PoStntea plačana
Leto XIU
gotovtuL
i štev. 195
Ljubljana, torek 23« avgusta 19)2
Cena 2 Din
UprAraiitTO; LjuMlaoa, ^aailjeT« ulica S. — Teleta« it 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratnf oddelek: Ljubi Jan«, Sele®» borgora aL 1 - TeL 3492 te 2492 Podružnic« Maribor. Aleksandroma eosts It 13 — Telefon «t 2455. Podružnica Cd je: Kocenova a lic*
it. 2. — Telefon St. 190 Račun! pr! pošt ček. zavodih: Ljubljana it 11842. Praga čislo 78.180.
W 10S241
Naročnina maš* mesečno Lha 25.—v aa inozemstvo Dtn 40—.
UredniStvo: LJubljana, Knafljera ulica 5. Telefoa St 3122 3123. 3124. 3125 te 3126. Maribor. Aleksandrova ccta 13. To« lefoo št 2440 (ponoS 2582).
Ce)ie Knfm^n »I * TM 5t tO«.
Rokopis? se ne vrača)o. — Oglasi po tarifu.
KH VI 3/3?/9 V imenn Njegovega Veličanstva kralja!
T>ežetoo sodišče v Ljubljani, oddel. VI je zaradi earedbe i dne 7. 4. 1932, s katero je bila d-oločen« giaivn* razprava, razpravljalo dne Ž8. 4. 1932 javn« rt"Xi predsod-stvcKin s. o. s. Kralja Irana v navzočnosti s. o. s. dr. Kobeta Ernesta im a. o. s. K oba.a Bo^omirja kot sodnikov in odvetniškega pripravnika Kraigherja Dužana kot. zapisnikarja, zasebnega tožilca imavca Josipa im njegovega zastopnika dr. Natlačena Marka, odvetnika v Ljubljani v »dsotnoBfcf obtoženca im branile« dr. Knafiiča Vladimira, odvetnika v Ljubljani, o obtožbi, katero je dvignil zasebni obeožitelj zoper Ravljena Davo-rina zaradi 61. 52 zakona o tisk o io po pr-djogu, stavljenem po točiteljn, na.j 5« obtoženec obsodi v zmislu obtožbe ter po predlogu braDii^a, naj se obtoženec oprosti, dine 26. apriia 1062 razsodilo tako: Obtoženec Ra.vljeu Davorin, vin pok. Josipa m Marije roj. Sodič. rojesD dne T. 11. ia>8 v Šoštanju. tja pris-t-o-jM. stanujoč » Ljubljani, Stari trg št. 7, rimo. kat. vere, ože-njen, f>d!govorn: urednik "Jutra«, brez imera. kaznovan enkrat radi SI. 52 zak. o ti«ku, v prostosti, je kriv, da je kot o-dgovorni urednik dnevnika >Jutro< pri-e-b&il v it. 28 »Jutra« z dme 3. II. I£i2 na tretji strani v 5. stolpcu med Dopisi iz Trbovelj med družina o zasebnem tož-iicu Zmavcu Jožetu sledeče: ».Ve dnipa.de ae nam pa, da se je zatekel k pobiranju podip«*>v prebinraIstva, ki o celi zadevi ne more b;-t3 in ni informirano,« 8 tem pa priobčil in raznese! » zMcbneim »ožiileu nekaj neresničnega. kar utegne ^'■oiovati ča^tt zasebnega tožilca 2-mavca Jožeta. Zakrilil je s tem prestopek klevete po 61. 52 zakona <> tisku in se obsodi po 61. 56,11 zak. o tisku i nporabo § 71/t. 5. k. z. na 180 Din in 120 Dim de-Tiarn« kazni, v slučaju neizterljivosti na 5 dni zapira. po 81. n? zakona o tisku na 120 Din materialne <>dškoinine zasebnemu tožilcu Zmavru Jožetu; po 81. f,', zak. 0 tisk u na objavo obsodbe na čelu lista »Jutra« v drugem listu, ki irMe po pravomnčnostl sodibe, in po | 310 k. p. v plačilo stroškor kaizen-itefa p--v»D0T«nja, ki se izreke za izterljive. Denarno kazen je plačati v enem mesecu po pravomočnost! &o<ibe.
RAZLOGI: Obtožene« prrana^a, da je kot odgovorni urednik dnevnika »Jutro« priobčil v d-apč&Lh is Trbovelj o zasebnem obtoži tel ju, aa je bii kot katehet od»tav!jem, da je vložil pritožbo, med drugima tudi inkriminirani stavek. Zagovarja se pa, da ni s tem reeeno, da je zasebni tožile« sam akcijo pobiranja podp:wv zasnoval in organiziral ki da sploh ni » tem o zasebnem tožilcu priobčemo ničesar nečastnega. Ker pe je v inkriminiraneim stavku izrečena trditev, da se je zastbni tožilec zatekel k pobiranju _ podpisov prebivalstva, ki o eeli zadevi oi informirano, je s tem jasno izraženo v ivezd s celim člankom, da se zasebnemu tožilcu očita, da je v svojo osebno korist izrabil! neinformiranost prebivalstva, ki intervenira zain]. ne da bi vedelo zakaj je bil zasebnf tožilec odstavljen. Tako izrabljanje pa bi bilo, ako bi bilo resnično, po mnenju -sodišča za zasebnega tožilca nečastno in bi mu utegnilo škodovati na časti. Tega se je zavedal tudi pisec imkrimiiniranega stay-ka= ki =am z besedami: »ne dopade se nam« obsoja tako de'aaje. Ker pa obtoženec niiti ne trda. da je bo kar se za-ebnemu tožiJc-u v inikrim.miTanem stav ku očita, da se je namreč zatekel k pobiranju pod-pi*ov ki . . . resnično, je podan dejanski stan klevete po čl. 52 zak ona o tisku in je kriivd orek utemeljen. V tenorju obtožnice je naveden ves članek o zadevi ka-teheta Žma-vca. vendar je \i razlogov obtožnice razvidno, da zasebni udeleženec inkriminira le stavek, ki je v rareku sodbe, ker resničnost dragih v članku navedenih trditev niti ne oporeka, oziroma J-ib direktno ali vsaj indirektao priznava. Za.to se sodišče z oeta-lim člankom sploh ni bavilo. Kazen po 81. 5S/i k. z. o tisku je zapor do treh let im denarna kazen. Olajšilno je, da so se v resnici pobirali v korist zasebnega tožilca pod-pisi in da je žahter malen-fcr«taa. obtoži'.no pa povratek. Z »ri.roro na olajsrine okoin-osti je sodišče kazen po § 71/t. 5. k. z. _ouwliIo im jo smatra v izrečeni meri za krivdi primerno. Ostali izreki sodbe temelje na citiranih zakonitih do-ločil ih.
V Ljubljani, dne 26. aprila 1935. Kralj m. p.
Gnil m. p.
Nova ureditev pristojbin
v bolnicah
Pristojbine za prvi in drugi razred bodo enotne, pristojbine za tretji razred pa se bodo ravnale po
višini davka
Beograd, 22. avgusta, p. Minister za so-ciahno politiko in narodno zdravje je predpisa! pravilnik o bolniških taksah za zdrav-
»nje v državnih in banovinskih bolnicah ter bolniških ambulancah. Po tem pravilniku so osebe, ki plačajo letno največ do 60 dinarjev neposrednega davka, računano brez doklad. oproščene plačila bolniških stroškov. Takse v tretjem razredu državnih in banovinskih bolnic so odmerjene takole: Osebe, ki plačajo letno neposrednega davka od 60 do 200 Din, plačajo 20 Din dnevno, osebe z davkom od 200 do 500 l>in. dnevrK 30 Din, osebe z davkom od 500 do 2000 Din letno, dnevno 4n Din, in osebe, ki plačajo letno nad 2000 Din neposrednega davka, plačajo dnevno 50 Din. Brez ozira na višino plačanega davka znaša taksa v drugem razredu 70. v prvem razredu pa 100 Din dnevno.
Člani zadrug in vdove, k! imajo več kot tri nedoletne otroke, so oproščene plačiia bolniških taks, ako neposredni davek, ki ga plačujejo, ne presega 100 Din. Če presega 100 Din do 500 Din, plačajo dmevno 20 Din, pri davfcu od 500 do 2000 Din plačajo dnevno 30 Din in pri davku nad 2000 Din dnevno 40 Dn.
V bolnicah za duševne bolezni so osebe, ki plačujejo letno do 100 Din neposrednega davka, oproščene plačila stroškov. Za tretji razred znašajo bolniški stroški za te bolnice, ako plača bolnik 1% do 300 Din davka, dnevno 5, od 300 do 500 Din davka dnevno 10, od 500 do 2000 Din davka dnevno 20 in nad 2000 Din dnevno 30 Din. V drugem razredu znaša taksa brez ozisa na višino, davka 40 Dhi, v prvem razredu pa 80 Din. Pri neozdravljivih boleznih in pri
boleznih, ki trajajo nad pet let, noSi po poteku tega roka vse stroške država.
Pravilnik določa tudi} takse za posamezne intervencije, preiskave in operacije. Pri operacijah uporabljena zdraviila, obvezo itd. se ne plačajo posebej. Pri transfuzijah krvi mora bolnik sam plačati odškodnino onemu, ki da na razpolago svojo kri. Starši plačajo za otroke do 10 let samo polovico one takse, ki bi jo morali plačati po višini svojega davka.
Za uslužbene osebe, ki niso podvržene obveznemu zavarovanju za primer bolezni in nezgode plačajo za dobo štirih tednov bolniške stroške oni podjetniki, pri katerih je dotlčnik obolel, ako plačajo ti podjetniki letno nad 60 Din neposrednega davka, če podjetnik teh stroškov ne more splačati, jih plača "pristojna občima obolelega., odnosno banovina. Za zdraviljenle takih oseb do preteku te dobe nosi stroške država, za banovinske uslužbence oa banovina.
Č-e 'držaiviiii uslužbenci zdrarviioo v T*r-vflm ali drugem razredu, morajo plačati raizJiiiko med imaks-malno tairifo za. tretji razred in .med tarifo za ivrvl. odnosno dm-0i razred.
Za intervenoijo (operaolje), zdravila itd. plačajo bolniki drugega razreda 30 odstotkov več kakor določa tarifa za tretji razred. Stroški za oneraoije itd. se moralo v prvem im drugem razredu otačati no 10 dneh. bolniška oskrba p.a za 15 drvi v naorej. Bolniki tret^esra raizreda, ki morajo sami nositi bolniške stroške, a ori smreil«*-mi! t bolniteo niitmajo tzkaza o Tvla&anih davkih zaradi odmere r^ne ho^iSkflh stroškov. morajo -položiti 300 Dim kavoiie. ki pa se fim po obračunu vrne.
Ves dohodek teh taks služi za kritje rednih i>r«računs kih potrebščin iDosajmeznith bolniic.
Pravilnik stoT>5 t veljavo z dnem objave v >91užbeniih Novimah«.
Proces proti generalu Sanjurju
Razprava se bo pričela v sredo ali četrtek — Dramatična naključja
Ogromno zanimanje Javnosti
Madrid, 22. avgusta. A A. Generalu San-Turju in trem druaim glavnim sokrivcem bo sodil v sredo ali četrtek šesti oddelek najvišjega sodišča. Državni tožilec zahteva za glavnega obtoženca generala Sanjur-ja smrtno kazen, za njegovega sina in za dva druga glavna obtoženca pa dosmrtno ječo.
Madrid, 22. avgusta. A A. Proces proti generalu Sanjurju in drugim udeležencem nedavnega monarhističnega prevrata vzbuja 'tdalje večje zanimanje javnosti in ča-
sornsja.
Slučaj je nanesel. da bo sedanjim upornikom sodilo taisto vrhovno sodišče, ki je v marcu 1931. leta oprostilo člane revolucij cmarnega odbora, med drugimi nje-
govega voditelja, sedanjega predsednika španske republike Zamoro.
Zanimiva je izjava, ki jo je dal glavni državni tožilec španske republike o kape-tanu Sanjurju, sinu glavnega obtoženca generala Sanjurja. Kot človek, je dejal državni tožilec, obžalujem kapetana Sanjurja, ki bi moral v kratkem stopiti pred oltar s svojo zaročenko. Da bo stvar še bolj čustvena, je slučaj hotel, da je kapetano-va zaročenka hči sodnika, ki bi moral soditi svojemu bodočemu zetu. Cisto razumljivo je. je končal državni tožilec, da je bodoči tast kapetana Sanjurja prosil, naj ga razrešijo sodniške dolžnosti v tem procesu.
Žalostna bilanca
Curih, 22. avgusta, č. Tukajšnji »Avan-ti* objavlja statistične podatke o ^ntifa-šistih, ki jih je v prvih 6 me" t. 1. obsodilo fašistično posebno sodišče za zaščito države in javne varnosti v Italiji. Pred tem sodiščem se je v tem času vršilo 38 procesov. Obsojenih je bilo skupno 126 oseb na 1461 let, 7 mesecev i.n 15 dni ječe. Dva sta bila obsojena na smrt in ustreljena v hrbet.
Trgovinska pogajanja med Franci io in Ameriko
Pariz, 22. avgusta. AA. E>anes ob 16. uri so se sestali francoski in ameriški zastopniki k prvi seji v trgovinskem ministrstvu. Zastopniki obeh vlad bodo skušali poiskati osnove nove trgovinske pogodbe med Francijo in USA.
Madžarski fašisti
Budimpešta, 22. avgusta. AA. Madžarski narodni socialisti so začeli posnemati svoje tovariše v Nemčiji. Snoči je skupina 30 fašistov v kroju nadlegovala ljudi, ki so se vračali z izletov v mesto in so nosili socialno-demokratske znake. Zaradi tega je pršlo do izgredov. Policija je aretirala 8 narodnih socijalistov.
Nesreča visokega fašističnega funkcionarja
Trst, 22. avgusta, d. Direktor fašistične organizacije za inozemstvo Pietro Pa-rini se je v nedeljo hudo ponesrečil. V spremstvu meniha Salosa iz Padove se je vozil z avtomobilom v Asiago. Na nekem ovinku se je avtomobil prevrnil, šofer se je ubil, Parini in menih pa sta bila hudo ranjena ter so ju v nezavestnem stanju prepeljali v bolnico.
FRONTA BRITSKEGA IMPERIJA
PROTI OSTALEMU SVETU
Usodni ukrepi ottawske konference — Medsebojne preference med člani britskega imperija - Pogodbe so sklenjene za pet let
London, 22. avgusta, r. V tukajšnjih političnih in gospodarskih krogih zatrjujejo, da sporazumi, ki so bili doseženi na imperijski konferenci v Ottawi glede gospodarskega sodelovanja med Veliko Britanijo in njenimi dominioni ter kolonijami, še niso končnoveljavni. Tvorili pa bodo podiago za poznejše pogodbe, ki jih bo sklenila Velika Britanija z vsakim dominionom posebej in posamezni dominioni med seboj. Vsi doseženi sporazumi so izrazito gospodarskega značaja. Mnogi gospodarski krogi so mnenja, da ne bodo mnogo doprinesli k gospodarskemu ozdravljenju britskega imperija, pač pa utegnejo izzvati nezadovoljstvo v Zedinjenih državah, pa tudi pri drugih državah, ki so zavzemale dosedaj važnejše pozicije na tržiščih britskega imperija. Dokumenti, podpisani na zaključni seji v Ottawi, ne bodo objavljeni. Objavljena bo le resolucija, ki pa vsebuje samo načelne smernice za sklenitev cele serije pogodb med Veliko Britanijo in njenimi dominioni. Te pogodbe bodo brez-izjemno zasnovane na sistemu preferenč-nih carin.
Po zaupnih informacijah bo Velika Britanija brez formalne spremembe obstoječih carinskih tarif za uvoz tujih proizvodov priznala dominionom in kolonijam znatne olajšave in prednosti pred državami, ki niso članice imperija. Tako bo n. pr. kanadski les pri uvozu v Anglijo obremenjen s carinami in taksami za 20% manj kakor les iz evropskih držav. Za uvoz svežega in suhega mesa bo Angli ja uvedla kontingente, da bi na ta način šla na roko Avstraliji in Novi Zelandiji, ki bosta pri uvozu mesa v Anglijo dobili večje kvote in se jima ne bo treba bati konkurenca. Vsem dominionom in kolonijam bo dala Anglija uvozne in carinske olajšave v približnem iznosu 15% za uvoz masla, sira in jajc. Enake koncesije bo u Ji Anglija Kanadi in Avstraliji tudi za uvoz žita, moke in drugih kmetijskih pridelkov. Kanada bo razen tega dobila enake olajšave za uvoz nekaterih drugih pridelkov, zlasti mine-ralij. Kot kompenzacijo za te olajšave bo Kanada kupovala v Angliji jeklo in železo. Razen tega bo priznala Angliji za 200 industrijskih izdelkov prost uvoz v Kanado.
V angleških političnih krogih se naglasa, da so koristi, ki jih bo imela od sklenjenih sporazumov Velika Britanija, skoro neznatne v primeri z onimi, ki jih bo imela Kanada; ti krogi izjavljajo, da je dosegla na ottawsld konferenci največji uspeh Kanada.
Po vesteh iz New Yorka so v ameriških gospodarskih krogih zelo vznemirjeni in ozlovoljeni zaradi sporazuma med Anglijo in Kanado glede uvoza angleškega jekla in železa v Kanado. Nekateri ameriški listi zahtevajo od ameriške vlade, naj takoj podvzame odločne mere, da zaščiti ameriško produkcijo železa, ki bo po tem sporazumu popolnoma izrinjena s kanadskega tržišča. Nekateri listi mislijo, da bi mogla Amerika ob priliki razprave o vojnih dolgovih pritisniti na Anglijo ter doseči enake pravice za svoj izvoz kanadska tržišča.
j>Daily Telegraph« poroča, da so tudi v sovjetskih krogih zel' presenečeni zaradi sporazuma o preferenčnih carinah in je boj . da bo s tem onemogočen sovjetski uvoz žita in lesa.
Dvasiajst pogodb
Ottawa, 32. avgusta. AA Na pravkar zaključeni imperijalni konferenci so podpisali 12 pogodb med Anglijo in dominijond in dominioni med seboj. Zaemkrat še ni mogoče pregledati posledice teh pogodb v gospodarskem življenju prihodnjih mesecev in let. Zdi se pa, da te pogodbe ne
I VELESEJEM
»Ljubljana v jeseni«
od 3. do 12. septembra 1932
Kulturna in gospodarska razstava. Kmetijstvo (razstava mleka, sira, medu, zelenjave, jajc, vina).
Perutnina, kunci, goveja živina (3. in 4. DC.), konji (11. IX.), psi (8. DC). Alpinska razstava, tujski promet. Razstava slovenske knjige, umetnosti, fotografij. Razstava »Domače ognjišče«. Industrijski in obrtni oddelek. Revija narodnih noš 4. IX. Tekmovanje harmonikarjev 11. IX.
50 % popust na ž6l«®naoah. Legitimacij« po Dio 30.— »e dob« pri denarnih la/vodlih, županih in »b5rasikih uradih, večjih po«ta<ja.h dravske banovine m bdJ.j^tar nah »Putaika«. — Preooč-išča preskrbljena. 11081
bodo vplivale na cene živil, kajti uvoz iz drugih držav s temi pogodbami ne bo tako omejen, da bi mogle popolnoma stopiti v veljavo preference med Anglijo in njenimi dominioni. Vse pogodbe so sad kompromisov in bodo veljale večinoma le pet let Poučeni krogi trde, da tudi ta konferenca ni mogla v celoti izpremeni-ti posebnega geografskega položaja Anglije, ki je vendarle navezana na Evropo.
Objava pogodb
London, 22. avgusta. AA. Ministrstvo za dominione je objavilo vsebino pogodb, sklenjenih na imperijalni konferenci v Ottawii. Ministrstvo opozarja zlasti na to. da veljajo te pogodbe večinoma za pet let in da se po preteku te dobe avtomatično podaljšajo. Triletne so le pogodbe o mleku, mesu in drugih živilih. O ruskem dum-pingu v pogodbi s Kanado ni direktne opazke. Pač pa pravi pogodba, da je treba preprečiti uvoz iz države, ki bi skušala izpodkopati preferenčne koristi, ki sta si jih med sabo dovolili Kanada in Anglija
Sklicanje angleškega parlamenta
London, 22. avgusta. AA. Ottawske pogodbe bodo stopile v veljavo šele po ratifikaciji v zainteresiranih parlamentih Anglije in dominijonov. Zato se je v londonskih političnih krogih pojavila misel, ali ne bi kazalo sklicati angleškega parlamenta k zasedanju že pred 27. oktobrom. Po mnenju teh krogov bi vlada lahko skrajšala počitnice obeh zbornic in sklica- •
la angleški parlament k predčasnemu zasedanju. To bi bilo v soglasju z ravnanjem kanadske vlade, ki bo podložila ottawske pogodbe svojemu parlamentu v razpravo in odločitev že 15. oktobra. Podobno bi se lahko sestal tudi angleški par-lament sredi oktobra.
Preferenčna pogodba z Indijo
London, 22. ■ avgusta. AA. Pogodba z Indijo, ki je bila sklenjena na ottawski konferenci, daje Veliki Britaniji 10"/o preferenco za vse vrste gradbenega materijala, kemične izdelke in petrolej. Isto ^referenco bodo imeli bombažni oddelki, izdelki svile in umetne svile. Velika Britanija oa pušča Indiji za vse njene pridelke iti proizvode prosto pot v Anglijo, proti podobnim izdelkom in pridelkom iz drugih dr-žav pa uvaja 10°'n zaščito. Angleška vlada se nadalje obvezuje, da bo podpirala vsako sodelovanje med lancashirskimi tvorni-cami bombaža in bombažnimi plantažami v Indiii. Namen te?a ie, da bi lancashirpke tvornice predplovale predvsem bombaž i? Indije.
Kanada je zadovoljna
Otfawa, 22. a-vgusta. AA. O uspehu im-perijalne konference je predsednik kanadske vlade Bennet izjavil med drugim, da je kanadska vlada izredno zadovoljna s konferenco in z njenimi uspehi. Angleški imperij, kri se je dozdaj nahajal na razpotju, je zdaj lcreniJ na pot, ki vzbu zaupanje in nade. Položili smo osnove, na katerih bo mogoče zgraditi še tesnejša zveze imperialne vzajemnosti.
Rjavo-čma koalicija
Ugoden potek pogajanj med hitlerjevci in ceatanoin — Vedno nove kombinacije — V ospredju je zopet Schleicher — Gospodarski program Papenove vlade
Berlin, 22. avgusta, g. V zadevi koalicij skiih .pogajanj med cent rumom in narodnimi socialisti se zatrjuje, da se je bivši državni kancelar Briining h koncu tedna v bavarskih gorah sestal z Adolf om Hitlerjem in da sta se pri tej priliki oba politika dalekosežno sporazumela o 6rno-rjavi koaliciji v državi in na Pruskem. S poučene strani se glede tega naglasa, da so te govorice popolnoma neosnovane. Briining ni bil zadnji čas niti v bavarskih gorah, nit* ni imel razgovorov s Hitlerjem ali s kate rim drugim narodnim socialističnem vodi teljem. Bivši državni kancelar je bival samo v Monakovem, kjer se je sestal s preLa-tom dr. Kaasom.
Oficijelni voditelji centruma se za zdaj držijo še bolj v ozadju i.n prepuščajo prve razgovore o morebitni koaliciji onim stran kinim zaupnikom, ki pripadajo sindikalnemu krilu stranke. Značilno je. da se smatra za možno, da bi se narodna socialisti odrekli zahtevi po vodstvu državne vlade Po Hindenburgovi želji bi moral ostati zna/čaj prezidialne vlade za vsako ceno ohranjen, vendar pa naj bi te vlade ne vodil Papen, temveč morda general Schleicher, ki bi obenem ostal tudi državni brambni minister. Domneva se namreč, da bi bila kombinacija z generalom Sahlektorjem bolj sprejemljiva za centrum, lri bi na vsak način rad videl, da se sedanji državni kancelar odstrani, na drugi strani pa r»1 ta sprememba olajšala narodnim socialistom. da bi se odrekli vodstvu državne vlade, ker smatrajo Schleicherja za svojega človek«
V teku tega tedna »e bodo najbrle razčistili tudi gosmodansko-politični namen-državne vlade Držami kancelar Papen h.> ?e na zborovanju westfalskih kmetov v Mfinstru dne 28. t. m. izčrpno poročati o
programu vlade ze preskrbo dela. V po:1-tirnih krogih domnevajo, da bo pr; tam igrala misel aivtarkije važno vlogo in da bo državni kancelar označil kot prvo nalogo državne vlade učvrstitev in okrepitev notranjega trga.
6000 žrtev pouličnih bojev
Berlin, 22. avgiusta. g. V revija >Volks-warte«, M jo izdaja Ludendorff, objavaja izdajatelj sam pregled žrtev, fci so jih zahtevali v zadnjih tedmrih stran kairski boji v Nemčiji Piisec ceni izgube levičarskih Ln desničarskih strank približno enako in meni, da so vse OBgulbšle okori 6000 mrtvih in ranjenih, to je približno polovico nemških izgub v znani bitki pri Tannenbergu. V ©vojnih nadaljnjih izvajanjih meni L/mdendorff, da je Nemčija na pragu revoluoijoraaruih. dogodkov, ki bodo ralmihnifli, ko se bodo narodni sociaiistii polastiš!! oblasti. Nove zasilne odredbe položaja niso več bistveno spremenile, ker so prišle prepozno im so izzvale posebno v narodno sooialistiČLl stranki samo novo razburjenje
Prve smrtne obsodbe pred izjemnim sodiščem
Beuthen, 22. avgusta, g. Popoldne ob 5. je bila razglašena razsodba proti devetim narodnim socialistom, ki so bili obtoženi umora komunista Pietrerzucha. Izmed obtožencev so bili štirje, in sicer KotfSch, Miiller, Krentner in VVojniza zaradi političnega uboja obsojeni na smrt. Gostilničar Laohmann je bil zaradi priprav za ta nmor prav tako obsojen na smrt ter so mn bile obenem odvzete državljanske častne pravice za vselej. Obtoženi Hoppe je bil zaradi sokrivde pri umoru obsojen na tri leta prisilnega dela, dočim so bili ostali obtoženci oproščeni.
Agrarna konferenca v Varšavi
Beograd, 22. avgusta. AA. Na vabilo polljske vlade se bodo dne 24. t m. sestali v Varšavi Haaid stalnega odbora dtržav jugovzhodne Evrope na izredno sejo. Stalni odbor je sMicam z ozirom na predstoječo konferenco »Komisije za evropsko unijo«, ki se bo dne 15. septembra vršila v Stresi in na kateri se bodo pretresala nekatera vprašanja v zvezi s sklepi lozansike konference, in sicer vprašanje o podpori agrarnih držav jugovzhodne Evroipe ki pa vprašanja o racijonalnejšem reguliranju denarnega prometa. Države, ki so zastopane v agrarnem bloku, želijo tudi tokirat, da s predhodno izmenjavo misli opredelijo svoja stališča glede teh vprašanj. Našo državo bosta na konferenci zastopala dosedanja stalna delegata Milivoj Pilja, načelnik ministrstva za trgovino in induestrfjo in dr. Velimir Stojkovič, načelnik ministrstva za poljedelstvo.
