196. SMa. V Ljubljani, v soboto 28. avgusta ISZO. LIH. leto. Kzhala vsak dan popoldne, lsrcemil nedelle ln premike. Ifise/ati : Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m'm višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi l m'm K 2—, notice' poslano, preklici, izjave in reklame 1 m!m K 3*—. Poroke, zaroke 80 k' Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Cpravnlstvo »Slov. Naroda11 in „Narodna Tiskara«" Knaflova nllca št. 5, pritlično. — Telefon št. 304. „Slovenaki Narod4 velja v Linbl|ani la po pošti i ¥ JosjoslaTtfi: celoletno naprej plačan . K 180 — polletno ...,...„ 90*— 3 mesečno. ....-„ 45" — V celoletno polletno . 3 mesečno K24J-— „120— „ 60-— 1 „ ........15-- .. .....„ 20 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačan*. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno EJSjfsT" po nakaznici. Na samo oismens naročila brez ooslatve denaria se ne moremo ozirati. Uredništvo „*Iof. Naroda" Knaflora nlles at. 5, !• nadatropfe. Telefon štev. 34. Dopise spraiema le podplaane ln zadostno frankovane. Rokopisov ne vrača. Posamezna Številka vella 1 krono. Poštnina platana v gotovini. Kdo je kriu? Dne 18. julija 1920 je imel kon-zlstorijahii svetnik Janez Kalan v cerkvi Sv. Marjete propoved, v kateri se je skraja v par stavkih dotaknil pomena kipa cerkvene patrone in zmaja pod njenimi nogami, nakar je začel'politizirati tako-le: »Zmaj pa se ne pokazuje vedno v svoji grdi obliki. Da lažje pridobi žrtev, se pojavlja večkrat pod prikupljivo, lepo obleko, in takega zmaja, ki pod lepim imenom hodi in vabi po vaših cestah, imate tudi Vi v Radomlju — ta zmaj je rdeča sokolska srajca. Sokol je svobodomiselno društvo. Kaj pa je svobodomiselstvo? Svobodomiselstvo je, da človek svobodno misli, ali to se pravi, da misli, da je Bog, ali da ga ni; svobodomi-sleci pa mislijo, da ni Boga, zato jih Imenujemo z drugo besedo, brezverce. To, kar govorim, ne mislite, da samo sklepam, temveč Vam bom vse dokazal: le počakajte, da Vam preberem, kar se je zgodilo na Bledu.« Nato je čital v orlovskem glasniku »Mladost« neki dopis z Bleda, kjer so baje Sokolići metali kamenje v znamenje, se branili v šoli moliti in govorili sošolcem, da jih bodo nabili, če bodo v šoli molili. Dalje da je nekdo Sokolov izrekel besede: »Prekleto hudičevo znamenje«, da sta dva Sokola snela v neki gostilni križ s stene, ga polila z vinom, da so Sokoli ponoči oskrunili neka znamenja, da je eden sokolskega naraščaja v cerkvi telovadil Itd. »Vidite, tako delajo Sokol i. Sapo mora zapreti vsakomur, kdor čita o takih brezverskih dejanjih, ko se celo mladi Sokolići pod vtisom sokolske protiverske vzcoie nastavlia-jo sredi cerkve na glavo. Kaj porečete Vi, Če se naenkrat prično tu v cerkvi postavljati Vaši otroci na glavo. Vidite, tako delaio Sokoli, pa to še ni vse. Oni pohujšujejo Vaše otroke s tem. da jim dajejo citati svoje liste, kjer so naslikane ostudne podobe. Drage žene. Vam sem pokazal zadnjič tako slfko in skoro me je sram, da sem jo pokazal, zato mi ne zamerite. Bila je slflca na Sokolskem listu, katerega imajo vsa sokolska društva — naslikan je Sokol, popolnoma nag. Široko je razkoračen — pomislite, kaj si bo mislil, kaj bo čutil Vaš otrok, ko bo gledal to sliko! Ni li to največje pohujšanje? J a. če to ne presega vse meje, kaj pa še hočete? Počakajte in sedaj Vam povem se nekaj. Imam tu nek list kjer pišejo svobodomisleci, ker Sokoli so tudi svobodomiselni.« Nato je prečital nek nepoznan list in obenem tolmačil: »Kaj je sv. Trojica? To je: Bog Oče je klobasa, Bog Sin je kislo /_e-Ije, sv. Duh pa vrček piva — ljudje izhajajo od opic — človek je bolje razvita žival« ker nima duše, vsled tega tudi ni nesmrtnosti« — in druge slične stavke. »Dragi Radomljam! Jaz sem Drvel k Vam zgolj iz ljubezni, da Vas poučim in Vas odvrnem od slabega, ker dosti slabega je med Vami. Sokoli imajo svoje geslo: Borba za kulturnim napredkom. In kaj je kultura? Kultura je boj proti cerkvi, poglejmo samo na Francosko in videli bomo. kam jo je dovedla kultura. Hoteli so tam popolnoma uničiti vero. Duhovščino so razgnali, cerkve pozaprli, jih porabili za skladišča, gledališča, sneli so križ iz šol, ga vrgli na cesto, cerkveno premoženje pa so zaplenili. Dragi kristjani! Ali boste Vi dopustili, da se zgodi tudi pri nas kaj takega? Ako dopustite, da se Sokol razvije s tem, da puščate svojim otrokom v Sokolske vrste, pripomorete Sokolu do zrpflc-e, boste km ifn sami doživeli, da Vam zapro cerkve, prepovedo zvonenje, da Vam uničilo vero. Jaz s*™ jasnil. kako nevaren je Sokol verskemu življenju, in Vas sedaj poživljam, da napravi vsak tu, pred tabemak-ljem. pred najsvetejšim obljubo, da sv. Marjeti, katere častivci ste. obljubite, ker drugače ne morete biti nje vredni častivci. da odstopite od Sokola. Starši, matere, ve pa obljubite, da ne boste pustile svojih otrok med sokolski naraščaj, ker Sok bistvo je proti veri. Kdor na to ne iz-pregleda, kar sem Vam sedaj oove-dal, in se ne izpreobrne, ta naj hodi le dalje po široki gladki cesti, pustimo ga, naj le hodi, zanj ni rešitve. V starih časih, ko je še cvetelo malikovalstvo, so častili ljudje mali-ka, z imenom Moloha. kateremu so izkazovali čast s tem. da so mu metali v žrelo otroke. Vidite, tak Mo-loh je v sedanjih časih Sokol, ki žre deco in Vi starši ste tisti, ki mu polnite žrelo z Vašimi lastnimi otroci.« V zaključku govora je opominial vernike na pravo pot in prosil božje pomoči do njih pravega zveličavnega spoznanja. Za danes se omejujemo na to, da temu necuvenemu govoru dostavim »»samo par besed. Sokol je naj-stareje nacijonalno društvo, ki si je stekel neizmerno zaslug za naš narod. Sokol je društvo, ki si je poleg telesne vzgoje in ravno potom nje stavil za nalogo nravno vzgojo naroda. Uspehi Sokolstva, ki povzdiguje ljubezen do naroda, požrtvovalnost in socijalno čuvstvovanje, so ogromni. Ni le več'e bte-^ernite, nego Je v očitku, da hoče Sokol mji s svojo prisotnostjo na sokolskem zletu v Mariboru svoje srčne in neomajne simnatije organizaciji, ki ie v najtežjih časih, ko so drugi robski uklanjali tilnik in igrali sramotno vlogo habsburških beričev, visoko dvigala prapor Slovenstva in Jugo-slovenstva ter to zastavo neomade-ževano in neokaljeno prenesla v obljubljeno deželo naše novoporojjne svobode. Slovenci. Slovenke, vsi Vi, ki zares čutite narodno, ki ste Jugoslo-veni z dušo in telesom, odgovorimo na ta infemalni napad, na najdražje, kar imamo, s tem, da vsi do zadnjega vstopimo v sokolske vrste m se udeležimo sokolske svečanost! v Mariboru. VI m Imamo, pa ne znamo. Imamo marsikaj, za kar nas drugi zavidajo, ali kaj pomaga, ko pa ne znamo izrabiti tega. kar imamo. V Bosni je velika državna solarna pod upravo rudarskega odseka deželne vlade. Do prevrata je izdelovala na leto povprečno okoli 3500 vagonov soli. Dve solarni sta v bližini Tuzle. Za časa vojne ena ni delovala, sedaj pa bi mogli obe dnevno producirati 15 vagonov soli ali na leto 4500 vagonov. Produkcija bi se mogla še zvišati, ako se ena tovarna poveča in dogradi. V Dalmaciji je v Stonu morska solarna s 300 vagoni letne produkcije. Vsa potreba za Jugoslavijo na leto znaša nekaj nad 10.000 vagonov soli. Naša država pa more pokriti komaj polovico (50 odstotkov) svoje potrebe soli. V Ulcinju v Crni-gori in drugod ob obali bi mogle nastati Še nove solarne. Tako bi imeli soli v velikem izobilju. AH kaj se godi? Nekaj mesecev že Jugoslavija ne pokriva niti desetega dela svoje potrebe soli. V solarni v Kreki pri Tuzli ne producirajo na dan 15 vagonov soli, kakor bi mogli, marveč samo 3 do 5 ali še teh ni mogoče prodati, tako da je okoli 500 vagonov soli v sklad'šču. Do prevrata se je prodajala sol pa 35 vinarjev, danes pa se prodaja po 7 K, ker cene soli določa monopolska uprava in finančno ministrstvo. Višale in višale so se cene in posledica je bila uvoz soli iz Tunisa. Alžira, Nemčiie in Avstrije, tako da se more danes kupiti kilogram tuje soli za 3 do 4 K ceneie. kakor pa domače. Za 50 odstotkov ie tuja sol cenejša od naše