V Ljubljani, v juliju 1920. fOPOTNIK PEDAGOŠKI IN ZNANSTVEN UST. Letnik XLI. Štev. 7.-9. Vsebina: Razprave: 1. Andrej Rapč: Vzgoja v simfoniji življenja in vzgojni moment pri pouku z ozirom na našo državo........................137 2. Dr. Ivan Lah: Kako se je izvedel preporod češkega šolstva.......154 Iz šolskega dela: J. Drago Hudi: Pouk v naravi.......................162 2. Pavel Fleri: Iz smernic za podrobni učni načrt .,...«.......166 3. Zofija Ohorn: Metodično postopanje pri pismenem odštevanju......173 Telesna vzgoja: 1. Dr. Ljudevit Pivko: Telesne vaje ženske dece............176 Razgled: A. Slovstvo. E. Gangl: Zbrani spisi za mladino. VI. (Pav. Flerč) — F. Jeran: Osnovni pojmi opisne geometrije. (Dr. S. Dolar.) — A. Kosi: Pravila o lepem vedenju. (F.) . . . .......................180 C. To in ono. Nemščina in srbohrvaščina. (Fr. Erjavec.) — Tvornica učil. — Dr. Fr. Derganc: Filozofski slovar. (Dalje.) — Obvestilo uredništva.......181 Last in založba Zaveze jugoslovanskega učiteljstva. Tiska „Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Uredništvo je pfejelo naslednje liste in publikacije: 1. Zvonček. Slovenski mladini v pouk in zabavo. Ljubljana. Letnik XXI. Štev. 4.-5. 2. Mlada Jugoslavija. List za slovensko koroško mladino. — Velikovec. L. 1920. Štev. 6.-7. 3. Napredak. Naučno-pedagoska smotra. — Zagreb. Tečaj LXI. — 1920. Sv. I.—IV. t 4. Nastavni Vjesnik. U Zagrebu. Knjiga XXVIII. Svez. 8.—10. 5. Jugoslovanska Obnova-Njiva. — Beograd-Zagreb. God. 4., br. 15.—20. 6. Priroda. Popularni časopis hrv. prirodoslovnog društva u Zagrebu. — God. X. Broj 5. in 6. 7. PedagogickiS Rozhledy. — V Praze. Ročnik XXX. Sešit. 1.—2. 8. Komensk^. — Zabfeže na Morave. Ročnik XLVII. Čislo 15-18. 9. Škola mestänskä. Vestnik JUJ učiteljstva mestänskych škol v Čechach. V Praze. Kočnik XXII. Čislo 9.-13. 10. Časopis učitelek. Organ ZUJ učitelek v Čechach. V Časlavi. Ročnik XXVII. Čislo 15,—18. # 11. Lehrerfortbildung. Jahrgang IV. Heft 5. Prag. 12. Schaffende Arbeit u. Kunst in der Schule. Jahrgang 8. Heft 6. Prag. 13. E. Gangl: Zbrani spisi za mladino. VI. — V Ljubljani 1920. Izdalo in založilo „Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta". Iz založbe „Jugoslovanske knjigarne" v Ljubljani: 14. Tagore: Povestice. Cena z drag. doki. vred broš. K 9'60, vez. K14'40. 15. Gosar: Narodnogospodarski eseji. Cena z drag. doki. vred K 7"20. 16. Levstik: Poezije. I. del. Cena z drag. doki. vred broš. K 9'60, vez. K 19-20. 17. Premrl: Cerkvena pesmarica. Glasovi. Cena z drag. dokh vred 7-20. 18. Melik: Zgodovina srednjega veka. Cena z drag. doki. vred K 24"—. 19. Bradač: Grška vadnica. Cena z drag. doki. vred K 24-—. 20. Remec: Varčna kuharica. Cena z drag. doki. vred K 36'—. 21. Jferan: Osnovni pojmi opisne geometrije. Cena z drag. doki. vred K 45-60. 22. Reimmichl: Skrivnost najdenke. Cena z drag. doki. vred K 14'40. 23. Jurčič: Spisi. VI. Cena z drag. doki. vred vez. K 31 20. Redakcija 7.—9. zvezka se je zaključila dne 15. julija 1920. PflPflTlMTIf dne vsakega meseca v zvezkih in A VJr V/lllIlIV stane na leto 30 K, pol leta 15 K, četrt leta :: 7'50 K. Posamezni zvezki stanejo 4 K. :; Naročnino in reklamacije sprejema „Zavezin" blagajnik Fr. Luznar v -— Kranju. — Rokopise je pošiljati na naslov: Pavel F|erö, okr. šolski nadzorhik v Ptuju. Za uredništvo odgovoren: ^nton Sterlekar. \ ANDREJ RAPE: VZGOJA V SIMFONIJI ŽIVLJENJA IN VZGOJNI MOMENT PRI POUKU Z OZIROM NA NAŠO DRŽAVO. * Uvod. Dvojno je življenje, ki nas srečava popotnike na zemlji. Vse temno kruto, neizprosno, pa tudi lepo, najslajših harmonij polno, zbujajoče najvišje ideale.. Temno, kruto, neizprosno je življenje, a v teh treh lastnostih velik vzgojitelj. Če gledaš vanje, vidiš neizprosno doslednost, gledaš v veliko, trdno voljo, ki te uči, da z resnim hotenjem dosežeš svoj smoter, če je še težji. Če gledaš življenja svetlo stran, vidiš čarobno ogledalo, ki ti pravi, da je prava lepota harmonična združitev plemenitosti, dobrote in veličine, ki iz nje rezultira najvišji princip življenja: medsebojna ljubezen. Toda četudi je življenje velik vzgojitelj, vendar često vzgaja slepo, dočim je človeku treba le smotrene vzgoje, ki naj življenjski vzgoji uravnava pota, da tako združeni vzgojni činitelji vzgoje človeka v čim popolnejše bitje. Zato danes ne stojimo več na stališču Roussaua, ki je vzgojo naj-bednejšega, pa zato ne najslabšega dela človeštva, prepustil življenju, češ: „Ubožen ni potreben vzgoje; vzgojo, ki je primerna njegovemu stanu, mu bo že živfjenje samo vfililc." Ko sem o tem preudärjal, mi je prišla nä misel pedagoška bajka, bolje aligorija, ki sem jo nekoč čital in si jo zapisal. Tako-le se glasi: Pred veki, ko so se zverine razdelile na plavajoče, letajoče, skakajoče in begajoče, so se osnovale šole za razvoj zverin. Zadača šole. je bila, da se naj nauči vsaka zver vse dejalnosti izvajati enako dobro ; a če kakšna žival pokaže boljšo sposobnost za e n o delo kot za d r u g o, je treba ves čas in vso silo posvetiti temu drugemu delu. Ako ima torej kakšna žival kratke noge in dolga krila, tedaj je treba predvsem paziti na beganje. Tako je učitelj živali moral raco uriti v h o j i namesto 10 138 Andrej Rape: Vzgoja v simfoniji življenja in vzgojni moment pri pouku itd. + - v ----- ■/plavanju, a pelikan s svojimi kratkimi krili naj bi postal dober aero-nautik. Orlu je smel učitelj dovoliti letati samo za kratkočasje. A v s e to le zaradi vzgojnih namenov. Nihče bi ne smel imeti kaj posebnega, zakaj vsi individuji bi se morali enako razviti v prid obči koristi. Živali, ki se niso hotele pokoriti tej vzgoji, ampak so še nadalje razvijale svoje prirojene posebnosti, so zasramovali, naziväli so jih za tesnoglavce in specijaliste in stavili so jim različne zapreke, dokler niso pripoz^ale v šoli prejete vzgojne teorije. Nihče ni sprejel spričevala, če ni umel do gotove mere skakati, plavati, begati in letati. Dogodilo se je, da je labud toliko časa porabil za beganje na kopnem, da se je komaj, še znal vzdrževati nad vodo in je v plavanju skoro propadel, vrhutega pa so mu različni ukori, psovanja in pretnje delale življenje tako bridko, da je jezen zapustil šolo, kjer ga je štorklja nadkrilila v plavanju in hoji ter dobila zato posebno nagrado. Orel ni znal plezati po drevju. Četudi je s* pomočjo kril dospel više od drevesa, se mu je štelo \ greh, da ni dosegel primerne višine na' p r e d p i s a n i n a Č i n. Tej bajki je pisec pristavil hudomušno: „Taka je današnja vzgoja." Tako. hudo z vzgojo sicer ni, ampak vem, da tudi nam ni ugajala vzgoja, kakršno smo posredovali doslej po raznih avstrijskih predpisih naši deci. • ' Želimo take vzgoje za našo deco, da bo vodila račune o naših na-"rodnih potrebah. Pripominjamo pa učitelji, da se vzgoja otrok ne začenja šele v šoli. Pa vendar od šole zahtevajo, da otroku ni le kraj, kjer si pridobi znanja in duševnih sil — zmožnosti; biti mu mora tudi podlaga za razvoj nravstvenega ravnanja in z n a č a j a ; ne pomislimo pa, da je dom p r v i. vzgo-jevalec in da m n o g a mati otroku, ki ga ne m o r e vselej krotiti, često neprevidno grozi, češ: le malo še počakaj, ko prideš v šolo, te učitelj že ukroti itd. — s tem pa da ubija še to šoli, kar bo imela namesto nje vršiti. Oglejmo si tedaj predvsem vzgojo V predšolski dobi in njene činitelje! Vprašamo se najprej, kaj j e vzgoja? Odgovor je kratek. Je to vpliv na razvoj gojenčevih lastnosti, je dviganje življenskih moči. Vzgoja tedaj ne more sama prav nič novega v otroku ustvariti, le kali, ki so že v s a -jene v duši gojenčevi, lahko pospeševalno razvija ali razdira. Skrbna vzgoja zahteva tedaj, da se čimbolj izobrazijo dobre duševne lastnosti gojenca in da se pokonča kar največ slabih nagnenj, slabih kali, ki spe v notranjosti otrokovi. . V najkrajšem pomenu zavzema vzgoja dušo in telo; vzgoja v ožjem zmislu pa je le duševna, ki pa se deli, kot znano, v intelektualno in moralno. Itelektualna vzgoja ali pouk vpliva na razvoj individualnih duševnih sil in postavlja posamezne člane človeške družbe na različna mesta, kjer naj delujejo vsi skupno v zmislu skupne narodne vzgoje; moralna vzgoja pa je vpliv na značaj in čustvovanje. Kdaj se vzgoja začne, kakšen bodi vzgojitelj in kdo vzgaja? Ce rečem: „Vsaka vzgoja se začne z lastno vzgojo", sem izrekel prvi pogoj vsake vzgoje, ki naj bo uspešna, ki naj bo dobra. Od vzgojiteljev tedaj zahtevamo, da so sami dobro vzgojeni. Nič ni slabejšega za otroka, kakor če vidi, da vzgojitelj n. pr. drugače govori in drugače sam dela. Če hočemo n. pr. otroka vzgajati k resnicoljubnosti, moramo biti sami resnicoljubni. Kaj je resnično, to čutimo in vemo vsi. Resnico častimo celo v nasprotniku. Resnica ima nekaj svobodnega, ima krepilno moč v sebi, ustvarja nam neustrašene prvoboritelje, ki jih niti smrt ne oplaši. Resnica dvigne tudi v strahopetnežu pogum in prodira povsod. Navedel sem tu le en zgled — vzgojo k resnicoljubnosti — ki nam bodi vsem vzgojiteljem že iz zgoraj navedenih razlogov posebno ob srcu. Omenil sem že, da mati često govori otroku nepremišljeno o učitelju in šoli. Pravim pa, da pozablja, da je ona in družina prva, ki vpliva in to trajno na nravstveno in praktično vrednost otrokovo, in da je mogoče družini podpreti vse, kar je že naredila šola v omenjenem pogledu. V družini je tedaj začetek vzgoje. Prihajamo po tem uvodu tedaj do prvega stavka simfonije z naslovom: I, Scherzo. „Zjutraj, v rosni mladosti so strupene sape najbolj strupene.", Vtiski, ki je pod njimi vzrastel otrok, so za njegovo bodočnost odločilni, in zato je treba družini prisoditi večjo nalogo in važnost v vzgoji družini, temu živemu, srebrno-čistemu virčku mladega življenja. V tej prvi dobi se bitje po telesu dokaj hitreje razvija kot po duhu. Pri novorojencu že vidimo nekako dovršenost v telesnem organizmu. Vsi njegovi udje so gotovi, vsak del je sestavljen tako in iz takih elementov, ki mu najbolj ugajajo. Tu gre le za izobrazbo organov, njihov razvoj je že v teku. Duh take stopnje še ni dosegel. Po rojstvu je življenje otroka še nekako spanje, občutki so femni in nedoločni, gibanje telesa je samovoljno, neodvisno od zavednosti. Le polagoma se krepe in vadijo posamezni čuti, in sicer nižji čuti: tip, okus in voh najprej; višja čuta posluh in vid, ki sta za du$evno razvijanje važnejša, šele pozneje in polagoma. Z vsakim dnem opažamo na otroku večji napredek. Več kot potem vse življenje se človek nauči v prvih letih. Sedaj polaga družina temelj duševnega kapitala, zato pa je prvi stavek te simfonije življenja najodgovornejši in najvažnejši. Poudarjam to ponovno, ker navadno šoli nalagajo vso odgovornost. IG* Kmalu po drugem letu se razširi občevanje otrokovo z vnanjim svetom, množe se duševne sile in otrok že lahko sprejemlje več vtiskov. Zato naj pazi družina v tej dobi na vnanje vtiske! Največjo nalogo igra tu družina. Ta prvi del simfoničnega stavka bi lahko imenovali dobo naivnosti, ki se v njej otrok ne zaveda, pa se mora zato tem resneje zavedati svoje naloge družina, ki se hočem zato ob njej malo bolj pomuditi ter pribiti, da ni edina šola, ki se jo dela odgovorno za vzgojo, ampak da je v veliko večji meri odgovoren dom. Če hoče biti družina dobra vzgojiteljica, se mora v njej družinsko življenje prav razvijati. Navade in zgledi, ki jih vidi otrok v družini, so važnejši vzgojevalni činitelji kot notna poučila, pretenja ali