300. tovnim • umni i pctcK* 31 ftccmMi lULieio. „Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: Delo leto.......K 24*— not leta........12*— četrt leta........ 6*— pa mesec.....• . . 2*— v upravnJttv* prejeatan: cdo leto.......K 22*— pol leta........11— četrt leta........550 na mesec ......_ 1*90 Dopisi naj se inmkirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (I. nadstropje na levo), telefon su 34. lakaja vsak daa zvečer izvzemši nedelje in praznike. lnseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 via., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih lnserdjah po dogovoru. Upravniitvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserat! itd. to Je administrativne stvari - Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 86. „Slovenski Narod41 velja po posti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25— celo leto.......K 2S— Sil leta........13— trt leta........ 6 50 na mesec.......• 2*30 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*- Vprašanjem glede. Inseratov na| se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon St. 85. 1909. Nenavadno bogato na zgodovinskih dogodkih je bilo leto, ki smo ga ravnokar preživeli. Fraza., da živimo v dobi, ki svojo življenje hitro živi, ni samo fraza, temveč je stereotipen izrac dejstva. Ozrimo se kamorkoli, povsodi se nam, če se ozremo nazaj na preteklo leto. odpre pogled na dogodke, ki so in ostanejo zgodovinskega pomena. Pa vzemimo v pretres politično ali pa kulturno življenje narodov v obče ali pa nas Slovencev posebej, povsodi opazimo isto. Slovenci smo primeroma majhen narod. Nam ni dano, nam ne more biti dano, da bi iz nas izhajali momenti, ki bi pretresali ali ves kultnimi svet ali pa dajali smer. Zadovoljni moramo biti, ako smo v svojem samorazvojn dospeli tako daleč, da moremo vase sprejemati in prebaviti to, kar se je porodilo drugod, in če moremo občni kulturi donesti toliko, kolikor nam je v razmerju nagega števila prisojeno. In z zadovoljstvom nas mora napolnjevati, da si v tem oziru nimamo očitati minusa, temveč plusa. Živimo stisnjeni in stiskani od svojih sosedov, v svojem idealizmu naslajajoči se ob dobrih besedah svojih bližnjih in daljnih sorodnikov, zadovoljni s tem, kar se nam da dobrega v besedi. Niti na misel nam ne prido, da bi kdaj od tu ali tam pričakovali dejan jske pomoči: v to smo vse preveč ponižni, vse preveč hlap-čevski, v naši naturi je vse preje nego upornost proti temu, kar je nad nami. Zaradi tega so ves svoj dobri namen zgrešili vsi tisti krogi, ki si z vsem trudom prizadevajo, da bi nas Slovence na zgoraj očrnili kot revolu-rijonaren element. Saj se ne ponašamo s tem, — nikakor ne, — toda za '/daj je tako in če se vsa vlada trudi, Slovence napraviti drugačne: vonjem, početje je zastonj! Ni pa izključeno, da ne bi končno vsled neprestanega vladnega prizadevanja tudi ljudstvo postalo tako revoluci-jonarno. da bi debelo gledalo vse naokrog. Pa to bi bila edinole zasluga vlade, nikogar drugega, kajti Sloveli ee je kakor ovca popustljiv in rea-guje stoprav tedaj, če si ga le preveč zdražil. LISTEK. Silvestrov bazar. Slika, — Spisal Ivan Lah. Gospa Melanija se je še enkrat ozrla in je še enkrat skrivaj pogledala na moža, ki ga je bila zagledala med množico. Sedaj ni dvomila več. Bil je on. Spoznala ga je po očeh. Obšlo jo je ono čudno čustvo, ki naenkrat oslabi telesne sile, razburi kri in za trenutek popolnoma prevlada nad človekom. Taka čustva so jo obhajala v onih mladih časih, ko sta se prvič bližala drug drugemu, ko sta se Se kot neznanca vsak dan srečavala na mestnih ulicah, v parkih in na sprehajališčih. Toda od takrat je že dolgo in med tem se je že mnogo izpremenilo. Po bazarju je šumela pisana množica, gospodje v cilindrih, elegantne dame, toplo zavite gospodične, mladi gospodje, vmes pa eo hodili postreščeki, dekle, služabniki in služabnice, otroci, dijaki, tujci in domačini. Bazar je bil jasno razsvetljen z velikimi obločnicami, krog in krog so stale velikanske izložbe raznih igrač, konjičev, vozičkov, železnic, avtomobilov, bobnov, trobent, punčk, žog, oblek, kapic, mufov, kožuščkov in drugih darov. Mnogo teh stvari je ležalo vse križem po predalih in po stolih, po tleh je bilo na- Različni so valovi, ki so preteklo leto butali ob nas in nas dramili iz našega ideaiistovskega polsna. Rusija, orjaški kolos, pred katerim imajo vzlic njenemu porazu v rusko - japonski vojni velikanski re-spekt vse (.»stale evropske države, se je končno jela otresati svoje neslo vanske birokracije in je začela stopati po potih izrazito slovanske politike. Odlični pr-dstavitelji slovanske Rusije se več ne zanimajo zgolj aka-demično za ?»lovanstvo, temveč so započeli resno, vsega u važe vanj a vredno zavestno slovansko akcijo, ki pa je in ostane zgolj internega značaja, in more neruske Slovane napolnjevati edinole z zadoščenjem. Drugačnih občutkov Slovani ob tem že izdavua pričakovanem preokretu nimajo. In naj si je ta preokret še tako važen s pogledom na kulturno zedi-njenje, za ostale Slovane ostane brez globlje transformacijske politične važnosti. Slovanski kongres v Petro-gradu, ustanovitev vseslovanske banke itd. so vele važne kulturne pridobitve, ki morejo napolnjevati z zadoščenjem, ki pa nikakor ne merijo na to, da bi kdaj pomagale preobraziti zunanjo podobo državnih meja slovanskih narodov. — Ruski car je letos* toliko potoval, da je avstrijske državnike prav hudo začela boleti glava: bil je na Angleškem, na Francoskem, posetil je nemškega cesarja in laškega kralja, samo Avstriji se je izognil. Kaj čuda, če je naše Aehren-thale bolela glava! — Ruski narod pa je iz sebe pošiljal odposlance med ostale slovanske rodove, da sklepajo z njimi ožje slovansko pobratimstvo, da se z njimi seznanjajo in ožje spoprijateljijo, ker je pač nagon krvi tak, da se druži, kar je po krvi sorodnega. Tako smo imeli avstrijski Slovani svoje ruske goste na severu in na jugu, sprejeli smo jih tudi v Ljubljani. — Bombne afere v Rusiji še niso prejenjale in tudi ne bodo, dokler v vodstvu ne zavlada resnično slovanski, nebirokratični režim. Z veseljem more Slovane navdajati dejstvo, da so se ojačili odnošaji med Rusijo in Bolgarijo in da se j** končno začelo nblaževati razmerja med Rusi in Poljaki. — Dokaj skrbi povzroča Rusiji Daljnji Vztok, ki nikakor še ni pacificiran, in dosti težkih skrbi mu je prizadevalo perzijsko vprašanje. stlano s papirjem, povsod se je videla zmešnjava; bil je že zadnji večer. Se danes do desetih zvečer in potem je končano. Množica se je valila neprestano med polnimi izložbami; zdelo se je kakor da danes ne bo konca. Gospa Melanija je za trenutek obstala, pritisnila se je k steni in se ozrla. Bil je še vedno mlad in krasen. Njegova visoka postava je stala nepremično med množico, zdajpazdaj je pogladil lepo črno brado, ki mu je tako dobro pristojala ter mu dajala oni odločni izraz, ki ga v svoji mladosti ni imel. Gledal je proti onemu kotu, kjer so se zbirali otroci. Pri tem so se nekako radostno svetile njegove temne oči. Da, bil je tak, kakor si ga je predstavljala. To je bil oni ljubljeni mož, ki ga je tako ljubila v svoji mladosti, ki sta z njim skupaj preživela najkrasnejše čase prve ljubezni; edini, ki ga je res ljubila. Dasi ga je videla le dvakrat od onega časa, odkar sta se razšla — in temu je že dolga vrsta let — čutila je, da ji vsa dolga leta, družinske skrbi, ljubezen do otrok in resnost življenja niso mogli uničiti v srcu onih mladih sanj, ki jih je prinesla ljubezen mladosti. Mislila je pogosto nanj in je premišljala kod hodi, kaj dela... Ni si mogla misliti, kako bi bilo, ko bi se sešla. Zdelo se ji je, da bi moglo biti zelo lepo, toda ob enem je čutila pred takim sestankom čuden strah. In vendar si je pogosto tako želela, Srbija nam je početkom tega leta povzročevaia silnih skrbi. Dan na dan srno čitali v listih da stojimo na pragu vojne z njo. In razburjena je bila Avstrija, in razburjena ni bila nič manj ostala Evropa, ko se je po vsej pravici bala, da bi se ob tem p hi m en u mogel u/ga t i evropejski požar. Avstrija si je bila prisvojila Bosno in Hercegovino, Srbija pa je bila preverjena, da tega v varat v o lastnih življenjskih interesov ne more in ne sme pripustiti kar tako izle-pa. Pa je roži jal o orožje, in to rožljanje je razburjalo ves evropski svet. Končno so se pomirili valovi, Srbi so koncem marca svoj junaški handžar spravili v nožnice in koncem marca v skupštini sklenili, da se j>odvržejo zahtevani evropskih velesil in odnehajo otl svojih zahtev*. Aehrenthal je bil takrat zmage pijan, pa ni bilo pravega povoda za to. Uredili so se odnošaji med obema državama in junija meseca so se že junaške Srbin je bratile s Slovenci. Bolgarska, ki čiindalje bolj pov-darja slovansko smer svoje politike, se je letos proglasila za neodvisno carevino, kateri načeluje car Ferdinand, proti kateremu pa ima narod marsikaj pomislekov, baš ker premalo zastopa slovansko smer državne politike. Kako bo narod izšel iz te ^rotidina^tičue, narodne interese zastopajoče borbe, o iem nas prepriča bližnja bodočnost. Črna Gora je to leto prestala nekaj notranjih kriz. Pojavljali so se upori proti sedaj vladajočemu knezu. Listi so vedno in vedno vedeli poročati o zarotah proti sedanjemu knezu. Vedeti pa treba, da je že iz-davna pobožna želja, da bi črnogorski knez prenehal vladati in treba tudi temu primerno taka časnikarska poročila uvaževati. Saj je bilo tudi v Srbiji to leto vse polno uporov, končno pa je vendarle vse ostalo pri starem. Turčija je to leto prebila v znamenju veliko bodočnost napovedujočih preobratov. Padel je dosedanji sistem absolutizma in na njegovo mesto je stopil sistem parlamentarnega upravljanja države. Mladotur-ki so z nasiljem vrgli dosedanjega sultana Abdula Hamida, ki je bil velik mogočnež, trinog in krvoses, in na njegovo mesto potom revolucije postavili princa Rešada efendija, ki da bi ga videla. Na ulicah, v parkih, na sprehajališčih se ji je včasih nenadoma zazdelo, da gre tam med ljudmi. Toda varala se je; bil je kdo drugi: in vendar je čutila takoj ono razburjenost in oslabelost, kakor jo je začutila v tem trenutku, ko ga je res zagledala med muožico. Pomislila je, kako je to čuden slučaj, da je prišla danes v bazar, ko je že vse doma nakupljeno, sj>omnila se je, kako jo je čudna sila vabila sem, kakor da jo čaka nekaj posebnega, in sedaj je vedela, zakaj jo je obšla čudna slutnja, ko je stopila v bazar. Danes je skoraj cel dan mislila nanj, in ugibala, kje bo obhajal Silvestrov večer. Zganil se je, kakor da je začutil na sebi njen pogled. Obšel jo je nejasen strah, hotela je izginiti med množico in oditi ven. Toda on jo je že zagledal. Zapazila je to takoj in je vsa zatrepetala. Odšel je z mesta, kjer je dolgo tako nepremično stal, in si je delal pot med valečo se množico. Ona se je obrnila na drugo stran in je začela izbirati igrače na kupu. »Pobegnila bi, še je čas,« je pomislila in zdela se je sama sebi zelo otročja. »Dober večer, niilostljiva,« jo je pozdravil, ko se ji je približal. Obrnila se je proti njemu ter mu podala tresočo roko. »Kakšen slučaj, gospod doktor,« je rekla in je čutila, kako ee trese na vsem životu. V Jem trenutka je bila se zdaj nazivlje Mohamed V. in ki obeta biti povsem moderen, ustaven vladar. Kadar bomo odsihmal zavožene razmere hoteli označevati kot nemoderne, jim več ne bodemo smeli oponašati, da so turške, kajti glede naprednosti in tolerantnosti so nam mladoturške razmere v marsikaterem oziru daleko naprej. Grška je prošlo leto stala v znamenju notranjih revolucij. Pojavila se je stranka, močna in odločna, ki se ne zadovoljuje s sedanjo vlado. Povzročila je odpor, ki bi bil skoro da kralju odvzel krono. Akti še niso zaključeni, kako se to vprašanje reši. Zavladaia je vojaška diktatura, kateri se uklanja vse, kar je doslej imelo moč v rokah. Med Turčijo in Bolgarsko se je dalj časa uneinala vojna ne da bi se bila unela. V Egiptu, Zemunu in v Albaniji so se pojavila uporniška gibanja, pisalo se je mnogo o uporih v Crni gori in v Srbiji. — Perzija je strmoglavila svojega dosedanjega šaha in na njegovo mesto posadila modernejšega vladarja. Uporniške čete so zavzele Teheran, pregnale starega pašo in na njegovo mesto posadile Ahme-da Mirzo. Indija se upira proti svoji angleški nadvladi. Prišlo je do tega, da so indijski nacionalci letos uprizarjali krute atentate proti Angležom in specijelno napadli indskega angleškega podkralja. Japonska se očitno pripravlja na vojno s Kitajsko, morda tudi z Rusijo, ker ji nikakor ne more ugajati teritorialna razdelitev na Daljnem Vztoku. Kitajska se baje pripravlja na veliko borbo z Japonsko. In sicer zaradi Mandžurije. Korejci, nezadovoljni s sedanjim režimom, so v Har-binu umorili kneza Ito in se upirajo nadvladju Japonske. Kakšne komplikacije nastanejo iz teh vztočnih borb. se dandanes ne da premeriti. Naša ljuba soseda Nemčija, da se zopet i>ovrnemo na zapad, — se ne more otresti upravičenega mnenja, da Avstrija končno ni nič drugega nego vazalna država Velike Nemčije in urejuje vse svoje kerake temu političnemu naziranju primerno. Zato je mogočno, pravijo, da rešilno vmes posegla v aneksijsko in v srbsko vprašanje in je svojega cesarja letos na cesarske manevre na Morav-skem poslala kot pričo. Je pač tako, da sestaja avstro-ogrski grb iz dveh orlov: eden je ogrski, drugi pa je pruski. Zato je logično, da se nam Slovanom v Avstriji godi tako dobro, da po vsej pravici zjutraj, ko vstanemo, in zvečer, ko gremo spat, zapojemo tisto lepo pesem: »O du mein Oesterreich!« — in to z navdušenjem starega avstrijskega veteranca, ki so mu za spomin odvzeli nogo, to pa biagodarno nadomestili z bakreno medaljo. Svoje marke pošilja Nemčija brez vseh zadržkov v Avstrijo, pomaga ustanavljati šulferajnske šole, zatrjuje, da je turska železnica važna komercielna in strateška pridobitev, rešuje s samozavestjo podpiralca najbolj zamotana državniška vprašanja etc. etc, toda — to še izdavna ne more biti povod, da bi kdo z vso resnostjo dejal, da smo Avstrijci de! nemške države. To ne! Ce rečeš: »laesio majestatis est«. Je pa le tako! Tudi tedaj še nismo prav nič od nje odvisni, če hodi nemški vojaški cesar k nam inspicirat manevre in hodi prestolonaslednik v Berolin po tajnih potih. — O, Avstrija je država, kkja strašno samorasla in ki ni ma Tarav nikakega birmanskega botra, ki bi jo pri vsaki priliki prijel za ušesal To se jasno vidi tudi v njeni notranji politiki, o kateri kasneje v kolikor spada v okvir našega raz> motrivanja o proslem letu. Francija je strmoglavila svo; dosedanji kabinet, ni pa izpremenila? vodilnih misli svoje politike. Anglijo je ravno proti koncu leta zalotila notranja kriza. Poslanska« zbornica se je krepko postavila proti nadvladi gosposke zbornice, katere zastopnikom je vlada naložila novih v istini težkih materialnih bremen Začela se je ustavna borba, ki ima odločiti ali imajo odslej gospodovat/ ljudski zastopniki ali pa zastopniki bogatih gosposkih krogov. — V In-diji, ki je pod angleškim gospodstvom, so se zadnji čas pojavili odpori, ki Anglijo resno opominjajo, naj odjenja s svojimi nasilnostmi. Umori njenih vladnih reprezentan tov ji ne morejo klicati v spomin drugega, nego da je njeno postopanje v Indiji nemogoče, neznosno tudi ljudem, ki so tako pohlevne narave, kakor Indijci. tako mlada in nežna, kakor v onih] prvih mladih časih in videlo se jej kako je to uplivalo na njegovo mirnost. »Vi še kupujete?« je vprašal in ji pogledal v oči. ki so se naenkrat porosile s solzami. Ljubil je nekdaj zelo te oči in ta sladki obraz. »Da, par igrač sem še hotela ...« »Sedaj je že pozno . . .« »Da. no, glavna stvar je že pripravljena. In vit« »Jaz.* Jaz gledam bazar. Kupovati nimam niti kaj, niti komu . . .« Zadnji stavek mu je ušel nehote. Sklenil je, da ne bo govoril ničesar, kar bi moglo izdati njegovo notranjo zapuščenost in bolest. Ona je čutila takoj, kam so merile te besede. Zadele so jo globoko. »Ali me nečete nekoliko spremiti po bazarju1?« je rekla po kratkem molku. »Prosim.« Odšla je pred njim in on je s tiho radostjo gledal njeno lepo postavo. Pomikala sta se počasi med množico; zdajpazdaj sta se morala ustaviti, ker nista mogla dalje in brezobzirna množica je pritiskala od vseh s t rani j tako, da sta se pogosto nehote pritisnila drug k drugemu. Ona je vedno zagledala kaj posebnega v izložbah in mu je kazala s primernimi opombami... »Glejte, to je nekaj srčkanega, To se mi dopade. Ali vam ne ugaja?« On je bil z njo skoraj vedno istega mnenja in tudi. če mu ni ugajalo, ni ugovarjal. Nazadnje je obstala pri mešani izložbi in je kupila par brezpomembni* igrač za otroke. On je vzel zavitek in rekel: »Dovolite, da vam nesemf« »Prosim,« je rekla ona in si mislila: »On je še .vedno dober, take dober...« »Kaka gnječa je to,« je nadalje* vala potem, ko sta- odšla dalje. »Se pač vsak veseli,« je pripomnil on. Prišla sta v kot in sta obstala drug ob drugem. On je z velikim zanimanjem opazoval otročje obraze in se zdajpazdaj nasmehnil naivnim vsklikom, ki so prihajali iz navdušenih mladih src, polnih radovednosti in občudovanja. »To je nekaj krasnega za otroke,« je rekla ona čez čas in se je ozrla nanj. Zdelo se ji je, da gledaje nekam daleč v daljavo njegove zamišljene oči. Uganila je njegove misli. »Pojdiva,« je rekla, »naj si otroci razvesele,« in je nehote prijela njegovo roko. »To je res otroško veselje,« je rekel on in ji sledil. Spomnil se je pri tem na verz iz Fausta: Starost nas ne pootroči, kot se pravi, ampak najde v nas šele prave otroke.. »In zdi se mi, da so samo otroci srečni,« je pristavil na glas. Ona si je molče delala pot med gnjeoo in se je ozirala Klerikalna stranka je otvorila novo zasedanje kranjskega deželnega zbora z dvema škandaloma, ki sta prekarakteristična za to stranko in za pravni in narodni čut cele te družbe. Prvi teh škandalov je ustavnega značaja in se je storil s sprejetjem famozne Lam peto ve resolucije, po kateri preide zakonodajna oblast deželnega zbora popolnoma na deželni odbor; drugi teh škandalov pa je narodnega značaja in sc je storil z imenovanjem državnega inženerja Gailhoferja za deželnega stavb-uega svetnika. Denimo, da potreb nje dežela res inženerja za vodne stavbe s posebnim ozirom na projektirano električno centralo. V tem slučaju bi bilo edino pravilno in pošteno, da je deželni odbor oziroma deželni zbor dotično mesto razpisal in dal s tem priliko za to službo kompetirati. To pa se ni zgodilo. Namenoma se to ni zgodilo. Narodnonapredna stranka je energično za h v. vala, na] se služba razpiše, predlagala je celo rok samo 14 dni, tako da bi se imenovanje še lahko izvršilo v tekočem zasedanju dež. zbora in bi se torej stvar prav nič ne zavlekla. Toda klerikalci niso hoteli o tem nič slišati. Ne da hi službo razpisali, ne da bi bili dali vsposobljenim inženerjem priliko zanjo kompetirati, ne da bi bil! dali deželi priliko, izbrati med kom-petenti najboljšega, so to službo kar oddali. Za deželnega stavbnega svetnika je imenovan inžener G a i 1 h o -fer. Ta mož je Nemec po rojstvu in nemški nacijunalec po mišljenju i:t lomi sloveščino komaj za silo, tako, kakor tuji uradniki sploh, ki se na-šega jezika toliko nauče, da se nekoliko porazumejo z deklami in ošteje-jo kmetskoga človeka, kadar pride v pisarno. To imenovanje je pravi narodni škandal, ki se absolutno ne da opravičiti, tudi ne s trditvijo, da je Gail-hofer v vodnostavbnih stvareh posebno iz vež ban. To, kar zna Gailho-fcr. zna tudi vsak drugi inžener. Gailhofer nima nič drugih študij, kakor katerikoli inžener, a če ima nekoliko prakse, to ne more priti v p« štev. Ko bi bii dež. zbor dal kateremukoli inžener jev fri mesece časa in nekaj podpore za potovanje, bi bil lahko dobil za rečeno službo veliko boljšo moč, kakor je Gailhofer, čigar praktična izvežbanost se reducira na to, da je z mosta v Kranju gledal v Savo in delal poklone prof. Jarcu. Kamorkoli pogledamo po državi, povs 10, da Slovence in Slova- ne odrivajo iz javnih služb. Celo Lu-eger. župan onega mesta, ki je že cele milijarde slovanskega denarja po-tegniio nase. je v svoji krščanski pravičnosti smatral za prav in dobro, da sine na Dunaju dobiti mestno službo samo človek nemške narodnosti. Povsod, v krajih, ki žive od Slovanov, se razpisujejo službe s pogojenima morajo biti kompetentje nemške narodnosti in so torej Slovenci in Slovani v naprej izključeni. Pri nas pa se je zgodil ta nečuveni in brezprimerni škandal, da je klerikalna stranka, ki se sicer tako gostobesedno Ii 1 iiii za narodno, s pristnim brezdomovinskim cinizmom namenoma nreprceila razpis službe, da bi za to službo ne mogel kompetirati noben Slovenec in noben Slovan in da bi klerikalna stranka mogla neovira- no to službo podeliti eijonaleu Gailhoferja. To pa ni samo-naroden škandal, to je tudi žaljenje slovenskih inžener. je v, ki so v deželni službi. Trije inžener ji so že vrgli klerikalni večini dež. zbora svoje službe pred noge in so izstopili iz deželne službe. Spričo takega protekcijonizma, kakor ga je uveljavila klerikalna stranka pri oddaji deželnih služb, se temu ni nič čuditi. Za Nemca Gailhoferja so kreirali mastno službo in je ta Nemec iz IX. činovnega razreda poskočil kar v VII. razred, dočim službujejo pri deželnem odboru odlično kvalificirani inženerji, ki tiče že po več let v nižjih činovnih razredih. Naroden škandal — to je edino kiir se more reči o imenovanju inženerja Gailhoferja za dež. stavbnega svetnika. Slovenska javnost spozna iz tega slučaja, da je klerikalcem ljubši nemški nacijonalee, ki z njimi voli, kakor vsak Slovenec ali Ceh, ki n*'če svojega prepričanja zatajiti. Ko je Gailhofer ju začela dišati lepa deželna služba, je v Kranju enkrat hitro volil s klerikalci in s tem dovolj dokazal, da so mu klerikalci ustanovili mastno službo. Tako je narodno prepričanje klerikalcev, taka fe klerikalna pravičnost napram slovenskim uradnikom. Heill Klsrlkolizein na Gsrfftoem. V Gorici, 30. decembra. Klerikalizem je močan tudi na Goriškem. Pri lanskih deželnozbor -kih volitvah se je sicer pokazalo, kaj zmore napredni živel j v naši deželi, toda kdor jt Vpošteval dejanski položaj v deželi, je bil prepričan, da je klerikalizem navzlic napredni zma-uri trden ter da lahko proderejo klerikalci ob prvi zopetni priliki, zlasti ako bi se ne uresničile obljube, katerih se je dalo toliko in toliko ljudstvu od »agrarne« strani. Te obljube se res niso vresničile. Našemu kmetu se ne godi predobro. Zato rad posluša obljube, hoče pa, da se tudi kmetu udejstvijo. Tega ni bilo, kmečka stranka, kateri se je skoro prepustilo delo med ljudstvom, pa je začela kazati svoje slabosti z vseh strani; vedno očitneje je stopala na dan njena nesposobnost za izvršitev ogromnega dela, katero si je postavila. Ljudstvo se je jelo begati in zgodilo se je, da so se napredno in agrarne vrste zrahljale ter so se oja- ili klerikalci. Ljudstvo ni videlo nobenega delovanja za kmeta od strani »agrareev", videlo pa je v vrstah agrarnih« kolovodij vse polno lovcev na mandate. Obljube in postavljeno delo je ostalo na papirju. Ravs in kavs je nastal v stranki in posledica je bila slabost stranke; pred prvimi volitvami letos smo že vedeli, kako se končajo. Klerikalizem je močan. Lani so bili sicer preglašeni klerikalci z neznatno vičino. v splošni kuriji so takrat pomagali Še socialni-demokratje, ali razorane politične razmere, katere je vstvarila prav takozvana »kmečka stranka«; so potisnile letos klerikalce navzgor. Kle-rikalci so na vrhuncu, kj^r vriskajo in pojo, da se razlega daleč naokoli. Pojo, da je konec naprednjaštva na Goriškem, da so oni politični gospodarji v naši deželi ter da tudi ostanejo. No, pa ne bo tako hudo. Če bi ne bili prišli v agrarni stranki na površje rušilni elementi, ki so jo pokopali, če bi bili ljudje v tej stranki sploh