domače. Pripomniti treba, da naša domača sol prav nič ne zaostaja v kakovosti za tujo soljo. Tako se uničuje domača produkcija soli, kar je za državo naravnost velikanska izguba. In koliko delavcev so vrgli v bedo z odpuščanjem iz solarn, namesto da bi prav pridno dbratovale in zaposlovale vedno več delavcev. Obeh solarn pri Tuzli bi se držal letno lahko velik dobiček, tako pa se jih drži izguba okoli 200 milijonov kron na leto. Tovarna za sodo v Lukavcu je dobivala slano vodo iz solarne, sedaj pa je morala ta tovarna ustaviti svoj obrat, ker se ni mogla sporazumeti za ceno slane vode pri monopolski upravi v Beogradu. Tako je tudi tam tisoč delavcev vrženih v bedo. država pa bo morala uživati to, kar je doslej dajala tovarna v Lukavcu. Tako pač se ne gradi gospodarstvo države. Vse imamo, pa ne znamo izrabiti v svojo korist. Imamo pa celo državnike, ki naravnost uničujejo, kar imamo, in odpirajo pot uvozu za reči, ki Hi moremo sami izdelati toliko, da zadoščajo nam m bi se še lahko izvažali. Kako vendar mogoče, da nam gospodarijo taki ljudje! Le en glas ie med nami, m ta veli: proč z njimi nemudoma! Spominjajte se Družbe sv. Cirilo In Metodo. Rusko-polfska ooina. Kbn*K*bers, 26 avgusta. Vsi znakf kažejo, da se rusko armadno vodstvo trudi pritegniti čim večje rezerve v ogroženih točkah, zlasti pa pri Bjalistoku in Grodnu. Oklic ruske vlade, ki odreja splošno mobilizacijo, pravi, da doslej 4 milijone 700.000 izvežbaniia mo/ ni prišlo v poštev pri sestavi ruske armade. To število doslej še nikjer ni nastopilo na bojiščih. Cela Rusija je razdeljena na 98 vojaških okrajev, katerih vsak stoji pod kontrolo posebnega vojaškega sovjetskega komisarja. Mobilizacija se vrši hitro ln točno. Londonska poročila pravijo, da sedanji poljski uspehi nikakor niso končno-veljavnl, da se bo v najkrajšem času pričela ruska protiofenziva, vendar pa bo trajalo še precej časa, predno bo Rusija pripravljena na zadnji odločilni udarec. Kljub temu je angleSka vlada že sedaj opozorila vrhovni poljski vojaški svet na nevarnost, ki preti In ga pozvala, da naj se pripravi na ta udarec. Pariz, 26. avgusta. Danes je prispela sem ofeijelna nota Amerike, v kateri se potrjuje vest, da je poslala ameriška vlada poljski vladi obvestilo, naj ne prekorači svojih etnografskih mej, ker bi bila sicer Amerika prisiljena, ustaviti vsako dovažanje Poljski. Angleški in francoski Časopisi poročajo, da so vlade teh dveh držav pozvale istotako Poljsko, da naj bo v svojih zahtevah zmerna in naj s pretiranimi zahtevami ne onemogoči mirovnih pogajanj v Minsku. Varšava, 26. avgusta. Varšavska vlada je prejela obvestilo, da smatra poljska delegacija v Minsku pogajanja za skoro razbita. Poljska \1ada je prevzela inicijativo k novim pogajanjem ter povabila ruske delegate na nova pogajanja v Varšavo. Poljski mirovni pogoji so že formulirani in jih bo mirovna delegacija v par dnevih predložtla Rusom. KonlKsber*. 26. avgusta. Število ruskih čet, ki so prekoračile nemško mejo, znaša doslej 80.000 mož. Med temi Jo mnogo bivših nemških vojnih vjetnikov v Rusiji, ki so jih boljševik! boljšcvlkl pripravili do tega, da so vstopili v rdečo armado. Nemška vlada teh neprostovoljno domov se vrnivših se svojih rojakov nI nič kaj vesela, ker bo večina teh ostala v Nemčiji ter tamkaj širila boljševiški duh. Dunaj, 26. avgusta. Francoska vlada je odpokHcala generallslma Weyganda iz Varšave v Pariz. Listi tolmačijo to od-poklicanje kot priznanje Francije, ki še z nadaljnim prodiranjem Poljakov ne strinja in noče prevzeti za ta čin nikake odgovornosti. Slovo francoskega gejieralisima Weyganda od poljske vlade Je bil prisrčen. Na banketu so se izrekle napitnice, y katerih se Je slavilo poljsko - francosko prijateljstvo do smrti. Pozen 26. avgusta. Poljsko frontno poročilo pravi, da se je danes posrečilo poljskim četam zavzeti zopet mesto Grodno. Fran Govekar: 95 Solfanie. (Dalje.) Jahale ob zasutem, s travo, sadnim drevjem in grmičevjem bujno zaraslem mestnem jarku so dospeli do vhoda na Poljansko cesto. Tudi tukaj so ležali kupi gramoza in obseka-nega kamenja, zadnjih sledov Frančiškanskih vrat. Celih osem let so podirali Ljubljančanke ta najmočnejša mestna vrata, ki so bila včasin pravcata trdnjava z dvema dva- in trinadstrop-nlma stolpoma. Dvoje mostov je pehalo skozi ta mogočna vrata iz mesta na Poljane in dvole vzporednih zidov je teklo od vrat do reke Tn po hribu navzgor prav do gradu. Zasut ie bil zdaj jarek, porušena so bila vrata in razsuto zidov je, a gomile kamenja, opeke m siptne niso še izginile. Jezdili so mimo dvonadstropnega licej-skega nekdanjega frančiškanskega poslopja, mimo župnlšča cerkve sv. Nikolaja ln knezo-nadškofijskesra dvorca ter dospeli do magi- strata. Na levi m desni so stale ob cesti same lične dvonadstropne hiše z dvema, s trenrf. največ štirimi okni na pročelju in večinoma z maihnimi marmornatimi jrrbi nad vrati. Vse so bile popleskane z rumeno barvo, zakaj ta boja se Je zdela najlepša in najtrajnega. Bile so hiše kanonikov in proštov, In prišli so v Spitalsko ulico, ozko ko soteska, mračno in blatno celo ob suhem vremenu. Na obeh straneh so bile prodaialniee. vse toliko temne, da so morale v njih tudi podnevi goreti luči. Na desni Je stalo veliko dvonadstropno in četverokotno poslopje, ki ie segalo skoraj prav do Ljubljanice. Bilo je poslopie meščanske bolnice, ki so imeli v njem prosto stanovanje ubožni meščan je in ljubljanski okrožni uraa svoje pisarne. Nič več ni bilo tukaj kapele sv. Elizabete, kjer je nekdai Primož Trubar propovedoval v slovenskem jeziku, porušena in odstranjena pa so bila tudi nekdanja mogočna Špitalska vrata z dvonadstropnim stolpom tik te hiše pred mostom. Lesen in širok je bil ta most in na nJem je stalo še zadnjih štirinajst kramarskih lop. Izginil pa je z mostu tudi že veliki križ. ki Je pred njim gorela še mfnolega leta 1796. večna tučca. Ker so si ob njej prižigali brezbožni tobak a rji pipe. so prestavili križ k vhodn v frančiškanski samostan. Še so se poznali sledovi nekdanjega silnega obzidja ob reki na desni ki tevi strani Špitalskih vrat m od nekdanjih obrambnih stolpov so stale še razvaline. »Še pred par leti Je Mo to mesto močna trdnjava. Takrat bi se nam bilo rno*lo krepko upirati.« Je dejal Murat ln kazal na razvaline. »Morda. A le. če bi bilo zldovle Imelo boljše branitelje, nego Jih Ima ta država danes!« je odgovoril Picard. »Bojazlfivcem. ki znajo bežati od Tagliamenta do Drave na Koroškem, ne pomaga niti trdnjava iz samega jekla.« Jezdeci so zavili mimo frančiškanske cerkve na Sv. Petra cesto, ki so jo obdajale le na desni pritlične in enonadstropne hiše. Na levi strani so stale še kmetiške koče, krite z deščicami ali s slamo. Kmetje so prebivali tod. Za hišicami na levi so se razprostirale njive in travniki, po gnoju je dišalo povsod in glasovi goved in prašičev so se razlegali po vsem predmestju. Na križišču Sv. Petra ceste in ozke ulice, ki je vodila v Blatno vas, je stalo znamenje s soho sv. Janeza. Za znamenjem ie čepel baro-kar Dane in prežal kakor mršava podlasica na svoj plen. Na bledem obrazu mu je od razburjenja migljala vsaka mišica in male sive oči so m« zrle strupeno in žgale kakor koprive. In prav. ko so se Jezdeci približali znamenju, je priletel iz gostilne »Pri treh gavtrož-cah« dolgi, rdečelasi Alzačan in se. krileč z rokami, lovil po zraku. Le iztežka se je ujel. da ni padel po tleh, njegovo itak zariplo lice pa ie zalivala rdečica* da je bilo kakor krvavo. Velike modre oči so buljile topo v gostilniška vrata, med katerimi je stala Nežika Verderberica. Visoka in nepopisno zala je bila mlada vdova v tem hipa* ko se Je hudovala kakor razdražena osa. Bujni črni lasje so se it usuli cvetla rdeča vrtnica in iz velikih črnih oči so ji ob vratu čez prsi. ttce ji je žarelo kakor raz- švigali bliski. Levo pest si je energično zasadila ob bok, desnico pa je grozeče iztegnila od sebe ter žugala Alzačanu. »Jaz ti pokažem, kakšne smo Ljubljančanke!« je vpila. »Ti nesramnež alzaški!