obljube itd., zato pa se mora družina na te činitelje posebno ozirati. Le tedaj je družina dobra vzgojiteljica, če vsak član družine prav izpolnuje svojo stopnjo, ki mu je odkazana, ako tedaj vsak član prav igra svojo vlogo kot v gledališču ali orkestru, in če so te vloge prav razdeljene. Oče je glava družine; pripada mu tedaj že prirodno in pravično prva vloga. On določa družini vse in potrebno ukrepa. Otroku se zdi očetova avtoriteta nedotakljiva, posebe še, ker prihaja le tuintam v krog svoje družine, pa vendar njegova podoba še v osebni odsotnosti vlada in vodi. Zato ■ pa je neobhodno potrebno, da se njegova podoba, dasi ima avtoriteto, ne zdi otroku kot poosebljena strogost, ki se je ima bati vse, nego naj mu bo mila resnost in sočuvstvovanje z vsem, kar dviguje otroško srce; ta podoba pa stoj vendar tako visoko, da se zdi otroku, da bi se ne spodobilo vmešavati jo med igrače. Še večja in važnejša je vloga, ki jo igra mati. Mati, ki je rodila dete v bolečinah, edina more umeti z vsem samozatajevanjem potrebe otroka v vseh njegovih posebnostih in individualnosti; le ona ume slabe kali že v prvem početku v otroku zadušiti, dobre oploditi in njih rast pospeševati. Le ljubezen more vzgajati! Zato more mati največ storiti za vzgojo, ker največ ljubi. „Brez ljubezni pa je najboljši vzgojni sistem ničev." Oba ta dva vzgojna činitelja v družini krepko podpirata krog sestra in bratov. Ne da bi to vedeli ali celo hoteli, so otroci postali sovzgojitelji kot zgledi, varuhi in seveda večkrat tudi zavodniki. In ti sovzgojitelji staršev imajo veliko moč. , Predšolska doba v družini je tedaj za otroka in njegovo vzgojo najimenitnejša, zakaj v teh letih pridobljene predstave, vtiski in nazori so velikega pomena za vse poznejše življenje. Jean Paul pravi: „Vse prvo ostane v otroku večno; prva barva, prva cvetica, prva godba delajo nekako ospredje otrokovega življenja." Veselost otrokova je nebo, ki v njej vse obrodi, izimši strup. Vsem vzgojiteljem bodi tedaj dolžnost vzdrževati ta prirodni „Scherzo" srca za trajno lastnost duše v otroku. Kot „Scherzo" v simfoniji — naj se veselo razvija ta doba otroškega življenja. Polagoma prihaja doba otroške modrosti, ki v njej hoče otrok že posnemati odrasle, kar se mu zbudi moč razsodka in že prične delati opazke o dejanju drugih, dočim je v dobi naivnosti govoril še o sebi v 3. osebi! Deška doba prihaja, kjer zastopa deček že zorečo, dasi še popolnoma nedozorelo individualnost. Po drevju plezati, gnezda razdirati, drsati se, pretepati se, svojeglav biti, to so prikazi te dobe, in takrat ga sprejme šola, ki je nekaka država v malem, zato so v šoli tudi najugodnejša tla, kjer razvijamo one vrline in ona čustva, ki imam namen o njih govoriti: o volji in iz nje izvirajočih vrlinah in o državljanskih čuvstvih. Šolska doba (deška doba) je tedaj drugi del prvega simfoničnega stavka v vzgoji življenja. Kakor sem že zgoraj omenil, nam vzgoja, kakršno smo morali posredovati do prevrata, ni mogla ugajati, in to iz prirodnega vzroka, ker nismo upoštevali edino moderne vgojne poti, vzgoje narodnega značaja. Iz predpisane nam vzgojne poti, ki smo hodili po njej doslej, in ki je bila — mimogrede omenjeno — brez življenja in duha, ker le učitelj pouk in vzgojo navdahne z življenjem in duhom, nam je ostalo Še precej prejšnjega duha, kar je umljivo; ali poslej bodi naša prva narodna dolžnost, da ga sami iz sebe najprej iztrebimo. Objem tuje mentalitete je ponižal naše duše v suženjske; iztrebiti moramo iz sebe tega duha, naša duša bodi svobodna, jugoslovanska. Saj je pretežna večina tega duha izginila, ko smo bili v pe;klu sve-toVne vojne, ali kar ga je še ostalo — ven z njimi Tako bomo zadostili načelnemu vzgojnemu predpogoju, ki sem ga že omenil: „Vsaka vzgoja se začne z lastno vzgojo." Tako sami pripravljeni stopimo med naše male z zavestjo v srcu, da jim je domača vzgoja povečini dala premalo, saj mnogo staršev često nima časa vzgajati in so vzgojo v družini zanemarili, še več pa ]e takih roditeljev, ki vzgajati ne znajo. Ta zavest nam bo rodila gorečnost v našem poklicu, da bomo z ljubeznijo in veseljem delali na bodočih stebrih naše nove države — na naši mladini. Kakšen smoter si bomo stavili? Če globlje razmišljamo našo mladino, porečemo, da je vse pre-razvajeno, da je domača vzgoja predvsem kriva, da le redkokje najdemo učenca, ki bi mu bila družina dala najtrdnejšo podlago za boj v življenju, ker često očetova strogost ni na pravem mestu in ni dosledna, ker slepa materina ljubezen odvrača od otroka vse, kar bi krepilo njegove notranje sile, ker je to navadno trpko; ker svojemu ljubljencu nasprotno dovoli vse, kar mu sile slabi, ker je to navadno prijetno. šoli je treba popravljati. Iz navedenega je razvidno, da nam je predvsem treba vzgajati duševne sile. Naš prvi smoter bodi tedaj vzgoja volje v mladini, saj je princip življenja hotenje in hotenju sledeče dejanje, ki vzgaja značaj ; vse drugo bo potem lahko. Če smo zbudili otroku krepko voljo, smo ustvarili iz njega junaka vztrajnega dela, ki bo nekoč izvestno vreden član naše nove države, ki bo neustrašno stal ob njeni strani v delu zanjo z vero vase, ps bodisi v sreči ali nesreči. Sistematska vzgoja volje je neobhodno potrebna. „Učitelj, ki le znanosti vtepa, je rokodelec; učitelj pa, ki goji značaj, je umetnik." Vzgojiti v Jugoslovanu krepko voljo, nam ob vztrajnosti ne bo pre-težavno, saj je ravno v nas veliko energije. Naš jugoslovanski narod je vkljub 1000 letnemu zatiranju ohranil svojo narodnost, ker je hotel. Znak velike volje, ki živi v njem. Dandanes je propadlo že marsikaj, kar je nekdaj veljalo kot čednost. Kako so se prednamci borili proti svojeglavosti otrok z milimi in ostrimi sredstvi, z grajo in tepežem! Danes se bojimo popravljati individualnost otrokovo, ki se javlja v zdravem otroku kot prirojen pogum v veselosti, razposajenosti, v silnem hotenju po igri in delu. Te količine izpremenimo z vzgojo v moralne količine s tem, da jih izkoristimo za delo v šoli, za učenje, točnost, vztrajnost. Prav je, da ne ubijamo v otroku njegove silne eiergije, saj jo bo vedno rabil v življenju, ki tudi zanj kdaj odstre svojo senčno stran, ki pa prav s to zbuja odpor, uri sile in krepi voljo. Imel sem v ponavljalni šoli nekoč dečka. Krepak je bil; skoro od-rastel. Ko sem prvič stopil v razred in velel k molitvi, so vstali vsi, le eden je moško sedel v zadnji klopi, pa se ni ganil, kakor da se njega moj poziv sploh ne tiče. Začudeno sem ga gledal. Po molitvi ga vprašam: „Zakaj pa ti ne vstaneš, če molimo?" — Nikakega odgovora. — „No, vendar veš vzrok?!" Nič. — „Pridi ven!" Nič. Verjemite mi, da je že kipelo v meni. Pa sem pomislil: morda je pa fant gluh. Ali saj je videl druge in preveč izzivalno me je gledal! Svojeglavost bo, sem sklenil. Pa sem mu dejal: „Ti ne moreš priti k meni, pa pridem jaz k tebi: Star si že in gotovo težko hodiš." To rekši, grem do zadnje klopi. V tistem trenutku pa skoči izpod klopi vame velik mesaTski pes. Naravno sem se ustrašil, se obrnil in šel po metrsko palico. Pes mi je kazaL zobe, ali z metrom sva ga nagnala le iz sobe. Pa vprašam nato dečka: „Zakaj si privedel psa k pouku?" Pogledal me je in izpregovoril prVo besedo: „Sam je šel z menoj!" „Toda, dragi moj, pes ni za šolo, zakaj ga nisi nagnal domov? Pes bi se v naši šoli ničesar ne naučil." „Saj se tudi jaz nisem," je bil odgovor. — To-le pa ne bo baš lahko stališče — sem pomislil in dejal: „Praviš, da se nisi ničesar naučil?" „Ničesar!" „Brati vendar znaš, ne?" „Ne znam." „Pa se slednjič vendarle še naučiš. Hočeva poizkusiti," mu pravim. „Ni mogoče, da bi se ne naučil, če le hočeš!", Zaiskrilo se mu je ob teh besedah nekaj v očeh, in kakor sem bil razburjen, se mi je zasmilil. Nisem ga kaznoval. Po šoli pa sem ga povabil v svoje stanovanje, da ne bi mislil, da sem ga za kazen obdržal v šoli. Dal sem mu v roko Abecednik. Le tiskani „i" je poznal. „Velik si, močan si, in vem, da boš premagal tudi težkoče branja," sem mu dejal. „V par mesecih bova brala, boš videl." Zopet še mu je zaiskrilo oko. Poizkušala sva; dostojen, kakor ovca krotak je bil, ali v giavo mu ni šlo. „Nikdar se ne naučim, gospod učitelj," je rekel nekoč, ko sva na vrtu obdelavala Abecednik. Prav tisti čas pa je prišel šolarček III. oddelka na vrt. t > „Ali sedaj že znaš oni račun, ki ga dopoldne nisi znal?" ga vprašam. „Saj sem včeraj prosil sestro, naj mi ga naredi, pa ni imela časa," mi je odgovoril. No, lepo! Pa mi povej, Ivan, ali tudi sestro pokličeš, kauar ti mati odrežejo kos kruha, da ga je namesto tebe?" .Začudeno me je deček pogledal: „Ne!" „Pa li sestra morda spi namesto tebe?" „Tudi ne," je rekel, in oblila ga je rdečica. Razumel me je. „Tam-le k mizi sedi, pa poizkusi. Doslej samo nisi dosti hotel. Hoti in pomisli, da taka zapreka resne volje ne more zadržati," sem mu velel. Sedel je na odkazani prostor in se zamislil. Ni bilo dolgo, ko mu zažari oko, na lice mu stopf rdečica, dvigne k meni oko in pravi: „Že znam!" 'In brez napake je izvršil nalogo. Deček je odšel, moj veliki abecedar pa je gledal za njim nekako otožno. „Olej," mu pravim. „Ta mali deček ti je pokazal, da se vse lahko stori, če se le hoče. Poizkusi še ti in hoti! Čudno bi bilo, če bi tako krepak in zdrav fatit ne mogel doseči, kar res hoče," Od onega dne je postal drugačen. Nekako samozavest sem opažal na njem. Nekega dne pa pride k meni, rekoč: „Gospod učitelj, prav ste rekli. Hotel sem se naučiti in počasi pojde." Koncem leta je bral gladko. Spočetka, kakor sem pozneje zvedel, ni v šoli ničesar delal. Bal se je truda, pa ni poizkusil. Pozneje je bil še bolan, nato je nekje služil in ni zahajal v šolo, zato je ostal vsa leta analfabet. Bila je v njem sila, ki pa je nikdo ni zbudil iz spanja, plašljiv je bil. Ko pa je razmišljal, da tako. mali šolarčki premagajo napore, se je sramoval. Dvignil se je iz zaspanosti, vstala je v njem volja. Nudimo otrokom v šoli priliko tekmovanja: voljo jim zbuja. Nudimo jim priliko samotvornosti. V tem hipu, ko otroku poverimo to ali drugo odgovornost, se v njegovi duši začne povest o nesebičnosti. Učimo jih, da ni zapreke, ki bi se ne dala premagati, če !se hoče; da ne sme človek—junak podleči malim oviram in zaprekam. Junak zaprek Se Išče. Učenje je naporen pošel, poln ovir, a vse z vztrajnostjo, marljivostjo, odločnostjo in pogumom lahko premagamo, če le res hočemo. Bodi nam v šoli vrhovno načelo zbujanje volje, poguma, junaštva. Zahtevajmo vedno logično pravilno izražanje misli in odgovore v polnih stavkih. Pravilno izražanje nima samo praktične, marveč ima tudi veliko vzgojno vrednost, zakaj prav tako izražanje izborno vpliva na zbranost duha in ojačuje voljo. Učitelj se ne laskaj v šoli. Resen bodi, govori vedno odkrito in resno kot z odraslimi. Utopi se zopet v dečji svet, ki si že pozabil sanj, pa vendar se gotovo spominjaš, da si že kot deček bil časih v svetu polnem težav, nevolje itd. Polagajmo pa tudi na telesno vzgojo veliko važnost. V telovadnicah je naše veliko polje, ki nam nudi neizmerno mnogo prilike za vzgojo silne volje. Zato zahtevamo povsod pri šolah telovadnic, hočemo posebnih telovadnih učiteljev, ki bodo skrbeli za moč telesa in po njem duha, zakaj le v zdravem telesu biva zdrava duša. Ko prinaša vrt otroške duše sad — trdno voljo, ki smo jo v njem zbudili, in ki je podlaga vsemu, bomo pri pouku lahko netili v gojencih čuvstva in