da obdrži kontrolo nad francosko bojno mornarico, ker ve, da bo v trenutku, ko izgubi kontrolo nad mornarico, izgubil tudi ves svoj vliv v vladi v Vichyju. Delo je pustilo 500 delavcev, ker se baje snuje nova pogodba, ki predvideva znižanje mezd. Forge divizija Steel Improvement and Forge Co., naprave, ki se nahaja na 950 E. 64th St. (na ulici za uradom Enakopravnosti), je snoči ustavila delo, ker so se izjalovila pogajanja, da bi se poravnalo spor, radi katerega je proglasilo 500 delavcev te kompanije "delavski praznik", tekom katerega je zastalo delo. Kompanija, ki je zaposlena 100-procentno g produkcijo za mornarico, je bila nedavno odlikovana s priznanjem "E", kar pomeni, da je nje^a produkcija v vseh ozirih izborna in zadovoljiva. Neslužbeno' je rečeno, da so delavci prenehali z delom, ker se snuje nova pogodba, ki predvideva znižanje mezd. Duluth, Minn. — V Virginiji je pred dnsvi umrla Ana Rož-man, stara 63 let, katera je bivala tamkaj 35 let. Kakšne bodo posledice povratka fašista Lavala v francosko vlado ŠTIRJE PARNIKI POGREZNJENI V periodi od 9. do 11. aprila so bile pogreznjene po podmornicah osišča štiri ameriške ladje, pri čemer je izgubilo življenje 31 ljudi. Eden teh parnikov je bil pogreznjen ob obali Floride, kjer je stalo tisoče ljudi, ki so bili) priča pogreznitve. Nemčija se skuša polastiti francoskih sredozemskih pristanišč in železnice, ki teče iz Nemčije preko zasedenega francoskega ozemlja v Marseilles. "Kamnolom" Javnosti je že znano, da bo prihodnjo nedeljo popoldne pri-j redilo dramsko društvo "Ivani Cankar" zanimivo dramo "Kamnolom". Priredba je namenjena v korist Cankarjevi ustanovi ter j se prične ob 3. uri popoldne. I-gra je delo Antona Seliškarja, ki pokaže kako se godi delavcu, ako ni pokoren svojemu bosu, ter dekletom in ženam, ko zahtevajo, da se jim plačo izboljša. Ta igra bo zadnja predstava v tej sezoni. Želeti je, da javnost napolni dvorano, da bo uspeh čim boljši. Po igri sledi ples in prosta zabava. Igral bo Johnny Pecon orkester. in Policijski ples v soboto Clevelandsko policijsko društvo priredi V soboto, 18. aprila v mestnem avditoriju letno zabavo, ki je med najimenitnejšimi priredbami v mestu. Najelo se je Clint Noble in njegov orkester 16 mož, poleg tega pa se je aranžiralo mičen program v zabavo vseh posetnikov. Priredba se imenuje "Hollywood Movie Ball" in znano je, da so priredbe, ki jih vprizorijo policisti, vedno fine. Preostanek se razdeli v dobrodelne namene, j Nekaj ga gre v policijski dobrodelni sklad, nekaj za Paradise poletno letovišče, ki ga oskrbuje mladinski oddelek policijskega departmenta za potrebne o-troke v mestu. S tem preostankom se tudi za božične praznike nabavi vsakovrstna jedila in jih med revnimi družinami razdeli. Vstopnice se sedaj dobijo pri policistih in pri vratih na dan priredbe. V Evelethu je umrl Sam Mar-kovič v starosti 54 let. Na Elyju je umrl Frank Tr-dan, član SNPJ, po dom. Šimč-kov in doma od nekod na Dolenjskem. Italija je nervozna Italija je zelo nervozna zaradi nastale situacije, ker se boji, da bo Hitler v namenu, da dobi od Francije to, kar želi, žrtvoval interese Italije. V italijanskem časopisju so nenadoma zopet oživeli napadi na Francijo. , Poročila naznanjajo, da je nastopila francoska kriza ob kritičnem času, ko se je pričela širiti lakota v Grčiji, Jugoslaviji, Belgiji, Franciji ter v delih francoske severne Afrike. Izkoriščanje Francije Nemci so doslej zasegli 80 odstotkov vseh živil, ki jih je dobivala Francija iz svojih a-friškili kolonij, polovico ostalih živil pa so zasegli v zasedeni Franciji. Dalje je rekvirirala Nemčija v Franciji 52,000 konj, več kot tisoč lokomotiv, tisoče železniških vagonov in velike množine tračnic. Poleg tega so prisilili Nemci Francoze, da so do polovice izpraznili vse zabojčke nad j ojesih" železniških vagonov, v' katerih se nahaja kolomaz, na- . kar so morali polovico tega ko-lomaza izročiti Nemcem. Francija propada Rezultat takega postopanja je, da francoski kmetje ne morejo dobiti goriva za svoje traktorje, česar nadaljna posledica je, da bo letošnja žetev za 30 do 50 odstotkov manjša od običajne. Poleg tega pa ni v deželi tudi nobenih umetnih gnojil. Nemčija si je prizadevala dobiti za svoje tovarne 500,000 francoskih delavcev, ko je že prej prisilila 800,000 francoskih vojnih ujetnikov izmed 1,250,-000 k delu v svojih tovarnah. Nemčija pa je dobila med fran-| coskimi civilisti za delo samo 100,000 francoskih delavcev, pa še ti so šli prisiljeni. Za civilno obrambo Nocoj ob 8. uri se bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. kazalo slike, kako se morajo civilisti ravnati v slučaju bombardiranja iz zraka. — Vstopnina je vsakomur prosta in pričakuje se, da se bo javnost pdzvala polnoštevilno. Kot govornik bo na programu na-stpil tudi naš župan Frank J. Lausche. V Aurori je umrl rojak Matija Kastelič, doma od nekod na Dolenjskem. Zapušča ženo in i več otrok. I WlrtNSE Najstarejši M dt dovenski dn'™ik * flft »tatej Ohio i Mi AAV"iih noval Hitler e- ! %ki fna3boljših generala nti> maršala von Ha*? P°veljnika svo-^ sil v Franciji. TOPOVE Ki^Vte ' švedska, 12. LSečin linu so odločili, \ter ° Zv°nov cerkva v >lil0 v okuPiranih drža-topove. Cerkvam Podati samo po Ollove se bo ohra- Umetniške redno- V ^ ni %ViiuZnano> da'u 80 V*16 W ;udi zvonove No-v Parizu za 1,H, postne," ali bo-°&0ve te zvonove pre- ^>evARTHLE- Pi^liji ■ manevrov v Kj ^(j bilo 14 vojakov l\i4°d 3Lmi en brigadni Aj. 0 &0 mož pa je bilo ,Je zgodila tekom y °mbnikov strmo-A 3 d0sl ministrstvo ne fJ-č% 0?J Nobenih podrob- lfvlftWv!Videc Pravi' da 3e l več letal pri vo-i tit0' katere je opazova- Clv>listov. « k 4 BomBARDIRANJE JE V VELIKO OLAJŠAVO! lU RUSIJI --1 KUJBIŠEV, Rusija,. 15. apri- } la. — Nemci drvijo s svojimi -ojačenji proti Brijansku, kjer I, so Rusi prebili prve nemške o- j, brambne črte, medtem ko so ru- j ( ski četniki pričeli svojo lastno ofenzivo. J Operirajoč iz globokih gozdov v zaledju nemških linij, ; ruski četniki razstreljujejo nem- j ške vlake, transporte in uničuje- j jo nemška letališča. Čete, ki so prebile nemško črto pri Brijansku, so pod poveljstvom briljantnega ruskega stratega in vojskovodje, maršala Semjona Timošenka, nemške čete v tem sektorju pa so pod poveljstvom maršala Brauchi-tscha, ki je zopet našel milost v Hitlerjevih očeh. Ruske čete so ubile 3,000 Nemcev in zaplenile v tem sektorju ' nešteto popolnoma novih nemških pušk in strojnic, ki so bile L pripravljene za nemško pomlad-j ( no ofenzivo. V Barentskem morju je rus-. ka mornarica pogreznila dvoje nemških transportnih parnikov, j katerih eden je imel 8,000, drugi pa 9,000 ton prostornine. 