« In prav nič se ni ženirala častnikov, ki so se ji bližali na konjih, nego je kričala le šc glasneje: »Nemec je, pa francosko uniformo nosi ta capin! Jaz te naučim manir! Samo prikaži se še kdaj pod mojo streho!« Nikdar ni videl Murat boievitejše in čvr-stejše ženske. V hipu je bil pred njo, skočil s konja, vrgel brzde kirasirju in, kakor bi imel pred sabo najodličnejšo pariško damo, se ii je poklonil. »Za Boga, kaj pa je zagrešil ta nesrečnež?« je vprašal nemški. »General Murat vam da rad vsako zadostilo, prelepa gosera.« In njune Ime oči so se potopile druge V druge. Od občudovanja je zaigralo Nežiki srce, ko je gledala pred seboj rxrtindvajsetletnega orjaka v razkošno pestri uniformL. bujnih črnili las in jasnega, prijaznega obraza. Njegova drobna usta bujnih ustnic brez brk, njegov lepi grški nos in velike temne oči z dolgimi vekami so jo presunile. da je bila vsa zbegana in ni vedela odgovoriti ničesar. Nemo je zrla v njegove smehljajoče se oči in nemo ie pokazala na stopnice, ki so vodile navzgor v sobo za odlične, goste . . m 2. stran. »SLOVENSKI NAROD-, dne 28. avgusta 1920. 196. štev. London, 26. avgusta. Angleški Usti poročajo, da so ruski delegati v Londonu izjavili v privatnih pogovorih, da pomeni odpo to vanje ruskih poslanikov v Londona toliko, kakor izbruh vojne med Rusijo ln Anglijo. Kakor hitro bi prišlo do tega, bi Rusija zastavila vse svoje moči, da oškoduje Anglijo na vzhodu, zlasti v Indiji. Ob tej priliki se spominjajo angleški Usti točnih poročil iz Berlina, ki pravijo, da stoji prihod Enver paše v Moskvo v najožji zvezi s to akcijo. Enver paša hoče s pomočjo Rusije naščuvati cel mohamedan-ski svet proti Angliji. LDU Moskva, 26. avgusta. (Brezžično.) V »Izvestjih« piše PodvojsJcy o novih vojaških naborih sovjetske Rusije. Vsa država je razdeljena na 23 vojaških okrajev, v katerih se od šolskih dečkov do 501etnih mož vojaško vežbajo vsi moški prebivalci Rezerve za sedanjo vojno znašajo 4*7 milij. poolnoma Izvežbanih, doslej še ne vpoklicanih vojakov. LDU. Moskva, 26. avgusti. (Brezžično.) Frontno poročilo z dne 25. t. m.: Pri Loroži in Bialvstoku so se danes vršili boji. Pri Brest-Litovsku smo zasedli nekaj kraiev. Pri Cholmu boji s samo krajevnim pomenom. Po dosedaj došlih poročilih, je naša konjenica pri prodiranju proti Sirvju uplenila mnogo municije ter 14 popolnih vlakov z 18 lokomotivami. Na Krimu smo potisnili sovražnika pq trdovratnih bojih zadnjih dni jugovzhodno od Chereona. Pri Orehovsku vedno hujši boji. LDU Varšava, 26. avgusta. (DKU)" Poljska brzojavna agentura poroča: Izjava poljske vlade, podpisana po ministrskem predsedniku Vitosu, veli: Zmage poljskih Čet nikakor ne izpreminjajo stali-I šča poljske vlade glede sklepa miru. Še i veđnc obstoji neomajni sklep poljske vla-j de, pravično rešiti spor z boljševiško vlado Mi smatramo prijateljsko življenje z ruskim narodom kot podstavo trajnega miru v Vzhodni Evropi. To prizadevanje pa bo brezuspešno, ako bo občevanje poljske vlade z odposlanstvom v Minsku tudi še nadalje otežkočcno. Poljska vlada zato zahteva, da se pri podajanjih v Minsku odstranijo vse težkoče, zakaj samo neposredna zveza vlade z odposlanstvom more donesti ugodne uspehe. Teletamlhfl m FRANCIJA IN ZVEZA MED JUGOSLAVIJO IN CEHOSLOVAŠKO. Pariz« 26. avgusta. »Marin« poroča, da je francoska vlada poslala jugoslovenskemu ministrskemu predsedniku dr. Vesniču noto, v kateri Vprašuje francoska vlada jugosl o vensko vlado, kako daleč sega območje zveze med Jugoslavijo in Čehoslova-ško. Ministrski predsednik Vesnić je brzojavno odgovoril, da znači zveza med Jugoslavijo in Čehoslovaško formalno odobritev in potrditev 600-letnega prijateljstva med obema državama ter povzdigo gospodarskih, kulturnih in političnih odnosa jev med obema državama. Zveza med obema državama garantira mir v smislu zveze narodov in bo varovala obstoječe mirovne dogovore napram vsakemu sovražniku. Dr. Vesnić izraža upanje, da se bodo tudi prijateljske sosedne države priklopile tej zvezi ki bo vedno stala ob strani svojih velikih dosedanjih zaveznikov. ANGLIJA NI PROTI JUGOSLAVIJI? LDU Zagreb, 26. avgusta. Včeraj je bil slučajno v Zagrebu A. Lec-ner, šef jugoslovenskega oddelka angleškega ministrstva za zunanje stvari. V razgovoru je izjavil, da ni resnično, da bi Anglija pomagala Italiji in Avstriji proti Jugoslaviji. NEMCI DEMO------- *\ LDU LJubljana, 26. avgusta. 24. avgusta je obiskala razmejitvena komisija našo severno mejo med Spi-JSern in Radgono. Pri tej priliki so uprizorili, brezdvomno od nemške-. avstrijske strani inspirirani, prebivalci na ozemlju južno od Mure, torej na ozemlju, ki spada po st.-germ. mirovni pogodbi k državi SHS, de-mtanstracije, ki se ne dajo spraviti v sklad z dolžnostjo teh prebivalcev kot jugoslovanskih državljanov in ne morejo imeti nobene zveze z delokrogom razmejitvene komisije. Smatra se, da se je ljudstvo neinformirano o kompetenci razmejitvene komisije ter nahujskano in napačno poučeno od nemške strani, zlasti z znanim razglasom štajerske deželne vlade o svobodnem izražanju ljudske volje, dalo zapeljati k tem demonstracijam. Čeprav je razmejitvena komisija ljudstvu v zadnjih dneh potom razglasov objasnila svojo kom-petenco, ki sme upoštevati samo najvitalnejše gospodarske interese v najožjih mejah, ni mogel preprečiti ta razglas te že davno pripravljene demonstracije. Deželna vlada bo ukrenila, da se ljudstvo še enkrat pouči o delokrogu razmejitvene komi-,s(je, postopala pa bo z vso strogostjo proti onim, ki bi vkljub ponovni opo-zoritvi navajali ljudstvo k protidr-zavnemu vedenju ali pa se vedli sami na ta način. ZAHTEVE MALE ANTANTE. LDU Dunaj, 25. avgusta. Kakor javljajo listi, so predložili zastopniki Češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije vrhovnemu svetu noto, v kateri jzahtevajo da se pritegnejo k budim-ipeštanski nadzorovalni komisiji tudi zastopniki imenovanih treh držav -kot posvetovalci. Gre za znižanje i madžarske vojske na 35.000 mož. PREPOVED BLAGA V ITALIJO? LDU Trst, 26. avgusta. Tukajšnja »U Era Nuova« je prejela brzojavko iz Zagreba z dne 23. t. m., v kateri se veli, da je iu^slovenski minister za promet dr. Korošec izdal naredbo, s katero se prepoveduje ju-goslovenskim železnicam vsako prevažanje blaga iz Jugoslavije v Italijo. Na tukajšnje trgovske kro^c je naredila ta vest velik vtis. ŽENSKA VOLILNA PRAVICA V AMERIKI. LDU Pariz, 26. avgusta. (DKU oiff) Po poročilih iz \Yash!ngtona, je potrjena ženska volilna pravica. Vsled tega ie negotovost glede izida volitev predsednika še večja. MADŽARSKA IN HABSBURžANL Budimpešta, 26. avgusta. V današnji seji parlamenta je vzbudil veliko pozornost govor honvedskega ministra, ki je z vso vehemenco napadel one temne elemente, ki se še danes baviio z mislijo upostavitve Habsburžanov na prestol Madžarske. Izjavil je. da mu je znano, da obstoja gotova klika, ki se bavi z mislijo, bivšega kralja Karla posaditi zopet na madžarski prestol in ki je izvedla že vse predpriprave za to ter izdelala že ministrsko listo, ki naj jo Karel habsburški odobri. Označil ie tako postopanje kot veleizdajo in izjavil da mora storiti madžarska vlada vse, da prepreči tako ogabno delovanje temnih elementov. Budimpeštanski listi z zadovoljstvom beležijo energičen nastop honv. ministra in razkrivajo še drugo slično zaroto, ki ima za cilj postavitev bivšega nadvojvode Albrehta, sina nadvojvode Friderika, na kraljevi Madžarski prestol. Listi zahtevajo od vlade, da tudi proti razširjevalcem tega gibanja nastopi z vso strogostjo. IRSKO GIBANJE. London, 26. avgusta. Kakor poročajo angleški listi, je v zaporu umrl irski župan Kork, ki je v zaporu vprizoril stavko z gladovanjem. Angleška vlada je baje hotela Korka pred par dnevi izpustiti iz zapora, a se je Kork temu uprl. Izrekajo bojazen, da bo smrt tega mučenika irske ideje povzročila po celi Irski nove nemire in nova krvoprelitja. MALA ANTANTA — VELESILA. LDU. Praga, 26. avgusta. (Dun. Ku.) >Česko Slovo« piše: Takozvana mala antanta bo po malem dobila značaj velesile. Poleg tega bodo v