imeli zmožnosti privabit' kle- I likalnega kmeta, poleni M ee letos klerikalci ne bili smejali. Napredna stranka je postavila na volišče nad 4000 volilcev pri dopolnilni volitvi; v drugačnih razmerah bi bilo število še dvakrat tako veliko. Če bi bili agrarci po drugi strani, tudi a pomočjo onih naprednjakov, ki so bili vstopili v kmečko stranko s prido-bilnimi nameni, znali držati in pridobivati, potem bi bila klerikalcem letos slaba predla. Ali mesto tega smo videli na agrarnem pozorišču pajace, koristolovce, nesposobneže z velikimi jeziki, ljudi, ki bi res delali, pa ni bilo. Klerikalci so si bili na jasnem, da tako klepetanje in razdiranje mora le njim koristiti. In koristilo jim je res. Klerikalci držijo svoje vrste trdno priklenjene. Politikujoči duhovniki pazijo, da jim ne uhajajo pristaši. Jako so previdni. Ko je bilo nekaj klerikalnih kmetov začelo simpatizirati z agrarnim gibanjem, so bili nekateri politikujoči nunci pripravljeni iti ž njimi v agrarne vrste, samo da bi jih ne zgubili z vrvice, marveč ob priiiki zopet pritegnili trdno nase, da bi se ne izgubili klerikalni stranki. Klerikalci držijo ljudi v krempljih tudi s posojilnicami. V deželi je tudi precej posojilnic, ki so v naprednih rokah, ali te niso ustanovljene v ta namen, da bi se ž njimi ljudi materijalno in političao izkoriščalo. Klerikalci pa znajo združevati politično korist s posojilnicami. Kdor hoče, pa dobi posojilo. Zapeljujejo naravnost ljudi v dolgove, potem pa jih držijo za vrat in voliti morajo ž njimi, kakor hočejo. Najhujše pa je to. da držijo svoje prave priveske v veliki nevednosti, ter da jim podaji ji laž za resnico. Klerikalni kmet še sedaj ne verjame, da je dr. Gregorčič zvezan z dr. Pajerjem, našim najlju-tejsim sovražnikom, in ne ve, kako škodo donaša ta zveza goriškim Slovencem. Klerikalni listi, katere dob: v roke, mu zanikajo tako zvezo, če popraša nunca, mu ta zatrdi, da take zveze ni ter da so si jo izmislili »liberalci«, ki ne morejo videti Gregorčiča, ker je duhoven in takle revež nevedni dvigne pesti proti »liberalcem« pa hvali Gregorčiča. Da, celo take se dobi, ki hvalijo dr. Pajerja. Ubogi zapeljani ljudje! Klerikalizem je trden, toda hočejo ga še bolj utrditi. Novostrujarji v klerikalni stranki, ki hočejo priti prej ali slej do vodstva, mislijo, da kmet, ki je v klerikalni stranki, je vse premalo klerikalen. Treba vzgojiti prave pristne klerikalce, katerim se že v mladih letih vcepi klerikalne nauke v kri in meso tako, da bo nekaj nemogočega, da bi tak njihov pristaš mogel pristopiti kdaj h kaki drugi stranki. Sedaj pomaga največ zloraba vere in cerkve pa posojilnič-na pest na vratu volilca, novostrujarji pa hočejo imeti celega moža, vlitega po klerikalnem modelu. Te dni začne izhajati njihovo glasilo na Goriškem. Nova nevarnost! Vso brutalno brezobzirnost, vso brezvestnost, s katero hoče klerikalizem uveljaviti svojo neomejeno gospostvo, če treba tudi z najhujšimi nasilstvi in z anarhistovskim terorizmom, to je pokazal v deželnem zboru goriškem s tem, da je razveljavil mandate v velepesrstvu izvoljenih neklerikalnih poslancev. To je akt političnega razbojništva, to je brez-stidno gaženje postav, to je dejanje političnih lopovov, s katerimi ne more biti nobenega paktiranja. Politični položaj je sicer zamo- tan, ali vendar vidimo jasno pred seboj, kaj nam treba storiti, da se bomo mogli uspešno boriti proti klerikalizmu. V prosvetnem in gospodarskem delovanju tiči uspešno to borenje. Za tako delovanje pa treba hladnega razuma in točnega zaznanja razmer; s kričanjem in demogeštvom se ne opravi nič. Treba družiti moči v take svrhe, ne pa cepiti jih. Zadnja tri leta so v tem ozira jako podučlji-va. Napredni živel j je tu, ali ta se ne sme deliti na razne strani ali celo uhajati v kako tujo strujo; s cepljenjem ne dosežemo nič, to je enkrat ena. Treba torej združiti napredne moči in iti na novo delo, pa se bodo razmere v kratkem času zl>oljšale. Klerikalci držijo skupaj ter korakajo I skupno na volišča; kar delajo, dela jo skupno. Ali ni torej le naravno, da morajo istotako napredni življi se strniti skupaj v močno stranko; v taki stranki lahko delajo vsi, kateri so res vneti za blagor ljudstva ter hočejo prosvetnega in gopodarskeg*. napredku, in v taki stranki se morejo tudi vsestransko vpoštevati — s cepljenjem pa se redijo le klerikalci in socialni demokratje. Tako je, dragi rojaki! Nič ne bo škodilo, če razmotrivamo ob koncu leta naš politični položaj. Po razmotri vanju moramo priti do prave poti na kateri se vname pravo prosvetno in gospodarsko delo za nnš*» ljudstvo ter se najde sredstva za uspešno pobijanje klerikalizma. Gajptfnrjti« župuna Orntga in občinskega 3QStepa ptuftftejn. Iz Ptuja, 30. decembra. Naše mesto je avtonomno. Ako-ravno je majhno in nima nobenega imetja, ki bi dajalo dohodke, se gospodari, kakor da bi sedeli na samih kupih denarja. Mestna občina ima vse mogoče uradnike in uslužbence; :ma jih tudi dosti preveč, Ornig to želi, župan to hoče, mestni odbor pa vse dovoli! Občinski davki so tako visoki, da bode malo enakih občin! Plačevati se mora 40 % naklada na vse neposredne davke za občino; pasji davek je določen na 15 K od giave. Pa to še ni vse! Mestni odbor je sklenil, da se ima po novem letu upelja-ti še poseben davek na najemnine, in sicer kar G %. Ta davek bodo baje morali plačevati najemniki stanovanj. Za te ta davek ne bode dobrota, ker so v Ptuju stanovanja itak draga, pri tem pa večidel prav slaba, brez vseh udobnosti, ker je večina hiš starih in brez vsake moderne naprave; n. pr. brez vodovoda, brez kopalne sobe, brez sobe za služinčad itd. Velik del prebivalstva tvorijo v Ptuju razni uradniki. Ti imajo večino med najemniki. V prvi vrsti bodo ti prizadeti po novem davku! Imajo sicer svoje zastopnike v mestnem odboru; pa ni bilo nič slišati, da bi ti bili protestirali zoper uvedbo novih davkov! Se pač bojijo zamere pri Ornimi in za svoj mandat! Tudi disciplina stranka zahteva in veleva molk, izgaja najgrši servilizem. Nam je prav, če uradniki vse to mirno prenašaj , če njih zastopniki take očitne krivice celo pospešujejo. Toda, potem se ne smejo pritoževati, posebno ne glede prenizkih stanovanjskih doklad, kakor so to storili pred nekaterimi dnevi na posebnem shodu! Če so uradniki v Ptuju v takem položaju, da njih zastopniki v mestnem občinskem svetu mirno glasujejo za novi davek, posebno za tak davek, kateri zadene v prvi vrsti vs* uradnike, potem se njim ne godi slaba, potem ne potrebujejo nobenik poboljškov! In zakaj jadikujejo radi draginje? Stradanje je za dobrega kristjana vendar zaslužno! O božičnih praznikih v Ptuju ni bilo dobiti mleka za nobeno plačilo! Prodajalci mesa in masti nastavljajo cene, kakor sami hočejo! Mestni urad se za to ne briga; prekupci so tudi mogočni gospodje, nihče jih ne ovira pri njih poslu! Pa vendar trobijo Ornigove kreature v svet, da se v Ptuju ceno živi! Goli humbug in nič kot humbug! Kot novoletno darilo pa še dobimo novi davek, novo breme! To so uspehi Ornigovega gospodarstva in sadovi samouprave! Selitev Mohameda ou Iz Bsne. Že nekaj časa sem se Čuje, da so začeli mohamedanci zapuščati Bosno. Zdaj smo o tem dobili od natančno podučene strani pojasnilo, ki je prijavljamo kar v originalu. .....29. prosinca 1909. Muslimani u Herceg-Bosni se kreću . . . Kobno je ovo kretanje i ne ostaje bez posljedica — ono donosi seobu toga dijela našega naroda i napuštanje rod jene grude! Već danom okupacije počeo je muslimanski živalj u sada već anektiranim zemljama, nagnan raznim okolnostima, da ostavlja pradjedovsku grudu i odmiče u daleke tudje krajeve Anadola i Male Azije, 1e ga se od tada dobar dio iz domovine iselio i — propao . . . Ali pokret za seobu uzeo je i uzima sve veće dimenzije, to se opaža naročito od 7. oktobra 1908. 25. prosinca o. g. odputovašt željeznicom put Broda više porodica težačkih u Tursku, u ukupnom broju od 100 duša (medju tim i djece u povoju). Svi su ovi iz sela Inodjola kotara Prnjavor (u kome kotaru je preko 15.000 kolonista, t. j. */« od sveukupnog stanovničtva!) Za korakom one sirotinje, koja je da se ne zaboravi i to, na carskoj zemlji, povest će se cio onaj kraj, pa se već neka sela cijela spremaju da odu. Iznosimo ove grozne ali istinit* glasove koji će svakoga patriota i Slavena uzbuniti i razžalostiti. A pozvani faktori bi trebali, da ispitaju uzroke ovoga očajnog koraka (napuštanja domovine) ondašnje sirotinje, naročito u gore imenovanim krajevima. To poročilo meče značilno luč na. bosanske razmere in na gibanja za izselitev med Slovani mohame-danske vere. Poslovnik. L v o v , 30. decembra. Poslanec Glombinski je na nekem političnem shodu povedal, da bodo prav kmalu pričela zaupna pogajanja glede definitivne reforme poslovnika. Posl. Glombinski namerava sklicati zi januar načelnike klubov v tem oziru na sejo. po zrakoplovih, ki so viseli na obeh straneh; njemu pa je bilo žal, da je zopet govoril o sreči, ker ni hotel z nobeno besedo izdati to, kar je čutil. Sama nista vedela, kdaj sta prišla na ulico. Ona se je ozrla na uro in rekla: »Je že pet. Kako je to hitro prešlo! Človeku se zdi, kakor da je zašel v deželo bajk. Doma se bodo čudili, zakaj mama tako dolgo ne pride.« Stala sta drug proti drugemu kakor da se hočeta posloviti. »Dovolite, da vas spremim?« je vprašal on čez čas. x Prosim.« Odšla sta navzgor po živih ulicah. Trg pred bazarjem je bil po-n ljudstva nekateri so stali pred izložbami, drugi so se ustavljali mimogrede, vmes se je vrstila dolga promenada, ki so jo danes s svojim krikom in ropotom motili izvoščeki in razni avtomobili, med njimi pa so kričali različni prodajalci cenega blaga in ljudje z reklamnimi tablami. Ulice so bile živ^e, prodajalne so bi> polne, vse se je pripravljalo na praznike, po mestu je že ležal večer, razsvetljen od tisočerih luči, nekoliko pobeljen in snežen, mehak in vabeč, kakor da se zaveda svojega poslanja, kakor da kliče k sebi vse, srečne in nesrečne in jih hoče združiti v veliki ljubezni. Oba sta čutila silo tega večera.. On je videl okoli sebe te kipeče in drveče množice, pomislil je na vsa različna čustva, ki se danes bude v človeških srcih, pomislil je na srečo in razkošje, ki vlada za visokimi razsvetljenimi okni bogatih palač in na bedo in mraz, ki polni podzemske prostore onih tisočev, ki le od daleč čutijo srečo tega večera, [n med njimi se mu je zdelo, da vidi ljudi, ki hodijo po zemlji brez ljubezni, brez sreče in radosti in nimajo ljubeče duše, kjer bi praznovali Silvestrov7 večer. Med njimi je videl samega sebe. Ona pa ta trenutek ni videla nič drugega, nego njega poleg sebe in ni mislila na nič drugega, nego na njegovo usodo. Ta jo je zanimala. Čutila je, da ostaneta le še par trenutkov skupaj, zato je hote'a govoriti z njim o tem, kar si je že zdavnaj želela vedeti. »In kako sicer živite?« ga je vprašala. »Kako?« je ponovil on počasi in zamišljeno. »Živim, kakor človek, ki ljubi estetiko življenja.« »Vi filozofirate,« je rekla ona vidno nezadovoljna z njegovim odgovorom. »Ne, milostljiva, ne filozofiram, ampak res živim. Včasih sem filo-zofiral, vem, in to je postalo za me usodepolno, ali bolje rečeno, odločilno. Dokler človek veruje v ženo, navadno filozofira, pozneje samo živi. Ona je ugibala, kaj se skriva za temi besedami, in je rekla: »To je prav, da se veselite življenja. Varn je to mogoče, možu je svet odprt. Zahajate mnogo v družbo?« »»Mnogo.« »Ste gotovo mnogo vabljeni.« »Kako to mislite?« »No, mislim, da je vam odprta pot v najkrasnejsi in najbolj razkošni svet, v salone, na soareje in i drugam ...« Ta drugam je bil izgo-1 vorjen tako, da se ni moglo dvomiti, kaj je hotela s tem reči. »Da, to je res,« je pritrdil. »In kam ste povabjeni danes?« je vprašala ona z nemirnim glasom. »Danes? Danes sem sam.* »Vi bodete sam?« »Ne bom sam; z menoj bodo vsi oni, ki...« »Niste bil nikamor povabljen?« »Bil sem, ampak na Silvestrov večer je vsak najrajše med svojimi.« »Gotovo, torej bi morali iti.« »Seveda, jaz pojdem, ampak ne tja, kjer me vabijo.« »Ampak ...« »Pojdem med svoje.« »Vi Še danes odhajate domov?« je vprašala ona začudeno. »Ne, milostiva, vi veste, da sem na lastnem domu tujec, da tam nisem med svojimi.« »Ah, razumem ...« je rekla ona. »Želim mnogo sreče.« »K čemu?« je vprašal on. »Mislim si, da pojdete k svoji...« Zadnje besede ni mogla izgovoriti. Njemu se je pomrAčil obraz in ne- prijetno čustvo mu je za trenutek napolnilo srce; toda zmagal se je in je nadaljeval z mirnim glasom: »Ve žene živite vedno bolj v domišljiji, nego v resnici, zato sodite druge napačno in vas je teško prav presoditi.« »Gospod doktor ...« prekinila ga je ona. »Vidite,« je nadaljeval mirno, »mene veseli, da je danes lepa noč; veseli me to zato, ker si tisoči žele, da je lepa. Vam more biti to vseeno, kajti, kaj je vam mar zunaj noč, ko imate doma tople sobe, polne svojega življenja. Imate doma vse in kuj bi iskali zunaj v noči. Jaz pa sam ne morem sedeti doma, moja sreča je zunaj, kajti tja pridejo vsi, ki ne morejo biti sami doma. Sedaj razumete. Ena misel druži v tej noči ljudi, in to je edino res nekaj mogočnega in velikega, kar je v njej. Danes je to misel, recimo, da nekoč postane dejanje, toda danes še ni.« Pri tem se je tako razvnel, da se je ustavil in položil svojo roko na njen muf. »Vidite tam doli pobrežje reke,« je rekel, »tja pridejo vsi oni, ki so z menoj enaki. Nebo nad nami, mesto okoli nas, reka pod nami, to je, kar je naše. Tja pridejo oni, ki so brez doma, brez ljubezni, brez sreče. Z obrazov jim lahko berete njih povesti, verjemite, da je v njih še mnogo zanimivega. Človek se čuti kakor enak med enakimi in se otrese one sentimentalnosti in melanholije, ki polni srca onih, ki sede kakor za- j mrznjeni v skritih kotih, sanjajo o j mladosti, ljubezni in sreči, ter gle-j dajo v visoka razsvetljena okna. kjer se ljudje vesele življenja. Človek mora premagati vse to: ljubezen, sanje, hrepenenje, potem obvlada svet.« Tu je naenkrat obstal. Nekaj časa sta šla molče naprej. »Ne govoriva o tem,« ga je prosila ona, ki se je bala teh besedi. Njen trepetajoči glas je povedal več nego njene besede. »Kes, vidite, boljše je: pozabila sva, da morava obhajati Silvestrov večer,« je rekel on z mehkim glasom in ji ponudil roko v oporo, kajti ulica je šla navzgor« Ona se ga je oprijela. Iz ce!ega pogovora je dobro i Vila, da jo še ljubj. Videla je, da je ostal zvest svoji ljubezni. In niti enkrat ni ta ljubljeni mož iskal prilike, da bi se sešel z njo od onega časa, odkar sta se ločila. Niti ene besede, niti pisma ni bilo. Ta ponos ji je ugajal; ta neupogljivost in zvestoba sta mogli prihajati samo iz velike ljubezni. Zato ga je v tem trenutku tako neskončno ljubi'a ... Kakor da je izginilo mesto, ulica, luči, ljudje. Tako sta bodila naprej po ulicah. Na zadnje sta prišla na vrh, kjer se je razprostiral park. »Stanujete vi tu?« ga je vprašala, ko sta zavila po ozki stezi skoz) park. »Takoj na drugi strani parka,« je odgovoril on. Pot je postala temna, ker so se dvigale na obeh straneh visoke smreko« Sankcija. Dunaj, 30. decembra* Cesar je danes sankcioniral tri zakone, ki jih je sklenil parlament, namreč začasni proračun, špiritni kontingent in po-oblastilni zakon. Ogrsko. Neuspeh. Budimpešta, 30. decembra. Iz; Dunaja se javlja: Lukacs je bil danes dopoldne ob 10. uri pri cesarju sprejet v avdijenci, ki je trajala pet črt rt ure. Zastopnikom listov je po avdijenci dejal, da ne more še niče-i-ar povedati. Po Justhovi avdijenci, da se bo šele izvedelo, kaj se je zgodilo. — Po Lukacsu je bil sprejet J ust h v polurni avdijenci. Po avdijenci je Justh izjavil sledeče: »Ker so se pokazale velike stvarne težkoče so se nadaljnja pogajanja prekinila.« Ob polu 4. bo zopet Lukacs sprejet v avdijenci pri cesarju. Lukacs trdi, da so ovire za sedaj nepremagljive. Čuje se, da je cesar Justhu prav odločno povedal, da nikdar ne privoli v delitev skupne banke. — Situacija je tudi po drugi Lu-kaesevi avdijenci neizpremenjena. Lukacs se bo sedaj pogajal tudi z drugimi strankami, pred vsem s Košuto-vo stranko. — Lukacs se odpelje ob V46. zvečer nazaj v Budimpešto. 15 Jesenic. Jeseniške novice. Klerikalci niso nikoli nič prida ljudje. Zdaj se je neki klerikalni sumljivec spravil na c. kr. orožnike na Jesenicah. Ta kreatura pošilja anonimna pisma na orožniško poveljstvo v Ljubljani in na jeseniško postajo, v katerih jim očita, da zahajajo v neko napredno gostilno, to je v jako renomirano in ugledno gostilno gospoda Mesarja, ki je naročena na »Slovenski Narode Dolži jih seveda tudi stvari, ki jih *i bilo in jih nikoli ue bo ter napada občespoštovanega posta je vod jo siraž-mojstra gospoda Josipa Žabkarja. Ta mu menda ne ugaja, ker obiskuje ueklerikaJne gostilne. Pisač naj bo kar lepo miren in naj raje ostne pri materi doma, drugače ga bo nekega lepega dne prijela roka pravice in to ne bo ostalo brez posledic. Tudi bi >toril bolje, da bi pazil na klerikalne hezniee. kjer se toči vino brez dovoljenja — ime smo za danes iz usmiljenja zamolčali — kakor da lažu j ivo opravlja obče spoštovane ljudi. Če pa revšetu, ki je menda na umu bolan še od časa, ko je po lestvi zahajal v jeseniški farovž, to ue zadostuje, naj pa vpraša znanega mu klerikalnega gostilničarja, kaj je bilo z neko služkinjo v kleti. No, in če se uas bo se izzivalo, pridemo z veliko krtačo. Klerikalci naj le pometajo pred svojim pragom in če jim je dolgčas, naj u je jo uganke, n. pr. čemu neki kranjskogorski gospod tako rad na Jesenice zahaja, — Dne 21. decembra »c je vršila pri e. kr. okrajni sodni j i v Krinjski gori obravnava, proti jeseniškemu gereutu in oskrbniku Če-bulove hiše zaradi nekega občinskega • .t:;. Kaj je mož zakrivil, ni treba vsakemu vedeti, saj zadostuje, da je bil kaznovan na 10 K in da ga je go-spod sodnik poste.no spovedal. Kar m ta gerent \ se dovoljuje, je že preveč. ' tseham. ki pridejo službeno v ob-činsko pisarno in hočejo kako stvar pojasniti, obeta kar zapor, rekoč: Tukaj sem jaz gospodar, ti pa doma. Priče so na razpolaganje, g. Mesec in dva tovarniška delavca. Ker se je enkrat začelo, naj pride se na dan. Afera finančnega nad- pasnika Se ni pozabljena in bo prišla, ravno tako afera tovarniških uradnikov in afera nadporočnika ob Času nedostanjenja vojakov na Jesenicah in pa afera, kako so prošnje v vojaških stvareh letele za omaro. — Afera finančnega nadpaznika mora itak priti Še pred oblastnijo. Nekega večera so na Savi v neki gostilni plesali čez policijsko uro in navzocen je bil tudi finančni nadpaznik gosp. K. Ko je prišel stražnik in rekel, naj nehajo, so to tudi storili. Nadpaznik se je hotel s stražnikom zlepa pogovoriti, a stražnik ni hotel nič slišati. Naslednji dan je dobil nadpaznik povabilo na županstvo zaradi — razžaljenja javne straže. In kaj je storil Čebul ? Kaznoval je nadpaznika na 2 K! Seveda nima gerent te pravice, ker žaljenja časti spadajo pred sodnijo in ne pred žnidarja čebula. Upamo, da bo okrajno glavarstvo izpolnilo svojo dolžnost, deželno vlado pa prosimo, da že pošlje »sodniku« Čebulu odstavni dekret, ki ga je že davno zaslužil. Dopisi. S Plešivskega otoka na Barju. Kdor je pred božičnimi prazniki na našem hribčku stopil iz hiše na prosto, ni vse naokrog nič drugega videl, kakor samo vodo. Pravo jezero se je razprostiralo pred našimi očmi; iz jezera se je dvigal samo železnič-ni tir, po katerem je sopihal luka-matija in pa tu iu tam kako jeisev ^ ali borovo drevo. Nehote se je človek spominjal onih časov, ko so po celem barju stale hiše še na koleh iu so njih prebivalci v čoiuih z malimi jadri veselo jadrali po vodi in ribe in race v mreže lovili. Danes se Bar-jau ne moro veseliti. Z žalostnim srcem gledamo v prihodujost, kajti voda je in še bo odnesla vso ozimino v dal nje morje. Komaj se je ubogi Barja u letošnje leto malo oddahnil ter tudi revežem z radodarno roko delil bogate darove (pa tudi takim, ki so prišli s podobicami in molkom pobirat :ra. cerkve in večne mašo') pa je že zopet prišla po vodenj. Spomladi, ko ne bo niti znamenj, kje je bilo žito vsejano, pa ne bo nobenega, ki bi kmetu pomagal. Tudi oni, ki so se mu v času deželnozborskih volitev dobrikali, bodo uanj pozabili. Češ, kolikor manj boš imel, toliko rajši boš ubogal. Koliko dela in trui.a je stalo v letu 1907., da je bila cenjena škoda, ko je povodenj odnesla vse poljsko pridelke. Takrat ni prišel nihče kmeta pogledat, ne berač, še manj pa gospod. Sam je moral trpeti. Ali prav je tako. Zakaj si pa no pomaga sam Vedno ga le drugi gospodarijo in na ušesa nategujejo, da mu bodo bedo iu trpljenje olajšali z ustanovitvijo tega in onega društva. Pa mora le povsod plačevati. Čeprav na posodi* jemlje, samo da je v taki družbi, saj so gospod tako rekli. Xa zemljiško knjigo se pa nič ne ozira. Če je se tako zamazana. Kadar ga poženejo s trebuhom za kruhom se mu pa roga jo in pravijo »vse je požrl-. Zdaj bodo prišli oni ča:-i. ko >i bo kmet sam pomagal in ue bo imel povsod varuhov, ki ga pod pazduho vodijo, ko ga pa pripeljejo do prepada, pa ga ne varujejo, da bi vanj ne padel. Kmetje zdrnžujmo s in pomagajmo drug drugemu; z« Izgled naj nam bodo -oeijalnodenu»' ratimn delavci, saj nas vsi le razdnižujejo. Re« imo da smo kmetje in da -mo ponosni na svoj stan. Če bomo tak** ravnali, prišli bodo tudi za nas boljši časi. — Zarobljen kmet. ta Nacrnajlh goric na Barja. Dne 21. t m. se je pripeljal neki Kavčič s Ligojne pri Vrhniki do Notranjih goric. Imel je na vozu dve breji svinji« Kljub svarjenju Notranjegoriča-nov, naj se ob povodnji ne poda na Podpeč, je »korajžui mož« peljal dalje. Pri mostu južne železnice pa je jel klicati na pomoč. Ljudi se je zbralo dovelj, a nobeden se ni upal, kakor so ljudje rekli »življenja tvegat«. Bil je pa vrl fant — Jako Sajer, po domače »Tičkov Jokel«, ki se je žrtvoval ter oblečen skočil v vodo, ter rešil gospodarja, konja ter svinje namenjene na Planiuco pri Podpeči. Žalostno, a resnično je pa tudi, da je posestnik Kavčič bil tako umazan, da je svojemu rešitelju za rešitev njegovega življenja in ohranitev konj in svinj velikodušno vrgel — eno krono!! Drugič, če se mu naj kaj takega pripeti, se mu bodo pa ljudje smejali in norce brili. Iz žužemberškega okraja. Nabiralnik družbe sv. Cirila iu Metoda v gostilni g. Iv. Klinca na Dvoru je dal družbi letos že čez 32 K, kar je za naše razmere precejšnja svota. Zahvala gre domačima hčerkama, zlasti gdč. Karolinci, ki porabi vsako priliko v prid družbe. Posebno hvale vredno je to, da se ne brani napitnine, kakor je te navada pri domačih gospicah, pač pa vsak vinar z hvaležnostjo sprejme, ter ga podari družbi ozir. ga vrže v nabiralnik. Ko bi to vse druge domače gospice, ki pomagajo pri izvrševanju gostilniškega obrta posnemale, bi se nabrala lepa svota, ki bi bila nov vir dohodkov. Žal i bog, da so ravno domače ('hčerke krčniarja) navadno razžaljene, če kdo nevede podari kako napitnino, katero bi vsaka lahko sprejela s plemenitim namenom jo podariti naši prekoristni družbi. Podružnica v Žužemberku izreka gdč. Karolinci Kline za požrtvo val nest najtoplejšo zahvalo z nado, da bo tudi nadalje s takim veseljem skrbela za napolnitev nabiralnika. Obenem se pa izborna (in narodnonapredna) gostilna vsakomur toplo priporoča. Iz Ilirske Bistrice se nam porota: Ako smemo merodajnim krogom \t rovati, postane Bistrica v kratkem trg. Saj to ime v polni meri zasluži! Industrija je tu jako dobro razvita, zida se na vseh koncih in krajih, promet rase od dne do dne. Olepševalno društvo so trudi, da po svojih skromnih močeh olepsuje našo okolico. Ravnokar napravija prepotre-bno pešpot proti kolodvoru. »Sokol« namerava spomiadi zidati »Sokolski dom«, — Vendar pa bi se za Bistrico še marsikaj laLko storilo, mislim namreč na javne naprave in drugo. Bistričanje so, kakor nas skušnje uče. vse premalo brigajo! Naj bo zadeva še tako