Angleški prestolonaslednik na francoski rivijeri
Otmes, 22. avgusta. AA. Davi se je v tukajšnjem pristanišču zasidrala angleška križarka »Shropshire« z angleškim prestolonaslednikom na krovu. Angleški prestolonaslednik, ki ga sprem ja njegov brat, bo s svojim spremstvom ostal nekaj dni v Cannesu.
IzbolJšan ie odnosa ie v med Irsko in Anglijo
London, 22. avgusta. AA. Čeprav so uradni krogi dokaj rezervirani glede irske, ga vprašanja, vendar prevladuje mnenje, da je bil zadnji govor De Valere mnogo zmernejši kakor pa njegove izjave pred ottawsko konferenco. Angleški uradni kro, gi obžalujejo, da pogajanja, ki sta jih vodila na ottawski konferenci zastopnik Irske 0'KelIy in angleški minister Thomas, niso mogla iti dovolj daleč in da so bila omejena. Zato računajo, da se bodo od-nošaji med Anglijo in Irsko po povratku podpredsednika irske vLade v Dublin izboljšali.
Ponesrečen puc v Tirani
Dunaj, 22. avgusta, s. Po neki pariški vesti so v zadnjih dnevih protimoderni-stični krogi pripravljali puc v Tirani. Zarotniki so hoteli zrušiti kralja Zoga, vendar so jim prišla oblastva pravočasno na sled. Veliko število oseb je bilo aretiranih. Kakor se uradno ugotavlja, obseg zarote ni bil posebno nevaren,
Sovjeti vabijo avstrijske rudarje
Dunaj, 22. avgusta. AA. »Der Abend« poroča, da je sovjetski trgovski urad na Dunaju prejel dopis gospodarskega komisarja Sovjetske Rusije, v katerem opozarja sovjetski urad na Dunaju, da bi močan kontingent avstrijskih brezposelnih rudarjev lahko našel delo v Rusiji.
Trideset let
V življenju narodov doba tridesetih let ni dolga. Toda naš narod je ravno v zadnjih tridesetih letih preživel toliko burnega, raznolikega, obenem pa tudi važnega, da se nam početki tega razdobja zdijo tako oddaljeni, kakor da ležijo stoletje za nami. In vendar bi brez teh početkov ne bilo njim sledečega razvoja, ki je končno privedel do narodne osvoboditve.
Leto 1902 je rojstno leto idejnega preporoda slovanske akademske mladine. S tem letom so je začelo v našem štu-dentstvu narodno-radikalno gibanje, ki je tekom poslednjih let popolnoma pre-kvasilo smiselnost našega akademskega naraščaja in tekom kratke dobe vse naše inteligence.
Politične razmere v onih letih niso bile vesele; nacijonalni interesi so le počasi stopali v ozadje za političnimi. Leta 1901. so se bile ravno izvršile državno-zborske volitve, ki niso podale ravno najlepše slike v narodnem oziru. Nekaka letargija je vladala povsod.
Taka slika domovine se je kazala mladini, ki je tedaj dovršila srednje šole. Toda na srečo domače razmere niso vzela mladim srcem poguma — vzbudile pa ho zavest, da se ne bodo ozdravile z negativno kritiko, marveč s pozitivnim reformnim delom. Mladino je obšlo spoznanje, da mora reformacijo predvsem izvesti na sebi in v sebi.
Smotreno gibanje se je pričelo na Dunaju, kamor je prišlo tisto leto neobičajno veliko število mladih akademikov. Začetnik, prvi organizator in priznani voditelj tega gibanja je bil mladi Gregor Žerjav, takrat jurist, prvega semestra. Žerjav je ostal voditelj narodno-radikal-nega dijaštva ves čas svojega akademskega življenja in ostal voditelj naše mlade inteligence tudi po dovršenih študijah v domovini.
Mladi akademiki na Dunaju niso našli v akademski »Sloveniji« tega, kar so si želeli. Niso se gojile sicer navade nemških dijakov-buršev, pač pa se je razpa-sel nekak nezdrav kozmopolitizem, združen z apatijo dn nacijonalnih problemov. Gibanje za slovensko vseučilišče je sicer dalo mlademu idealizmu nove hrane, toda to ni bilo dovolj. Mladina si je hotela reformirati svoje ognjišče, društvo »Slovenijo«, in ji s točno fiksiranim programom začrtati pot in opredeliti njene naloge. Društveni program je bil plod dolgotrajnih načelnih debat. Vsaka točka se je obravnavala od vseh strani. Prva in temeljna točka programa je bilo načelo: narodni dolžnosti se klanjajo vse druge.
Prvo načelo je tedaj bilo strogo naci-jonalno. »Radikalizem« se pa ni umeval kot kričav šovinizem, ampak kot zavestno vsestransko delo, čigar edini končni cilj je narodova korist. Vodilo bi preko okvirja tega članka, da bi razpravljali v vseh
točkah prvega narodno-radikalnega programa. To bo naloga zgodovinarja, ki nam bo podal zgodovino dela akademske mladine v našem narodno-političnem življenju. Ta zgodovina bo bogata in častna.
V	okviru »Slovenije« se je osnoval še ožji krožek »Politično-izobraževalni klub Skala«. Klub je imel redne sestanke, na katerih so se razpravljala politična in gospodarska vprašanja. Motrili so se od-nošaji v domovini, poročila o nacijonal-nem gibanju v vseh slovenskih pokrajinah so bila stalno na dnevnem redu. Brezdelnost in breznačelnost v naši politiki je kazala mladini, polni zdravega optimizma pravo pot. V »Skali« so se postavile naslednic smernice:
»Akademiki so bodoči voditelji naroda; če hočeio torej, da bo imel narod boljše voditelje, morajo reformirati sami 6et>e. Stanovska izobrazba ne zadostuje, treba si je pridobiti splošne izobrazbe, obširnega obzorja. Spoznavanje socialno-ekonom-skiih vprašanj bodi glavna podlaga te splošne izobrazbe. Akademik naj proučuje politiko kot vedo. Ustvari si naj samostojuo politično prepričanje brez vsakega apno-rizma. Zato naj se ne vdinja že v dobi študij političnim strankam. Pogubna je bla-zirana resignacija; vera v narodovo bodočnost bodi vodnica za življenje in delovanje mladega Slovenca. Narod pa se ne bo rešil z govorjenjem, ampak le z delom Narodni interes mora zediniti v vseh slučaj-h tudi strankarsko si protivne dele naroda.«
V	prvih mesecih 1. 1902 je »Slovenija« sprejela predloženi narodno-radikalni program: Narodno-radikalno gibanje je postalo vodilno in je kmalu zavladalo tudi v Pragi in Gradcu. Seveda ni manjkalo ljudi, ki so se rogali idealistom in ki so odklanjali »nezrelo« ideologijo. Toda načela so prodrla, akoravno je bila njih glasnica najmlajša generacija.
Tako je bil izvršen preporod vsega resnega akademskega dijaštva. Zato je bila v polni meri utemeljena konstata-cija, ki je bila izrečena na tržaškem shodu narodno-radikalnega dijaštva 1. 1905.: »iz idealnega dijaka je nastalo idealno dijaštvo«, končno za vso predvojno akademsko mladino.
Miselna osnova radikalnega pokreta se je polagoma razširila na vso slovensko inteligenco. Zlasti sta se bolj in bolj utrjevala nacijonalni pozitivizem in trdna vera v narodno bodočnost. Naša naci-jonalna odpornost je bila vedno silneiša. Bila je eden bistvenih pobojev naše osvoboditve.
Danes živi naša akademska mladina v drugih razmerah, 'takor je živela ona pred vojno. Novi časi rodijo nove ideje, zahtevajo nova pota. Toda če gledamo danes na ideie-smernice, ki so jih propagirali že pred 30 leti mladi Žerjav in drugi stvaritelji radikalnega dijaškega pokreta, še vedno niso izgubile svoje aktualnosti. — ln.
Porazne ugotovitve o ameriški Industrij!
Senzacionalna študija o gospodarskem razvoju v Zedinjenih državafi Industrija mora kreniti v druge smeri — V inflaciji ni rešitve
Newyork, 22. avgusta, č. Neki odlični ameriški inženier je s podiporo univerzitetnega profesorja Scotta izdal publikacijo. v kateri ostro kritizira ameriški gospodarski sistem v poslednjih letih. V publikaciji označuje ta sistem z imenom »produkcija energij«. Oba strokovnjaka sta proučila gospodarske razmere v Ameriki v dobi zadnjih desetih let in sta prišla do zaključka, da ie dosegla ameriška industrija najvišjo stopnjo proizvodnje. Ce b! proizvodnjo povečala še bofj. bi n i en o delovanje ne bilo več uspešno. Povečanje industrijske proizvodnje ni več mogoče. Ce bi se še nada!je uveljavljale sodanje go-
spodarske metode, bi bil po.!om gospodarstva neizbežen. Zadolžitev amerišike itidiu-strije znaša v poslednjem letu 218 milijonov dolarjev. V dveh letih bi število nezaposlenih v Zedinjenih državah naraslo na 20 milijonov delavcev. Novih poti za rešitev velikega gospodarskega problema oba strokovnjaka nista pokazala. Napovedala sta pa, da bosta še nadalje proučevala zbrane podatke in da bosta kasneje objavila konkretne prediloge. O inflaciji pravica, da bi eventuelno pomagala, toda Ie začasno, v najboljšem primeru pa bi pomenila le odgoditev gospodarskega poloma.
Gorgulov zblaznel?
Pariz. 22. avgusta, č- Branitelji Grgulo-va, ki je izvršil atentat na predsednika francoske republike Doumera. in ui je bil obsojen na smrt, so predložili predsedniku Lebrunu prošnjo za pomilostitev. Prošnjo motiviraio s tem. da je Gorgulov zblaznel. Gorgulov kaže v ječ? vse znake duševne zmedenosti. Svojim čuvajem, jel-niškemu ravnatelju in braniteljem ter sploh vsem ljudem, s katerimi pride v stik, vsiljivo razlaga svojo naturalistično leligi-}n o naciii.
Žrtve neznosne vročine
Pariz, 22. avgusta, č. Po vsej Franciji, zlasti v Bretagni, vlada že nekaj dni sem neznosna vročina, ki je zahtevala tudi večje število žrtev. V Rennesu je včeraj zadela solnčarica 22 oseb. Do sinoči je v Franciji že 42 ljudi podleglo solnčarici.
Dunaj, 22. avgusta, č. Po vsej Avstriji je že teden dni neznosno vroče. Vročina je postala posebno na Dunaju katastrofalna. Včeraj se je odpravilo okrog 100 tisoč Dunajčanov na Dunav. Pri kopanju pa se je zgodilo devet smrtnih nesreč.
Žrebanje v drž. raz* loteri
V. razred.
Dne 19. avgusta 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki:
Din 10.000 srečka štev. 2.144, 24.348, 29.195, 35.635, 38.402, 71.117, 85.919, 88.381, 91.521.
Din 8.000 srečke štev. 12.592, 15.201, 8.270, 15.546, 21.620, 40.576, 59.549, 62.816,
85.611, 98.249, 98.742.
Din 6.000 srečke štev. 6.150, 7.118, 18.615, 19.096, 12.420, 13.790, 27.766, 40.978,
99.976.
Din 5.000 srečke štev. 6.387, 9.503, 9-993, 14.523, 14.867, 17.404, 19.215, 28.732, 29.670, 20.638, 30.154, 47.837, 63.843, 64.616, 97.309.
Din 3.000 srečke štev.: 4.062, 5.432, 11.938, 16.304, 16.350, 16.196, 29.109, 51.393, 43.483, 60.659, 71.084, 76.732, 82.423, 86.267, 93.713, 99.837.
Dne 20. avgusta 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki:
Din 2.000 št. 81.725.
Din 1.000 št. 4.412, 4.480, 4.483, 5.911, 5.918, 5.970, 5.985, 5.945, 13.050, 13.081, 13.082, 13.089, 19.516, 19.543, 19.563, 22.708, 22.743, 22.792, 23.406, 23.460, 31.101, 35.562 35.586, 35.599, 37.040, 37.046, 42.551, 42.556, 42.562, 45.719, 45.749, 45.775, 51.591, 58.308, 58.331. 58.357, 58.384, 62.234, 65.332, 65.351, 65.386, 65.400, 69.429, 69.465, 69.495, 75.698, 81.703. 84.408, 84.424, 86.630, 86.665, 86.690, 93.021, 93.031, 93.033, 93.078.
žrebanje se do vršilo vsak dan do 4. septembra in bodo največji dobitki Izžrebani
šele b koncu žrebanja.
Izžrebane srečke zamenjamo za nove, tako da ima vsak Igralec priliko igrat! do konca, to je na največje dobitke.
Zadružna hranilnica r.z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Ministrski predsednik v Sarajevu
Sarajevo, 22. avgusta. AA. Predsednik vlade dr. Milan Srškič, ki s« mudi v Ilidži je danes dopoldne obiskal bana drinske banovine g. Veljo Popoviča in komandanta armije aimij-rkega generala Emila Be lica.
Kamnik dobi novo postajališče
Beograd, 22. avgusta. AA. Po odredbi generalne direkcije državnih železnic se 1. septembra t. 1. otvori novo postajališče Kamnik-mesto na progi Ljubljana Kamnik km 23.100.
Iz veterinarske službe
Beograd, 22. avgusta, p. S kraljevim ukazom je imenovan za veterinarskega inšpektorja pri banski upravi v Ljubljani dr. Josip Stegu, višji veterinarski svetnik pri sreskem načelstvu v Celju. — Upokojena sta veterinarski inšpektor dravske banovine Fran Černe in veterinarski svetnik pri obmejni postaji v Mariboru Fran Pirnat.	-
Stanovske zadeve učiteljstva meščanskih sol
Kongres učiteljstva meščanskih šol se je vršil 20. in 21. t. m. v Banjaluki. Prvo dopoldne je imel glavni odbor sejo, v kateri je pripravil poročila in drugi materijal za zborovanje delegatov, ki se je vršilo nato popoldne. Seio in zborovanje je vodil podpredsednik Humek iz Maribora v poslopju meščanske šole.
Glavna skupščina je pa bila ▼ nedeljo v gledališču — zgodovinskem poslopju, kjer se je vršil znani banjaluški veleizdaj-niški proces. Iz dravske banovine je izmed 240 članov prisostvovalo XI. kongresu 15 delegatov, medtem ko je bilo vseh udeležencev iz vse države čez 150. Kongresa so se udeležili tudi šef odseka za meščanske šole g. prof. Stojanovič kot odposlanec g. ministra prosvete, predstavniki vseh ver ter vojaških in civilnih obla štev. Ker je dosedanji predsednik UNGŠ P. Barjak-tarovic odstopil, je otvoril in vodil glavno skupščino (kongres) novo izvoljeni predsednik Josip Rukavina iz Zagreba; pozdravil je prisotne in prečital vdanost-no brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravno brzojavko g. ministru prosvete; posebno se je zahvalil mestnemu načelniku gospodu Hasejnu begu Džiniču za vso njegovo naklonjenost in pripomoč, da kongres čim lepše uspe. G. prof. Stojanovič ie pozdravil kongres v imenu g. ministra prosvete; govoril je o značaju meščanskih šol in je posebno naglašal, da ni ministrstvo prosvete ukinilo niti ene meščanske šole, nasprotno, da namerava otvarjati nove, ker one v polni meri vrše svojo nalogo in so narodu potrebne. Manjka pa zanje kvalificiranih učiteljev, za katere je treba skrbeti. Za njim je predaval častni predsednik Mita Gjorgjevič o vrednosti in pomenu me^čanskih šol.
Kongres se je spomnil umrlih tovarišev, nakar so se p recitala vsa poročila glavnega in nadzornega odbora in so bili odobreni predlogi in nasveti, ki jih je kongres po tu in tam preeej burnih debatah sprejel ter strnil v naslednjo resolucijo:
»Združeno uaiteljstvo meščanskih šol na svojem XI. kongresu v Banjaluki izjavlja svoje zadovoljstvo, da so dobile meščanske šole svoj zakon, za katerega so se oni borili čez 10 let in to iz razloga, ker so te šole v kulturnem in ekonomskem napredovanju srednjih slojev uedinjene domovine neobhodno potrebne. Soglasno ugotavljajo, da se s tem zakonom ni reguliral službeni položaj učiteljstva meščanskih šol, kar zelo nepovoljno vpliva na razvoj teh šol in jemlje ugled in delovno sposobnost njenega učiteljstva.
Po mišljenju glavnega prosvetnega sveta ima učiteljstvo meščanskih šol višjo strokovno šolsko izobrazbo in po zakonu enake dolžnosti kakor učiteljstvo srednjih šol. Ker ni ne z zakonom o uradnikih in ne z zakonom o meščanskih šolah reguliran pravni in materijalni položaj meščansko šolskega učiteljstva, prejemajo oni sedaj samo prejemke učiteljstva osnovnih šol brez pravice na stanarino in kurivo. Zato se nalaga glavnemu odboru dolžnost, da pri merodajnih faktorjih obrazloži težko stanje učiteljstva meščanskih šol in da doseže, da se ta položaj popravi z dopolnili in odredbami novega uradniškega ali novega finančnega zakona. Istotako je dolžna uprava udruženja, da predloži ministrstvu prosvete potrebne izmene in dopolnila zakona za meščanske šole ▼ smislu instrukcii, ki so jih dali delegati in člani udruženja.
1 Tčiteljstvo meščanskih šol vestno vrši kulturno misijo v svoji domovini in opravičeno pričakuje, da se njihovo delo za blagor kralja in države čim bolj razširi in da se odpravijo vse zapreke, ki ovirajo meščansko šolo v kulturnem in ekonomskem dviganju napredka in ki oviralo potrebno napredovanje in uspešno delo.«
Prihodnji kongres 1933 bo v Skoplju, da tongresisti pobfiže spoznajo našo domovino in da se v Srbiji propagira meščanska šola. Zvečer je mestna občina priredila v hotelu »Bosni« komers, kjer so se ftuli v lepi harmoniji in dobrem razpoloženju mnogi lepi in navdušujoči govori. Za časa kongresa so napravili udeležniki v okolico več izletov.	A. F.
Lep uspeh šahovskega mojstra Pirca v Beogradu
Beograd, 22. avgusta, p. V prostorih beograjskega šahovskega kluba je odigra" snoči šahovski mojster g. Vasja Pire svojo prvo simultanko v Beogradu. Za prireditev je vladalo v vseh šahovskih krogih veliko zanimanje. V simultanki je nastopilo proti Pircu 25 najboljših beograjski Šahistov. Pred pričetkom ie predsednik beograjskega šahovskega kluba gosp. Siniša A rimo* ič pozdravil mojstra Pirca. nakar se ie ob 20-30 pričela igra. Spočetka le igral Pire zelo naglo, pozneje pa fe kmalu spoznal boljše igrače, pri katerih je bila večja previdnost na mestu. Po desetih potezah je dobil prvo partijo. Pri 15. potezi Je prvo partijo Izgubil. Končni rezu'tat je bil: 10 dobljenih, 5 izgubljenih partij in 10 remijev. Mojster Pire je napravil s svojim prvim nastopom ▼ Beogradu zelo dober vtis in kljub razmeroma slabi igri pridobil vse simpatije. Sni se tudi svetovni mojster Aljehin ni odrezal bolje. Vrh tega ie gosp. Pire, ki je že ves teden na Šahovski turneji, precej izmučen. Drevi bo odigral simultanko v Zc-muntu
Lep sprefem zmagovitih plavačev
Vefflra množica Ljubljančanov je sinoči navdušeno pozdravila ilhijan-sko ekipo, Id je prinesla Petrinovičev pokal
Ljubljana, 22. avgusta.
Z razigranim navdušenjem so nocoj Ljubljančani sprejeli ilirijanske zmagovalce, kd »o prinesli svojemu klubu in slovenski prestolnici dragoceno športno trofejo, Petrinovičev pokal. Kcmaj je legel večer, je že zablestel v zeleni razsvetljavi ljubljanski grad, da je že na daljavo pozdravljal ekipo, ki se je v okrašenem vagonu večernega dolenjskega vlaka vračala iz Karlovca. Pred kavarno Evropo pa so se zbirale množice iliriianskih pristašev in čim je prispela godba »Zarje« pod vodstvom kapelnika Dolinarja, se je takoj za tremi prapori m za Hirijansko mladino, ki ie nosila lampijončke, razvrstil dolg sprevod, ki je vzklikajoč krenil pred glavni kolodvor. Tam so se nato do prihoda do len jskega vlaka neprestano nabirale nove množice Ljubljančanov, znotraj na peronu pa so bili zbrani prav številni predstavniki športnega in javnega življenja, med njimi senator dr. Ravnihar, v imenu občine občinski svetnik dr. Fettich, predsednik Ilirije dr. Dular z vsemi odborniki, nadalje predstavnik plavalnega podsaveza Anton Gnidovec z ostalimi funkcionarji. Med tem ko je zunaj nestrpno čakala množica, se je zmagovalna ekina prav mirno izkrcala iiz vagona. Mali Ziherl je prinesel za-'etni srebrni Petrinovičev po kal. Vsem članom ekipe so bili poklonjeni šopki.
Slavnostni sprejem se je nato vršil pred glavnim portalom kolodvora Čim so se skozi špelir prikazali zmagovalci, jim je množica, zbrana v hudi gneči in broječa mnogo nad tisoč glav, priredila gromke ovacije. Ko se ie navdušenje poleglo, je predsednik dr. Dular za nosno pozdravil zmagovalce. ZahvaJi.1 se je mladim požrtvovalnim tekmovalcem, ki iVn ie v tako kratki dobi vztrajnega, discipliniranega vežbanja uspelo priboriti največjo lavori-ko jugoslovenskega plavalnega športa, ter iih je bodril k nadaljnjemu delu, da bi Petrinovičev pokal ostal trajno v beli Ljubi ia«"
Občinski svetnik" dr. Fettich je ▼ Wnu
Ljubljane izrazil tekmovalcem zahvalo m pozdrav. Posebej ie še podčrtal veličino tega uspeha z navedbo, da je še nedavna
šala, da se bo Petrinovičev pokal preselil v planine, postala živa resnica. Zmaga ;e tem bolj častna, ker je ljubljansKim p;a-valcem po tako kratki dobi smotrerega vežbanja uspelo v hudi borbi s preizkušenimi mojstri z morja doseči tako ve:ik uspeh.
V imenu plavalnega podsaveza je nato jedrnato čestital predsednik Ante Gnidovec. Zahvalil se je ilirijenski ekipi pa tudi njihovim vztrajnim in prizadevnrn učiteljem ter je pridružil željo, da bi Petrinovičev pokal trajno ostal na tleh ljubljanskega plavalnega podsaveza.
Ob zvokih koračnice se je naro razvil prav impozanten 6prevod. Za velikim li-rijanskim bele-ielenim praporom, kakršen je tudi prapor Ljubljane, in za jugoslove.i-sko trobojko je korakala mladina z .am-pijončki. nato pa za malo iiirijansko zastavo zmagovalna ekipa z Ziherlom in pokalom v sredini. Vzdolž Miklošičeve ceste, koder se je pomikal sprevod, so Ljubljančani tvorili gost špalir in so živahno od-zdravljaln navdušenemu vzklikanju in bojnim vzklikom iz sprevoda. Na Marijinem trgu je sprevod zavil v \Volfovo ulico ter se nato pomikal preko Kongresnega trga. mimo Zvezde, skozi Selenburgovo ulico ra Dunajsko cesto, nakar je zavil na kopališče Ilirije, kjer se je v toplo noč razvija živahna zabava.
*
Novo mesto. 22 avgusta, d. Zmagovalna ekipa SK Ilirije, kri si je priborila ponosni naslov najboljšega plavalnega kluba Jugoslavije in s tem dragoceni Petrinovičev pokal, se je z vlakom ob 12.30 pripel jala v Novo mesto. Ekipo je tvorilo 8 deklet in 18 fantov. Ker novomeško občinstvo o prihodu športnikov ni bilo pravočasno obveščeno, ni bilo posebnega sprejem*. TTiri j a-ni so izstopili in so s^ vse popoldne do odhoda vlaka kopali v Krki, ki jim je izredno ugajal«, sai je bila voda nenavadno topla in je imela 26 stopenj. Pred odhodom vlaka v Ljubljano ie rmagovw"ce v imenu novomeškega SK Elana pozdravil predsedtvk kluba g. inž. Medic, m kolodvoru pa je zbralo tudi precej ofcčrnstva. ki je zmagovalni ekipi priredilo p-^-srčne ovacije.
Evropski krožni pole!
Prva letala v Rhnu — -Nezgode med potjo — Miss Spooi^er ni startala
Berlin, 22. avgusta, d. Polet okrog Evrope se je pričel včeraj zjutraj ob 7. na ber-linskem letališču. Startalo je 41 letal, ki pripadajo Nemčiji, Franciji, Italiji Poljski, Švici in Češkoslovaški. Večina letalcev je iz Nemčije, ki je leta 1930. pridobila tudi prvenstvo v tem krožnem poletu turističnih letal. Polet do Dunaja, kjer je bila tretja kontrolna postaja, je potekel docela normalno le pri enem izmed švicarskih letal je nastala nesreča. Pri letalu je pilot opazil napako in je pozval mehanika, naj za vsak primer skoči s padalom iz letela. M™3™* Schroder je zares skočil iz višine 5<0 metrov V bližini Susenbnmna v Avstriji je padel na tla in se lahko poškodoval. Z reševalnim avtom, ki so ga medtem poslali iz Asperna proti Siissenbrunnu, so ga pripeljali na letališče. Vendar se je moral pilot Strauhmann odpovedati nadaljnjemu tekmovanju. Letalec je povedal, da sta pričeli takoj, ko so zapustili Varšavo, vibrirati obe krili- Menil je, da se je eno prelomilo in je zaradi tega takoj zmanjšal hitrost, obenem pa pozval mehanika, naj se
vrže iz letala.
Na poti od Brna do Dunaja je pm prispel Italijan Colombo. Njemu je sledil Nemec Marienfeld, nato pa ie prispelo hkra-tu kar pet letal. Do večera je prispelo na aspernsko letališče 36 letal. 22 jih je takoj nadaljevalo pot do Zagreba, 14 pa Jih je na Dunaju prenočilo. Iz Zagreba po letala nadaljevala pot proti Vicenzi m Rimu, kjer je konec prve etape.
Blizu Brna se je domala ponesreSl nemški letalec Morzik, ki se mu je pri pristanku strlo kolesje. Štirje letalci z dvema letaloma med njimi miss Spooner in francoski pilot Massot, so se odpovedali tekmovanju že v Berlinu. V Poznanju sta morala Nemec von Kramm in Italijan Donati prisilno pristati.
Rim, 22. averusta. s- Prvi udeleženci evropskega krožnega poleta so davi dosegli Rim. Kot prvi je pristal ob 7.54 Nemec Seideman, 9 minut j>ozneie mu ie sledil njegov rojak Marienfeld. Minuto pozneje je priletel Italijan Colombo, ob 8.13 pa sta bila na letališču Nemca Massenbach in Lus-ser. V teku dopoldneva med j>ol 11. in 12. uro so pristali na letališču »Littorio« še Italijana De Angeli in Lombardi. Švicar Retz in Nemca Osterkamp in Basewald.