Evropi še trije mogočni bloki: na zapadu angleeko-francoski, na severu Nemčija in potem še Rusija. Mala antanta mora do vseh ohraniti dobre odnošaje, ne da bi pri tem prišla izključno pod vpliv enega samega naroda. Izjava nevtralnosti v rcusk o-poljski vojni je logična posledica tega stremljenja. Antanta je eminentno interesirana na tem, da vzpostavi gospodarske odnosa-je s sovjetsko Rusijo. Neizogibno potrebno je torej, da se odpošlje v Rusijo gosDodarska komisija, VOJAŠTVO REBELIRA PROTI BOLJŠEVIKOM. LDU Pariz, 26. avgusta. (DKU — Wolff) »Daily Express« poroča iz Varšave: Pet ruskih divizij, ki so pred kratkim dospele za ojačenje ruske zapadne fronte iz Sibirije, se je uprlo in spričo obupnega oložaja na fronti ni hotelo oditi tjakaj. Politične mstt. ssz Vprašanje pokrajinskih vlad. Pričakujejo, da bo danes podpisan ukaz o pokrajinskih vladah, ki se pre-oenujejo na podlagi protokola sporazuma, kakor je Se bilo poročano. Rešeno Se ni vprašanje predsednika bosanske pokrajinske vlade, ker radikal-d Se niso določili svojega kandidata In je Miša Trifunović odklonil to = Boje se podpisati. Dne 25. avgusta le bil objavljen v »Službenih Novicah« vladni ukaz o proračunskih dvanaj-pa samo s podpisom finančnega ministra in s pripombo, da bodo nadaHntf podpisi sledili. sse Beogradska občina v koanmtstft-ni h rokah. Dne 25. avgusta ob 16. Se bila prva seja novoizvoljene občinske oprave. Predsednik občinskega zastopa TOIp ElH-povič Je Izjavil, da bo ostala uprava verna svojim načelom ter da so komitnlstien! zastopniki s prisego Izvršili samo formalnost ki Je potrebna za vstop v občinski odbor. Zastopnik Risto OdavJĆ Je Izjavil v imenu odbornikov radikalne stranke, da so demokrati krivi, da Je pre?ta prestoU-ca kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev i roki prevratnilklm in raznilevaj- nim elementom. Izjavil je, da bo sodeloval v občinskem odboru, dokler bo njegovo delo zakonito. Demokratski odbornik Savčič )e izjavil v imena Demokratske stranke, da bo njegova stranka sodelovala v novi upravi. Programatično izjavo pa bo dal šele na prihodnji seji. Sejo so završili z burnimi Živio - klic! komunističnemu Beogradu. LDU. =2 Diplomatske zveze z Bolgarijo. »Domovina« javlja iz Beograda: Naša vlada je vzpostavila s Sofijo diplomatlčne zveze. Za našega opravnlka v Sofiji je imenovan Jevreni Tadlč, ki je bil sprejet v svečani avdijcnci in je izročil svoja po-verilna pisma. = Izpiti za uradnike. LDU. Beograd. 25. avgusta. Ministrstvo za no-traaije stvari namerava zahtevati od vseh političnih uradnikov, ki so bili že gotovo dobo v državni službi, v kateri mislijo ostati še nadalje, da se morajo podvreči posebnim izpitom. Oni uradniki, ki bi ne hoteli položiti teh izpitov, bodo odpuščeni. =s Maršal Joffre v Beogradu. Maršal Joffre je popoldan napravil izlet na Avalo, kjer mu je inšpektor topništva general Matic pojasnil posamezne interesantne momente izza bitk pri Beogradu v letih 1914 in 1916. Ministrski predsednik dr. Vesnič je priredil zvečer v čast visokemu gostu svečano večerjo. Jutri dopoldne bo maršal Joffre počastil pehotno podčastniško šolo na Topčiderskem brdu. Opoldne bo obed na francoskem poslaništvu, popoldne pa bo maršal sprejel francosko kolonijo. Zvečer prirede častniki beograjske posadke večerjo v paviljonu pehotne podčastniške šole. V petek si bo maršal ogledal gornje mesto in razdejano zgradbo glavnega generalnega štaba na Kalimegda-nu. Ta dan bo vojni minister priredil svečan obed na To p či deru, na večer pa bo pri regentu na dvoru 6večana večerja. = Giolitti prorokuje obnovo Rusije. LDU. Pariz, 25. avgusta. (Dun. Ku.) V razgovoru z zastopnikom >Daily Telegrapha« je ministrski predsednik Giolitti izjavil, da se je že leta 1915 uveril, da bo Rusija pustila en-tento na cedilu. Nevarnost revolucije je po rusko-japonski vo(jni postala vedno večja. On se ne moti, ako izjavlja, da boljševizem ne bo dolgo več obstajal, ker ne pomenja etape na potu napredka, marveč povrnitev do barbarstva, Rusija bo iz te krize izšla popolnoma prenovljena. = Revolta v Logatcu pred italijansko vojno sodnijo. Dne 22. julija t. 1. zvečer je bil velik nemir med italijanskimi vojaki v Logatcu. Ta nemir se je izoblikoval v revolto, v upon V Trstu je radi tega v zaporih večje število vojakov, obtoženih upora, ker so zagrabili za orožje, niso hoteli poslušati ukazov, peli so armadi sovražne pesmi in ustrahovati so hoteli oblast, da bi jim icpustila nekatere, ki eo bili zaprti, ker so peli pesmi, kakrsnik vojaki ne smejo peti. Smešili so vojaški stan. podžigali k nepokorščini in zaničevali vojno. Prav nevarno je že bilo tisto noč v Logatcu in le s težavo se je napravil mir. Upor ima toliko hujši značaj, ker se je dogodil v bližini demarkacijske črte. Obtožence čaka osrrp kazen. — Sodišča v Julljsfc-: Benečiji ln Ju* gosloveni. Državljani države SHS so v najnovejšem času na ozemlju, zasedenem po italijanski voiskl, vlagali tožbe in branili svoie rravice pred souiSči na 'zasedenem ozemlju in ta sodišča so reševala dotične vloge in pravde do najnovejšega časa kakor pred vojno. Sedaj pa ie začel drugi senat deželnega sodišča v Trstu razveljavljati tekoče pravde jugosloveo* skih državljanov, ker Je začel smatrati tožbe teh državljanov na sodiščih v Trstu za nedopustne. Svoje sklepe utemeljuje z Italijanskim namestništvenim dekletom z dne 28. novembra 1918, št 1829 In z dne 3. Junija 1919 št 2. Prvi dekret določa, da tekom vojne noben podanik avstro-ogr-skega, nemškega In turškega cesarstva ln noben državljan ali juridična oseba, ki ima v teh cesarstvih svoj sedež, ne more vlagati tožb in prošenj v civilnih, trgovskih In administrativnih stvareh pred sedanjl- I mf uradi Italijanskega kraljestva in kolonij. Z drugim dekretom z dne 3. junija ; 1919 pa Je bfio določeno, da Je za upora- j bo prvoimenovanega dekreta smatrati za . Italijanski teritorij tiste dele avstro-ogr-ske monarhije, ld jih je zasedla italijanska vojska, z drugimi besedami, veljavnost j prvoimenovanega dekreta se Je raztegnila tudi na zasedeno ozemlje. LDU. s= Iz sovjetske Rusije. Petrograj-ska »Izvestja« obsojajo neprestano sabotažo s strani sovjetskega uradništva, ki je skoraj brez izjeme sovražno sovjetski vladi. iPravda« priobčuje Troc-kega povelje, da morajo sovjetski or- • gani in organizirani komunisti najstrožje zasledovati protirovolucijonar-ne elemente, ki uničujejo nabite razglase sovjetske vlade. Moskovska >Iz- | ves tja« poročajo o industrijskem položaju ob gorenji Volgi. V vseh industrijskih središčih počivajo tovarne in ni nobenega upanja, da bi se v dogled-nem časa pričelo delo. Iz naše kralleoliie. — Oeosral SmlljanIĆ v Albaniji. General Krsto Smiljanič, bivši komandant dravske divizije v LJubljani, le prevzel komando naših Čet v Albaniji ln Je pred dvema dnevoma krenil na mejo. — Za vse enake plače. »Riječ« Javila Is Beograda, da Je komunistična stranka sklenila, da bodo vsi občinski nameščenci počenšl od uprave m njenega predsednika In podpredsednika ter vsi uradniki in delavci imeli enako pla&o po 45 dinarjev na dan, ____ — Zborovanje zseze jug« slo venskih učiteljev v Mariboru. Maribor. 26. avgusta Jutri se prične v Mariboru zborovanje zveze Jugoslovenskih učiteljskih društev. — Kongres jugoslovenske srednješolske omiLv.:.. .