vrline, ki bodo vedno odgovarjale narodnim in državnim potrebam. Skrbeti nanj je v bodoče, da vzgojimo naši državi naraščaj, ki bo po sili telesa in duha zmožen ustvarjati v državi nove dobrine in vrednote ha vsakem polju: naš državljan bodi junak dela, da bo po njem bogata naša država, da bo po njem svobodna. - I. Vzgoja volje bodi torej kardinalna točka našega vzgojnega načrta, ki se vleče skozenj nepretrgoma kot rdeča nit pri vsem našem delu. Med vtiski, ki jih dobivajo-tftroci iz domače hiše, je tudi vtisk, ki jim je lahko, v blagoslov ali prekletstvo, ta vtisk je ravnanje -z živalmi, ki so v varstvu družine in so izročene njenemu usmiljenju. Tu ima šola široko polje sejati v otroške duše seme usmiljenja do živali, ki si sarre ne znajo pomagati, zbujati čuvstvo dolžnosti, ki ga imamo do njih. Najmanjši ptiček v kletki ni premalenkosten, da ne bi dal prilike vsejati dobrega semena v otroško srce, ako mu ga izročimo v varstvo in oskrbovanje. Po čuvstvu usmiljenja do dolžnosti in ljubezni. II. Vzgoja čuvstev usmiljenja, dolžnosti in ljubezni bodi 2. točka našega vzgojnega načrta. Vzbujajmo v otrokih zmisel za prirodo. Težko je dobiti otroka, ki bi ne imel veselja z rožami, ki se ne bi rad igral z živalmi kot s svojimi tovariši. Zrelejši dečki naj napravljajo sami izprehode, da kaj novega iznajdejo, toda vprašajmo jih potem o tem, kaj so videli. Na prvi pogled se nam zdi, da se pri otroku razvije zmisel za lepoto prirode šele pozneje. Pokrajina recimo, ki očara odraslega, napravi na otroka malenkosten vtisk, ali pa sploh nikakega. Martinček, ki beži med kamenjem, hrošč, ki brenči po zraku; zajec, ki beži, to so stvari, ki dečka gotove starosti bolj zanimajo kot največja lepota prirode. Deklici je često kaka igrača iz gozda ljubša kot lepi gozd sam, in vendar spi v vsakem otroku nagnenje, čuvstvo za lepoto prirode, toda varujmo se tega, da bi to čuvstvo umetnim potom zbudili. Malemu otroku pač ugajajo male stvari v prirodi. Velikega v celoti ne more umeti. Zanimanje njegovo je le v posameznih stvareh, ki nas odraslih, žal, ne brigajo več. Ravnq z opazovanjem malenkosti v prirodi učimo otroka umeti, da v njej -ni ničesar nepotrebnega. Čuvstvo za prirodo pa bomo zbudili veliko manj s prezgodnjim poučevanjem, kakor z občevanjem s prirodo samo. V tem občevanju s prirodo pa pazimo na otroka, da ga obvarujemo pred kako podivjanostjo. Nikdar ne trpimo, da trga otrok cvetice in jih potem meče v prah, ali da celo muči živali! Na veneči roži naj otrok spozna, da ima tudi cvetica življenje, ki lahko ugasne', in na črvu, ki se zvija od boleči, da tudi on čuti. Po hudem mrazu se je zbudila zamrla zemlja k novemu vstajenju. Otroci ti prinašajo v šolo prve cvetice, prve glasove vrnivših se ptičev čujemo zunaj. Vse cvete, poganja, živi. Milijoni kalij kljujejo pod zemljo. To je prava, rodovitna zemlja, pred nami leži kadeča se njiva pravega duševnega razpoloženja. Ali je kdaj lepša prilika zbujati čut za lepote prirodine? O, razkrij otrokom krasoto, ki jo morebiti sami ne opazijo! Pripoveduj živo in porabi tako priliko, delaj z njimi izlete in vedi, da ne boš delal zaman! Otroku se zdi igrača lepa, zato jo ima rad, zato jo ljubi. Ako zbudimo v otrokih čuvstvo za lepoto, smo položili v njih duše temelj ljubezni. Od spoznanja prirode in njene lepote do ljubezni! » Ljubezen smo zbudili s spoznanjem prirode in njene lepote, vzljubili smo njenega Stvarnika. Njegovega najvišjega zakona gotovo nismo pozabili. Zakaj ves zakon se izpolnuje v eni besedi: „Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!" pravi sv. pismo. Lepšega polja za zbujanje ljubezni do bližnjega nima pač nihče drugi kot katehet. Toda tudi učitelj ima toliko prilike! V vsakem predmetu jo najde, vsak dan srečuje zglede, ki mu dajejo povod, da govori otrokom o tem. Človek nam je brat, bližji nam je kot vse drugo. Ne moralizuj ob tem pouku! Razkrij bedo celote in posameznikov. • Umre oče, mati. Deca ostane sama, zapuščena. Popiši bol roditeljev, ki jo občutita, ko zreta pred seboj nedolžne, nepreskrbljene otroke, ko morata oditi za vekomaj. Popiši njuno veselje in uteho, ki ju navda če se dobi ob takih prilikah dobrotnik, prijatelj, rešitelj, ki jima obljubi skrbeti za najdražji jima zaklad — za deco. Čuvstvo popišimo, ki navdaja dobrotnika, ki daje iz čistega srca. Kažimo na množico ubogih in zatiranih, ki delajo brez oddiha od zore do mraka, večkrat ponoči, dan za dnem v zatohlih prostorih raznih tvornic, delavnic; povejmo jim, da izgubljajo mnogi taki trpini življenjske moči, ker ob vsem trudu in naporu ne morejo telesu dati tistega, kar potrebuje, da ostane krepko, za delo sposobno. Sami sebi'pritrgujejo . pičlo hrano, da ima dovolj ljuba deca, ki gladna prosi kruha. Spominjajmo jih, da glad hudo de. Mnog učenec je že morda sam poizkusil. O, glad je hud! To čuti že otrok v zibelki, in njegovo žalostno kričanje naznanja materi, da je lačen in da trpi. Kako hitro, takrat mati lahko ustreže otrokovemu hrepenenju po hrani. Ljubeče vzame otroka v naročje in ga nahrani na svojih prsih iz vrelca, ki teče tembolj, čim presrčneje se nagne k otroku. Ali pozneje mnogokrat ne more tako lahko utolažiti gladu svojemu otroku. Povejmo otrokom, da je tam, kjer domuje beda, doma tudi lakota, in da je često treba iti k pokoju s krulečim želodcem in mokrimi očmi. Predstavljajmo jim, da sta beda in glad slaba družabnika, zakaj glodata po slabem, izsesanem telesu in ga napravita .bolnega in za delo nesposobnega. In ker sta tO slaba družabnika, da zbujata nevarne in nesrečne misli v svoji žrtvi, veliki ali mali, vseeno. Obupno se steguje roka lačnega po tujem blagu. Pri peku diši toliko kruha, pri mesarju okusne klobase--- „Kaj to, vzemi žemlio, vzemi klobaso! Pek zato ne bo obubožal, mesar tudi ne, ti pa boš rešen gladu in njegove krutosti," prišepetavata beda in glad. Siromak zgrabi vkljub nevarosti, da ga zasačijo in kaznju-jejo. Postal je tat. t Drastičn^ jim pripovedujmo, kolikokrat je glad vzrok prvega koraka v pregreho in pogubo. Dajmo siromakom pravočasno košček kruha, pravočasno kako podporo, če prosijo za delo, in mnogo človeških življenj bo živelo drugače in bolje. Poučimo .otroke, da pa ne smemo kar povsod, vselej in vsake m u dati, drugače bi podpirali v marsikaterem lenobo in gnus do dela. Ako pa stopi na naš prag siromak, ki pravi: „Lačen sem," potem od-primo srce in roke in otrimo solzo brata ubožca, da pojde pokrepčan in potolaženpo težki svoji poti dalje, saj zopet pravi sv. pismo: „Ce pa je brat nag ali sestra in pogrešata vsakdanje hrane, pa bi jima kdo rekel: „Pojdita v miru, grejta se in sitita, a jima ne bi dal, kar je telesu potrebno, kaj pomaga? Vedite, da se iz d e 1 opravičuje človek Koliko prilike gojiti ljubezen do bližnjega nam daje že razred sam! So v njem imoviti in ubožni, skrajno ubožni otroci. Gledaš po šolski sobi. Vidiš to ljubo, nedolžno, sirotno deco, ki hre-. peneče upira oko v součenca, ki ob odmoru j6 razne dobre stvari, on sam pa morda danes ni imel še koščka kruha v ustih. — Ne delajmo mu sramu morda s tem, da bi komu rekli, naj mu nekaj odstopi. Lepše lahko napravimo. Ne bo občutil sramu, ne bo jedel z notranjimi solzami, če mu kdo kaj da. Vprašal sem nekoč ob taki priliki na kratko: „Kdo še danes ni nič zajtrkoval?" Nekoliko se jih je oglasilo. „To ni dobro. Kaj ne, lačen si!" Ni mi bilo treba nič več besed. Bil je to nem poziv. Pogledal sem po otrokih, ki so jedli in stopil na hodnik. Ko sem se vrnil, sem videl, da so jedli vsi tisti, ki so se oglasili prej, da so še brez zajtrka. Součenci so jim sami z veseljem odstopili. Zbujajmo usmiljenje in ljubezen do siromakov, ki trkajo na naša vrata, saj zopet veli ukaz: „Kdor pa ima živež sveta in gleda brata svojega, ki ima potrebo in zapre osrčje svoje pred njim, kako ostane ljubezen božja v njem?" Slikajmo najslajši čut zadovoljnosti, ki prihaja človeku v srce, če stori dobro Kdor enkrat občuti, kako dobro de tistemu, ki je nesrečniku pomagal, bo hrepenel po priliki, da zopet stori dobro delo. Sladko je namreč odtrgati sebi, pa pomagati onemu, ki nima nič. Navajajmo jih k tovarištvu, strpnosti, darežljivosti in medsebojni ljubezni, tako smo tudi v tem pogledu zadostili važni vzgojni nalogi pri pouku, ki nam povsod nudi priliko, seveda brez nasilne koncentracije. Namignil sem tuintam, kako se je meni posrečilo doseči kak uspeh. Pristavljam pa, da ni nikogar, ki bi mogel reči, edino on da ima ključ do uspeha; zato sem mnenja, da je treba upoštevati pri vzgoji in pouku tudi učiteljevo individualnost in mu pustiti pot njegovega pouka svobodno,, če po njej doseza uspehe. Ta svoboda pri pouku je neobhodno potrebna, zakaj poti je dosti, pa nobene, ki bi o njej rekli: „Le ta in absolutno edino le ta pot je prava1" III. Tudi te navedene duševne vrline: tovarištvo, strpnost in darežljr-vost so skupina našega vzgojnega načrta, ki jih — kakor voljo — lahko budimo dan na dan vse leto, ne da bi bili primorani v ta namen izbirati posebnih berilnih sestavkov, ker nam jih šolsko življenje najrealnejših nudi vsak dan v obilici in ki že rezultirajo iz II. vzgojne skupine. ' Pripravljene so tedaj mehke otroške duše. Zbudili s>mo v njih čustva za dolžnost, lepoto, ljubezen do živali in bližnjika. Nad to plodno, vso živo njivo pa čuva trdna volja. Ko smo zbudili ta čuvstva, smo že položili temelj ljubezni do domovine in naroda, osobito če ga še ni položila domača hiša, kar bo poslej gotovo vsaka družina z veseljem vršila, saj gre tu za dobre državljane lastne države. Pojdimo tedaj z veseljem sejat v brazde državljanske in domoljubne vzgoje, saj je tu šola oni važni činitelj, ki najlažje skrbi za razvoj čuvstva vseh čuvstev — za resnični patriotizem. Tudi za to najdemo v vseh predmetih dovolj prilike, da gojimo ta sveti čut. Biti pa moramo zopet sami dobri državljani in domoljubi. Podlago državljanske in iz te -izvirajoče domoljubne vzgoje pa daje poznavanje naše ožje in naše širše domovine: torej zemljepis in zgodovina. Lepoto domačega kraja otroci že poznajo iz raznih izletov in ta kraj ljubijo. Brez izletov si domoznanskega pouka ne moremo misliti. Delajmo tedaj izlete! Tu učenec na lastne oči vidi pravo, resnično sliko tega, o čemer podavamo. Zanima ga žuboreči studenček, bistri potok, vidi dolino, hrib, cesto, pot itd. Take izlete potem praktično uporabljamo tudi v šoli za spisje, da snov poglobimo in z njo urimo učenčevo mišljenje. N. pr. Tovariš Janko se je pred mesecem poslovil od vas. Prosil vas je, da mu v mesto večkrat kaj poročate. Danes hočete izpolniti dano obljubo. Popisati mu hočemo torej naš včerajšnji izlet na Stari grad. . Cesa vas je prosil Janko pred izletom? Prosil nas je, da bi mu v mesto večkrat pisali. Zakaj je neki prosil, da mu pišete večkrat? Ker mu bo v mestu dolgčas po nas in domačem kraju. Kaj sklepate iz tega, če mu je dolgčas po našem kraju? Da ga je ljubil. Res! Domač kraj vsak ljubi, saj ima tam svoje starše in brate, sorodnike in tovariše, znance in sosede. In Janko je vse rad imel — domaČe in vas še posebno. Bili ste mu dobri in ljubi tovariši, zato želi od vas pisma. Zeljo njegovo smo si poklicali sedaj v spomin in sklenili smo: Janku hočemo pisati. Pa ko bi bilo mesto blizu nas, ali bi mu pisali? Kaj pa? Šli bi ga obiskat. Kam pojdemo? K Janku. In kam? V Ljubljano. Pojdimo v Ljub- ljano! Do vlaka imamo pol ure hoda. Vozili se bomo z vlakom pql ure. Ena