Rim, 22. avgusta. AA. Končno postajo prve etape športnega poleta okrog Evrope je danes do«eglo 27 tekmovalcev. Večino ostalih tekmovalcev pričakujejo _ še nocoj r Rimu. Čas, določen za polet iz Berlina preko Varšave, Dunaja in Zagreba v Rim poteče nocoj ob 8. uri. Nemški letalec Morzik, ki je zmagal v lanski in predlanski tekmi, je prispel na letališče Littorio ob pol 3. Letalce je mestoma sprejemal in pozdravljal italijanski letalski minister Balbo. Češkoslovaški letalec Mareš je moral pristati v bližini Padove. Stroj se je pri tem pokvaril, letalec pa je ostal nepoškodovan.
Izkoriščanje izjemnih tarif na železnicah
Beograd. 22. avgusta- AA. Glede izpolnjevanja pogojev za naknadne dokaze, ki so predvideni v oddelku VIL lokalnega tarifa za prevoz blaga, je minister za promet izdal to-le razlago:
1.)	Stranka, ki se hoče okoristiti z ugodnostmi izjemnega tarifa, mora imeti tako urejeno knjigovodstvo, da je od strani železniških organov mogoča točna revizija jmjsIovanja podjetja.
2.)	Med dolžnosti stranke spada, da pri reviziji predloži vse dokaze.
3.)	Kot naknadne dokaze bo železnica pri reviziji zahtevala in priznavala samo računske listine, fakture, tovorne liste ter podatke iz trgovskih knjig, prav tako na tudi stvarne zaloge blaga, ki jih bo našla, in sicer tako, da bo železnica lahko zahtevala, da stranka v navzočnosti njenih organov premeri količino zaloge blaga, če bi se železnica ne strinjala z navedbami 6tranke o tej količini blaga.	.
4.)	Dokazi za okoriščanje izjemnega tarifa se smatrajo za zaključene, kadar je zaključena revizija podjetja.
5.)	Izjav stranke ter dokazovanja tretjih oseb o poslovanju podjetja železnica ne sme sprejeti kot naknadne dokaze v smislu tarife.
Podraženi čeki Poštne hranilnice
Beograd. 22. avgusta. AA. Z zakonom o iaprememlbah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932 je počen« od 1. septembra t L povišana taksa na čeke poStne hranilnice od 0.10 Din na 0.25 Din. Zaradi tega se je z odredbo ministra za promet št 4045 z dne 30. juti a t. L zvišala prodajna cena čekov od Din 0.40 na Din 0.55 za komad. Po 1. septembru bodo morali biti vsi čeki, k.i se predOože Poštni hranilnici in njenim filijalkam v i-zpdačilo aM v odipravo po pošti, taksirani z Din 0.25. Od tega dne dalje bo Poštna hranilnica izdajala pri naročilih samo čeke z zvišano takso od Dim 0.25. Lastniki čekovnih računov, k! '■majo v zalosi še čeke s staro takso od Din 0.10, bodo lahko tudi po 1. septembru še uporabUjaito te čeke na ta način, da bodo razffiko med staro in novo tatoso nalepili na čeku.
Papeška železnica
Cita di Vaticano, 22. avgusta. AA Gradnja vatikanskega kolodvora bo te dni dokončana. Italijanska vlada bo službeno izročila novo železniško progo do Vatikana v prvih oktobrskih dneh.
Žrtve potopljene »Niobecc
Kiel, 22. avgusta, s. Po obvestilu vojne mornarice so potapljači danes še enkrat temeljito preiskali potopljeno jadrnico »Niobe«. Ker niso našli nobenega trupla več, se lahko sklepa, da je izmed (f) pogrešanih mornarjev našlo 35 mož grob v Vzhodnem morju, dočim so trupla ofrtalHi našli v tadrnici.
Nov telefon v Sloveniji
LJubljana. 22 avgusta. AA. Dne 19. t m. je bila pri pošt: Artiče otvorjena brzojavna in telefonska služba.
Carinjenje nafte in bencina
Beograd, 22. avgusta, p. Na osnovi zakona o carinski tarifi je minister financ izpremenil določbe o carinjenju nafte. Če vsebuje črna, neprečiščena nafta nad 44 odstotkov bencina, se carini kot bencin.
Zbiranje podatkov o letošnji žetvi
Beograd, 22. avgusta, p. Kmetijsko ministrstvo je pozvalo vse banske uprave, naj preko kmetijskih referentov zberejo in predložijo ministrstvu podatke o letošnji žetvi, o stanju sliv in orehov ter o količinah od lanskega leta preostalega in neprodanega vina. Ministrstvo bo te podatke zbralo in objavilo, da na ta način prepreči tendeneijozne vesti o gospodarskem položaju naše države ter o letošnji žetvi.
Vremenska naBoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro, nekoliko oblačno, vroče, zmerni južni vetrovi. — Sitnacija vferaj-šnjega dne: Depresija prevladuje nad Severno Evropo, nad severozapadao obalo Francije, nad južno Anglijo ter nad vsem severnim Atlantskim oceanom. Nad vsem centralnim in jugovzhodnim delom kontinenta prevladuje visok pritisk, v poslednjih 24 urah se je pritisk še povišal. Temperature so v južnih delih države večinoma narasle. V južnem Primoriu je pritisk narasel za 2.5 mm, nekoliko manj v gornjem Primoriu.
Dunajska vremenska napoved za torek: Soparno, večja možnost neviht.
Maši kraji in ljudje
Josip Zalta - 601etnik
Ljubljana, 22. avgusta.
Lepa je slovenska navada, da se brez
pridržka veselimo uspehov znancev in sodelavcev. Življenje nobenemu delavoljne-mu človeku ni lahko. A če se kdo z uspe-b prerije do sedmega desetletja, se ga po pravici z veseljem spominjamo. 24. avgusta 1S72 se je rodil Josip Zalta v vasi Kotu pri Semiču. Rojenice mu niso stale ob bogati, gosposki zibelki, prisojale so mu skrbi in težave preprostega zemljana ter krono za trud, marljivost, vztrajnost in poštenost S trinajstimi leti je zapustil
Na Gorenjskem dobi danes tudi razvajen letoviščar skoraj vse, kar si poželi. Bled ima poleg krasnega jezera z romantično okolico tudi vso luksuzno udobnost in zabavo, a v ostala letovišča v podnožju Julijskih Alp vlečejo tujce zdravo gorsko podnebje, romantična gorovja s prostranimi senožetmi in gozdovi, kjer kraljujeta prijeten gorski hlad in mir.
A vendar manjka na Gorenjskem še marsičesar, kar bi pospeševalo tujski promet. Pred vsem nimamo dobrih planinskih cest, kakršne imajo tako v Italiji kakor v Avstrij i po vseh pomembnih gorah v vseh smereb. Planinske ceste bi bile važne prometne žile, ki bi spajale dolinska letovišča z gorskimi, tako da bi se vsa ta letovišča medsebojno izpopolnjevala ter predstavljala veliko tujskoprometno enoto. Pred mesecem se je mudil na bohinjskih planinah ugleden gost, ki je bival že desetletja v Italiji in Švici, in je dejal: »če bi imeli Nemci in Italijani te krasne planine v lasti, bi stal na njih hotel pri hotelu in planinske ceste bi bile narejene v vse smeri.« Za gradnjo planinske ceste, ki bi držala z Bohinske Bele mimo Gor-JuS, Koprivnika, Podjelja v serpentinah v Srednjo vas, so bili načrti izdelani že v predvojni dobi, a je vojna preprečila realizacijo te prepotrebne ceste.
Seveda je danes huda za denar. Državne. banovinske in občinske blagajne so slabo založene m morajo skrbeti tudi za druge nujne zadeve. Upamo pa, da bomo
kmalu dočakali gospodarsko ureditev države ter da bomo s štednjo in pospešenim delom kmalu zopet na dobrem. Skrb naših odločilnih činiteljev naj bo usmerjena na turizem na Gorenjskem, ki preživlja že danes kako tretjino Gorenjcev.
O gradnji vzpenjače ali planinske ceste na Pokljuko se je že mnogo pisalo. Del interesirancev je za gradnjo vzpenjače na Pokljuko, del pa za gradnjo ceste preko Pokljuke v Bohinjsko dolino. Mnenja smo, da bi bila gradnja ceste mnogo bolj potrebna. a tudi rentabilna. Povsod po svetu prevladujejo danes avtobusi, ki so bolj privlačno in elastično prenosno sredstvo kakor vzpenjača, ki bi se omejila le na en prostor in bi ne segla v Bohinjsko dolino. Cesta pa bi služila tudi planinskemu prebivalstvu na Koprivniku, Gorjušah in Podjelju, ki ima strma in slaba pota tej pri tem trpijo ljudje in živina ter se zamudiš ves dan, če greš na Bled ali v Bohinj. Če bi se v doglednem času ne mogla graditi ta prepotrebna cesta, pa naj bi se na dosedanji cesti, ki drži na Mrzli studenec, napravili na primernem kraju odcep ceste, ki bi držala mimo Gorjuš, Koprivnika in Podjelja v Srednjo vas. Z zgradbo te ceste bi turizem v območju Triglavskega gorovja močno oživel. Dobra prometna sredstva bi pospešila turizem na visoki planoti Pokljuki in gradili bi se hoteli, sanatoriji in poletne hišice. Tako bi prišel denar v na«e kraje, ki je potreben kakor dež ob veliki suši.
Znamenit praznik na Ponikvi
Novi vodovod je bil otvorien z veliko slavnostjo ob navzočnosti bona dr. Marušiča in bivšega poslanca župnika Barleta
domači krov in se podal na pot samostojnega življenja kot trgovski vajenec, oprtan z lepimi nauki. S šestdesetim rojstnim letom poteka 47. leto njegovega udejstvo-vanja v trgovstvu.
Poznamo Zaltovo bogato, soRdno trgovino z železnino v Ljubljani na Dunajski cesti. Lastnik sam je skromen, žilav in neutrudljiv delavec. Razvedrila, počitka in veselja išče v svoji prijazni družinici, kateri kot ljubezniv oče in dober gospodar posveča svoj pičli prosti čas. Z majhnimi prihranki je začel in si je s poštenim in razumnim delom ustvaril lep položaj v vrsti naših pomembnih trgovcev. In ravno tak njegov uspeh mu dela čast ter zavidanja vredno prikazuje njegova odlična č oveška in trgovska svojstva. Liglednemu šestde-setletniku iskreno čestitamo z željo, da bi še dolgo vrsto let načeloval svoji ■trgovski hiši čil in zdrav. Z zadovoljstvom gleda nazaj na svojo ustvaritev in plodo-rosno življenje, z zaupanjem pa lahko zre Tudi v bodočnost.
Potrebe cest za tujski promet na Gorenjskem
Vaša prelepa Gorenjska je na višku *voje letoviške sezone. Kljub hudi krizi, ki je zadela tudi nas. in kljub temu, da zavoljo deviznih omejitev in drugih potnih ovir nimamo v naših letovšičih toliko inozemcev kakoT druga leta. je obisk gorenjskih letovišč precej zadovoljiv in do-Seza v nekaterih krajih število gostov število iz prejšnjih dobrih let. Naš Gorenjski trikot je in ostane privlačna sila za vse one, ki hočejo prebiti svoj čas ob naših bajnih jezerih, v naših idiličnih vasicah ali pa v osrčju naših gor.
Samo še danes ob 4., 348 in 914 zvečer
Emenka Kalmana
Kathe Nagy — Willy Fritsch »Paramountov zvočni tednik«
Jutri: Liane Haid, Szoke Szakall
v pikantni komediji
Se&tlična Vatšatrc Elitni Ulno Matica
Telefon 2124.
Ponikva, 22. avgusta. Včeraj je Ponikva, ta lepa, prijazna, gosposka vas ob južni železnici sredi zelene Štajerske, doživela svojevrsten, pomemben praznik. Na belih hišah so plapolale državne trobojnice, njive, travniki in gozdovi so praznično žareli v nedeljskem solncu. Kmečke žene in dekleta so si nadele pisane svilene rute, po vseh potih i.n poljih daleč na okrog se je razgibalo življenje. Ponikva je slavila svoj dan. Kraj, ki mu že ime pove. da njegove vode ne tečejo rade po vrhu zemlje in pronicajo, je praznoval otvoritev novega vodovoda.
Dopoldne sta župan Stor z načelnikom Vodovodne zadruge učiteljem Komarjem in pa šmarski sreski načelnik dr. Maraš na meji občine, ki je obenem tudi meja sreza. sprejela bana dr. Marušiča, ki se je s svojim tajnikom dr. Brolihom in v družbi bivšega poslanca ljubljanskega mestnega župnika Barleta pripeljal na slavnost. Pred Gobčevo gostilno je četica kmečkih fantov na konjih pričakala odlično goste in jih potem spremila do malega trga med občinsko hišo in pa prijaznim Zdolškovim domom, kjer so bili v senci starodavnega Slomškovega oreha postavili lep oder. Pot do tega slavnostnega prostora je bila okrašena z mlaji, .zelenjem in zastavami, čez cesto pa 90 se vzpenjali napisi z duhovitimi, modrimi besedami. Ponikovljani si bodo marsikatero izmed njih gotovo zapomnili in se ravnali po nji. Ob slavnostnem odru, okrog katerega se je zbrala velika množica občinstva od blizu in daleč s četo Sokolov in četo gasilcev, sta bana, ki mu je bilo poklonjeno cvetje, in ostale goste ponovno pozdravila občinski odbora ik Zdolšek in starosta Sokola Obers-nel. nato pa se je v občinski pisarni vršila kratka svečana seja. Tu je župan vimenu občinskega odbora banu sporočil, da so ga Ponikovljani v zahvalo za njegovo izredno izdatno pomoč pri izvedbi vodovoda izvolili za častnega občana. Z enako počastitvijo je občinski odbor nagradil tudi stvaritelja vodovoda, večno snujoče« a učitelja Komarja.
Ban se je za tople besede tn za izkazano čast iskreno, ginjeno zahvalil ki obljubil, da bo šel Ponikvi zmerom na roko. Po kratkem govoru, v katerem je naglasil, da mora biti vsak človek dober občan in dober državljan, je izročil še Komarju diplomo o odlikovanju m nagradi, ki jo je ta izredno aktivni prosvetni in nacionalni delavec za svoje javno delo prejel iz kraljevega fonda. — Ko se je Komar kratko zahvalil, je župan in ves občinski svet Se posebej pozdravil župnika Barleta, nato pa so nekateri občinski možje izrabili redko priliko, da imajo bana v svoji eredi, in so naslovili nanj par prošenj v zadevah kraja. Občinski svetnik Fidler je zaprosil, naj bi g. ban kot najvišji predstavitelj državne oblasti v naši banovini podvzel kakšne korake v pomoč našemu kmetu, ki propada, odkar ne more več živine spravljati v denar. Občinski 9vetnik Cinglak pa je prosil, naj bi ban pomagal ohraniti vrelec na Dolgi gori, ki bi ga Rogaška Slatina imela rada zase in ki je življenjske važnosti za okoliške prebivalce, potem pa še, naj bi pomagal. da se med Ponikvo in Poljčanami. med
katerima je 16 km razdalje, osnuje novo
postajališče v Lipoglavu. brez katerega je cela vrsta vasi v šmarskem in konjiškem »rezu gospodarsko odrezana od sveta in za katero je iz zasebnih in javnih virov zbrana že lepa vsota denarja.
Po slovesni službi božji, ki jo je opravil domači župnik, se je na trgu pred občinsko hišo vršila slavnostna otvoritev sama. Pred zbrano množico je g. ban v obširnem govoru razložil stvarni in moralni pomen vodovoda in javnega dela za občino m za državo. Podčrtal je. da samo ljubezen in sloga pa državljanska solidarnost, vztrajnost in požrtvovalno delo lahko vodijo k uspehu. Z vodovodom so Ponikovljani postavili živ pomnik vsem bodočim generacijam in so postali vzgled vsemu prebivalstvu šmarskega sreza.
Nato je predsednik Vodovodne zadruge g. .Komar podal obširno poročilo o zgodovini vsega dela in vseh bojev za vodovod, se toplo spominial pokojnikov prof. Hal-lade in nadučitelja Dobnika, ki sta prva začela pripravljati tla za gradbo vodovoda; zahvaljeval se je kr. banski upravi in Higienskemu zavodu v Ljubljani, ki sta davni sen pomagala uresničiti. Svoj temperamentni govor, iz katerega bomo o priliki nekaj zanimivega gradiva še objavili, je zaključil z vzklikom: »Srečna vas —. srečna drža^fa. Živela J-.igoslarrija! Živel kraljevski dom!«
Domači g. župnik je ob asistenci ostale duhovščine opravil svečano blagoslovitev in z množico zmolil očenaš. Za tem je imel župnik Barle prekrasen govor, v katerem je v zbranih besedah slavil ljubezen, ki je stvariteliica vsega velikega, kar je na svetu. Ljudje, ki so pomagali sezidati ta vodovod, so vaš? najboljši prijatelji in pravi kristjani. Ljubezen ima dve peruti: ena je ljubezen do bližnjega, druga je ljubezen do Boga. Tn kakor ima Ponikva svojega učitelja Komarja, ki kot načelnik Vodovodne zadruge nomaga kraju do te blagodati, ki jo predstavlja vodovod, tako ima tudi naša domovina svojega velikega in modrega načelnika, svojega vladarja, ki nas bo vse skupaj iz stiske pripeljal do blagoslova. — Govor je občinstvo navdušano odobravalo in vzklikalo kralju.
Proti koncu so govorili še predsednik Zveze kmečkih fantov m deklet Krpnov-šek, župan štor. ga. Halladova, ki je v imem? nonrkovskih gospodinj podarila učitelju Komarju lepo dozo, in pa mala Tr-bovčeva .Tustinka, ki je prav lepo in pogumno deklamirala lepo, duhovito prigod-nico Komarju v slavo m čast, ki jo je
Pr! zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
rfožfl bivffl pon fkovski kaplan Krčiti. Nato se je prisrčna svečanost zaključila in ljudje od blizu in daleč so pristopali k odprtemu hidrantu in strokovnjaško, kritično pokušali bistro vodo.
Popoldne pa se je na veseličnem prostoru vršil nastop Sokola, ki je prav lepo uspel. Pri tej priliki je starosta Obersnel v imenu Sokola še enkrat iskreno pozdravil bana. S prijetno, dostojno zabavo so Ponikovljani zaključili svoj lepi, svečani, zgodovinsko pomembni praznik.
Koruzni atavizem
Kdor površno ppglOda priloženo sliko, bo pač mislil, da je upodobljeni koruzni storž spaček-dete slučaja. Toda temu ni tako! Spačeni 6torž nas popelje v pradavno dobo pred dolgimi tisočletji, ko koruza še ni imela dvodomnih cvetov, kakor jih ima danes: na konou rastline prašnate, v pazduhah listov pa pestične ovete. Takrat je bil tudi cvet koruze obojak, to se pravi, v
skupnem ra-zcvetju 90 M3i združeni pest®-
ni rn prašnati cveti. Filogenetski (razvojni) nauk nam je odkril toliko vmesnih stopenj med obema vrstama razcveti j v rastlinstvu, da danes brez vsakega pretiravanja lahko ugotovimo, da kaže naša slika atavistično (prastaro) obliko koruznega raz-cvetja s 35 klaski iz tiste dobe, ko .je bilo metličasto prašnato razcvet je še del skupnega razcvet j a združenega v storžu. Slične atavistične inačice se pri koruzi često najdejo v več ali manj izraziti meri, kar nam kaže, da današnja oblika koruznega cveta relativno ni zelo 6tara. Upodobljena koruza je zrastla na polju našega naročnika Dragotina Uhle v Zapricah pri Kamniku iin je na ogled v oknu naše uprave.
Likvidacija ameriških filmskih podružnic
Ljubljana, 22. avgusta. Kakor »mo že opetovano poročali, nameravajo ameriške filmske izposojevalnice zapustiti našo državo. Večkrat smo že opozarjali na posledice, ki bodo zadele s tem jugoslovenske kinematografe, interveniralo se je na vseh merodajnih mestih, da kontingentna bremena filmskim izposojevalnicam odvzamejo, toda podoba je, da so bila vsa moledovanja doslej zaman. Iz dopisa, ki so ga poslali predstavniki ameriških filmskih podjetij bivšemu predsedniku Saveza bioskopov g. dr. Aranic-kemu je videti, da je namen ameriških podjetij, izvesti likvidacijo, že končnove-1 javen. Pismo se glasi:
»Spoštovani gospod doktor! Odgovarjajoč na Vaš cenjeni dopis od 22. pr. m. se Vam zahvaljujemo za Vaš poziv, kateremu s« pa medtem ne moremo odzvati, ker smo po prilikah, nastalih z zakonom o prometu s filmi prisiljeni, da ustavimo svoje poslovanje. V svojem dosedanjem poslovanju smo doslej vedno gledali tudi na to, da koristimo razvoju jugoslovenske filmske trgovine in kinematografije. Ustvarili smo možnost obstanka m zaposlitve mnogoštevilnim pripadnikom obeh strank in se zadovoljili z naj skromn e j šim i materijelnimi dohodki. Medtem pa vsebuje filmski zakon, izdelan ne da bi bili prej o stvari zaslišani merodajni strokovnjaki, oči vidno torej ustvarjen s priporočilom in po želji gotovih nestrokovnjakov, taka določila, ki ovirajo prirodni razvoj filmske trgovine in onemogočajo vsako trgov, sko kalkulacijo. Vse naše pritožbe kakor tudi intervencije s strani Saveza biosko-pa so ostale popolnoma neuvažene. Zato nam ne preostaja drugo, kakor da izvedemo čimprej svojo likvidacijo, s katero
Hrasti padajo...
Mala c\>etka na grob očetov.
Bil je nekoč ...
Da, zd: se mi kakor pravljičar na potu po naši domovini sem pozno sinoči po bajni vožnji preko našega Semeringa — proga Beograd-Užice-Sarajevo — prispel semkaj, da doživim tu težak udarec. Čakala me je brzojavka, da si mi umrl Ti. dragi oče. in da Te že danes izroče materi zemlji. Daleč od Tebe, v stvarni nemogočno-fiti, da tekom par ur prevalim ogromno pot odtod tja v osrčje naše Prlekije, ždim tu v nemi žalosti in nolagam te vrstice knt svežo cvetko na Tvoj sveži grob.
Bil je nekoč ...
Kakor hrasti ste stali sredi divne naše Prlekije, solnčne. valovite, bogate na poljskih pridelkih, bogate na zlatem vinskem soku: Ti. Tvoj sosed Vogrinec. Tvoj bratranec Tone in mnogi drugi. Vsi ste se drzno popeli nad 80 let življenja, oni že poprej. Ti letos meseca aprila. V vseh vas je že bila silna volja do življenja in do dela. kljubovali ste neštetim viharjem — Ti sam si menda pet- ali šestkrat premagal težko pljučnico! —, sedaj pa ste popadali drug za drugim. Ko so Ti pred mesecem dni povedali o smrti soseda_ Vo-grinca, si bridko zaplakal. Začutil »i, da prihaja tudi Tvctja nm.^ ^
Spomin mi plava nazaj v čase pred 40 leti, ko si me popeljal v Maribor v gimnazijo. Kaj je bila takrat Tebi, 401etnemu korenjaku v polnem naponu sil, pot v Maribor! Najel si mi stanovanje z zajtrkom za 6 goldinarjev mesečno. Iin ko smo se pozneje vračali v Maribor z raznih počitnic, vedno si nam »posodil pot« do Ptuja ali vsaj do Sv. Lovrenca.
Velika je bila Tvoja ljubezen do grude, iz katere si, prepojene s Tvojim znojem, črpal zaklade: pšenično zlato, zlato iz vinske trte 5n vse drugo. Dasi iz stare šole in brez strokovnega izšolanja, si bil vedno dovzeten za vsakršen nanredek v kmetovanju. Tvoja zemlja je bila vsikdar vzor dobrega obdelovanja. Ogromno veliko si či-tal strokovnih knjig in se okoristil z vsemi nauki, ki jih je Tvoj praktični razum spoznal za primerne za Tvoio zemljo. Sadno drevje, ki si ga Ti sadil po navodilih strokovnjakov, priča še danes o Tvojem velikem razumevanju potreb modernega kmetovanja, ki naj se razteza zlasti tudi na dobičkanosne panoge ...
Neskončna je bila Tvoja dobrota! Ne samo nasproti Tvoji zakonski družici, naši ljubi materi, ne samo nasproti nam. Vajini deci. ki si nam vsem ustvaril pogoje za človeka dostojno življenje, — tudi vsi vaščami m vsi župljani so bili deležni Tvoje dobrosrčnosti. Pokazal si jo kot človek,
kot Hatk odbora«
raznih zavodov, dništev itd. Sirota nikdai ni brez tolažbe in opore zapustila praga Tvoje hiše...
Globoka je bila Tvoja vera v bodočnost Slovanstva! Kolikokrat sva med balkansko in svetovno vojno sedela tam doma za hrastovo mizo in študirala vojna poročila. Tvoje besede so mi pričale, kako dobro si pojmoval veliki pomen takratnih zgodovinskih dogodkov! Kako si se v balkanski vojni veselil zmag naših bratov! Kako globok si v letih 1914 — 1918 veroval v naše odrešenje! Dasi neomejno veren in pobožen katolik, vendar nisi bil sovražnik onih, ki na drug način časte Boga, najmanj pa še pravoslavnim bratom na jugu, katerih vrline rn junaštva im globoko vero v Boga si visoko cenil.
Spomin zre nazaj v čase moje rane mladosti, ko sem kot ljudski šolarček v toplih majskih jutrib hodil s Teboj k šmarnicam v farno cerkev, pa tudi v mrzlih zimskih jutrih, ko so nama svetile na mrzlo pot trske, k zornicam! Kakor udarci kladiv je zvenel Tvoj korak pred menoj, redka je bila Tvoja beseda, a vsaka tehtna! Pa se zopet spominjam iz tistih let. kako si kot »pozavčin« v zimskih dneh hodil vabit na razne gostije iin kako so se ljudje zabavali ob Tvojem zdravem, nepotvorjenem humorju! In tudi se danes prav živo spo-tmojain onžh lepih dni, ko a t mo zibal kot
malega dečka na svojih kolenih m mi pel ono našo prleško:
Dare sen jas mali bija,
te je Itištno hk>___
ali pa orno:
Zdaj Se sraka pela raka z en'ga grma v drugi grm. Tote nema več, drugo bon. drugo bon!
In še mnogo, mnogo drugih! Z enako ljubeznijo si nam jih zopet zapel, ko srno pred petimi leti proslavljali Tvojo zlato poroko!
In če se danes, ko Te zaradi prevelike oddaljenosti niti ne morem spremiti na Tvoji zadnji poti, še spominjam one nebeško lepe harmonije, ki je vseh 55 let vladala med Teboj in našo drago materjo, ne morem drugega, nego da "R v duhu položim na sveži grob cvetko hvaležnosti, večne iin neomajne: hvala Ti. dragi oče. za vso Tvojo ljubezen, za vso Tvojo dobroto. hvala Ti predvsem za to, da si iz nas ustvaril ljudi, ki smo sposobni kljubovati vsem težavam, vsem bridkostim življenja, ljudi, ki smo sposobni — živeti!
Sarajevo, 21. avgusta 1932.