važna, ni kdo se dovolj resno ne poprime dela. Ko se je žo-leznica zidala iz Št, Petra na Reko, je bil kolodvor merjen v Bistrici. Ker so Bistričanje merodajne kroge prezirali, je bila postaja zidana v Trnovem. — S«*daj se preseli orožništvo v Trnovo. Ne rečemo, da se ni pri tem postopalo skrajno zavratno, vendar bi morali prizadeti krogi vedeti, kaj se namerava! Orožniško poveljstvo v Ljubljani ni niti potrebno našlo, da bi se uradno obrnilo na županstvo v Bi?trici, ki bi gotovo vse potrebno ukrenilo, da se dobi za orožništvo primerno stanovanje. Opravičeno se čudimo, kako je moglo orožniško poveljstvo v Ljubljani brez najmanjšega obvestila, orožništvo preložiti v Trnovo! Ker je pa po toči zvoniti prepozno, naj bode to šola Bistričanom * za prihodnjost! Cea par let. potečo pogodba! ki veze sodnijo odnosno davkarijo. In potem t Kdor hoče slišati, čuje lahko vsak dan, da bode sosebno davkarija kar zletela v Trnovo. To pripoveduje gospod uradnik, ki ima baje zgoraj jako velik vpliv! Zato naj Bistričanje nikar ne čakajo, dokler ne bode prepozno. Ako sta si vasi Kuteževo in Trpčane sezidali šolo, ki stane ogromno vsoto 35.000 kron, bode tndi Bistrica zmagala stroške za zgradbo sodišča. Zato ne odlašati trenotka! Vsak dan je za mujen. To pereče vprašanje se leta in leta vleče som in tja, ne stori se pa ničesar. Odkrito moramo Trnovča-nom priznati, da se pošteno trudijo, da povzdignejo ugled svoje rodne vasi! Zato tudi vi, Bistričanje, na delo, dokler je še čas! Iz Zagorja ob Savi. Dne 5. t. m. so se vršile volitve v okrajno bolni Ško blagajno litijsko od strani delavcev in delojemalcev. Pri tej volit vi je nastopil Čobal kar s svojo metodo: med tem ko sploh ni razgrnil volilnega imenika na ogled, tudi na vol i t vi ni hotel citati volileev, ampak kadar je kdo prišel je dal Čo-balu svojo glasovnico in odšel. Vsaka kontrola je bila izključena, ker so bili v volilni komisiji sami Čobalovi kimovci. Tako je lahko eden večkrat volil in nihče ni mogel tega zabraniti. »Vsegavedni« Goba] je celo reke! na naš protest, da mi nič ne vemo. ker on da ravna po zakonu. Poleg tega je bil pa tudi Čas volitev za uaf skrajuo neugoden. Na zimo odidejo namreč nestalni delavci v svojo domovine. Ti pa vidijo nekoliko dalje, kakor do Cobalovega konsuma, za to pa ga tndi ne marajo. Vrhu tega pa naša stranka tudi ni nastopila s povoljno agitacijo videč, da dela Co-bal kar hoče. Prepuščali smo stvar treznosti volileev. Iu tako je Čobal zmagal. Pomagali so mu nemčurski steklarji in brusači, ki so še edini njegovi vredni pristaši, saj drugi Čobalu že tako več ne verjamejo. Drugi delavci so pa že postali trezni ko vidijo, kakšen sodmg je Čobal. Druži se z rudniško gospodo, znane mu nemškutarju Mihelčiču drži rep po koncu, bojevitemu podjetniku Sehweigerju stoji v njegovih bridkih urah na strani: sami ljudje, ki imajo v službi delavce, ki jih hoče Čobal braniti pred izkoriščevanjem. Kakšna je ta hramba si lahko razloži vsak pameten človek. Le zaslepljeni morejo še capljati za kapitali stičnem sodrugom Čobalom. Svetujemo Čobalu naj si kupi i slovensko i nemško slovnico, da se bo naučil vsaj te dva jezika pravilno. Sicer pa od njega ne moremo dosti pričakovati: pred par leti jo še tolkel s krampom v jami in prosil čike Pri svojih znancih, kot Zane v Ljubljani, a danes hoče biti »fajn« gospod ua stroške de-laveev. Za danes dovolj, vidimo so pa še, Čobal. Dnevne vesti. r Ex lex! Velike in mnogoštevilne so politične goljufijo, ki jih imajo klerikalci že na vesti. Saj vsa njih politika ni pravzaprav nič drugega, kakor goljufija. Toda vse lo-povščiue, kar so jih že storili, presega najnovejša politična goljufija, ki je bila s pomočjo zaupnika krone vprizorjena v zadnji seji deželnega zbora kranjskega s sprejetjem Lam-petove resolucije. Politična goljufija je, da jo Lampe kot poročevalec v imenu dež. odbora predlagal resolucijo, o pateri v dež. odboru sploh u i bilo nikdar govora, ki je dež. odbor nikdar nI sklenil. Poročevalec dat. odbora ima prokleto dolžnost, da predlaga samo to, v kar ga pooblasti dež. odbor, nič več in nič manj. A Lampe se je predrznil predlagati v imenn dež. odbora dalekosežno, deželno ustavo preminjajočo resolucijo, ne da bi imel v to dovoljenje dež. odbora. To je tako nečuveno dejanje, da ni nobena beseda .dovolj ostra ožigosati to politično lopovščino. Lampe se je tudi popolnoma zavedal, da je njegovo postopanje politična goljufija. Da bi prevaral narodno - napredne in nemške poslance, je svojo resolucijo tako tiho čital, da ga ni nihče razumel in da je zbornica storjeno goljufijo spoznala šele potem, ko je že zaupnik krone razglasil, da je resolucija sprejeta. Ta famozni zaupnik krone, Franc pl. Šuklje, je glavni sokrivec pri Lampetovi politični goljufiji. Šuklje je prisegel, da bo pošteno in vestno in nepristransko izpolnjeval zakone — kako drži svojo prisego to se je videlo tudi pri ti priliki. Sokriva pa je tudi vsa klerikalna stranka. Sicer vemo, kako pometajo klerikalni voditelji s svojimi marijonetami in da jim še na misel ne hodi, da bi klerikalnim poslancem zaupali svoje namene in načrte, ali v icm slučaju so jih morali o svoji nameravani politični goljufiji podučiti, ker bi sicer ta »aparat« ne bil zanesljivo funkcijoniral. Politične goljufije, ki je bila vprizorjena z Lampe-tovo resolucijo, se je torej udeležila vsa klerikalna stranka, in vsi klerikalci so sokrivi storjenega političnega Iopovstva, nevrednega vsakega spodobnega človeka. Sicer pa spominjamo klerikalce samo na besede, ki so zapisane v r^odnem aktu, tičočem se enega njih voditeljev in ki ostanejo vedno resnične: Es giebt keinen (Jnterschied zwischen pri vat er und polit iseher Ehrc. ' -f- Slučaj Gailhofer. Imenovanje državnega inženirja IX. činov-nega razreda Gailhoferja za deželnega stavbnega svetnika VEL razreda je v prvi vrsti zasluga prof. .Tarča. To pribijamo, ker nočemo nikomur kratiti zaslug, naj so tudi tako žalostne, kakor ta Jarčeva zasluga. Gailhofer je nekaj časa služboval v Kranju in so tam pajdašil s prof. Jarcem. To mu je pomagalo do lepo deželne službo. Prof. Jarc pač misli, da je njegova pravica, preskrbovati prijateljem deželne službe. Daleč smo prišli! Nemški nacijonalec Gailhofer je preskočil toliko in toliko slovenskih inženirjev samo ker je prijatelj prof. Jarca in da bi ne postal kak Slovenec ali Čeh konkurent Nemcu Gailhoferju. se ta služba sploh ni razpisala! Če to ni sramotna kupčija — kaj naj se potem še tako imenuje. -f- Obleganje štajerskega dež. zbora. Včeraj je imel dež. zbor štajerski sejo. Na dvorišču in po hodnikih deželne hiše se je zbralo na stotine gostilničarjev in pivovarniških uslužbencev z namenom, da bi demonstrirali proti nameravanemu zvišanju piva. Ko s? je opoldne začela v dež. zboru razprava o proračunskem provizoriju, je uastala na dvorišču viharna demonstracija. »Fej« klici so grmeli in psovko so letelo na poslance, tako debele in mastne psovke, da jih ni mogoče ponoviti. »Volks-ausrauber« in »Tagediebe< so bile še najmilejše med temi psovkami. Deželni glavar je prekinil sojo. češ, da ne rnore dopustiti, db bi občinstvo dež. zbor oblegalo. Sluge so dobili ukaz odstraniti občinstvo s hodnikov in z. dvorišča. Lahko to ni bilo. Gostilničarji, katerim preti od zvišanja /To mi ugaja,« je rekla ona in >e je ustavila; ugajale so ji temne mu reke, pokrito z ledenim snegom. Pritisnila se je k njemu in ga prijela za roko. On jo stal pred njo tako močan in visok. »Hotela bi z vami obhajati ta večer,« je vzdihnila šepetaje,da jo čutil nje gorki dih. Slonela je na njegovih prsih. »Da, to bi bilo zelo lepo,« je rekel on mirno, »ampak tu imate še igrače za otroke.« »Res, pozno je,« je rekla ona, kakor da se je prebudila iz globokih -anj. Odšla sta naprej čez park. Na drugi strani se je dvigala visoka hiša, njen dom. Prišla sta molče prav do vrat, »Bil je to kraseu večer, jaz sem srečen,« je šepnil on, ko ji je poljubil roko. Ona je stala molče; kakor brez sil je pustila svojo roko v njegovi. Lahko noč, milostiva.« Priklonil se je in odšel. V pozni noči se je svetila luč iz njegove sobe. Stal je pri oknu ter gledal v noč. Premišljal je o življenju in svetu, o ljudeh na pobrežju reke, o >reči in ljubezni in je primerjal misli z resnico; zdelo se mu je, da niti enkrat na leto, — ni svet odkrit in resničen, — ampak vedno enako sebičen in hinavski. Ledeno hladno je bilo danes na pobrežju in tuj se je zdel sam sebi in vsi ljudje so mu bili tujei . Vsi oni bedni, zapuščeni, nesrečni, ki jim je bil posvetil svoje življenje, so ^e mu zdeli danes nehvaležni in nevredni ljubezni. »Počeni živeti drugim in ne sebi.'« so je vpraševal. Toda videl je dobro, od kod prihaja to vprašanje. Človek mora -premagati ljubezen, sanje in hrepenenje, da obvlada svet . . . In zdelo se mu je čudno samotno danes v njegovi sobi. Zasanjal se je v noč. Videl je, kakor da se dviga ►Sem tujec,« si je odgovoril, vse-del so je na naslonjač in se zamislil. Spomnil se je na bazar in pot domov. »Edino, kar ni bilo tuje,« si je ponavljal, »to je edina pot in vrnitev k oni veliki sreči in ljubezni, ki sama obvlada svet.« Gospa Me lan i ja je sedela na zofi. Dve hčeri sta stali pred njo. Mož je sedel zamišljeno pri mizi in gledal na ženo in otroka. Nje misli so bile daleč od tu in so iskale njega; videla ga je, kako gre po ulicah med množico, kako hodi na bregu reke, kako se tam shajajo ljudje brez doma, brez ljubezni, brez sreče . . . Iu on stoji med njimi, velik in močan, gleda zamišljeno, kakor da rešuje veliko vprašanje in nič ne moti njegovih doslednih misli . . . Naenkrat se ji jo zazdelo tujo tu v sobi, kjer je preživela že toliko let. »On je med svojimi, in jaz som mod tujimi,« si je mislila, soba so ji je naenkrat zdela majhna in teska, kakor da jo hoče zadušiti. Odprla je vrata in zbežala na balkon. »Melanija,« je vzkliknil nje mož, ki je opazoval žo cel večer njeno nemirno vedenje, ter je hitel za njo. »Pusti me,« je rekla, »tako mi ugaja ta uoč, tako velika, visoka.« Zdelo se ji je, kakor da vidi tisočere množico, ki s«* zbirajo okoli visoko moške postave in jasno je slišala njegov glas: »Pridite, tu je domovina tujcev. Ker smo tujci vsi, smo svoji. Od nebes do zemlje, vse je naše; mi, ki živimo brez sreče, radosti in ljubezni . . .« Iu sli so vsak s svojo povestjo, kakor zaljubljeni so tavali z negotovimi koraki. In on je stal nepremično, močan in visok. Niti besedice tožbe ni imel za vse, kar mu je storila. Ledeno mrzla je bila ta jasna noč, ledeno mrzla, kakor njegov ponos, ki ga je ona tako ljubila. Vrnila se je v sobo, vsedla se je na zo-fo, poklicala je k sebi hčerki ter jima je pripovedovala povest. Zraven pa je mislila na Silvestrov bazar« ienslie jq čudne. Spisal Rud. M a r n. (Konec.) Bil som potolažeu, ko sem se zopet vračal v mesto. Popolnoma sem bil prepričan, da Fino brez vzroka sumničim. Vesel svoje ljubezni som korakal med delavci, ki so se pravkar vsul i iz tovarno, ter so zadovoljno sam i seboj smehljal. Tedaj zagledam oddaleč Fiuo, ki mi je prihajala nasproti. V prvem hipu sem se jo razveselil, toda zopet mi je sum vstal v srcu, ko sem se vprašal, kaj Fina tukaj dela. Ker som videl, da me šo ni opazila, sem naglo skočil v vežo prve hiše in jo sklenil opazovati, kam pojde. Zavedel sem se sicer, da je moje početje sramotno, toda udal sem se prvemu nagibu in postal ogleduh svojo neveste. Stisnil sem se za vrata. Fina je precej hitro stopala po trotoarju in je, prediio je prišla do mene, zavila čez cesto ter naglo skočila v vežo nasprotne hiše. Kar zazijal sem. Ta hiša je bila hotel najnižje vrste in nič kaj na dobrem glasu. Pravili so, da se v njem shajajo zaljubljeni parčki. Predno sem pa še začel razmišljati, kaj išče moja Serafina v hotelu, je prišla že rešitev, ko sem zagledal Majorja prihajati onstran ceste. Tudi ta je izgini' v hotelu in zdelo so mi je zdaj, da je uganka vsega rešena. Zazeblo me je okrog siva in čuden mraz sredi gorkoga poletja me je spreletel po hrbtu. Neka Ženska, ki je prišla po veži se me je prestrašila, kajti moral som biti bled in gledati kakor blazen človek. Občutil som kakor sunek ostrega, zastrupljenega noža v srcu in zabolelo me je tako grozno, tako krčevito, da sem se uprl na steno, da no omahnem na tla. Kaj som v tej edini minut' pretrpel, bi ti ne mogel povedati, zato rajši molčim o sobi. Ko me je prva bolest minila, sem postal čudovito mirt*n. Prvotni sklep, da planom v hotel, zasačim čedno dvojico in zadavim ostudno nezvestnieo, sem opustil in šol počasi proti domu. Moral sem iti mimo Sera finine hiše in na pragu jo stal petletni Majorjev deček. Obrnil sem se proč, toda deček je prihitel k meni ter mi dal roko. »Ali si kaj videl teto Fino I % mamico jo čakava«, me je vprašal. Kar tjavendan, da nekaj govorim, sem mu rekel: »Ali imaš rad teto i« »Rad, rad, saj mi vedno da slad-korČka.« »Jo ima papa tudi rad?« »O pa kako! Ce mamice ni, se vedno poljubujeta. Pa ga ima ona še naklad« na pivo velika izguba, so ae kar besno ostavljali in prišlo je med njimi in dež. slugami do hudih konfliktov. Naposled je bilo občinstvo vendar odstranjeno. Klerikalni slov. poslanci so se najprej vstavljali celo provizoričnemu pobiranju doklad, sest ur pozneje pa so se izrekli za zvišanje doklade na pivo, dasi bo to na veliko škodo hmelj prideljujoeim spodnještajerskim, kmetovalcem. -f- Štajerski deželni zbor je imel včeraj zopet sejo, na katere dnevnem redu je bil predlog, naj se pobirajo deželne doklade v obsegu lanskega leta še v prvi polovici novega leta, V debato sta posegla tudi slovenska poslanca dr. Kukovcc in dr. Korošec, Dr. Korošec je izjavil, da Slovenci nimajo v dež. zboru nobenega zaupanja do večine, ki je Slovencem vedno sovražna. V odsekih ni nikdar Slovenec načelnik ali vsaj njegov namestnik. Nikdar ne dobi Slovenec kakega važnega referata. Govornik omenja stališče Nemcev napram nameravani kmetijski šoli v Št. Jurju in izjavlja, da ni čudno, če se vedno bolj širi klic »Proč od Gradca!«. Ne bo več dolgo, ko se bodo vse jugoslovanske pokrajine pod habsburškim žezlom združile v eno celoto. Kar se tiče slovenščino, jo bodo Slovenci v dež. zboru vedno smatrali kot deželni jezik in so je bodo posluževali, kadar se jim bo zdelo potrebno in prav. Davek na pivo smatra govornik lo kot parlamentarno zvijačo, da bo mogočo potem tembolj pritiskati agrarce. Govornik bo glasoval proti začasnemu proračunu. — Posl. dr. Kukovec je kritiziral deželno upravo v finančnem oziru in ji jo očital, da zapravlja denar davkoplačevalcev; izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. — Začasni proračun je bil slednjič sprejet. Opoldne so bile na dvorišču dež. dvorca velike demonstracije. Demonstrirali so proti davku na pivo. Deželni glavar je vsled nemira prekinil sojo. policija pa jo mod toni pregnala demonstrante. Ko je glavar zoprt otvoril sojo, pride na vrsto davek na pivo. Zakonski načrt se po dolgi debati sprejme. Prihodnja seja bo 3. januarja 1910. + Kako gospodarijo klerikalci z deželnim imetj?m? Dežela kranjska ima v Podmovniku gozd. ki obsega okrog 32 oralov. Gozd jo obraščen večinoma s samimi smrekami, ki so vseskozi zdrave in lopo raščono. Ker se nahaja dežela kranjska v velikih finančnih stiskah, je »finančni minister« dr. Lampe sklenil les v tem gozdu prodati. Kot strokovnega izvedenca so poslali v Podmovnik znanoga tesarja Pusta, ki je imel nalogo, da si ogleda gozd in preračuni, koliko bi bil vreden les, goden za pose-kanje. Pust ni \<>'- Prvo ste- liko »Slovenskega Doma« v 1. 1910 jo državno pravdni-štvo zaplenilo radi nedolžno notice »Proti geslu »Svoji k svojim«« Proti zaplembi se bo uredništvo pritožilo, notico pa bo dalo imunizirati. — »Slovenski Dom« ima to - le vsebino: Članek »Iz cerkve nas pode, politični pregled, članek »Ogromni primanjkljaj v deželnem gospodarstvu««, »Klerikalno izdajstvo in naši Istvo na Goriškem«, »oOletnica »Učiteljskega Tovariša««, razgled po Slovenskem (notice »Kako se gospodari z deželnim denarjem!«, »Narodnost naših klerikalcev« itd.), »Nas je 150 milijonov«, »Dolenjski novičar«, »Strašna železniška nesreča«, »Gorenjski novičar«, »Notranjski novičar«, »Zahvala gojencev »Ruskega Zjerna«, »Glas z Vestfa!-skega«, »Ljudje okoli Clovelandsko Amerike, »Cerkvene pristojbine« in listek »Pehtan«. — »Slovenski Dom« ima torej najraznovrstnejšo in vseskozi zanimivo vsebino. Somišljenike pozivamo, naj si list, ki stane vse leto samo 3 krone in izhaja vsako soboto, narode, naj ga priporočajo in silijo med ljudstvom, kateremu je v prvi vr>ti namenjen. Vsak naprednjak bi naj smatral za svojo častno dolžnost, da si naroči »Slovenski Dom«, zlasti sedaj, ko vse kaže na to, da bi ga gotovi faktorji radi z zaplembami ugonobili, ker jim piše preveč odločno in prenarodno. Zato, narodni in napredni Slovenci, podpirajte »Slovenski Dom« duševno in gmotno! ^- N om č urskim nesramnežem v Hrastniku. Piše so nam iz Hrastnika: Poziv g. Rosa v št. 296. »Nar. Dnevnika« nas je spomnil zopet na v Ptuju izhajajočo Ornigovo cunjo, ki se jo vnovič lotila hrastniškoga prvo-bojevnika g. Roša. Kakor vedno, se tudi sedaj principijelno no spuščamo v kako polemiko s tako obskumim lističem, kot je »Štajere--. Preziramo ga! A sedaj je stvar druga: 5 nom-čurskih privandravcev (to so: dr. Marcius, Burger, Leiiler, Dicrmavr in Wiltschnigg), katero so vrinili »•rodni Trboveljei pri zadnjih volitvah kot zastopnike slovanskega Hrastnika v narodni občinski trboveljski odbor, so se drznili — sklicujoč se na nek dopis v »Štajercu« — klicati na odgovor g. Roša, edinega narodnega zastopnika Hrastnika v občinskem odboru, ▼ njega aeji, ki se je vršila 23. t. m. Vsi pošteni Hrast-ničanje stojimo danes na temle stališču: g. Roš je mož poštenjak, eden najstarejših obč, odbornikov, bivši 151etni župan, najzaslužnejši mož za Trbovlje-Hrastnik v vsakem oziru, na katerega še ni padel nikdar najmanjši sum nepoštenja ali neznačaj-nosti, ki ga blatenje »Štajerca« sploh ne more doseči, kateremu vsa poštena javnost neomajano zaupa in katerega v Hrastnik došli tujci sploh nimajo pravice na odgovor klicati. To je naše stališče in mislimo, da se z njim strinja vsa trboveljska občina. Zato smo pa tudi —- odkrito povedano — trdno pričakovali, da se bo našel mož domačin, ki bo odločen dovolj, da bo povedal imenovanim 5 tujcem v lice, kar jim gre. Čakali smo, da jih bo slovenska večina v odboru pozvala, naj odložijo vspričo takega podlega obrekovanja svoje mandate ter dajo s tem g. Rošu dolžno zadoščenje. Če se to ni zgodilo, ne stori nič. Kljub temu se vsa javnost s studom obrača od imenovane nemčnrske petorice, obsoja nje grdo, predrzno nastopanje in se no more dovolj načuditi kolovodji slovensko madžarsko nernčurskemu dr. Marciusu, ki kot akademik ni našel toliko časti v sobi, da bi vrgel od sobe capo »Štajerca«. Ti gospodje bi imeli lahko toliko poštenja, da bi nastopili odkrito ter dali gosp. Rošu s tem priliko, da jih tira pred sodit i jo. Pa se moro od renegata zahtevati kaj takega? H koncu še zatrdimo: naš bič bo odslej šo ostrejši, boj še strastnejši! To jo naš odgovor, ljepšega jo dal gosp. Roš sam s svojim velikodušnim činom: podaril je h rast niskomu »Sokolu« prostor za stavbo »Sokolskoga doma«. -f- Laška zagrizenost in slovenska mlačnost. V Trstn jo trgovska tvrdka »Cumin, Mauro & Co.«, ki so peča samo s kavo in ima mnogo odjemalcev med Slovenci na Primorskem in tudi na Kranjskem. Ta tvrdka pa noče slovenski občevati. Neki narodni trgovec je poslal tej tvrdki pismeno naročilo v slovenskem jeziku. Na to jo dobil naslednji nad vse impertinentni odgovor: Wir erhiel-ten Ihre w. Postkarte vom 16. d. M. und war es uhš. erst heute moglich, eino Uebersetzung dersolben zu or-halten. Es ist nicht wahr, das Triest italieniseh und slovenisch ist, son-dern sind Slovenon nur in don um-liegenden Dorfern und konnen wir fiir die Folge nicht immor Ihre Briefe dorthin senden um eino 1'eborsotzung zu bekommen. Ebenso wiire os uns unmoglich, oinen slovo-nisehon Korrespondenten anzustollen um die Korrospondenz mit Ihror w. Firma zu f ti hren. Wir korrespon-dierten bis jetzt in Krain immor nnr deutseh, und wir wissen ganz gut, dass dieso Spraehe dort iiborall ver-standen wird. — Seveda jo omenjeni narodni trgovec na to pismo odgovoril s tem, da je takoj pretrgal vsako d al njo zvezo s to firmo. Saj je pa tudi višek nesramnosti, kar piše ta firma, da v Trstu sploh ni Slovencev, nego da živo samo po okoliških vaseh. Ta zagrizena laška firma noče vedeti, da jo tretjina mestnega prebivalstva tržaškega slovenske narodnosti! Kaj sledi iz takega postopanja, si bo vsak sam lahko povedal, Če ima v sebi kaj narodne časti. Narodni trgovec, ki je prejel zgoraj navedeno bolj rada. Zadnjič, ko je bila mamica pri stari mami, je teta ponoči v sami srajci prišla k papanu v posteljo.« Kako naivno je nedolžni deček izpregovoril te ostudne besede ter mi nevede razkril značaj moje nedolžno, čiste Serafine. Stresel me je zopet tisti grozničavi hlad po telesu, ki pa jo bil najbrž gnus pred propalostjo mojega — ideala! O svoji bolesti vsled ljubezenske sreče ti ne bom pravil, kor to ne spada sem; povedati ti hočem le še kako rafinirano in s kako hinavščmo me jo varala oboževana devojka. Majer je imel v tistem hotelu najeto sobo, kjer sta se shajala s Serafina, dočim sem jaz slepec mislil, da sodi deklo pri Majerjevi ženi. Izletov sta se udeleževala sama in sicer zdaj v Trst, zdaj v Gradec, enkrat celo v Benetke. In jaz sem dobival iz teh krajev raze;! -dniče podpisane s »Tvoja zvesta F.« Prijatelj, ali si moreš misliti večjo ironije?« Menda sem delal zelo osupel obraz, kajti Matic se mi je ironično smehlja), češ, zdaj imaš pa dovolj. Prijateljeva povest me je bolj pretresla kakor njega in rekel sem samo: »Žensko so res čudne!« »Čudne, praviš f« se je razvnel .Matic. »Ali nimaš drugega izraza? Ničvredne so in gnusilo bi so mi, ko bi moral celo življenje preživeti v tesni skupnosti s kako žensko. Ta edini roman mojega življenja mo jo ozdravil za vodno in naj bi mo zaželela vtelesona krepost in lepota, jaz jo no pogledam.« »In kakšen je konec tvoje povesti!« sem ga vprašal. »Zame jo bil konec v tistem hipu, ko sem spoznal niČvrodnost te punice. Pogledal je nisem več, ker ni zame več obstajala. Ali misliš, da bi ii šel očitat njeno zavrženost in britko varanje mojo ljubezni in sreče J Ha, ha, preveč časti bi ji s tem skazal !<- »In kaj jo zdaj z njo!« »Je ni več! Šla je v gorkejŠe kraje, kajti za njen temperament je bila ta naša zemlja prehladna in premajhna. Da boš še bolje spoznal njen in Majorjev značaj, ti povem zaključek te drame. Kmalu potem,' ko sem jaz pretrgal vezi z njo, jo začela siliti Maje rja, naj pusti ženo in otroka in u beži z njo v Ameriko. Bodisi, da se jo je Major že naveličal ali kakorkoli, tega ni hotel storiti. In ko mu je končno dejala, da njuno občevanje ni ostalo brez posledic, kar pa ni bilo res, jo je obesil svojemu najboljšemu prijatelju na vrat. Bil je to najbrž tak tepec kakor jaz, da jo je blazno ljubil, a ga ni marala. Ker se jo pa Major bal posledic, jo je že moral pregovoriti, da so je poročila s prijateljem. In misliš li, da sta zdaj nehala občevati z Majerjomf Kajšo, če jo lo mogla, jo ušla možu in se zatekla v tisto gnezdo, kjer jo je čakal Majer. No, tudi to ni večno trpelo! Bila je šele nekaj mesecev omožena, ko je mož nekoč oba zasačil, ko sta skupaj stopila iz hotela. Najbrž je bil bolj resoluten nego jaz, kajti nič ni rekel, ampak poklical mimo vozečega izvo&čka, porinil ženo v voz ter sam prisedel. Po mojem mnenju je hotel ženi doma s korobačem iztepsti skoke čez ojnice in ji v tem oziru najbrž že v vozu grozil. Ko se je voz pred hišo ustavil, je žena naglo stekla v stanovanje. In dočim je mož plačeval izvoščka, se je Serafina zaklenila v svojo sobo in izpila strup, ki ga je vedno s seboj nosila. Ko so potem udrli v sobo, je bila le mrtva. — Tako, zdaj veš vse in si lahko tolmačiš moje sovraštvo do žensk.