ura je minila, in mi smo na Jankovem stanovanju. Potrkamo in vsto -pirno. Kaj storimo potem? Janka pozdravimo, ogovorimo ga. Nato mu se-žemo v roko, on nam ponudi stol, a mi pripovedujemo o včerajšnjem izletu. Vesel posluša Janko in vesel nas je. Nato se poslovimo od njega. Kako? Zdrav, Janko! Z Bogom itd. Snov kratko ponovimo. Ker pa je Ljubljana daleč od nas, zato ne moremo osebno do Janka. Pisali mu bomo. Mislite si, da smo vstopili v Jankovo stanovanje. Kaj smo najprej storili? Ogovorili smo ga. Kako? Dober dan! Tudi v pismu ga bomo ogovorili. Ali bomo napisali: „Dober dan!" Ne! Kako pa? Gotovo so že brali otrooi kako pismo. Dobimo tedaj povoljen odgovor. Prav! Dragi Janko^ Tako napišemo. Kje bomo napisali? Kdo je že bral pismo? Kje je bil ogo-vor? Da! Napišite tudi vi ogovor sredi vrste! Kaj stoji na koncu ogo-vora? Kdo je opažil? (!) Za ogovorom stoji vedno klicaj. Postavite ga itd. — Šolski izlet smo porabili kot pismo in obenem razložili pismo. Od doma vodimo otroke v vedno širših krogih po vsej Jugoslaviji. Kažemo jim njeno lepoto in rodovitnost, opozarjamo na moč njenih vodnih sil, njenih prirodnih zakladov; poudarjamo njeno nerazdeljivost, kažemo na ljudstvo, ki živi v njej in ki je toliko že trpelo pod tujimi tlačitelji; poudarjamo, ' da smo si vsi v naši državi res bratje po krvi, jeziku in čuvstvih, šegah in navadah in da smo vsi združeni v njej ter pripravljeni, kakor bratje Srbi v svetovni vojni, žrtvovati za domovino vse, ker je to dobrega državljana sveta dolžnost; navajamo jim dobrote, ki jih prejemamo od naše domovine, ki bo skrbela za našo popolno srečo, čim se urede razmere in se popravijo posledice strašne svetovne vojne itd.; povemo otrokom, da bodo kdaj v življenju kot možje in člani enega naroda delovali zanjo, ki je najlepši biser na svetu, najdragocenejši zaklad naš, najboljša naša mati, in da se jim je že sedaj treba pripravljati na to najlepše in najčastnejše, pa tudi najslavnejše delo. Ce nam je nudil zemljepisni pouk mnogo prilike opazovati lepoto fn bogastvo naše domovine ter smo s spoznavanjem domovine budili čuvstvo za lepoto in po njej ljubezen do .domovine, nam daje pouk v zgodovini še več prilike gojiti pravo domovinsko čuvstvo v deci. Ko govorimo o troedinem našem kraljestvu, opozarjajmo na moment prvih začetkov Jugoslavije. Ponos bomo dvigali v mladih srcih, ljubezni bomo prilivali olja, da bo gorela kot večna luč pred oltarjem domovine, ko jim pripovedujemo o politiških in državnih razmerah pred 7. stoletji, ko so bili bizantinski cesarji gospodarji po vsem Balkanu, pa je obstala zaradi vrlin naših prednikov njihova moč pred sredino polotoka, — tam južno od Beograda ob gorenji Toplici in Ibru, med Nišem in Kosovim poljem, kjer je bilo središče srednjeveške državice srbske z glavnim mestom Rasom; ponos bomo dvigali, ko opozarjamo, da je prav ta sredina, ta Raška bila že tedaj svobodna in da je ta začetek današnje Jugoslavije. S ponosom in ljubeznijo se bodo polnila mlada srca ob imenih Štefana Nemanje, Dušana Silnega, cara Lazarja, Ljudevita Posavskega itd. S sveto pobožnostjo bodo v duhu gledale njihove oči na Sv. Qoro, kjer je deloval ustanovitelj jugoslovanske (srbske) književnosti sv. Sava, na hilandarski samostan, t. j. sveto mesto srbskega verskega in literarnega življenja. Pokažimo jim ob sinji Adriji na Dubrovnik, edino mesto, ki si je znalo v dobi turškega in benečanskega gospodstva (1600) varovati svobodo, opozarjajmo na njegov procvit, ponos, njegovo jugoslovansko gostoljubje, na velike može, ki so se rodili in delovali v nj^m. Ne samo silnih bojevnikov, kažimo jim junake dela na gospodarskem polju. O, gorko jim bo ob srcu ob takem pouku in hrepeneli bodo posnemati, biti sami junaki dela, da tudi oni kdaj prinesejo na oltar sedaj spet svobodne domovine svoj prispevek, kakor so predniki prinašali svoje prispevke takrat trpečemu Jugoslovanstvu. Opozarjajmo deco na to, da se kolo časa vrti, kakor kaže zgodovina, da to kolo gotovo provzroči padec oholosti. Spoštujmo vse druge narode, svojega gorko ljubimo! • Ako pripovedujemo otrokom o neopisnem trpljenju bratov Srbov v svetovni vojni, jim bo rasla do neba visoka želja posnemati jih v ljubezni do domovine in radi bi postali že veliki, da bi se tudi oni lahko pokazali junake. Podlaga naši vzgoji bodi tedaj gojenje odločnosti, vztrajnosti, marljivosti, hrabrosti. Skratka: bodi nam v vzgoji vodilno geslo Jenkova „Molitev" : „Ti nam daj kreposti, da, kar sklene um, v dejanju naš pogum izkaže brez slabosti!" — O, to čuvstvo poneso otroci s sabo, ko odrastejo šoli, in ne bo jim ga viharno življenje tako lahko ugonobilo. Ne pozabimo naših bratov v zasedenem ozemlju! Zemlja, ki se je je začasno polastil Italijan, je sveta, je del našega narodnega telesa. S številkami lahko dokažemo veliko krivico, ki se nam godi: Na Reki in Sušaku je jugoslovanska narodna večina. Goriška ima 70.000.Slovencev, a samo 2000 Italijanov; Sežanski okraj: 30.000 Slovencev, pa le 300 Italijanov; Tolminski okraj ima 40.000 Slovencev, pa 20 Italijanov; \ Dalmacija nima niti 30% laškega prebivalstva; t srednji in vzhodni del Istre je kompaktno naseljen z našim narodom. Vkljub temu zahtevajo Italijani te kraje zase. — Ves naš pouk naj stremi za tem, da zbudimo v otroških srcih čuv-stvo prizadete krivice in ljubezen do boja za pravico. Če jim pestro slikamo hrepenenje onih naših bratov po združenju v skupni domovini, če odkrijemo mladini laške nagibe: odtrgati -od našega narodnega telesa najlepše, najboljše dele, naš Trst, najvažnejšo luko Jadrana, če povemo, da vlada tam, kjer je po božjih in človeških pravicah edinole naša last, naše pravo, naše ljudstvo, tujec, bodo spoznali to nenravnost, pa bodo tudi postali pravi" apostoli boja za naše pravice. Povejmo otrokom, da hopejo Lahi naše ljudi v zasedenem ozemlju z vsemi silami pripraviti do tega, da zataje svojo narodnost in da se vdado neznačajnosti. Tako si pridobimo mladih borcev, ki bodo ob svojem času napovedali nasprotniku odkrit boj do skrajnosti, zakaj spoznali bodo, kje je pravica, kje krivica in to bodo preganjali, saj bodo spoznali, da hočemo nazaj le, kar je našega, pa da nemarämo nič tuje lastnine. In ko pride to prepričanje v meso in kri mladini, takrat bo naša misel postala dejanje. Pouk v zemljepisju in zgodovini deluje sicer počasi, pa zato tem zanesljiveje, budi in ojačuje domoljubno mišljenje v najsigurnejši meri. Kakor pouk v realijah, pravtako nam daje tudi pouk v jeziku priliko, zbujati narodno, domoljubno in dinastično čuvstvo. Posebno etiški sestavki so kaj prikladni taki vzgoji. Poleg pouka nam pomagajo vzgajati deco v pravem domoljubju tudi razni šolski prazniki. Uporabimo jih v to v polni meri! Dan pred takim praznikom recimo otrokom: „Danes po pouku okrasimo šolsko sobo, telovadnico. Saj veste, zakaj! Lepa mora biti jutri tako, kakor bo nam lepo v srcih ob jutrišnjem dnevu, ko se bomo spominjali (n. pr. našega ujedinjenja)." „Kdo mi pride popoldne pomagat? Kdo prinese cvetic, zelenja, zastavic?" Oči žare, -roke se dvigajo, vesela živahnost je v razredu. „Kdo bo jutri krasnoslovil pesem, ki smo se jo naučili?" Vsi hočejo sodelovati. — „Lepo! Toda vsi ne morete. Tisti, ki najlepše krasno-slovi, naj to prevzame. Izberite ga sami!-" Tu ne bo zavidanja, zakaj jutri mora biti lepo; v ozadje stopi osebna čast, samo da napravi prostor celokupnemu namenu: dan kar najslavnejše proslaviti. • Tudi zapeli bomo. Kaj? „Bože pravde", „Hej, Slovani", „Lepa naša domovina", „Naprej!" i. t. d. , Slednjič nan» pa tudi čitanje knjig (kot domača pridnost) veliko pomaga pri gojitvi teh najlepših čuvstev, samo da tako čtivo nadzorujemo in z nasveti in navodili podpiramo. IV. Narodno, domoljubno in dinastično čuvstvo bo po tako izvedenem vzgojnem načrtu že nekaka posledica prejšnjih vzgojih skupin. V splošnem bodi naše načelo: pouk bodi tak, da prejme naša mladina — nov zarod jugoslovanski — povsem naroden značaj, da prejme globoko metodično izobrazbo, vzgojimo ga tako praktično, da bo znal sile, ki si jih je pridobil v šoli, uporabiti za pridobivanje čim večjih dobrin in gospodarskih del v prid sebi in naši državi. Otrok dozoreva. Polagoma izginjevajo znaki prejšnje dobe: „Scherzo" se bliža h koncu. V otroku nastane kriza. Ako mu predbaci-vamo, da je še preotroški, potem že nastopa samozavest, in otrok jame premišljevati, da se mu je sedaj že tako vesti kot odraslim, ako hoče, da ga bodo ti cenili. Ako tako dela, tedaj je izzvenel „Scherza" zadnji akord, začenja se mladeniška doba, nov stavek simfonije. II. „Presto" zakipi. Za narodnega učitelja tudi še po šolski dobi n i končana naloga, kakor s šolsko vzgojo še n i končana vzgoja otrok. Vzgoja otroka je končana tedaj, ko je gojenec telesno dorastel, ko se je naučil kolikor največ mogoče in ko sta njegovo čuvstvovanje in njegov značaj tako; utrjena, da more kljubovati viharjem življenja v vsakem slučaju. Starosti tedaj ni mogoče določiti, ker moramo tu upoštevati tako individualnost otrokovo, kakor tudi vnanje odnošaje. Tudi v tem času pomagaj Učitelj v vzgoji. Nikdar namreč ni bolj potreba paziti na intelektualno izobraževanje otrok kot ravno v zadnjih l^tih vzgoje. Čisto napačno je tedaj, kar se često sliši: „Hvala Bogu, sedaj je konec težav s šolskimi nalogami! vsega sem se moral z otroki učiti." Z otrokom se učiti je treba prav sedaj še bolj, zanimanje mu moraš kazati, dobre knjige moraš brati z otroki, se pogovarjati o njih in navajati otroka, da pove svoje mnenje o čitanem, kakor mu povej ti svoje. Vse to povejmo staršem. Povejmo jim še, naj izkušajo o'troka dovesti do spoznanja, da se nikdar ne nehamo učiti, dokle~ živimo. Polagoma stopi na mesto šole pri otrokih svobodna volja za nadaljnjo izobrazbo, in če se je ta zbudila,*potem smemo reči: intelektualna vzgoja • našega otroka je končana! Moralična vzgoja je tem prej končana, čimbolj smo gojili v otroku dobre lastnosti in pokončavali slabe. Nikdär pa ne smemo pozabiti, da so pri doraščajočih otrokih poleg dobrih tudi lahko spavajoče slabe kali, ki nekega dne vstanejo kot napake, če nismo pazili. Ko privedemo otroka do tega, da se razmerje med vzgojitelji (starši) in gojenci izpremeni v nekako prijateljsko, ki v njem mlajši z veseljem od izkušenih starejših uživajo korist, starši nasprotno pa morajo z neizkušenostjo in mladostjo računati, potem je peneči se „Presto" končan in z zadovoljstvom lahko zremo na dovršeno delo. Opazovali smo dva stavka simfonije življenja in aktivno sodelovali kot ustvarjajoči umetniki. Zadnja dva stavka z vedrim čelom lahko oddamo življenju, zakaj o mirnejšem III. stavku, o „Allegru" moške dobe, smo uverjeni, da bo poln blagoglasja in lepote, če sta bila prva dva stavka pravilno izvedena, ter takisto lahko s ponosom gledamo na celoletno simfonijsko zgradbo, ki se bliža svojemu koncu in izzveni v težkem pomembnem IV. stavku, v „Adagio", t. j. z mislijo, da je ponehal egoizem, da je boja konec, da odnehavajo sile inštrumentov v simfoniji, da nastaja polagoma mir, prehaja v pianissimo, da se beli sneg na starčkovi glavi, da je dovršena človeška natura, da je pred nami višek, ki se na njem starčku začne v dalji prikazovati katastrofa človeškega življenja, ki vodi k izidu — in — zadnji akord „Adagia" je zamrl — v smrti! Po tem razmotrivanju si bomo ustvarili naš vzgojni načrt in sicer tako, da bomo posameznim vrlinam posvečali po potrebi in priliki