Vekoslav Spindler
ne moremo d«9je odlašati, ker bi bilo to vezano za nas a previsokimi denarnimi izgubami. Ker tedaj filmski zakon težko zadene tako nas kakor tudi vse ostale pripadnike Elmske in kinematografske stroke in ker so naletele vse naše pritožbe na gluha ušesa, ker je bil ves naš trud, zaščititi nadaljnjo možnost dela, brez uspe-ha. mislimo, da je sedaj vsaka nadaljnja inicijativa v tem našem vprašanju ostala pridržana zgolj kompetentnim in odgovornim faktorjem. Sprejmite itd.«
Stališče ameiaških filmskih izposojevalnic je tedaj jatsno podano s to izjavo in če v zadnjem hipu ne bo primerno ukre-njeno, bo likvidacija ameriških filmskih izposojevalnic vplivala prav usodno na naše kinematografe.
Dva velika požara v mariborski okolici
Maribor, 22. avgusta.
Dopoldne kmalu po 10. je izbruhnil v ScAerbaumovem gospodarskem poslopju v Rogozi požar. Vnela se je slama. Ogenj se je naglo širil in je bil ves veliki objekt v katerem je biLo tudi mnogo sena, kmalu v plamenih. Na pomoč so pokK;ali gasilce iz Maribora in Pobrežja. Zaradi silne srn še in v»elike vročine so bila reševalna dela zelo otežkočena, zlasti še tudi zato, ker je primanjkovalo vode. Gasilci so rešili, kar se je pač še rešiti dalo. Škoda je kljub tema ogromna. Kako je ogenj nastal, še ni znano.
V	nedeljo popoldne okrog 17.30, ko so vozeaiški Sokoli baš končali svoj stafetni telh, pa so opazili, da 90 švignili plameni iz starega gradu nad Vuzenico. K požaru so kmaftu prihiteli gasilci, vendar pa niiso mogfi pripeljati seboj tovorov, ker stoji grad na strmem vrhu. Tudi vode ni bilo nikjer v bfižini. Streha je bila kmalu vsa v plamenu fa ogenj se je razširil na gornje nadstropje, kjer je bil atelje pokojnega akademskega slikarja Oskarja Pi stori a Ogenj je nemoteno divjal in je kmalu uničil vse gornje nadstropje. Znatno poškodovan je bil tudi spodnji del gradu, kjer pa »o močni oboki ogenj vendarle še zadržati. Iz spodnjih prostorov so rešili gasilci v gornjih prostorih pa je zgorelo precej pohištva in raznih starin. Skoda je znatna Grad je bil sicer zavarovan, vendar pa zavarov^Vn im a ne dosega škode.
Obupno dejanje mladega fanta
Rimske Toplice, 22. avgusta.
V	nedeljo popoldne okrog 17. ure se je na svojem stanovanju ustrelil z lovsko dvo-cevko lSletni posestnikov sin Karol Po-tušek te Oigeč pri Rimskih Toplicah. Zadnje dni je bil nekam potrt. V nedeljo popoldne je še sedel v gostilni pri »Upi«, kjer se j« razgovarjal vse do 16. ure in še čez, nakar je skoro neopažen izginil iz gostilne. Mati njegova je sedela na trati pred hišo ter pletla; Karol je stopi! v sobo, pomeril puško na srce in se zgrudil na tla. Mati je vsa razburjena prihitela v izbo in našla sina v krvi, v zadnjih izdihljajih. Ni mogla preboleti bridkega trenutka in se je zgrudila nezavestna. Tudi vsa okolica, ki je slišala usodni strel, je prihitela k hiši ter alarmirala orožništvo v Laškem.
Ko je odpeljal taksni avtomobil kopališča po ocožništvo v Laško, da jih pripelje na kraj dogodka, se je pripetila na Sev-cah nesreča. Avtu je na klancu m ovinku pri vozil nasproti osebni avto nekega odvetnika iz Zagreba. Taksni avto je še pravočasno zavil ob živo mejo na desno ter prepustil več ko polovico ceste prazne. Toda Zagrebčan je najbrže šele v zadnjem trenutku opazil položaj ter je zavozil v stran. Bilo je že prepozno. Zadel je ob zadnji del tega taksnega avtomobila ter ga porinil za mejo, njemu samemu pa, ko je hotel zaokreniti volan, je že zdrčalo prednje kolo v bližnji jarek, da je avto podrl ograjo ter se za ril s prednjim delom naprej ki se mu je prebil hladilnik. Potniki so ostali nepoškodovani.
ZOBOZDRAVNIK-SPECIJALIST
DR. IVAN OBLAK
zopet ordinira	11095
Miklošičeva cesta (Vzajemna posojilnica)
Silovit napad na stražnika
Ljubljana, 22. avgusta.
V neki vinski kleti na Sv. Petra cesti je nastal v soboto ponoči silen kravat. Že ves fečer je tam popivala večja družba delavcev, ki je imela v svoji sredi mecena, nekega Antona. Naročal je Tone liter za litrom. Ko so bile glave od vina že hudo razgrete, so padle neke besede, zaradi katerih je mahoma nastal prepir in seve tudi pretep. Ker prepirljivci niso hoteli odnehati, je gostilničarka naročila uslužbencu, naj skoči po stražnika. To pa je opazil delavec Feliks Stefanciosa, ki je stap-il za fantom in pozval še ostale tovariše, naj mu slede. Stražniku Antonu Bohu so se delavci skrili na dvorišču. Pričakali so ga pri vrtnem vhodu v Komenskega ulici. Komaj je stražnik prišel mimo. že so se delavci zagnali iz teme vanj. Najbolj je divjal Feliks Stefanciosa, star komaj 20 let, brezposelni čevljarski pomočnik, doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Fantalin je potegnil iz žepa velik lovski nož z okovanim držajem in udaril stražnika z vso silo po glavi. Stražnik nepričakovanega udarca ni prenesel in se je nezavesten zgrudil. Na tleh ležečemu so nato delavci odnesli gumijevko in čepico ter pobegnili v noč.
Njihovo divjanje je opazoval neki gost. Videč stražnika na tleh, je takoj po begu nasilnežev hitel naizaj v gostilno, od koder so telefonirali na reševalno postajo in po pomoč na policijsko imravo. Hudo ranjenega stražnika Antona Boha 60 odpeljali v splošno bolnico, dočim so jeli policijski organi zasledovati napadalce. Ponoči je ostalo zasledovanje brezuspešno, naslednji dan pa 90 po opisu izsledili Stefancioso v Streliški ulici, poleg Ljudske kuhinje. Tamkaj se je posrečilo prijeti tudi par drugih delavcev, ki so sodelovali pri napadu na stražnika. Med njimi je bil najhujši neki Tone Muhič, doma iz Šmihela pri Novem mestu. Aretirance so na policiji zasliševali in tih bodo najbrže jutri izročili sodišču.
Politcijska oprava meni. da so za Ljubljano pravcata nesreča številni vi no toči. v katerih se zbirajo razni rogoviležl Polici ia bo odslej takim lokalom posvečala še večjo pažnjo in sdoušala mesto očistiti raznih
Ilomače vesti
♦	Zahvala Nj. Vet. kralja udeležencem kmetskega tabora na Krškem polju: Senator g. dr Janko Raj ar, predsednik banovin s k ega odbora JRKD za dravsko banovino, ki je predsedoval 14. t. m. velikemu Kmetskemu taboru na Krškem polju, je prejel od maršalata dvora na udarnostjo brzojavko, ki je bila poslana Nj. Vel. kralju, naslednjo zahvalo: »Nj. Vel. kralj je blagovolil sprejeti poslano naaiostno brzojavko s kmetskega tabora na Krškem polju in mi je naročil, ia Vam ln vsem udeležencem tabora izrazim njegovo za
hvalo za izjave udanosti in zvestobe. _
Maršal dvora: generalštabni brigaini general Aca Dimitrijev.ič.«
♦	Nov spomenik Ivana Meštroviča. Kakor poroča beograjsko »Vreme«, se predsednik občine Skoplja pogaja s kiparjem Ivanom Meštrovičem o gradnji monumen-talnega spomenika osvobojen ja, ki naj se postavi v Skoplju. Spomenik naj bi glori-ficiral dobo čara Dušana in dobo kralja Petra. Meštrovič se je načelno sporazumel s predsednikom občine Skoplja ter mu obljubil, da se bo ob priliki potovanja v Grčijo pora udi 1 v Skopljm. da se podrobno dogovori o izdelavi spomenika.
♦	Nova emigrantska organizacija. V nedeljo dopoldne se je v dvorani Narodne čitalnice v Kamniku zbralo lepo število emigrantov Iz Kamnika in Domžal. Z vlakom in peš je dospelo tudi lepo število članov agilnega »Tabora« iz Ljubijane in snujo-čega se emigrantskega društva »Bazovica« n Kranja. Ustanovni občni zbor novega prosvetnega .in podpornega društva »Ta-b'_r« v Kamniku je »tvoril g. Gruden, ki je podal tudi izčrpno poročilo pripravljalnega odbora od dne 26. julija, ko so se emigranti iz kamniškega sreza sestali aa prvem setamku i.n sklenili ustanoviti svoje društvo. Društveši program, politični in kulturni, ki je obenem program vseh stičnih organizacij po Jugoslaviji, je v izčrpnem referatu podal g. štrekelij, ki je zaključil s pozivom, naj rojaki, bivajoči v kamniškem stozu. s skupnim požrtvovalnim delom doprinesejo svoj delež k dosegi vzvišenih smotrov. Izvoljen je bil naslednji odbor: Abramič Josip, predsednik; Hoja k Rafael, podpredsednik; Odborniki: Vadnja.l Adolf. Radinja Anton, Može Tvan, Gruden Raijko, Zidarič Akrz, Kosita Anton, Dekleva Milan, revizorja: Ursič Albert in Kralj Egiidij. Novi predsednik se je z izbranim; besedami spomnil vladarja, ki so mu vsi priredili navdušene ovacije. Poslani so biLi pozdravi g. banu dr. Dragu Marušičn in Zvezi jugoslovenskih emigrantskih organizacij v Beogradu. Občni zbor je potekel v najlepšem redu in so vsi navzoči pokazali veliko zanimanje za novo emigrantsko edinico.
♦	Reševanje jahte bivšega bana šHovi-6a. Na albanski obali v bližini Val one je nedavno zašla v sipine jahta bivšega hrvatskega bana Josipa Š ilovica. Vsa prizadevanja. da b? se jah+a roš.la, ?o ostala doslej brez uspeha. Vsi. ki so *>ili m jahti, so se vrnili v Crikva.vico, na ladj. je o?tal le ŠUovieev sin, ki bo se nadaljeval reševalno akcijo.
♦	Kaj bo predvsem zanimalo žene na letošnjem velesejmu, ki se bo vršil od 3. do 12. septembra v Ljubljani. Razstava »Domače ognjišče« bo predočila celo množico nredmetov, ki so jih v poslednjih *e-f'h izumile tehnika in druge praktične vede za olajšanje im poenostavljenje gospodinjskih poslov. Pokaže jim dalje lepo in praktično urejene kuhinje, ki odgovarjajo vsem zahtevam higiiene ter več vrst drugih praktičnih ureditev. Razstavljal,ke se hočejo ozirati tudi! na nižje in srednje sloge ter jim pokazati, da je mogoče tudi z malimi sredstvi ustvariti prijetno domačnost. Pri razstavi sodelujejo ugledna inže-n.ierji, arhitekti, zdravniki in zdTa.vnice, gospodinjske učiteljice, razni trgovci, obrtniki in drugi podjetniki ter v praktičnem delu preizkušene gos.nodi.nje.
♦	Alpinska razstava na jesenskem vele-p":mu od 3. do 12. septembra ki jo.prireja Slovensko planinsko društvo, s sodelovanjem turistovskega kluba »Skale« s pomočjo odličnih strokovnjakov ljubljanske univerze in muzeja, Lovskega društva iin Zimskosportnega saveza, bo kakor vse kaže zanimiva revija lepot iin zanimivosti, ki so na srosto razsejane po Julijskih. Kamniških Alpah in Karavamkah in našem lepem sredgorju. Znanstveni del razstave, kjer bodo zastopane favna, flora, geološke in mineraloške posebnosti, meteorologija iftd. bo pokazal odnos vede do Alp in predstavila elemente teb znanosti obiskovalcem razstave. Znanstveno gradivo bo sestavljeno v poljudni obliki, tako da bo vsakemu motrilcu razumljivo in dostopno, a bo vendar nudilo bežen vpogled v razne stroke alpskih ved.
♦	Nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev bo 11. septembra na velesejmu v Ljubljani. Posebne komisije bodo ocenile vse igralce in izbrani najboljši igralci bodo ob 5. popoldne tekmovali še posebej r" »d seboj za končna stvo. Potek tekme bo gotovo zelo zanimiv. Harmonikarji bodo razdeljeni v pet skrmin in za vsako skupino je določena posebna ocenjevalna komisija. Harmonika je naš narodni inštrument, zato je tudi zanimanje za tekmo zelo veliko. Veleseimske legitimacije za polovično vozmino v Ljubljano im nazaj prodajajo po 30 Din večji denarni zavodi.
Vrempnsko oorocilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja. 2 stanje barometra. 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5 smer ln brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8 padavine v mm. Temperatura: prve Številke pomenijo naivišio. druge najnižlo
22. avgusta 1932
Ljubljana 7, 765.9, 18.0, 80, mirno, jasno, — Ljubljana 13, 764.0, 30.0, 40. W4, 1, _ Maribor 7, 764.1. 18.0. 80, SW1, jasno. —. — Zagreb 7, 765.6, 20.0, 70, Wl, jasno, —, — Beograd 7, 765.6, 24.0, 60, SE6, 1. _ —. Sarajevo 7, 766.8, 18.0, 70, KI, jasno. —, — Skoplje 7, 767.2, 20.0. 60, SE2, jasno, —, — Split 7. 764.6, 25.0, 60. mirno, jasno, —, — Kumbor 7, 763.8, 22.0, 80, ESE2. jasno, —, —. Rab 7, 765.6, 27.0, 50, nrrao, lasno, —, —.
r.hibljana 30 0, 18.0. Maribor 27.0, 18.0.
Zaa-r< b__19.0 Beosrrad —, 20 0 Sarajevo
___ 13 0. Skonlie 33.0. 15.0. Split 21.0.
Kumbor — 21.0. Rab —. 24.0.
Solnce vzhaja ob 5.8, zahaja ob 18.56. Luna v.zhaja ob 20.59, zahaja oib 11.45.
blljetarne »Putnika< in blagajne vseh večjih postaj dravske banovine.
♦	Jugoslovenski kinološki savez priredi
v okvirju jesenske razstave Ljubljanskega velesejma dme 8. septembra razstavo čistokrvnih psov vseh pasem. Opozarjamo na to prireditev vse lastnike čistovarejenin psov. Prijave za to razstavo se sprejemajo v tajništvu JKS (pisarna dr. Cepudra, Ljubljana, Pražakova ulica 8), kjer naj se javijo vsi interesentje ustmeno ali pismeno najpozneje do 24. L m.
♦	Razdolžitev kmetov. Sklep glavnega odbora Kmetijske družbe, bi ga je objavilo nedeljsko »Jutro« je nekoliko zmešal tiskarski škrat. Pravilno se glasi: Glavni odbor Kmetijske družbe je soglasno sklenil, da se zastavijo vse sile na merodajnih mestih in donese nujno zakon o olajšanju kmetijskih dolgov tako, da prevzame država polovico istih, ostalo pa naj plačujejo dolžniki v dobi 30 let, v katerih pa ne sme letno odplačilo z obrestmi vred presegati 4%. Odpisani del dolga in razliko na obrestih naj krije država iz posebnega fonda, ki ga ustanovi v ta namen. Sklep je bil sprejet soglasno
♦	Pravilnik o radiobrzojavnih tečajih. Minisrter prometa je v sporazumu z ministrom vojske im mornarice predpisal pravilnik o radiobrzojavnih tečajih in doseza-nju kvalifikacije radiote legraf i sta 1. in 2. razreda v jugoslovenski trgovinski mornarici. Tečaji se bodo vršili pri brzojavni šoli vojne mornarice v Šibeniku. Tečaj, ki bo trajal pet mesecev, bo brezplačen.
♦	Novi grobovi. V Veliki Dolini je v čestita starosti 86 let umrl g. France Do lina r, posestnik ln bivši trgovec, veleugle-den mož svojega kraja, poznan daleč naokrog nele kot vzoren gospodar, marveč tudi kot odiličen javni delavec. Dolga leta je bil član občinskega sveta in župan, njegovi lepi uspehi pa so bili počaščeni z odlikovanjem. Podeljena mu je bila zlata kolajna za državljanske zasluge. Pogreb vrlega moža bo danes ob 16. — V nedeljo je umrl na Jožefovem hriibu pri Celju g. Ciril Goručan, bivši lesnii trgovec, v starosti 43 let. _ V soboto je umrl v Ptuju
Jožef S c h a u t a, bivši ravnatelj vele-posesrtev grofa Herbersteina, star šele 50 let. Zapušča vdovo ta dva nepreskrbljena
otroka. _ V ljubljanski bolnici je umrl g.
Vladi si a v P 1 Igram, absolvent srednoe gospodarske šole. Pogreb 'bo danes ob pol 18. izpred bolniške mrtvašnice. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-lje!
Slatinskeza
hujšanje odstranijo oso preobilno tolščo in Vas napravijo vitke, mladostne in lepe.
Apoteka BAHOVEC, Ljubljana
Ne moreš v šolo?
Vzgoji se sasn!
Jfa«^! se sam vseh stvori, ki jih potrebuješ ia svoj uspeh v življenju! Krepka volja! V ietn dni znaš vse trgovske predmete, kakor (nudi zadružne in katerikoli svetimi jezik!
Piši na	109-57
Dopisno trg. Solo v Ljubljani, Pražakova 8, aJi pa se ogHssi sam. Informacije za<stonj. Uradne ure 8.—12. ra 2.-6., nedelja 10—1(1.
♦	Težavna služba finančne kontrole. Tz
Ptuja smo prejeli: V teh hudih časih kaj težavno vršijo organi finančne kontrole svojo službo, ker so često izpostavljeni zasmehovanju. Nedavno se je nahajal organ finančne kontrole g. Kurnik Albin iz Ptuja na službenem obhodu v Gradišč ah, kjer je zaznal, da se tam toč! brez dovoljenja vino posebno pri /posestniku Blažku Ivanu, šel je skupaj z županom v njegovo klet ter mu nadaljnje točenje zabraniil in zapečatil sode. Blažek se je pa izrazil, maj le pečati, češ, da bo sam uradne pečate itak raztrgal in vino dalje prodajal. Izjavil je tudi, da je to zadnji financar, ki je prestopil njegovo klet, im če bo kaiteri še prišel, da ga bodo mrtvega nesli iz kleti. Zaradi te nevarne grožnje službenemu -organu se bo moral Blažek zagovarjati pri sodišču.
♦	Poroki. Poročil se Je preteklo nedelo g. Albin Torelli, sodnik v Črnomlju, z gdč. Malči Kresni kov o, učiteljico z Zidanega mosta. — Danes se na Bledu poroči načelnik litijskega Sokola učitelj gosp. Beno T av far, z načelnloo Sokola gdč. Mimko Bizjakov o. Obema paroma obilo sreče!
♦	češplje v Bosni so obilno obrodile. V
Brčkem je bil te d,ni otvorjen češpljev sejem za letošnjo sezono. Brčko je eno največjih tržišč za češplje ne samo v naši državi, marveč na vsem Balkamu. češplje so letos dobro obrodile in sadje je lepo in zdravo Pretekli teden je bilo iiz Brčkega razposlanih na razme kraje 39 vagonov češpelj. Največ jih je šlo v Anglijo, Nemčijo in češkoslovaško. Cena češpljam se giblje okoli 1.50 Din za kilogram.
♦	Svojevrstna nesreča sredi Save. 171et-ni Jerli Anton i;z Most pri Ljubljani, brezposelni železolivar, je odšel po svertn za zaslužkom s cekarjem, v k a/ter ega mu je mati naložila nekaj živil. Fant je potoval skozi Dol in Dolsko ter je dospel po levem savskem bregu v bližino Hotiča. Tam pa se je odločil, da se bo podal na drugo stran. Slekel se je, os+al je le v srajci, ker ni imel kopalnih hlač. V eni roki je drža.! cekar, obleko pa je zvil v klopčič ter s? ga je potisnil na glavo. Sredi reke pa je zašel v globino. Da se reši, je izpustil zvitek obleke im se skobacal na suho. Rešil je le cekar z dobrotami. Fant je nadaljeval v srajc-i pot pToti Litiji im ves čas ob Savi iskal, aiko se ni kje zataknila njegova obleka. V takem stanju so ga dobili | orožniki. Eden orožnikov mm je podaril spodnje hlače, nato pa so ga izročili v litijske zapore. Ko so dobili medtem potrditev, da so fantove izpovedfoe resnične im da mladenič nima ničesar na vesti, so ea izpustili, še prej pa so mm orožniki dobili pri krojaču g. Kmolu hlače, da je popotnik vsaj spodobno oblečen nadaljeval pot za kruhom.
♦	Huda nesreča motooiklista. Po vesteh fe Varaždina se je g. Reicher te Ormoža vozil na motooiklu sikozi Vratno pri Lud-bregn. Z nekeea dvorišča sta v kritičnem tremuitku planili dve žrebeti in zrušili mo tooiklisita na tla. G. Relcher ima hude notranje poškodbe.
♦	Smrt pod avtomobilom. Na Topčider-ski cesti v Beogradu Je v nedeljo popoldne šofer Milo vam Stojanovič povozil «e-ljaka Mileto Da.niča ter ga smrtnonevarao poškodoval. Na PTevozm v bolnico Je Da-n1<5 izdihnil. Misleč, da nesreče nfkdo ni opazil, jo Je šofer naglo odikurll. Neki oa-santi pa so ugotovili Številko avtomobila ter obvesti^ o tem policijo, H ie šoferja aretira,! a.
♦	Tajna večne ženske mladosti in lepote Lysoform,
♦	Samomor odvetnika v Virovitici. V
Virovitici je preteklo nedeljo izvršil samomor tamkajšnji odvetnik dr. Josip Singer. Vzrok obupnega čina ni znan. Pokojnik zapušča ženo in hčerko.
♦	Kolinska tovarna v Ljubljani je nakazala Ciril Metodovi družb; prispevek od prodane kave 250 Dim. Lepa hvala!
♦	Fotoaparat Voigtlander 6x9 v sivi usnjeni torbici je bil pozabljen v nedeljo v turistovskem vlaku od Bleda do Boh. Bistrice, alj pa pri nakupu vozovnice pri Putniku-Miklič v Ljubljani. Pošten najditelj naj ga odda v oglasnem oddelku »Jutra« proti nagradi.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u— Podban g. dr. Pirkmajer danes zaradi odsotnosti ne bo sprejemal strank.
u— Turški poslanik v Ljubljani. Poslanik republike Turčije na našem dvoru g. Hajdar bej, ki se mudi na Bledu, je dospel včeraj popoldne z avtomobilom v Ljubljano. Ogledal si je mesto in nekatere zanimivosti, zvečer pa se je vrnil na Bled.
u— Novj šišenski Sokolski dom je popolnoma dograjen. Znotraj opravljajo še za 1-nja pleskarska dela, cementna ograja okrog telovadišča je tudi že skoraj končana. Prostrano telovadišče zasipavajo in izravnavajo za veliki dan šišenskega Sokola, ko bo ob otvoritvi krasnega doma pokazal uspehe svojega dela. Nadvse praktično urejeni prostori Lmpozantnega doma bodo v ponos vsej Šiški, ki je že davno potrebovala ognjišče svojega naprednega u dej stvo vanj a. Trdino se nadejamo, da se bo zavedno prebivalstvo vse velike Ljubljane z veseljem udeležilo prazničnega dne naprednih šišenčanov im marljivega odbora Društva za zgradbo sok. doma. Krepko navzgor stremi sokolsko delovanje brez ozira na omalovaževanja im zapreke. Zato je vsega obžalovanca vreden pobalinski čin brezvestneža, ki je v svoji onemogli jezi in zilobi, iz zavisti ali sovraštva do vedno večjega razmaha Sokolstva v pretekli noči z nekim ostrim predmetom, najbrž kladivom, poškodoval fasado stavbe, odbiil precejšem kos ogla in napravil na komaj prebarvani stavbi Sokolu precejšnjo škodo. Upamo, da bo brezvestaež prišel prej ali slej v ix*ke pravici .im da ne bo ušel strogi kazni.
u_ Poroka. V cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani je včeraj g. župnik Janko Barle poročil g. Adolfa de Costo, trgovca iz Brežic, z gdč. Ivo P u c 1 j e v o, hčerko g. ministra Ivama Puclja, učiteljico v Brežicah. Za priči sta bila ženinov oče g. Adolf de Gosta, ugledni brežiški trgovec, im nevestin svak g. Miloš štibler. šef revizorskega oddelka Privilegirane agrarne banke v Beogradu. Naše iskrene čestitke!
u_ Nova moderna trgovina na Starem
trgu. Častitljivi starinski del tam od magistrata do šentjakobskega trga v moderni, prerajaijoči se Ljubljani, krepko varuje sloves poglavitne trgovske četrti. 'Im kakor je ozek in vijugast, je vendarle zaradi •tolike raznolikosti starinskih pročelij in novih elegantnih trgovin izredno zanimiv domačinu kakor tujcu. Stari trg je zdaj dobil novo, res okusno modno trgovino, ki jo je v svoji lastni hiši urediiil velepodjetni
VSE MADEŽE
na oblekah kakor tudi na svili, posebno pa na barvastem usnju Vam očisti
ČISTEM
(ni vnetljivo).