« »Moj Bog«, sem mu skušal ugovarjati, »saj niso vae take, ta je bila izjema.« »Hudiča vendar«, je zarohnel, »ali še nimaš zadostit Pusti me pri miru, pljunem na vae ženske!« pismo, nas prosi, naj bi slovenskim trgovcem označili kako drugo dobro tržaško tvrdko, ki ae paca aamo s kavo. Ker ne poznamo posameznih tvrdk, slovenskih pa najbrž ni, vsaj ne spominjamo se, da bi bila kdaj katera opozarjala občinstvo na svoje podjetje v našem listu, prosimo prijatelje v Trstu, naj nam sporoče kake dobre take tvrdke, ki bodo na slovenska naročila dajala slovenske odgovore. + Proti latinizaciji v istrskih cerkvah. Politično društvo za Hrvate in Slovence priredi v nedeljo pri Sv. Matiji na Buzeščini javen protestni shod, kjer se bo razpravljalo o krivični naredbi tržaškega škofa dr. Nagla in protestiralo proti izganjanju našega jezika iz istrskih cerkva, Na shodu bosta govorila gg. dr. Tri-najstič in dr. Poščič. To bo že drugi javen protestni shod političnega društva, ki se je z vso hvalevredno vnemo zavzelo za prastare pravice našega naroda, za svetinje, katere hoče za vselej uničiti k nam usiljeni tujec, kateremu gori srce za mater Germanijo, a obenem z vso dušo sovraži vse, kar je slovenskega, V nedeljo bo užaljeno in ogorčeno istrsko ljudstvo zopet zaklicalo svojim duš-manom» »Roko proč, vi nepoklicani zatiratelji od naših svetinj, katerih uničiti vam nikdo pravice ni dal in ne dajo!« -f- Za ravnatelja podkovske šole v Ljubljani je imenovan g. Lovro T o p i n a , živinozdravnik v Mokronogu, in sicer soglasno. Dr. Lampret, živinozdravnik v Braslovčah, je s «vojo prošnjo propadel. -f- Iz davčne službe. Za davčne oskrbnike v IX. čin. razredu so imenovani sledeči davčni oficijali: Josip J o r m a n , Fran S t r m o 1 o , Josip A h 1 i n , Gustav K e r n c , Jakob Milavc, Anton F a b j a n, Ignacij P er h a v c , Alojzij I p a -v i t z , Albert R o o s s ; za davčne oficijale v X. Čin. razredu so imenovani davčni asistenti Josip P e r n e, Josip F a j n i k , Karel Šiška, Fran F a 1 o s k i n i , Tomaž Tavčar, Alojzij K r e i n z , F.r Krat-n o r , Ivan K i 1 a r , Anton B r i 1 1 i in Juri Kramberger; za provi-zorične davčne asistente so imenovani davčni vežbeniki Stanislav R i b-nikar, Anton P r O d i č , Fran Schweiger, Ivan Cerkovnik, Stanislav Košir, Ciril P ez d i č , Josip B adi ura in Josip Krake r. -j- Iz sodaijske službe. Deželno-sodna svetnika Josip Hauffen in Iv. Kavčnik v Ljubljani sta imenovana za doželno-sodna nadsvetnika na dosedanjih službenih mestih. — Slovensko gledališče. Ker za 2. januarja zvečer ni dobiti orkestra, se vrši 2. januarja zvečer dramska predstava ter so ponovi (za nepar-abonente) E. Kristanova drama »Ka-to Vrankovie«. Pač pa jo oporna predstava 1. januarja zvečer ter se uprizori (za par - abonente) opora »Lepa Vida«. Dno 1. januarja ponol-dne jo otroška predstava »Pepelka« (z godbo), dno 2. januarja popoldne pa ljudska predstava »Rokovnjaeev« (z godbo>. Obe popoldanski predstavi se vršita ob izdatno znižanih dramskih cenah. — P. n. č. gledališki abonentje so opozarjajo, da so jo — kakor že naznanjeno — s L januarjem vrsta predstav izpremenila! Dijaške ložne vstopnico veljajo le za šolsko mladino. — Slovensko gledališče. Včeraj so z lepim uspehom ponovili opereto »Valčkov čar«. Gledališče je bilo zopet razprodano; gospe Haderbolčevi je bil vročen lep šopek. — Skrbimo za naraščaj narodne inteligence! Mladenič, ki je lotos ma-turiral z odliko, a ni hotel iti v bogoslovje, se nahaja v veliki bedi. Oče ima le 15 gld. mesečne pokojnine, a skrbeti mora za 8 otrok. Naj bi se našel velikodušen rodoljub, ki bi pre-skrbel mladeniču Še tako skromno službo ali mu pomagal, da nadaljuje študijo. Ime pove pisarna Družbe sv. Cirila in Metoda, »Narodni dom« v Ljubljani. — Pravda g. Jurija Auerja proti g. dr. Iv. Oražnu. Z ozirom na notico v včerajšnjem »Slovencu«, nanašajočo se na to pravdo, nam piše g. dr. Ivan Oražen: Pravda g. J. Auerja proti moji osebi je bila včeraj pred tukajšnjim sodiščem končana in sicer na ta način, da je sodišče tožbo g. Jurija Auerja zavrnilo kot povsem neutemeljeno. Ker pa »Slovenec« iz tožbe, ki jo je vložil g. Auer, priobčuje samo posamezne odstavke, ki navidezno kratijo čast meni, ne da bi navedel tudi moj odgovor na dotična očitanja, kakor bi se spodobilo poštenemu in verodostojnemu listu, sem primoran, objaviti na ona očitanja dotični moj odgovor, ki se glasi tako - le: »Popolnoma po nepotrebnem privlekel je gosp. Auer v to pravdo tudi neko mučno afero, toda zasukal jo je in grda neresnica je, kar v tam oziru pripoveduje. On ae je bil v javnem kavarniškem lokalu vpričo mnogo ljudi izrazil na skraj- no nedostojen način o moji ženi. fo. ko sem jaz, od ene izmed prič bil izvedel o žalitvi, hitel sem skrajno razburjen, s to pričo, katere spremstvo sem zahteval, h gosp. Auer ju v njegovo stanovanje in, ko je poskušal tajiti svojo grdo žalitev, udaril s pasjim bičem parkrat po odeji postelje, v katero se je gosp. Auer resnično že bil spravil. Po nasvetu svojega zastopnika, je na to gosp. Auer dne 21. decembra 1903 dal pismeno izjavo, ki se glasi tako - le: »Blagorodni gospod dr. Ivan Oražen v Ljubljani. Jaz podpisani Jurij Auer izrekam s tem, da obžalujem in preklicujem vsako besedo, katero sem govoril v kaki razburjenosti zoper osebno čast gospe Ženke Oražen, rojene Auer, ter prosim, da to lojalno izjavo prejmete v vednost Vi in Vaša gospa soproga. Z odličnim spoštovanjem G. A u e r.« — Kar pa se tiče drugih očitanj, izjavljam, da so izmišljena in neresnična, res pa je, da me je gosp. Auer v javnem lokalu psoval z beračem in da je bil na mojo tožbo radi tega in-sulta obsojen pred ljubljanskim okrajnim sodiščem. Končno izjavljam še to - le: Auerjevo podjetje jo bilo tako zavoženo in gmotno na tako slabih nogah, da je bila samo žrtev od mojo strani, ko sem prevzel to podjetje, ki so mi ga sicer dediči sami ponudili, zakaj, prišlo bi bilo gotovo do gospodarskega poloma, pri katerem bi bil gosp. Auer nemara izgubil vse premoženje. Kar se tiče podtikanja, cla je gosp. Auer zbolel radi afere s pasjim bičem, pripominjam samo to, da som prepričan, da mi bo gosp. Auer samo hvaležen, ako molčim o vzrokih njegovega bo-lohanja. Ker vem, da bo skušal »Slovenec« to afero zaviti po svojo, da bi s tem oblatil svojega političnega nasprotnika, poudarjam, da se javnosti ne bojim in da bom tudi jaz, ako bo potreba, to afero primerno javno osvetlil in pojasnil. — Družba sv. Mohorja nam obeta za prihodnjo leto prof. dr. Grudnovo »Zgodovino slovenskega naroda.« Družba pravi, da bo zgodovinar malo povedal o krvavih zmagah na bojnem polju, malo o slavnih vladarjih, a pripovedoval bo, kako jo mali slovenski rod delal, molil, kako so branil proti polumesecu, kako je zidal svoja mosta, svoje cerkve, kako si ohranil slovanski svoj značaj nasproti Nemcu in katoliško svojo vero proti pravoslavju. — Pri tej priliki smo našli v letošnjem družbinem računu, da se je izplačalo za knjigovo-ško delo v Ljubljani 23.563 K. Radi bi vedeli, kateri ljubljanski knjigovezi o bili deležni toga zaslužka. —■ Menda se bo oglasila le knjigoveznica ob jubilejnem mostu. Saj jo Mohorjeva družba nepristranska. — Silvestrov večer. Vljudno se usojamo slavno občinstvo opozoriti na današnji Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu, ki bo izmed vseh sličnih prireditev najsijajnejši. Izmed že naznanjenih točk sporeda nam je še kot posebno zanimivo poudariti rokoborbo po rimsko - grškem običaju, h kateri se je priglasil pripadnik moderne struje profesor Ne-maga-te iz Joko-hamo, ter bo na borileih eksplikoval učinke različnih dsiu-dsitou prijemov itd. Ker so ostale točke vseskozi velezanimivo, bi bil naravnost greh, zamuditi tako krasen večer. Vrhu-tega je pa narodna dolžnost, da napredno občinstvo najštevilneje podpira prireditve starih narodnih društev in zato je pričakovati danes zvečer v »Narodnem domu« najobilnej-šega obiska. — Narodno občinstvo, ki ljubi lepo ubrano slovensko pesem, opozarjamo še enkrat na Silvestrov večer pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, ki se vrši danes zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Začetek ob 8. zvečer. Prireditev »Ljubljanskega Zvona« narodnemu občinstvu ljubljanskemu sicer ni treba priporočati, saj se priporočajo same po svoji neprisiljeni, domači zabavi in kar se tiče zlasti pevskih točk, gotovo po dovršenosti ,kakoršna se le redko najde pri naših pevskih društvih. Nadejamo se torej, da se znajdemo drevi v čim največjem številu v Mostnem domu, da dostojno zaključimo letošnje leto in se po svoji mili volji porazvesolimo v prijateljski družbi. Na svidenje torej na Silve-strovem večeru »Ljubljanskega Zvona«! _ Društvo slovenskih učitelj U je imelo v sredo dopoldne svojo skupščino. Na dnevnem redu je bilo predavanje g. prof. Zupančiča iz Gorice, ki je predaval o zrakoplovstvu. Za njim je govorila gdč. Zemljanova o gospodinjstvu in gospodinjskih šolah. Obe predavanji sta želi prav živahno in dobrozasluženo pohvalo. — Izredni občni zbor akad. fer. društva »Sava«, ki se vrši 6. januarja 1910 ob 10. dopoldne »pri Roži«, bo obsegal sledeči dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Branje zapisnika in tajniško poročilo. 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročila odsekov: a) odseka za iipremembo pravil (po- raca načelnik Milko Nagli«); b) ganisacijskega odseka (poroča naftel-aik M. Naglic). 5. Gospodarjevo poročilo in samostalni predlog M. Naglica glede društvenega kroja. 6. Slučajnosti. — »Športni ples.« Odbor »Ljubljanskega športnega kluba« naznanja članom in vsem prijateljem kluba, da se vrši klubov ples dne 8. januarja 1910 v veliki dvorani »Narodnega doma« in ne v mali, kakor se je v vabilih pomotoma objavilo. Začetek ob pol 9. zvečer. — Pri plesu igra oddelek »Slovenske Filharmonije«. Vstopnina za osebo 4 K; rodbinske vstopnice (do 3 oseb) 7 K. Toaleta športna ali soaree. — Vabila so se tudi letos, kakor lani razposlala samo članom, ker se hoče odbor izogniti vsem neljubim pomotam, ki se sicer pri razpošiljanju vabil običajno dogajajo, vsi člani pa se vljudno prosijo, da v krogih svojih znancev in prijateljev športa širijo zanimanje za to klubovo prireditev ter ji pripomorejo do uspeha, ki je vsem lanskim obiskovalcem prvega klubo-vega plesa v najlepšem spominu. Dc-koracijske priprave so že v polnem teku, dekoracija bode odgovarjala naslovu plesa; v prvi vrsti pa se bo upošteval letos tako zapuščeni — zimski šport, kateremu upadekoracij-ski odsek z originalnim aranžmajem pomagati zopet na nogo. Odbor pripravi pa tudi noizvršujoČim posetni-kom plesa prijetno »zavetišče« v stranskih prostorih, kjer se bodo lahko brez strogih predpisov traininga morili z aktivnimi obiskalci neprisiljene športno zabave. — Za prihodnjo stavbeno sezono. Srodi zime smo, dasi ta zima nima nič zimskoga na sebi, a vendar so se že začele predpripravo za prihodnjo stavbeno sezono. Z ozirom na to opozarjamo občinstvo, naj pri svojih naročilih betonskih izdelkov nikar ne prezre »Kranjske betonske tvornice Tribuč & Ko. v Ljubljani, ki jo edino slovensko podjetje to vrste in si jo v kratki dobi svojega obstanka z deli pridobila renome, da jo najbolj solidno in najcenejšo podjetje te vrsto. Kdor bo rabil solidnih cevi, lepo izdelanih stopnic, ličnih in ukusnih plošč in kar sploh spada v betonsko stroko, ta sc lahko s popolnim zaupanjem obrne na imenovano narodno tvrdko. — Zgodovinski gradič pod Rožnikom, svojeeasno Sevnikov, pozneje Conžkov, a sedaj Koli mano v, začno podirati mesecn februarja. Podiral ga bo stavbenik Stanonik iz Rožne dolino. — Žrebanje ljubljanskih srečk. Prihodnji ponedeljek ob 10. dop. se vrši v prostorih mestne blagajne 45. javno žrebanje srečk ljubljanskega 1 'erijskega posojila. Izžrebalo se bode qOO srečk s skupnimi dobitki v rn^sku 109.680 kron. Glavni dobitek xnaša 50.000 K. Mostna blagajnica oMnne v ponedeljek za promet s strankami zaprta. Nesreče. Anton Hribar, bajtar-fa sin in ISletni Pečkov deček v Za-potoku sta našla dinamitno kapico, katero sta užgala. Pri tem ravnanju i* bilo Hribarju poškodovano desno ^»ko, poleg stoječemu dečku pa lova roka. — France Kralj, posostnice sin na Poljšici je hotel konja z bičem udariti, a je ž njim zadel po vojnici; pri tem m1: je oHskočil konec biča v uesno oko. — Učenec Jernej Sbilj je v šoli pri telovadbi tako nesrečno padci, da si je zlomil desno nogo. —-Hlapec Mat. Kozamernik se je v ze-ijarski kleti v Cerkvenih ulicah cu-kal z nekim delavcem; pri tem mu je s[M~>drsniIo, ter si pri paricu poha-hil desno nogo. — Delavec Janez Turk je podiral bukve v gozdu trgovca Antonija Markonija; pri tem ga jo zadela neka veja tako nesrečno na desno nogo, da mu jo je zlomila. Vsled nepaznosti je cirkular-oa žnga na roki poškodovala Žagarja Jožefa Steblaja, — S streho je padel pri popravljanju Nikolaj Mrak, kaj-žar v Zgor. Pirničah in si zlomil levo nogo. — Tri enemu Francetu Otoni-čarju, posestnikovemu sinu jo slamo-rezni stroj vsled očetove nepazljivosti poškodoval prste leve roke. — Na Selu je bil povožen deček Fran Irt, ko je spremljal svojega očma na njivo, ko je vozil gnoj. Kolo mu je zlomilo levo nogo. — Na Ploskovem jo lOletni deček Matevž Jerman vžigal navadne kapice. Sosedov 61etni deček Franc Lesnik jo stal poleg, pri tem mu je odletel košček kapice v levo oko. Ker je poškodba teška, oddali «o ga v tukajšnjo bolnico. — V sobi ie vdovi Mariji Kbsel tako nesrečno spodrsnilo, da si je pohabila desno nogo. — Delavec Franc Tome je v kamnolomu v Podutiku padel iz vi-lavr 3 metrov in si pohabi] rebra na 1*?*ni strani života. — Pri sekanju Irv je sekira spodletela bivšemu tovarniškemu delavcu Matiji Peklaju r Novem Vodmatu ter si je odsekal kazalec na desni roki. — Na stopni- cah je ajpodTotolo mlinarohasnn pomočniku Jožefu Markovi** v Dal— cevem mlinu na ftnjci ter al prt padcu poškodoval lava rebra* Telovadno društvo »Šakal« v Postojat ima v soboto, dne 8. prosinca 1910 ob 8. uri zvečer v dvorani »Narodnega hotela« svoj redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav staroste; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo pregledovalcev računov; 5. poročilo načelnika; 6. volitve; 7. slučajnosti. Našli so vtopljenega vrhovskega župnika Joška Kramariča dne 28. t. m. pri Žunicah. Truplo sta našla zapleteno med vrbinjem, kjer ga je ostavila voda, dva Žuničana, ko sta iskala čoln. Na truplu ni nobenih poškodb in gotovo je, da je vsled prevelike pijače pokojnik zašel na most in se vtopil. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Preloko. Sokolski dom v Hrastniku, to je danes v mislih in željah vsega narodno čutečega Hrastničana. Ce hočemo zasigurati obstoj in procvit našega »Sokola« — in z njim slovenski značaj Hrastnika — priskrbeti mu moramo prostorov, kjer se bode prosto, svobodno gibal, živel in se učil. Sokolski dom — je danes naš cilj, ki ga moramo doseči. Trdni neomajni so naši sklepi, katerih dovršenju hočemo posvetiti vse svoje moči. Že so se storili prvi koraki, darovale vsote in vsotice in neštetokrat bodo še posegli hrastniški Slovenci v svoje žepe. V zavesti, da smo prevzeli nalogo, ki je sami ne zmoremo, kličemo v pomoč vso slovensko javnost. Slovenke, Slovenci, ne zgražajte se, češ, preveliki so davki, ki jih terja od nas narod. Čujte: tudi mi Hrastničanje prispevamo z zelo lepimi vsotami naši družbi, prirejati moramo, da obdržimo ravnotežje tukajšnji šulferajnski šoli, deci družbenih vrtcev Miklavževo večere, božičniee — stotaki gredo v ta namen; 7 narodnih društev podpiramo in zdržujemo. In vse to sloni vodno na istih redkih ramah. Vendar ne obupamo, vztrajati hočemo na narodnem braniku do zadnje kaplje krvi. Pa tudi vi, bratje, nas ne smete pustiti! Prispevki se objavijo v listih. Darila naj se poši'jajo na r, Telovadno društvo Sokol v Hrastniku. Iz Maribora. »Slovanska čitalnica v Mariboru« je zaključila z občnim zborom dne 23. decembra poslovno leto 1909. Poročila posameznih odbornikov so se vzela z zado-vo7jstvom na znanje, zlasti poročilo blagajnika gosp. Stegna rja. Za prihodnje leto se je izvolil naslednji odbor: predsednik gosp. dr. Vladimir Sernec, tajnik gosp. Tone Hohnjee, blagajnik gosp. Al. Rakovec, višji oficijal juž. žel. v p., odborniki: gg. dr. Anton Medvod (podpredsednik), Vil j. Berdajs, Vek. Bahovec, Ivan Ašič, Srečko Stegnar in dr. Lj. Pivko. Slovenski trgovci pozor! Na Muti (Štajersko) se bode v kratkem oddala dobro idoča trgovina po umrlem trgovcu Kočeku. V 14 dneh se izvrši sodnijska inventura in potem lahko nastopi drugi trgovec. Več se lahko poizvo pri družbenem naduči-telju Hrenu na Muti (Štajersko). 1000 Kron za Rosseggerjevo hišo ali pravzaprav za nemško šolo v Opatiji. Dunajska občina, v kateri ni nič revežev, kateri bi bili potrebni podporo, je votirala 1000 K za nemško šolo »Rosseggorhaus« prej vila Ural, v Opatiji. Ta šola v Opntiji ni potrebna, ker že vlada za njo skrbi, da ne bode propadla, bolj potrebni so pa podpore obČinarji pojedinih nemških občin, ker drugače ne bi lačni in nagi prihajali med nas. Važno za zdravnike. V Istri razpisano je ravno sedaj več mest za zdravnike med temi tudi mestozdrav-nika okrajne bolniško blagajne v Voloski za področje Kastav. Področje Kastav obsega mesto Kastav in vso podobčinc kastavske broječe nad 20.000 prebivalcev. Vseh teh 20.000 prebivalcev ima pa samo enega zdravnika, kateremu je naravnost nemogoče samemu izvrševati velikansko prakso, katero ima in bi še eden zdravnik lahko briljantno izhajal. Vsled tega opozarjamo naše, posebno mlajše zdravnike, na ta razpis službe, ki jim poleg lepih dohodkov nudi tudi bogato prakso. Kastavščina je lep obmorski kraj. Na eni strani je v neposredni bližini Reka na drugi strani pa svetovnoznano loči lisce Opatija - Volosko, kjer je prav tako udobno življenje kakor v vsakem večjem mestu. Rok za vlaganje prošenj je do 15. januarja 1910, a prošnje s potrebnimi prilogami je poslati na upravo okrajne bolniške blagajne v Voloski. »Omnibus« v Pulju zopet pričel izhajati. Glede na predstoječo volilno borbo za puljski mestni svet, je hrvatski list »Omnibus« — glasilo poslanca dr. Laginje — ki je bil kon- eani aaaja ptanahaL patenl napet tnhe-Jatf. — aOamlbna«, kija aadnja tata a vat vnema zastopal hrvatsko in aploh slovensko stvar v Istri posebno ie v Pulju, je bil od kar je prenehal, selo pogrešan. — Res, nastala je bila aa njim nekaka praznina, kajti »Na-ia Sloga«, ki izhaja samo enkrat na teden, ne more nadomestiti, premagati in aadoatiti vsem nalogam in po trebam, katere ima dnevnik v tako važnem mestu, kakor je Pulj. Slovenci na južnem Tirolskem. Pod tem saglavjem smo pred kratkim zabeležili vest, da so se na južnem Tirolskem bivajoči Slovenci dogovorili, da bodo oetali vedno v stiki med seboj. To vest, ki nam je došla b Tirolskega, smo kot časnikarji zabeležili. A kakor vselej, tako so tudi sedaj to vest zlorabili na lopovski način graški nemški listi. Naravnost zlagali so se, da nam je deželna zveza za tujski promet poslala poziv, naj se pozove Slovence v južnih Tirolah, da vpošljejo svoje natančne naslove. — Da bodo gotovi krogi spoznali verodostojnost takih revolveržurnalov, izjavimo, da deželna zveza za tujski promet ni v prav nikaki zvezi s to zadevo. Saj je celemu svetu znano,kako pedantično se ravno kranjska deželna zveza za tujski promet izogiba vsaki stvari, ki bi imela pečat narodnosti, tako, da je bila večkrat že po domačinih vsled toga obrcana. Kinematograf Pathe na Dunajski cesti ima od sobote 1. do torka 4. januarja 1910 sledeči spored: Luga-ne, po naravi. Seviljska čarovnica, fantastična drama. Velikanski požar v Carigradu, po naravi. Tihotapčeva zaročenka, drama. Bolje v dveh kot v treh, komično. Elektro-Radiograf »Ideal« na Franca Jožefa cesti ima od sobote 1. do torka 4. januarja 1910 sledeči spored: S krive, na pravo pot. (Kam dovode slaba družba. ^ Na Ogrskem, zanimivo po naravi. V brlogn čarovnice, fantastična drama. Peklenska iznajdba, komično. Sarlota Cordav, drama. Izcrubil sem ps*. komično. Pomlad je to! Ljubljanski Grad je v zelenju! Kdor ne verjame, naj se potrudi te dni na naše »stare šan-ce«. Žal mu ne bode, ako se navžije sveže*pa!e. Kamen je ujel križ ob oknu, pač pa je steklo odletelo na posteljo. Letos 7. novembra je pa vrgel veliko grčavo poleno s tnko silo v vrata, da so se razklala. Obdolženec je bil obsojen na pet mesecev teške ječo. Pretep v gostilni. Lotos poleti so popivali fantje iz Lahovč na oni in fantje iz Bukovice in 1'tika na drugi strani v Ercetovi gostilni v Vodicah. France Krnnjc iz Bukovice je vzel Primožu Hubariu peresa raz klobuk, kar je povzročilo veliko napetost med fanti. Ko je potom Jakob Kristan vzel Lovretu Omersi, ki sedaj služi pri 7. lovskem bataljonu pore-*>a, vnel se je splošen boj, v katerem je Omersa z nožem zabodel Franceti Kahneta v spodnji rob lopatice med h. in 6. rebrom. Omersa trdi, da je to storil v silohranu. kar priče zanikajo. Sodišče ga je obsodilo na 3 mesece teške ječo, tudi mora Rahnetu plačati za bolečine 200 K, 25 K za raztrgano obleko in 20 K za zdravljenje. Spor pri igri. Delavca France Stanovnik in Lovrenc Bizjak sta se sprla pri igri. Dizjr.k je v prepiru udaril Stanovnika po glavi, na kar je ta skočil v hlev po gnojno vile, s katerimi je svojega nasprotnika udaril po glavi. Tega dejanja Stanovnik ne taji, izgovarja se le, da je bil nekoliko pijan. Obsojen je bil na 3 mesece tesko ječe. fiaprednjaki, £Tfsf:eva£te za Hsrodni sklad! Pesnilo in pripon čilo! j Vsem, ki se zanimajo kako postopa zavarovalnica f5Asicu« razioni Generali" ob priliki požara toliko v pojasnilo iz lastne izkušnje: Kakor znano, je 20. t. m. Izbruhnil ogenj v moji trgovini na Sv. Jakoba trgu, naznanila sem takoj zavarovalnici, ki pa je šele čez 3 dni začela ceniti, cenitelj je uslužbenec modn^ trgovine ter kot tak nima nobenega pojma o modistovsk trgovini; cenilo se je cel teden in to samo zvečer pri luči, seveda da je vsaka stvar izgledala drugače. Po mojih mislih bi se dobil v Ljubljani gotovo kak izvedenec, ki bi imel en dan časa, da bi se takoj začelo s cenitvijo. Na ta način mi je zav. družba vedoma delala še večjo škodo, kakor sem jo že imela, in to vse zaradi tega, da so imeli več izgovorov. Kar je bilo suho, se je reklo, da sploh nikdar mokro ni bilo, zmečkano je bilo pa lahko že preje. Kar pa je bilo še mokro, se je reklo, zakaj da nisem posušila in da sem si s tem sama naredila večjo škodo in da zavarovalnica ni za to odgovorna. Ostalo blago cenijo na pet tisoč kron, laz pa vsaliomu dam vse svojo ostalo blago za tisoč kron. Tako si lahko vsak sam razlaga, kako je bilo cenjeno. Toliko v pojasnilo vsem, ki so zavarovani pri tej družbi. Vabile na naročbo. s. a at¥# aveifes, start ». a Jt zatekla Usten neteča jt t trave« cest ptotve, ta ttiiljaaje zeka hi ta Itte vsa ttevitke. aarecaikt ta. tatsrfcn aa pre- iti ▼eratov in sestra, svoje soproge in vseh sorodnikov bridko vest o smrti svoje nepozabne, najdražje matere, oziroma tašče, stare matere, sestre in svakinje, preblago- rodne gospe 48S2 Marile HM * c kr. davkarja vdove ki je danes ob z\4. zjutraj po dolgem, mukepolnem trpljenju, previđena s sv. zakramenti za umirajoče v 67. letu starosti v sanatoriju v Gfcadcu blaženo preminila. Truplo pokojnice se bo v petek, 31. t. m. ob 3. pop. v mrtvašnici „vor dem Pauiustore", kjer je bilo položeno H mrtvaški oder, slovesno blagoslovljeno, nato pa prepeljemo na pokopališče pri Sv. Petru. Sv. zadušne maše se bodo služile v več cerkvah. Grade c-Ljubliana, dne 30. decembra 1909. Namesto vsakega posebnega obvestila Za mnogobrojne dokaze ganljivega sočutja povodom smrti našega nepozabnega br^ta, ozir. strica in svaka, f-šj gospoda Frana Dek!eva izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se tudi gg. pevcem za ganljivo petje, tukajšnjemu gasilnemu društvu :n darcAa!cen# prekrasnih vencev, kakor tudi vsem, ki so prihiteli od bhzu in daleč izkazat dragemu pokojniku zadnjo čest. Bog plačaj! Slavina, 28. decembra 1909. Žalujoči ostali. V e i rt» 7ns-»h rrom^r se tak O J 2& ZlizkO CeKO p?