1 -i Nov grob Snoči ob 10:25 uri je preminil rojak George Papež, p. d. Inskov Jur, star 75, let. Stanoval je pri hčeri Mrs. Mary Hočevar, 449 E. 146 St. Pokojni je bil doma iz Velike lipe pri v Žužemberku na Dolenjskem, od-v koder je prišel v Ameriko pred li 49 leti. Tukaj zapušča tri hče-0 re: Mrs. Mary Hočevar, Mrs. Frances Jaklič in Mrs. Alice n Kumel, dva vnuka in osem )- pravnukov. Bil je član društva ie "Srca Jezusovega". Pogreb se > bo vršil v soboto zjutraj iz poje grebnega zavoda August F. Sve- > tek, 478 E. 152nd St. Bodi mu 1- ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Jutri večer se bo vršil v Slo- t venskem narodnem domu na St.! f , Clair Ave., koncert, katerega J bocjo dali K združeni., muzikalni klubi učnega zavoda Case School 1 of Applied Science. Prireditev, a ki se bo vršila, kakor rečeno, \ jutri, v petek, 17. aprila ter se 1 bo pričela ob 7:30 zvečer, bo 1 pod pokroviteljstvom ustanove 1 Yugoslav University Club of ! Cleveland. Po koncertiT bo ples, c ! za katerega bo igral Johnny Pe- ( jconov orkester. Splošna vstop- ] nina je 55 c; za "patrone" ali ] pokrovitelje $1.00, samo za ples ( pa 40c. Vstopnice se bodo dobi-- . le pri vhodu v dvorano. ! j V tej šoli so Jugoslovani zelo ] j dobro reprezentirani, saj študi- 1 Ira na tem zavodu 26 jugoslo- : vanskih dijakov. Med njimi je tudi Albert Gregoric, član Yu- . goslav University kluba. Dalje sta dva Jugoslovana na fakul- OTROK POVZROČIL MILIJONSKO ŠKODO JANESVILLE, Wis., 15. a-prila. — Policija preiskuje danes, koliko je resnice na pripo-1 vedovanju nekega osem let sta-| rega dečka, ki je izjavil, da je; ;|on povzročil požar, kateri je u-| 'jničil cel blok trgovin v Janes-j ville. Povzročena škoda znaša ' ^1,000,000. 3 Deček je povedal policiji, da > je prišel v prodajalno skozi ne-" ka vrata, ki se jih rabi za izhod v slučaju ognja, potem, ko so prodajalno zaprli. V prodajalni je užgal žveplenko, katero je vrgel v neko košaro s papir-L jem, ko pa je videl izbruhniti ^ plamene, se je prestrašil in zbe-i. žal. " ROOSEVELT PREPRIČAN l- O ZMAGI d WASHINGTON, 15. aprila. J- Predsednik Roosevelt je potrdil 3. pred zastopniki južnoameriških :e držav svojo neomajano vero v n zavezniško zmago, toda je isto-ra časno posvaril pred prevelikim se optimizmom, češ, da bo vzelo za 3- to še dve do tri leta. Predsednik e-ije tudi rekel, da bodo imele a-lu meriške države veliko in važno a- besedo pri sklepanju miru in pri uvedbi povojnega sveta. Zaupna poročila iz Evrope naznanjajo, da bo ena izmed po-jsledic povratka Pierre Lavala na vlado ta, da se bodo skušali Nemci polastiti francoskih sredozemskih pristanišč in železnice, ki teče iz Nemčije preko nezasedene Francije do Marze-ja, da ojačijo na ta, način svoje komunikacije z Afriko. STRATA i. ENA'KOPKA'VNOS UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" Obisk na dnu morja V neki viharni noči 1. 1917. je zadela italijanska oklopnica "Regina Margherita" na poti iz Valone v Italijo pri Punti Lin- j guetti na mino in se potopila s svojo posadko kakšnih 1000 t mož. Sedaj po 23 letih se je j spravila neka italijanska družba 1 na to, da dvigne to oklopnico ( po kosih na površje. Neki itali- ] janski novinar je obiskal s "po- , tapljaškim zvonom" ladjo na ; dnu morja in opisuje na sledeči način svoje vtise: ; Oklopnica počiva kakšnih 200 m od kraja, kjer jo je zadela j katastrofa. Leži nagnjena za 120 stopinj na stran, to je s podladjem skoraj navzgor, kljun se ji je zagrebel kakšnih 20 m v blato, tako da ogromne luknje, ki jo je napravila mina v njem, ni videti. Krma moli z mogočnimi vijaki navzgor. Med potapljanjem se je ladja obrnila okoli svoje navpične osi, kajti sedaj leži v nasprotni smeri, nego je plula. Dvigalna dela so se že začela. Ladjo pod vodo razstreljujejo in poedine dele dvigajo z grabeži ter magneti na krov znane ladje "Artiglio." Doslej so natovorili nanj že 550 ton jekla, bakra in medi. Potapljači so dosegli strojni prostor, ki so v njem drago-| ceni kovinski-deli. Delo je treba opravljati z veliko pazljivostjo, kajti vsi se še spominjajo tež-' ke nesreče, ki je zadela prvi dvigalni parnik "Artiglio," ko je ' dvigal pred nekoliko leti v bližini Quiberona vojno ladjo "Florence." Takrat so izvršili raz-'; strelitev, zavoljo katere je zle-' j tela v zTak shramba z 10 tona-^; mi razstreliva, o katerem so ; menili, da ga je voda že davno pokvarila. "Artiglio" še je po-j topil v 30 sekundah, dvanajst . njegovih mož je tedaj utonilo. ČAST SLOVENCEM! V "Slovenskem listu," ki izhaja v Argentini, smo brali sledeči krasen uvodnik, ki ga je napisal za ta list neki "Sm." v Kairu: Na skrajnem severo-zahodu Balkana, na obalah Save in Drave in po obronkih Triglavskega masiva in Karavank, živi že stoletja slovenski narod: Živi v nepretrgani borbi kot izpostavljena in vedno čuječa predstraža južnih Slovanov nasproti dvojici velikih narodov, Italijanov in Germanov, katerih računi s slovanstvom še niso razčiščeni niti so meje končnoveljavno postavljene. Čeravno najbolj maloštevilen med južnimi Slovani in poleg tega še zelo nerodno stisnjen med dve sovražni rasi, se je slovanski narod vendarle ohranil z lastno borbo in lastnimi živ-Ijenskimi silami in ostal zvfist tako po duhu kakor po čuvstvih veliki slovanski družini. V odporu proti asimilacijskim težnjam mnogo močnejših, Slovenci nikdar niso popustili. Germanski pritisk proti jugu je zabijal posebno težke kline v slovensko narodno celino. Iztrebljenje na Koroškem, prodiranje proti Mariboru in Celju, naselbine v Kočevju, vse to je bilo namenjeno za neusmiljeno prepletanje in vlačenje še enega malega slovanskega plemena v mrežo grabežljivega germanskega pajka. V tem Nemci niso uspeli in yelike spremembe, ki so se izvršile z razpadom Avstro-Ogrske, so našle Slovence moralno zedinjene in narodno zavestne. Oni niti trenutka niso oklevali, brez rezerve so izpovedali, da .samo v skupnosti z ostalimi južnimi Slovani leži tudi njihova boljša bodočnost in varnost. Postavljanje meja Jugoslavije ni zadovoljilo Slo-, vencev. Pol milijona jih je ostalo pod Italijo in 200,000 na Koroškem pod bivšo Avstrijo. Koliko je to pomagalo, da se Italija ohrani kot zaveznik in da se Avstrija okrepi in obdrži'oddvojena ocl Nemčije, so najbolje pokazali dogodki. Slovenci so težko prenašali preganjanja, ki so jih bili deležni niihovi rojaki izven meja svobodne domovine. Še bolj pa jih je bolela krivica in neenakopravnost, ki jo je morala Jugoslavija trpeti v odnosih z Italijo in Nemčijo v vprašanjih narodnih manjšin. Nemči in Italijani so uživali pri nas vse pravice. Našim v Italiji in ^vstro-Nemčiji pa niso dovoljevali ničesar. Oni niso smeli niti spregovoriti, kdo so in kateremu narodu pripadajo, a še manj uživati tudi najmanjšo politično svobodo, ali najbolj omejene pravice kulturnega življenja, ki bi jih ohranjevale v duhovnem edinstvu z njihovo narodnostno celino. Drobtinice koncesij, ki so jih nekolikokrat obljubovali, pa celo tiste, ki so bile pismeno oblikovane, so ostajale neizpolnjene. In vendar so Slovenci potrpežljivo pr.enašali žij,ve ki so se od njih zahtevale, da bi ostala na ta način zunanja politika Jugoslavije čim bolj korektna in pomirljiva nasproti obema sosednima velesilama. > • V notranjem življenju Jugoslavije so bili Slovenci zmerni in pošteni v svojih ciljih, in praktični v njihovem dosezanju. Tudi oni so imeli posebne poglede na naš d notranjo ureditev in na položaj Slovencev v okviru Jugoslavije, vendar se je realiziranje teh težen j in programov izvajalo vedno v obliki premišljene in pomirljive notranje politike. Skozi dvajset let našega dovolj burnega notranjega vienja ni nobeden njih odšel preko meje svoje domovine^ da pred tujino iznaša in zahteva svoje pravice, da ruši idejo o skupnem državnem edinstvu, ali da zanika potrebno narodno solidarnost nasproti tujini. Nobeden od njih ni vstopil v službo tujih vlad, ki so z očiglednostjo. j ki je bila jasna vsakomur, težile za vničenjem našega naroda. V današnjem krvavem metežu v Evropi, ki stavlja na težko preizkušnjo moralne vrednote in odkriva slabosti vsake narodnostne skupine, so Slovenci ostali dosledni svoji preteklosti. Nobeno laskanje in nobena prevara "'ih ni mogla zapeljati nd stranpota. Zato tudi' sovražnik iz-, vaja nad njimi največjo svojo krutost in ves svoj bes. Hit'o? i.i Mtraolini sta dokretiraln delitev Slovenije in | UREDNIKOVA POŠTI [ ŠKRAI, "ENAKOPRAVNOST";; Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. ( 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) .............'