Zalogo lom staroznana
Dragerija Kane, Židovska 1
g. Miiloš Karničnik. Obe veliki izložbi z majesitozndtm napisom tvrdke sta res v kras Staremu trgu, znotraj pa je trgovina tudi izredno svetla in sila okusno urejena. Novi lokal je bil včeraj otvorjen. Med ljubljanskim občinstvom, ki je že doslej prav dobro cenilo Karničmiikovo trgovino, ko je bila nameščena nekaj dalje (v šter-kovi hiši), otvoritev novega lokala nikakor ni ostala neopažeoa. želimo g. Karnič-nitku in enako 'podjetni njegovi soprogi tudi v bodočnosti kar najlepše uspehe.
u— čuden poset v kleti Daj-dama. Bolj neprijetno moč nego sta si jo najbrž predstavljala, sta preživela včeraj v kleti avtomatičnega bdfeja Dajdama dva mlada pod-jetneža, Stanko S. in Oskar B. Prvi ;e brezposelni mizarski, drugi pa mesarski pomočnik. V kleti so j*u našli včeraj zjutraj oba siicer popolnoma trezna, a dokaj preplašena. Policija sedaj preiskuje v kakšnem namenu in na kakšen način sta prišla y klet. Sama namreč pravita, da ju je tja nenido zaprl...
u— žalostna najdba. Jože Celar im njegova žena, ki bivata v mestni koloniji ob Cesti dveh cesarjev, sta odšla v nedeljo dopoldne v Mestni log pobirat suhijad. Ko pa sta okrog 12. prišla do grmičevja, odda-, ljenega kakih 20 korakov od cesite, sta v grmovju opazila papirnat omot, v katerem sta našla trupelce predčasno porojemega otroka. Stražnica y Trnovem je uvedla preiskavo.
u_ Tri aretacije. V neko stanovanje v mestu je bil pred dnevi izvršen drzen vlom in so neznani vlomilci odmesli lastniku za 5000 Din dragocenih preprog. Zasledovanje tatov je ostalo sprva brezuspešno, v nedeljo pa so policijski organi vendarle prišli na pravo sled. Aretirali so dimnikarja K. iu pa hišnika P. Zaradi beračenja je bil včeraj ponoči aretiran neki Štefan Strniša, doma iz okolice Litije. Pri teJesmi preiskavi so našli pri njem več raznih pisem, naslovljenih na neko ljubljansko veletvrd-ko. Štefan Je ta pisma najbrž ukradel iz poštnega nabiralnika.
u— Aretirati vlomilec v železniške vagone. železniška premikača Alojzij Marim ;n Josip Toni sta opazovala včeraj ponoči qe-znanega moškega, ki se je na glavnem ko lodvoru sukal okrog železniških tovornih vagonov. Ker se jima je videl sumljiv, sta opozorila podnadzomika šavlija in stražnika Roglja, ki sta neznanca kmalu prijela. Mož je bil baš pr.i delu ob vagonu, v Katerem so bile naložene vreče z rižem. BU je to Slletni Anton Nahtigal, brezposelna delavec, doma iz Vodic na Gorenjskem. Odtrgal je plombe pri več vozovih. Izročen bo sodišču.
u_ Od doma je pobegnil 211etni ključavničarski pomočnik Miroslav Prosenc. Odpeljal se je s kolesom znamke »Diirkopf«. Prosenc je precej slaboumen in je šele nedavno prišel iz opazovalnice. Pri odhodu z doma je bil oblečen v teminomodro skoro novo obleko in belo srajco, obut pa v črne čevlje.
u— Mandolinistični odsek društva »Tabor« ima vajo drevi ob 20. v društvenih prostorih (hotefl Tivoli). Sprejemajo se novi mandoiinisti in kitaristi.
e— Lepa prireditev na Zgornji Hudinji.
Društvo kmečkih fantov in deklet je priredilo v nedeljo popoldne tekmo koscev na Zgornji Hudinji, združeno z veselico na gostilniškem vrtu g. Lavrača. Prireditev, pri kateri je prišel do izraza lepi značaj naše vasi, je zapustila v celjski okolici zelo ugoden vtis. Prireditve so se v znatnem številu udeležili tudi člani krajevne organizacije JP.KD za celjsko okolico, ki je priredila pešizlet na Zgornjo Hudinjo. Prireditev sta posetila tudi narodni poslanec za celjski srez g. Ivan Prekoršsk in predsednik Zveze društsv kmeikih fantov in deklet g. Kronovš::;..
e— Blagoslovitev motorne hrizgalne v Skofji vasi. v nedeljo se je vršila v Škofji vasi slavnost domačega gasilnega društva, združena z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne. Obisk je bil prav povoljen, dokaz, da domačini pravilno cenijo požrtvovalno delo svojih gasilcev.
e— Pričetek šolskega leta na mestni deški in dekliški osnovni šoli ter okoliški deški in osnovni šoli šolskih sester v Celju se bo vršil tako-le: 1. in 2. septembra od 9. do 12. dopoldne bo šolsko vpisovan je novincev in novink v upraviteljskih pisarnah. 3. septembra bodo začetne šolske maše in nato učiteljske konference v vseh teh učnih zavodih. 5. septembra se bo pričel pouk.
e— Vpisovanje v šolo Glasbene Matice v Celju bo 1., 2. in 3. septembra dopoldne in popoldne. Vse podrobnosti glede sprejema, učnega časa, šolnine itd. so razvidne z deske v šolskem hodniku v I. nadstropju. Slomškov trg 10 (muzejsko poslopje). Vpisati se morajo tudi lanski gojenci in gojenke, ki nameravajo nadaljevati svoje* šolanje.. Zunanji gojenci se lahko prijavijo predhodno z dopisnico.
e— Poročila sta se v soboto 20. t. m. popoldne v župni cerkvi v Celju g. Tine Za-vršek, uradnik pri tv. Schimmel & Co. v Celju, in gdč. Silva Dobravčeva, hčerka slikarskega mojstra in uradnica v Zdravstvenem domu Iskreno čestitamo!
e— Član celjske »Jugoslavije« — prvak Zasavja. Drugega športnega dne SK Zagorja v Zagorju so se v nedeljo udeležili tudi trije atleti SK Jugoslavije v Celju. V teku na 8 km je v lepem stilu prispel na cilj g. Franjo Mimik iz Celja v času 31:04.05 in s tem postal prvak Zasavja za 1932. Ferdo Pikš iz Celja je zasedel v času 32:05 peto, g. Franc žabkar iz Celja pa osmo mesto. Celjani so priborili za svoj mladi klub plaketo ter veliko in malo kolajno. Kljub temu. da je v ostri konkurenci nastopilo 16 tekačev, med njimi znani tekač na dolge proge g. Senčar, član SK Ilirije, so dosegli Celjani zelo leo uspeh.
e— Brezposelnost v Celju in okolici je v v zadnjih dneh znatno pojenjala. Pil celjski ekspozituri borze dela ee le od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 42 brezposelnih (29 moških in 13 žensk) iz prejšnjega tedna pa je ostalo v evidenci 1128 oseb 929 moških in 199 žensk), od 11. 20. t. m. je bilo ponudeno delo za 30 oseb (14 moških im 16 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 22 (za 10 moških in 12 žensk), odpotovali so 3 moški, odpadlo je 227 oseb (120 moških im 107 žensk), tako da je 20. t. m. ostalo v evidenci &18 brezposelnih 825 moških in 93 žensk).
e— Mestni kino ostane do nadailjmiesra zopet zaprt.
Specijalist za otroške bolezni
Dr. V. STACUL
Gosposvetska cesta Z ne ordinira 11087
od 27. avgusta do 5. septembra.
a_ Poslovitev od ravnatelja g. dr. Potočnika. Zadnje dni sem prejel od več tovarišev dopise, naj prevzamem pripravo, odnosno objavim kraj in ča.s za posleviftev od našega priljubljenega ravnatelja mariborskega državnega moškega učiteljišča g. dr. Mateja Potočnika, ki odhaja v pokoj. Pridružujem se v »Jutru« objavljenem PTedlogu tov. Čeha ter si dovolim povabiti vse bivše učence g. dr. Potočnika k pos'o-vilnern sestanku v soboto 27. t. m. ob 10. dopoldne v dvorano Nabavljalne zadruge v Mariboru (Rotovški trg). Kaj je bil g. dr. Potočnik nam slovenskim dijakom zlasti pred vojno, pa tudi po vojml, to vemo vsi
im zato tudi pridemo vsi! Na svidenje! __
Vanda Mirko, šolski upravitelj pri Sv. Marjeti ob Pesnici.
a— Odlikovanje gasilcev. Včeraj se je mudiil v Mariboru predsednik slavonsko-hrvat.ske gasilske zveze g. Marjan Heraič. Pr.i tej priliki je izročil nekaterim zaslužnim mariborskim gasilcem gasilski križec za zasluge.
a— Preselitev uredništva »Mariborskega Večernika« in mariborskega uredništva »Jutra«. Mariborsko uredništvo »Jutra« se z današnjim dnem obenem z uredništvom mariborskega »Večernika Jutra« preseli v svoje nove prostore v Gosposki ulic! št. 11., prvo nadstropje. Dohod je skozi vežo in preko dvorišča, številka telefona Obeh uredništev ostane še nadalje neiznreme-nlena 24-40. Uprava, kil ima telofonsko številko 24.55 se preseli v nove lokale nekaj dm» pozneje.
a— Iz policijske službe. Predstojnik mariborske mestne policije g. Alojzij Gerzimič je premeščen v Ljubljano. Za predstojnika mariborske mestne policije je imenovan dosedanji sreski načelnik v Prevaljah g. dr. Lovro Hacin.
a— Prometne nesreče. V 8lr)rnici pri Mariboru se je v soboto pripetila pr? odseku občinske ceste v Orehovo va« huda avtomobilska nesreča, ki le po naključju ni zahtevala človeških žrtev. V naglem tempu je pridrvel Fornecijev avtomobil iz Maribora na potii za Rogaško Slatino. Ko je zavil na ovimku, je avtomobil zaneslo
lezno obcestno ograjo. V zadnjem hipu je šofer voziilo na vso moč zavri im 6 tem preprečil še hujšo katastrofo. Avtomobil se je pri tem tako poškodoval, da je bil za nadaljevanje vožnje nesposoben in so ga morali spraviti nazaj v Maribor v popravilo. _ V Studencih je v nedeljo zvečer povozil neki zagrebški avtomobili&t delavca, ki se je s kolesom vračaii proti domu. Padec je bil zelo hud in je delavec obležal nezavesten, šofer ga je naložil na svoj avto in ga prepeljal v bolnico.
a_ Huda nezgoda. V Kamnioi je sia.mo-reznica zagrabila za roko 4!etno poses«tni-kovo hčerko Marico Na.mestnikovo ter ji odrezala vise prste leve roke. Prepeljati so jo morali v bolnico.
a— Tatvina kolesa. Inkasantu mesenega električnega podjetja je v soboto popoldne izginilo izpred neke trgovine v Frančiškanski uiici kolo znamke »Cyrus«, vredmo 1500 Din.
a_ Ukraden kovčeg. Predsi-nočnjrm ;e pustil dr. Bruno Weixl svoj avtomobil nekaj minut brez nadzorstva v Jurčičevi ulici. Ko se je vrnil, je opazil, da je ize.:r.:i z avtomobila usnjat kovčeg, vreden 1000 dinarjev.
h življenja na
Krama
t— Izletno vožnjo v Avstrijo na Koroško priredi na splošno željo občinstva avto-podjetje g. Goril dana z 22 sedežnim avtobusom 25. t. m. ob 4. ziutrai. Odhod bo izpred hotela »Stara pošta«, vožnja na preko Jesenic, Kranjske gore, Podkorenskega sedla. Beljaka, Vrbskega jezera. Celovca, Gospe Svete, Velikovca, Železne Kapiie, Belce in Jezerski vrh nazaj v Kranj oh 22.30. Za ogled Beljaka bo na razpolag'! ena ura, ob Vrbskem jezeru se bo-io mudili izletniki Štiri ure, pri Gospe Sveta pol ure, v Celovcu 2 ure, v Veiikovcu in Železni Kaplji pa pol ure. Vozna cena bo znašala /a osebo tja in naizaj 112 Din, za. otrok« do 14. leta pa bo cena polovična. N'a avtobus se bo (sprejelo tsamo 22 oseb in 4 otroke. Dovoljenja za prehod meje bo oskrbelo samo podjetje. Reflektanti hz-leta naj se javijo najkasneje so srede opoldne v glavni trafiki nasproti »Stare pošte«, kjer dobijo tudi vse informacije. Izlet se bo vršil samo v primeru dovoline udeležbe.
r— Zadnji avtobus na Gorenjsko vori frpred kavarne Evropa (Figovec) vsako nedeljo tn praznik ob 23.30 v Medvode, Kranj in Tržič, tako da ima zvezo no vse zadnje vlake, ki pridejo iz rarKSnih strani v Ljubljano. — Avtopodjetje Pepi Gorica.1.
11 1'pfcovelf
t— Zagrebška »Grafika« t Trbovljah. V
nedeljo 21. t. m. je obiskalo Trbovlje 44 članov zagrebške jGrafikec. Gostje po s? ogledali rudnik in rudniške naprave ter kraj sam, ki jim je zelo ugajal, in so si napravili več fotografičnih posnetkov. Obiskali so tudi Delavski dom. Popoldne so želeli igrati nogomet. SK Trbovlje je v naglici sestavil kombinirano moštvo. Nu isrt* šču SK Trbovlja sta odierali moštvi prijateljski trening tekmo, ki se je končala ? rezultatom 5:4 za SK Trbovlje- Zasr^-bcam so igrali dobro, vendar se jim je poznalo, da so bili nekoliko utrujeni. Zvečer so s-ef gostje odpeljali proti Zagrebu. Z obiskom v Trbovljah so bili zelo zadovoljni in so odnesli s seboj najboljše utiee.
Ez šoštasfa
S— Krajevna protituberknlozna Ti*ra ie poslala štiri slabotne otroke iz Šoštanja v Dom kraljice Marije na Pohorju, da si tam okrepijo rahlo zdravje. Darovalcem, ki so ligi s prispevki omogočili človekoljubno akcijo, bodi najlepša zahvala!
š— Trebušni tifu« se je pojavil ▼ Berčah pri Velenju. Dosedaj je znan samo en primer, in sicer gre za 28-letnega dimnikarja, ki je bil poslan na zdravljenje v bolnico v Slovenjgradec. Zdravstveno oblastvo je ukrenilo vse potrebno, da se bolezen ne razširi. Brez osnove so torej alarmantne ve-flti, ki krožijo po šaleški dolini, da ie ob-iastvo prepovedalo celo kopanje v potokili.
Iz Ptula
f— CtTslkovanje. Dne 19. L m. tv fe vršila v ^prostorih Glasbene Matice slavnostna se-ia| na kateri je mestni župan g. Jerše 8 slavnostnim nogovorom izročil g. mag. p!v Bogomiru Orožnu odlikovanje sv. Save IV. stopnje za zasluge na glasbeno-kulturnenj polju. Iskrene čestitke!
j— Poizkus samomora slaboumne mladenke. Ko je ponoči 21. t m. obhodil železniški čuvaj Klaneček Jernej proao. je zapazil sredi železniškega mosta ležati preko tračnic na pregrnjenem papirju neznanko. Ko jo je pozval, naj zapusti prostor, ker pride ob 1. brzovlak, se neznanka za. fe opomine niti zmenila ni. Čuvaju ni preostalo drugo, kakor da je prosil policijo za pomoč. Policijski stražnik Alojz Gačnik ie takoj šel na lice mesta in je neznanko s pomočjo čuvaja s silo odstranil. Neznanko «<» spravili nato na policijo, kjer so ugotovili, da gre za slaboumno 34-letno Jožefo Pšun-derjevo iz Turniš pri Ptuju, ki je hotela že lansko leto pod vlak. Vsekakor bi bilo potrebno, da se za nesrečnico najde ?;rostoc v kakem zavodu. Nesrečnico so začasno pridržali v policijskem zaporu.
j— Z žepnim nožem si je prereza! vrat. Obupne razmere so brezposelnega, komaj 27-letnega delavca, Cizerla Andreja s Sp. Brega pri Ptuju privedle tako daleč, da je nesrečnik segel 20. t. m. v skrajnem obupu po samomorilnem orodju ter si prere-zal z novim žepnim nožem vrat. Obležal j9 z veliko zevajočo rano v mlaki krvi. Reševalna postaja iz Ptuja, ki je bila poklicana na pomoč, ga je prepeljala v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Poškodba je hujšega značaja.
LJUTOMER. V četrtek 18. t. m. smo po-kopali ob veliki udeležbi sorodnikov in znancev g. Mari jo S t a j n k o v o, mater že tudi pokojnega kmetijskega strokovnjaka in zaslužnega narodnjaka Franca Stajnka. Pr>-kojnica je bila sestra rajnega župnika pri Sv. Juriju. Kunceja. Pogreb je pričal o nie-ni priljubljenosti. Pevci so ji zapeli dve hipi nagrobnici.
Smrt v Muri
Ljutomer. 22. avgusta. V soboto 20. t. m. je utonil v Muri posestnik s Cvena Ludovik Kolbl. V družbi svojega brata, Jci je finančni stražnik in je bil prišel na dopust, in svoje žene se je šel kopat k tako zvanemu Sigetu v Muro.
Ko je njegov brat zašel predaleč v glo-bočino in se je pričel potapljati, ga je hotel Ludovik rešiti. Pri tem je sam naš smrt, brat pa je srečno splaval na suho. Najbrž je ponesrečnega posestnika zadela kap. Pokopali so ga danes v ponedeljek ma ljutomerskem pokopališču. Razen vdo-
ob stran, tar se je z vbo «ilo zaletel v že- » ve je zapustil tri nedorasle otroke.
Ciospodar^tTo
▼ bodočnost
"V neverjetno kratkem času je * zvezi s hausso v Ameriki nastopil preokret v na-zfranju .ameriških in tudi evropskih gospodarskih krosov glede bodočega razvoja konjunkture- Še ob koncu junija ie vladal brezkrajni pesimizem glede izgledov za gospodarski razvoj, danes pa vlada že prav optimistično razpoloženje. Tega ugodnejšega razpoloženja sicer ne smemo precenjevati. zavedati pa se moramo, da ie tak ->re-okret v naziranju glede bodočih možnosti gospodarskega razvoja temelj za zopetni dv*g konjunkture.
Upanje na skorajšnji konec, poostrene gospodarske krize se opira na čvrsto gibanje cen najvažnejših sirovin na svetovnih tržiščih in tečajev na efektivnih borzah. V koniukturnem razvoju zadniih let smo sicer že dvakrat registrirali znake delnega oživ-ljenja, ki so se pa zopet izgubili in je gospodarska aktivnost znova zdrknila navzdol. Prvič ie to b;lo lani spomladi, ko sicer se ni bilo izrazitejših znakov zboljšanja, vendar je bilo ponovno izraženo mnenje, da je depresija dosegla najnižje stanje. Tedaj ie novo hudo poostritev izzvala kreditna kriza, ki se ie najprej pojavila v Avstriji fKreditanstaldt) nakar se je razširila na Nemčijo, Anglijo in ostale evropske države.
Drugi zalet navzgor smo opazili letos spomladi, ko ie bilo izhodišče novega optimizma v Parizu. Efektni tečaji so se na pariški borzi pričeli naglo dvigati in mnogi stj že napovedovali novo konjunkturo. V tem optimističnem razpoloženju pa je prišel vrakor strela iz jasnega polom ogromnega Kreugerjevega finančnega koncema, ki je zaenkrat pokopal vse upe in nade.
Potek ozdravitve svetovnega gospodarstva ie bil kakor smo videli že ponovno zadržan. Zato je najnovejši zalet Amerike prišel z večjo silo in odločnostjo, kakor pre|. Svetovna kreditna kriza je vsekakor zavzela rretiran obseg. Hudo konjunkturno nazadovanje, ki ga jo znova izzvala kreditna kriza, že deli časa nima prave stvarne upravičenosti, zalo je sedanjemu psihološkemu preokretu pripisati poseben pomen.
V strokovnih krogih ugibajo danes, kje ■naj bi bile še nevidne gnojne bule na gospodarskem telesu, katerih nenadno razčiščen je bi lahko ustvarilo sedanji zalet v boljšo bodočnost. Mednarodni kratkoročni kreditni odnošaji so v glavnem razčiščeni, kolikor ne gre za imobilizirane odnosno zamrznjene kredite (v Nemčiji, Avstriji, Madžarski). Vprašanje nemških reparacij je rešeno in tudi problem vojnih dolgov menda na bo povzročil večjih težkoč. Tudi veliko gibanje zlata je docela prenehalo. Nevarnost je menda možna le še na političnem polju, če pride do kakih večjih političnih izprememb ali napetosti.
Odpira se nam vprašanje, kakšne posledice bo pokazalo eventualno izboljšanje svetovne gosnodarske konjunkture na jugoslovensko gospodarstvo. Bolj kakor v marsikateri drugi državi je gospodarska kriza pri nas nastopila predvsem pod vplivom svetovne krize. Naše gospodarstvo i? dolgo kazalo precejšnjo odj>ornost in je prav za prav zašlo v težko depresijo šele v drugi polovici preteklega leta. Kakor je pri nas kriza nastopila v prvi vrsti zaradi zunanjih vplivov, tako mora tudi izboljšanje priti naiprej od zunaj. Vrh tega moramo tudi pričakovati, da bo v primeru konjunktur-nega preokreta v inozemstvu pri nas nastopilo izboljšanje šele s primerno časovno zakasnitvijo, kakor je tudi kriza nastopila pozneje kakor drugje- Morda se bo še najprej pojavil ugoden vpliv na lesnem trgu, kajti naše lesno gosjx>darstvo je bolj kakor marsikatera druga panoga jx>vezano s svetovnim trgom. Preokret mora pri nas priti preko zunanje trgovine. Šele tedaj, kadar se bo poiavilo oživljenje našega izvoza, lahko pričakujemo tudi oživljenje notranje gospodarske aktivnosti. Za jvomembnej?" povečanje našega izvoza zapnkrat izgledi še niso prav dani. kajti glavne države, kamor izvažamo, so uvedle težke uvozne omejitve, ki bodo seveda še nadalje ovirale razvoj večje aktivnosti v izvozu.
Okrepitev na svetovnem trgu sirovin.
Kakor smo že omenili, se ameriška haussa efektnih tečaiev opira predvsem na dejstvo, da so se cene glavnim sirovinam precej dvignile, kar ie smatrati za dober znak, kajti izboljšanje gospodarske konjunkture je vedno imelo svoje izhodišče v okrepitvi cen na trgu sirovin.
Če zasledujemo gibanje cen na raznih trgih sirovin. vidimo, da ie prišlo zadnie tpdne do precejšnjega izboljšanja. Pšenica je ob koncu julija dosegla v Chicagu najnižje stanje 45.75 centa za bušel; od tedaj se je do srede avgusta dvignila na 52 do 53 centov, sedaj pa notira nekaj nad 50 centov. Bombaž je ob koncu julija notiral v Newyorku 5-75. sedaj pa notira že 7.50, tako da znaša okrepitev cene preko 30° ■'.->. Znatno se je dvignila tudi cena kavčuku, ki je ob koncu julija notiral v Londonu 1.04, sedaj pa notira 2.50. Cena juti ie v istem ča«u narasla (v Londonu) o.l 14.875 na 18.125. Tudi sladkor ie čvrstejši in notira danes v Newvorku 109, dočim je v maju notiral še 72.50. Celo petrolej se je za malenkost podražil, in sicer (v Ne\vyorku) od 4.125 na 4.50. Značilna je zlasti okrepitev cen na trgu kovin. Baker, ki ie v Londonu notirnl ob koncu julija 25.06, notira sedaj 31.125. kositer sp je istočasno nodra-?il od 124.50 na 142.25 cink od 11.625 na 14.0(5, svinec pa od 9.625 na 11.09.
Fričetek hmeljsfte kepšije
Žalec, 22. avgusta.
Obiranje hmelja pri neizpremenjenem suhem vremenu naglo napreduje in bo do konca tPdna velika večina nasadov obrana. Pridelek je navzlic znakom bolezni na listju brezhiben v barvi ter precej težak. Iz Češke prihajajo poročila. da sta peronospo-ra in rdeči pajek uničila dozdaj barvo že v polovici vseh nasadov in obirajo seriaj napol zrelo že pisano blago, da rešijo kar se da. Tudi v Nemčiii^se v glavnem okolišu Hallertau zelo slabša barva dozorevajrče-mu hmelju. Te slab«3 vesti so povzročile v hmeljski trgovini živahnost, ki smo jo v času obirania bili vajeni le v času naiboliše konjunkture. Za gladkozeleni savinjski golding se je že pričelo ^povpraševanje. Iz živahnega zanimanja številnih navzočih kupcev je razvidno, da bo letos huda tekma med njimi za dobro blago. Zato naj vsak hmoliar lepo sortira svoi pridelek, kar pri letošnji letini ne bo težko, da pridob;mo našemu hmelju novih odjpmalcev za dobre in slabe čase. Nekaj malega se je prodalo v soboto po 10 do 12 Din za kg. dočim dane« ponujajo splošno 13 do 15 Din. Povpraševanje je prav živahno, prodaia pa se še malo. nekaj zato. ker še ni dovoli suhega blaga, še bolj pa zato, ker dajejo številni najboljši hmeljarji svoje bla^o na vzorčni
sejem Hmeljarski prodajni zadrugi, da jim ga ona vnovči- Lanski uspehi mlade zadruge so izučili mnogo hmeljarjev, da brez skrbi_ zaupajo svoje blago veščim rokam in dosežejo najboljše cene. Vzorčni sejem Hmeljarske zadruge je bil otvorjen danes v Staretovi hiši poleg gostilne Virant. Tjakaj naj dajejo hmeljarji svoje vzorce, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila o kupčiji in tržnem položaju.
Cene sladkorju
Glede na razna vprašanja članov trgovcev, kakor tudi konzumentov je izdalo združenje trgovcev v Ljubljani naslednjo pojasnilo glede cen sladkorju, ki ga je dobilo od kompetentne 6trani: »Pred povišanjem trošarine je stal sladkor pri ljubljanskih veletrgovcih ke 13.05 Din za fci. K tej ceni je treba sedaj prišteti povišek nove trošarine 63 par pri kg ter 7 odst prometni davek, ki znaša po odbitku trošarine 36 par pri kg, tako da bi morala biti sedaj dejansko cena na debelo 14.06 Din za debeli kristalni sladkor. Trgovec detaj-list je prodajal doslej ta sladkor po 13.50 dinarjev, in je pred poviškom cene na debelo zasluzil kosmato 45 par pri kg, danes pa prodaja ta sladkor v nadrobni prodaji po 15 Din in znaša njegov zaslužek pri kg le 1 Din. Pri tem pa je treba upoštevati dejstvo, da trgovec detajlist kupi sladkor bruto za neto. da je pri vsaki vreči upoštevati tudi znaten kalo ter končno, da mora trgovec detajlist prodajati v nadrobni prodaji konzumentom na dolgoročne kredite, ki se včasi zavlečejo preko pol leta, medtem ko mora sam grosistu plačati sladkor takoj pri prevzemu
Pri kockastem sladkorju je pa stvar naslednja: Pred povišanjem trošarine je 6tal kockasti slrrEkor pn ljubljanskem g rasistu 14.55 Din. K tej ceni se mora prišteti zopet povišek nove trošarine za 75 para un kg, kekor tudi 7 odst prometni davek od čiste cene, kar znaša 44 par pri kg. Pri tem se mora vkalkulirati tudi nova razlika med kristalnim in kockastim sladkorjem, k-, je bila pred povLSkom 1.50 Din, sedaj pa znaša 1.65 Din, kar znaša zopet 15 par pri kg, tako, da bi morala biti današn:a cena na debelo 15.89 Din. V detajlni trgovini je bi la pred poviškom cena za kockasti sladkor 15 Din, danes pa znaša 16.50, tako da zasluži trgovec detajlist 70 para pri kg.
Po naših informacijah gorn ja kalkulacija r>i pravilna. Tvormice bi smele s'ndkor podražiti le za 60 odnosno 75 par in povrh še znesek, ki odgovarja povišanju poslovnega davka za 3.5 odst (ne za 7 odst.). Poveča nje razlike med ceno kristalnemu in Kocka stemoi sladkorju za 15 par pri kg_ je naspalo. ker mora konzument sam nositi od povišane trošarine pri kristalnem sladkorji! 60 par. pri kookastem pa 75 par. Če tvorni ce zaračunajo to razliko 15 par v ceno. t*-daj to pomeni, da prevzemajo pri k >cfca stem sladkorju od novega trošerioskega bremena le <50 par, namesto 75. Ker prekomernemu povišanju trošarine niso krivi niti trgovci niti grosisti. bi bilo na mestu da bi združenje trgovcev napravilo v 5cito svojih članov korake v te' smeri, da se nove cene, ki so jih postavile tvornice, reducirajo na ono višino, ki odgovari-a dovoljenemu povišanju, ker bo sieer morebitno kazensko zasledovanje zadelo posamezne trgovce, čeprav je krivda le pri tvorni cah.