• v Varaždinu. V a r a l-din, 26. avgusta. Danes ea 9. dr.p Id"e s«» »e nricel ktnsres j u gosi o/ensks srednješolske omladine, na katerem so bili zastopani zavodi iz cele naše kraljevine, tudi iz Niša in ostalih delov Srbije. Kongres Je otvori! predsednik varaždlnskega krajevnega odbora, nakar so se vršili pozdravni govori s strani navzočih akademskih organizacij. Delegati posameznih šol so podali referate o kulturno - prosvetnih crganizacijah in njihovem delu v minulem letu. Kongres bo trajal do 28. avgusta in se odpeljejo udeležniki v soboto v Maribor k zborovanju jugoslovenske akademske omladine, ld se vrši dne 30. avgusta I v Mariboru. Iz Ljubljane je prispel na kongres pisatelj dr. Ivan Lah. narodna gospodarstva. Usnjarska industrija. Naša usnjarska obrtnost predstavlja važno gospodarsko stroko. Bitno je interesirana na tem, kako je urejen izvoz za njo važnih surovin. V tem pogledu je že bilo mnogo nesoglasja. Usnjarska industrija zahteva, da ostanejo vse kože, tudi kože drobnice v državi. Producent]e kož žele svobodo zlasti za kože drobnico. Zanimive podatke o kapaciteti usnjarske industrije v državi in o množini vsako leto pre-duciranih kož je nedavno objavil g. dr. M. Lazarevič. Po njegovem mišljenju se ne da točno ugotoviti, koliko danes po vojski producira Srbija surovih govejih in telečjih kož. Znano pa je, da se že pred vojsko tovrstnih kož ni izvažalo. Porabilo se je ves materijal za opanke in druge usnjarske izdelke. Srbija je celo uvažala letno 8.8 milijone kg kož za potrebe opančarjev in za usnjarne v Beogradu, Nišu in Kragu-jevcu. Danes je potreba večja, lastna produkcija ne zadošča. Od teh usnjam je le ona v Nišu v obratu. Produkcija Bosne in Hercegovine se ceni letno na 400.000 govejih in telečjih kož. Goveje e predelalo vse doma, ob teletin se del predela v Travniku, Visokem in Liv-nu ter v tovarni v Sarajevu, ostalo ee izvaža. Črna gora vrže letno 2000 te-lečjeh in 800 govejih kož. Domači obrtniki porabijo vse goveje kože in poleg tega se uvaža kakih 85.000 komadov govedin. Teletin se nekaj izvaža. Dalmacija producira kakih 20.000 telečjih kož. Polovica ostane doma. Goveje usnje je Dalmacija uvažala za kakih 15 milijonov kron. V Splitu je mala us- njarna. Hrvatska in Slavonija producira letno 200.000 govedin in 90.000 teletin. Tovarn je šest, zagrebška je največja in najmodernejša. Te tovarne predelajo 350.000 govedin, 400.000 teletin in 100.000 konjiD. Banat, Bačka in Baranja dado letno 175.000 govedin in teletin. V Somboru in Pančevu sta usnjami manjšega obsega V Sloveniji pade letno 50.000 komadov govedin in teletin. UCT »rne so v Sloveniji na visoki sto ' • rabijo letno 600.000 govedin in 0 teletin. V na.2- ajih se letno dobi nekaj nad 450.00 ovedin in teletin, torej komaj trel,, na potrebe. Kapaciteta naših usnjam ^e ceni na 800.000 do 1 milijona govedin in 700.000 Slavec« a svojim mešanim zborom v tukajšnji koncertni dvorani dobro uspel koncert, ki ga smemo šteti med nađoše koncertne prireditve v sezoni. Zbor ie bil izborno razpoložen in vzorno discipliniran. Pokazal je svojo rutino in visoko zmožnost v orednašanju kakor tudi globoko In čuvstveno pojmovanje deloma prav težkih pesmi. Pevovodja g. Heri Svetel je imel zbora v popolni oblnsti in nnm nudil ž njim velik umetniški užitek Gostje so nevovodjo in zbor navdušeno aklamirali in dosegli, da se je moralo nekaj najboljših pesmi ponavlisti. Koncert je posetilo mnogo odličnih *o«tov. med njimi gg. crenerala Va»ič in Pokić, škof dr. Carić, direktor SHS oarinaren Simić in drugi. — T. in IT. venec narodnih pesmi za moški zbor, priredil A. Sachs, ra^-nošilja pevsko društvo »Ljublian^Vi Zvon«. Cena s poštnino vred 13 K. Denar je vposlati v naprej ali po povzetju. »Tehnički List« št. 15 Ima to-Ie vsebino: Prof. J. Štefanovi6: >Prilog računanju oluka<. In. V. P.: Katastar puteva. — Tng. Stj. Savič - Noosan: Podmorski tunel izmediu Francuske 1 Kncrleske. — Javna tehnička služba: Kairo moramo urediti uri nas tehnično službo. — Tehničko Školstvo: Geodetsko inženjer-ki odio na tehničkoj viso-koi školi u Zagrebu. — Stručne vesti: Hidroelektrična centrala na Plitvičkim Jezerima. Beogradski vodovod. — Razne ve^ti: Ovlašteni civilni inženjeri i nrhitekti. — Gradjevna delatnost u Be-nsrradu. — Tzjarradnja 500.000 **nT1^va u Parizu. — Konferencija o gradnji erra-dova. — Razni« nntwaja za urednjo-nie i proširenje Pariza. — Bibliografija/ — Osnivanje pu etrih knjižnica. Mnoga prosvjetna i dobrotvorna društva osobito ona na selima obračani se > Narodnoj Zaštiti« sa željom, da im se pomognu osnovati pučke knjižnice. >Narodna Zaštita, savez dobrotvornih društava obraća se ovime na nasu javnost s molbom da je v tora po6lu nod-upre. Pojedinci, koju imaju kniicra koi« bi bile podesne za tu svrhu, a više ih ne trebaju, umoljavaju se, da te knjige poklone i da ih pred a tu sakunl jacima u dotičnom mjestu, odnosno da to jave pi. smeno ^Narodnoj Zaštiti«. Za sakup-Ijnnie tih kuji era se osobito obraćamo na n*.5u omladinu srednjih i visokih škola. n««e učiteljstvo te na vsa prosvjetna i dobrotvorna društva u provinciji, te molima svakoga, tko bi htio u tom rodoljubnom poslu sudjelovati, da o tom obavjesti »Narodnu ZaStifu« u Zgrebu, Josipovac 80, gdje će dobiti eventualno daljne upute. Ljubljanski trg. Vzrok nastopanja sedanie griže v taki veliki meri v Liubljani ie v prvi vrsti nesnažna hrana. Občinstvo se opozarja, naj nikakor ne uživa sadia. kakršnega se kupi na trgu, temveč naj se hruške in Jabolka olupijo, drugo sadje pa temeljito opere pod močnim curkom vodovoda. Isto-tako naj se ne pusti otrok z umazanimi rokami uživati hrano. Pred vsako najmanjšo jedjo je treba roke te-meliito umiti. Mnenje, da samo nezrelo sadje povzroča težke slučatc obolelosti na griži, je popolnoma neutemeljeno. Dokaz za to Je, da otroci po deželi zauživajo mnogo popolnoma nezrelega sadia direktno z dreves, a ker je še neinficirano, ne povzroča takih hudih slučajev griže. Težke slučaje eriže pa povzroča samo umevno od najrazličnejše nesnage inficirano sadfe m druga nesnažna Jedila, katera se uživajo nepreku-hana in po vrhu tega Se z umazanimi rokami. Občinstvo naj pomisli, skozi koliko rok in po kakšnih zabojih gre sadje, preden pride do kon-zumentov na ljubljanski trg. In ravno sedaj v deloma vročem In zonet vlažnem letnem času. ko se velika množina bolezenskih glivic bujno razvija. Je nalezljivost najnevarnejša. SIcer pa na ljubljanskem trsru nI nikakeea nezreleea sadia. ker se drugače takoj zapleni. Vsled vojnih razmer razvajeni prodajalci m Izdelovalci živil so v irnwih ozirih pozabili na higijeno. TstotaVo so tudi različne nanrave, ki sb'žifo v izdelovanje In shran^nie živil skraino no-ma«iVtive. tako da le tudi v hlgiie-ni<*n<*m oziru težavna naloga snravftf živilski trg v red, ker manjka za to smisla* na drugi trmi nl,p_mintiH ga denarja za pravilne naprave. — Občinstvo naprošamo, naj si pomaga samo s tem, da ne kupuje nikakih živil po umazanih stolnicah, po raznih kotih mesta in trga, ker se je vgnez-dilo tako število malih stojnic, kjer se prodaja blago, nakupljeno po drugih stojnicah, seveda slabše kakovosti, da je zaslužek mogoč. Kupuje naj se izključno le na takih stojnicah, kjer vlada snažnost in red. Vsled tega, ker so postavljene vse stojnice direktno na gola tla, so izpostavljeiid živila vsemogočim onesnaženjem. Skraina pomanjkljivost higijeničnln ledenic, posebno pa centralnih hladilnic onemogoča tudi pri mesu pravilno in potrebno snago. Vsled nesnage In omenjenih pomanjkljivosti se mnogo najrazličnejših živil pokvari, kar gre vse seveda na račtm konzumentov. Občinstvo naj povsod strogo ožieosa vsako nesnago, da se bo vsaj ono. kar je povzročeno zaradi malomarnosti, odstranilo. Tež?e slučaje naj naznani takoj na tržno nadzorstvo, mestni magistrat. Ždraustuo. — z Akcija proti malariji. Ministrstvo za narodno zdravje potrebuje i'?m več zdravnikov za anrimalarično akcr,o. Ker so bili za časa vojne mnogi zdravniki zaposleni v posebnih bolnicah za malarične bolezni, poživlja zdravstveni odsek one zdravnike v avojem področju, ki bi hoteli sodelovati pri odvračanju malarije, da se čim preje javijo ministrstvu za narodno zdravje. Reflektanti naj predlože dokazila o svojem delovanju proti malariji, kakor tudi naj označijo svoje zahteve, odnosno plače in kraj, kjer bi hoteli delovati. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ijua^Jsnske od IS. do 21. 