......................................................................$6.50 For Half Year — (Za pol leta) ....................................................................................... 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ......................................................................................$7.50 For Half Year — (Za pol leta) ........................................................,............................... 4.00 For 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................................................................... 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ...............................................,.............................*......$8.00 For rialf Year — (Za pol leta) ...................................................................................... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th,i 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ------ c^H#«104 ______ vnieenje njenega naroda. Desettisoče onih, ki se niso ho- j teli odreči svojemu narodnemu *imenu in svoji skupini i državi, so odpeljali v jetniška taborišča. Na stotisoče jih j je pregnanih s svojih ognjišč, in danes delijo težko usodo i beguncev in brezdomcev na ravno tako zasužnjeni srbski zemlji. Tisti, ki so ostali pod Italijo, so primorani hliniti soglasnost z novemi redom in hvaliti in blagoslavljati ; tisto, kar v globini svoje duše prezirajo in preklinjajo. Poleg tega so vsi Slovenci, pa živeli kjerkoli, pod j knuto okupatorja a:li v še svobodnih državah, duhovno | bolj tesno zedinjeni kakor kdajkoli. Vsi oni čutijo danes j eno, mislijo eno in za eno se borijo. Vsi čutijo gorjupost j suženjstva, preganjanja in trpljenja. Mislijo na usodo svoje ožje domovine Slovenije in na skupno narodno državo Jugoslavijo. Ali, kar je še važnejše in potrebnejše v sedanji uri, oni se združujejo in pridružujejo z vsemi silami v borbi za vpostavitev svobode in neodvisnosti Slovenije s pomočjo svobodne in neodvisne Jugoslavije. S takim svojim obnašanjem, ki zasluži vsako priznanje in občudovanje, je slovenski narod zagotovil sebi častno mesto v zgodovini Jugoslavije. Njegov pozitivni prispevek ideji zedinjenja in solidarnost mora biti primer za razmišljanje in primer- posnemanja. Mladinski pevski zbor S. D. . Doma na Waterloo Rd. Cleveland, Ohio. — V devetem letu stoji mladinski pevski zbor na onem principu, ki ga je , postavil prvo leto direktorij Do-: ma. Nastala je mala vrzel, ki j 3o jo pa požrtvovalni in marl ji-! vi starši hitro zapolnili. Šteti nastope, koncerte in spevoigre bi bilo naporno, a, vsekakor jih je bilo lepo števi-j lo. • Še bolj naporno bi bilo pat šteti korake, trud, požrtvovalnost onih marljivih delavcev, ki; jim ni bilo škoda časa ne denarja, da se je obdržal zbor, kjer se je imela mladina priliko uči-1 ti slovensko pesem in besedo. Tihi in skromni ste ter greste le za enim ciljem; da se ohrani pesem in besedo slovensko. Priznanja za vaš pomemben trud ne dobite od nikoder. A naj vam bo v.uteho in plačilo, veliko število mladih pevcev, ki jim bo ostala kulturna dc\dščina. svojih staršev za vedno v spominu, za kar £te sij spletli venec neuvenljivih zaslug. V devetem letu v nedeljo 19. aprila bo mladina nastopila v dokaj težki spevoigri "Desetnik in sirotica". Pogled na nje, naj; vam bo v zadoščenje, za trud, ki ni1 bil majhen, da stopa zbor v deveto leto! Narodni pozdrav! . Louis Šeme. _ - Koncert za Jugoslovane Cleveland, Ohio. — V petek,; 17. aprila bo prirejen v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. koncertni večer po godbi Case School of Applied S iences, s sodelovanjem pev ' sitega zbora istega imena. Prireditev je v področju Jugoslovanskega univerzitetnega kluba. Mnogo naše tu rojene že do-raščene mladine je včlanjene pri tem klubu, ki prireja predavanja, plese ter veže naš živelj z ameriško javnostjo. V zadnjih letih si je članstvo tega kluba pridobilo že lepih uspehov v stikah z kulttfr-nimi krogi v Clevelandu. Medse-i bojna pomoč do višjih stopinj v I študijah venčal plemenit cilj te -i ga kluba. 'Omenjena prireditev i ima isti , namen preskrbeti' j 'scholarship" ali šolnino za ka kega nadarjenega jugoslovan s'kega dijaka. Spominjam se, da smo imel" I že pred leti take podporne skla d« v mislih pri društvih in Jed | notah, toda malo, le premalc rrao storili na tem. Sedaj ima mo pred nami skupino, ki se jo sama postavila na noge in, n ali ji ne bomo priskočili na po- poč? To je grupa ali tisti cvet na-Š3 mladine, ki si je sama utrla pot v višje sfere ameriške! iavnosti, in ki bo naš up in Zadoščenje. Priznanja smo dolžni marsikateremu posamezniku in skupinam, ki so pomagale v podvzdigu našega naroda na tem pčlju. Pri tem pa ima zasluge tudi ta naš tako imenovani Yugoslav University Club. Slovenci in Jugoslovani, napol-; j nimo tedaj dvorano, da slišimo j nenavadno krasni program, ter dokažimo, da cenimo vzvišen na- !men tega kluba. 1 M. I. Lah. Slovenci, na Gorenjskem pod Hitlerjem OD OKUPACIJE DO 17. OKTOBRA 1941 Prve odredbe okupacijskih oblasti (izvirno poročilo iz Slovenije) Pregled prebivalstva V maju 1941, deloma tudi še i v juniju, je SS po posebnih ko-; misijah izvršila pregled prebi-I valstva po vseh gorenjskih občinah. V radovljiškem okraju so S3 ti pregledi pričeli najprej v Radovljici sami, in sicer 2. maja. Trajali so nekaj dni. V komisijah za pregled so bili seveda v' prvi vrsti Nemci, člani SS. Med njimi je bil tudi po en psihiater. Prideljeni so jim pa bili tudi domačini, zaupniki Nemcev, ki so dajali komisiji potrebne podatke in pojas-1 'nila. V nekaterih krajih je ko-j misija ljudi tudi fotografiral;?,' drugod celo z rentgenovimi žar-' ki pregledovala, zlasti v indu-: atrijskih predelih. Pri teh ko-I misijah je sodeloval med dru-' gimi Nemci tudi neki Schwarz, j takratni učitelj na Koroškem, ki| i pa sedaj poučuje na šoli v Medvodah (Preska). Od domačinov so bili v radov-! Ijiakem okraju kot nemški za-| upniki na komisijah med drugimi nasjednji: V Radovljici sedanji komisar Jože Babnik, ki-je edini v celi občini prišel v pr i vo kategorijo; občinski tajnik I Sušek, ki se je pa po prihodu i Nemcev začel pižati Schuscheg, pa je bil vendar pozneje, 12. julija, aretiran in odpeljan v Begunje, kjer je ostal do 20. av-j gusta; v Bohinju je sodeloval v| teh komisijah bivši šolski upra-| vitelj Stare Matija iz Bohinjske! srednje vasi, kj je pozneje, po' opravljenem posebnem tečaju v j Celovcu, dobil učiteljsko službo. nekje na Koroškem; na Brez j niči je bil zaupnik Nemcev ob- činski komisar Hočevar, na Dovjem občinski komisar Vin-čig in tako dalje. Komisije so ljudi ocenjevale po raznih vidikih: narodnost, rasa zdravstveno stanje, udej-stvovanje v javnem življenju i. t. d. Pregledane Slovence je komisija delila v pet.skupin: 1. Nemci iz Rajha. 