Gospodarske vesti
= Izredni občni zbor Nattodne banko.
Kakor je že ponedeljkovo »Jutro« kratil:o poročado, se je v nedeljo vršil v Beogradu izrediii občni zbor Narodne banke, ki je bi! sklican zaradi tega, da Narodna banka pristane na to, da se dobiček od .kovanja sre-brnfih novcev po 10, 20 in 50 Din vmese kot dohodek v državno blagajno, dočim bi se moral po 21, 3. pogodbe med državo in ■Narodno baitko porabiti za nadaljnji odipis starega državnega dolga pri Narodni banki. Guverner g. Ignjat Bajloni je v svojih uvodnih besedah omeni'!, da je kraljevska viada sklenila porabiti čisti dobiček od kovanja srebrnega denarja kot izreden dohodek prvenstveno za kritje letečih obveznosti iz prejšnjih let. Upravni odbor banike je soglasno sklenil predlagati občnemu zboru pristanek na odredbo Člena 6. zakona o kovanju srebrnega denarja, da se tako omogoči državi izreden dohodek, ki ne bo obremenjeval narodnega gospodarstva. Predsednik Udruženija bank v Beogradu dr. Vlada Markovič je še pojasnil, da je pristanek Narodne banke glede porabe čistega dobička od kovanja srebrnega denarja potreben le glede porabe čistega dobička od 10 in 20 dinarskih novcev, dočim poraba čistega dobička od kovanja 50 dinarskih srebrnih novcev rri ve-zana na določbe člena 3 pogodbe med državo in Narodno banko. Dr. Markovič le nadalje omenil, da je v razgovora s finančnim ministrom donel, da se bo dejansko ves dobiček porabil izključi za likvidacijo letečih dolgov. G. finančni minister je tudi pooblastil dr. farljoviča, da to nlegovo izjavo objavi. Glede na velik pomen ureditve teh državnih obveznosti je tudi dr. Markovič priporočil delničarjem, da odobrijo predlog. Po kratfoi nadaljnji debati je občni zbor ta predlog tudi odobrili, s čimer je bil dnevni red izčrpan.
— Zelenjadna razstava na velesejmu. Podnebje v dravski banovini je povečini i ako prikladno za povrtnino, saj se tudi v bližini mest za lokalne potrebe primemo razvija. Ker pa mnogim letoviščem iin zdraviliščem, zlasti v Primorju, primanjkuje povrtnine, bodisi zaradi neugodnega podnebja ali pomanjkanja vode, zato je čedalje večja potreba, da povečamo pridelovanje zelenjave. Dejstvo, da v te kraje uvažajo zelenjavo iz inozemstva, nas sili, da tudi v tej smeri sami zadostimo potrebam. Pri pridelovanju lepega, prvovrstnega blaga se moramo ravnati po preizkušenih vrtnarskih navodi-flih. Dobro blago najde vedno odjemalca. Veliko važnost moramo polagati tudi na sorto, ki je krajevnim razmeram primerna in s tem v zvezi tudi na pridelovanje dobrega semena. Da »seznanimo trge in oosamezne odjemalce z našimi vrtnimi pridelki, d? si torej pridobimo kupce, je kmetijski odbor ljubljanskega ve«
lesejma sMenfl, da pr?redi letos na jesenski razstavi, bi bo od 3. do 12. septembra, razen razstave vina .mflečnih izdelkov, meda, govede, konj in malih živali, tudi ze-lenjadno razstavo, ki naj obsega vse vrtne pridelke, ki se goje v dravski banovini. Razstava bo tudi za vrtnarje poučna zaradi sort ki bodo razstavljene iz raznih krajev. V lastnem interesu so vabljeni vsi lastniki vrtov, zavodi in drugi prideloval-oi povrtnine, da se te razstave udeleže v kar največjem številu. Razen donosa zelenjave na razstavni prostor, to ne povzroča nikakih drugih stroškov. Od vsake povrtnine naj se odbere ri pošlje po 5 do 10 komadov, od velike povrtnine kakor so buče zadostujeta do 2 komada, kar je pa drobnejše 1 krožnik. Povrtnina, namenjena za razstavo, naj se prinese na vele-sejmske prostore v Ljubljani v petek 2. septembra.
Borze
22. avgusta
Na ljubljanski borzi je deviza London danes ponovno nekoliko popustila. Okrepile pa so se devize Newyork, Berlin, Pariz, Praga in Trst.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes nekoliko popustila in je zdrknila pod 200. Trgovala se je za kaso po 196 in 199 in za avgust po 197. 7"/« Blairo-vo posojilo se ie treovilo nespremenieno po 41.375 in 41.50. Promet je bil še v G<7» beg-luških obveznicah r>o 34.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2293.46 do 2304.82. Berlin i353.75 do 1364.55, Bruselj "90.52 do 794.46, Curih 1108.35 do 1113.85, London 196.97 do 198.57, Newyork ček 5676.31 do 5704.57. Pariz 223.38 do 224-50, Praga 168.34 do 169.20, Trst 281.57 do 293.97, Kobenhavn 1041.93 do 1071.93.
Curih. Pariz 20.1650, London 17.79 Ne\i-vork 514,50. Bruselj 71.3750, Milan 26.37, Madrid 41.35, Amsterdam 206.90, Berlin 122.30, Stockholm 91.40, Oslo 89 25, Kobenhavn 94.95, Sofija 3.72, Praga 15.19, Varšava 57.50, Bukarešta 3.05.
Efekti.
Zagreb. Amsterdam 2293.46 do 2304-82, Berlin 1353.75 do 1364,55, Bruselj 790.52 do 794-56, London 196.57 do 198.57. Mila.i 291.57 do 293.97, Newyork kabel 5676.31 d > 5726.27, Newyork ček 5676 do 5704.57. Ps-riz 223.38 do 224.50, Praga 168.34 do 169.20, Curih 1108.35 do 1113.85.
Beograd. Voina škoda 198 zaklj., veliki komadi 200 zaklj.. 6»/« begluške 35.50, 34.875 zaklj-. 7®/o Blair 41 den., 7°/« Drž. hip. banka 44 den.. Narodna banka 4550 bi., Priv. agrarna banka 260 zaklj. Dunaj. Alpina - Montan 9.50, Sečerana 27.
Blagovna tržišča
LES.
+ Ljubljanska borza (22. t. m.). Tendenca za les slaba. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za 500 kub. metrov desk {smreka - jelka, 24 mm, 114 mm fiksne širine, dolžine 3, 3.50, 4. 4.50, 5, 5.50 in 6 m, z medijo 4-50 m), za 500 kub. metrov desk (smreka, 24 mm. širina 165 mm, 4 m dolž., monte, enostransko strugano, z zarezo in peresom), za bukove letve (38-38 mm. I.: 3 kub. metre dolž. 0.53 m. 5 kub. metrov 0.90 metra, 10 kub. metrov 1.75. 1.80, 1.90 m) in za bukove letve (38-38 mm, ena petina vagona, 50 cm dve petini 80 cm in dve petini 90 cm).
ŽITO.
+ Chicago, 22. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za september 50 125, za december 53.75, za marc 60.125: koruza: za december 32.375, za marc 35.50: oves: za september 18,50, za december 16.75, za marc 20.75; rž: za september 30.25, za maj 37.50.
+ Ljubljanska borza (22. t m.). Tendenca mirna. — Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšenica (slov post., po mlevski tarifi. plačljivo v 80 dneh): slavonska, okolica Sombor, 79 kg po 200 — 205, potiska, franko Liubljana. plačljivo v 30 dneb po 310 — 315, banatska, po 330 — &40; koruza (slovenska posta'a plačljivo v dneh): baška, po mlevski voznini po 165 do 167.50, pri navadni voznini po 170 do 172.50.
+ Novosadska blagovna borza (22. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 25 vag. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, aTpdnje-baška, 79 kg in baška. okol. Sombor, 78 kg 142.50 — 145; baška potiska, 79 kg 145 do 147.50; baška, ladja Tisa, 79 kg 147.50 do 150; gornjebanatska. 79 kg 140 — 142.50; banatska, pariteta Vršac, 78 kg 137.50 do 140; baška, sremska, nova. 76 kg 132-50 do 135; banatska, 76 kg 130 — 132.50: baška. ladja Tisa, 76 kg težka 137.50 do 140. Koruza: baška 108 —110; okolica Sombor 110 — 112; banatska 105 — 107; srem. 110—112; okol. Šid 112—114. Ove<: baški, srem., novi 110 — 115. Moka: baška, banatska »0g< in >0gg< 230 _ 245; »2« 210 — 220: >5« 195 - 200; >6« 175 - 180;
140—145; »8< 90—95. Otrobi: 65 do 67.50. Fižol: baški, sremski beli, novi 1C5 do 110. Ječmen: baški, sremski novi 64-05 kilogramov 105—110.
S P II P t
Mirko Kregelj f
V nedeljo ob 3. zjutraj je preminul po dolgem trpljenju v 33. letu svojega življenja Mirko Kregelj. Z njegovo smrtjo je izgubil slovenski in jugoslovenski šport svojega neumornega delavca, ki je takoj po prevratu 8e z nekaterimi drugimi tovariši z veliiko ljubeznijo začel orati ledino za slovenski šport in tako pripravljal teren za razvoj naše lahke atletike. Z vsem svojim idealom in s vso svojo silo se je zavzel za to panogo športa, vsak prosti Jas je izrabil za trening na dolgih progah, ki so mu bile najljubše. Njegovi treningi niso bili v ograjenem športnem prostoru, temveč kot velikemu ljubitelju narave je njegova proga Sla vedno po travnikih, sfkozi gozdove, mimo košatih bukovih vej in smrečja. In po vsakokratnem takem treningu »e je vračal domov zadovoljen, poln življenja, naužit svežega zraka in lepote.
Kom« niso znani njegovi nastopi r Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, kjer je ▼ ostri konkurenci prvi izmed Slovencev postavljal jugoslovenske rekorde. Njegov Čas na 10.000 m je bil dolgo nepremagljiv in Sele pred kratkim so mu ga odvzeli mlajši in kreipikejffi.
Komu niso znani njegovi nastopi v Pragi, Brnu in Varšavi, kjer je zastopal barve svoje domovine in ji Prinesel nazaj ves zadovoljen m srečen celo vrsto zmag.
Pred nekaj leti se je zaradi zavratne bolezni umaknil iz siportnega življenja. Iskal je zdravja vsepovsod, vendar ga na našel.
Po dolgem boleban ju ga je smrt rešila muk m trpljenja. Športni klub Jadran, katerega elan je bil pokojni in vsi drugi športniki, prijatelji io znanci, ga obranimo v
lepem spominu.	E. K.
SK Jadran vabi vse svoje Slane, da se
polnostevilno udeleže pogreoa zaslužnega člana Mirka Kreglja. — Predsednik.
Juniorski dvoma teh Primorje : Concordia 47:50
V	nedeljo se je v Zagrebu ob največji
vročini vršil drugi juniorski divomateh letnikov od 1914 navzdol. Kakor že znano, so lani zmagali v Ljubljani Conoordijaši z eno točko razlike, v nedeljo pa jih je na lastnih tleh porazila s tremi točkami razlike šestorica, prav za prav le četvorica iu-niorjev ljubljanskega Primorja.
Po lovaliteti rezultatov se to srečanje ne more primerjati z lanskim; temu je predvsem kriva neznosna vročina in pa prezgoden termin, ker se srečanja ni moglo udeležiti nekaj dobrih atletov obeh klubov.
Rezultati:
100 m;
1. Bičanič (C) 12, 2. Brozovič (C) 12.3, 3. Žorga (P) 12.5. Stanje točk: C 8, P 1.
V	tej tooki je absolutno prevladovati Bi-čanič, ki je tekel že v naši sokHski reprezentanci v Pragi. Primorje je posebno pogrešalo Kolenca, ki bi gotovo izpremenil rezultat, kalkor tudi one^a na 200 m in štafeto.
krogla:
1. Bičanič (C) 13.30 m. 2. Žorga fP) 11-50 m, 3. Oražem (P) 1132 m. točke: C 13. P 5,
dali:
1. Brozovli (C) 584 m, 2. Kosec (P) 5.78 m, 3. Božin (C) 5-50 m. točke: C 19. P 8; disk:
1. Bičanič (C) 35.46 m, 2. Oračem (P) 31.76 m 3. Božin (C) 31.09 m. točke: C 25. P 11.
Vse to te točke so Conoordijaši jasno prevladovali. Šele zdaj je stopil v akcijo 2orga Aleš.
Vis:
1. 2orga fP) 1.55 m, 2. Ames (C) 1.50 m. 3. Marčič (C) 1.50 m, točke: C 29. P 16:
200 m:
I. Zoijga (P) 25.4. 2. Slavetič 0Q 26.3,
3.	Ogria (P) 26.5, točke: C 32, P 22.
Borba je bila najpeta do konca, čas je zaradi silne vročine dober.
kopje:
1. Žorga (P) 40.26 m, 2. Kosec (P) 37.10 m, 3. Božin (C) 35.79 m. točke: C 33. P 30.
Zdaj ie začelo prevladovati Primor.i*
Troskok:
1. Žorga (P) 11.94 m, 2. Oračem (P) 11.66 m. 3. Božin (C) 11.22 m, točke: C 34, P 38;
4 krat 100 m:
1. Concordija (Dumbovič, Brozovič, Pav-kovič, Bičanič) 48.6, 2. Primorje (Ribnikar, Zaje. Žorga, Kosec) 50.5, točke: C 44. P 44.
Primorje je izgubilo z raizjiko 2 m zaradi slabega drugega teka.
1500 m:
1. Ogrin (P) 4.37, 2. Slavetič (C) 4.53.4, 3 Žorga (P), točke: C 47, P 5d.
V	tej točki, ki je bila odločilna za končni izid, ni imel Ogrin z »otroki« dosti posla Brez boja in z razliko 100 m je zmagal v zelo slabem času.
Poleg tega je nastopilo tudi nekaj novo-pečenih setiiorjev PrimoTja. Tako je vrgel Marek težko kroglo 10.89 m, Raič Milivoj je skočil 5.93 m v dalj. štafeta 4 krat 100 m (Marek, Raič, Jože, Oberon) pa je tekla 48 sekund kar je gotovo preslab ča« za razliko 15 m, ki je bila med seniorji Primorja in juniorji Concordije (48.6).
Iz rezultatov je razvidno, da je elonela moč obeh klubov le na dveh, treh atletih, ki precej prekašajo ostale. Tako so se odlikovali pri Concordiji Bičanič (17 in pol točke), Brozovič in Božin. Slično pa se Imajo juniorji Primorja zahvaliti samo talentiranemu Žorgi Alešu, ki si je priboril levji delež na zmagi. V dveh urah in pol največje vročine je albsolviral devet disciplin ter sam prinesel 26 in pol točke, torej celih 53 odst. Dobro so se držali tudi Kosec, Oraže-m in Ogrin.
Takih juniorskiih srečanj, ki vzbujajo med naraščajem zanimanje za lahko atletiko, bi v Ljubljani potrebovali več, posebno še. ker nim mladine zadnje čase vedno bolj primanjkuje, novega dotoka pa n*
Športni dan v Kamniku
SK Kamnik je priredil v nedeljo 21. t m. uspel športni dan s pestrim programom. Ob 11. uri dopoldne se je vršil na Glavnem trgu propagandni stafetni tek na progi 3X1000 m. Prijavilo se je vsega 5 štafet, in sicer no dve štafeti SK Kamnika in SK Virtusa iz Duplice ter ena štafeta kamniškega Sokola. Za prvo in drugo plasirano štafeto sta bili razpisani spominski nagradi. Proga je v dolžini 500 metrov vodila od šolskega poslopja po Maistrovi ulici do Gasilnega doma in dalje do Orožnove hiše, kjer je zavila na Glavni trg. Vsak tekač je moral dvakrat preteči to progo in je imela tako publika ves čas priliko opazovati zanimivo borbo med posameznimi štafetami. Start je bil pred vhodom v ulico »Proti Mekinjam«, cilj pa na trgu pred trgovino Kramar. Prvo mesto je že v naprej pripadlo trojici reno-miranih tekačev prve štafete Kamnika Iva Kumra, Bručana in Karla Kumra. Tem bolj ogorčena pa je bila borba za drugo nagrado med Virtusom I. in Sokolom. Pri prvi predaji je sigurno vodil Ivo Kumer, Bručan je razdaljo ge povečal in Karol Kumer je prihitel na cilj 3 150 metrov naskoka. Zmagovalna štafeta Kamnika je dosegla čas 8:48, ki je le za 6 sekund slabši od časa, ki ga je lani dosegla štafeta Primorja na isti progi, kar gre gotovo na rovaS premajhne konkurece. Drugo mesto je zasedla prva štafeta Virtusa v času 9:30 v postavi Grum, Orešnik, Sešek. 3. Sokol v postavi Rostan, Močnik, Ulčar J.,
4.	Kamnik n. (Repanšek, Kladnik, Gre-gorc), 5. Virtus n.
Popoldne so se vršile na lepem kopališču mestne občine medklubske plavalne tekme, katerih se je poleg domačih plava-čev udeležilo tudi 10 plavačev Primorja in 15 plavačev Ilirije. Krasen dan ln topla voda sta privabila na kopališče lepo Število publike in kopalcev. Kot vrhovni sodnik je fungiral predsednik SK Kamnika dr. žvokelj, v razsodišču pa so bili večinoma funkcionarji Kamnika. Program se je v splošno zadovoljstvo hitro razvijal in sr> tekme v propagandnem ozira krasno uspela.
Rezultati so bili naslednji:
50 m juniorji prosto: (12 tekmovalcev). Tekmovalo se je v dveh oddelkih po 6 plavačev ln so doseženi časi šteli kot končni placement. V prvi grupi so prispeli prvi trije na cilj s komaj vidno razliko. 1. Fettich (Ilirija) 33.4, 2. Močnik (Primorje) 33.5, 3. Cerer (Kamnik) 33.6. V drugi grupi je dosegel zmagovalec Nachtigal (Pr.) čas 33.7, 2. Keller (K.) 34.3. 3. Ap-lenc (Pr.) 34.7. čas prvega je slabši od tretje plasiranega prve grupe in se tako vsi trije druge grupe zavzeli v končnem placementu 4., 5. in 6. mesto.
200 m Seniorji prsnO: (4 tekmovalci): *. Kiirboa (Pr.) 3:20 4, 2. Hribar (U.) 3:20.9, 3. Bervar (Pr.) 4:09 Krek (Kamnik) je odstopil. KUrbosov čas je za 14 sekund boljši od zmagovalca na podsavez-nem prvenstvu.
100 m juniorji prsno; (5 tekm.): 1. Dolenc (Pr.) 1:39, 2. Pele (Pr.) 1:40.6, 3. Levičnik, 4. Sadnikar, 5. šercer (vsi Kamnik).
4X50 m Juniorji prosto (4 štafete): 1. Ilirija II. 2:14.3, 2. Ilirija I. 2:18.8, 3. Primorje 2:22.8. 4. Kamnik.
100 juniorke prsno (3 tekmovalke): Edina točka v programu tekmovanja juni-ork. Druge točke so odpadle, ker iz Ljubljane ni prišla nobena juniorka Kamnik pa je postavil le po dve tekmovalki. Zmagala je podsavezna prvakinja na tej progi Vatči Božičeva (Kamnik2. Stare Danica, 3. Kocmur (obe Kamnik).
200 m juniorji prosto (4 tekm.): 1. Michalek (H.) 2:49 8, 2. Cerer (Kamnik) 3:12.8. 3. Heller (II.) 3:192. 4. Vrankar (II.). Michalek in Cerer sta izboljšala za 6 sekund čas, dosežen na podsaveznem prvenstvu.
100 m Juniorji bi senlorfl hrbtno: 1.
Sturm (Pr.) 1:33. 2. Hribar (II.) 1:37.8, 3. Ktirbos (Pr.) 1:44.2. 4. Levičnik (Kamnik).
Štafeta 8X100 m mešano: 1. Ilirija (Hribar, Frič, Lavrenčič), 2. Primorje (Kiirbos, Sturm, Bervar).
Po končanem plavanju so izvajali propagandne skoke na 3 m in 5 m Otruba (E.) in Krek, Pogačnik ter Homarjeva fvsi Kamnik). Plavalne tekme je zaključila zanimiva waterpolo tekma.
Primorje : Rajnik 5:0 (S:0)
Kamničani so od svoje prve tekme z Ilirijo na podsaveznem prvenstvu vidno napredovali, vendar zaradi neodločnosti napada niso znali izrabiti par lepih šans.
Na teniškem igrišču so se ves čas vršili zanimivi dvoboji msd igralci Ilirije, Domžal in Kamnika. Vsega je sodelovalo 20 igralcev. Ilirijo so zastopali Kos. Banko, Zaje L. Igralci Kamnika in Domžal so pokazali v teku letošnjega leta presenetljiv napredek. Zanimanje za teniški turnir je bilo med igralci in publiko precejšnje in je turnir v propagandnem oziru zelo uspel.
Na nogometnem igrišču sta se pomerili enajstorici SK Marsa iz Ljubljane in kamniški nogometaši. Eila je to ena najlepših, tekem, kar smo jih letos videli. Gostje so bili v drugem polčasu v premoči, prvi polčas pa sta bili moštvi enakovredni, kar je bilo izraženo tudi v rezultatih. Pri gostih je bil odličen vratar, izborno pa je fungiral zlasti napad. Na Kamničane so precej vplivali napori pri plavalnih tekmah, vendar pa nas niso preveč razočarali. Najboljši je bil to pot Barbič. Končni rezultat je 6:2 (1:1) za goste. Kamničani n;so izrabili ene enajstmetrovke. Sodil jo dobro g. Ivo Gjurin. Publike izredno mnogo.
SK Kamnik je z uspelim športnim dnem zopet dokazal svojo agilnost in stremljenje, da se čimprej razvije v vseh sportn:h
panosrah.	-
Medklubska kolesarska dirka »Save«, Kolesarsko in motocniklistično društvo »Sava« v Ljubljani bo priredilo v nedeljo dra 18. septembra 1. 1. medklubske kolesarske d;rke na progi Vič—Vrhnika—Rakek in obratno do Vrhnike kjer je cilj. 1. Glavna medklubska dirka: Vič—Planina—Rakek in obratno do Vrhnike (3 darila, 3 kolajne). 2. Medklubska juniorska dirka: Vič—Planina in obratno do Vrhnike (3 darila. 3 kolajne). 3. Dirka novincev: Vič—Logatec in obratno do Vrhnike (3 darila, 3 kolajne). 4. Seniorska dirka: Vič—Vrhnika (2 darili, 2 kolaini). Vsak prvo do šli dirkač »Save« bo dobil še posebno darilo, vsak prvoplasirani dirkač pododbora »Ljubljane« pa tudi posebno darilo brez ozira na skupino, v kateri bo vozil. Start dirkačev bo na Viču pri km 3 (gostilna Pirnat) točno ob pol 14. uri s ciljem na Vrhniki na Glavnem trgu. Izlet kolesarjev bo z Viča od gostilne Pirnat točno ob pol 14. uri. Za člane in športnike bo na startu ob 14. na razpolago avtobus za odhod in povratek.
a d i o
Izvleček Iz programov
Torek, 23. avgusta
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12-45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Salonski kvintet. — 19.30: Potovanje po poljski zemlji. — 20: Esjjerantsko predavanje. — 20.30: Prenos pevskega in komornega koncerta iz Zagreba. — 22-30; Čas, poročila, plošče.
Sreda. 24. av?nsta LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12 45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Nasveti za domači vrt. — 19.30: Literarna ura. — 20: Samospevi gdč. Perdanove. — 20.45: Prenos plesne glasbe z Bleda. — 22: Čas, poročila, salonski kvintet. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — iS:
Narodna glasba. — 19.30: Pesmi. _ 20:
Koncert godalnega kvarteja. — 20.40: »Ma-dame Buterfly« na ploščah. — 21.20: Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncert vojaške godbe- — 22: Operna glasba. — 22.40: Lahka glasba. _ l^RA-GA 19: Koncert orkestra. _ 20: Prenos iz Brna. — 21: Komorna glasba. — 22.20: Orkester in solisti. — BRNO 19: Orkester. — 20: Spevoigra. — 21: Koncert iz Prage- — VARŠAVA 18.20: Lahka in plesna glasba.
—	20: Sluhoigra. — 20 50: Koncert solistov. - ' 22: Plesna glasba. _ DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 17: Koncert solistov. — 20.45: O zvočnih filmih, ki pridejo. - 22.10: Plesna glasba. - HERLIN 20: Klasični operetni večer. — 22.30: Godba za ples. — KftNIGSBERG 20.05: Sluhoigra. — 21.20: Koncert iz Oebussvieve glasbe. — Plesna glasba. — MCHLACKER 20: Prenos Iz Berlina. - 22.20: Slnitoi-r-i.
-	22.45: Nočni koncert. - BUDIMPEŠTA 19.45: Lahka glasba — 21: Ciganska godba. — RIM 17-30: Vokalni in instrumenta!, koncert. — 20.45: Dramski večer. — 22.io: Lahka godba.
Iz življenja in sveta
Edini posnetek Piccardovega pristanka
Neposredno po pristanku Piccardovega balona v Cavallanu de Monzambanu so napravili to sliko, ki je edina fotografska priča tega dogodka. Poleg gondole ležita na tleh prof. Piccard in fizik Cosyns, ki sta zaradi mogočnih razlik v višinski temperaturi silno trpela ter sta skoraj omedlela, ko sta se izkrcala
Pomen Piccardovega poleta
Za merjenje višinskega žarenja je na
razpolago celo vrsta priprav, od katerih pa prihajata za uporabo v zračnih vozilih zaradi tresenja le dve v poštev, in sicer Kolhorsterjev aparat in Geigerjev števec. Prvi je elektrometer z nekoliko manjšo natančnostjo, ki je pa neobčutljiv za tresljaje; njegove registracije se izvršijo avtomatično po fotografskem potu. Geigerjev števec je silno natančen in je opremljen z ojačevalcem ter števno aparaturo, tako da opazovalec med vožnjo lahko izvršuje druga dela.
Prof. Piccard je imel oba aparata s seboj. Njiju rezultatov sicer še ni pregledal in izkoristil, pač pa je lahko s porastom višine iz števila pokov števne aparature sklepal, če tudi žarenje narašča ali ne. Močnejše žarenje oz. naraščajoča ioniza-cija povzroči nameč več pokov.
Mož jih je ukarnl
Filmska podjetja so menila, da se bodo 6 Piccardovim podvigom sijajno okoristila. Čm je telefon raz nesel po svetu vest, da je učenjak pristal v bližini zgodovinskih ta! nekdanje bitke pri Solferinu, so pohiteli filmski operaterji od vseh strani, da b' posneli pristajanje prof. Piccarda pri Gardskem jezeru. Njih veselje pa je bilo preuranjeno. Ko so pridirjali z avtomobili na gričeviti svet veronske okolice, so se j'm silno pobesili nosovi. Piccard je bil namreč se pospravil vse aparate in tudi gondolo s plaščem so bili odpeljali naprej. O njem in Cosvnsu pa ni bilo duha ne gluha.