v vsej šolski dobi posebno pozornost. V ta namen si razdelimo pouk v vzgoji za šolsko leto na štiri vzgojne skupine, torej lahko po četrtletjih. Tako bi v prvem četrtletju posebno gojili voljo in iz nje izvirajoče vrline, v drugem četrtletju ljubezen vobče in posebe do bližnjika itd. Tak-le bi bil tedaj naš: Vzgojni načrt. I. Vzgojna skupina: Vzgoja volje: odločnosti, vztrajnosti, marljivosti in poguma. Sem spada tudi telesna vzgoja vse leto in vso šolsko dobo. II. skupina: Vzgoja ljubezni: usmiljenja, čuvstvo dolžnosti in ljubezni vobče in posebe do bližnjika. III. Vzgoja tovarištva: strpnosti, spravljivosti, darežljivosti. IV. Vzgoja domovinskega čuvstva: narodna zavest, domoljubje, di • nastiqno čuvstvo. irumni n DR. IVAN LAH: KAKO SE JE IZVEDEL PREPOROD ČEŠKEGA ŠOLSTVA. Prehod. Ko sem se vrnil en mesec po prevratu po triletnem pregnanstvu zopet v domovino, sem se nemalo začudil, ko sem izvedel, da se v naši preprosti šmarski vasi uči v šoli še dve uri na teden nemščina in da šola o vsem, kar se je zgodilo, ni še ničesar vedela. Bilo me je- skoraj sram, ko sem to čul. Mislil sem, da je to tako samo pri nas, ki se z nekakim ponosom prištevamo med najbolj zaostale kraje na Slovenskem, potem pa sem slišal, da šolska vodstva glede tega sploh niso dobila nikakih navodil. Bilo je torej odvisno od učitelja ali od šolskega ravnatelja, da se je na slovenski šoli proslavil praznik osvobojenja. Upam, da je bilo mnogo učiteljev, ki so bili urnejši od naše šolske oblasti, kajti po bliskovo gre vseh živih dan, kdor ga je zamudil ves trud zaman ... Mladina je morala čutiti, kaj se je zgodilo. To je moral biti zanjo nepozaben trenotek. Šola je tu imela veliko dolžnost in čakati na ukaze iz Ljubljane, je bila takrat velika napaka. Treba je bilo v tem trenutku s korenom iztrgati iz mladih duš vso laž in licemerstvo preteklosti, o požaru, ki je šel preko nas in je v njem izginjala stara mačeha našega narodnega šolstva, je bilo treba sežgati vso tujo navlako, ki se je valjala po naših šolah, v viharju velikega dneva je bilo treba odpreti vsa okna, da buhne v temoto veliko solnce svobode, da se v njem očistijo mlada srca in začno novo življenje. Kdor takrat ni začutil velikega trenotka, ta je mnogo zamudil in šola, ki ni čutila tega prvega dneva, je prespala najveličastnejši praznik našega naroda. „Doživi ga samo, kdor je pripravljen nanj," pravi pesnik, in kdor ni bil pripravljen, ga ni mogel doživeti. Mi nismo bili vsi pripravljeni... Na Češkem so bili vsi pripravljeni. Vsi do zadnjega so čutili, da prihaja ta tristo let pričakovani dan 28. oktobra. Doživel sem ta dan v Pragi in ko smo se po tridnevni radosti nekoliko ozrli po listih, da vidimo kaj se godi drugod po svetu, smo čitali, kako je češka šola slavila ta dan. Saj je bil to dan osvobojenja za narodno šolstvo. Čitali smo poročila, ki so nas ganila do solz. Matere so ovenčale svoje ötroke s cvetkami in s češkim trakom rdeče-belim, v praznični obleki so šli otroci v šolo in marsikje so šli starši z njimi. Šole so bile svečano okrašene, narodna zastava je plapolala znad strehe. Otroci so vstopili v šolo in iz vseh lic, iz vseh oči je žarela ena sama radost, ena misel, en vsklik: svoboda. Učitelj je stopil pred nje in jim je začel praviti o pomenu svetovnega dogodka. Zgodilo se je, da je učitelj zaplakal in vsi drugi za njim, ko so se spomnili strašnega trpljenja in boja in velike sreče tega trenotka. Citali smo, da je starček-učitelj stopil pred svoje otroke, da jim govori slav nostni govor. Ko je zagledal pred seboj ovenčano mladino, polno radosti, je mogel izpregovoriti le nekaj besedi. „Otroci," je rekel, „odpustite mi. da sem vam lagal. Jaz sem vas ljubil, toda..." In zalile so ga solze. „Saj smo vedeli," so zaklicali otroci in so šli objemat svojega dobrega učitelja. Drugod so priredili prave šolske slavnosti in malokatero oko je ostalo suho, ko so otroci, učitelji in starši skupno peli „Kde domov müj" prvič v svobodni narodni češki šoli. Saj so vedeli, da je to delo osvobojenja izvršila vkljub vsem zaprekam ta češka šola in da cela bodočnost naroda leži zakopana v nji. Vse to se je zgodilo takoj v prvih dneh svobode brez posebnih navodil, kajti izpregovorilo je srce naroda. Krasen je bil šolski dan v Pragi. Vsled velikih dogodkov ni bilo mogoče takoj prvi dan javno posvetiti mladini, kajti Praga se je tri dni neprestano veselila po ulicah in je bilo skoraj nemogoče napraviti kak program. Zato se je določil 2. nov. za šolski dan. Otroci so prišli v šolo ovenčani s cvetkami in narodnimi zastavicami. Deklice so bile po večini v narodnih nošah. Ko so v šoli proslavili z govori, deklamacijami in pesmimi dan narodne svobode, so odšli skupno na kraljevski grad na Hradčane. Toliko otrok še nisem videl, kakor tisti dan na praških ulicah. Začutili smo naenkrat, da smo. mi starejši v manjšini. Šola za šolo, razred za razredom se je vpisal po stari Ferdinadovi, takrat že prekrščeni Masarykovi cesti pred Nar. divadlo, po bregu ob Vltavi, čez mogočni Karlov most na Malo Stran in od tam po ozkih ulicah navzgor na kraljevski grad, ki je stal doslej zaprt in nem nad Prago, sedaj pa je hipoma oživel, kajti v njem so se naselili že prvi uradi. Vsa mladina se je že zbrala na velikem dvoru. Bil je nepopisno lep trenotek, ko je stala mlada množica vsa v cvetju in zastavah po celem obširnem dvoru. Šumelo je kakor nad cvetočo trato v polni pomladi. Saj so vsi vedeli, da je danes njih slavnosten dan, dan mladine, ki slavi narodno svobodo. Najprej je govoril.prof. Drtina s svojim mirnim prepričevalnim glasom: Kot poverjenik za šolstvo je povedal, kaka sreča je doletela češko narodno šolo. Za njim je govoril pisatelj Jirasek. Kdo ga ne pozna? Vsak češki otrok pozna njegove „Staročeške povesti", drugi pa poznajo dobro njegove zgodovinske romane. ,On je bil pred vsem poklican, da govori mladini, saj je postal pravi ljubljenec naroda, ko je stopil na čelo čeških pisateljev in je 1. 1917. podal prvi razglas na narod — da naj zahteva stare zgodovinske pravice. Kako so zaploskale nežne ročice, ko se je pojavil stari pisatelj na balkonu. Tiho tiho je bilo naokoli, ko je začel Jirasek govoriti o stari Češki slavi, le njegov tresoči se glas je odmeval od starih prebujenih zidov kraljevskega gradu. Nato je nastopil pesnik Machar. Mlad, živ in bojevit vkljub svojim petdesetim letom in avstrijskemu kriminalu je naslikal moralno podlost bivših kraljev in cesarjev, njih sovraštvo do češkega naroda in njih propad v svetovni li* . . \ % vojni. Otroci so pritrjevali z zastavicami, saj jim je vse to tudi „ma-minka" doma povedala, zapeli so svojo narodno himno in so prisegali, da bodo zvesto ljubili svojo novo državo, svojo republiko. Odhajali so prepevaje v mesto, odšli so pred razne spomenike in so celo dopoldne polnili ulice s svojimi radostnimi obrazi. Tako je torej češka šola slavila dan svoje svobode in da je ta proslava ostala v mladih dušah nepozabna, razume se samo po sebi, da so prvi dan izginile vse slike in napisi, ki niso več spadali v novo življenje in da so jih takoj nadomestile slike iz češke zgodovine in kulture. Za take slike ni bilo pomanjkanja, ker so češke tiskarne poskrbele, da je bilo takoj vsega dovolj. Masaryk in Wilson sta prišla na mesto starih Habsburgovcev,' drugod pa so se pojavih vsi oni veliki možje, ki so delali na polju češke kulture: Hus, Žižka, Komensky, Havliček, Svat. Cech, Vrchlicky, Zeyer, Bož. Nemcova itd. Tako je dobila češka šola na znotraj in na zunaj svoje pravo narodno lice. Napisal sem teh par spominov zato, da pokažem, kako je češka šoia sama takoj zavrgla vse, kar je bilo v nji nen^rodnega in kako je skjšala javno proglasiti svoje osvobojenje, da bi ta dogodek tem globlje vtisnila mladini v spomin. Rekel bi, da je tako tudi šola napravila svojo revolucijo in nadaljnja ureditev je bila stvar — nove vlade, ki je šla takoj na delo, da pripravi celi narodni vzgoji novo podlago in novo smer. Pri nas — kakor sem rekel — je bila revolucija mirnejša in se marsikje sploh ni izvršila — prehod se je vršil polagoma na odredbe iz Ljubljane. Zal, da naša šola takrat ni našla svojega mojstra in tako so se vlekle stare stvari še dolgo po prevratu in mladina ni čutila velikega zgodovinskega dogodka. Še bolj žalostno pa je bilo, da namesto raznih Habsburžanov sploh nismo imeli kaj obesiti v svoje šole, ker smo od samega petoliztva pozabili naslikati svoje može, da bi z njimi okrasili svoj dom. Imelih smo lepo sokolsko diplomo, ki dobro kaže naše ujedinjenje — pa se nismo spomnili nanjo. Trubarja bi dobili — pa ga ne smemo v šolo obesiti; drugi pisatelji pa so doslej „nedostopni". Slika kralja Petra je bila pri nas med vojno nemogoča, regenta smo komaj poznali. Konečno je prišlo nekaj slik iz Zagreba in „Umetniška propaganda" je izdala Aleksandra. To je vse — a ne smelo bi biti še daleko vse. Naše šole še nimajo slike Ounduliča, Obradoviča, Stross-majerja, Prešerna, Gregorčiča, Aškerca itd., da ne govorim o drugih' velikih slovanskih možeh. Vse to je uedostatek, ki kaže, da naš prehod ni bil popoln in da naša šola takoj po prevratu ni bila na znotraj in zunaj tako narodna, kakor bi si to želeli. Po bliskovo je prišel vseh živih dan in mi nismo bili pripravljeni. Toda počasi — o zamudah ne' govorimo — počasi bomo vse uredili. Vsaj tako upamo. Jasno je bilo kot beli dan, da je podlaga skupne enotne države — skupna enotna šola. In kako daleč smo še danes od take šole. Tudi Čehi niso izvršili reform takoj — pripravljali so se dolgo in sedaj imamo- v rokah prvi načrt, kako naj bi se šolstvo premenilo. O tem sem hotel povedati par besedi. Izpremembe. Revolucija je prinesla s seboj najprej prevrat v učnem jeziku. Bilo je mnogo krajev, kjer so Cehi na svoje stroške vzdrževali ljudske meščanske in srednje šole, dočim je država vzdrževala šole za Nemce: te šole so se takoj izpremenile v češke šole. Težje pa je bilo na Slovaškem, kjer ni bilo učnih moči. Prehod na Češkem ni bil tako težek, kakor pri nas, ki nismo imeli niti učnih knjig, niti strokovnjakov. Spomnimo se samo, kake preglavice nam je s početka delal pouk v zgodovini : o srbski , in hrvatski zgodovini nismo skoraj ničesar vedeli. Državnega zemljevida še do danes nimamo; čitanke so bile tako polne tujega blaga, da so bile skoraj neporabne. Vseh teh težav češka šola ni imela, ker so imele češke srednje šole dobre učne knjige, češka zgodovina se je podajala mnogo obsežnejše nego pri nas in zemljevidov je bilo takoj po prevratu dovolj. Bili so pripravljeni... Češke čitanke so bile urejene že prej v slovanskem smislu, v njih je bila zastopana češka in slovaška literatura, v čitankah za VII. in VIII. srednješolski razred so bili prevodi svetovnih mojstrov (Byron, Mickiewicz, Victor Hugo, Puškin, Dosto-Jevskij, Tolstoj i. dr.). Naše čitanke za te razrede so obsezale samo slovensko literaturo. Uvedli smo sicer po eno uro srbohrvaščino — a to je premalo. Jugoslovansko in slovansko literaturo bo treba podajati poslej popolnoma drugače in obenem z njo bo treba pogledati v svetovno in slovansko literaturo. Cehi so imeli pri tej izpremembi olajšano delo, ker je češka univerza pripravljala profesorje v tem zmislu in razpolaga njihova literatura s krasnimi prevodi iz vseh svetovnih literatur. Splošni kulturni razvoj smo imeli mi prejemati pri pouku nemščine, zdaj bi morala to nadomestiti slovenščina; to pa ne bo