2. "Volksdeutsche", Nemci po krvi, oziroma Slovenci, ki so Nemcem naklonjeni. 3. Slovenci, ki se niso izkazali sovražno napram Nemcem, | ali oni, ki so bili Nemcem na-j Hon jeni in se niso nikoli javno r dejstvo val i. 4. Nekateri Slovenci, ki so S3 javno udejstvovali, vendar pro- | ti Nemcem niso sovražno nasto-! pali. 5. Vsi ostali. Kakor se j je pozneje izkazalo, | so te ocene odločale, kdo bo izseljen. Ljudje četrte in pete skupine so bili od vsega začetka odločeni za izselitev. Vsi tisti, ki iso bili ob časU popisovanja v | raporu, so brez nadaljnega do-: bili številko 5. S tem so bili ob- j i sojeni v neizogiben izgon. Tisti, j Jti so bili zaprti v šentviškem taborišču, so komaj čakali, da pride čas za izselitev. Tako bo-J do vstfij rešeni silnega trpljenji, j Vsi ti ukrepi nemških obla-jsti: aretacije, ljudsko popisova-j !nje, ocenjevanje in taborišča,! [so bile le priprave za končni' j cilj: Z izselitvijo Slovencev iz-! i prazniti zasedeno ozemlje in ga' 'prepustiti nemškeniu življu, da! bo tod gospodaril, užival plod slovenskih žuljev in pil sloven- | sko kri! Prisilno preseljevanje S prisilnim preseljevanjem soji pričeli najprej v radovljiškem 1 okraju, in sicer dne 1. julija 1. 1941. To« je bil dan groze na Jesenicah, od koder se je glas o pobiranju družin za izgon z bliskovito naglico razširil po celem okraju in še dalje. Marsikdo je hitel na Jesenice, da bi zvedel podrobnosti o postopku nemških oblasti. Radovljica je prišla na vrsto 2., 8. in 9. julija. Tudi ostali kraji na "Spodnjem Koroškem" so med tem postali žrtve teh nemških posegov v mirno življenje domačinov na slovenskih tleh. Nemci so prihajali po ljudi z avtobusi in tovornimi avtomobili. Ob vsaki uri dneva so prihajali nemški policijski uslužbenci, ki so od posebne komisije v Št. Vidu prinašali pisma tistim, ki so bili določeni za izselitev. Ponoči pa na "Spodnjem Koroškem" niso prihajali po ljudi. Ob pripravah za" odhod nemški policaji niso puščali ljudi niti za trenotek samih. Obsojenci so imeli na razpolaganje pol ure do dve uri časa. Pri pospravljanju reči so policaji po večini si sami pomagali. Odrasle osebe so smele odnesti s seboj do 50 | kilogramov, otroci pa do 25. Po-; licaji so izjavljali, da je dovoljeno vzeti karkoli, samo da ne presega predpisane teže. Nekateri policaji so pustili, da so ljuaje -jemali s seboj tudi rjuhe in blazine, drugi pa tega niso dovoljevali. Pri prvih navalih izselitvenih postopkov ni nihče vedel, kaj naj stori in kako naj si pomaga, da bo rešen poti v Št. Vid in od tam naprej v izgnanstvo. Zakaj iz Št. Vida se je le redko kdo vrnil, do malega vsi so bili iztirani iz dežele. Ob drugem in tretjem jemanju so pa ljudje že spoznali, kako je treba ravnati, da uidejo usodi in vsaj začasno ostanejo doma. Precej iskancev je nenadoma pobegnilo z doma, drugi so bili ob prihodu nemških policajev slučajno "odsot-, ni". Vsi taki so res ostali v Sloveniji. V nekaterih primerih so domači orožniki čeprav Nem-! ci, sami pomagali ljudem, da so , mogli hitro pobegniti iz hiš. — ■ Sploh je orožništvo bilo ljudem . naklonjeno in je skušalo pomagati, kjer je bilo le mogoče. Za . odsotne so naročali policajem, naj samo zapišejo: Ni doma. Vsak izgnanec je prišel pred cdhodom pred tri komisije. > Prva komisija je vsakega > preiskala prav do kože in mu pregledala tudi prtljago. Denar . je eden uradnikov odvzel in ga , spravil v posebno koverto, ne . da bi ga preštel. Z denarjem i vred je šlo tudi dosti blaga: mast, olje, tobak, cigarete, mi-, lo . . . Nihče ni prejel za odvzete reči potrdila, kaj šele odškodnino. Govorili so, da bodo vzeto blago razdelili med ostale izseljence. Resnica pa je, da so Nemci vse te reči sami obdržali, , le cigarete so ponujali sloven- - skim pisarniškim uslužbencem, - ki so jih pa po vrsti odklanjali. Druga komisija je vsakemu i izseljencu ugotovija istovetnost ' in vzela njegove osebne podat- - kc. Vsakdo je moral navesti ■! vrednost, svojega premoženja. .! Vsaki odrasli (bsebi je vrnila l vrednost za 25 nemških mark, - drugo je obdržala. Tretja komisija je ljudi iz-praševala po narodnosti in jav- ■ nem udejstvovanju. Potem je ■'določila', če je dotičnik "klar" a-, I li 'unklar". Kdor je bil "klar", i da o njem ni bilo nobenega po- | misleka več, je moral brezpo-l j gonno v tujino. Tisti, ki so ime-! li označbo "unklar", so imeli še 1 nekoliko upanja, da se vrnejo HEIL, HTTTTTTLER!^ J Nemški gestapo je P^ , pariška stanovanja. ^ skupine vstopi v , nje, kjer je nas>1 -J r mo. Ko ni našel P , nič sumljivegatv b < , kratkomalo ukaza mu vda za "kratek J J , je gestapovec ^ , strastem, se vratih ter pravi: ^ ponižal sem se, da ^ 4 , z vami. Za nag^° > > rodil čez devet HieS X ste arijske Dama mu pa od§ vi boste deležni nag f ponižanje, ker sem J ^ devala take slucaJe ^ poskrbela, da grajeni. Zato ve bo že čez nekaji dm^ft no rdečemodnfi ^sff mozoljčkov, ki va^ f| j njali na najm a m nek. Imeli boste^ izpabljaje m stvari. Ampak to ^m pišite, ker vas J*^ , J la. _ Viva la Fran Gestapovec je« ^M roko, zalajal: — odšel . • • domov. O takih so V nadalje poi^efV V-f; nadaljnih Podat^'M je pozneje, Prl ^V' " jem jemanju, reSi kak 'klar." ^ J Iz radovljiškega ° ^ ^ peljali V S10< t Srbijo, naslednje u J , va številka v • ženo, druga pa stt Iz Jesenic: pi' \ Aljaž, delavec z , \ otroci (1, 4) j p# S Avguštin, trgov^ jf ^ Avšenek Janko- ^ in posestnik K Balch Franc, je« 1 Bokal Ana, P°seS "tj nim otrokom). Brankovič, oskr r če na Rožici z J® / \ Božič Jože st., tli) , r 1 ' ■ • ■ tov- : L Božič Alojzi' (1, 2) . ^ I Bogataj Anton, ^ / ' Bavdek Viktor- ; But Anton, to* ^ ^ 2) n^ - Balon Jože, Pos govec (1, 2) 0i, 9 Beltram Franc, r t nik z ženo V Bertoncelj Ela' j | z materjo tov' ' / Bertoncelj Ja°e ,|f ženo Cerar Drago, ' nik KID (1, 1 0fc/ Čuden Anton, Ui j f in vnuk) oVe«' Černe, Janez, torn in 2 otroci^ Cernut Milica. u Ferjan Ivana, Ferjan Fanica, ■ . [; trokom il0,[i ing. Gostiša PaI } J | radnik KID # Gorup Anton, ze' ženo m Gorup Stane dj? Gorup Albert, 1 ^ Gaser Silvester-Gospodarič Jak° ' J • -šole (1v2) .0 I (Dalje pr< 16' aprila, 19i2. ENAKOPRAVNOST ____STRAN 3. ^ Operacije izkrcavanja i PROCES proti ruskim zarotnikom illllltJi™iiiiiliiniiiiiiiiiiii[jiiiiiiiiiiiiG:::ii!iiiii!t:, w9: Buharin izjavlJa v ®rov .p° Zmotnosti sv°Jlh na" e. Priznavamo te svoje « m bomo napeli vse sile, da ? 