V Dese -„zanu je Piccard telefonično klical svojo ženo in ji naročil, naj gre mirno spat, ker je živ m zdrav. Potem je naročil, naj se pripelje za njim v Italijo, kar se je naslednji d.in zgodilo.
Latinica na Japonskem
Po vzorcu Turčije se je zdaj začelo tudi na Japonskem mogočno gibanje za odpravo japonske pisave in njeno nadomestitev z latinico. Zagovorniki reforme pravijo, da se mora latinica uvesti zategadelj, ker je umljivejša za vse.
Kako bomo potovali z raketami
O tem in ali bomo sploh kdaj s človeškimi sredstvi dosegli vesoljne prostornine in druga nebesna telesa, smo sicer lahko različnega mnenja a zanimivo je Citati. kako si je predstavljal neki prerok že davno pred prof. Piccardom takšno potovanje.
L. 1927. je izšla s psevdonimom Sankt Phar v Draždanah knjiga z naslovom »-Svetovno zgodovinske prerokbe do 1. 10.000<t.
Najprvo, pravi avtor, bodo potovale v vesoljstvo registrirne rakete brez posadke. Potem se bodo spremenila letala v raketna vozila, ki jih bo pokalni plin gnal po ozračju, kakor tudi po brezzračnem prostoru. Ta vozila bodo hermetično zaprta, da jim zrak ne bo mogel uhajati. Eno izmed močnih oken. ki bodo vdelana v raketne stene, bo rabilo tudi za vhod in izhod. Raketa bo opremljena z instrumenti, ki bodo kazali smer. zunanji in notranji zračni pritisk, temperaturo, brzino, višino in težnost: dalle bo imela aparate s kisikom, konserve, majhno lekarno, akumulatorje za kurilni in svetilni tok. Pozneje bodo uporabljali stroje za proizvajanje električnega toka.
Zunaj obsega zemeljske privlačnosti ne bo treba umetne razsvetljave, ker bo sonce sijalo v vozilo vsaj skozi eno okno, kvečjemu če se raketa ne bo preveč oddaljila od sonca, ali če stopi med njo in sonce kakšno drugo nebesno telo.
V raketi bodo razploagali z aparati s stisnjenim zrakom, s pripravami ra, proiz-vaianje kisika in dušika z vodikom in he-]iiem ter z elektromagnetskimi aparati, ki bodo proizvajali magnetske toke in lastno težnost za kozmično ladjo. Težnost se po potrebi soremeni lahko v odbojno silo. Baloni z vodikom in helijem bodo nosili vsemi rsko ladjo tudi v brezzračnem prostoru, a oosadka bo morala dobro obvladovati ni eno gibanje, kaiti drugače jo ta plina zaneseta počasi, a naravnost v sonce.
Ladja je znotraj vsa mehko oblazinjena, mobiliar je nanjo trdno privit, zunaj jo
Intenziteto žarenja merimo po številu jonovih parov, ki nastanejo vsako sekundo v kubičnem centimetru. V višini morja spočne kozmično žarenje okroglo 1.8 iono-vih parov, v višni 5000 m 20 parov in v višini 9300 m, do kamor segajo natančne meritve, že 90 parov. Od 5500 m do 9300 je porast linearen in prof. Piccard je hotel med drugim ugotoviti, da-li sega to linearno naraščanje tudi pre,ro te višine. Iz nezanesljivih podatkov prvega poleta je bilo nekako razvidno, da doseže ionizacija v višini 10.000 m maksimalno vrednost, preko te višine pa je intenzivnost manjša, nego so pričakovali. To so pokazali tudi zadnji poskusi prof. Regenerja. Ker je imel prof. Piccard tokrat neprimerno boljšo aparaturo nego prvič, je naravno, da bodo rezultati njegovih merjenj to pot sigurno rešili ta zanimivi znanstveni problem.
Nevarno poletje
Vroča poletja, v ostalem pa tudi zelo mrzle zime, imajo zelo neugoden vpliv na človeško duševnost in pospešujejo duševne bolezni. Psihiatri to že davno vedo, zlasti pa dr. Toulouse, eden najbolj znamenitih pariških specialistov za duševne motnje.
Vročina je ugoden razvojni činitelj za bolezni, ki jih nosi človek skrite v sebi, pravi dr. Toulouse. Stari ljudje, ki imajo pokvarjen krvotok, so najčešče žrtve vročine, a tudi mladi, ker je njih živčni sistem še posebno občutljiv zanjo. Povsem napačno je torej, če se takšne osebe ure in ure izpostavljajo najhujšemu soncu, kajti to jim ne bo ozdravilo eventualne bolezni, temveč jo bo še poslabšalo. Nakopičeva-nje ljudi na prostem v vročini isto tako ne vpliva dobro niti telesno, še manj pa živčno. Ali ni čudno, da so se največje revolucije in dogodki, ki so se končali s krvavimi vojnami, primerili baš poleti? Vročina je tu po največ razburila duhove. V vročem letnem času je opažati tudi povsod porast seksualnih zločinov.
Čitaite tedensko revno
»ŽIVLJENJE IN SVET«
pred sunki
žice.
varujejo odbijači iz jeklene
Vsem irske ladje bodo najprvo dosegle
mesec, a to bo trajalo še dolgo. Do 1. 1960. bodo dosegle komaj 200 km nad zemeljsko površino in to v 15 minutah. Poskusi bodo silno dragi, zato tako počasen razvoj. šele med 1970. in 1980. bodo dosegle zadostno dovršenost. Raketna vozila bodo opremljena s padali, ki jih bodo nosila med padanjem v ozračju.
Novo reševalno sredstvo
li
Na sliki vidimo prizor, ko se dekle spušča k zemlji s »servatorjem«, novim reševalnim pripomočkom pri požarih. Bistvo naprave je pa.s na vrveh, po katerem se lahko spusti iz gorečega poslopja 10 oseb v 12 minutah na tla
VelemestnJ promet in higiena
Znanstvene raziskave o zračni higieni so dovedle že davno do zahteve po posebnem zakonu, ki bi ščitil čistočo zraka. Tehnika, ki je teoretično že premagala dobo premoga pa še ni premagala škode, ki jo povzroča uvedba oljnega kuriva v prometu, čedalje obsežnejša uporaba motornih vozil v cestnem prometu je udarila človeštvo, ki mu primanjkuje čistega zraka, z novo nadlogo. Izpušni plini zastrupljajo naša pljuča navzlic vsem policijskim predpisom.
Zdravniki pravijo, da je pripisovati naraščanje smrtonosne tromboze, za-mašenja žil, največ avtomobilskim plinom. Tehnika je izumila že mnogo načinov, da bi vzela avtomobilskim plinom strupenost, a noben se ni posebno obne-sel. Morda bo imela večjo srečo najnovejša metoda s posebno »plinsko masko«, ki se montira na izpuh in o kateri je pisal tudi naš list. To bi pomenilo za milijone ljudi, ki bolujejo na pljučih, podaljšanje življenja.
Pri bolezni ledvic, seči, mehurja in danke omili »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo krat kem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Višinski rekord fra&eoske letalke
Francoska letalka Mary Hilz je v petek predpoldne na letališču v Villi Cublay z enokrovnikom dosegla nov višinski rekord za ženske. Vzletela je 10.000 m visoko. Doslej je drža*!a ta rekord Američanka Nicbols, ki je dosegla 8761 m.
Šoferji doba uniforme
Na Dunaju nameravajo še letos v jeseni uniformirati šoferje. Nosili bodo sive čepice, tako da jih bodo potniki lahko razlikovali od zasebnih vozačev. Osnutek, ki govori o tem uniformiranju, zahteva tudi neko enovitost v pogledu avtomobilskih voz, zlasti glede dolžine in velikosti. Prosta vozila bodo označevale zastavice, vsak šofer bo imel evidenčno knjižico in vsak prosti avto se bo moral na zahtevo občinstva kjerkoli ustaviti ter ugoditi zahtevi človeka, ki ga hoče najeti. Edinole pri sumljivih tipih bo dana šoferjem pravica, zahtevati od potnika, da 6e legitimira.
Vzoren jetnik
Lord KJysant, ki so ga bila angleška sodišča zaracfi prt-krivanja bilance obsodila na 12 mesecev je-če, je bil zaradi vzornega vedenja že po 10 mesecih izpuščen na svobodo
Tobak, dišeč kakor med
Zavod za raziskovanje in križanje tobaka v Forchheimu je že delj časa delal poskuse z medom, kakaom in kavo, ki naj bi odvzeli tobaku zoprn vonj. Posrečilo se je vzgojiti tobačno rastlino, ki ima name-stu svojega vonja vonj po medu. V nadaljnjem bo skušal raziskovalni zavod odstraniti neprijetnosti smradu, ki ga daje tobak pri zgorevanju. Zadevni poskusi se že vršijo.
Robot čfta časopise
V Londonu so prošle dni otvorili veliko radio-razstavo, na kateri predstavlja višek atrakcije robot, ki eita iz listov in na zahtevo pove koliko je ura Angleški karikaturist Strube je robota že ovekoveči! v risbi, ki ponazoruje. kako velika pridobitev bo takšen robot za prvo prihodnjo mednarodno konferenco.
Vsak čas se Jim bo iztrgal
Moštvo na diibendorfskem letališču vleče plašč Piccardovega balona z vrvmi k tlom,
da se prenaglo ne dvigne kvišku
Zmaga lahkega letala nad Atlantikom
Angleški letalec Mollison, mož Amy Johnson, je srečno dovršil prekomorski polet isz Evrope v Ameriko in pristal po 30 urah napornega letanja v Pennifield Rid-geu pri St Johnu. Njegov podvig je prvi uspeh letalskega poguma v smeri od vzhoda proti zapadu, poleg tega pa predstavlja še prav poseben rekord, ker je uporabljaj letalec lahek aeroplao, nekakšne vrste bencinski tanik, kajti bil je vsenaokrog obdan s posodami za bencin. Mollison je imel v njem le malo prostora za sedenje in je moral biti ves čas poleta sključen. Kaj se pravi, leteti v takšnem položaju 30 ur med življenjem in smrtjo, ve samo tisti, ki je kdaj poskušal kaj s ličnega.
Ko se je letalec po tem napornem poletu spustil na zemljo, so bile njegove prv« besede: »To sem truden! MisHm, da se moram vsekakor nekoliko spočiti. Tako sem truden, da vobče ne morem dalje.« A dajmo besedo samemu Mollison«, ki je zgovornejši od vseh opisov. Slavni letalec, ki si je pridobil mednarodni sloves 8 svojimi letalskimi podvigi London—Capetovvn in London—Avstralija pripoveduje:
Bolj živ nego mrtev sem moral pristati, kjer sem pristal. Kljub vsemu pa sem vesel, da se je vse tako gladko izteklo. Takoj po mojem poletu od Porta Marnooka je bilo vreme prekrasno. Bil sem preverjen, da bom dosegel New York v nepretrganem poletu. Tudi pozneje sem imel lepo vreme in isto vero.
V bližini ameriške obale pa »e je vse zasukalo. Zašel sem v meglo in vihar in 6em se moral, da nisem utonil, dvigniti do 2000. To je bila naravnost ogromna v^-na, če pomislimo, da sem ves čas poprej vozil tik nad morjem. Borba z meglo je bila strašna, zahtevala je od mtn; vso moč in energijo. Megla m" je zapirala vsak razgled Ko se je s'eclnjič razmekmla in sem videl svet pod seboj, nisem mogel ugotoviti, kje sem prav za prav. Tega ne vem niti sedaj, misbm pa. da sem bit kakšnih 30 km od Harbour Gracea.
Toda celo po naporih, ki sem jiih prestal dotlej, sem upal, da bom vseeno dosegel New York. Usmeril sem se torej v pravec, o katerem sem se nadejal, da me naposled pripelje vzdolž novofundlandske obale v Novo Škotsko in New York. Potem pa sem imel zopet smolo. Megla, ki se je vnovič zgostila nad menoj rn okolu mene. je storila, da sem se ponovno odmaknil od zaželjenega pravca. Naslednji kraj, ki sem ga spoznal, je bil Halifax.
Srečen, da vem v6aj, kje sem, sem zopet naravnal letalo proti Nevr Yorku. A megl* je zopet začela nagajati tako da sesm slednjič uvidel, da ne bom prišel na cilj. Ko sem preletel St. John, sem torej sklenil pristati na tleh, toda pokrajina in okolica sta bili tako skaloiviti, da bi se bil ubil, če b; bil mile tel na kopno.
i>jL«iiijj»ouovo slovo na, evropski cemii
Tedaj^i sem opaznj strahoma še to. da! se zaloga bencina približuje kraju. Poiašča-la »e me je raizibuTijenost kajfci biLo mi je jasno, da tako ne morem naprej, primernega aerodroma, kjer bi lahko pristal, pa nisem nikjer videL Šele po dolgem iskanja sem uzrl primerno pristaja.li.šie v Penn-fieldu. Spustil sem se na njivo in sem jfmeJ srečo. Takoj po pristanku sem bil skoro popolnoma gluh, ker mi je 30 ur trajajoča brnenje motorjev otopelo živce. Stroj m .propeler ta med seboj tekmovala, kateri bo prekričal drugega. Preden se z letalom vrnem v Evropo, si bom privoščil malo počitka. V Ameriki ostanem približno tedea dni.«
Proga Mollisonovega poleta od vzhoda proti zapadu
Pristno ameriški škandal
V Ameriki imajo nov politični škandal, ki meji skoro na korupcijsko afero nekdanjih Sanov Handingove vlade. James J. Davvis, bivši minister za dela pod predsednikom Cooiidgeom, zdaj senator v Penn-sylvaniji, je obtožen, da se je pregrešil proti tako zvanemu zakonu o loterijah.
James J. Daviš
V Ameriki je loterija v vsakršni obEki prepovedana. Daviš pa je obtožen, da je s šestimi drugimi politiki v krožkih oriTejal loterije, kjer se je lahko zadelo do pol milijona dolarjev. I arterija je bila spretno maskirana in je izdajala taWioe z napisi, da gre za podporo potrebnih oseb, ki so prišle v stisko zaTadi gospodarske krize.
ANEKDOTA
Kalinin se je ustavil nekoč v neki vasi. »Kako gre ?« je povprašal. »Slabo!« je vklik-nil neki kmet, poglej našo obleko: čevlji i* skorje, nogavice iz cunj, hJače — nu vzameš, kar moreš, a namesto srajc vreče«. — »Je že res,« pravi Kalinin, »toda pomisli na Indijance v Ameriki, ti nimajo sploh nobene obleke. »Star kmet si je prižgal cigaro in menil: »To bo že res, tovariš Kalinin, a mogoče imajo že dolgo sovjetski sistem«.
Vsak Ban ena
Avtomobilist v puščavi: >In meni se j 3 zdelo, da je to drevo fata morgana!«
Mlcbel Zčvaco:
124
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
Ko se ie tako vdala v usodo, se je še nekam dobre volje lotila priprav. Raznetila je ogenj in šla v klet po pijačo.
Komaj je odnesla pete, je Carcagne že planil na stolec, ki je stal pod linico. Pomolil je glavo venkaj in s pridušenim giasom za-klical nekaj besed. Escargasse m Gringaille, ki sta mirno, dasi v skrbeh čakala, kaj bo, sta jih z veseljem sprejela.
Nato je hitro skočil s stolca in jel, da bi si vrnil prejšnji neprisiljeni obraz, z dolgimi koraki hoditi med oknom in vrati sem ter tja. Na pragu je nehote obstal.
Poševni solnčni žarki so padali na predalnik, ki je stal tik zraven njega' Svetel predmet — videti je bilo, kakor da bi bil iz srebra — je nepremaglivo priklepal njegov pogled. Ta predmet je ležal v pol-odprtem predalu.
Izkušniava je bila prehuda. Carcagne je pozabil svojo nedavno sklenjeno poštenost. Blesk zagonetnega predmeta ga je kar omamil. Njegovi dobri nameni so se klavrno razsuli v nič.
Ozrl se je na vrata, skozi katera se je morala vsak trenutek vrniti Brigita. obenem pa segel z roko v predal in izmaknil svetli predmet, ne da bi ga pogledal. Zdelo se mu ie, da mora biti nekakšen tok. Kdo ve. nemara je bil poln zlata? Rahlo ga je potresni v roki in res začutil, kako se je nekaj trkijalo po njem. Z utripajočim srcem je spravil tok v žep in jadrno odskočil od kraja svojega dejanja.	j
Šele zdaj se je zavedel, da je bil prelomil besedo. Bodimo pra- I
vRSni: njegova prva mrsefl je bffa, da bi potožil rikradeno stvar nazaj. Že je stopil — ali prepozno! Prav tisti mah se je vrnila gosipa Colline Colle. Carcagnu se je od razburjenja slisia zaletela in za-
kašljal je tako, da so ponve zažvenketale na stojalu.
Kakor da bi bil njegov kašelj znamenje, je prav tisti mah potrkalo na hišna vrata. Colline Colle se je zdrznila in vznemirjeno pogledala Carcagna. Le-ta se je junaško ustopM in si zavihal brke, kakor da bi hotel reči: »Ne boj se, jaz sem tu!« in res se je ColUne Colle potolažena nasmehnila.
Trkanje je postalo glasnejše. In obenem je zalkBcal glas:
»Ohej, Carcagne! Hejo! Ali si živ ali mrtev? Ce si mrtev, povej, zakaj večerja, ki nas čaka, se bo shladila.«
»Brigita,« je veselo vzklikni-l Carcagne, »moja prijatelja sta prišla! Odpri, dragica!«
A Brigiiti se je mahoma podaljšal nos. Ta novi obisk S očrvidno ni bil po godu. In mladi človek se je čutil vendarle kar predoma-čega.
»Kaj,« je pomislila, »šele četrt tire je ta, pa se že vede, kakor da ne bi bil nikoli živel drugje. Obrača me po mili volji 'n govori kakor kak gospodar. Zaradi njega moram večerjati prej, nego jc moja navada. In v nameček še ta dva prijatelja! Ej, zlomka, kaj neki pomeni vse to? Oh, kako mu pokažem vrata, kakor hitro izvem, kar je treba... Še v slab glas me bo spravil s svojim vedenjem — ne glede na to, da ima dolge zobe in očrvidno namen, pogoltniti moje uboge prihranke!«
Carcagne, videč, da se ona ne gane, je sam sikočtl odpirat. K^uč je tičal še v vratih. Odklenil jih je, odrinil zapahe in spustil tovariša v hišo, ne meneč se za starkin kisli obraz in za strupene poglede, s katerimi ga je predirala.
Tako sta prišla Escargasse in Gringaille v hišo, dasi brez po-
sebne stovesnosfl ki radostnega sprejema. Carcagne Ju le predstavil kakor pravi plemič. Vedenje Colline Colle je bilo tako ledeno, da bi brlo spravilo vsakogar razen nesrečnih sestradancev v tiaj-večjo zadrego. A siromaka, ki sta že duhala brezplačen obed, nista hotela ničesar videti, ničesar slišati. Nijunih priklonov in smehljajem ni bilo ne konca ne kraja, in Escargasse je celo neprisiljeno izdavil:
»Ne zamerite, madame, da vas motiva v toli nežnem trenutku. A najin prijatelj Carcagne je menda pozabil, da sva ga povabila na večerjo.«
»Bogme da! Prav njemu na čast sva naročila pri .Velikem odpiraču', ki je, to meda veste, najimenitnejša gostilna v Parizu, sijajno večerjo,« je primaknil Gringaille.
Colline Colle je strahotna pogledala Carcagna: ali io misli res pustiti samo in oditi s tema dvema? In njena namera naj se izjalovi tik pred ciljem? Oh, ne!
»Gospoda,« je rekel Carcagne, »nikar ne zamerita: nocoj res ne morem.«
Tako govoreč se je podjetno ozrl na starko. Od samega veselja nad tem, da je očividno hotel ostati pri njej, je Colline Colle pozabila zardeti. Gringaille in Escargasse sta se užaljeno vzravnala.
»Ali.« je malomarno nadaljeval Carcagne, »saj lahko napravimo dragače. »Jaz ne morem z vama, a vidva lahko ostaneta tu... Udeležita se najinega skromnega obeda. Prepričan sem, da si bo madame štela v čast, če vaju sme povabiti.«
Colline Colle je od osuplosti in ogorčenja kar zazijal? A njen razjarjeni obraz in žareči pogled, s katerim je predirala nesrečno trohico, sta bolje od vseh razodevala njeno misel.
Gringaille in Escargasse sta se delala, kakor da tega ne vidita oi kakor da imata njen molk za pristanek. S smehljajočim se obrazom in plemiško spakljivostjo sta vzkliknila oba v en glas;
Soko pleči

čudovito poceni in dobre 291
Za kurjenje z vsakovrstnim
kurilnim materijalom. Dobiva se v vsaki trgovini z fceleznino.
Izdeluje:
Vojvodinska Iivnica d. d. Novi Sad.
ah v al a
Vsem, ki ste na5o zlato, nepozabno mamo, gospo
Stuzth
roj. STALZER
obsuli s tolikim cvetjem, jI v tako velikem številu izkazali zadnjo čast ter v naši bridkosti z nami sočustvovali, izrekamo prisrčno zahvalo.
Ljubljana, 20. avgusta 1932.
Robine: Božič, Pieniear, Stalzer, Jurman.	11088
IttMH






Podrobnejša pojasnila pri glavnih potovalnih pisarnah in pri uradnem zastopniku:
ING. G. TONNIES, LJUBLJANA, Dvofakova ulica 311.
Poštni predal 128. Vzorčni sejem od 28. avgusta do vključno 1. septembra. Se-. A -	jem za tkanine (textilije) do 31. avgusta. Sejem za stav-
barstvo, gospodinjstvo in promet od 28. avgusta do vključno »	Jesenski velesejera 1932 na Lipskem	1- septembra
■f	/ L-V--/ 'J^S-I t-V-T)	IN.^/
Ideča m
je izredne napet fantastičen roman. Citaj-te ga, ne bo Vam žal. — Naročite ga pri upravi »Jutra« za Din 20.—, vezan Din 30.—.
i /C\V| IC^S,
Mestni trg 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih ■--palic--
11102
USTANOVLJENO LETA
1846
GRADBENO PODJETJE
TELEFON 2363
& M & '<G M*J SilM^JSSUliš&J W1	Z
PISARNA: DUNAJSKA CESTA 25 (vhod Dvorakova ulica štev. 3. Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. Iz lastne opekarne nudi po konkurenčnih cenah lepo, močno žgano opeko. — Iz lastnega gramozoloma vse vrste peska. Zaloga vsega gradbenega materijala na skladišču
Kette-Murnova cesta.	11094
Čitaite tedensko revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
SADIKE
ananas jagod
z naJdebeleJSim sadežem, bujnimi koreninami, po 20.— Din 100 komadov, z navodilom za gojenje, kakor tudi
čebulice dvocvetnega hijacinta
v divni barvi, po 20.— Din 10 komadov, z navodilom za gojenje, dobite lahko po povzetju pri tvrdki	10.884
HIRŠL LADISLAV
diplomiran umetnostni vrtnar, Subotica, Park kralja Petra 5 ; telefon 10. Odpošilja od 15. avgusta dalje. Sedaj zasajene jagode donašajo sadež že pomladi.

Zahvala
Ob priliki bolezni in smrti naše ljubljene mame, sestre, tašče in stare mame, gospe
Marije Rozina
zasebnice
smo prejeli mnogo dokazov sočutja od prijateljev in znancev. Prisrčno se vsem zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, pevskemu društvu »Zvezda« za v srce segajoče žalostinke, gasilnemu društvu v Mostah, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni odboru in članstvu Zveze bojevnikov Ljubljana, Moste ter vsem, ki so spremili blago pokojnico v tako častnem številu na poti k večnemu počitku.
Moste pri Ljubljani, dne 22. avgusta 1932.
Žalujoči rodbini
Eozina — Kozina
11097
tšm
• v-Zsj
ifggl m

Naznanjamo, brez vsakega daljšega obvestila, vsem daljnjim sorodnikom, prijateljem, znancem in sorodnikom rajnkega, da je
posestnik, bivši trgovec, gostilničar, mnogoletni obč. svetnik in župan, predsednik cestnega odbora, imetnik zlate državne kolajne Jugoslavije itd.
v 86. letu starosti, danes ob 4. zjutraj, previden s svetotajstvi, po dolgem in mučnem trpljenju mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v torek, dne 23. t. m. ob 4. popoldne k Sv. Mariji Magdaleni na Jesenicah. Istotam bo sv. maša zadušnica 30. t. m. ob 8. uri zjutraj.
Velika Dolina, dne 22. avgusta 1932.
11098
Žalsijoši ostaii

gm
BSsr f ri
ObSšna Ljubi jan«
Sfestni pogrebni javod
Potrti v bridki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, očka, brat, svak itd., gospod
se vsem iskreno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni Njihovim Veličanstvom kralju in kraljici in Njihovim kraljevskim Visočanstvom knezu Pavlu in kneginji Olgi za izjavljeno sožalje.
Nadalje se zahvaljujemo odposlancu Njegovega Veličanstva kralja adjutantu polkovniku g. Petroviču, banu g. dr. Marušiču, podbanu g. dr. Pirkmajerju, prečastiti duhovščini, zastopnikom oblasti, industrije, korporacij in društev.
Srčna hvala vsem neštevilnim prijateljem, znancem in vsem onim, ki so na kakršenkoli način počastili spomin blagega pokojnika.
V Pocfnarhi, 22. avgusta 1932.

ljudskošolshi učitelj
danes ob y2 4. uri po dolgotrajni in mučni bolezni, večkrat previden s tolažili sv.
vere, star 30 let, Bogu vdano izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 23. t.^ m. ob 4. uri iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. 11001
V Ljubljani, dne 21. avgusta 1932.
MIGI roj. DEMŠAR, soproga — MIRKEC in DRAGICA, otroka — URŠIKA KREGELJ in MICI poroč. KRISTOFIČ, sestri — KARL KRISTOFIC, svak.
.'j??
■ t**.'
".V. r.
Rodbina POGAČNIK.
11099
Cene malim oglasom
Ženttve 1* dopisovanja* raakm beseda Din 2.— ter enkratne pe*-tmjblna ta Ufro ati aa dajanje naslova Din S.—* Oglasi trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Din 2.—\ Po Din l*— sa besedo te vračunajo nadalje vai oglasi, ki »padajo pod rubrike »Knm pe kamc, »Anto-moto*, »Kapital«, »V najem*. »Posest«, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji«, »Vrednotec, a.Informacijes mZtvati •Obrt« in »Les« ter ptx/ rubrikama »Trgovski potnikim In »Zaslu-tek*, če te t oglasom mudi zaslužek, oziroma, če te tiče potnika. Kdor el pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali tlužbe. plača sa
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din J«—
za beseda, te zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta Utro aH ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega znat t. j a se računajo pO 50 par ta vsako beseao Enkratna pristojbina za iitro ali za dajanje naslova pri oglasih, ti se zaračunalo po 50 par za vsako
besedo, znaka Din 3.—.
Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din
%rt oglasih po I Din ta besedo pa Dtn 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pn pred a p naročila, Oziroma tih fe vposlati v pismu obenem z naročilom.