mogoče, dokler ne dobimo primernih čitank in — profesorjev. Slišal sem, da je n. pr. še lansko leto dajal profesor slovenščine v šoli učiti še „pesmice" na pamet, drugi je n. pr. dal od ure do ure po eno kitico „Krsta pri Savici", tretji je mučil ljudi s patrom Rogerijem itd. To vse je bilo mogoče pred 50. leti. Dandanes to «pomeni duševno omejenost. Človek se temu ne čudi, ako vidi, da se pravzaprav še dandanes smatra to kot nekak postranski ali celo nepotreben predmet; in vendar je to temelj duševnega razvoja. Poznal sem učenko-sedmošolko, ki je imela iz slovenščine prav dobro, ker se je naučila vestno „pesmice" na izust, kakor kak prvošolček, o Prešernu pa je komaj vedela, kdaj je. živel. To so dokazi, da še do danes nismo premagali težkoč, ki jih je prinesel seboj naš politični prevrat in da še nimamo urejenega pouka v najvažnejšem predmetu. Nismo vsega sami krivi, a nekoliko vendarle... Treba se bo tudi v tem oziru ozreti na češki zgled. Takoj po prevratu se je pojavilo par vprašanj, ki smo jih čutili tudi pri nas; to je bilo vprašanje dijaške samouprave in vprašanje cerkve. Mladina je zahtevala po šolah samoupravo in profesorji so jo radi dovolili: saj je bilo drugod to vprašanje že davno rešeno in „šolska republika" je bila zahteva moderne vzgoje. Samouprava je vzgoja k samostojnosti ali nekaka „občanska vzgoja". Pojavili pa so se — pa ne samo na Češkem — tudi „dijaški sovjeti" in prebrisane glave so hotele dokazati, da „jajce več od pute ve". Pojavili so se — recimo — znaki boljševizma. V šoli, kjer je treba, da vlada red in mir in mora avtoriteta — seveda opravičena — imeti svojo besedo, so bili taki pojavi nevarni, ker bi lahko okužili mladino in bi ustvarili razpoloženje*, ki bi ne bilo v korist vzgoje; proti takim pojavom se je nastopilo s primerno strogostjo, pač pa je samouprava po mnogih šolah ostala in se je v nekaterih izbcrno izkazala. Druga vprašanje je bila — cerkev. Šola je bila proglašena kot državna st\ar, verski pouk naj nudi cerkev onim, ki si ga želijo; verska svoboda zahteva, da se nikogar ne sili udeleževati se verskih prireditev: verska vzgoja je stvar cerkve in družine. Šolske maše in spovedi so bile odpravljene. V tem oziru je danes češka šola svobodna. Vsled tega je nastal seveda krik po klerikalnih listih in posebno na Slovaškem so skušali protidržavni agjtatorji izrabiti to vprašanje za svoje namene. Pri nas je celo zaradi naslova „narodna" šola nastala cela vojska. Jugoslavija je danes edina država, ki je prevzela to dedščino stare avstrijske šole s seboj. Pri nas imamo še dandanes eksercicije in vse, kakor je bilo. Kot suplent z 263 K na mesec me je marca meseca 1919. doletela čast, da bi bil delal v nedeljo v cerkvi policaja pri šolski maši. Odrekel sem se tej časti, ker nisem hotel biti cerkveni policaj. Naj ga najamejo in plačajo oni, ki ga potrebujejo. Čudil sem se, da slovenski profesorji niso čutili potrebe skupno protestirati proti temu hlapčevanju iz avstrijskih časov. Pa jaz imam mogoče o tem svoje nazore; ne morem si misliti, kako bi mogel nekoga siliti, da izpolnjuje svoje verske dolžnosti, ako sam ne veruje. To se mi zdi nenaravno. Za časa avstrijskega režima se je tudi pobožnost plačevala. Poznal sem profesorja, ki je s tem špekuliral in je res kmalu dobil svoje plačilo. Danes so ti časi minuli. Upajmo, da bomo v Jugoslaviji plačevali delo, ne pa hinavščine. Eno leto po osvobojenju se je v Jugoslaviji ustrelil študent, ker ga je katehet preganjal. Dobro, da se je o tem tako malo pisalo, sicer bi bila to velika sramota pred svetom. Pa mi je morebiti nismo niti čutili . . . Upliv cerkve na šolo je bil torej na Češkem odpravljen. Cerkev ima svoj delokrog in svojo svobodo, šola isto-tako. Na Slovenskem ,kjer je bilo mnogo cerkvenih šol, se ta izprememba ni mogla takoj izvršiti, v čeških deželah pa je bila veselo pozdravljena od napredne javnosti in od učiteljstva, ki je tako konečno prišlo izpod cerkvenega nadzorstva. Birokratizem ali amerikanizem. Ko je po prvi koalicijski vladi prišel na površje socijalistično-agrarni blok, se je zgodilo nekaj slučajev, ki so obudili javno diskusijo: birokratizem ali amerikanizem. Izšla je o tem tudi posebna razprava dr. Bar-tona, ki mi, žal, "ni prišla v roke. Sedanje razmere spravljajo v ospredje ljudi, ki niso dovršili vseh šol, sedaj je vprašanje: ali je spričevalo edino priporočilo, ki človeka usposablja za kako — recimo — uradno delo? Javna vzgoja in samoizobrazba dandanes lahko nudita več, nego šola. Ako pa bo ^ bodoče spričevalo nepotrebna stvar, kdo bo še študiral? Akademična izobrazba, ki stane mnogo časa in denarja, bi se potemtakem več ne izplačala in nastala bi prava anarhija. Ali naj. odločujejo študije, ali zmožnost? Mislilo bi se, da kvalifikacija itak potrjuje zmožnost brez kvalifikacije? Saj vidimo n. pr., da ni treba kvalifikacije za ministra, ki samo sede na stolček in zna vse. Olavna stvar je, da je pripadnik ali vodja kake stranke. Ako je to mogoče pri ministru, zakaj bi ne bilo mogoče pri uradniku? Tako se je zgodilo, da je bilo nastavljenih v ministrstvu nekaj uradnikov brez kvalifikacije. To bi bil amerikanizem, ko bi ne bilo — strankarstvo. Birokratizem gleda samo na spričevala in službena leta. Človek, ki ima sredstva, izštudira šole in potem gre vse samoobsebi: dobi svoje mesto, avanzira itd. A kaj pa človek, ki ni imel sredstev, a je nadarjen, zmožen, vzgojil in izobrazil se je sam? Birokratizem mu ne daje mesta, amerikanizem pa mu nudi možnost, da pokaže, kaj zna. Toda v tem je nevarnost: kaj pa če zadostuje za višjo službo samo: strankarska legitimacija? S tem bi zašla korupcija v državno upravo. Nastalo je torej važno časovno vprašanje. Socialistični listi so se v svojem boju proti buržuaziji in birokraciji postavili na stran amerikanizma in je bilo naravno, da so ga tudi strankarsko izrabljali. Drugi so bili mnenja, da je amerikanizem zdrav pojav, da pa se za njim ne sme skrivati strankarska protekcija. S tem je nastalo tudi za šole novo vprašanje. Minister šole in narodne prosvete je postal v socijalno-agrarnem kabinetu Qustav Haberman, ki je bil prej navaden delavec in žurnalist. Na prvi pogled se bo vam to čudno zdelo, saj imajo Čehi na polju vzgoje in šole odlične može, ki so mnogo storili za razvoj češke šole^ Toda minister Haberman je izobražen mož: bil je v Ameriki, obiskoval je tam šole. vrnil se je domov in je mnogo storil za izobrazbo proletarijata. Vzrastel je sam iz sebe, s trdim delom in z ljubeznijo do kulture. Poročevalec „Nar. Listov" je imel z njim razgovor, ko je prevzel portfelj v ministrstvu in minister Haberman je podal pri tem nekaj svojih nazorov o šoli in vzgoji, ki jih tu navajamo. Kje sem dobil pravo naziranje o šoli? Kakšni spomini so mi ostali? Odgovor: Spominjam se na svoj prvi prihod v prvi razred ljudske šole v Češki Trebovi: moji prvi občutki so bili pomešani s strahom in pričakovanjem. Nisem bil izjema. Najrajši se spominjam učiteljev, ki so name upliväli s prijateljsko besedo in s prijaznostjo. K njim sem čutil nenavadno ljubezen in spoštovanje. Njihovi nauki in besede so mi segali globoko v dušo in srce. Želel bi si, da bi podobni učitelji in vzgojitelji skušali približati se srcu mladine in da bi tako vzgojno nanjo uplivali. Poleg ljudske in meščanske šole na Češkem sem obiskoval nadaljevalno šolo v Parizu in univerzo Forest university of Chicago. V Parizu in še bolj v Ameriki me je presenetilo svobodno, demokratično razmerje dijaka do učitelja in profesorja, ki ne izgubi nič na disciplini, temveč jo še okrepi z vzajemnim spoštovanjem in priznanjem. Pri nas se mi je zdek>, da se hoče s strogostjo pri skušnjah omejiti število maturantov in graduantov, v Ameriki pa sem opazil, da se hoče vsakemu, ki si resno prizauc»a, omogočiti uspeh pri skušnji. Ko sem vprašal, ali ni taka popustljivost škodljiva, mi je odgovoril profesor Orane: „Naš namen je, da nikogar ne zadržujemo na njegovi poti. Ne bojte se: ako sjab pravnik doseže doktorat, ne napravi mnogo škode. Izgubi nekaj pravd, to se razve, in vsak se izogne njegovi pisarni. In narobe. Ako se nadarjen človek bori s šolskimi formalnostmi, lahko z lastno pridnostjo doseže lepe uspehe in postane pravnik in advokat velike slave. V drugih strokah je podobno." Kaj je najbolj potrebno za našo šolo? Odgovor: Morebiti hočete slišati reformna gesla. Nasprotno! Potrebna je obnova šolstva. Bojim se, da se preveč ženemo naprej,'ne da bi preizkusili podlago. Podlaga nadaljnega dela mora biti obnovitev razmer, ki jih je uničila vojna. Nimamo še pravilnega pouka, ne pravilnega obiska in pravega dela i,n kar je najvažnejše — ni bivše znane vneme in pridnosti do dela in veselja iz uspehov. Odstraniti te pojave — ki deloma že izginjajo, smatram za najpotrebnejše. Državna šola? Avtonomija? Odgovor: podržaviti šolo dobi nekoliko drugačno obliko z novo naredbo. Država si bo gotovo tudi v bodoče pridržala ureditev šolstva in nadzrostvo nad njimi: istotako je z izobrazbo učiteljstva. Ne bilo bi mogoče, da bi državljani ne imeli skrbi za šolstvo. Razmerje do Nemcev? Odgovor: Nikoli nisem zatajil svojih nazorov v tem oziru. Tam, kjer žive nemški otroci v primernem številu, imajo že davno svoje šole in jih bodo imeli tudi v bodočnosti. Nemških šol za češke otroke ne bomo vzdrževali. Šola ni ustanovljena za potujčevanje, ampak za izoobrazbo. Nemci dobro vedo, da imajo tudi, če jim nekaj šol reduciramo, več, nego jim daje zakon in razmeroma več nego Čehi. Slovaško? Odgovor: O SloVakiji se mnogo govori. Mnogo čeških učiteljev in profesorjev je tam izvršilo velik kos dela in si je zato pridobilo priznanje slovaškega ljudstva. Ustanavljamo na Slovaškem ljudske, meščanske, strokovne, srednje in visoke šole. Ureditev slovaškega šolstva bo najmočnejša podlaga češkoslovaške vzajemnosti in slovaške oo- dočnosti. Da se razvoj pospeši pripravljamo ljudske kurze za odrastle od 12.