®&a popolnoma PjT !"----1----f" Jsiipf nnjnovejši sis^rm, z vso kompletno v\~ltnčno in opravo »Kalklicht«. Pojasnila in pouk: rade volje zastonj. Naslov pove upravništvo »S'ov. N»* Oda«. je v Ljubljani nova, moderno zidana t *v s painim vrtom, pod jako ugodn»rri plačilnimi pogoji. 4550 : \rč rr,iMre pri Ias*nil*u h Še ! ▼ Simon Gragor&lftavl ulici št 11. j HeteorolosKno poroOIo. Vilins ud ■erjen 3#8 ?. Srrtnjl zričnl tlak 7SS*Im*. Stanje i^i % -™- »etra a -■S I V1B^ v mm 5j Vetrovi Nebo 30. 31 * pop 9 zv. l.zl 733 5 7362 7386 7 0 m. szahod del oblač. 4 3 z. m. szah. del. jasno 0 7 si vzhod, jasno Srednja včerajšnja temperatura 4 1% norm. —2*6. Padavina v 24 urah 00 ali pa skupno za v mesto in na deželo priporoča za Kranjsko najstarejši in zanesljiv konces'jonar godbe Avgust Zornlč Ljubljana 4su ulica Stare pravde štev. 3. Izprašan kurilec xa kotali zmožen obeh deželnih jezi-kot, oženj^a, tre^ea in relo taneslj v, m •pf|nma taktof. 4834 Ponudbe z navedbo starosti, za* htevo pla^e in prepisom izpričeval pod na uprav. »Slov. Naroda«. • j. Sre&n te »estlo novo leto želi cenjenim odjemalcem JfaroSna knjigarna v Ljubljani. Vsem častitim gostem ter odjemalcem mesa, dalje prijateljem in znancem želita veselo ■Uf 4875 LETO! b.iolerbPoOif2!siL m Vsem svojim cenjenim od- IjR jemale m, pnja'e'jeni m znancem žeiim srečno in veselo novo cb enem se zahvaljujem za do- yv sedai ik^zano na'Kl»nj^nost ter \£ se priporočam za nadalje >3 SFr- a^|4«5jr w Trgovina s paplrjam in rja- w Ssnterijo na 4SS6 5« <^:; Vsem svojim cenjenim go-^% stom, prijateljem in znancem jjS se zahvaljujem za dosedanji obisk svoje gostilne, želim 1 veselo 488s 1 >da«, Išče se za jako dobičkanosno obrt, ki bi se naselila v kakem večjem mestu. Potrebni kapital 800—1000 kron. Kot kompanjon sa sprejme fuHi dama. Ponudbe pod „Rčđ^a priložnost51 ria uprav. »Slov. soroda«. 489C Szarjeaa w si o m ta nepoznana, 1Š36 dela v privatnih his*h 4885 POnudhe pnd .!/^ji3snShejr*inf Lj^bljsnay (josie resiante. Ura z verižico s^rsio 2 kroni. Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šleska razposiijalnica: prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo preazijsko uro na sidro, z lepe verižico za samo K 2'— knkor tudi triletnirrr pismenim jamstvom. — Po povzetju razpošilja Pmskoišleaka razpošiljavalnica A. Geib v Krakovu št. 43. XB. Za neujajajoče dcn.Tr nazaj. 4852 ^TsIelrŽSG s finimi namiznimi in jedrnimi olji — prva roka iz Trsta — posestnik urriet. in valjčnega mlina —• ve'etržec i materjatnim in barvnim blagom, sprsj^ae po notranjskem in ĐoI&SJskam uobro \peljanega proti povračilu provizije. Ponudbe pod „ssslopaik 1001' na uptav. »Slov. Naroda«. 4883 4S79 prodaja in razpošilja v sodčkih od 50 kg naprej Mm J. M\m v SErasj^E (doreafsko). leta. založniki pia mgssrji i PozorI Sedanja zima kaže, da bo 484G LED ~W neznansko drag, zatorpj se takoj obrnite na tehnično agent ur o strojev G. Brlnšek Inženir in zastopnik T. Wittove specialnt tovarne kompresorjev, naprav za hlajenje prostorov in strojev za izdelovanje umetnega ledu. tjnbljana, tfkloiiteva cesta 26. Resni interesenti dobe proračune in cenike zastonj in poštnine prosto. 105^902875 6747 f3 O O a o o o Tki mL unaitra felli veselo novo leto Iu3. Černe zlatar, trgovec z urami tet zajiiKleal mM cenilce ttm ulica 1 - c c c c c c c **^fxm o o o o o u Q o O O r. Cenjenim naročnikom, gostom, prijateljem in znancem telim 4787 trr jih prosim, da mi svojo dosedanjo naklonjenost ohranijo tudi zaaaprej Ivan Zrlmec, posestnik, gostilničar in mesar na Bledu. Srečno in veselo lEa^an^anraf at^aTEM Trgovina s špecerijskim in mešanim blagom J? Berjak & Šobei* g Vodnico? trg 2 ]> želi vsem svojim cenjenim od- * jeTa'crm t r T*em piijateljcn lf veselo in sretno 12 r ter ?e priporoma za prijazno %t naklonjenost tud? v nada! e in znancem 47y2 prečne in uesde " A. r 11 i a rouo Isto! želi »sem svojim cenjenim odjemalcem ter te jim v nadalje priporoča 4614 Tovarna sodavice F. DolioSek \ii Umi Krško, Vsem svoj;ni Časti-tim odjrmaterm, pt*i;a- j teljera in znancem želi I * veselo »v 5 i 1-3! 1 žeJ m vsem znancem, prijateljem in svoj m cenj. nar^č mkom z vc!c>pcs:ovanjem l^etcr /ftaieuc, prometna pisarna za prodajo fa nakup zemljišč in posestev, pla-kalerni zavod in snaženje stanov:.:: j. (Mn Jicila eL H t&a 155. Vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem ia znancem telim novo loto ter jih prosim, da mi tudi na-dalje ohranijo svoje zaupanje in naklonjenost 4619 S spoštovanjem Uoj zli Več« ■ Izdelovalce peet Opekarska cesta št. 9. Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim čestitim naročnikom, prijateljem in znancem 4641 Gabrijel Piccoli lekarnar Ljuta Dmaista usta. Vsem cenj. naročnikom, pri* jsteJjem in znancem telim srečno in veselo noyo leto! Ivan Ogrin 4640 stavbni podjetnik :■;.■] Ornbor]e¥0 nabrežje 8. 1 tttratiji MM ta" Vsem spoštovanim gostom, 7^ slavnim društvom in keglaškim 459 > ■ %p klubom veselo novo leto % ter se priporočam za blagohoten ^ %/J Vsem svojim cenjenim od- HP f-1} jemalcem, prijateljem in znancem želiva tem potom >-V veaelo ovo leto! Z odličnim spoštovanjem i ii Pavlina MU urar Jnrčičcv trg 3 v JCjobljaai. a I pjj Vsem cenjenim odjemalcem [oj [51 kakor znancem želi 4599 EJ m f . H rsj veselo &i I novo leto | §] Fl*. 1012211 S || trgovina s špecerijo, delika- j|] [dJ tesami in vinarna. 01 Hi □ mnogobrojen obisk oziroma pri- g£ reditev vtselic. R -d Z cdl.čnim spoštovanjem I €mil in JI Krzišmk. | Vsem častitim obiskoval1 cem gostilne, kakor tudi cenj. odjemalcem kisa želim 4620 Častitim, dragim go- tft^ "•J spfdom gostom čitalnične f kavarne v „Narod, itoma" NK~ * kliče mm^mmm* -4 vesel prosit II« trgovec na Bledu, v. r t i: Vssslo ia Ereino ieiirn v=em svojim odjemalcem in s? tem potom raj-topleje zahvaljujem za doslej mi izkazano naklonjenost, tc r se pnporočam tudi v Ladalje. ^^67 Z odličnim spoštovanjem Vsem svojim gostem, prijateljem in znancem želi sišg lii irai« H i 1 lolii lim gostilna ,itev. 6 Dunajska cesta. (J--*a -a— ■OM / z/ ^ Vsem časti rim naročnikom, rjj kupovalcem, prijateljem, znar-j?^ cem fejt »i prosit ar>ar^k n; t i iRtu i. rt novo leto! želiva vsem prijateljem, znancem in vsem časti tim odjemalcem ter se nadalje priporočava jSiipiflfiiiif fašist v Ljubljani Prešernova ulica. 4369 1 BOHI let vdana Milka. i ^ srečno novo !eta i i ter se zahvaljujem za dose-<<^- danjo naklonjenost in se ^>> <<0- priporočam tudi nadalje. Z odličnim spoštovanjem 5^ ^ Jernej Jelenič S gostilna „pri Majaroačku". 5 Srečno novo leto U H želim vsem cenjeni m gospodom ^ [3, obiskovalcem svojega 4639 M II! brivskega salona i i H Veselo in srečno p no M I elim vsem svojim cenjen'm =n ter prosim tudi v nadalje za F^j" j naklonjenost in se priporočam z vsem spoštovanjem . D brivec Fran Zaje in1 □ y H Dunajska cesta št. 12. fj [ni:—iOi rrpn m ,QVt leto i ZahvaMujoč jih na dosedanji &i naklonjenosti se priporoča tudi nadalje za zaupanje 4590 S ^vslro-ajnerihnska C S tovarna čevljev p v bjnblfaiil - S* naročnikom, prijateljem in znan-cem in se priporočam za enako zaupanje tudi ▼ bodoče. 4585 n^IlVJ H Z velespostovanjem I Josip Rebek | 3? ključavničarski mojster jsj I UBSiaBL Frara 02K11 WaWHagijBggBW Vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želim srsčno in melo novo leto tersezahva-jujem za prijazno naklcnjencst in se priporočam tudi nadalje z vsem spoitovanjem izdelovaiuica vsakovrstnih parketov _ Uailjina. firaiiiške dL 23. C^2*^J 4786 brs**«!S rs| ^ Prešernova ulica štev. 50. S Vsem strankam, katere so ! "V* me le toliko let z zaupanjem tfr w počaščale, kličem 4601 I rasa teta! | J. Ban ^ izdelovalnica vozov I v Ljubljani J Danafska cesta 31. J; V ralogi imam tudi Teč novih in že izvoženih elegantnih kočij. noi>o leto! Želi vsem svojim *e-lecenjenim naročnikom, prijateljem in znancem in se najto-pleje zahvaljuje ta vso obilo naklonjenost, proseč tudi nadalje najštevilnejši ga obiska z veleapoš tova njem na na brivski mojster. Dajan, bjitajm ao. . ina meto blaoa peter Šterk Ljubljana, Stari trg 18 želi vsem svojim častitim naročnikom, osobito velespoStt vanim damam, kakor tudi prijateljem in ——^— znancem ———— srečno in veselo novo leto ter se priporoča rudi ca nadaljno 4581 zaupanje. Postrežba vsekdar reelna. Srečno in veselo novo leto želi spoštovanemu občinstvu, prijateljem in znancem ur se priporoča v prijazno naklonjenost filip pristcu slikar specialno le za napise, črke in grbe. 4600 Mnm ulica 50. x»exxxxxxxxxxxx " Vsem svojim cenj. častitim gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem se srčno zahvaiju jem za izkazano zaupanje ▼ 3 Sstarem ietu ter si usojani pri poročati se tudi nadalje in želim u v*em 4^7 u srečno in veselo X novo letojj Andrej Marčan S in gostilničar mUea M M. It. Veselo in srečno M m novo loto ' ^ zeli vsem častitim naročnikom, \jc?\ H prijateljem in znancem ter se $75 I^J priporoča za nadaljno naklonje* J\jj nost in mnogobrojen obisk /j^ u mm FicMi i ^2 brivec, prodajalec parfumov in drn- ^7 ! jih toaletnih potrebščin M Sodnijska ulica 2. m nj>>xccccc\>3>xccgQT:cccrri r Srečno in veselo f novo leto! želim vsem svojim čast. gostom, prijat« tjern in znancem, zahvaljujoč jih obenem za dosedanje zaupanje ter se priporočam v nadaljno naklonjenost. 4595 Z odličnim spoštovanjem Ivan Kalan failai raclfa laPvl to%nM t mm. m imun on QA Vsem cenjenim gostem in prijateljem gostilne 4719 „pri Zlati kapljici*4 »elita ^ prav srečno I novo leto! Leop. ie HI. Tratnik. o Srečno novo leto vsem prijateljem in znancem ter svojim Častitim naročnikom izreka tvrđa* 4603 Jernej Bahovec. Srečno novo leto želi vsem p. n. odjemalcem v mestu in na deželi pnporočujoč se tudi v bodoče za naklonje nost ter beleži 4735 z velespoštovanjem S Z. Skaberne i Vsem cenjenim prijateljem in prav iskreno letim veselo novo leto! i 4 Alojzij Lenček A proseč jih i nadalje veleceaje-nega zaupanja. kleparski aaafaaar Ljubljana, Sv. Patra eaata. \jus \t/ \^ >\4m( I ,^n^ ^^*v ^^\. I Vsem p. n. obiskovalcem, prijateljem in znancem želim 4714 srečno in veselo novo leto! brivec Spodnja Šiška. i? Gostilna „Mantua" na Vrhniki, i s Vsem častitim in dragim gostom prijateljem in znancem sem novo teto! in naj mi izkažejo prijazno - naklonjenost tudi nadalje. - Velespoštovanjem Franc Dolenc gostilničar. 4695 5f Srečno in veselo ar želim cen j. odjemalcem, sorod-nikom, prijateljem in znancem I JI in se vljudno priporočam za II nadaljno naklonjenost. 4681 X Aleksij Ambrožič £; Cf mrar in trgovec z zlatnine kJ O In arebrnine v Gorici. O i V9 1: 1» a a- a> manufakturna trgovina, f Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi 4733 n nova leto! ^mt. jjajec cvetlični salon pod Trančo. # & & # & # & j8? ai & ?a & ?w Ji Srečno in veselo -J- n Josip Pogačnik krojaški mojster i Rsdoiliici i bmM f HO V0 LETO I yg£ želiva cenj. odjemalcem sodavice igj ^ ter vsem cenj. gostom, prija- ^ * teljem in znancem, ter ae pri-t poročava tudi za nadalje 4588 & m m z velespoštovanjem žei vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem veselo ln srečno um MoJ ter sc obenem *ijudno priporoča v nadajoo naručbo in priporočbo. 46S0 if Srečno in veselo p I novo leto 1 Zi voščim 4728 ^ vsem svojim cenj. odjemalcem, g amai "vnuv g ^ trgovina s špecerijskim in K delikatesnim blagom ^ al t* S g. in J*. Bolte * ! izđelovateij sodavice, posestnik in gostilničar. Srečno ia veselo ti ns?o leto! j voščim cenjenim odjemal- i cem likerja in žganih pijač i tvornice Bratov Wortmann I! 4727 Sušak Reka. fy Franc Remic \ kot zastopnik v Ljubljani. veselo Vsem svojim prijateljem js y* - in naročnikom želim - jb 1 i!« P 1 J. H. Poli; na Srečno leto želim vsem cenjenim gospodom obiskovalcem svojega brivskega salona ter prosim tudi v nadalje za obilen obisk in obetam najboljšo postrežbo. Priporočam se tudi gospodom enoletnim prostovoljcem in dijakom. Z vsem spoštovanjem Paskal Domianović brivec 4732 Dunajska cesta štev. 6. '1 8*. Vsem svojim častitim na- ■ ! 5 ročmkom, kakor tudi prijateljem i *f »' a I I* a* in znancem želim srečno in veselo novo leto t Kl B I Srečno novo leto! želita vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, proseč jih prijazne naklonjenosti tudi v bodoče velespoštovanjem Jos. in Jože/a fodkov mesarija S?. Petra (sla 9 (Intel Llojil). zahvaljujoč jih na dosedanji naklonjenosti ter se jim priporočam tudi nadalje v blagost voljno uvaževanje. 4699 g g Fran Kreč 1 t krojaški mojster & V UiM'oni. no Tnrjolken trto. xia^en'enetjei'# • • s s s a a Franjo Golob želi vsem svojim čč. odjemalcem ter ostalemu občinstvu sploh kakor tudi vsem cenjenim prijateljem in znancem 4693 srečno in veselo mm leto! Zahvaljuje se za dosedanjo naklonjenost ter se priporoča nadalje s spoštovanjem Franjo Golob mesar in prekajevalec v Spodnji sliki. M a • • Oi.e • a a s • s i i _■ ■[- i —i - ■ —1| i -~| - m M ■[ Vsem cenj. gostom m pio \ odjemalcem, prijateljem in \y£ \ znancem želim 4729 I A in veselo novo lito c; proseč za nadaljno blago- J Sil naklonjenost. J Hiii Zajec restavrater ^ LiuViaĐa. SodDiiska ulica Gj i: Delti, družba šivalnih strojev Slnger Eo. podružnica v LjuMjaai. Kočevju. Kranja, Novem mestu izreka vsem svojim častitim naročnikom in odjemalcem v Ljubljani in na deželi, kakor tudi vsem cenj. obiskovalkam raznih kurzov za vezenje srečno in veselo novo leto ter se vljudno priporoča tudi 4686 sa nadalje. I £jub!j.na, Silafrri ulica. | Vsem spojim cenjenim ča- y0 (m stitim gostom, odjema'cem, pri- \m\ !J5 j«teljem in znancem se srčn« o za- "]f xahvaijujeva za izkazano upanje v starem letu ter si W !iW usojava priporočati se tudi na-lj', dalje in želiva vsem 4716 ki m srečno in veselo novo leto! I \m io rani Opvt E Ig (BI '>^| Pred Igriščem št. 1 v Ljubljani, j Srečno želi vsem prijateljem in znancem ter svojim cenjenim naročnikom 4720 Jos. Dežman lastciK buigsRzsftL Vsem častitim gostom, prijateljem in znancem se zahvaljujem za dosedanji obisk želeč jim 4696 srečno NOVO LETO ter jih prosim obenem, da mi ohranijo svojo naklonjenost tudi nadalje Z odličnim spoštovanjem srečno novo leto ter se jim priporočam tudi za nadaljno naklonjenost Jakob jflccetto zidarski stavbnik . Tabor št. 3, Ijnbljana Vsem svojim cenjeni« naročnikom odjemalcem, printer Ijem in znancem veselo in srečno NOVO LETO! želi 4582 Anton Maver založnik mengeškega piva. Metelkova ulica 19. Veselo in srečno želim vsem svojim častitim go-gostom, prijateljem in znancem, zahvaljujem se jim za dosedanji obisk svoje kavarne ter se jim priporočam tudi nadalje. 4658 Kavarna PUA % Ljubljana, Sv. Petra nasip. # ago Vsem cenjenim mojim odje- 9 malcem prijateljem in znancem bodi srečno in veselo tovo leto! j 2^ahvaljujem se za naklonje- m nost in prosim zaupanja tudi v j prihodnje 4580 § I 19 trgovec I Sv. Pstra cesta 21 Martinova te:ta 23. B Veselo in srečno ^novo leto [Sj želi vsem častitim naročnikom, ^] prijateljem in znancem ter se i priporoča v nadaljno naklonjenost in mnogobrojen obisk & Julij Sikutrio | ^ brivec in lasnlčar I Banje Mie cesta SMJ | Vsem svojim častitim naroč- § nikom, prijateljem in znancem želim 4685 a« 2 Vsem častitim gostom in |J odjemalcem v trgovini, prija- |?»! ijj teljem in znancem želi 4704 H veselo 3^ st.4 *Š m novo leto! in se priporoča nadaljni naklonjenosti Jurij Marenče JJ^ gostilničar, trgovec z deželnimi pridelki in Špecerijskim blagom i Ljubljani Dolenjska cesta 16. 71? TJT TIT Tf> aSV VI? TI* 7*r TfT Hi Mi J« M S Vsem svojim častitim na- |jj 4657 veselo in srečno s|| ročnikom, prijateljem in znan ijjjf cem želiva iz srca novo leto! j| Zahvaljujeva se iskreno za da- ||! !il sedaj izkazano zaupanje ter se |.> priporočava tudi za nadalje. ]fš lli han ii Hkter liani oevlfavans aaatatar. Ljubljana, Rožna dolina. ]|i zjođovinstt Crtice. XI. Med najintereeantnejše osebnosti velike dobe od francoske revolucije, čez čas Napoleona I. in restavracije Francoske spada vsekako Charles Tallevrand-Perigord. O njem je sčasoma nastala cela literatura. Rojen iz staroaristokratske rodbine v L 1754. se je posvetil duhov-skemu stanu in je vsled znamenitih protekcij hitro dosegel različne mastne duhovske službe ter postal že leta 1788. škof v Autunu in eden najve-ljavnejsih in najuplivnejših cerkvenih knezov. Škof Tallevrand je pa bil vse prej, kakor kak uzoren duhovnik. Ljubil je življenje in je vži-val v polni meri. Bil je zapravljivec in babjek najhujše vrste, brez vere in brez spoštovanja, ki se je še pred altarjem norčeval iz katoliške vere in njenih naukov. Francosko revolucijo je pozdravil s presrčnim veseljem. Dasi je bil sam aristokrat in cerkven dostojanstvenik, je vendar imel svoje veselje, ko so začeli obprlavljati aristokrate in cerkvene može in on sam je predlapral konfiskacijo cerkvenega premoženja, kakor je tudi on pro-vzroeil sklep o civilni konstituciji duhovščine in sicer iz same kljubo-valnosti proti tedanjemu papežu, iz katerega se je škof Tallevrand vedno neusmiljeno norca delal. Papež fra. je zaradi toga izobčil. Pri veliki narodni slavu ost i na Mart oveni polju dne 14. julija 1790. je Tallevrand na altarju domovine daroval mašo, seveda samo z namenom, da bi cerkev in vero osmešil. Ko je korakal k altarju in šel mimo generala Lafavetta mu je polglasno zaklieal: Ti ne drži se tako resno, drugr.če se bom začel na glas smejati. Ker je bil iz cerkve izobčen, je prestopil v diplomacijo in postal leta 1792. poslanik v Londonu. Tam je začel spletkariti s kraljem Ludovi-kom XVI., vsled česar je bil odstavljen in je pobegnil v Ameriko. Vrnil se je na Francosko šele 1. 1796. in sicer je dobil dovoljenje za vrnitev s posredovanjem svoje metrese, vdove G ran t. Zvijačen in spreten, kakor je bil Tallevrand, se je znal republikanskim voditeljem, zlasti Barrasu tako prikupiti, da je 1. 1797. postal minister zunanjih del. Tallevrand je bil prvi, ki je spoznal, kaj tiči v Bona-partu in ga je podpiral ter mu pomagal, da je postal prvi konzul. Pomagal je tudi Napoleonu, da je postal cesar. L. 1805. po vojni med Francijo in Avstrijo je Napoleon poslal Tallevranda ua Dunaj in v Požun, da je sklenil mir z Avstrijo. Opravil je to nalogo s čudovito diplomatično >pretnostjo in bil v zahvalo imenovan za kneza Beneventskega. Kmalu na to je nastalo med njim in med Napoleonom nesporazum ljenje: Napoleon je hotel imeti zvezo z Rusijo, Tallevrand pa zvezo z Avstrijo. Vsled tega je Tallevrand moral odstopiti kot minister zunanjih del in je potem toliko splet kari 1 proti Napoleonu, da je prišlo do popolnega razpora, Tallevrand je moral zapustiti Pariz in se umakniti na svoj c rad. Po bitki pri Lipskem, kjer je bila francoska armada poražena, je Napoleon poklical Tallevranda na pomoč, a nista se mogla več sporazumeti. Tallevrand pač ni hotel imeti sporazum ljenja, ker je bil že v zvezi z Bourboni in z njimi delal na odstranitev Napoleona. Dokler ni bila vojna sreča odločena, se ni čisto nič tikal v javne zadeve in šele pokazal svojo barvo, ko so združene armade 1. 1814. prišle v Pariz. Ruski r«ar je tedaj stanoval v Tallevrandovi palači. Car je pozneje rekel: »Ko sem prišel v Pariz, sam nisem vedel, kaj naj storim. Vprašal sem za svet Tallevranda; ta je imel v eni roki Napoleona v drugi Bourbone — in •»dprl je tisto roko, ki jo je on hotel odpreti, ne jaz.« Ruski car in avstrijski cesar sta prvotno imela oba namen, ohraniti Napoleonu krono, a Tallevrand je oba tako zepletel, omamil in preobrnil, da sta storila ravno nasprotje tega, kar sta hotela »^sarja sama. Tallevrand je provzroeil in tudi i zvenel, da je bil Napoleon odstavljen in da je postal Ludovik XVIII. kralj francoski. Tallevrand je bil njegov minister zunanjih del in je šel kot zastopnik Francije na dunajski kongres, kjer je s svojo spretnostjo izvršil prave diplomatske čudeže — provzročil je namreč med «1 i i ranci taka nasprotja, da bi si bili skoro segli v lase, če bi se ne bil Napoleon nenadoma vrnil z otoka Elbe in se zopet polastil cesarske krone. Napoleon je izdal amnestijo za vse ^voje nasprotnike, izvzel je samo Talle.vranda in je konfisciral nje-*mva posestva. To je Tallevranda napotilo, da je začel z vsemi močmi •klati zoper Napoleona. Prav tiste drsave, ki jih je malo dni poprej ščuval drago proti dragi, je adaj sonet združeval na boj sopar Napoleona in dosegel popolen uspeh. Napoleon je bil poražen, in Tallevrand je sonet postal minister. A Tallevrand sedaj ni mogel doseči ugodnih mirovnih pogojev za Francijo in je bil primoran odstopiti. Vzeli so mu tudi njegovo kneževino Benevent, ki je pripadla papeževi državi. Vzlic temu, da so ga odškodova-li z denarjem, naslovom in častmi je vendar začel intrigirati zoper vlado in je mnogo pripomogel, da je nastala julijska revolucija, ki je pregnala kralja Karla X. in da je Louis Filip postal kralj. Novi vladar je poslal Tallevranda v London kot poslanika, kjer je Tallevrand zaključil svojo politično delavnost z velikim diplomatskim uspehom, z ustanovitvijo alijance med Francijo, Augle-ško, Špansko in Portugalsko 1. 1834. Umrl je 1. 1838. Tallevrand je večkrat definiral politiko kot igro, pri kateri igralec ne sme storiti nobene napake. »Človeška družba je razdeljena ua dve skupini; na zatiralce in na zatirance; pameten človek se bo vedno držal zatiralcev« je Tallevrand sam zapisal v svojih spominih. Z ozirom na velikansko bogastvo, katero si je bil pridobil kot minister, je eden najboljših njegovih znancev javno rekel: »Temu bogastvu se ni čuditi, saj je Tallevrand prodal vse tiste, kr so ga kdaj kupili. Thiers je o Tallevrandu pisal: Ta mož je imel čudoviti dar, uganiti skrivnosti vsakega človeka in ubraniti posledice vsakega javnega pojava; s tem darom je bil združen še drug dar: Tallevrand se je znal prilagoditi tudi najtežavnejši situvaciji čim je videl, da je ne more premagati, a ni odnehal za las, če je videl, da more zmagati. Nikdar v svojem življenju ni doživel nobenega faktienogra poraza,^ Ko se je kralj Ludovik XVIII. Tallevrandu zahvalil, da mu je pripomogel do francoske krone, je Tallevrand rekel: Ni vredno govoriti. Veličanstvo: v meni je nekaj, kar se ne da označiti, kar pa prinese srečo tistim, ki me uvažujejo iu nesrečo tistim, ki me ne uvažujejo. HeprcjMjen humor. Augleški časopis »Universitv correspoudent« je razpisal tri mastne nagrade za najsmešnejše neumnosti, ki so jih angleški Ijudrkošolski otroci zapisali v svoje naloge. Angleški ljudski učitelji so se večinoma udeležili tega natečaja in sedaj se vsa Angleška že več tednov smeje otroški konfuznosti. Xaj iz te ogromne zbirke neprostovoljnega humorja navedemo nekaj izgledov: Lord Railegh je bil prvi, ki je videl nevidljivo armado. Kralj Edvard IV. ni imel nobene geološke pravice do angleške krone. Glavno mesto Rusije je Peiro-grad, skozi kateri teče Duma. Francoski kralj Ludvik XVI. je bil za časa revolucije gelatiuirau. Spol (v slovnici) ima namen, pokazati, če je človek moškega-, ženskega ali srednjega spola. Konjska sila je razdalja, ki jo prevozi z enim litrom vode otovorjena žival v eni uri. Morska sol nastane iz dotikanja morskih pen z osoljeno zemljo. Če bi bilo v zraku sto odstotkov prahu, bi bil zdravju škodljiv. Gravitacija je vzrok, da ljudje ne zlete od zemlje proč. Martin Luter je izumil cirkulacijo krvi. Kralj Henrik se je ženil, da bi soproge ob glave de val. Kot je tri kot, ki ima samo dva kota. Latinski jezik so naredili papisti iz italijanskega, da bi ga Angleži ne ražu meli. Vsem p. n. gg. naročnikom, odjemalcem in gostom ter prijateljem in znancem želiva 4615 sretno in vnelo ifjnovo leto! Srečno in veselo novo leto želita cenjenim gostom in obiskovalcem hotela „Lloyd" in se v nadaljno naklonjenost priporočata M iu Rezi Psuvaunik. 