Službo dobi
Vaak« besed« 50 par; u da.ts.nje naslov« ali u iifro m 8 Din. (1)
Izvežbana pletilja
dobi delo. Ponudbe z navedbo pogojev oa naslov: Pirkovič. St. Jernej št. 95 _ Dolenjsko.	32087-1
Boljše dekle
«>4o pridno tn zanesljivo, ki zna dobro kuhati, po-»irravljati fine sobe in onravljati vsa druga hišna dela. išče družina 3 oseb. ponudbe na podrui. Jutra t Celju pod »Kuharica«.
32043-1
Služkinjo, sobarico
vajeno pospravljanja navadnih ln finih sob. pranja ln likanja perila sprejmem. Iščem tudi deklico ža lažja gospodinjska dela. — Ponudbe z zahtevki ln ži-▼otoplsom na oel outf ».Jutra« pod »Vodovod t hiši!«.	32107-1
Kuharico
a<ynostojno. sprejme vetja" trgovska hiša v mestu Da deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjih službo Tanj in zahtevkov pod »Zdrava in snažna«.
33108-1
Prekajevalsld
pomočnik
prvovrsten. dr>bi službo Ponudbe pod »št. 2803« na oglasni oddelek »Jutri«.	32124-1
Sekača
dobrega, treznega, k čoku potrebujem za takoj. Ponudbe pod »Mesarija« na oglasni oddelek »Jutra«. 32125-1
Krepkega
praktikanta
* nekaj znanja pri klanju živine, sprejme takoj zadružna farma živali plemenite kožuho-vine v Škofljici pn Ljubljani.	32222-1
Korespondentinjo
P perfektnlm znanjem slovenske ln nemške stenografije ter strojepisja, popolnoma samostojnega deia zmožno moč, sprejme večje tovarniško podjetje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 32302-1
Zobotehnik
prvovrsten v zlatu ln kavčuku, popolnoma samostojen. prost vojaščine, zdrav, pri zobozdravniku zdaj ali pozneje dobi stalno službo. Ponudbe na *.Jutro« Karibor, pod »Zobotehnik: 155«.	31426-1
Natakar
trezem, zmožen pw jezikov im kavpije, ki reflek tira Da mesto plačilnega, dobi mesto v boljši restavraciji v Ljubljani. Ponudbe s spr:?pvali h) sliko pod »Zanesljiv« na oglasni oddelek »Jutra«.
31902-1
Večja trgovina
i mesarnim blagom, išče za takoj milajšo iin dobro vpt-zira.no m«č, zmožno tudii plsarniSkiib poslov. — Onič, Ribnica, Dolenjsko.
33400-1
Mlajšo, pridno moč
iščem za gostilno in trgovino. Poiniidibe na oglasni oddelek »Ju.tra-« pod šifro »Poštena«.	33401-1
Šteparico
za f(na d>ela sprejme Alfo™ Zern.k, modno čevljarstvo, Ga jeva ulica 2.
33406-1
Pekovski pomočnik
mlajši, ki bi raznašai tudi kruh. dobi službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 32387-1
Risarju
nudi pos.tra.nski zaslužek Pučnik, Selemburgova ulic« št. 1.	3Ž426-1
Dobro frizerko
zmožno vseh del. sprejme takoj Ivan Kunšič, Bled.
32418-1
Prodajalko
manufa.kturne stroke sprejmem tak oij v moilno trgo-vi.no. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Moda«.	324)19-1
Postrežnico
z dobrimi spričevali, «f>rej mem za dopoldanske ure v Levstiikow ulic« 25/111, desno.	32486-1
Delavko za vrt
išče cvetličarna Samem« v šelenburgovi ulici.
324S8-1
Mesto hišnice
sprejmem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32.399-2
Učenca
sprejmem v večjo trgovino z mešanim in manu-faktmraim blagom. Ponud-be b sliko pod »Sedež grem. šole« na ogia^. od delek »Jutra«. 32109-44
Trg. vajenca
sprejme takoj mainiifa.kturna trgovina Anion Božič, Kranj.	32590-44
Trg. vajenca
sprejme trgovina z mešanim blagom Ivan Globev-ndk, Škocjan. 32S96-44
Vsak* beseda 50 par; za dajanj« nasilova aH z« Šifro pa 3 I>in. (2)
SOOrt Din nagrade
dom tistemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge, vrata Tja ali kaj slišnega. Star sem 29 let. vojaščin« prost. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Nigrada, mladenič«.
32286-2
Kuharica
prvina im poštena^ vajema vseh hišnih d*»l, išče pri mamjiši obitelji lV-ven mesta službo. Gre tudi kot. go-soodiinja na kmko posestvo Nastopi lahko takoj, 1. ali 1'5. septembra. Naslov v )glasnem oddelku »Jutra« 33304-2
Elrivski pomočnik
sta-rejiši, dober delavec, dobi stalno mesto. — Ponudbe n-a oglasni oddelek »Jutra« pod »Perfekten«.
32430-1
Frizerko
dolhro iztirjeno v trajni in ■nodind ondulaciijti ter ma-mi-kiiramju, siprejme 8 1. sep-ternbroim v stalno službo Stjeipan Terzič, frrzerski salom, Cakovec. 32-397-1
Brivski pomočnik
dober v moška stroki i.n bn.bi štucer, star 34 let, želi zaposlitev takoj ali 8 1. septomibrntm 1932. Ponudbe na oglasni oddelek ■»Jutra« pod . šifro »Prid,na moč«.	32395-2
Kuharica
perfektna. išče mesto v tn.»l'jši hiši. — Pomidibe na podružnico »Jutra« v Ce-li.u pod šifro »Prvovrstna Kuharic*«.	324.43-2
Papiga
roza im sive barve, s« j« zatekla. Najditelj se naproša, da jio proti nagradi odda v Zeleni jami, Val. Vodnikova 8.	32229-2
Absolventinja
meSčamske šole, želi primerno za.posi'i<t«v. Naslov v ogla-snem oddelku -»Jutra« 32408-2
Deklica - sirota
stara 17 leit, čedne zuna-njostii, k; prim-e zn vsako delo, prosi za.poslenje kot postrežnica, tekačica a<H raiznašalka — Ponud.be na ocrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in snažna«.
33402-2
Šofer ali
trg. pomočnik
z večletno prakso, zmožen kavc.ije, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »25.000« 32428-2
Kot sluga
inkasam.t aii v kakšni trgovini iščem službo. Vešč sem več jezikov. Ponudbe na ogla srni oddelek Jutra pod značko »Nekadilec«.
32415-2
Službo
iščem kjerkoli. Veš? sem več jezikov in nekadilec. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Vojaščine prost«. . 32416-2
Natakar
23 let stiair. vešč kavarne in restavracije, zm.ožen io 10.000 Din kavcije, išče službo donašalea sli plačilnega. Ponud-be na po-dražnioo »JutTa« v Mariboru »od Mto »NatakaT«.
3?442 2
Pridno dekle
vajeno šivanja, kuhe in pospravljanja sob — žel: službo pri dobri krščanski družini. Naslov pri oo-družnioi »Jutra« v Ce1!u.
32445?
Kdor i i 6 « zaslužka, } plač« sa vsako besedo " 50 par; ta naslov sli šifro 3 Din. — Kdor nudi zasiutek, pa m vsake beeedo^ 1 Din. i* dajanj« na'slov» ali sa Siiro pa 5 Din. (3*1 |
Inteligentno osebo
ki želi imeti stalni mesečni zaslužek 3000 Din, kd razpolaga z 20.000 Din gotovine, iščem za dravsko banovino, za bnezkrn-kurončon mon.oipoliski posel Resme mijine ponudbe na naislov: In.?. Demetjev P., Zaigreb, Tlica 108/1. Priložite znamko za odgm-or. Stroka nepotrebna.
32393 3
Beseda 1 Din; z« dajanj« naslova ali *» šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačajo T»a<ko besed« 50 pa-rj xa šifro ali z» dajanj« nasVw» 9 CMn. (41
Gosli poučuje
bivši nčitelj kons-ervn.torijs Studautovska nli-ca št. 9/1 32379-4
Kupim
Oglasi trg. soačaja po 1 Din besnda; t| dajanj« naslov« aji u šifro S Dm. — Oglasi socialnega »naftaj« »sa k« besed« 50 par: u dajanj« naslov« ali t« &i£ro pa S Din. (J)
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE — Juvelir
Ljubljana, Wolfova olica 3
Rabljeno izložbo in vhodna vrata
za trgovino, kuipim. Pomudbe z opisom in navedbo velikositi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »30« 33391-7
Lesen pult
za trgovino kupim. Pomidibe as oglasmi oddelek »Jutra« pod značko »Pult« 33109-7
Otroški voziček
in koš. saa»o prav v dobrem stanju kupim. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »EJegan.ten«.
33454-7
EkJgar Rice Burronghs:
Tarzan, kralj džungle
DRUGI DEL
34.
Pobesnela drhal v kavarni je zdaj planila na dvorišče, da bi dohitela svojo žrtev. Plesalke so bile vrešče pobegnile. V somraku je Tarzan pobral sabljo nekega Arabca, Id je že ležal na tleh. Z njo x roki je pričakoval množice. A tisti mah je začutil, kako se je lahna roka dotaknila njegovega ramena.
Vsafe« besed« j Dm-ta lajanje naslov« «{! za Hfm pa 5 Dio. (16)
100.000 Din posojila
išče dobro fundirana zadruga z več odličnimi poroki. Ponudbe na .>g!asni oddelek »Juira« pod šifro »Varno naložen«. 32205-16
125.000 Din posojila
iščem na večjo graščino proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe pod: »Obrestna mera« oglasnemu oddelku »Jutra«.
32333-16
Prpdam;
OfflasM trg. enačaj« pe 1 Din beseda; z« da janje naslov« ali n šifro S Din. — Oglasi socialnega enačaja va« ka beseda 50 par; ca dajanj« nasiova ali sa iifno p« 3 Din. (6)
Kožni svrabež
preide i uporabo »Neoder ma«. Razpošilja drogerija Nada. Subotica.	264
Gramofon, plošče
od 15 Din — kakor tudi
gramofone
od 300 Din prodaja »šla ger«, Aleksandrova št. 4, prehod »Viktorja« palače.
254-6
Čevlji na obroke
»Tempo«, Maribor, Sloven »ka 18-	144
Otroški voziček
ugodno naprodaj v M'0etn,h Tovarniška ulica, štev. 16.
3340(3 6
tO sobnih vrat
1(V-. X 90, komiploitne 8 podboji po 320 Din, tudi posamezne prodam. Na=lov v oglasnem oddelku »Jutra« 334L4-6
Ročni voziček
za 1O00 kg nosilne teže, akoraj nr»v, 'n docimaiko za 25 kg ugodno proda Josip Podlak, Sv. Petra c. št. 7.	32431-6
Spalni divan
2 nisokii omari., belo kTe denco, 2 stenski uri, tridelno omaro, predsobmo v starinskem slogu, ngedno proda Golob, Ljnibljama, Gallusovio naibreižje 29.
32447 6
Avto^rnofo
j Vsak« beeeda 1 Din-, * i« dajanj« naslov« ali n Šifro pa 5 Din. (10)
Motorno kolo AJS
s prikolico, 1000 kub. cm, prodam. Franjo Ku-novar, Sv. Križ, Ljubljana.	32135-iO
4a besedo. Oglasi »o-cijalnega značaja po 50 par beseda. Za da janje naslova ali t« šifro 3 Din. oziroma 5 Din.	(11)
Moško kolo
poceni naprodaj v Kolodvorski ulici šteiv. 25.
83434-1(1
Pbhištvč
Vsaka bosed« j Din; u dajanj« naslov« «Jj M Šifro pa 5 Din. (12)
Staro pohištvo
dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32376-12
Kompletna spalnica
za dv« oseb;, naprodaj v Linhartovi ulici štev. 28.
324H1-12
Vaaka beseda 1 Di.n; ta lajanje naslov« ali ta Šifro p« 5 Din. (16)
Suha drva
prvovrstna. Bukova v polenih, žagana, cepljena. Mehka v kolobarjih. Vedno v zalogi pri »Arbor« d. d., Dunajska cesta 50. Telefon 2546.	32293-15
Furnir
vsakovrsten tudi v manJSlh količinah s« dobi, dokler zaloga traja po konkurenčnih cenah, Aleševčeva ul. 37, Sp. Šiška.	32174-15
Stajnoikinje
Vsak« beaeAa t Dta; m dajanj« oa«to*s aH *• iitf pa » Ko. (31)
2 stanovanji
komfortno trisobno in dvosobno, z uporabo telefona oddam v vili. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«.
31979-31
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, pri mostu sv. Jakoba takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna 32414-2H
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo oddam s 1. ok. to+irom v Koleziji. Karad-žhleva ulica 11. 323S0-31
Dvosob. stanovanje
v novi hiši pri Stadionu takoj odda.m. Nasl-jv pove ogl3S.ni oddelek »Jutra«.
32387-31
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kuhinjo in pritiiklinami oddam za 600 Din. Paizve se v Zeleni jami. Ljubljanska ulica 9.
33407-31
Stanovanje
2 parketirainih sob im vseh pritiklin, v dve leti stari vil-; oddam s 1. septem. brom v Zeleni jami, Prešernova ulica 15. — Cena zelo primerna. Ogledati je med 8. iin 12. uro
32883-31
Komfortno
stanovanle
z 2 sobama, oddam z novembrom. — PojasnMa v trgovini rta Tržaški cesti št^ 8.	-33368-31
Sobo s kuhinjo
oddam taikoj v Ze'en<i jami. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33435-31
Trisob. stanovanje
solnčno, s p'itnom, s seip-tembrom oddam iki 1000 Din. Pojasnila d«:e Ose-nar. Ilirska, uliica št. 17/1. od 8. do 8 'i- 33402-31
2 komfortni
stanovanji
dvoS"oSt>e s 1. snptemvbroim in trisobno s 1. nove,m brom oddam za B"ž.ica di"m. Naslov v o^rlosnem
oddelku »Jutra«. 31949-21
Enoisob. stanovanje
oddam hM:ši stranki brez oitT-oV. Noc1rw v osrlasnfm oddelku ».Tiitra«. 32448-31
rj >TlWiIi Ti I'
Vs»0u> bw4i 60 par: aa dajanj« iiaalaaa afl
aa iio* I Dn. (83)
Kabinet
s posebnim vhodom, elektriko ln parketom, oddam s l. septembrom. Cena 130 Din. Mariborska ul. 29 pri Stadionu.	32257-23
Prazno sobo
solnčno, z balkonom, v kateri je štedilnik, oddam s 1. septembrom. — Pot v Rožno dolino 40, pritličje.
33356-23
Opremljeno sobo
čisto in tračno oddam ta koj gosoodični na Resljevi sesti. Naslov t oglasnem oddelko »Jutra«. 31860 23
Sobo
pni obrtmi Šoli oddam 2 osebama. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 333591-28
Sobo z 2 posteljama
in souipornbo kopalnic« oddam 2 gospodičnama z vso oskrbo v Vrhovčevi ulici šrt. 9/1, desno. 33406-23
Prazno sobico
s posobni.m vhodom oddam na Kongresnem trgu št. 8 Poi®ve se pri hišnici.
33384-23
Dnremlieno sobo
boljšo, solnčno irn minno, v palači na Aleksandrovi cnsiti oddam stailnii osebi. Naslov y oglas. o<ddelku »Jutra«.	30412-33
Prazno sobo
prijprarvmo za	zakonsiki par, zraven nove	šole v Zgornja šiški št.	100 takoj oddam.	33403-26
Sobo
praizno »Ji opremljeni©, veliko. leipo, siolmono in čisto s parketom, elektriko im posebnim vhodom. Misu tehnike, nioma mistike oddam s 1. septembrom. — Ritenska cesta 23/1, desno.
32MI30-33
Dijaške sobe
Vsaka besed« 60 par; m dajanj« naslova aH M Šifro S Din. (82)
Dijaka
siprejimem k sinu oamožtrf-cu. Dobra hrana, center mesta, zmerna cena, nemška konverzacija. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33178-22
Dijaka
sprejmem na stanovanj« • popolno oskrbo, poleg bo manistiično gimnazije. Na slov pove oglasmi oddelek »Jutra«.	81035-22
DUaka
sprejmem v lepo in par kotirano sobo t električno razsvetljavo. Dobra oskr ba, na zahteivo fina domača brana. Cems solidna. — Naslov y oglasnem oddelku »Jutra«.	31365-32
Prijeten dom
im skrbno nadzorstvo ou-di> dijakinjam profesorska rodbina. Nemški občevailnl jezik. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 32874-22
1 aH 2 dijakinji
nižjih ra/zredov siprejmem z vso oskrbo na stanovanje tik 1 i c e j a, k svoji hčerki, ki obiskuj« HI. gimnazijo. Naslov t ogl. oddelku »Juitra«. 32382-22
Dve dijakinji
sprejmem v vso oskrbo v Mariboru. Naslov v oglas, oddelku »Juitra«. 32440-22
Dva dijaka
sprejmem z vso oskrbo v svetio im solnčno sobo z električno lučjo, Ljubljana, Restjeva cesta št. 3/II levo.	33378-32
Za 2 srednješolca
iščem stanovanje z vso oskrbo, domačo hra.no in dobrim nadzorstvom. Plačam tudi za 2 meseca naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »38«.	32389-22
Dva dijaka
bo-ljših rodbin, sprejme učiteljska družiDa v popo-lno oskrbo. Ceater, solnčno in suho stanovanje, strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju, nemška konverzacija im klaivir. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 324113-22
Dijake
nižješolce sprejmem na dobro hrano, zračno stanovanje in vestno nadzorstvo na Miklošičevi cesti štev. 6/LI, leve stopnice desno.	32427-22
Dve dijakinji
spreijm« učiteljica v dobro oskrbo. Nemščina in klavir Čevljarska u.lica 2TII — zT&ven Jurčičevega trga.
33429-22
Tri dijake (inje)
sprejmem z dobro domačo hrano na stanovanje. Po-Trud.be tki podružnico Jutra v Maritraru pod »DiVaflri«.
33441-22
Dijaka
sprejme strokovni oč-rteli v krasno sobo s prvrvrTSt-no oskrbo, poleg humanistične gimma.zi.io. Naslov v oglaiSnom oddelku »Jutra« 33451-22
Dva dijaka (fnji)
sprejmi ™ na stamovanjo v krasno pobo. Kopailmi^a. Hrana rn druga oskTba vse prvon-rstn-o. Gledališka nljca 12/HI, levo, vrata defoo	33450-22
V Kočevju
sipreimni5™ dva dijoka v vso oskrbo po zmerni ceni. Str-ogo rvadrorstvo, iiz-bnrna hrama, n^imška kom-verzaicija im pom'0Č pri učenju. Viiioko WuWi. Kočevje	30440 32
Dva dijaka
niK'1^ roziredov spreimem v lepo im zra-čmo. parket.i-rano sobo z elektr. raz-svetljarvo m vs"> oskrbo, blizu Ta.Hom. Naslov pove oglasmi oddoliflc »Juitra«.
33446-22
Sobe išče
Vsak« beaed« M pa«5 m dajanj« matov« aM m Min t Dta. (3S-a)
Sobo
praano ali opremljeno, za
2 nselvi iščem v bližini glavnega kolodvora. Pomidibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidnoat«.
33132-33/a
Sobo s klavirjem
po možnost v šiški iščem Pomudibe na ogSas. oddelek »Jutra« pod zoaJSko »Za september«.	32417 -26/a
Mesečno sobo
tračno in čisto, « posebnim vbodom išče gospod. Ponudbe « ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Neoviran vbod«.
31961-28/a
¥ najem
beseda • dajuj« s. Mm pa B
Trgovino in gostilno
oddam v najem ali prodam hišo. Koroeka Bela št. 104, Slovenski Javornik — Gorenjsko. 33318-17
Pozor, peki!
V najem oddam svojo pekarno v kopališčiu Rogaška Slaitina, z vsemai pritikli-nami. Prevzame se lahko 1. septembra. Dopise na: Josip Zamer, Colje, Glavni trg.	32355-17
B	E053	7H
Vaaka beaMi* 1 Dta: - daj««)« Mdni alj m Ur» f» 6 Dta. 0»)		
Industrij, podjetje
zelo renftabillno, v bližini Zagreba prodam za knjižico Ljubi}, kreditne banke. Cemjeme dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »380«.	32084-J0
Posest
Vaaka boasda t Dta: m da>«kj« ii<ni J w tUn pa « Dta. (K)
Majhno posestvo
v bližini Kranja prodam po zelo ugodni ceni. Natančne Informacije daje Prane Sajovic. Gorenje.	32239-20
Za hišo v Grazu
zamenjam lepa stavbišča ob prometa! cesti v Ljubljani. Vprašati v Društvo posestnikov, SaJecdrova 6.
33435-20
Hišo s pekarijo
v popolnoma dobrem stanju z vrtom ali zem-ljlščern, v prometnem kraju, mestu aH trgu na deželi kupim. Ponudbe na: Anton Pre-skar, Split, Sarajevska ulica 11.	32296-20
Penzionisti, pozor!
Kdor že4i svoj lasten dom v lepem, zdravem im mirnem kraju Sevnice ob Savi, poljuibne velikosti im oblike hiše ter poljubno velikostjo vrta, v ceni od 30.000 Din naprej, naj piše na naslov: Josip Mere, restavracija, Sevnica — kolodvor. "	33392-20
Nova hiša
anonads-tr.. tristanovanjska pri Stadionu ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 333S5-20
Lepo posestvo
samo v res lepi okolici, z dobro in lepo hišo, gospo darskim poslopjem, zemljiščem in sadonosmikom, če mogoče z vinogradom kupim. Ponudbe s popiVom in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo posestvo«.	32444-20
rMObri
Vsaka beseda 1 Din: ta iajanje naslova ali Šifro pa 5 Din. (30)
Brusarsko obrt
z električno napravo in inventarjem takoj oddam na prometnem kraiu zraven cerkve. Antom Di Lena rdo, Varaždin. 33396-30
Pridelki
Vsaka beseda 1 Di n. za dajanje naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (331
Gostilničarji, pozor
Prodam 25 hI vina. — ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Vino«.
32202-33
Prodam ali
zamenjam
z* Špecerijsko blago večjo množimo brimjevca, hrušev-ca. slivon-ke, 40 kadi in sodov za namakanje sad a (od 5—15 hI) ter vinskih sodov in 5—7 hI. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 31607-33
Malinovec
pristen m naraven, s čistim sladkorjem vfcuhan, se lotu na malo in veliko ▼ lekarni dr. G. Pioooli. Ljubljana, Dunaj ska cesta 6.	226
Vsaka beseda 1 Din. ta dajanje naslova ali ta Šifro pa 5 Din. T34)
Vrtne jagode
debeloplodne, zelo rodovitne ln posebno aro-matične (sorta: kralj Albert) 50 ukoreninjeni hsadlk 10 Din oddaja učitelj Paljk, Cesta na Rožnik 47. 32199-34
IJ >
Vaaka keaeda S Dta: aa fajMj«	dl
Ura pa 6 Dta. (M)
»Dragotin«
Želim govoriti. Pridi 35. pred »Bavarski dvor«. Dra kod nekda<j. — »Moj«.
Poletje
Ljiihčefc, kaj jo t Teboj — kedaj se vidiva? — Tkca.
33453-24
Živali
Va«*a beaed« 1 Din: aa dajuje utai iH aa Utre pa 6 Sta. (ST)
Lovski pes
vš?ok. rjav, ptičar Boj, z znamko štev. 263, se je zatekel. Proti nagradi ga je oddata na Rimski cesti št. 7/1.	32433-27
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par; ia dajanje naslov« ali za Šifro pa 3 Dim. (28)
Aktovka
je bila pomotoma zamenjana v nedeljo v opoldanskem vlaku Ljuibljana-Reteče. Nastav v oglasnem oddelku »Jutra«. 33431-28
Avtomobilska evid. štev. 2-189
j« Ma izgubljena. N»jdi-tedja prosim, da jo prmtl nagradi odda v garaži Stu.pica, Slomškova ulica.
30152-28
Vsaka beseda 1 Din: m dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (371
Stenice In golazen
pokončava s cyaniko-vim plinom najsigur-neje Obl. konc. zavod za pokonča vanje mrčesa Ljubljana, Dunajska cesta la-IV
Pri stalnem zaga-
tenju, trdi stolici
ut ubro jt-mau »n» tirarila m čaje. k: aaglo čistijo. k»' u> iistvarja ix>tem oavada. la potem tud-- najmoč nejša sredstva ne učin kujejo.
mnm
iise milo, ae ustvarja □avade u> preprečavs nastop tapeke. Ose Oam. ki iu se navadile, ia jemljejo tn o č n a sredstva ia čiščenje. p>maga. da se jib od vadijo. — Dobiva se v vseh lekarnah in dro-gerijah. — Originalni lavojčki 10 in 20 Din Depot. Trifolium droge rija. Beograd (Slavija)
»♦aaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Prekrasne
kodrčke
dobite brez železa za on-duliranje preko noči z vodo za lase »IS0LDE« in s kodralom »FEM1NA«. Uspeh, trajnosit in neškodljivost zajamčeni! Lotion Isolde D'-n 25-—, kodralo »Femina« Din 8-—■ Pr«v parate Scbroeder - Schen-ke raztKišilja proti plačilu v naprej (poštnina Din 6) ali po povzetju (poštnina Din 12.—) depot za Jugoslavijo »Omnia« oddelek 1/5. Zagreb, Draško-vičeva 27. — Zahtevajte brezplačen ilustrovani cenik!	10820
Popravila moderniziranje, zamenjava baterijskih radio aparatov za moderne na tok oajkulantneje pri
RADIOV AL
Ljubljana,
Dalmatinova uL 13
poleg hotela štrukelj
Jldeea QoGarda
]e sijajen roman, Ki ga morete Citati le s pritajenim dihanjem. — Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45.—, Naroča se pri upravi »Jutra«.
Lep naj bo Vaš dom!
Slikanje in pleskanje izvršuje najsolidneje in po najnižjih cenah tvrdka
IVAN KOŠAK, LJUBLJANA
Rimska cesta štev 23
Prodam prvovrstno vpeljano
elektrotehnično delavnico
v BEOGRADU, v centru mesta, ki obstoja že 11 let na istem mestu, zaradi prevzema drugega obra.ta, s celokupnim inventarjem in opremo po zelo ugodnih pogojih.
Interesenti naj se obrnejo pismeno ali dostavijo svoj naslov: Jugoslovenskemu Rudolf Mosse d. d., B^iograd pošt. pr^t. 409 pod šifro »216«.	11089
Otvoritveno naznaniio!
MB. PH. N. KOMOTAR
vljudno naznanja, da je OTVORILA
lekarno na Viču
Lekarna je najmodernejše urejena ter prodaja vsa tu- in inozemska zdravila in specijalitete. — Oddaja recepte na vse bolniške blagajne.	11041
Prometni zavod za premog d. d.
Ljubljana, Miklošičeva c. 15/1.
PRODAJA po najugodnejših cenah ln samo na debelo
(fCoVaŠfci premog
SvamiSki, plovžanki iti plinski
d&riGete
domači tn Inozemski za domačo kurjavo in industrijske tvrhe
vseh
vrst

t
Občima LjubJjana Mestni pogrebni zavod
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin in brat, gospod
Vladislav Pilgram
absolvent srednje gospodarske šole
dne 21. t. m. po dolgem in mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb našega nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 23. avgusta 1932 ob % 6. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana — Rožna dolina, dne 22. avgusta 1932.
Globoko žalujoči ostali.
Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za Uoseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.