't m. Število novorojencev 16, umrlih oseb 51, med temi domačinov 33, tujcev 18. Za grižo je umrlo 19 oseb, za jetiko 6. drugi za različnimi boleznimi. Za infekcljoznl-mf boleznimi so oboleli: 1 za ntročico 1 za osepnicaml, 56 za grižo (vmes 9 tujcev in 12 vojakov). — Zdravstvene razmere. Po debeli Je ista mizerija z zdravniško pomočjo tn sanitarnimi ukrepi prod griži -.n drugim epidemijam, kakor tu v mestu. Cel* družine so bolne, pa nI od nobene politične oblasti nobenega okrožnega zdravnika na inspekcijo. In tako so ob neoviranem razširjanju te in podobnih bolezni cel! okraji brez zdravniške pomoči, pouka In — zdravil. Čedne razmere! — GleAkađ. dr. jugosl tehnikov«. — Tovarite tehnike III. letnika ljubljanske univerze strojno inženirske stroke, poživljam naj takoj, to je najka&neje do 1. septembra ulože potem >Akad. dr. jugosL tehnikov« — Univerza, na komisijo >Tehniško visokošolskih fondove pravilno podprte proinje za podporo v inozemstvo, ker Še ni zagotovljena otvoritev tega letnika na tukajšnji fakulteti. M. Debelak, stud. teh. — Na državni obrtni Boli v Ljubljani bodo v šolskem letu 1920/21 otvorje-ni sledeči oddelki: 1.) višja stavbna šoli, 2.) višja strojna lola. S.) stavbna rokodelska iola, 4.) strojna delovodska j šola, 5.) elektrotehnična delovodska šo-j la, 5.) mizarska mojstrska šola, 7.) ki posebni tečaji za obrtnike in 10.) javna risarska čola. Vpisovanje v L letnik višje stavbne in višje strojne šole bo dne 15. septembra t. L, v višje letnike pa dne 18. septembra. Dne 16. septembra bo vpisovanje v prvi letnik oddelkov, ki so zgoraj navedeni pod točkami 4.), 5.), 7.), in 8.), dne 17. septembra pa v višje letnike teh oddelkov. V mizarsko strojno mojstrsko šolo bo vpisovanje dne 16. septembra, v oddelke pod 9.) in 10.) od dne 21. do 25. septembra, v stavbno rokodelsko šolo pa od dne L do 15. oktobra (v ta oddelek tudi pismeno). Ponavljalne preizkušnje bodo dne 16. septembra, sprejemne preizkušnje v višjo stavbno in v višjo strojno šolo dne 17. septembra. S poukom se bo pričelo v vseh celotnih oddelkih dne 2L septembra. Pri oddelkih pod 9.) in 10.) prične pouk dne 1. oktobra, v stavbni rokodelski šoli pa dne 3. novembra. Vse druge podrobnosti, glede sprejemnih pogojev itd., so razvidne iz razglasa ▼ >Uradnem Listu« št. 85 z dne 20. julija U. in iz objave na razpolago deski v zavodu. Še potrebna pojasnila pa daje na zahtevo ravnateljstvo zavoda. Soholstuo. — Prvi pokrajinski zlet Sokolskega Saveza SHS v Mariboru. Posebni vlak iz Kotoribe v Maribor odhaja 29. avgusta ob 2. uri, iz Čakovca 2. uri 35 min., iz Ptuja 3. uri 30 min., prihod v Maribor 5. uri 20 min. Po vr a tek iz Maribora 30. avgusta ob 5. uri 20 min. Vlak se ustavi na vseh postajah iz Kotoribe do Maribora. Zletniki iz Varaždina pridejo z rednim vlakom dne 2r> avgusta, odhod ob 3. uri 02 min. (Čakovec 8. url 45 min.), prihod v Maribor ob 6. url lz Dal. Lendave ni bilo mogoče vpeljati posebnih vlakov, zletniki iz teh krajev vstopijo v zgoraj imenovane vlake. Iz Koroške prihajajo telovadci 28. avg. z rednim večernim vlakom, Gra-bštajn 14. uri 16. min., Dravograd 17. uri 30 min., Maribor 20. uri. Ostali z rednim jutranjim vlakom dne 29. avg. Grab-?tajn 4.40, Dravograd 622. Maribor 8. nri. Iz Maribora vozi posebni vlak na Koroško dne 30. avgusta iz koroškega kolodvora odhod 0.14. Odhod celjskega vlaka iz Maribora je dne 30. avgusta j ob 1.30, ne 2.30. — Avtomobilska kolona odide t Maribor v soboto. 28. t. m. ob 14- Zbirališče avtomobilov ob 13. pred Narodnim domom._ • Tnrlstlha In sport« — Nogometna tekma mod S. K. J v dran in S. K. Svobodo se vrši dne 29. avgusta ob 18. uri na igrišču S. K. Ilirije. — Planinski koledar. Izdaj« in urejuje Fr. Kocbek nadučitelj v Gornjem gradu, načelnik Savinjske po« družnice SPD., VI. letnik. — Na splo* šno željo planincev bo je gori imenovani odločil, izdati za leto 1921 ta priljubljeni in vsled vojske ustavljeni koledar. Ker%so sedaj tiskovni stroški jako visoki, je neobhodno potrebno, da izdajatelj ve prilično število odjemalcev tega koledarja, zato so vsi ta-risti in interesentje naprošeni, da ta koledar naroče že naprej pismeno pri izdajatelju v Gornjem gradu. Ker je SPD. prevzelo vse nemške koče, bodo te v koledarju tudi natančno opisane. Obenem se prosi vse interesente, ki nameravajo v tej izdaji inserirati, da se tozadevno obrnejo takoj na gori imeno-' vanega, ker se inserati ne bodo posebej nabirali. — V imenik gostiln se uvrstijo samo tiste, ki pošljejo podatke o množini sob in postelj ter naročajo cbenem tudi koledar._ Drušfnen? nesli In prireditve. — Prvo društvo hišnih posestnilkov v Ljubljani nam javlja, da njega obvestilo, priobceno v Slovenskem Narodu dne 25. avgusta t. L, št. 194, ni povse točno. Finančna delegacija jo sicer dovolila, da se his. popisi k najemninskim napovedim za priredbeno dobo 1921/22 lahko opuste, to pa le pod sledečimi pogoji: 1.) da se pri hiši ni ničesar nadV, do- ali prezidalo; 2. da je ostlaa ras-predelba stanovanjskih in drugih prostorov s pritiklinjuni vred) med poedi-nimi strankami popolnoma nelzpreme-njena napram dobi 1919/20; 8.) da hišni posestnik na tretji strani napovedi poleg običajnega s svojim lastnoročnim podpisom poda še posebno zagotovilo v smislu točk L in 2. Davčna administracija je tudi pooblaščena, da po svobodnem prevdarku lahko zahteva popis, kadarkoli se ji to vidi potrebno. Vsekako so se olajšave dovolile le po-iskusno jedino le za mesto Ljubljano. Vprašanje, v katerem zneska je odbiti vodarino, gostaščino in kanalske pristojbine, še ni rešeno in po informacijah na kompententnem mestu najbrž na bo odločeno v smisla našega obvestila. — Klub »Soča« sporoča svojim članom, in sploh vsem iz zasedenega ozemlja, da bodo vsako soboto zvečer redni sestanki, v prostorih restavracije »Fantini« Gradišče št. 2 (poleg nunskega samostana.) — Sploh bodo t proeto-ri vsaki dan zbirališče rodoljubov iz zasedenega ozemlja. — Centralnemu odboru »Udruženja jugoslov. akad. omladine iz Primorja« so poslali carinski uradniki in financ- I na straža glav. carinskega urada v Ljubljani znesek 275 K, katerega so zbrali v snomin pok. sedmošolca. Ivota Rupel, sina carin. gl. revizorja Jak. RupeL V Isti namen je darovala obitelj Miro - Grom - Dolenc Iz Trsta K 50. — Jugoslovanska Matica« je darovala gornjemu društvu K 3000. Darovsioem jgtiaka io)§j aj^ftenaka obrta* fto]*> g» .jrtiatrartča *ataa>i a nainooeiša poročila TUSAR POSREDUJE PRI italiJI? — BEOGRAD PROSI ZA DIREKTNA POGAJANJA? Trst, 26. avgusta. »II Piccolo della Sera« poroča iz Rima: Na podlagi razgovora med grofom Sforzo in gospodom Tusarjem v. Benetkah je poslala Češkoslovaška na konzulto uradno izjavo za posredovanje, da more Italija priti do sporazuma z Jugosloveni v jadranskem vprašanju. Prošnja za zopet-na pogajanja je prišla iz Beograda. Gospod Trumbić, ki se je do sedaj obnašal prešerno, prosi sedaj za nadaljevanje neposrednih pogajanj samo, da se ne izvede londonski pakt. SPORAZUM Z ITALIJO PRED 4. SEPTEMBROM? Rim, 26. avgusta. »Popolo Romano« poroča: Zunanji minister grof Sforza upa, da bo mogel še pred 4. septembrom — dan sestanka med Giolittijem in Millcrandom pokazati sklenjen italijansko-jugoslovenski sporazum v jadranskem vprašanju. DR. KOROŠEC PRED DEMISIJO? Beograd, 26. avgusta. Ukaz o rjudgetu še ni podpisal minister dr. Korošec, čeprav je že tiskan in objavljen v Službenih novinah. Dr. Korošec se brani podpisati proračun toliko časa. dokler mu finančni minister ne odobri in izplača zaprošenih kreditov. Kljub temu, da je dr. Korošec podpisal tudi protokol sporazuma, se še vedno protivi točki o izvozu 15.000 vagonov plenice in koruze in je odredil pri posameznih železniških direkcijah, da ne smejo dati potrebnih vagonov na razpolago za izvoz. Zagrozil je obenem, da 1. septembra železniškemu osobju ne izplača mesečnih plač. Ako Korošec svojo grožnjo uresniči in 1. septembra t, 1. ne izplača železničarjem njihovih plač, potem je brez dvoma, da pride zopet do generalne stavke na naših železnicah, ki bo samo ob sebi tudi zadržal izvoz pšenice in koruze v inozemstvo. Polet? dr. Korošca ni podpisal proračuna minister za pošte dr. Drinkovič in se sodi, da bo dr. Korošec moral izvajati iz kršitve protokola o sporazumu konsekven- i ce in že v najkrajšem Času podati I svojo demisijo. Bsosrp.c!, 26. avgusta. V poiitič-I niu krogih se zatrjuje, da bo