2 vso stranko pove-C..7°;eQ b0-i »per'vse odjedal A Pred sodiščem- 4, T' a bil° tudi to tak" daj, TlZT da 86 je tudi te" ^ L1gal-Kajti prav v W Se Je formirala ne- rožjem v°rfvZaCija' ki je Z zoupv, rolu začela nastopati Da nT8110 oblast ' sede, vat §OVOril z§ol3 be" ■ Buharin °jJOZorim na izpovedbe vanova a in nazadn3e ta%a) ,tem- kako je Buharin š kak Severnem Kav" teuea L ° J-6 potom sv°jega u-t stvari foma?ača pri tej laske v! • °Va' organiziral ku-Hast k t ZOper SovJetsko o- iav ga,ko 3e Pošiljal Jakoven-5 kako Se jlm je !:>'ali bi V P°srečilo, da so iz-okraju T"?0 vstajo v Bijskem je i t Ugod- Pripominjam, Sisal '?110 Buharin v tls^ i i ifo. ' peli bomo vse sile, j s 0fi?°vz Vso stranko poveže" B?n b°j zoper vse od-^ ' Hariri ge je tudi tukaj ivrJt'Pravdi':čianek- fS'a * ^terega našteva m OS ča^0Je napake. In ob i-iff^ s r, Vede nelegalne pogo-1 l3rj amen]evim. mltZje'kakor Je sedaj •lai g] ,' skupno z Rikovim m !ePkova na Severni Kav- W*m?Tka v Sibirij0- da ■jetsk ke vstaje zoper Kjjg 0 oblast. Pred sodiščem m- Prizna1' da je baš on » provociral take in take *!kakVstaje. 0 se je tedaj vedel Bu- Ik^avsid™ Klm> svetohlinskim o-jg p0(1 krinko odkritosrč- E^^ku^6- Buharin že Prav P- intj,- °ja uresničevati po-Vh ma!antske' frakcionaške, j ZGDer stranko i Shuiši0dstvO- Sklenil je blok Nki h ,1.' razkrinkanimi so- Nalo Vizma> kateri s0 > 1927 Pred tem> v novem-obl naStopili z°Per Sov-A NstraaSt S Protisovjetskimi , S jn dClJami na ulicah Mo-. t. l9?7m?rada. j J* v c buharin zopet piš3 Y^- ft P' in priznava svoje t ^ prSUharin izjavlja, da zkov obsoja vse in )< eti0^atentate' Poseganja frake; °st stranke, vsakrš-°.naško delo, vsakršne X boja zoper (>bed dstvo, zope/ tajne , t «e ra,ir,Uge Politične črte, ki y kovala od strankine i O1' ir ?snici Pa - sajste V resii' . arinovih izpovedb . f isS^I pa se je prav ob is-I I if^wl"------------ this DOWN ■ ' . ■ f \ 4 I J 1116(1 are fighting and L «Ut6°U must do your part. fQ Vou enlist your DOL-N„ jQ DEFENSE. Back our N —and Protect y°ur Wlth every single dol-Sou can- S Of »»ust have a steady J to pouring in every N el» beat back our ene-^ut, Sfis1)115163 Into Defense k^s. Put Dollars Into c y now. Buy every \ ' Buy Qg often M y0U K^S^/^e this lying down. ................................................................................ tem času pogajal s Semjonovim o organiziranju terorističnega | čina zoper vodje naše stranke in j naše vlade. V januarju 1933 je Buharin j na združenem plenumu C. O. in ; CKK VKS (b) ("Pravda", št. j 14) nastopil z besedo, v kateri je zahteval naj se "strogo o-bračuna s skupino A. P. Smir-nova", govoril o svojem "desno-oportunističnem, popolnoma nepravilnem občepolitičnem stališču", o svoji "krivdi pred stranko, pred njenim vodstvom, pred strankinim Centralnim odborom, pred delavskim razredom in deželo" (govoril o Tom-skem in Rikovu, kot o svojih "bivših sobojevnikih v vodstvu desne opozicije". Vobče je "kritiziral" svoje "prejšnje" nazore. ' V resnici pa je bilo to prvo leto ustanovitbe "desničarsko- -trockističnega bloka", ki se je lotil izvršavanja takih nalog,, kakor so teror, špijonaž, diverzije, škodljivstvo, veleizdaja in , odtrganje narodnih republik od ZSSR. Začetek 1. 1934: XVII strankin kongres: Nastop Buhari-nov, v katerem odobrava "brezobzirni razgon vseh opozicij, • tudi desne opozicije, kot glavne , i nevarnosti, t. j. iste skupine, ki i sem bil nekdaj njen član." Istočasno pa mobilizira vse - sile, da bi pojačal zločinsko delovanje svoje skupine, ki je bi-j la že postala skupina resničnih y špijonov, morilcev in ogleduhov. ~ Začetek 1. 1936: Buharin si je , v članku v "Izvestjih" dovolil , imenovati ruski narod "nacijo 1 Oblomovih". "V "Izvestjih" od j 14. februarja 1936 izjavlja Bu-j harm, da je bila ta njegova trditev napačna ("Neresnična trditev", za kar "izražam svoje globoko obžalovanje".) Tak je Buharin, ta hinavska, lažnjiva, zvita natura. Ta po-božno-poštena zver in častito zlobni človek, ta, kakor je rekel Maksim Gorki o enem svojih . junakov iz galerije "Bivših ljudi" _ "prokletEf zmes lisjaka in svinje". Nič boljši niso drugi tudi — "junaki". , Obtoženec Rikov. Pred vsto- ] pom v boljševiško stranko je bil Rikov v Saratovu v združe- ; ni stranki eserjev in socialdemokratov. 1909-11: Rikov je polutroc-kist, polulikvidator. V času a-prilske konference stojita R-i kov in Kamenjev za združenje "živih sil" revolucionarne demografije, t. j. za zvezo z eserji in mlnjševiki. V oktobru 1917 je Rikov ' skupno s Kamenjevim in Zinov-1 ievim dezertiral. ^ V decembru 1917 je Rikov , krakal o netrdnosti, Sovjetske oblasti — trdil, da "se ne more vzdržati čisto boljševiška oblast v.zaostali deželi v času, ko v Evropi ni nastala socialistična revolucija." L. 1920 je Rikov s sapronov-ci iiastopil zoper Lenina, za i "kolegialnost". Rikov je bil zoper Leninov načrt GOELfRO (elektrifikacija — Ured.), pogreznil se je čez glavo v filisterski "realizem", pogreznil se je do ušes v rutino (kakor je tedaj pisal o njem V. I. Leninu sodrug Stalin). In potem? Potem, 1. 1928—29 in —32 bloki, centri, zarote, izdajstva. Drugi obtoženci niso nič boljši. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v - - -Enakopravnosti i L__I miMliinnmmiiar I Tli r m I lin aasssttt.'WK^^iM.-:-. tfK w -u Gornja slika nam, predočuje prizor v New Yorku, kjer je vojaštvo pri antiletalskih, topovih, s katerimi se vadi v odbijanju sovražnih zračnih napadov. Pod moževo pestjo V deželo je prišla pomlad. Ne- j iN nadno in gospodovalno, kar čez k noč, kakor bi čakala za hribov- u jem primernega trenutka, ko bo nadložna, pospana in vrtoglava s zima nekoliko zadremala, da bi n jo lahko brez boja premagala.11, Posrečilo se ji je. Nekaj dni sejz je še cedilo po tratah, ko jejn kopnel sneg in je zima pretaka- j i la poslednje solze, ' nato pa jp v izginila sleherna sled za letnim časom, ki je strah in trepet si- r romakov. 1 V svojem naročju je prinesla 1 ptičev pevcev, cvetja, zelenja,1 pobarvala je trate, vzdramila iz j i i sna gozdove in vtisnila v obraze (1 i ljudi veselost, smeh. j 1 Valentinova hiša v Bukošaku : ' pa je ostala nedostopna za vse,! L to, kakor bi nji pomlad ne bjla • namenjena. t V prednji sobi hrama, je ležala na smrt bolna mlada gospodinja. Sive, trudne oči so '' ji izmučene strmele v krasen j 1 dan, ki je dihal skozi okno vi Z sobo. Ni se ga veselila, le ugo-j ' tavljala je spremembo v naravi ? kakor nekaj tujega, daljnega, ' kar se nje ne ti«e. Ljubila je g pomlad, to brezskrbno, noro pomlad, ko zajema človeka obču-j tek, širok, kakor svet, ali to je! . bilo nekoč, preden se je poročila. Rahlo je vzdih nila ter si potegnila odejo proti bradi. Zakli-= cala je neko ime, kolikor so ji pač dopuščala nagnita, od jetike " razjedena pljuča, a nihče si ji ni odzval. Poklicala je znova ter j čakala z očmi, uprtimi v vrata, ali vrata se niso odprla. Presli-_ šali so njene klice, vedela je to. Nihče ni prihajal rad k nji, kakor bi jo sovražili, ^čemu že ni umrla. Grenko se je nasmehnila ter se predala razmišljanju, spominom. Kako je sanjala nekoč o lepem življenju. Kako se ji je zdela pot skozi to življenje rož-nat^ in gladka. Menila