1803 I I a i Veselo novo a želim vsem cenjenim odjemai- V cem in naročnikom, zahvaljujem se & v za dosedanjo naklonjenost in se * ^ priporočam tudi v nadalje. $ I pran fHedic i I čevllarakl mojster in proda- | f? Jalna čevljev. 4501 f I Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 2. | -d Veselo ifl ran novo leto I 4- želi vsem časti ti m naročnikom, prijateljem in znancem ter se priporoča za nadaljno naklonjenost in mnogobro-jen obisk 4826 M. Vaientič t)i~i vec WoIfova ulica štev. 6. 8 kavarne „Austria" kakor tudi prijateljem in znancem kličeva veliko srečo v novem letu! ter se priporočava za prijazno naklonjenost tudi v bodoče. Z vsem spoštovanjem f ani In 3van Stritar kavana „Anatrla" IjiMjan. npt Btsljm m k Pttrskt cntt. Srečno in veselo NOVO LETO! želi vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem, ter se jim tudi nadalje priporoča Marija Ravnikar guttarka jri Viraalu". 4624 Obilo sreče 4825 k želi svojim znancem, prijateljem in odjemalcem ter se priporoča z velespoštovanjem Ivan M. Adamič prva kranjska vrvarna L]nbl|aaay Sv. Petra cesta. Vsem p. n. cenjenim naročnikom, prijateljem, znancem in tudi častnikom se priporočam ter jim želirn 4794 veselo in srečno novo leto I Zahvaljujem se jim za dosedaj mi izkazano naklonjenost ter se priporočam za zaupanje tudi v novem letu. Z odličnim spoštovanjem Ivan in Ivanka Zasuli čevljarski mojster Ljubljana, Kongresni trg št Vsem spoštovanim gostom, odjemalcem in znancem želim 4789 srečno ^35 Srečno želi vsem p. n. odjemalcem priporočajoč se tudi v bodoče za naklonjenost ter beleži z velespoštovanjem F. KOSTEVC yfiL manufakturna trgovina. 4621 Vsem častiti m obiskovalcem 3 moje kavarne, dalje vsem prijateljem in znancem želim 1 io novo leto! in jih prosim tudi v bodoče cenjene naklonjenosti. 4818 Ljubljana, Stari trg 30. J L Svoiim častitim naročnikom prijateljem in znancem, ki so me počasčali do sedaj s svoiim zaupanjem, želirn 4642 srečno in veselo novo leto! proseč jih da, mi tudi nadalje ohranijo svojo naklonjenost. S spoštovanjem P. [assenii i rodbina krojaški mojster v Ljubljani, Šelennurgova ulica 3. Odlikovan z diplomo in zlato kolajno na III. dunajski modni razstavi. J t novo ter se nadalje priporočam Alojzij Kobal osstllnltar in trpet z vinom ¥ Idriji. Prav srečno 43 LDl vsem svojim velecenjenim odjemalcem in prijateljem s prošnjo, da me tudi zanaprej počaste s svojim zaupanjem, ki si ga prizadevam vedno opravičiti. 4795 S posebnim spoštovanjem se priporočam A. Lukić Pred škofijo št. 19 Rh Ljubljana. n Srečno in veselo novo leto želim svojim p. n. častitim obiskovalcem, prijateljem in znan cem ter priporočam i nadalje svoj elegantni s higijeničnim konfortom urejeni Njihovi naklonjenosti in podpori se priporočujoč z zagotovilom dobre in Čedne postrežbe se klanjam z odličnim spoštovanjem A. Jordan brivec. 4805 Ljubljana, Šelenburgova ulica. ITI m a^J Vsem cenj. gostom in prijateljem v Ljubljani in na deželi srečno in veselo novo leto! Mar. Novak hotel Ilirija", Kolodvorska ulica. v Ljubljani, Prlvoz It. 4 Želi vsem častitim gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem 4644 srečno novo leto I Zahvaljujoč se za dosedanji obisk, se priporočam tudi za nadalje prijazni naklonjenosti. Z odličnim spoštovanjem Fra s inu Kiti Prlvoz (Prule) 4. 11 HU SieDiD in veselo orna leri želim vsem svojim cenjenim odjemalcem in se iskreno zabvalju j»ni za izkazano mi naklonjenost ter se priporočam tudi za nadalje Z velespoštovanjem 4398 Ivan Marcbotti imovina z usnjem v Lj I I prijateljem in znancem želim srečno In veselo iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiSiiliir iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniuiiUNiiiiiiiiim Vsem svcjim Čast. naročnikom, 0¥0 leto! \ Zahvaljujem se za dosedanjo na-= klonjtnost ter se priporočam tudi : nadalje v izvršbo vseh 4731 knjIgovešUh del. j Postrežba skrbna in solidna. Cene zmerne. j Z odličnim spoštovanjem I Fran Breskvar i knjigovez i Ljubljana, Francovo nabrtije 1. I' 11111111 i 111: it u h1 n f; i > 111 i 11 r n m r r r f r 11111 n; 111111 n 1;; 1111 j i 11111 iiiuiiuimiim:ii!iiiMii{!:ji!ii!iii!iriiiiiiii[!!iiiii!i:ni!ii!ii Svojim velecenjenim narocaikoai, prijateljem in znancem telim novo leto! ter se priporočam njih naklonjenosti tudi v bodoče. 4613 Fran Gradisar kleparski mojster v Ljubljani, mm liicpi um flrattic« tt 10. ■H* si ea sv as «»«»**e»« m m m m m x Vsem svojim cenjenim prijateljem in Častitim odjemalcem želim 4694 srečno in veselo novo leto! in se jim priporočam nadalje. {Ivan Komati« ? $ prodajalec strojev f ; v Ljubljani, Kolizej. i 1 i I u Sretno in ues>!o novo Uto IB * vsem cenj. gospodom odjemalcem, prijateljem in znancem želi A C". V Josi Zidar, Ljubljana* li li $ J* ' 1 v v II .4?»:-»» »»»:-> rev sreč n ovo leto! želim vsem svojim velecenjenim odjemalcem in prijateljem j pr šnjo, da me tudi zanaprej počaste s svojim zaupanjem, ki si ga prizadevam vedno opravičiti. 4597 S posebnim spoštovanjem se priporočam matovlo. ! i a v/ L C 1$ 1 Vsem svojim p. a. učencem in učenkam izreka najsrčnejše čestitke k novemu letu 1910 4587 z velespoštovanjem GIUISO MOHTEBRA, plesni učitelj. 1 I BRATA EBERL tovarna oljnati!) bar., stavba in pcHIffvoDa ulsshanja ter frkoslikarlja v LiaHIjani Miklošičeva cesta (za frančiškansko cerkvijo) želita vsem svojim naročevalcem Ljubljani in na deželi, kakor tudi vsem prijateljem in znancem 4608 veselo in srečno novo leto ter se priporočata si. občinstvu za vsa pleskarska in črkoslikarska deU, osobito pa priporočata svojo WF~ tovarno oljnatih barv. 4592 želim vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem znancem, se jim rahvaljujem za dosedanje zanpanje .-. .\ prosim prijazne naklonjenosti tudi v prihodnje. Z vsem spoštovanjem HNT0N STA6UL trgovina ipecerije in umikala i Ljubljani. Marina da itn. Vtem p. a, •bfekovaleem, prijateljem ia srečno in veselo novo leto! D D D D |cl[zzitizziirz3ici3icr3Icz51o 4697 Strmoli brlvM Pod Trančo 1. - 4684 Vso sredo v novem letu voSCiva »sem velecenjeni. gostom gostilne pri , JCosti'4 Vodmat Stav. 10 l in j VoMšek. 6j$ti na Zupančič LubUsoo, Hoitiosfi testo 19 želi vsem častitim gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem srečno NOVO LETO! Zahvaljujoč se za dosedanji obisk, se priporočam tudi za nadalje prijazni naklonjenosti. Z odličnim spoštovanjem Ivan Zupančič aoafflntear 4683 larfinon om Kn. t! * * * * w a? }tf w a; m ^*\* ^*W\ Podpisana želiva tem potom vsem ljubim cenj. postom, pn;aleljt*m in znan o m, osobito pa »Političnemu in rrosvetnrmu društvu za Trnovo in Krakovo« veselo in srečno novo leto zahvaljujoč se jim za dosedanjo naklonjrnnst in prosiva pnjaznrga zaupanji tudi v bodoče. 4679 Anfoa ii Hariia Mm gostilna, Opekarska cesta. 1* * * * * * * * * * Srečno in veselo novo leto želim svojim p. a. častitim obiskovalcem prijateljem ia znan cem ter priporočam i nadalje svoj prvi najele gantoejši ia a h gijeničnim kanfortom urejeni kiti ii teali »Hi. Njihovi naklon jeaosti ia podpori se priporočajoč s zagoto vilom dobre ta čedne postrežbe se priporočam 471S S odličnim spoštovanjem MU IM priiec um ima m n. i selim vsem svojim cea jen tm naročnikom, kolegom ia prijateljem ▼ Ljubljsai. - Lf«5«la (n srečne j novo leto I Fran Jelocaik, ■ naCeioik zadruge krojačev itd. ^b ****** Alojzi Kunst •erllaraki ame|ater 2 dovska ulica 4 yH ki.če vsem častitim naročnikom, prijateljem ia znancem I ll nove leto! ter se priporoča prijazni naklonjenosti tudi nadalje. 47*1 Z odličnim spoštovanjem S Alojzij Kunst X( Čawljat»*ki me>jater. 1* 1^ Veseli h srečno novo leto želi vsem častitim naročnikom, prijateljem in znancem ter se priporoča za nad*»jno naklonjenost in mnogobrojan obisk Dragotin Dinter 4700 brivec Martinova cesta. 3f Vsem svojim cenjenim gostom kavarne „Merkur" kakor tudi vsem prijateljem in znancem 4656 SRKCNO novo leto proseč jih nadaljne naklonjenosti Z odličnim spoštovanjem /v; 0. In N. Izlskcr. IS Restavracija in kavarna „UNI0N" želi vsem cenj. gosto, ii prijateljem v Ljubljani in na deželi srečno in veselo novo leto! 4623 I. BRAČIĆ hotel „Union", Miklošičeva m l r Kavarna „Ilfrila si usoja vsem svojim častitim p. n, gostom, prijateljem in znancem i Ljubljani in na deželi voščiti srečno in veselo novo leto proseč nadaljne naklonjenosti. 4593 Z velespoštovanjem Žt^tviB aH A&S MlhOllČ kavama :>IllrlUfl v MabllaiU, Ktlodvorika ulica. i L seliva vsem svojim častitim gostom, prijateljem ia znancem, zahvaljujoč jih obenem za dosedanja zaupanje ter se priporočava ▼ oadaljno naklonjenost 4607 Z aajodličoejšim spoštovanjem Ofllatii ta Antonim Urok latadfc ji bia mu" a lariji lenzijt Baaa aaal mm EY 8288 FY vem rolofek. Pogostoma so čuje pri nas tožba, da nimamo dramatičnih pisateljev, da je izvirna produkcija ma* lenkostno majhna. Sicer smo že ta maaae doživeli ono izvirno oporo in eno izvirno dramo, ena drama se nam pa še obeta, a mnogo to vendar ni. Pogrlejmo pi v Par! ' dtatf je izšel izkaz društva fran dramatičnih avtorjev za dobo od leta 1899 do leta 1909. Ta izkaz opravi-ruje vzklik: Francozi imajo vedno manj otrok in vedno več dramatičnih pisateljev. V zadnjem desetletju je bilo uprizorjenih nail desettisoč novih dramatičnih dol, doeim jih je bilo v dobi od leta 1889 do leta 1899 upri-orjenih 5010. Število uprizorjenih del se je torej pomnožilo za 100 y»ro* "eutov. 10.000 iger! Koliko dela, koliko upanj, koliko talentov . . . Pomisliti je pa dalje še to, da je bilo teh 10.000 iger uprizorjenih, da so resnično prišle na oder. A koliko jih je še, ki sploh niso bile spre-jpte! Računa se povprek, da v Parizu izmed sto iger jih sprejmejo komaj deset iu uprizore komaj eno •samo! Če je ta račun resničen, po* tem ^o Francozi v dobi desetih let opisali okroglo eu milijon iger. Koliko dela. koliko upanj, koliko talentov . . . Zanimivo bi bilo kalkulirati. Kako visok stolp bi nastal, čv bi >o vsi ti rokopisi položili drug na drugega, koliko kilogramov papirja se je za^ij^ porabilo, koliko kilometrov so prekoračili pisatelji, prenašajoč te rokopise od enega gledališkega ravnateljstva do drugega, koliko ca* sa so porabili s pisanjem teh iger. Ve da se pa preračunati, kolik«* za kak drug poklic talentiranih ljudi je ootratilo svoj čas s studiranjem dramatične umetnosti in spisovanjem ?ffpr, koliko upanj je šlo po vodi, ko-ko eksistenc je šlo v nič. rtes. ta statistika, ki jo je izdalo društvo francoskih dramatičnih pisateljev, napravlja melanholičen Književnost — Janka Kersnika zbrani spisi. Uredil dr. Ivan Prijatelj. Založil L. Schwcntner. Zvezek V., sešitek 2. (Kritik^ — Komentar). Broš. 1 K 50 v, po pošti 1 K 60 v, vezana izdaja: V. zvezek v platno 6 K, v pol usnje 7 K — po pošti 30 v več. S tem -nopič*-m i~ ta lepa izdaja Kersniko-\ ih zbranih spisov končana. Kersnikov životopis izide z oceno pisatelja in njegove dobe v posebuem zvezku, ki bo sicer tvoril med Kersnikovimi zbranimi spisi sesti zvezek, obenem i>a bo delo zase. Pričujoči sešitek oblega različne kritike in literarne polemike, ki jih je Kersnik priobčil v oi] !>~0 do 1š8i. Z največjo vestnostjo sestavljeni komentar dr. Prijatelja je posebno zanimiv ter podaja uprav sliko tačasnih političnih, literarnih in socijalnih razmer. — Modri .Tanko. Vesela knjiga - podobami. Spisal in naslikal Mac •John Leuthe. Poslovenil Anton Fun-■ »■■k. Izdalo in založilo »Deželno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem«. Povsem novo in originalno pot »*' ubralo > Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih«, da pride do ži-vega različnim razvadam in kvnmo-stim, ki izčrpavajo človeku moči, -labe njegov organizem, ga pehajo v socialno bedo in pripravljajo pot ta-k o zvan i m ljudskim boleznim, v prvi ' rs ti jetiki. V boju proti našim najhujšim sovražnikom, povzročiteljem nalezljivih bolezni je že davnaj jasno, da obetajo higienski nauki le uspeha, če preidejo že mladini v meso in kri. Zlo je treba iztrebiti pri korenini in ta je nevednost občinstva, osobito pa našega naraščaja, o bistvu nalezljivih bolezni in o potih iu načinih, po katerih se širijo. Posebno velja to irlede jetike, o kateri je znano, da se loti človeka ponavadi že v otroški dobi, če tudi izbruhne še-le pozneje, ko je telo oslabelo vsled bolezni, gladu in nehigienskih razmer. Kako pa naj vcepimo mladini higienske nauke, kako naj jo podučimo, da se ubrani preteči ji nevarnosti? Z znanstvenimi zdravniškimi razpravami bi gotovo ničesar ne do-^gli, istotako ne, če ji dejanski slikamo grozno bedo, ki jo provzročajo ljudske bolezni. Če hočemo mladini, ne da bi to mazila a vendar s trajnim uspehom vcepiti higienske nauke, pride v po-štev le metoda veselega in segavega strahovanja, ki jo je dr. Henrik Hoffmann s tako velikanskim uspehom uporabil v svojem »Stmwelpe-tru«. Glede jetike in drugih ljudskih bolezni je to nalogro izborno iešil mladi umetnik Mae John Leuthe, ki ja v »Modrem Janka« ustvaril krasno knjuro za mladino, v kateri ni le resno tvarino opisal v iegavih kiticah in veselih, otroškemu duhu primernih prizorih, temveč, jo je tudi ilustroval z lepimi četverobarveni-mi slikami, ki nam z drastično in neodoljivo k om i ko kažejo zle posledice različnih razvad. Njegova umetnost leži v tem, da že slike same vplivajo na otroško pojmovanje. Kdor je na psi videl »Pivca Rajka<;, ki se mu vsled pijančevanja vedno bolj napenja telo, kar spremljajoče kitice takole opisujejo: In potem, čez tedne štiri, se želodec mu razširi; tudi skoro naenkrat je okroglo trebušnat. V njem tuberkli zvitoplazei debele se kakor prasci. Iu čez tedne skoro lazi po trebuhu in se plazi. V petek skrijeta se že mu zvečer obe noge in v soboto uro rane glava mu samo ostane, a čez dobro uro glava tudi vsa mu v tolščo splava . . . Kdor je videl sliko, na kateri se to s alkoholom napolnjeno telo razpoči v cunje iu prah, tentv satane alkohol trajno v spominu kot nekaj človeškemu telesu zelo kvarnega. To vpliva trajneje na otroško domišljijo, kakor vsak pouk o škodljivosti alkohola in o potrebi zdrznosti in treznosti! Prva nemška izdaja knjigo, ki jo je založilo »Viribus unitis« avstrijsko pomožno društvo za bolne ca plm Modri Janko« ua višku ve?eie poučne knjige. Že gori ponatisnjeni odstavek iz «Pivca Rajka« nam kaže pesniško silo. s katero vpliva prof. Fantek na otroško pojmovanje. : Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih -. ki je izdalo knjigo brez vsakega ozira na kak dobiček, le z namenom, da se kar najbolj razširi, določilo je ceno na 2 K 40 v. dočim stane prav enako elegantno in trpežno opremljeni nemški izvod po 3 krone. Vsakdo, naj ima sam tropico veselih otrok, naj jim je stric, ded ali prijatelj, ve za prilike, v katerih more taka knjiga zabavno in poučno vplivati, vsakogar obdaja včasih krog pazljivih mladih poslušalcev, ki jim bodo pripovedke o »Modrem Janku , o xSo-edi z metlom, : Teti ?»fari«, »Pljuvaču Blažku »Pivcu Rajku'- in o »Mesarski nauki« med veselo zabavo vrisale v spomin najvažnejše higienske nauke. Baditega j Modrega .Tanka« najtopleje pripo-roeaaao in mu le želimo, da bi se kmalu razširil po vsem slovenskem ozemlju. Starše, varuhe, učitelje in odgojevalce, sploh vse, ki pedago-gično ali karitativno delujejo za blagor naše mladine, pa pozi vijem o. da si nabavijo knjigo in da jo kot dobrodošlo in smotreno vzgoje valno sredstvo vsakomur kar najtoplej* priporočijo. — iavastje muzejskega društva za Kranjsko. Zadnji snopič letošnjega letnika ima na-ledu jo vsebino: Cerkev sv. Janeza <*b Bohin,i>kem jezeru: 1. Dr. Josip Gruden: Zgodovinski podatki*. '2. Josip Dosfal: Popis cerkve. Dr. Josip Gruden: Peter Pavel Vergerij in njegov stik s slovenskimi deželami, P. pl. Radies Nadaljevanje Dolničarjeve »Epito-me<. I. Vrhovnik: K poglavju: Francozi v Ct nem grabnu. Viktor Steska: Cerkvena pratika ljubljanske škofije. Ivan Vrhovnik: Iz dnevnika Blaža Blaznika. (Konec.) Imenoslovne črtice: L. Pintar: C i rje. Ccte-ž ali Čretež. I. Koštial: Podreča =sfc Pa-triarchesdorft*. I. G.: P. voti Radies: Johann Freiherr von Valvasor. 1. G.: Pr. Ser. Pokorn: Desnica pri Kranju. I. G.: Dr. Avguštin Stejrenšek: Konjiška dekani ja. V. S.: Strah pred francoskim napadom L 1809. Dr. Fr. Ilešič: Blaznik in gajica. Dr. Fr. Ile-šic: Škofija na Slovenskem 1. 1848. Dr. Fr. IleŠič: Vergerij in eeško-rnoravski bratje. — Wittenberg. Dr. Gv. Sajovic: fte nekaj o beličenju. Novi člani od 1. aprila t. 1. Nova na-ročnika »Izvestij Muz. Dr.« Imenik članov »Muzejskega društva za Kranjsko« v lotu 1909. Šest tablic. — Slovenska Matica. Letošnje knjige so pravkar izšle. Sedem jih je; večinoma so znanstvene ali po-dučne vsebine, beletristika je za znanostjo precej atostala. Pet knjig je slovenskih, in sicer: 1. Blelvreisov ■)srv,Hr, uredil dr. Jos. Tomfn-še k. Ta moeni zbornik obsega sledeče razprave: dr. Jos. Tominiek: Dr. Janez Bleiwets vitez Trateniški; dr. Janko Lok ar: Bleiwes in Novi-carji v borbi za slovenski jezik in domaČe slovstvo; dr. Drag. Lončar: Dr. Janez Bleiwei« in njearova doba; dr. Ivan Prijatelj: Bleiweis in drugi — pred policijo; Ivan Grafenauer: Opazke k Levstikovemu življenjepisu; dr. Frau Ilešič: O hrvatsko-srbski zajednici; dr. Deineter vitez Bleivreis - Trsteniški: Janez Blei-weis kot zdravnik in živinozdravnik. Knjiga obsega tudi pet slik. — 2. Vojvodina Koroška. I. zvezek. Priro-doznanski, politični in kulturni opis. Spisal prof. dr. Makso Potočnik. S 17 slikami in jezikovnim zemljevidom. —- 8. Slovenske narodue pesmi. Uredil dr. K. Š t r e k e 1 j. 13. suopič. — 4. Prevodi iz svetovne književnosti. Evgenij Onjegin, ruski zložil Aleksander Sergejevic Puškin, preložil dr. Ivan Prijatelj. — 5. Knezova knjižnica. Ta obsega sledeče spise: Rado M u r n i k: Matajev Matija, vesela novela; Vojeslav Mole: O stoletnici Julija Slovačkega; C. Gol ar: Bratje in sestre v Gospodu in Sanje poletnega jutra. — 6. Zabavnu knjižnica obsega dramo »Kato Vrariković'-, spisal Ftbin Kristan. — 7. Hrvatska knjižnica. »Slov. Matica« prinaša obširno studijo dr. Branka Drechslerja o Stanku Vrazu. To studijo je letos izdala tudi »Matica Hrvatska«. Pristen dober 452 se dobi pri L. SEBEHIKO 9 Spol Ml olžnost je islega istim Sltveflca Is £n da rabi J*kl|c6no le Orli ii lili 0 (krema) za čevlje lit usnje katero je priznano najboljše. ŠL^ijicr, slane 24 vinarjev. Zahteva raj isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vredea izdelek odločno zavrne. Edin*© ob'-J le čistilo v tej ;i in z zmako 4306 39 prodaja i pil al n. on i lav Slavna zalega in kemična tvornica Ivan Eeber Ljubljana, Stari trg 9. Dragotin Puc : tapetniški it preprogarskt: --mojster — v tvrdki PM * Komp. Iadelojem m t to stroko ■ptdajoS* del* aolidno ia po 1078 niskih oenah. Iijnbljana JlUrije lerezlje cesta 11. Ljudevit Borovnik »atifeaur v ntoMvlJaai (Ferlaeh) sta Um\rm**ewmu sa priporoča v izdelovanje vaakavratallt pasek aa lovce in strelce po najnove|*ih sistemih pod popolnim jamstvom Tudi pre-asiais stare sa^okresnice, sprejema vsakovrstna popra tla, ter jih točno in dobro Izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valntci in od mene preizkušene. — lluetro-f62 vani o«nikl »»toni. Ceno posteljno perje! Najbolj*! češki nakopal vir. 2815 Kg sivega, dobrega, p ulj enega 2 K ; boljšega 240 K; pr ma poibelega 2 8'J K; belega 4 K; bi lega puhastega 5*10 K; ,Kg velefiiirgi sne* incbclrga, pulje-mgj, 64o K 8 K; *g puha, si.-ega 6 K, 7 K, beitga, finega JO K; na rmejš« prniptihliK. Naročila od 5 kg naprej iraško. ZjotovUene postelje drega, bclrga ali rumenega uankir.-^a, pernica 180 en d ■-.Iga, «16 cm Mrok2, z dvema zglavnicžLma, 80 cm dlg, S3 era š:r , polnjen z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem :6 K; napel puh k0 K; cuh 14 K; posamezne pernice 0 K, 1* K. »4 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3 50, 4 K Razpoš'ija se po povzetju, od 12 K nsprej i ranko. Lihko se franko zamenja ali V2ame nazaj, za neugaja-joče se vrne denar — Natančni cenovmki gratis in franko. 5. Benttca. MatjB it 767. ftsjg| i Asi Meji ustna ¥oda in povzroči prijeten hladilen okus v ustih, uniči nastale bakterije, odstrani slab duh, tudi pri kadilch, je nenadomestljivo sredstvo zoper zobobolf ker s tinkturo, brez primesi vode, nasičena bata v bolni zob vložena, takoj om H bolečine. nebi smela pogrešati nebesa hiša. Podrobnejša navodila poda popis, ki je vsaki steklenici pridejan. Cena steklenic, je K 1-60. Dob- se v lekarnah: Bohinc, Mayer, Plcceliv Trak6tzy, pn droži-tu Kancu in v vseh večjih prodajalnah Naročila od 4 steklenic dalje se rešujeo" poštnine prosto. 4313 mmt ****** • lenih kosov saffna, ■ šifofuuflaflelckana- I fasa itd. 40 metr* I 20 kron. Koslso m 4 do 10 trt dolgi Tkanina (veba) največje trdnosti 23 m 19 K. Po povzetju pošilja 4749 m*r ot. Matonš zasilat. dum, dvnir Kr^lovč n. Labem, Čechy. ———— Fl&fte slovensko. - 4776 Dobre ohranjena z vrtom ? LjiiisSjsai, i m a. i ter nekaj stavbnega prostora se takaf proda. Posredovalci izkSjučeni. Več pove jt. Josip Kcz;?Ix, meaaf v L}nbl|&ni9 Poljanska cssia. Kvommm zaprtje osIabSjenje orev, motenje v I" etri h in žo!čls9 v cirkulaciji crvi. v trebušnih organih kakor tudi zl^to ŽUof £3recbi- iost in razne ženske bolezni ozdravi gotovo in brez bolečin nova in najbolj močna grenka voda v Selsolsilc! pr! Brm, Mm te t neg Wim$ is veijili lm. inrnuA Glavna zaloga za Kranjsko: 4543 A. iarabon v Nedosežno Najnovejša m ameriške "i" Bigi|ess2(a gustasio blago za moške. Porabso ca leta. £ 4*SQ. Čez 2 miijona kosov prodanih v kratkem času. Higffessko gtunasio sa zes&ke, (Vzrstvo žensk.) Priporočili nsjprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na :eta K 2*39. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 53 vin. več, edina prodaja 9m o*. + § tvornica za gumasto blago. Sun2j Ui 2, Xf3S5darSerstrasss 3—0. umetni in trg. vrtnar £jubijana, Kolezijske nI. 16 se priporoča za n&saditev vrtov, parkov ia balkonov. — Velika izbira cvetočih in liatnati^ rastlin, vrtnic, prezinmiGših cvetlic (perone), krasna cvetlična grmovja, konilere, cvetlice za okna in balkone. Izvršuje šopke, vence in bukete za razne prilike. Pelo umetniško okusno In no solidnih cenah. 1542 Naročila na deželo hitro in vestno. Svoji k svojim! JtoroDna tvrtka 1 Milko l« arar In trgovec fjiMjau, JtrStar trg It«. 3. —— Ustanovljeno leta 1852. —— CenJ. občinstvu priporočam svo|o bogato zalogo 1954 stenskih ta topnih nr, ahanev, prstane f ta veHtie, Osobito sedaj ob priliki božiča in Novegi leta, namenil sem se prodajati dobra blago ao lirsdae snzfel ptpnviU točio Ii ccaol Zrn vsako prodano aH popravljeno uro jamčim 1 lete. Kapitanija in Mazarija prvo četrt ure in drugo pet minut oddaljeno od postaje Markovzc, železnice Trst Buje, v okraju piranskem, v slo venskem delu Istre, ste M usodnimi m i S&pitanlja obsega nad 250 oralov, ira dve hi^i (gosposko in kmetsko), vel^k hlev in še posebno gospodarsko poslopje ; čisti katastralni dohodek nad 1273 kron. Mazarija obsega blizu 100 oralo\ zemljišč najboljše kvalitete, ima dve hiši (gosposko in kmetsko), velik hlev in veliko klet, pripravno za vinsko trgovino; čisti katastralni dohodek nad 644 kron. Natančne poizvedbe pri g-spodu Edvardu Dolencu, veleposestniku v Orehku pri Pre-stranekUf ali pri g« dr. Klate j u Pretnerju, odvetniku v Trstu, ali pri Posojslnioi v Voloskcm. 4777 mineralni in animalni, najpreiz-kuSenejše, najzanesljivejše- in najcenejše gnojilo s fosforjevo 4743 kislino mzm vso vrste zemlje. Vsebina strogo zajamčena. Garantira se najhitrejši učinek, največji donos. Za spomladnjo setev neutrpljlvo. Dalje . aiiDiiM Milni in nlitron superfosfati. DssavUaio Jih vse tvtraict u aaetaa fss-jlla. knetijske dražbe is društva. Hana: hm Wm n 4952 Ilobert „ . . „ S 50 Pištole p. ..Vi! — Samokresi „ . . n — naprej. Poprave ceno. Ilustrovan cenovnik franko F. Dušek« Opočno 76 ob državni železnici, Cesko. 