dr. Korošec res v kratkem odstopil, da pa I zanj niso toliko merodajni politični, kakor predvsem privatni razlogi. Dr. i Korošec se namerava, tako se govori, baje iz zdravstvenih razlogov za nekaj časa odtecnlti potltkrnemu življenju. bogata jugoslavija. LDU Dunai 36. avgusta. »Berli-ner Tagblatt« prinaša v uvodnem članku dopis svojega balkanskega poročevalca Teodorja Berkesa iz Beogradu. V članku se izčrpno in objektivno popisuje finančno stanje Jugoslavije, ki se smatra za zelo ugodno, ker ie letošnja Žetev vredna 30 milijonov dinarjev, d očim kroži samo 3 milijarde papirnatega denarja ter znaša celokupni državni dolg komaj 4 milijarde. Dopis končuje z besedami: Naravno bogastvo Jugoslavije je preveliko, da bi ne moglo vzdržati vseh sunkov desorganizacl-je. ki je nastala po vojni in vzhodnega laisser faire - laissez aller. Še vedno ie bil boM&a slaba letina za bolno denarnico, kakor oa panirnl čudeži, s katerimi nakrmi zapadna fi-nanca svojo kobflo do smrti. BEOGRADSKA OBČINA IN SOKOLSKI ZLET. Beograd, 26. avgusta. Sokolski Savez je povabil na zlet v Mariboru tudi beogradsko občino. Komunistična večina občinskega odbora se ne misli odzvati vabilu. BALKANSKA ZVEZA. Pariz, 26. avgusta. Listi poročajo, da je žc dogovorjen sestanek bolgarskega ministrskega predsednika Stambuliskega z Venizelosom. Sestanek se vrši v Parizu. Intel bo veliko politično važnost, ker ere z p to, da - li bosta balkanski zvezi, odnosno »mali antanti« pristopit! tadi Grška hi Bolgarija. (Svoječasna naša vest iz Bukarešte o zvezi vsoh balkanskih držav se tor- ^rrjttje tudi iz Pariza. Uredništvo.) naše Čete v crni gori. Trst, 26. avgusta. Italijanski listi poročajo sledečo zanimivo vest: Dne 20. in 21. avgusta so se izkrcali v Baru 4 jugoslovenski bataljoni, sestavljeni iz Srbov. Bošnjakov in Slovencev. Tzkrcano ie bilo tudi veliko topov in municije. Pel izkrcanih čet s topništvom koraka proti Bojani. Zdi se. da bodo poslane vse izkrcane čete na Taraboš. V Baru se pričakujejo še druge jugoslovenske čete. ANEKSIJA JUL. BENEČIJE ALI SPORAZUM Z JUGOSLAVIJO. Rim, 26. avgusta. Zunanji minister Sforza je imel po svojem povratku iz. Švice važno konferenco z ministrom Bcatomijem glede aktualnih vprašanj zasedenega ozemlja. Konferenci sta prisostvovala tudi načelnik generalnega štaba general Badoglio in minister Salata. Vest, da se je vršila konferenca z ozirom na bližnjo rešitev jadranskega vprašaja, se odločno dementira. Vršilo se je le posvetovanje za sporazum med zunanjim in vojnim ministrom glede politične uprave v zasedenem ozemlju, predvsem v Julijski Benečiji, in sicer v zvezi z aneksijo južne Tirolske. Sporazum odpade, ako se Izvrši aneksija Ju'H«Ve Benečije istočasno z aneMjo Tridenta.______ Gospodarska vesti. — g Kdor ima neprilike s transporti. Oddelek sa javno varnost v ministrstvu za notranje .-tvari objavlja: Opozarjnjo pc interesenti, naj 6e v primeru, kadar imajo kake neprilike s transporti, bodisi v Avstrijo ali v druge države, ki so zastopane v 3<1omito des Ciroulationsc, \*dno obrnejo na nažega uradnega delegata na Dunaju na naslov dr. Boneina, zastopnik kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev v >Comite des Oirculonon*^. Dunaj Hofburg. G. dr. Bon čina bo v vseh konkretnih primerih posredoval. — g Popotni pleterski tečaji za Slovenijo v Ljubljani. Ker je povorje-ništvo za uk in bogoeastje v smislu naredbe z dne 12. julija št. 283 Ur. lista aktiviralo popotne plctar^ke tečaje za Slovenijo v Ljubljani, poživljajo se tem potom interesiram in merodajni faktorji, da se zanimajo za ustanovitev tečajev v pripravnih krajih. Natančnejša pojasnila in pogoje daje vodstvo tečajev, ki sprejema tudi učence za Ljubljano. — Vojaške ženitven« kavcije. Vsem častnikom, ki imajo v Avstriji pod zaporo vojaške ženitvene kavcije, se vsled raznih vprašanj jiaznanja, da se podpisana družba bavi tudi z repa-triacijo vojaških ženitvenih kavcij pod enakimi pogoji, kakor z repAtriacijo drugih vrednostnih papirjem. - Repa-rrija.družba z omejeno zavezo v Ljubljani. Kolodvorska ulica št. 8. — Vprašanje repatrijacije vojnih ]»osojil. Od nešteto strani prihajajo pri tožbe in vprašarja, zakaj se Repa- trija, dz o. z.<, ki si je nadela nalogo, repatriirati naše v Avstriji pod zaporo se nahajajoče imetje, ne bavi z repa-triiraniVm onih vojnih posojil, ki so deponirana pri različnih zavodih v av sirijski republiki. Da ne nastanejo ne-sporazuniljenja. bodi s tem pojasnjeno, da. se >Repatrija< s temi vojnimi posojili i\e bavi za sedi*j, da pa sc bo z njimi bavila, ako bi nastopila potreba za to. Trenofcno bi bil prenos teh vojnih posojil na naše tla menda neoportun. Spuščati se na tem mestu podrobno v razloge, bi Ptvari ne koristilo, potrebno pa se nam zdi, opozoriti občinstvo na to, da vprašanje repatriiranja vojnih posojil trenotno iz zelo važnih razlogov ne more biti aktuelno in da bo ^Repatrijac: prevzela v ropatriiranje ta vojna posojila takoj, kakor hitro bo to oportuno. — Revizija banfc. Pred dnevi je inspektor finančnega ministrstva izvršil revizijo vseh zagrebških bank radi posameznih primerov, ko se nekatere banke niso držale predpisov o trgovini z devizami. Pri tej priliki so prišli na sled, kakor poroča >Po!itika«, raznim nepravilnostim ter so bile kaznovane na globo po 80.000 K banka Kron-feld, banka Bautner in banka Kramer. — Usnje in volna. LDU. Bfograd, 23. avgusta. Ministrski svet je bil ske-nil, da se prepove izvoz usnja in volne. Pristojni faktorji so se sedaj sporazumeli, da ta sklep ostane tudi nadalje v velja, da pa se morajo te sirovine prodajati domačim tovarnam, da bodo izdelovale usnje in blago za potrebe prebivalstva in vojske. Vso delo se bo vršilo pod državnim nadzorstvom. — Iskaz posredovalnice slovenske-ra trgovskega, draitva »Herirar« v Ljubljani. Sprejme se: 3 knjigovodje, 3 poslovodje. 1 pomočnik železninske stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke. 10 kontoristinj s prakso. 7 blagajničark s prakso, 6 prodajalk, 5 učencev in 1 učenka. — Službe isce: 1 knjigovodja, 2 kontorista, 10 skladiščnikov, 26 pomočnikov mešane i t roke, 5 pomočnikov železninske stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 15 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 25 kontoristinj, 10 blagajničark. 29 prodajalk. .3 nčenet in 4 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti uali odškodnini Gg. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega oeobja vedno poslužujejo na-e posredovalnice, ki bo skušala željam kar najnatančneje ustreči. BORZE. LDU. Zagreb, 26. avguste. Borze. Devize. Berlin 213—217, Italija 510 do 515, London 365—0, Newvork 105 do 106.50. Pariz 760—790. Praga 182—185, Švica 1700—0, Dunaj 42.50—42.75. Valute: Dolarji 104—106, avstrijske krone 40—41, carski rublji 126—128, 20 kron v zlatu 0—400, francoski franki 740 do 760, napoleondori 380—390, nemško marke 210—215, romunski leji 232 do 235, italijanske lire 500—505, angleški funti 360—370. LDU. Curia, 26. avgusta. Borza, Devize: .Berlin 12.65, Holandija 193, Newvork 606, London 21.77, Pariz 42.90, Milan 28.50, Bruselj 45.50. Ko-dan j 88, Stockholm 122, Krist i janija, 88, Madrid 91, Buenos Aires 225, Prag* 10.70, Beograd 23, Zagreb 5.80, Budim-pešta 2.70, Dunaj 2.75, avstr. aig krone 2.80. LDU. Dunaj 26. avgusta. Borza. Devize: Amaterdain 7600, Berlin 521, Curih 3850, Kristijani}* 3525, Kodanj 3475, Stockholm 4900. Valute-: Nemške marke 5IS.50, Romunski leji 490, bolgarski levi 375. švicarski franki 3825, franc. franki 1725, ital. lire 1130, angL funti 820, ameriški dolarji 235, carski rublji 280. V prostem prometu: Zagreb 218—238, Budimpešta, plačila v poetn. hr. čekih 100—110, plačila v žig. kronah 100—110, madžarske žig. krone 100 do 110, Praga 412.50—437.50. Varšava in Krakov v poljskih markah 99—111, če-škoslov. krone 5000aki 410—435, manjši bankovci 410—435, novi dinarji 950 do 1000. LDU. Praga, 26. avgusta. Borza. Devize: Beograd 235. Dunaj 23.50, Zagreb 58. Valute: dinarji 231, avstr. krone 22.50. I vsi v Darila. — Upravi našega lista je oddal za >Jugoslovensko Maricoc g. Gregorič, okraj, tajnik K 57 v gost. Seidl ob priliki prihoda Amerikanca >Svet«. Srčna hvala. — 200 K mesto venca. Dane? dne 23. avgusta 1920 je došlo na šolsko vodstvo v Dobu pri Domžalah po kr. poštnem čekovnem uradu v Ljubljani od g. Petra Majdiča, posestnika paromlina v Celju, dvesto kron z dopisnično bilježko, da pošilja to svoto za šolske otroke namesto venca na krsto umrlega g. Franja Majdiča z Vira. — Za lep dar izreka v imenu obdarjoncev prisrčno zahvalo. M. Hiti, So teki voditelj. Polzuedbe. — Našla se je zlata zapestnica. Dofci se nazaj v npr. Slov. Naroda. Glavni urednik: Pasto Pustoslemšett. Odfpovorni urednik: Božidar Vodeb. Gramofon se proda s 33 plolčani F. Šibenik, Križevnlgka ulica 6. 