je, da bo j živela zmerom tako, kot je živela, ko sta bili z materjo sami. Kašelj jb je stresel. Privzdignila je glavo, da bi je ne zadušilo. Ko jo je popustilo, je sanjarila znova. i Tri leta je od tega, ko se je ' seznanila s svojim možem. O, | kako noro si je takrat predstavljala zakon. Menila je, da je to 1 zveza dveh ljubečih se bitij, ki se podpirata ter se izpopolnju-! jeta. Pa se je prevarala. Že takrat je bila nekoliko bolna, a upala je, da bolezen ni resna. ■ On pa je vedel, kako je z njo, • zato jo je silil, naj se čim prej > poročita. Dišalo mu je posestvo, 1J katero je na pretkan način iz-1 j vabil od njene matere, češ da ' i naj napravi z njinj nekakšno 1 pogodbo, sicer mu starši ne da- > do dote. Potem pa je njen pod-5 pis zlorabil in morala mu je po-- sestvo predati. Zdaj že matere -jni pri njiju poldrugo leto. La-e j jal je nad njo toliko časa, da se .je preselila v viničarijo daleč od Bukošaka, kjer živi vsaj v mi-I- ru. Sicer mora hoditi delat, da i- si prisluži vsakdanji kruh, kajti j ji zet jo je ociganil tudi za preužl-e tek, ki ji ga je dajal korrkj-.če-ji trtino od tega, kar bi ji pripa-;r dalo. i, "Ko bi bila tu vsaj mati!" je i- pomislila, "koliko lažjp bi mi o. bilo." Ali ko se je spomnila, ko-/ Oder na sredi vode predstavlja krov parnika, s katerega se izkrcava vojaštvo v čolne, ki jih bodo popeljali na kopno. To so seveda vojaške vaje, tekom katerih se imajo vojaki izvežbati za resnično izkrcanje. New York pripravljen za nočni napad V STEKLENICAH Coca-Cola izkazuje zvestobo našim vojakom na vojni s tem, da se strogo drži vseh odredb, ki jih je izdala naša vlada glede rabe sladkorja, čist sladkor je potreben, da proizvaja neprimerno slast in okrepčilo, ki so Coca-Cola. Coca-Cola izkazuje Zvestobo z Amerik^nci na domači fronti s tem, da jim preskrbi prav toliko Coca-Cola, kolikor je za njeno proizvodnjo sladkorja odmerjenega, za prav tako, kot je bila več kot 50 let. Nobene spremembe ni v kakovosti Coca-Cola; Nobene spremembe ni v ceni . . . Nikelj vam še vedno kupi tisti važen trenutek v vašem zaposlenem dnevu . . . pavzo, ki osveži z ledeno-mrzlo steklenico Coca-Cola!" Kadar vaš trgovec proda ,vso Coca-Cola, pomnite, da njegov pošten delež v Coca-Cola je manj steklenic kot jih je prodal prošlo leto. Ako ne dobite steklenice Coca-Cola danes . . . boljšo srečo jutri! Z veseljem boste sprejeli to žrtev v namen zmage . . . zlasti ker veste, da v vsaki steklenici Coca-Cola še vedno dobite kakovost prave vrednosti! ... • i , ' CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. jj PRospect 0333 ^ t liko zlega ji je prizadejal njen jc mož, je razumela, da ni mogla ostati pri hramu. "Kristus, ko- je liko sva pretrpeli takrat!" je m zavzdihnila. Možu takrat ni bilo nič všeč. Jedi mu nista kuhali k po volji, živina ni bila pravilno s< opravljana, delo na polju je za- S ostajalo, on pa seveda ni delal, n Sam sebe je visoko cenil. Bil je v najmodrejši v fari in kot tak r< se je upravičeno odtegoval delu, je mislil. Najrajši je pohaj- " koval. Kadar pa se je s pohajkovanja vrnil domov, je rohnel n po hramu. S Zdaj, ko je bila težko bolna z in se ni mogla izvleči iz poste- t: lje, je prihajal k nji v sobo po -parkrat na dan. Drl se je nad t njo ter jo pošiljal k vragu. Očitaj ji je, da ga je po zvijači uje- d la, čeprav je bil on s srcem \ zmerom pri svojem dekletu, s i katerim ima otroka. Načrtno jo je mučil, da bi ji ubil čim prej j še tisto malo duše, ki je spričo r njegove sirovosti ostala še cela. Vedel je, da človek umrje hitre- ( je če hrepeni po smrti. Njegov ; smoter pa je bil v tem. < To jutro ga še ni bilo, ali 1 pričakovala ga je. Ni sp še zgo- ; dilo, kia bi pozabil. Verjetno šel pi imel prilike. Imel je težake,} ki- so vozili iz gozda drva. Okrog desetih pa je prišel. Ustavil se je med vrati, jo nekaj sekund motril skozi priprte veke, nato pa je siknil: "Se še nisi stegnila! Sem mislil, da te bom našel trdo." Ni mu odgovorila. Vedela je, da je vse zaman, da ga ne gane, če ga še tako prosi, in bil je še hujši, če se je branila. Le gledala ga je pohlevno, mirno in ustnice so se ji /tresle. "Koliko časa te bom še gledal v postelji? Kdor »i za delo, naj umre." ' Zatreščil je vrata ter odšel. Čudila se je, da je odšel tako naglo. Ni bila njegova navada. Ostajal je navadno dalje. Mislila je, da bo imela zdaj '(Jo popoldneva mir, on pa je poklical viničarja v kuhinjo, mu pošepe-tal nekaj na uho in oni je prikimal, Šla sta v pivnico. Točil je viničarju žganje, krožico za ■ krožico; ko pa je ta popil tret- jo, je menil, da bo dovolj. , "S postelje jo potegnem!" se je režal proti gospodarju, ta pa|j mu je pritrdilno pomežiknil. |2 Pijan se je prizibal viničar iz > kleti ter zavil naravnost proti ; sobi, v kateri je ležala Mica. ( Skoraj padel je v sobo. S pija- j nimi, krvavimi očmi je bolščal } v njo ter šdT proti nji razprtih' rok in stisnjenih pesti. "Ven, preklete babe!" je vpil. "Ven delat, ali pa na oni svet!" Mica je zakričala. S posled- | njimi močmi se je dvignila. Sklenila je roke pred njim ter zaprosila: "Usmili se me vsaj ti, Maks, saj vidiš, kakšna sem! ( — Ne bom vam več dolgo na poti." Viničar je onemel. Njena upa- j dla lica ter ubite oči so zbudile v njem sočutje in odzibal se je iz sobe. Mica je legla nazaj. Solnce se i je bilo med tem dvignilo visoko 1 na nebo, metulji so se zibali na . vrtu pod oknom in žvižg škor-■ cev je vzgibaval vzdušje. Nji se 1 je vse to počasi oddaljevalo in oddaljevalo. Utrujena po vsem, i kar je preživela, je zaspala za - zmerom.—Ignac Koprivec. ^----- VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, 'bodi izvlečenje zob, polnjenje jzcb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Enau^ovo poslopje OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" HnaBHHMaMBBB ! f^Mix Lemon Juice ml AT HOME Jl fiJl TO RELIEVE RHEUMATIC PAINS i Money Back—If This Recipe Fails Good news travels last—many of the thousands of folks who now take lemon juice lor rheumatic pain—have 'found that by i adding two tanlespoonfuls of Allenru to one tablespoonful of Lemon Juice in a glass of 1 water, they get faster relief for the aches and pains caused by rheumatism, lumbago. It's no surprise either, for Allenru is a > 15 year old formula to relieve rheumatic aches and pains. In fact—if it does not help I. —your money back. What could be fairer? i Get Allenru today at any live druggist. Only I 85 cents—Do It Mow KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK! Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za Napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik IME: -.