4310 Razpošiljam kolesa ta itin tedne na poskušajo in vpogled profc povzetju. Pos mezm deli kole čudovito počen in dobri. Ilustrovan) cenovniki poštnine prosto. Franc Dušek ftoraica koles, Opočno it 80, ob dr* t* letnici Će tko 42 G. Skrbić Zagreb, Ilica št 40 pnp ^roča svoj^ % etiko in razširjeno tvornico V" ft mm zalftizif It deicli, železDlb ia Issenlb rolojev za oKno in proda alnice po najnovejšem sestavu Vs« vrsfe es* n h, tka nlh In p atnen h rn 1 O t 11 različnega pi**tn». • «•«•-U IG l n 9 «*tn mi« r«««* itd Nova patentirana peresna dribla. Novo saiadUte vsaka vrste idej pvottvana a aKt, sartvi aapris, IGNAC ToCrTTKrmjD aUt v prti MM sv.Orite bT)Ććte)a i auto*k DC 1901 bi IbgomMkov bmUU« tm ing* rrtim »1U, krtUtlM m** HmUmM *wU namU »Elektra« ia »Bolnoe«, tMllt t *«r tm drog* pr*ln« anoTi. Ommt to pA«m TMkk« gospodinj« nfctm, da rabi od«l««j 1. Oiril M*tođ. mflo ■ coranjo en.mko. Jttonun" tukaj, „Ottoman" tamf povsod me iščejo, povsod me ljubijo. 12 Sprejema zavarovanja Človeškega živ- '* § L A V I J A ^ ^ ljenja po najraznovrstnejših kombina- • ™ ™ ■ s» ir a* i cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko™ " ™ * -zavarovalne Danaa v rragi« nobena druga zavarovalnica. , Bos. f oadi 44,437.000*01 K. Izplačana odškodnina ia kapltallje 98,323.486 I Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše drla Zlasti je ugodno zavarovanje sa ————— s vooskoatl tUvaniks-narodno upravo. ———— doživetje in smrt z manjšaj očimi se i OSS p«J««»ll« vp»«" j karala zadasta i Ljaljaul * £z> ■tar« i kmoskiB ilitai »n. 12 39 - W- -i. . Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. Za novoletna darila a. priporoča ijolEisfiiitio nasproti rotovža svojo veliko, izborno zalogo finih švicarskih u r, briljantov, zlatnine in srebr- nine v veliki izbiri, ter raznih drugih predmetov iz kina srebra, po najnižjih cenah. Zlata kolajna, najvišje priznanje. HJfll Devin -nUkl Buckau Podružnica: Dana] DJ, Ani Benmarktzi. f PreraiCne in nepremične polnoparne in patentne vročeparne lokomobile od 10 do 300 konjskih sil. Najbolj ekonomični, najbolj trpežni in zanesljivi stroji za vse indusirijelne in poljedelske obrate« V solem Izdelanih nad 650.000 PS. "v* Hote! Lihurnlja v Voloskem s 15 sobami, kavarno, restavracijo in potrebnimi prostori, se daje s L Januarjem 1910 v najem. Obvestila in ponudbe sprejema Posojilnica v Voloskem. 4303 Naj nihče ne zamudi poizkusiti Rabite za streho vaiih hiš i ^TERrllT-TOVARHA LJUDEVITA HATSCHEK UHZ VOCKIABRUCK DUNAJ BUDIMPEŠTA NYERCES-UJFALU Glavno zastopstvo za južne uezeies V. JANACH in DRUG, Trst. Vprašanja na Tecdorja Korna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer so izdelujejo strelovodi kleparska in krovska dela iz različnega blaga. Dišeče zdravilno vino je to, preilahtne slasti, pospešuje tek, jači ia krepi. — Premnogo priznanj. Zajamčeno pristno, iz najboljših južnotirolskih belih vin, popolnoma ustrezajoče novemu vinskemu zakona. Najvišje odlike. Grand prix in zlata svetinja v Parizu in FIsrenci. 4550 Dobi se v vseh boljš h delikatesnih trgovinah, kavarnan, restavraei ah in gostilnah. Naročila Je naslavljati na izdelovalca Fausto Pasini v Trldentu (Tirolsko) ali pa ni glavni zastop za Ljabljano ln Kranjsko Janko Traun v £jubljani Izdelane postelje iz rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjeno ! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10*—, K 12-—, K 15--- in K 18 —, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13-, K 15-, K 18—, K 21--. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3—, K 350 in K 4—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4*50 in K 550. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri, 3 delni mo-droci iz dlake za 1 posteljo K 27*—, boljši K 33' — . Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10-— naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobes 913 pri Plznjn na Češkem. 4856 a novoletno darilo, koncert v hiši! Brez učenja zna vsakdo zajamčeno po 5 minutah igrati na ta klavir najtežje umetniške komade, kakor overture, opere, valčke, koračnice, pesmi iid, ter je rrmgnče ta klavir postaviti v vsak prostor brez obratnih stroškov. P. n. duhovnikom, učiteljem, uradnikom, predvsem takim, ki so na deželi ter od umetniških izvajanj in predstav izključeni, je najtopleje priporočati, kajti gudba povzroča veselje, olajša življenje, krepča um in nudi izvrstno zabavo. Na zahtevo cenike zastonj, tudi si lahko vsako osebno ogleda vse pri f Kmpfavt LJnMJana, Kolodvorska ulica st 26. 4457 M1HU11U 1MIICIC14, fcfaTJttlji oodjeais ntantu, ttettr. Umje?, irchatron« iti Wf3 ■ Svojim cenjenim odjemalcem javljamo, da smo s 1- oktobrom 1909 firmi ŽIGA VVINTER, Dunaj III, Ungargasse 20 poverili svoje zastopstvo za Gornje in Spodnje Avstrijsko, Moravsko, Slezijo, Štajersko, Koroško in Kranjsko. Kadar naročate ERNET-BRANCA 481 tek zbujajoči liker za prebavanje, speoiallteta firmo FKATELU BRAMCA — MIUUI, obračajte se na firmo 2IGA W1NT£R. FERKET-BRANCA 5a nadtebno dobiva po v?mh boljših delikatesnih trgovinah, šptarijah in vinskih trgovinah. FRATELLI BRANCA MILAN, Herbabnylev podfosforokitli Zaloge skoro v vseh lekarnicahl opneno železnntl fm It 40 lat zdravniško preizkošen in priporočan prsni sirnp. Razkraja sle*, blati kaftelj, posj cs«re tek. Puv*.J.g'-je slast in reditev trupla in je zboren za tvontev krvi in kosti. Stekl*niA.' A »s* r Sarsaparilla sirup že St lat sveles is vrls sreizkniea. Izborno, lahko delujoče odvajilo. Odstranja zaprtje telesa is tega posledice. Pospešuje menjavanje snovi in tvori kri. Steklenica I K 70 h, po pošti 40 h več za zavoj. Edino izdelovalce in pr- Hellmanna lekarnlca „Zur Barmherzlgkeit" n DnajB Yl|l, UW\\m 73—75. glavno razpećevališče (herbashv-Ja« aaaladalk). Zalog« pri gf- lekarnarjih v LJssMjassl lil RC 6N Ved hiš med katerimi »ta tudi dve dobro vpeljani gostilni, se po prav ugodnih pogojih proda. Poiasnila se dajo v gostilni MPrl Mosta11! Novi Vodmat 16. 4847 Knjigovodja se s^rojme pri tvrdio i. Pordan v Ljubljani. Piača po dogovoru. Ponudbe na tvrdko. 86!G Nogavice1 ntOŠke in ŽCnshe, t majhno trorni-sko napak. , prodaja tvornica nogavic pod izdelovalno ceno na kilo. Poiz-kusni S»*OJi se oddana i<"» na ž^ljo. Vprašanja poH „6500 k£ 3a na nasl v Rjdall Mosao v Pragi. se sprejme v trgovino s meša« Franc Guštin v Metliki. pisnim stroj novejši model, s vidno pisavo, ki je veljal 700 K, SO takoj proda xa ceno 300 krta. 4»i Prijazne ponudbe pod »pisalni Stroj11 na uprav. »Slov. Naroua«. Išče SO za neko tukajšnjo trgovino bontoiist zmožea slovanskega in nemškega jezika v govoru in pi*avi. Prednost imajo tisti, ki se tudi nekaj spoznajo v stavbnih razmerah. Lastnoročne ponudbe naj s<* poš« lieie p I Humih 4 lin 8 sistemizovanimi prejemki 120 kron mesečne plače, letnih 240 kron stanarine sprejns takoj ljubljanski mestni nžitnmski zakup. S^ojeročno pisane ponudbe, ki jim morajo biti priložena itkazila o staro « J?1 o JS ia s* n, ► ¥©11 ia nova higienidno urejena a levo z električnim obratom. I Zaloga vsakovrstnih pijač: .*. šampanjca, konjaka, ruma, likerjev itd. ia vsakovrstiil& Posebno fino olje, riž, kava, vsakovrstni čaj in drugi inozemski pridelki. voda na (S n o. I si I .*. Točijo se posebno fina dolenjska, štajerska, istrska, .*. avstrijska, francoska in italijanska vina liter od 48 v naprej. Pivo od vseh pivovaren v zabojih po 25 steklenic se dostavlja prosto na dom. Vsako blagohotno naročilo se poSlje franko na dom. 6 10 512246 C"; V-v *4 -i? " i- «4k~ Potrtega srca naznanjamo, da je danes ob 11. dopoldne po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, preminul v 76. letu svoje starosti naš ljubi in dobri oče ■ dr. Karel vitez Bleiweis - Trsteniški primarij in vodja deželne bolnišnice v Ljubljani v p., c. kr. zdravstveni svetnik« bivši podžupan in častni meščan ljubljanski, predsednik „Narodne čitalnice" in »Dramatičnega društva v Ljubljani, častni član „Društva zdravnikov na Kranjskem" itd. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 2. januarja 1910 ob 4. popoldne iz hiše Pred Škofijo št. 15 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v stolni cerkvi v Ljubljani. V Ljubljani, dne 31. decembra 1909. -a* i •mm ^» ;< -jI Janko Tltez Bleiweis-Trsteniskl PL BI^JlJs"Tpstoa£ika nr. Demeter vit. 31eiwels-Trsteniški magistratni predscdstveni tajnik mestni zdravnik Milan vitez Bleivrels-Trstenlski Vida dr. Lnkanova stotnik c. in kr. generalnega štaba. otroci. Julija pL Blelvreis-Trsteniška Rozl pl> Blelwels-Trstes.iška finske. Dr. Friderik Lnkan c. kr. okrajni komisar Helena pl. Blelwels-TrstenUka Vsi vnuki. tet Psi I Venci se na Izrecno željo pokojnika v korist dobrodelnim in narodnim namenom hvaležno odklanjajo« Mesto vsakega drugega posebnega obvestila. 4982 -i 7 SHSiladko siseča škoda, zlo prirode, pokrito s krasno barvo. Žena presega moža v vražah, v želji po maščevanju, laži, strasti in nenasitni meseno-sti. Tega za človeško dostojanstvo tako nizkega stališča napram ženi, cerkev še do danes prav nič ni izpre-menila, * Angležinje. Angleška žena se %e od nekdaj zanima za politiko. Iz aktov angleške zbornice lordov je razvidno, da so se Angležinje že leta 1738. prav živahno udeleževali političnih debat v visoki zbornici. To poseganje v razprave je seveda stare lorde zelo motilo, zato so sklenili, da se vstop v zbornico ženskam popolno-noma prepove. Drugi dan so prišli lordi mnogo preje k posvetovanju kakor je bila navada. Ob navadni uri so prišle tudi žene, toda vrata v zbornico so bila zaprta. Kmalu se je zbrala velika gruča žensk, med. njimi je bilo celo več vojvodin j, ki so -začele razbijati po zborničnih vratih. Spoštovani stari lord sir \Villiani Sanderson jim je večkrat za vrati prečital storjeni sklep, toda ženske so mu odgovorile z burnimi klici in /asmehom. Za vrati je stalo več čuvajev, da bi zabranili ženskam vstop, ako bi slučajno vlomile vrata. Kriča-]p in razbijale so tako. da lordi niti sami sebe niso slišali. Ob 5. uri popoldne šele je naenkrat nastal mir. Lordi so si oddahnili. Počakali so še pol ure, nato pa so ukazali, da se vrata odpro. Tedaj pa so ndrle ama-conke v zbornico, porinile čuvaje in vojake ob zid ter kričeč in mahajoč proti lordom zasedle vso galerijo. Odslej so ravno tako kot preje glasna izražale hvalo ali gTajo starim lor-dom, ki so sčasoma popolnoma pozabili na svoj sklep, s katerim so bili prepovedali ženskam vstop na galerijo. Tn še danes je Angležinja najvztrajnejša borilkn za ženske politične pravice. * Morilka svojega moža oproščena. V ponedeljek je stala pred porotnim sodiščem v Beauvais na Francoskem 41 letna Lavrentina Hec, mati devetih otrok, ki pa pričakuje v kratkem še desetega. Obtožnica jo opisuje kot pridno in delavno ženo, zvesto soprogo in skrbno mater. Njen mož je bil hud pijanec. Dne 30. oktobra t. 1. se je omožila njena najstarejša hči. Pri tej priliki se je stari Hec do nezavesti vpijanil. Prised-ši domov, je pretepaval svojo ženo ter ji grozil, da jo bo s puško potolkel. Žena mu je slednjič z največjim naporom izvila puško iz rok ter ga spravila v posteljo. Prihodnji dan se je zopet vpijanil in prišedši domov, je začel biti po ženi, katero je toliko časa natepaval, dokler ni opešal. Nato se je vsedel k mizi, kjer je zadremal. V tem trenotku mu je vrgla žena vrv okrog vratu ter ga zadavila. Porotniki so soglasno brez posvetovanja oprostili Lavrentino Hec, ki je med burnim ploskanjem navzočega občinstva zapustila sodno dvorano. * Proces Kwilecki, ki je trajal celih deset let je končal te dni pred celih 10 let, se je končal te dni pred kratkem rekapituliramo jedro procesa, katerega najzanimivejši del se je izvršil pred berolinsko poroto L 1903. Grofica Kwilecka je bila ob-dolžena, da je podvrgla otroka. Zakonski par Kwileckih je imel tri nftar*, po noben*** *ina~TV> bi bilo as grofico, kateri je bilo takrat ie 50 let, zelo usodepolno. Ce bi ne bilo moškega dediča, bi grofica v slučaju smrti svojega moža takoj morala zapustiti grad. Tu naenkrat je grofica leta 1896. odpotovala v Berolin in kmalu je javnost zvedela, da se ji je narodil sin. Toda kmalu so se jele širiti govorice, da je dozdevni sin grofice le podtaknjen otrok. Te govorice kar niso hotele ponehati, in tako je posegla nazadnje vmes policija in grofica je bila v januarju 1. 1903. aretirana; isto se je par mesecev pozneje zgodilo tudi njenemu soprogu. Že dve leti pred tem, 1. 1901., se je pečalo s to zadevo poznanjsko deželno sodišče. Takrat je grofica s štiriletnim otrokom prišla v sodno dvorano in je skušala dokazati sodnikom, da ji je otrok popolnoma podoben. Takrat so sodniki razsodili njej v prilog. Tudi 1. 1903. je stvar za vse obtožence izpadla ugodno. Naenkrat jva je proti grofici nastopila žena že-lezničnega stražnika Meverja in je izjavila, da je dozdevni sin grofice Kvvilecke njen sin. Akcija proti grofici se je začela iznovava. Za sedaj se je stvar končala dne 20. t. m., ko je poznanjsko deželno nadsodišče izreklo, da je dozdevni sin grofa in grofice Kvvileckih v resnici sin Cecilije Meverjeve. Vsled tega mora grof Kwilecki oddati sina pravi materi in plačati sodne troske. To se pa ne bo še tako brž zgodilo, ker bo grof zahteval revizijo procesa. Grofica ni dočakala tega konca, umrla je letos dne 1*1. februarja v Vratislavu. * Knezova brca. V nekem draž-danskem hotelu je bil nastanjen ruski knez Kočubev. Nekega dne je položil hotelski uslužbenec Moller pred kneza »Simplicissima«, ki je imel razne karikature ruskih knezov. Kočubev je bil vsled uslužbenčeve predrznosti tako razjarjen, da mu je dal tako brco, da je nekaj metrov stran padel na tla. Moller je kneza tožil in ta je bil v Dražctanih obsojen v denarno globo 1000 mark in plačilo 50.0000 mark Moller ju za bolest ni no. Uslužbenec je bil sicer vesel tako srečnega izida, vendar zadovoljen še ni bil. Nekega dne je sedel v restavraciji s svojim prijateljem, kateremu je razkladal svoj dogodek z ruskim knezom. Iz njegovega govorjenja je bilo razvidno, da je dal Rusu dotično številko Simplicissima« samo zato, da ga je ujezil. Izrazil se je tudi, da hoče dobiti poleg 50.000 mark še vsakoletno rento tudi nekaj tisoč mark. Povedal je tudi, da brca ni bila tako huda in da je podel nalašč. Ta pogovor sta slučajno slišala dva Rusa ter o njem obvestila kneza Kočubeva. Pri ponovljeni obravnavi sta Rusa nastopila kot priči. Nesramni Nemec ni propadel samo z zahtevkom letne rente, marveč je izgubil tudi že priznanih mu 50.000 mark za brco. — Vsaka šema bi se pustil brcniti, da bi za to dobil 50.000 mark! * O diplomatih in njihovem delovanju so imeli ljudje do najnovejšega časa zelo napačne pojme. Mislili so, da nima drugega posla, nego da »reprenzentira« svojo državo. To se pravi: parkrat v mesecu ie povabljen na oficijalen dine, parkrat v letu gre h kaki oficijalni cerkveni slavnosti. v slučaju smrti v vladarski rodbini mora v imenu svoje države izraziti sožalje in ako se dogodi kaj veselega, mora čast iT at i. Nekakšno tako mnenje so imeli ljudje o delovanju naših diplomatov. Seveda niso nikoli premislili, da se s takimi stvarmi vendar ne more ubiti celega ljubega dneva. Kaj naj torej dela diplomat, da mu ni treba umreti samega dolgega časa? Sedanji Friedjungov proces na Dunaju nam podaja jasno sliko, kako vsestransko mora biti delovanje svojih dolžnosti se zavedajočega diplomata. Ta proces, katerega je avstrijska dijdomačija krstila na ime: »Naš blama-žni proces«, nam predočuje sledečo sliko: Diplomati, namreč srbski, morajo izplačevati denarje, morajo kupovati politike, seveda inozemske, če tudi so domači še bolj potrebni, morajo podkupovati časopise, seveda zopet inozemske, uprizarjati zarote, sestavljati bedaste depeše in fabrici- rati bomba! Tako vsnstranak* 4» delovanje srbskih diplomatov. Ce bi kdo o tem dvomil, ta naj samo premisli, da to trdi in »dokazuje« najslavnejši avstrijski zgodovinar, gospod doktor Jejteles Friedjung! Gori povedano velja, kakor rečeno, o srbskih diplomatih. Kako pa ubijajo čas reprezentanti stare habsburške monarhije? Ti opazujejo gonjo v sovražnikovih pokrajinah. (To opazovanje je najpriljubnejši posel nadih diplomatov.) Zanimajo se za slabo plačane ljudi po tujih ministrstvih, izposoj u jejo si od njih akte, s čemer jih zavajajo k hudodelstvu prelomit-ve službeno prisege in k veleizdaji, fotografirajo dotične akte. Izvirnike vračaio, da zakrijejo svoje nepošteno početje, fotografije pa prinesejo domov, da z njimi agitirajo proti domačim ministrom in poslancem. V prvi vrsti pa uporabljajo diplomati na tak način pridobljene »dokumente« v to, da ž njimi podpihujejo vojne strasti, ki so za življenje takega gentleman-diplomata neobhodno potrebne. Naši diplomati imajo to dobro lastnost, da brezpogojno verjamejo častni besedi in poštenosti tujih izdajalcev. Diplomat je človek, ki nikdar ne dvomi, da je kupil za pravi denar tudi prave, pristne akte od pristnih veleizdajalcev. Da bi bil smrtni in dedni- sovražnik tako podel, da bi posojal za čisto zlato ponarejene akte, tega pravi diplomat ne more verjeti. Lah kom išl jen, lahkoveren in omejen kakor je, tak diplomat res ni za drugo, kakor da »reprezentira« svojo državo pri cerkvenih slavnostih in na dvornih dine jih. * Potegnil jih je. Neki šaljivec je te dni poslal nekemu dunajskemu stavbnemu mojstru pismo z majhno podolgovato škatljico. V škatljiei so bili navadni bonboni, zaviti v tanek papir. Pismo sc je glasilo: »Vaše blagorodje! Hočete li biti zdravi? Hočete li svojo glavo ovenčano z bujnimi kodri pozdraviti v ogledalu T (Gospod stavbni mojser je gotovo plešast.) Hočete li imeti vse ude ravne? Hočete li zopet najti- izgubljeno rodbinsko srečo? Ako hočete vse to, potem zavžite priložene pilule in občudovali bodete njihovo moč in verovali v božje čudeže. Izdelovalec teh pilul, pobožen, veren mož je popolnoma nesebičen ter izdeluje te čudodelne pilule, pomešane z lurško vodo, na svoje stroške. Morebitni darovi se dajo v dobrodelne namene.« — Bonboni so seveda popolnoma nedolžni, vendar je imel mojster tak strah pred njimi^ da jih je izročil policiji, ta pa jih je pustila kemično preiskati. * Brzojav brez žice v žepu. Iz Monakovega poročajo, da se je tam posrečilo prof. Cerebotaniju konstruirati za brezžični brzojav aparat, ki se da nositi v žepu. Prejemna postaja obstoji iz aparata, podobnega kro-nometru in ima na okrogli plošči razna znamenja. Na dveh krajih so zareze, kamor se pritrdijo žice. Poleg tega ima prejemnik brzojavke palico in žico. Palica ima kovinasto armaturo. Brzojavke se lahko odpošljejo na daljavo 30 do 40 km. Brzojavka se čita z okrogle ploščice aparata, kjer kazalec kaže razne črke, kakor jih brzojavi odpošiljalec. Dosedanje vesti o aparatu so prav ugodne. Veselo novo leto želi vsem srojim cenjenim odjemalcem 4662 pekovski mojster 3 Veselo želita vsem znancem in prijateljem ■ ■ restavr. „Mangart" na Bledu. čevljarja Josip Breskvar in Karel Kordelii želita svojim ceoj. naročnikom in —— odjemalcem — novo loto! Zahvaljujeta se za dosedanje zaupanje in se najtoplejše priporočata za nadaljne naročbe. 4841 Z odličnim spoštovanjem Josip Breskvar Karel Hordelit m Prosit novo leto h kličem vsem čast naročnikom, prijateljem in znancem, zahvaljujoč se za dosedanjo naklonjenost ter se priporočujoč tudi za nadaije. 4897 Z odličnim spoštovanjem Josipina Herrisch zaloga čevljev v Ijabliani. M Židovska ulica štev. 7. ■ ^gg) ^jjj^ Vsem častiti m obiskovalcem kavarne „Prešeren" kakor tudi prijateljem in znancem želim 4643 veselo in A novo leto! Zahvaljujoč jih na naklonjenosti se priporočam tudi nadalje s spoštovanjem Karel Polajnar, tovarnar. TJSt mmW VSr* o J-s s c s > i -o c o 0) S o o 'Ti O E - C rt .-r S ■ " O .5 S Š S rt — M E -g 8 S Od « iS s cd o J* rt 11 Ijubljani, Sodu ulica 4, U. aafctr. Podučuje klavir na domu in stanovanjih. Osebno se dogovarja 11. do 12. ure predpoldne in od 5. do 6. ure zvečer. 4549 želijo svojim cenj. naročnikom in odjemalcem kakor tudi svojim — članom ———— srečno in veselo novo leto! Zahvaljujemo se za dosedanjo zaupanje ter prosimo za nadaljno naklonjenost. 4840 J 3^C 3^C 3^C 3^C Vsem svojim p. n. gostom, prijateljem in znancem 4838 presrčen prosit proseč nadaljne naklonjenosti gostilna ji Lipi" Fant Plapper. Vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znan-\ cem želim 4835 veselo in srečno novo leto proseč jih za naklonjenost tudi v bodoče. juna n v LJubljani Štefan Bergant j —£o Bi— Vsem časti tim gostom, pri-jateljem in znancem želiva ^5 -S -Ofi sretno in veselo novo leto! se jim priporočava tudi za-naprej. 4650 5-g- Zahvaljujeva se jim za dosedanjo naklonjenost ter r ir 3| gostilna „pri Kolovratarju" Z|| v Ljubljani, Pred Škofijo. &T Srečno novo leto želim vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, se jim zahvaljujem za dosedanje zaupanje in prosim prijazne naklonjenosti tudi v prihodnje. Z vsem spoštovanjem Tomaž Mencinger trgovina ipectrll* bi Sv. F*tra etsta. 4812 Vsem svojim častitim naročnikom in odjemalcem želim srečno in veselo novo leto ter se naj topleje priporočam tudi sa nadalje. 4810 Josip Stupica ■silnr te t LiHslail SMftm mca tr. i. MU- 81 9321 Q9 66 K4 Matija, tmm ii tirana v Ljubljani. Stari trg 21.' I I Srečno in veselo novo Uto želita Jakob Zalaznik in 4586 njegova soproga. \ Častitemu ljubljanskemu ob ] I ČtnstvU, spoštovanim svoji I = gostom, prijateljem in znance žtlim m m 1799 ! j srečno in veselo llnovo leto ; ! I f proseč jih nadaljae naklonjenosti. I j Jurija plaveč gostilničarka } j „pri Zlatem sodčku". §■ m" m »r. Vs^m svojim cenjenim naročnikom in orJjenalcrm, prijateljem in znancem želi ter se priporoča za nadaljno naklonjenost hran RrDfl/inf liĐii Mirni klječaVDičcTski oioistei \\$m. Sv. Petra nas.3 25. Srečno in veselo t" .ra«r želim vsem cenjenim gostom in obiskovalcem moje gostilne in se priporočam /. v nadaljno naklonjenost Jos. Podržaj gostilničar, Sv. Fiorijana ulica 4. 4807 Gostilna in - Florijanska ulica 20. Vsem čast. gostom tu in iz dežel**, prijateljem in znancem želiva srečno in veselo leto! Zahvaljujeva se za dosedanji obisk ter se priporočava tudi v narlalj'% zagotavljajoč pošteno in točno po-stnžbo. 4815 Z odličnim spoštovanjem . in Kanja gostilničar. X Vsem svojim časti tim naročnikom, prijateljem in snancem želiva srečno in veselo novo leto ter se priporočava tudi nadalje. Z odličnim spoštovanjem Rezika in Fr. Lovše mesar 4788 na Jurčičevem trga in Tržaški centi. Mm d veselo želim vsem prijateljem, znancem in vsem častit m odjemalcem ter se nadale priporočam .*. uttner eksport ur v Ljubljani. 4S09 .*. 13 ISI iš3 H3 isl lil * 3 s% H i želi vsem znancem, prijateljem in svojim na-ročnSkom slovenska tvrdka Avgust He; sodarski mojster ¥ LJUBLJANI. Ktarii Ii Um CJiUjua, lok) vorske liki GtFrl Starani Tlslailn*0) ieli vsem čast. gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem srečno ovo leto! T5t Zahvaljujoč se za dosedanji *3 obisk se priporoča tudi nadalje Ki prijazni naklonjenosti. Cf Z odličnim spoštovanjem Anton de Scnlava resU vratar. 4813 ^rjQ'jtQQrjQQOOC3 gf| Vsem svojim častitim go- fig g§{ stom kakor tudi prijateljem in £| ^ znancem kliče 4652 Souo IcteJ £jf ter se priporoča tudi v bodoče :Jm za prijazno naklonjenost j| -----j- ----J- ------- g| češka budejeviška pivnica |* g „prl Golobčkn" P Ljuliljaoa, to Petra utia it 26. $ m *g & %v vi- & * \x* vr.- w & vfc % s • * • m v El m si aj 51 Vsem svojim ceni. gostom | kaurrng „E ropa" j kakor tudi vsem prijateljem in znancem srečno 4616 oto proseč jih nadaljne naklo njenosti. Z odličnim spoštovanjem I Terezija Wi H C Srečna in veselo i I i r želim vsem svojim čast gostom prijateljem in znance m, zahvaljujoč j'h obenem za dosedanje zaupanje tt r se priporočam v nadaljno naklonjenost. 