—40. leta. Isto poslanstvo bo imela naša šola v Podkarpatski Rusiji. Ureditev šolstva na Slovaškem je predpogoj vsega drugega dela in političnega in gospodarskega razvoja. Zasebna šola? Odgovor: Sem za to, da bi bilo vse obligatno šolstvo javno. Izobrazba učiteljstva? Odgovor: Visokošolsko izobrazbo učiteljstva ni mogoče uresničiti brez reforme srednje šole. Ta reforma se izdeluje. Izjavljam, da je podlaga redne in dobre šole izobražen in gmotno preskrbljen učitelj. Učiteljice? Odgovor: Sem za enakost med moškimi in ženskimi učiteljskimi silami. Kaj zahtevate od učitelja? Odgovor: Da ima njegovo delo uspeh, to je, da zbudi hrepenenje po novem spoznanju in napredku, In epenenje po uspehu dela, ki naj bo vedno boljše in boljše. Delo učitelja ne sme nikoli okameneti in postati šablonsko in če hoče doseči uspehov, mora učitelj na učence vplivati kot vzgojitelj. Razmerje do cerkve? Odgovor: Nekoliko obširno vprašanje. Na polju šolstva je moje stališče znano. Šolstvo, ki ga vzdržuje država, mora biti nad cerkvami (konfesijami). Podlaga za pouk morejo biti samo uspehi znanstvenega raziskovanja in ozir na dijakovo bodočnost. Načelu pedagoške svobode ne odgovarja, da bi se vsiljeval komu ta ali oni živ-ljenski ali svetovni nazor, istotako to načelo razne filozofske nazore ne izločuje. Kaj bo prvi program? Odgovor: Želel bi, da bi postale meščanske šole splošno obligatne, istotako bi želel splošno dolžnost za nadaljevalne Šole. Srednje šole bi hotel približati praktičnemu življenju, toda ne na škodo splošne vzgoje, yrata visokih šol se mi zde pretesna. Strokovno šolstvo, potrebuje že več razumevanja, ne sme odvajati naraščaja od Piaktičnega življenja. Vse pa mora biti izraz stremljenja vsakega posameznega učitelja, učiteljice in profesorja. Apeliral sem parkrat v tem smislu, upam, da z uspehom. Tako je govoril Haberman. Videli smo nekaj modernih nazorov. Toda med tem so bile volitve in pride nov kabinet. Minister ni nikjer vsegamogočen: pride in gre. Zato bo za nas merodajnejše, kar nam je povedal minister-tajnik profesor Drtina in o tem smo potročali zadnjič. funr IZ ŠOLSKEGA DELA. DRAQO HUDE: Pouk v naravi. Nič ne mislite, da bom povedal morda bogvekaj novega! Spomniti hočem učiteljstvo samo na to vrsto pouka, ker se v večini premalo zanima za njega. Le tu in tam vidite katerega, ki popelje svoj razred pod milo nebo, vsi drugi pa se drže svojih štirih razrednih sten in niti ne pomislijo, da morejo med njimi podati samo teorijo, imitacijo resničnega. Že par sto let zapovedujejo pedagogi učiti nazorno in naravno. Pri pouku moramo otrokom pokazati vse pristno, nič ponarejenega. Res je, ako učim o kameli, je ne morem pripeljati žive v šolo, ampak se motamo zadovoljiti s sliko, ali največja pregreha je, ako natrgamo šopek tiobentic, da jo drugi dan obravnavamo v šoli, ko bi vendar par korakov od šole našli dovolj rastočih cvetic. Skupno pojdimo k njim. Iste napake delamo tudi v drugih predmetih, ali nihče se ne gane, vse gre dalje po starem tiru. Če opazujemo različne človeške stanove, zapazimo, da vsak napreduje, da vsi zametujejo stare šege, navade in pravila ter si laste modernejših naprav, idej itd. Le učni postopek in učna sredstva ostanejo skoro vedno ista, zastarela. Konservatizem je že od nekdaj oklenil šolo s svojimi kremplji. Učiteljstvo pa ni vsega samo krivo, marsikateri bi rad napravil z etroci ne morda samo izprehod v naravo, ampak pravi pouk, toda ima dovolj tehtnih vzrokov, da ostane rajše med — štirimi stenami. Naše šolske oblasti same so največ krive temu, ker se v tem oziru drže rezervirano ter nikakor nočejo z besedo na dan, da bi zavzele striktno stališče glede pcuka v naravi. Zato pa ni nikomur jasno, ali sme brez greha zamenjati šolski strop z vedrim nebom in šolske klopi z mehko trato na vrhu hriba ali pod košatimi drevesi. Ali si pa tovariš gotov, da te nihče ne denuncira, da hodiš z otroci samo na izprehod, mesto da učiš? Nazadnje imamo pa tudi mnogo zastarelih nadučiteljev, ki na noben, način ne morejo dobiti do podrejenega učiteljstva toliko zaupanja, da bo res tudi v naravi poučevalo ne pa morda uro — špricalo.1) Ali naj naštevam še druge vzroke, zakaj tako malo uporabljamo naravo za učni pripomoček? Mnogo jih je še, ki pa bi kmalu odpadli, ko bi učiteljstvo izvedelo, da takemu pouku ni nasprotna višja šolska oblast. Zato bi bilo zelo umetno, da višji šolski svet izda za' tak pouk navodila, po katerih naj se ravna učiteljstvo. S tem pa nočem reči, da ostanimo do tistega časa v šolski sobi. Mnogo bi s tem izgubili učenci, a še več učitelji; kajti poizkusite in videli 2) Upajmo, da bi si take omejitve učiteljeve svobode pri pouku ne bi dovolila več nobena naših šolskih oblasti. Ured. boste, da se učitelj pri pouku v naravi ravno toliko nauči od otrok kakor otrok od njega. V naravi se pokažejo njegove lastnosti, šolska mora mu odpade z pleč in njegova individualiteta se razvije kakor roža na solncu. Tedaj ima učitelj ftriliko, da se seznanja z ,otroško naravo in jo studua. Otrokom se v naravi razvozljajo jeziki in te vprašujejo, pripovedujejo, prosijo kakor nikoli v šoli. V naravi boš spoznal otroka. V zadnjem času je Je po mnogih krajih uveden nerazdeljen dopoldanski pouk tako, da ostaja popoldne pouka prosto. In čeprav se to popoldne poiabi za pripravo za prihodnji dan oziroma za popravljanje zvezkov in drugo, vendar te lep dan zvabi, da greš v naravo. Povabi s seboj še svoj razred in videl boš, kolika je škoda, da ne poučujemo pogosteje v naravi. V naravi najde učitelj mnogo prilike vzgojno vplivati na otroške čute, posebno z ozirom na etiko in estetiko se da veliko storiti. Cim manj prisiljeno in manj vsiljivo se prednaša, tem dovzetnejše je otroku gradijo. Samo slučajno, mimogrede povedano se vtisne marsikaj globoko v otr Jško dušo, kajti otrok misleč, da to niti ni pouk, nego le privaten učiteljev pogovor, postane radovednejši ter nastavlja ušesa in oči, da mu ne uide niti besedica. Učenec ne vidi tedaj pred sabo več svojega učitelja, marveč spoštovanega prijatelja, morda odraslega brata. Ta občutek pa moremo \zgojiti v otroku samo v naravi, ker šolska soba je le preveč — šolska. V enem popoldnevu more otroška duša predelati več vzgojnega gradiva kot ga vsebujejo vsi moralni spisi v berilu. No. pa poizkusimo iti na izprehod! Lepega solnčnega dne smo se domenili, tfa se zberemo ob 2. uri na vasi, kjer pelje s ceste posiranska pot v naš imenovani kraj. Tam stoji kažipot našega planinskega d.uštva z napisom: Na Golico, 3 ure. Deska pa je že na pol odradla. Pri k-m kažipotu «no se zbirali; obrnem se proti njemu in na glas preberem za-čmeli natis. Otroci store seveda isto z menoj! Vprašam, zakaj je oo postavljen ta kažipot. To vsi vedo. Saj mi, ki smo na Jesenicah, vendar vemo katera pot pelje na Golico, lahko bi kažipot podrli, ker je že itak star. Terav dovolj srbohrvaščine. Praktičen pomen bi imel kvečjemu pouk cirilice, ki je v sedanjih razmerah morda res potrebna, spoznati pač moramo srbohrvatsko slovstvo. In sicer? Ali naj nam srbohrvaščina odslej posreduje svetovno kulturo, kakršno nam je posredovala preje nemščina? Ni ga, ki bi se upal to trditi, saj je menda vsakemu jasno, da stojimo Slovenci kulturno in civilizatorno daleč pred našimi južnimi brati. In menda ea tudi ni, Jci bi se upal trditi, da lahko živimo odslej v Jugoslaviji brez vsakih tesnejših zvez s širokim zunanjim svetom, s svetovno kulturo. Obratno, poprej smo bilf več ali manj prisiljeni capljati za razvojem, duh časa nas je več ali manj prisiljeno vlekel naprej, v Jugoslaviji bomo navezani le sami nase, na lastno inicijativo, na lastno pridnost. Predpogoj vsega našega nadaljnega razvltka je, da vsa naša inteligenca tudi v bodoče perfektno obvlada vsaj en svetovni jezik, ki naj bi nas. kakor omenjeno, vezal s svetom in s svetovno kulturo, ki naj bi nam posredoval vse največje kulturne pridobitve ostalega sveta. Lepo je bratstvo in vse jugoslovansko čuvstvovanje, a srbohrvaščina ni svetovni jezik, ki naj bi izpolnjeval to veliko nalogo, zato se že danes vsi šolniki ogrevajo za to, da se poučuj v naših šolah ,,tudi" en moderni, svetovni jezik, to je nemščina, francoščina, laščina, ruščina ali angleščina. Kaj torej? Za uvidevnega in objektivno presojajočega človeka izbira ne bo težka in se bo na tihem vsak odločil takoj za nemščino. samo povedati si tega ne bo upal, da se ne proglasi za izdajalca, germanofila ali še za kaj hujšega. Kakšen zmisel naj ima za nas ruščina, francoščina ali pa angleščina kot edini obligatni jezik v naših šolah. Res, veliki jeziki so to z ogromno kulturo in staro civilizacijo, a živeli so doslej daleč od nas, z njimi nismo imeli skoro prav nobenih stikov, ne kulturnih, še manj pa gospodarskih, da, saj je celo ogromno ono število naše inteligence, ki sploh niso čuli še v svojem življenju govoriti rojenega Rusa, Francoza ali Angleža, širše plasti našega naroda pa z njimi sploh ne pridejo v prav nobene stike. Pouk angleščine, francoščine ali ruščine bi imel tedaj pri nas prav malo praktičnega smisla, ker nas ne bi nikdar privedel v tesnejše stike s temi narodi in njihovimi kulturami ter bi zato njihovega jezika tudi nikdar pošteno ne obvladali. Ostane le še pouk laščme in nemščine. Z Italijanami bomo imeli v bodoče mnogo opraviti, politično najbrže največ, zato bi govorilo za pouik italijanščine marsikaj, a tudi marsikaj protti. Gosipodarske zveze med Italijani in nami prav gotovo ne bodo nikdar tako tesne, kakor med nami in Nemci. Lahom bomo pošiljali naš les in uvažali od njih kake malenkosti, med tem, ko bomo pošiljali lahko Nemcem prav vse naše eksportne produkte in dobivali od njih ogromno večino naših importnih potrebščin. In posredovanje svetovne kulture? Kdor pozna nekoliko laško znanost in umetnost, mora priznati, da bo res kaj solidnega od niih prav težko dobiti. Njihova novejša umetnost je večji del posnemanje tujih vzornikov, v znanstvu pa sploh še niso odkrivali tujih svetov, oziroma ustvarjali velikih sistemov. Ves italijanski značaj je večini našega naroda nekaj tujega, skoro bi rekel šarlatamskega. Ostane torej le še nemščina. Stoletja smo živeli v nemški šoli, oni solidni, natančni nemški šoli in kdor le objektivno pomisli, mora priznati, da je baš ta nemška šola ono, kar nas dviga pred naše južne brate, ki so bili vzgojeni deloma v madjar-ski, deloma pa v turški mentaliteti. Vpliv te solidne nemške vzgoje se je pokazal takoj ob preobratu, nas vzdržuje še danes in bo vzdrževal vse sedanje pakoljenje. Živeli in razvili smo se dalje v velikem gospodarskem kompleksu, kojega centrum je danes Nemška Avstrija. Vse niti našega gospodarskega življenja so ozko zvezane z onimi v prejšnjih avstrijskih pokrajinah in abotna je misel, da je mogoče gospodarsko življenje v par letih uravnati v drugo smer. Ne. še dolga desetletja bo živelo naše gospodarsko življenje v najtesnejših zvezah z onim med Nemci, še desetletja bomo navezani na najživahnejše izmenjavanje vseh produktov, ne glede na to, da tudi med nami živi precejšen procent Nemcev. Vsi ti faktorji pa nas naravnost silijo, da gojimo tudi v bodoče še nemščino v naših šolah v naj-izdatnejši meri; zlasti zato še, ker bo vsakemu našemu inteligentu dano, da se še potom konverzacije popolnoma privadi nemščine v govoru in pisavi, sicer ne več v taki meri kot preje, a baš to naj bo vzrok, da posvetimo pouku nemščine še večjo pozornost, nego preje. Cilj naših učnih načrtov bi moral biti, da mora vsak absolvent srednjih učilišč popolnoma obvladati nemščino. Ni to odslej več ona nemščina, ki je bila nekoč simbol naše sužnosti, marveč le svetovni jezik, ki nas veže s svetom in nam posreduje svetovno kulturo. Ce smo osvobojeni, se ne smemo postaviti na stališče štirinajstletnega fanta, ki je zapustil ljudsko šolo in arogantno koraka brez pozdrava mimo svojega nekdanjega učitelja. Obratno, čim bolj doraščamo, tem "bolj potrebujemo opore starega, izkušenega in pametnega moža in od Nemcev se nam bo učiti še dolgo, dolgo in mnogo se bomo lahko še naučili od tega naroda, ki ima morda razun srčne kulture prav vse vrline in sposobnosti. Kaj pa je s srbohrvaščino? Da nam ne more ln ne sme nadomestovati nemščine, je več kot jasno, zlasti ker smo si po jeziku s Srbi in Hrvati toliko sorodni, da se prav lahko sporazumemo, četudi govorimo vsak svoje „narečje". Kdor bo potreboval per-fektno obvladanje srbohrvaščine, se jo priuči v najkrajšem času. Potrebno pa je intenzivneje poznavanje literature jugoslovanske in v tem spoznavanju naj kulminira gojitev jezika. Sicer bo pa skupno življenje v eni državi že samo polagoma zabrisalo največje razlike. ' Tvornica učil. ' I Mnogo je članov učiteljskega stanu, ki lahko tvornici učil in potom nje vsemu šolstvu naše države mnogo koristijo. Na vse te se obračamo s pozivom, naj tvornici javijo . svojo pomoč v občo korist. Tvornica učil napravlja in prodaja zbirke rudnin, hroščev, metuljev, rastlin, na-gačenih ptičev, čveteranožcev. plazivcev, dvoživk itd. Učiteljstvo, ki hoče in more pri teh zbirkah sodelovati, naj se takoj javi z navedbo predmetov in pogojev! Sprejemamo vse predmete, izdelke, načrte, risbe, slike itd. za nazorni pouk. Prosimo prijav! Dobrodošle so nam slike in skice za zemljepisni, zgodovinski, narodopisni pouk. Kupujemo predmete za kemična in fizikalna učila, za somatologijo, za risanje, deška in ženska ročna dela, Ustrežete nam z lastnimi izumi.. ki jih posameznik v množini ne more izdelovati, tvornici pa bö to mogoče. Neizrabljeni kapitali posameznikov naj pridejo potom naše zadruge v skupno blaginjo! Poživljamo vse šole, naj nam naznanijo, koliko in katerih učil, samoučil in šolskih potrebščin si najprej žele. Predvsem hočemo ustreči najnujnejšim potrebam in zahtevam. Vse šole, učiteljstvo in učiteljska društva poživljamo k pristopu. Deleže po 100 dinarjev je plačati takoj ali pa v štirih zaporednih mesečnih obrokih. Upravni svet je za leto 1920. določil vpisnine 5 dinarjev. Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6. Filozofski slovar. (Dalje.) (Sestavlja dr. Franc Derganc.) 7. Substanca (lat. substantia, substra-tum, grš. usia, hypostasis, hypokeimenon) ali podstat je tisti del stvari, ki biva samo- stojno, neodvisno od drugih, ki ostaja stanoviten, stalen v toku izprememb, ki tvori ne-izpremenliivo jedro stvari kakor nositel; njenih znakov in svojstev, kakor na pi. ostane človek isti v najrazličnejših položajih življenja in čeprav se oblači v najrazličnejša odela. V najstarejši grški filozofiji pomeni substanca isto kakor materija (snov). Heraklitu je stanovitna le mena, izprememba (dogod-nost, nastoj). nasprotno poudarjajo eleati substanco kot samostojno, neizpremealjivo in večno jedro stvari, na čigar površini se menjavajo pojavi kakor minljive pene. Platon nahaja substanco samo v idejah (splošnih pojmih) in ne priznava eksistence vidnim, izpremenljivim predmetom sveta, materija zanj sploh ne biva. Ideje (pojmi) so mu živa in edina istima, a stvari le žive sence, slike (eidola) idej, torej baš nasprotno nego meni ljudski razum, ki pripisuje realno eksistenco le čutnim stvarem, a so mu ideje le žive sence, slike stvari. Aristotel razlikuje trojno substanco: snov, obliko in produkt obeh, a definitivne opredelitve substance ne more podati. Descartes imenuje substanco tisti predmet, ki za svoj obstoj ne potrebuje nobenega drugega. Razlikuje dvojno substanco, ne-ustvarjeno in ustvarjeno. Le neustvarjena substanca (bog) je prava substanca; ustvarjeni substanci sta dve, prostrana (materija) in misleča (duh) substanca. Njegov učenec Spinoza priznava z večjo doslednostjo samo eno substanco (boga), prostranost in miselnost sta mu le dva atributa iste božje substance. Proti racionalizmu starega in srednjega veka se je dvignila nova kulturna sila angleškega empirizma. Glavni steber v svetišču pojmovne konstrukcije je omajal John Locke s tem, da je označil substanco za nespoznatno nosilko (unknown substratom) svojstev. Radikalno je izpodnesel in podrl omajani steber njegov roiak David Hu-m e : nepoznani nekaj (Locke), na katerem lepijo lastnosti, je samo prazna fikcija človeške domišljije brez objektivne podlage. Dane so samo skupine svojstev in elementov, ki jih domišljija združuje v enoto. Elementi se vzdržujejo medsebojno in ne potrebujejo nikake posebne substance, notranje, nevidne opore ali nosilke. Skupina golobov tvori jato, a ta jata ni kak skrivnosten, samostojen ali neizpremenljiv golobnjak, ki bi združeval golobe In vzdrževal njih zvezo. V čem obstoji torej substanca jate? Če lovec goloba za golobom ustreli, uniči tudi ,,jato;', od vsega ostane samo beseda jata, za katero pa ne tiči nobena skrivnostna substanca. In kaj je substanca vode (Ha O)? Ce razkrojimo vodo v obe prvini vodika in kisika, dobimo namesto enotne spojine dve ločeni prvini v novi obliki, izpremenila se je torej samo obstojna oblika dveh prvin, ki pa vsled tega nista izginili v nič. Kam pa je izginila substanca vode, nevidna nosilka vseh svoj-stev vode? Ali ni taka substanca samo peto kolo v spojini vode, ker nahajamo že v prvinah samih vse tiste pogoje, ki vzdržujejo spojino vode? Kant obnavlja racionalistični pojem substance, rekoč: Ob vsi meni pojavov vztraja substanca, in nje količina se v prerodi niti ne pomnoži niti ne zmanjša. S c h o -penhauerju znači substanca isto kakor materija, sicer mu je substanca le brezpomembna in napačna abstrakcija materije s tajnim, zavratnim namenom, da vtihotapi pojem duše kot nematerijalno substanco. W u n d t u je substanca le „pomožen pojem" tega, „kar predpostavljamo za podlago menjajočih se položajev". Aktualizem smatra substanco za nepotrebno, ker mu je bistvo istine dogodnost, činovnost brez sub-stancijalne podlage. Tako se je tudi pri poizkusu definicije substance ponovilo isto elementarno spoznanje, da filozofija še ne pozna stalnih in gotovih pojmov, da je naša delna, provizo-rična resnica le seme, iz katerega se počasi, polagoma razvija in rase drevo spoznanja. Marsikateri pojem je samo ekonomično in pomožno sredstvo logike, da človek ž njim skupino znakov krajše izrazi in se v gneči mnogoličnih pojavov laže spozna. Bivajo samo prvine in njih spojine. Ekonomičnim pojmom ne odgovarja v prirodi nikak poseben, istinit predmet razun prvin, ker izražajo samo subjektivno razmerje človeške misli do prirode. Zato se ne moremo prečuditi modernemu prirodoslovju. s kako naivno sigurnostjo in slepoto za notranja protislovja se poslužuje pojmov snovi in oblike, snovi in moči, substance in energije. 8. Energija (gr. energeia, lat. actus, ope-ratio) nam služi v dvojnem pomenu, v filozofskem in fizikalnem. Pojem energije je uvedel v filozofijo Aristotel, ki nahaja bistvo prirodne do-godnosti v prehajanju položaja možnosti, snovi v položaj istinftosti, oblike. Vsaka stvar nastopa v dveh fazah ali načinih eksistence: iz kaotične, neoblikovane faze gole možnosti, relativnega nebitja (dynamis, po-tentia) prehaja v fazo prirodnega smotra, v fazo popolne, dovršene oblike (entele-cheia ali energeia, actio, actualitas). Isto-tako razlikuje filozofija v srednjem veku energijo in potenco. V fiziki pomeni energija sposobnost telesa. opravljati mehanično delo, premagovati upor ali pa množino delovne sposobnosti. Ostwaldu je energija tisto kakor delo, ali vse kar iz dela nastaja ali se v delo izpreminja. Razlikujemo aktualno (kinetično, mehanično, gibno) in potencialno (virtualno, statično, napeto) energijo, ali energijo gibanja in gibne sposobnosti. Aktualna energija je brzina, s katero deluje gi-bano ali gibajoče se telo. na pr. padajoče telo, iz puške leteča krogla. Potencialna energija je v telesu „nakopičena" delovna ali gibna sposobnost, n. pr. kemična energija dmamita, v uri navito pero, v semenu sikrita energija rasti. Vsa dogodnost v prirodi obstoja v prehajanju potencialne energije v aktualno ali narobe; vsa dogodnost se vrši v dvojnem ritmu koncentracije moči (nabiranje potencialne energije, tvorba semena) in disperzije, eksplozije moči (gibanje aktualne energije, rast semena). Natančne fizikalne preiskave (Mayer, Helmholtz) so dognale, da je vsota aktualne in potencialne energije stanovitna, vedno enaka (zakon o ohranitvi energije). Helmholtz pravi: ',Vse izpreminjanje v prirodi obstaja v tem, da izpreminja delovna moč obliko in kraj, ne da bi se izpreminjala nje množina. Vsemirje obsega enkrat za vselej gotov zaklad delovne moči, ki ga nobena menjava pojavov ne more izpremeniti. niti pomnožiti niti zmanjšati. Po G i 1 b e r t u biva samo ena energija, gibana materija. Energija je „vsak kos materije (telesa) v stanju gibanja ali gibne sposobnosti". Energetika (Helm, Ostwald) je poseben, svetoven nazor, ki hoče iztrebiti „znanstveni materijalizem" in vidi v energiji skupno substanco fizičnih in psihičnih predmetov. Vse je energija, materija je samo „prostorno sestavljena skupina energij". Prirodna dogodnost je ali premikanje energije v .prostoru ali medsebojno prehajanje razjičnih energij. Ostwald je razširil energetiko tudi na etiko in postavil „energetičen imperativ": Ne zapravljaj nobene energije, izkoristi jo! V psihologiji pomeni energija moč in jačino volje. (Dalje prih.) Obvestilo uredništva. Razmere nam kopičijo najrazličnejše ovire in težkoče, s kakršnimi se nismo borili niti med vojno. Prisilile so nas, da moramo za letos prekiniti nadaljno priobčevanje dr. Fr. Dergančevega „Začaranega sveta". Gospod pisatelj ie bil tako prijazen, da nam je obljubil dati nadaljevanje na razpolago tudf pozneje, in upamo, da dospemo prihodnje leto že tako daleč. da zaključimo to zanimivo razpravo. Vnovič pa prosimo, naj imajo potrpljenje „Popotnikovi" sotrudnOji in naročniki. Urednik. HB Akvarelne In tempern barve, Günther Wagner-jeve umetniške in najfinejše tehniške akvarelne ::::::: barve prekašajo glede čistoče, sijajnoati, me-levitostl in trpežnosti vse doslej) znane izdelke. : Najprikladnejša znamka za šolsko rabo i Günther Wagner-jevi tekoči tuši prevladujejo «velovni trg! Gospodom učiteljem risanja so na zahtevo napleski (namazi) in oenik na razpolaganje. GÜNTHER WAGNER, Hannover in Dunaj X/l. Obstoja od 1838.1. —» 40 odlikovani. Cenjenemu učlteljstvu In slavnim okrajnim šolskim svetom priporočamo v obilna naroČila vse predpisane Šolske tiskovine po najnovejših vzorcih, najnovejše mladinske spise lastne In druge zaloge, poStne in druge tiskovine sa Šolsko uporabo na ljudskih, obrtnih in meščanskih Šolah, učne načrte, razne napise na lepenki Itd. - Zahtevajte cenik, ki se poSIJe brezplačno in poštnine prosto. - Vsako leto izide ,Ročni zapisnik' z osebnim Statusom in imenikom vseh Sol po slov. delelah. UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI registrov, zadruga z omej. zavezo Frančiškanska ulica 6. Hranilnica In posojilnica „Učiteljskega tonila"j'Ljubljani registrovanalzadnigalzlomejeniin jamstvom. Zadružaik zadruge postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K se vplača naenkrat in se obrestuje po 5°/0. Vstopnine se plača 2 K. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 4"/0. Obrestovanje se pričenja s 1. in 16. vsakega meseca. Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 2 K v znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se principijelno ne odgovarja. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6. Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek in soboto od lh 17. do '/218. ure. I____ Uiiiska gospodarska in kreditna zadruga v Celja r. z. z o. 7 ^ naroča in plačuje za svoje člane gospodarske potrebščine, časopise, knjige, plačuje zavarovalnino itd. proti mesečnemu odplačevanju. — Sprejema vloge od vsakogar ter jih obrestuje po 3°/o za učiteljstvo že za ves dotični mesec, ako dojde denar vsaj do 5. dne v mesecu, Bicer pa od 1. dne prihodnjega meseca. Sprejema tudi hranilne knjižice od drugih zavodov, ne da bi se prenehalo obrestovanjo. Posojila se dajo zadružnikom na osebni kredit proti primernemu poroštvu, in sicer proti mesečnemu amortizacijskemu odplačevanju ali tudi na drug način, Id se določi sporazumno med prosilcem in načelstvom. " Pet deležev se obrestuje kot hranilna vloga. - Zadružni lokal: Celje-Breg štev. 26. Za pojasnila se je obrniti na naslov: Učiteljska zadruga, Griie pri Celju Za odgovor je pridjati * ... v znamkah, sicer se ne odgovarja. g