-I_____________________________ NASLOV; --------------------------- Zastopnik: ----------------------------- Plačal $____C:—— Dne -----——19---- STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 16. aprila. I ' i § Življenja trnjeva pot j w # ® , Resnična zgodba iz polupreteklega časa j|j | Spisal: JOSIP KOSTANJEVEG m i "Dobro vam je znano vse," pravi tujec, "toda sedaj je že nekoliko -časa tudi tam prodajalna. In dobi se v njej vse, kar se potrebuje na kmetih. Prodajajo se jestvine, prodajajo kme-tiška orodja, prodaja se blago za ženske in moške obleke in se prodajajo narejene obleke. Vse se dobi, prav vse, in to v eni sami prodajalni." "Saj sem vedno pravil, da bo kdo prišel na to misel. Sedaj je še čas, da si pripravi premoženje. In kdo je oni, ki je odprl tako trgovino?" "To sem jaz." "Vi?" "Da, to sem jaz. Odprl sem jo pred dvema mesecema." "In kako vam gre?" , "Prav dobro, in mislim, da pojde še bolje." "Ali vas smem vprašati po imenu?" je nadaljeval krčmar. Nekoliko čudno se mu je dozdevalo, da bi bil to trgovec, v tej ponošeni suknji, v oguljenih hlačah in v povaljanem klobuku. "Moje ime je Valentin Pezdir. Tu imate mojo vizitnico, ako vam ustrežem." Vrgel je krčmar ju po mizi vizitnico. Ta jo je vzel, pogledal in vtaknil v žep. "Prav, me veseli, Bog ve, kdaj mi še pride prav. Kadar pridem tam skozi, vas obiščem. Včasih sem tam kupoval vino, toda odkar je uničila trtna uš vinograde, me niso več videle vaše gorice." "Popravljajo se vinogradi, sa-de se amerikanske, in želeni so že zopet griči. Letos se bo ze morda dobilo kaj vina za prodaj." "Veseli me, dlobro vino je bilo včasih. Po kakšnih opravkih pa ste prišli danes v mesto?" Valentin Pezdir je pogledal krčmar j a izpod čela nekam ne-zaupno. "Po kakšnih opravkih? No, saj veste, čemu zahaja trgovec v mesto. Nakupil sem marsikaj, česar bodo veseli moji odjemalci." "Verujem, verujem. Ali ste slišali kaj o današnji porotni obravnavi ? No, začela se je včeraj in danes se je nadaljjevala. Ali je že dokončana?" Krčmar je bobnal s prsti po mizi in je gledal zamišljeno v tla. In tako ni zapazil, da se je Pezdir premaknil na svojem sedežu, kakor bi ga bil kdo zbodel. Njegove oči so nemirno begale po sobi odj predmeta na predmet. "Za take reči se ne brigam mnogo," je dejal nato z nekoliko tresočim glasom. Krčmar ga je pogledal od strani in je umolknil nekoliko časa. Toda dolgo ni mogel molčati, za molk ni bil ustvarjen. Kmalu je zopet izpregovoril: "Da, kakšni so ljudje dandanes na svetu! V lastnem sorodstvu si niso več varni posamezni člani. Verujte mi, vseh teh ho-matij in prekucij so krivi socija-listi, ali kako jim že pravijo. Ali ste že slišali kaj o teh ljudeh? Nič ni sveto pred njimi in varno, in povsod imajo svoje nosove. Ne rečem dvakrat, da naju kateri ne posluša pri zaprtih vratih." In krčmar se je pazljivo obrnil proti durim in strmel vanje. Valentin Pezdir pa je tačas segel v žep in plačal svoj. račun. IVideti je bilo, da se je zasukal pogovor na stvar, ki mu je bila skrajno neljuba. '"Ali mislite že oditi? Saj he gre še vlak, izpijva ga še skupaj pol litra na najino znan-stvo," je govoril krčmar. "Hvala, nimam časa, mnogo imam še opraviti." In ni čakal, da bi zopet izpregovoril krčmar. Vstal je, potlačil zopet klobuk na oči in odšel, ne da bi bil pozdravil. Krčmar je gledal za njim in je majal z glavo: "Čudni so ljudje na svetu. Kmalu bi dejal, da nima ta mož čiste vesti." Valetin Pezdir je hitel iz gostilne proti kolodvoru. Mnogo časa je še imel do odhoda vlaka, a nekaj ga je vleklo tja ven iz mestnih zidov. Ničesar ni kupoval, ničesar ni nosil s seboj in ničesar niso prinesli za njim. Lagal je ko je pripovedoval gostilničarju, da je prišel v mesto po kupčiji. Imeti je moral poseben opravek, ki ni bil po tem, da bi vedeli o njem tudi drugi. Ko je prišel pred kolodvorsko restavracijo, je postal in pomislil. Nagla hoja in neka nenavadna razburjenost sta ga užejali. Pil je sicer že mnogo več kot po navadi, a vendar je sedaj zopet začutil potrebo, da bi stopil v te vabeče prostore pred seboj. Ogledal seje še za hipec okoli sebe, sam menda ni vedel iz katerega vzroka, a potem je vstopil. Stisnil se je po svoji navadi v kot za okroglo mizo. Pivnica je bila tačas še popolnoma prazna, po njej so stopicali samo še na-.takarji s črnimi svojimi fr^ki, z belimi trdimi srajcami in s prtiči, visečimi jim čez rame. Pristopilo jih je kar več hkratu k Pezdirju in vsi so mu ponudili svojo postrežbo z enakomernim priučenim brbljanjem v zakotni nemščini, ki se je tačas šče-perila in se menda še dandanes ščeperi po oni restavraciji. Priklanjali so se kakor bi bil dospel med nje imeniten in plemenit gospod, ne pa človek s ponošeno suknjo, z oguljenimi hlačami in povaljanim klobukom, človek, ki je bil samo trgovec v Kačjem dolu na Dolenjskem. Ali ti ljudje so bili vajeni, da so videli in čutili polne mošnje tudi v žepih ponošenih sukenj in oguljenih hlač. Vedeli so, da se celo raje vsuje kaj drobiža v njihove roke iz takšne obleke, nego iz obleke, ki je vsak teden nova in ki čez njo visi in se na njej blesti zlato in srebro. Pezdir ni dolgo sedel sam pri svojem pivu in zatopljen v svoje misli. Kmalu za njim sta prišla dva nova gosta, ki sta sedla k mizi prav zraven one, kjer je sedel Pezdir. Naročila sta si i onadva piva ter sta se začela razgovarjati glasno in kakor bi bila popolnoma sama v sobi. "Kamor prideva, povsod se menijo o današnji por otni obravnavi," je dejal prvi. "In res, še meni ne gre iz glave, ki sem popolnoma tuj v teh krajih. Nekaj posebnega se je vršilo danes in skoro mi je žal, da sem bil navzoč pri tej razpravi." "Tudi name je vse vplivalo nekam čudno in ne more mi iz glave spomin na obsojenca. Zlasti njegova zadnja izjava me je presenetila; jaz sem še sedaj prepričan, da se mu je za hipec , zmešala pamet in da je samo v .tem stanju pripoznal umor." J "Res je, prav imaš. Jaz sem za svojo osebo prepričan, da je | obsojenec nedolžen. Najsi so j bili dokazi še taki, vsa vnanjšči-na in vse vedenje obtoženčevo je pričalo, da je mož nesrečna žrtev, ki so jo ugonobile zagonetne okoliščine." "Meni se je dozdevalo, kakor bi bili sodniki na strani obtožen-čevi. To sem posnel iz marsikaterega vprašanja. A kaj naj store sami, ko imajo pa tukaj soditi drugi? Porotniki naj bi bili po mojem mnenju samo oni možje, ki nadkriljujejo po duhu in izobraženosti navadne ljudi, zlasti taki možje, ki do dna poznajo človeško dušo in njene pojave." ' » "Ti govoriš učeno, prijatelj, a meni se zdi, da imaš prav. Ali težko je najti takih ljudi, vsak ima svojih vsakdanjih poslov dovolj, da ne utegne misliti na takšne reči..In meni se zdi tudi, da se tako poznavanje človeške duše ne da priučiti, ono je človeku prirojeno in se da vsled tega samo izpopolnjevati." "Danes bi bilo res potrebno, da bi bili v porotniških klopeh sedeli možje s toplim srcem in z jasnim razurhom. Jaz na priliko ne bi bil obsodil obstojenca niti tedaj, ko je priznal duhodelstvo, ker sem uganil; izčesa je izviralo to priznanje." "Toda, kar je, to je! Tu ni več pomoči. Moja najsrčnejša želja bi bila, da bi se zadeva še razjasnila preden bo prepozno, in da bi našli pravega hudodelca." "Morda ga pa vendar odkrije slučaj ali ga prižene slaba vest!" * "Prijatelj, dandanes se ne za- našaj več na pošteno vest, skoro vsako prevpije hrup sedanjega življenja." "Prav imaš, ali tega pa menda vendar ne odrekaš, da je Bog še vedno pravičen in da lahko prižene hudodelca njegov bič do kesanja in priznanja." Pezdir je sedel med tem pogovorom kakor na žerjavici. Njegov obraz je izpreminjal različne barve, sedaj je