6486 H lini M ^ep' mo^ern» dobroohranjcn lttl|ll *G pianino in čipkasti zistori. Ponudbe naj se pošljejo na .Glavaa pošti, predal 89'. 6461 JKaterijal za lesene hiše )švic. slog) kupuje Franjo Holnjcrić, Za-gTeb, Kukovićeva ulica 30. 0470 Sprejmem žagarja lokomobilo in hlapca h konjem Alojzi i Kane, Mengeš. 6471 Umri3m vel'k° dvo no omaro, priprav-rlUuullI no za knjižnico, pisarno ali za peJilo. Ogleda se 2.—3. pop. Šelcabar-gova oHea 1/1. Transport preskrbi kupec. 6478 n»nrfarrl * vrtno mizo s štirimi rlOudiTl • stoli, meden lestenec za elektriko, rezbarski stroj (Laubs3-ge) na nogo. Čopova ulica Žl/m LJubljana. !!! Pozor za Maribor!!! Prodam: 2 lepi ruti za gorenjsko narodno nošo. Čopova ulica 21/TU Ljubljana.___ Baterije za žepne svetilke zamorete zopet dobiti na debelo In drobno pri K. A Kre-gar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 21—23. 6503 1 vagon lile uoiode (Ooisraai- fflmfcltilBfi!) "na"!« Kravanja, Hotel Union. 6499 Tnale za strme iiieUje in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4-80 pri večjih naročilih znaten popust Staimer Anton, Ljubilana, Jeraaova nlios 13, Trnovo. 4256 Kopi se lepa, komfortna vila v notu za eno familijo, najrajie na Bleiwelsovi cesti ali pod Rožnikom. Ponudbe naj se pošljejo na >01avna poŠta predal M«. 6462 Pozor trgovci In peki! Sveže dunajske droie najboljie in__naj-cenejše dobavlja Joti« Rov« Maribor prodaja dunajskih droži. 6413 SlnZbe liCe nazijami in dobrimi izpričevali v kakem uradu v Sloveniji za takoj. Vsled po-nesrečenja težko bodi. Ponudbe z navedbo plača pod »Takoj 6467" na upravo Slov. Naroda. 6467 Tvrtka Ivan Hebeft, sprejme ▼s* ključavničarjev, ki so vešćnkl v lasolovaaia tehtalo. 6439 M se dobro obraolena ocstelfa. Naalov pove uprava lista. 6497 CAi^fiP priden, polten in zane-JrOdOe sljiv se takoj sprejme pri Ifana Ogrfnn, Ltrerca pri Ljabljtai 64*7 tita za trtoj rtoriaita in itfo!- ta za \iMin ttL Krupa. 6516 ie se Mm, ml fraKiffloe, bat talmar Fore s t, Gradac. Krupa, lil IRma. Dolenjiko. 6515 7rifti*P fCotpA m*\° rabljen, kakor iNcnl IBRUJ tudi voialki plašč (siv), bluze i. t. d. se proda. Kje pove uprav. Slov. Naroda. 6514 Prhllzn 1000 klor zatMaoe lite pripravna za telefonsko napravo in 500 izolatorjev se proda takoj. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6407 CofOoJvfM iza^ena v mešani trgovi-KSPlIllla, ni, vajena vsega gospodinjstva želi primerne službe, najraje na deželi. Cenjene ponudbe pod Grad/ 6509 na upravo lista. 6509 Priporoča Kspecijalni prvovrstni ate-lije za črkoslikarstvo na steklo, kovine, les, zid Itd. Filip PristM, Ljubljana »Hotel Malic« v poslooiu Jadranske banke. 6369 Gostilna m restavradla se vzame v najem v prometnem kraju s celim Inventarjem ali na račun. Ponudbe na .Restavracija 6465* na uprav-nlštvo Slov. Naroda. 6465 Kopi se MimHa Ltb,,es,r% konjskih sil, za žago in mlin na 3 pare kamnjev. Ponudbe z natančnim opisom na Kajfef Matija, Baijaloka pn Kocerio _6438 Preda se lekra Mm iitortko kglll znamke »Kekarsulm« s prvovrst-IClo nimi platti 4-6 HP z 2 cilindroma. Vprašania odpiavi pod »Motorsko kolo" na Jadian, Anončna Ekspedicija Maribor, Gosposka ulica 44. 6573 I" apno v kosih in drobno dobavlja na vagone A?a, tovar. Laiko. Velik gostilniški automat (Musik - Or-kestron) ki svira 12 komadov, v dobrem stanja — in pripraven za gostilničarje na držali — se takoj proda sa K 15.' oo Ogie te lahko vsaki dan pri ravnateljstvu tovarne cementa Zidanimost. 6411 Soaiilo. Izjavljam, da ne prevzamem nobene odgovornosti za dolgove, ki W jih eventuelno napravila na moje ime Vlasta Čeme roj. Magolić. trooititi, ob najrajše v Ljubljani, sicer pa tudi drugod za trgovca iz zasedenega ozemlja. Ponudbe na upravo lista pod ^Manufaktura 65(K>". 6500 Mm, tn tatari plati sa vitko damo, črn kostum za manjšo damo, in nekaj druge obleke se proda od 1 — 2 ure popoldan. Naslov pri uprav. Slov. Naroda. 6517 Starejša m aH otsptfoa iz kalifa Uk katera bi hotela sprejeti Mj3c RUC, malo dete, deklico v oskrbo pod dobrim! pogoji, st IKe, Pismene ponudbe na upravo tega lista pod ,300_J. D. 6465'._ 6485 : CEMENT : 1dobavlja m Laško. Rosnen S terts. Wrte*jBf1t ooaveoe Gjoroje Grujić Httfra), piktlm il 15. Naznanilo! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem zopet po dolgem času z današnjim dnem začel izvrševati svojo mesarsko obrt, ki sem jo moral vsled vojne ukiniti. Ker. žal, nisem mogel dobiti nazaj svojega p rej snega lokala, otvoril sem stojnico za Mahrovo hišo Priporočam se svojim starim kakor tudi novim odjemalcem za mnogoštevilna naročila in jim zagotavljam, da jih bom postregel vedno s prvovrstnim blagom. Franc Anmie. mesar, prej Stari trg. številka 15 Dlfrini ftffti s sIovensko tastaturo sko-rlflaJlil lUD] ro novt se ceno proda. Na ogled v pisarni tvrdke: P*teroo«t,& Remic, timska cesta S. 6505 Stnnaje t Zapreti W£ kiinami, elektriko in vadovodom, v vili se takoj zamenja za stanovanje v Ljubljani Pismene ponudbe na P. Ju-rec, Zagreb, Demetrova ul. 1. 6^10 Išče se kompanjon mlad trezen in razborit za večjo trgovino Špeceriie, z dežel pridelki lesom itd. za že obstoječo trgovino na Gorenjskem. Ponudbe pod J. K. pstfooleže Ljabijaaa.__6491 Malto ae pripor« Oa ob Bohinjskem leieru za bivame po seziji. Krasne sobe z 30 % popustom — izvrstna kuhinja. 6477 Kupim zdravo in suho dalje kože, volno In volovske rogove, vse v večjih množinah. Dopisi pod „SEM0** na anončno ekspedicijo, Al Mateflt, tjibljaas «494 Zemtna ponudba! | Dobro situiran voktrfcc-ampor-ter, rojak iz zasedenega ozemlja, sedaj brez pravega doma, vdovec v najboljši molki dobi, oče tteh odraslih otrok, kateri bodo kmalu preskrbljeni, iiče izobraženo gospodično ali vdovo brez otrok v starosti od 30-40 let, katera bi imela posestvo s trgovino, aH vsaj posestvo pripravno za trgovino. Stroga tajnost zajamčena. Resne ronudoe s sliko naj st posijelo pod »VdoOna pribod-njost" v dvojni kuverti na 2-stjpsitvo jugoslovanskih no-via Maribor, Stovtaaki uL 15. Milo liatorog je Bajbolloo ia Kristamo sodo sveče in toaletno milo izdeluje: Zaloga in zastopstvo: za Kranjsko BoOjtva so povsod Prva mariborska tovarna mila Maribor. LJoferjaaa, Gosposretska c. 7. Sa! aleali! (Jeleni) Soda bikarbonal Slaščičarji in medičarji zahtevajte cene! Drogerija SiflrtBS, Cetfo, Oglas. V intendanturi komande dravske divizijske oblasti vrši se dne 11. septembra tega leta ob 11. uri druga (uftmena) licitacija za nakup 1,320.000 kg ovsa (aH za manje količine) za potrebe ljubljanskega garnizona pod pogoji, kot je bilo oglašeno v uradnem listu deželne vlade za Slovenijo št. 91 od 7. t. m. Interesenti se k tej licitaciji vljudno vabijo. Komanda dravske divizije. Direkcija državnih željeznica potrebuje pet sila za prevodje-nje seme materijala i inih instrukcija s njemačkog i madžarskog jezika na srbsko-hrvatski jezik. Reflektanti (koji oz ostalo moraju pozzavati željeznički materijal) neka svoje ponude i plaćevne uvjete podnesu ekonomskom od delen j u ove Direkcije (soba br. 11) i to uključivo do 15. septembra o. g. mjeseca avgusta 1920. Mrokclfa ekr*. iolfonloa Zagreb. i L|siblJaoi«9 Pe>gaa6ai»!«v ti»g it*v. 8. Telefon štev. 1. E&preane tovorno vožnje k Ljnoljane v vse kraje Jugoslavije in tovorni promet po coli Jugoslaviji A-D ^64244 61 DU