4624 Z odličnim spoštovanjem Beti Pilko-Kos restavracija „pri Zlati ribi41 vLjlpi, Siiilsrjeva ulica št. 7. Veselo : i.::'-:«:::: l-iiii f||||l želi vsem svo im odje- | n alcem, prijateljem in jjjjjj 7n*ncrm Fr. P. Zajec izpra§ani optik in urar Ljubljana. Stari trg itn. 26 ter se priporoča za nadaljno blagohotno naklonjenost. si! :::: :::t || gostilna „pri Jsrgantu" j i] Sv. Jakoba trg št. 5. [l Vsem čast. gostom tu in iz dežrle, [ E l piijateljem in znancem želim j i jI srečno in veselo 11 I novo leto! I j{ Zahvaljujem se za dosedanji obisk j j f i ter se priporočam tudt v nadalje, I i || zagotavljajoč pošteno in točno \\ postrežbo. 4839 \\ Z odličnim spoštovanjem i I 4800 Vsem svojim častitim go-stom. kakor tudi prijateljem 1* in gostom kličeva ^ JS^ W j^jj 4i prečno Mini Kovaoic goittUiarka. I yilllllllMIIHMIiHIIIIII.....IIIIIMIIHIIIIIIHMIII nf3i»5 leto!!! ^ ter se priporočava tudi v bo- IK ' doče za prijazno naklonjenost. |$ flllrođ in Jmipiaa Seidei | hotel ,3nžni kolodvor* LJnbllana lololforski iHa itn. 43. m Vsem častitim gostom« prijateljem in snancem ieli 4802 (Milini in se priporoča nadaljni naklonjenosti r Vodmat, Zaloška cesta. Veselo in srečno ovo leto želi vsem gostom iz Ljubljane in izven Ljubljane ter se priporoča Se za nadaljni obisk Z odličnim spoštovanjem Anton Kališek BoslllGlCar in posestnik \\ Faflia f,pri Štajercu". Trgovina s Špecerijskim in mešanim blagom Josip Boltar Florijanska ulica Štev. 17. želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter vsem prijateljem in znancem veselo in srečna fncuo lito! ter se prporoča za pnjazno naklonjenost tudi v nadalje. 4827 kličem vsem Čast. naročnikom, prijateljem in znancem, zahvaljujoč se ra dosedanjo naklonjenost ter se priporočujoč tudi za nadalje. Z odličnim spoštovanjem Julija Štor Izalog) čevljev v £jnb!jani Prešernova ulica št. 5. g 4618 š Vsem svojim cenj. Častitim M, gostom, prija'eljem in znancem II se srčno zahvaljujem za izka }w zano zaupanje v starem letu A ter si usojsm priporočati se tudi nadalje in želim vsem srečno in veselo = novo leto! ]osip plankar gostilna Jod gozdom" Dolenjska cesta. ^ Srečno, veselo mm M<* želiva vsem častitim gostom kavarne »jflpoUo" kakor tudi vsem prijateljem in znancem ter se priporočava nadaljni nak1onjeno>ti. 4790 S spoštovanjem laki)! ii larija fmpeniil i kavama f9Apollo4 2l#ovska steza it. 4. Ul Mlllllli V W w %M 1 VVMl v m i JaiolDe kannr n kakor tudi vsem znancem in prijateljem v Ljubljani in na deželi želiva 4828 srečno in veselo novo leto! I X> XXXXX>OOQO«fXX X * X^XXXXXXX> X ,XXXaa/^X fl i XX a V XXaXa^a^ XXXXa :x?x Vsem cenjenim gostom ter prijateljem gostilne 4808 ,Fri deteljici1 želita novo leto Fran in Ivanka Brenčič Sv. Fiorijana ulica 24. Vsem svojim cenjenm na- zi & ročnikom voščim 4625 A 3^ srečno g novo leto! f Fran Perkelj y i ion i c i rv w ij S M lastnik zavoda za nalep- A "0m Ijanje lepakov, snaženje fim K stanovanj in oken. & Šelenbnrgova nlica št. 6. ^ :txo!:co:>::oxeX8: tim b= Vsem svejim časti gg. naročnikom, prija'eijrm in znancem ter gg. uradnikom Želim 4638 uc^elc in 5rcčne novo leto! priporočajoč se tudi nadalje z lepim in solidnim delom. Z odličnim spoštovanjem Ant. Fresker krojaški mojster Sv. Petra cssta štev. 14. E 1 S ITI'I I I ITI l :! Il \ » !! II 4819 Veselo io sretno želita vsem svojim cenj. gostom, prijateljem in znancem Italija ii M [olii gostilničar iLIobljanlZaloškacesta. n ii i ni ii nxrxo_LLL«.i j Josip Ahčin kroJaaU mojster Ljubljana, Vegova ulica 12 ieli »sem cenjenim naročnikom veselo in srečno novo leto S ter se obenem v nadaljno naročbo in priporočbo vljudno priporoča. 4793 33 Štor v Pi^ieroovih alleati itev. 8« mase V •pnSal ■■■nma^n^H i^^MBf Sml ^PVe^Pimmsmi Min, bflfff n Im-Mli k prtim isnomi iran ctfon. H«faatoa ta |ata> shrtM Isvriltev p« vsak anali. 8271 P VIII 130 5/132. 4870 Pri c. kr. okrajnem sodišču v LJubljani je po prošnji lastnice Marije Fovš© iz SptlJ. Žižke 61.9 naprodaj po jami draibi nepremičnina, \U.ž., štev. 1131 kat. ucc. Trnovsko predmestje* obstoječe iz parcele Štev. 1449 travnik kat. obČ. Trnovsko predmestje v izmeri 1 ha 80 a 41 m*. Ta parcela je blizu mestno ŠOlO na Barju in seza z enim koncem do okrajne ceste proti Crni vasi. z dragim pa do Ljubljanice. Izklicna cena znaša 4200 kron. Dražba se bo vršila dne 11« fanuarla 1910 ob desetin dopoldne pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani« soba štev. 37. Ponudbe po«} i< ki eno ceno se ne sprejmo. Dražbeno izkupilo je založiti v dv' h obrokih, t. j. polovica v 14 dneh, polovica pa v 6 meseeih. Dražbtne pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču, soba 37. C. kr. okrajna s đn !a u LloMlani, oMeleK VID., dne 22. decembra 1909. fO£^~ Najcenejša vožnja v Ameriko. Iva Cunard Line. Panonnta, 1. marca 1909. Pannonia, 11. januarja "10. Saxonia, 23. februarja 1910. Is UvarsooUi 1515 Lusftanla (največji in najlepši parnfk sveta 8. januarja, 26. februarja, 9. marca, 19 aprila 1910. Mauretanla dne 29 januarja, 19. februarja, 12. marca 1910, <. aprila 191u. Pujaaiiila in vcine kaitc pri v Ltnnliael. Slomškova «iica itov. SS' poleg cerkve Srca Jezusovega. Naznanilo Usojamo si vljudno naznanjati, da smo lili za Ijijani povenli j. trgovcu v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 7 i in prosimo, naj se v danih slučajih vsak obrne nanj. Z zagotovilom, da rado volj no ustrežemo tudi direktnim vprašanjem, z odličnim spoštovanjem z namenjamo za; manu JU v L Kristan o-Iastu. koncesiloniraca potovalna pisana Z« 246 meriko v Ljubljani, Kolodvorske ulice 41.| Najcenejša vožnja v Ameriko. a moke M~ Kranj Jarše t IjiSiii: Emenska m l»Širni: Mina ulica 231. Naročila se ?preiemajo v obrh skladi-čih in tudi v Ljubljani, Dunajska cesta 32. — Telefon it 169. Karel Meglic lastnik tvrdke Lavrenčič & DomicelJ. 4452 Žitna trgovina. i* Fattingerjeva pasja pogača Iz mesnih vlaken, aajidealnejse krmilo za pse vseh pasem. Na'ancni ceniki in br» šure o n daljnih krmilih za pse. perutnino, fazane, domače zajce, srne in večjo divjat ino se dobivajo zastonj od firme H. POLSTERER, tvornica za Fattingerjevo patentno pasjo pogačo iz mesnih vlaken in za krmo za perotnfno Dna. Novo mesto (Wr.-Nenstatlt). Zastopstvo v Lfnblfanl: AVGUST PUST, Fran Gro il je v naslednik, Poljanska cesta. Izšel le priljubljeni Lcguortcu r^eledar za Kmstcu alen s posebno izbrano in izvrstno vsebino v vseh strokah kmetijstva in gospodarstva. Noben kmetovalec naj ne bo brez tega praktičnega koledarja, ki mu bo povsod dober svetovalec. Knjiga je v žepni obliki, vezana v močno usnjeno imitacijo in velja brez poštnine K 1-80, s poštnino S 1*80. Pri 10 iziisih se da meja za uin&k. Naroča se pri 4759 Ivana Bonaču v Ljubljani. Znesek naj se pošlje naprej. m tok de 3S3E1E 3E m jgjg jgH jB w^MW8W I® i® R na 1910! Kt2llSt33 1910! Hoteli „Union" c dano vabi VESEL ki se vrii 31. decembra od 8. ure dalje ob sodelovanju odličnih »oči v veliki dvorani „Uniona". Kakor vsako leto, tako se rodi letos hoče ravnateljstvo hotela „Union" potruditi, da preskrbi slavnemu občinstva res prijetno razvedrilo v zadnjih dneh stareg« leta, in to ne samo z bogatim sporedom Silvestrovega večera, ampak tudi po Izborni kuhinji in kleti. V nadeji, da slavno občinstvo v najobilnejSem števila počasti zanimivi Silvestrov večer v „Unionn", Meti i odličnim spoštovanjem pjgpl M uOttli J 4853 1 I. 1Q10 Ns •J ciektro*tereoevtl«vo or2<»dbe s c. in kr vojaškim era nem, po kateri sem prevzel oskrbovanje kruha za domobranstvo v Ljubljani roj mm mm mišim ter jo opremi! z najmodernejšimi stroji. Nabavil sem nove stroje z električnim obratom, dalje p^me peči od znamenite fitme VW rv r & F»rider#-r, katere ppči so najnovejše konstrukcije, ter 2 stroja za mešanje in gnetenje. S tem razširjenjem in moderniziranjem bvoje ptkame sem v položaju u>treči vsaki zahtevi in bom po mnogokrat izraženih željah velecenjene^a občinstva pslsfj dosedanjega kraka pekel tudi različne nove vrste peciva. Zlasti opozarjam na naravi kruh terez &mt ki je zaradi svoje tečnosti in hranilne vrednosti drugod posebno priljubljen, dalje na mešani dunajski kruh ki je ena najbolj priljubljenih vrst kruha ter na pristni rženi kruh s kvasom čigar izbornost je vsestransko pripoznana. Tuii izdeljujem že davno znani in renomirani kruh iz pšenične in krompirjeve moke s sirom in imam tudi naprodaj koivsis ~3Hf ki se peče za vojaštvo in o čigar tečnosti in redilnosti se naj občinstvo samo prepr ča. Č*" najdem pri vHecenien^m občinstvu, zlasii pa pri gospodih gostilničarjih m kavarn&rjih količkaj podpore, sem pripravljen usireci tudi davni žel,i, izdajati o& 6. zveftr svele pečeno IuKtus pecivo. Priporočam se vsemu slavnemu občinstvu v obilno naročevanje. Z velespoštovanjem i 4844 Jean Schrey. Hrib rialmilHfi! h ftati Vprašanja na upravniStvo ..Slovenskega Naroda' pod »MavnaMt* Ms". 4400 Slovanski aisktrotehoik fr. Sax fjubljaiu, {jradiSče 17. Uvaja vsakojaVe •loktroafnalmo napravo, kot lvoniU, telefone. el«kt kllnaavntso trn »lag«|n» -n navadam vrata, prasku*« atrolovodov, nasvete za nj h popravo, oziroma oskroi popravo in novourtdbe. Izven Ljubljane se priporoča za nvalanfa jak > tocaftn ilekt. naprav za luč in mol!. Na razpolago dobro in zanesljivo blago. Pokličite me, oko je Vol erekfrlCnl o&rot moten. 2'9t0 Pozor! ZA HOVa LETO! Krasna darila prstanov, uhanov, zlatih in srebrnih verižic, zlatih in srebrnih ur itd. Blago prve vrste. Solidna postrežba. Cene najnižje. Ludi Černe juvelir, trgovec z arami 351 ter zapriseženi sodnijski cenilec h^ubljana, Vtoljove alke 3^ $5 Pristni kranjski lanenooljnati f irnež Oljnate barve v posodicah po V5, 1 kg kaks? tudi v vetjih posedali. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci ia papir za vzorce. £aki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) priznano ta strokovno prelzkuSano na (bolj si. 3Carbolinej Jatavec (gips) za podobarje in U stavbe prve vrste Čopiči 319 domačega izdelka za zidarje ia za vsako obrt . priporoča ^IJolJ Jfanptmann v IJBbljafli Zaktevajtc G. kr. pri v. toarna za cement TrfceieHafce pre—gekepa« dražbe v Trbovqaa priporoča svoj priznano izvrsten Portland-oement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkrtljnfotl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2944 raznib uradov ia najslovitejših tvrd 1: so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse P it Slovenska tvrdka obuval Združenih čevljarjev v Ljubljani Vfolfove ulice štev- 14 priporoča stav. občinstvu svojo vH-Lro zalOgfO za jesensko in zimsko sezono vseh vrst najmodernejših ČOVljdV za gospode, dame in otroke, kakor tudi za turiste in telovadce ter razne čevlje za dom. Prave ruske galOŠe in dokelOJliCS (gamašne) in vse k stroki spa- dajoće potrebščine Naročila po meri in popravila se okusno, točno in solidno izvršujejo v lastni delavnici. 1525 Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! DE 31 20 3E Odvetnik »570 dr. Jos. Globevnik naznanja, da je otvoril v lastni hiši v Novem mestu svojo SI Le enkrat izvolite si ogledati veliko izbiro v največji narodni konfekciji - Bucnr Stari trg si. 28. Posebno krasno fjubljana. 3927 doma« hsie, krilo jrtwcsa!ke, ftrcčle obleRce in krstne rp^ove. Na djIj e mit ia vse min predmete u sospone tn sowe, Po polti natanko po naročilu. Cene radi majhne režije najnižje. pr* POZOR! prospekt in lahko sešite srekrsses feaefra! zatteaj is cariae tresle. 4437 lais+ftiijaaje gsTsrilsi. strojev »Len/in", Trgovski :2J tV pomočnik imotf-n »lo.en.kega in n«-tn*<"r» m takn| mfftrnm k«t aklaOltalk. Adolf Hauptmann T0IFL" TALAHDA CEVLON GAJ v Liabli.nl. 4822 novi slovenski cenik dvokJles, livilDih strojev. pHfeoiv,iilo& itd itd 4691 s čudevito nizkimi cenami pri F. Batjelu iirio, Stidna ulica 3-4. Tam je velika zalega vsakovrstnih automa-tičnih gram d Ione v za gostilne ed K IS de K 1000, kakor tudi dvokolea, Šivalnih strojev, zastopnik kmetijskih strojev, orkestri Jono v. — Mehanična delavnica. — Prodaja se tudi na mesečne obroke. Ceniki trnki Za Jajca lepa, sveta, kurja, g: kupce 33 tu u hotelirje, kavarne, ale-Sčičarne opozarjam. Dnevne cene po dogovoru. 4755 Friderik Skušek v Metliki. Ugodna prilika! Sode od finega špirita, iz hrastovega le*a, krasni izdelek tovarne špirita, zelo močne in trpežne deloma popolnoma nove deloma enkrat rabljene, velikosti vsebine po 300, 350, 400, 600 do 700 litrov za takojšnjo rabo vsakih vrit vina najboljše prtpo-ročljivosti odda po prav nizkih soliinih cenah tvrdk^Iv. A. Hartmanna naaL Avg. Tomailt, LJubljana, Marijo Terezije cesta. 4415 □L 3E 1F 3E 3E I1B1I 1111 15 St. M te lkw MfltMka) id6e d. lavnega m živahnega Slovence, bivajoč* ga v Ljubljani. Delovanje: Posredovan te pn porpra- &e tanjih in nav<»dpre-jenh vp'ačil. Poroštvo 100 dulanev (500 K) na dupikat. Refcn-nce zastopnikov drugih »ar^dnoMi na razpo^uo. 4873 Sledilna ognjišča Jrinaph za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsa-krštv izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in najerpcinejii izdelek. Največja prihranitev goriva Spe£ij£?1toia: Sledilna occjliča za U^iJo, potiiLne, re'::r, kavarne L dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog tranko proti doposlani znamki. 2506 Ttvanu za iMiii imiltti Jrinpr S. Goldsohmlert a sin Wels tS, aoeonjo avstrijsko. Uradno dovoljena, to 15 let obstoječa najatarejda ljubljanska imMm \\mm\ i» i\M G. Fiux Gosposke ulice štev. G, priporoča In namešča le boljše sleme ame vsake vrne kakor privatne, trgovsko ln gostilniške osebje ! za Ljubljano ia znaj. Izbira različnih alnib, slasti sa ionske. Potnina tukaj. Vestna ln kolikor motno hitra poatreiba sago to vijena. Zonanjln dopisom je srilefiti masko za odrovor. Presi se ia aataacai sssltv. 4558 krasni za loto 1910. I s tertico ali brez torbice. katere ešiijen vzllc elerestai izdelavi po 4335 I ikfijM lizlil teialL Natisk firme I • • • brezplačno. • • • Nihče uj ne opasti, predao kaj kapi, ubterati noje vzorce ia cene. n..li aSa.1 toftm In ..Itn... Ivan Bonač tofovina papirja na debelo Mišku« Uh, ■Riđ I0L lad, inteligenten trgovec, najfinejše damske in moške modne stroke išče v svrho ženitve znanja z ne čez 25 let staro, dobro vzgojeno gospodično z večjim kapitalom. Ni potrebno, da bi sodelovala v trgovni. — Ponudbe pod „Ideales Leben 2335" v Trst, glavna pošta. 4S6I 74 J L J L es Leben 2335" f 4861 —11—IIF^M Gorso Itallano 4877 sistem Berlitz. Konverzacije z krat na teden 7 K mesečno. Kotel pri »Malico", 11. nadstr. 25-26. Angleško skladišče oblek prodaja zaradi inventure iin za gospode in dame=- pod tvorni&ko ceno. O. BEeiATGVIČ. Ljubljanaf Mestni trg 5« Velika stara renomirana, dobro idoča krojaška obrt se radi bolezni lastnika proda iz proste roke. Obrt je že več kot 25 let stara ter širom slovenskih dežela dobro znana. — Ponudnik mora biti zmožen drl kupnme v zneska 6—10000 kron takoj položiti, za ostanek bi bila merodajna pogodba. PonudmVi naj sc pripise do 3. Januarja 1910 pod Šifro „80S0 10.000" poste restante Ljubljana, glavna pošta z natančnim na>io\orti. 4667 C. kr avstrijske fjfc državne železnice. Izvleček iz voznega reda. e«ne« ta fcfnblfane (Jas. ioL) r*oa zjutro). Osebni vlak ▼ smeri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, jnt tel.. Gorico, dri. tel.. Trst, c. kr. dri. let. Beljak (čes Podroičico), Celovec r-ae ijutrsj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, kadolfovo. Stralo-Topiice, kočevje. 0*20 oepolelne. Osebni vlak v smeri: fese* Ck.cc, Beljak, (čes Podroičico), Celovec, Prago, Uraidsne, Berlin tl'nVO oopolOno. Osebni vlak v smeri: Triič, Jeeeuicc, Trbii, Beljak, jut. tel, Gorico, dri let, Trst, e. kr. dri. žel., Beljak, (čes Podroičico), Celovec. I sa popoldne. Osebni vlsk v smeri: Gro-fspije, Rudolfovo, Straia-Toplicc, Kočevje, S*aS p« pol d no. Osebni vlak v smeri: TriiČ, Jesenice, Trbii, Beljak, jut tel., Gorico, dri. sel, Trst, c kr dri sel., Beljak, (čes Podroiico), Celovec 0*aa zvooor. Osebsi vlak v smeri: Iriič, acnice, Trbii, Beljak, (čes Podroičico), ovce, Prsfo, Drsidsne, Berlin. 7*dO zvooor« Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndolfovo, Strala-Toplice, Kočevje. 10 pen odi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trmi, Beljak, jal sel.. Gorico, drl iel., Trat c ar. drl let, Beljak, jul sel., (čes M%u i . Utm] fdrfta Podrvičico) Prsgo, DrsJdsne. Berlin. Fri*#€ ¥ Mm^*™*1 O*dO zjutraj i Osebni vlsk a t IO»0 dopoldne i Osobni vab is OiO sveten Osebni vlak is Cssi eviboen ia odbods so navedeni v evropejskesn " a kr. driavBO-ielesnisko ravnateljstvi v Tn Mi sjutrsiji Osebni vbk v Kassaik. aoa popoldnoi Osebni vlak v Kamnik. Ml zvooor: Osebni vlak v fHzei v Ljsibllsuso Onsao 7-12 zjutraj % Osebni vlak is Berlina, Draidan, Prage, Beljaka, jul iel, Trbiža, Jesenic, Gorice. Treta, Triiča. O'02 zjutmi: Osebni vlak Is Kočevja, Stražo* Toplic, Kudolfosega, Grosuplja. 11*23 do poleno: Osebni vlak is Berlina^ Draidan, Prage, Celovca, Beliaka, jni seL, čes PodroiČ.co in Trbii, Goriee, d&l let, Jesenic, Tržiča. 2*00 popodne: Osebni vlak is Kočevja. Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. 4M0 popoldne: Osebni vlak is Beljaka, j nI iel, Trbiia, Celovca, Beljake, (čes PoeVc-iico), Gorice, drl Iel., Trsta c kr. dri-sel., Jesenic, Triiča. e*4l zv«oor: Osebni vlak is Berlina, DreJ-dan. Prage, Celovca, Mjaka, (čes Podto ščico), Jesesic 0-42 zveoert Osebni vlak is Beljaka, lat, iel., Trbiia, Celovca, Beljaka (čes Podroičico), Trsta, c kr. drl iel.. Gorice, drl Set, Jesenic, Trfičav e>07 zvooor t Osebni vlek is Kočevja, Snoje Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*00 ponoći i Osebni vlak is Trbiia, Celovca. Beljaka (čes Podroičico), Trsta, c kr. dri, tel, Gorice, drl iet, Jesenic, 9UU 11 6292 15 KL 65 w tAmfsVtjti Imtoftnldh stavit Bratje JeroMlIl & Pontello SlomSkove ulice štev. 19, Ljubljana. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška dela Iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad. strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč m desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga In samotne opeke. Vsa dela so solidno In strakovniasko Izvedene. Cena najnižje. Jamstvo. Zastopnik svodov patent „Thral". 4518 . v t • '. . iS d* * v *^o*"*.i ms w — - . Samo 6 dni Havre-Hew Yirt Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine asjr samo ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana. Dunajska cesta štev. 18 v novi nisi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Figoven". 2910 Največja tvornica lokomobil na Nemškem CM o "*3 CT3» m w SS I H tal V mil LAnZ Nsnuhjim Patentne iokomobile na vročo paro z vcaiilno zavoro. ..Sistem Lentz" s preprostim prevzetjem. t*. v* n~2rna za predajanje v Avs'rlli E'III HJKIftaiAM«, Dunaj, L5blichgasse 4. Internrban 15594 I Zelo važno za trgovce in obrtnike! I n S. Ker imam še precejšno zalogo cu trn Cd za loto 1910 in je srda i skrajni čas, da si jih vsakdo nahavt, ker hnrfe potovov rajkrajšt m času 7*1 ga pnšU ?n s** Vam tnlia] nudi zelo ugodna prilika, zahtevajte V^OrCC, katere radevolje pošiljam na ogkd. — Z \ele=>poŠtovanjem Fr. Iglic, Ljubljana, Mestni trg št 11. 39,3 & •V EP I l»- Na debelo in drobne! U | Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno pohištvo in deščice (parket) terazlične vr>te od priprostega Ho na iinri^epa izdelka, naslonjače, gugalnike, pisalne fotelje, obešalnike, mize vsake velikosti vrtne stole, stole za glasovir itd. Imam vedno velike zalogo tatovih Ia hrastovih na par prepariranih desete (parket po nainlilih cenah). Na zahtevo pošljem svoj ilustrovani cenik zastonj in franko. Ivan Bahoveci Bmpllel p. Masi! VzordaccalU! Tostt 80:100 cm vet mastmi htt- soiko ose vzorec, chsn pleme . K **— Tnest 40: 10 cm. vet cvihsste brt- sstke, Čisto platno......„ 4 40 Tucst 54:120 cm vel. dvojnodsms-stne brisače, sec. vzorec, čisto platno..........m 14/~ Km tkanine, 83 cm šlr. 23 m dolg, pripraven za životno in posteljno J>erilo...........„ 11.50 ilns garnitura za 6 oseb, čisto platno, 140 cm vel., servite 60:60 „ 5*50 Tucat brisalnih cunj, čisto platno. 60:70 cm.........„ 5*50 78 cm široko laneno platno, pristna plat ni na 1 m........„ — *80 6 rjuh, platno, 150:200 cm . . . „ 13*20 6 rjuh, platno, 150:225 cm .... 15*— 40 m brezhibnih ostankov kanafasa, eksforda, cefirja, potisk, cef. . . „ lo* — Razpošiljanje po povzetju. — NeugajajoČe seveda vzamem nazaj. 4450 BEBTH0LD H0CHBER09 tkalnloa Eoatelee Ć vrvenj, Krkonoši (Češko'. UgoJiu 0% v y 4^\-vV> »s> JfaroEitc takoM i Najbolje za zoba s JfaboljSi kosmrtikSi predmeti za oiepšanje polti ln teesa so: d sssmss t K. za gojitev zob in ust: m mile po 80 h, *• a d» a ateathol s St natna voda po sonni prašek so 00 k- sa obran te v in rast las: d_ lasna vod « 1 S| 1307 ; \ po i a. Ti izdelki .Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v Q lavi lekarni ».».Josip CIžmffl v LJubljani. KupsHs saapce te dtmaee lsde'ksl c if HR16T0FL umi; Prizmi viti! usrdimi. ■afloptO Oblika. Kompletno < pratlj' n< kMOtO za najniz- no orosilo, sklede, posode ea oaiafcii, kavni m cnjnl servisi, aeaiivat nastavki. Wa smtoisnii n inn min Stecialsi srešsteti za »otele, restavracije hi kavarne ter za jpcasieae, C ia kr. dvoral deha vltelfl CHR1ST0FLES Cle (leiarkaiasf). §t a. Po vseh mestik MtoppJM nnKlajald. Za jametvo pri<4aoetl leg stoječo tvorniško Za jaaietvo pd^moetl aoaljo vel Izdelki pola pome Une J. KORENĆAN Ljubljana, Stari trg 5. Trgovina z norimber-škim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo. :-: j Velika zaloga pletenin kakor nogavic, srajc, : maj, spodnjih hlač,: otroške obleke i. t. d. Klavirje prvovrstnih tvornic in harmonijev amerikanskega sistema izposoja in prodaja najceneje tuM na delna odplačila brez zadatu edino le .*. narodna tvrdka /. jII|onz - -- - greznik učitelj Glasbene JHatce, £ ubijana, gradišče it. 11, poleg gostilne ,pri Kroni". Kot strtkovnjak in zapriseženi izvedence dež. so-diča opozarjam na blago-glasnost ntrpeinost svojih instrumentov ter rri-poročam zlasti uepreko-• • • • šljive .. .. ffi\z\ - J{ ttzmannove lianine. jamstvo 10 let. Velika, najraznovrstngjša izbira. Ustanovljeno lota 1842. ~^&§ Tovarna oljnatih barv, laka in firneža Brata EBERL Ljubljana 343 crkcs!tkarja, lakiarja, stavbna in pohištvena pteskarja, Prodajalnica c g] Delavnica s Miklošičeva ulica št. 6. — Igriška ulica štev. 6. nasproti hotela ,,Union". iS! n o T O* 3 a o S" aev*» ss^* 2 !hv^ s srs^ss^ xei---SZ*- gair Ustanovljeno Seta 1342. sn I J Ppo5 |( gladilnim papirjem (šmirgljem)!! TRAUBIN obi. var. rsle jeklesesa in že!, blaga sanssis glsdlinaga papirja. Troabln »tsajtl v nalo niirsttli vse kulifejske ow. ire, r* kar se je t sladtlaia papirjem (^nirgljem) rabilo oolo are. Traubin Je ■entrpljlf: Za Jedilno opravo« . jci'xlcne obrotfce tu okvire prt kuhinjskih ognjiSčih, • vse sesi orodja. . Tse strojne sestevine. vobče za vse predmete, U se sicer sna^fj. z gladflnim papirjemi (Snirgljenk. Val tTćdncti so kakor novi in ne razpraskanl. Zahtevalte, ali ako ni v zalogi, naročite pri svojem trgovcu Prednosti : Ob aajverjl consuosti in Čistosti osna-ieans predmetov najllltrcjio ia aajsiiažnej^e ravnanje. Šketijloa se 12 vinarjev traja trikrat teke dolgo kakor pola oledilnena papirja. Traubin Je važen: Za vsako gospodinjstvo; .. hotele, gestitne in kavarne: „ nesarske ia prekajeralske predajaln:c«; „ vojaštvo, ker todi vse vrste orc^ja svetlo osnaži. Traubin, vse drugo pa odločno zavrnite. — Dobivaaevškatljicahal2h,24h ina 1 kg Kl 20. Glavna zsloga: Friderik Tranb, snnaj xvui, sntzgasse 27. Dobiva aH naroča se pri drogerijskih, špecerijskih, barvnih, JSmamfMI Ia trgovinah z milom ln mešanim blagom. 4111 Vsaka gospodinja naj pazi na navodilo I JeverooMga UoydaH Hapnejša in mMfc loZaja 1 AmBiiKo s parol! Iz 3267 Bremna v NewYork _ m mimUal brzoparnlld „EAI8ER vVILHELM11, „KR01IPRINZ WIIkDTUr