bledel, sedaj rdel, a njegove roke so se tresle nehote in nevede. Pri zadnjih besedah njegovih sosedov pa je zaklopil oči in glava mu je omahnila na prsi. Toda kraa-jlu se je zopet zavedel. Z veliko j naglico je poklical natakarja in •plačal. Ni se ozrl več na onadva, hitel je ven in se je šele na svežem zraku globoko oddahnil. "Ali ga ne bo nikjer več miru?" Skoro glasno je izpregovoril te besede, a takoj nato se je prestrašeno ozrl okoli sebe, ali ga kdo ni slišal. Takoj za njim je stal postrež-ček in ga je gledal začudeno. "Ali ste ga kozarček preveč?" je vprašal Pezdirja s porogljivim nasmehom. Pezdir je naglo izginil za vogal in je čakal tam, da pride čas odhoda. Počasi, prepočasi se je Pezdirju tisti dan pomikal vlak dalje. Večerilo se je že, megle so se bližale obronkom gričev in holmov, in težke sence so se pomikale v doline, črni dim iz Kam vas vodi pot v nedeljo 19. aprila popoldne? Prav gotovo v S. N. Dom na St. Clairju na igro "KAMNOLOM" I NOVICA jjaooeKSKaottataoaooooooaoo^ IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplačno lokomotive ni hotel kvišku, valil se je v debelih stebrih v kratkih presledkih mimo oken in je dišel neprijetno. Razkosaval se je za vlakom in se mešal med sence. Voz, ki je v njem sedel Pezdir, je bil napolnjen s potniki. Zlasti mnogo je bilo med njimi žensk. Sedele so sključeno pri svojih koših in so govorile venomer. Komaj je prenehala ena, že je začela druga. In imele so si toliko povedati, kakor ne bi se bile videle že dolgo let. A danes so tudi še posebno začele razpravljati dogodek pri sodišču. Komaj je to slišal Pezdir, že se je zopet nemirno premaknil. Odprl je okno, da ne bi slišal, a začel ga je opihavati neprijeten veter in moral ga je zapreti. Ko je prišel sprevodnik, ga je prosil, naj ga dene v drug voz. Sprevodnik mu je ugodil, a tudi tukaj ni bil sam. V njem je sedel debel človek zalitih lic in majhnih, zvitih oči. Roke je imel prekrižane na trebuhu in s palcema se je igral z zlato verižico pri uri. "A, glejte no, tudi vi tukaj, gospod Pezdir? Kje ste bili? Kaj ste delali v Ljubljani? Ali ne mislite pri meni nič več kupiti? Saj imam vse bolj ceno, V najem Se odda ali pa proda zidano poslopje z dvema ^trgovskima prostorama in 3 stanovanji. Dve garaže. Ne potrebuje nikakih, popravil. Nahaja se na 14301-03 Sylvia Ave. Cena zelo zmerna. Pokličite ENdicott 8262. nego morete dobiti v Ljubljani. Glejte, vse, kar hočete." Mož ni mogel nehati govoriti, a Pezdir ga je samo gledal in poslušal. Tako je bil osupel, da je našel tukaj velikega trgovca Korošca, da ni takoj vedel, kaj bi rekel. Poznal ga je, da mož mnogo govori in tedaj je slutil, da bode obrnil pogovor tudi na i to, kar je bilo njemu posebno neprijetno. Z veliko nezadovoljnostjo je sedel nasproti njega in začel gledati skozi okno. "Kaj ne, koliko ljudstva se vedno vozi s tem vlakom? Pa so dejalivod začetka, da ne bode nesla ta železnica. Jaz pa sem praVil vedno, da bo to zlata jama, zlata jama, gospod Pezdir. Kaj ste novega poiz-vedeli v mestu, gospod Pezdir? Ali ste slišali o porotni obrav-. navi? Moj Bog, kakšni ljudje so dandanes na svetu, vse je podivjano. Nečak ubije svojega strica! In za par sto goldinarjev! In nazadnje ta tepec v svoji neumnosti še prizna, da ga je res ubil sam. Jaz bi ga dvakrat obesil, takega človeka! Kaj pa vi pravite, gospod Pezdir?" "Jaz, gospod Korošec? Nič, prav nič ne pravim!" "Nič, to je malo, gospod Pezdir! človek ima jezik zato, da govori. In kako je lepo poslušati, ako človek lepo govori! Le nikdar govoriti premalo,! Pezdir. človek se v staro sa, ako je govoril prej^ prenerodno. Kaj prg" mu, gospod Pezdir? Toda^ pravite nič, kaj ne, pospod' dir?" "Nič!" (Dalje prinodnj® ^ ^ MAKE i U^^BONDj}!,!,. Proda se naM2' delikatesno trgovi^ jočo se na P™^^ ru, blizu gledališča » ^ Proda se zaradi bol gj mu kupcu se da po v ceni. - Poleg ^ ^ sobe, kopalnica m S ^ Zglasite se na » ^ ^ St., zadaj za EcianJO^ ■ a. m Cementni 1001 E.5 _ - ____—Tjjs! pi SENZACIJSKA POSEBNOST! Samo za Po ceni, o kateri se še ni čulo za garan Vaš fornez iznova vložimo, cementi- ,1» '' ramo in sčistimo za ........................n cK I !? Tank za vročo vodo insuliramo za— l''50 r^' IL __Redna cena za oba dela..................S30-00 P^jj U Senzaeijslto posebna ponudba ako imate to dll "7 50 Ml^Mm delo SEDAJ izvršeno dobite oboje za............' ' * —**T"nfi ff* NATIONAL HEATING CO., — 214 HIPF^dt VAŽNO — Za udobnost obrambnih delavcev in drugih, ki jim je nemogoče obiskati našo trgovino tekom dneva, bo vsa naša trgovina—zgoraj in spodaj —ostala odprta v PETEK ZVEČER do 9. ure. Prosimo, zapomnite si te ure: v petek, Dan prijaznosti: 9. zjutraj do 9. zvečer. V soboto, MAY DAY: 9. zjutraj do 6. zvečer. PRVOTNO, je bil MAY DAY samo eno-dnevna razprodaja. Toda, ko so leta potekala, je MAY DAY postal tako velikanskega pomena, da je bil en dan nezadosten za ogromni MAY DAY biznes. Radi tega smo dodali DAN PRIJAZNOSTI (Courtesy Day)—v petek pred MAY DAY—kot posebna usluga našim odjemalcem. Nihče ne bo iJJJjj nižjeceneko*™, Vsled gotovih vzrokov ^ morda nekatere trgovine pp le prodajati gotove MA* predmete po nižjih cena"- JJ ZAPOMNITE — V slučaji bodo kateri naši MAY DAY predmeti kje » »o; oglaševani po nižji ceni. i ^ ste lahko kupili po še m og\r pri nas, neglede na ševane cene. Vsi departmenti zgoraj in spodaj sodelujejo prt tej razprodaji THE MAY COMPANY bIRLS! WOMEN! TRY THIS »NERVOUS On "Certain J^Hk Says" of the Month jjflM Dofunctionalmonth- 'WjHP ly disturbances make WiSr you nervous, restless, high strung, cranky and blue-at such times? Then try famous Lydia E. Plnk-harrt's Vegetable Compound. It'a made especially ]or women to help relieve monthly cramps, backache and nervousness—due to this cause. And In such a sensible way I With nature's own beneficial roots and berbs. No harmful opiates. Taken regularly—Plnkham's Compound helps build up resistance against such symptoms. Thousands upon thousands benefited I. FoUow label directions. V PETEK, 17. APRILA JE I BAN PRIJAZNOSTI na predvečer našega 40. 1 MAY DAY PRI THE MAY COMPANY, •Dodatna poulična postrežba Potom posebne aranžme z Clevelandsko poulično železnico, bodo vozile dodatne poulične kare v soboto— v zadostnem številu, da se bo ustreglo vsem. # Dodatni prodajalci Več nego 8000 delavcev bo na razpolago v vašo poslugo. Veliki departmenti, široka hodišča vmes, dovolj dvigal in "eskalatorjev"—pripomorejo k udobnosti pri na-kufciovanju. / Ne sprejemamo poštnih, telefonskih, ali COD naročil ^a May Day posebnosti Listke za Eagle znamke menjamo na May Day ali katerikoli drugi dan prihodnji teden. , Posebna posluga ** parkanje J Garaža za naše odjemalce—Lakeside i'1 je s® £ odprta ob 8- uri. Dodatni prostor za PaI ^tf " fj preskrbelo na severo-vzhodnem vogalu La oSti" ^ I 9th ceste. Prosto parkanje na "dan prijaZ" "May Day." , POZOR— ~ ^ Vsled vojnih regulacij, je, nam bilo nemc>8 i0AK dodatne buse, da bi nudili našim «Uem a ^jP običajno poslugo z busom do in od prosto in trgovine. J Trgovske ur« rVeČer' v petek od 9. zjutraj do 9. Zv J v soboto od 9. zjutraj do 6. Zve